Za lepši svet, za prijeten videz ter za zaščito pred propadanjem
Odkdaj?
Lcto 1832 - Adolf Hauptmann je zvaril prvi lončič barvne tekočine, kar lahko imamo za te-meljni kamen barvarske stavbe, začetek Colorja in slovenskega barvarstva nasploh.
Po potresu leta 1895 je nadaljeval Hauptmannov sin. Petnajst let pozneje pa je prodal podjetje graški firmi A. Zankl-Sohne, ki je tedaj imela v Grazu poleg Gostinga že urejeno industrijo za proizvod-njo mineralnih in sintetičnih barv. Leta 1904 je k podjetju pristopil France Medič, leta 1918 pa še kranjski industrialec Ivan Rakovec.
Leta 1923 so dokupili medvoško lovarno olja, ki jo je 1908 postavil Ljubljančan Franc Ivančič. Ker gre za zibelko današnjega Colorja, nekaj besed več o »oljarici«, kakor so podjetje imenovali domačini. Po krjavljevsko pripoveduje zgodba, da je Frence Ivančič svojo prvo investicijo pognal za kvartopir-skim omizjem. Oljarica je šla v roke nekega Nemca, Hutterja, nič bolj srečnega lastnika. Obrat je imel tedaj dve hidravlični stiskalnici za stiskanja oljnega semena, povezani s parno lokomotivo in pomožnim dieslovim motorjem^. Zaposlenih je bilo vsega okoli dvajset delavcev, a še teh je bilo vse manj. Hutierju namreč ni in ni šlo od rok. Tam, kjer je bila v stari tovarni nekdaj sodarna, je stal v Hutterjevih časih tovarniški hlev. Po pripovedo-vanju nekega domačina, se je prav tam, zaradi ljubosumja zasirupila tovarnarjeva žena. Obrat je prišel v roke nekemu zagrebškemu trgovcu, čigar ime se ni ohranilo. Ljudski rek, da gre v tretje rado, je držal tudi tokrat in oljarica se je selila pod streho že omenjenega podjetja, ki ga predstavljajo Franc Medič, Ivan Rakovec in avstrijski kapital A. Zankl-Sohne.
Po Rakovčevi smrti leta 1924 sta ostala samo še dva lastnika, leta 1926/27 so odpovedali sodelova-nje tudi Avstrijci in oljarica je postala »mediče-vina«.
Leta 1922 je zrasla stavba, v kateri danes domuje renovirani razvojni sektor, leta 1933 pa je bilo zgrajeno današnje upravno poslopje. Sedanji naziv Color je delovna organizacija dobila z registracijo 6. junija 1952, prej je delovala pod imenom To-varna olja in firneža, Medvode. Danes je Color organiziran kot podjetje. Iz majhne obrtniške olja-rice je zraslo močno podjetje, ki se s sodobnimi sredstvi vključuje v domači in tuji poslovni svet. V jugoslovanskem prostoru se pojavlja zunaj upravnega centra v Medvodah tudi v lastnih pred-stavništvih v Beogradu, Zagrebu, Skopju, na Reki in v Sarajevu.
če zapišemo Haupimanna v prazačetek Colorja, smo prehodili že več kot 150 let dolgo pot.
Kaj nudimo?
Svet, v katerem živimo, je siv, podvržen propa-danju, v mestih in vaseh je vse manj čutiti naravo, ki pestri in oživlja. Naloga nas v Colorju je, da ta svet človeških rok naredimo spet lepši, prijetnejši za oko in ga hkrati zaščitimo pred propadanjem.
Gradbeništvo
Sodobno gradbeništvo uporablja različna sred-stva oziroma materiale, ki jih lahko razvrstimo v tri glavne skupine:
-  mineralna gradiva
-  les
-  kovina
Za zaščito fa.sadnih površin bo kupec našel v na-šem programu akrilno barvo na topilih COLO-FAS, za noiranje zidne površine dispcrzijsko barvo HIDROCOLOR ali  SYNKOLIT,  ki  jih lahko
poljubno niansiramo s SPEKTROLITI - koncen-irati barvnih pigmentov.
Lesene površine lahko zaščitimo z lazurnim pre-mazom LESOLOM na topilih in vodnim AQU-ALESOM, ki je naš pomemben prispevek k čistem okolju. Za pigmcntirano zaščito je primeren UNI-COL SISTEM (impregnacija, ventilacijski temelj, emajl v niansi). Kovinske površine so še posebej izpostavljene škodljivim vplivom onesnažene at-mosfere, zato so toliko bolj deležne skrbi in pozor-nosti. COLOMIN in SYNTOL emajla v raznih niansah sta le dva glavna predstavnika naše pestre ponudbe.
Pisana palcta barv, ki vsak dan vre iz strojev ustreza kakovosti v estetski površinski zaščiti vseh področij in potrebam od gradbeništva, lesne in kovinske industrije, anlikorozije in ladjedelništva in ne nazadnje vam, željam malega kupca, ki si dancs želi opleskati olcna, drugič zaščititi pod, tretjič obnoviti pohištvo, ali le vrtno ograjo.
Lesna industrija
Les s svojim naravnim izvorom prinaša toplino v naše bivanjsko okolje, prav zato gre zaščiti, ki ima tudi močan esteiski poudarek, vsa potrebna pozornosi.
Industriji stavbnega pohištva smo pripravili FUNGICOL za kemijsko zaščito in LESOL ter LESOL DS, klasično in debeloslojno lazuro. Za pigmentirano zaščito oken in vrat je najprimernejši UNICOL sistem.
Pohištvena industrija, ki je v naši domovini zelo razvita in en poglavitnih izvoznih adutov, uporab-lja COLOLES lake in lužila ter EGALIN emajle na nitro osnovi, HAFROL in RAPID kislino tr-deče lake, COLPOLY poliestrske premaze za kla-sično in UV utrjevanje ter najkakovostnejše PU-RAKRIL oziroma PURCOL poliuretanske pre-maze.
Kovinska industrija
Kovinska industrija je eden najpomembnejših uporabnikov premaznih sredslev, ki jih v večini primcrov scstavljajo temeljni in pokrivni premaz   Cmolc oziroma kit in vmesni predlak.
Nc gledc na vedno večjo konkurenco, ki jo dobiva kovina v umetnih snoveh, je še vedno nena-domcsiijiva zastopana v industriji vozil, bele teh-nikc in hišnih aparaiov, galanierijc in cmbalažne indusirijc... AVTOL, AKRIZO, BUKOLIT in AGRAL so sistcmi za površinsko zaščito vozil,
MELIT, ACRYCOL in FALCOL za belo teh-niko, AQUACOL z vodo razredčujoč in SYNTOL za kovinsko galanterijo. V programu pa so še kako-vosti s posebnimi efekti pomarančne kože (EP), tolčene kovine (HS) in drugi.
Antikorozija
Večdesetletne izkušnje na podrocju antikorozije so vgrajene v kakovostnih sistemih površinske zaš-čiie tega pomembnega področja. Hidroelektrarne, cevovodi, mostovi, objekti kemične in prehram-bene industrije ter drugi so zaščiteni z našimi antikorozijskimi sisiemi, ki temeljijo na različnih vezivih vse v odvisnosti od izbire in namembnosti.
OPLATIN, COLOMIN na alkidni osnovi, DU-RAL in VINILUX na klorkaučuk oziroma vinilni osnovi za zaščito kovinskih in betonskih površin v agresivnih okoljih, KOROL in EPKOLOR in EPOXICOL ter BUKOLIT na epoksi in poliure-tanski osnovi za estetsko vrhunsko antikorozijsko zaSčito; in navsezadnje PIROCOL temperaiurno obstojne barve na silikonskem vezivu.
Ladijske barve
Nastajale so desetletja kot plod samostojnega razvoja in izkušenj. Za živ in neposreden stik s svetovnimi dognanji smo licenčno povezani z re-nomirano norveško firmo JOTUN. V našem pro-gramu je celoten asortiman ladijskih barv, ki omo-
gočajo kakovostno zaščito tako notranjosti, kakor tudi zunanjosti - nadvodnega in podvodnega dela plovil. Samostojen del proizvodnje ladijskih barv je Yacht program, ki je prilagojen zaščiti malih plo-vil.
Za ilustradjo le nekaj imen: EPKOROL, BITU-MASTIK, VINCOROL za notranjost in podvodni del; OPLATIN, DURAL, KORVIN so sistemi na različnih vezivih za zaščito nadvodnega dela, PI-ROCOL je samogaseči sistem. Za zaščito podvod-nega dela proti prirasti izdelujemo več vrst antifa-ulingov samopolirnih in konvencionalnih.
Dobršen del našega proizvodnega programa je namenjcn umetnim smolam, ki bi jih po namemb-nosti razdelili na dve področji: veziva za premazna sredstva in smole za plaste.
Med prva, ki predstavljajo dobro polovico proiz-vodnje, prištevamo alkide, ki jih v kombinaciji
z različnimi surovinami ali smolami izdelujemo pod skupnim imenom OLEOFTAL. Služijo kot osnova premazom - v bistvu celotnem asortimanu barv in lakov za najrazličnejšo aplikacijo, od indu-strijske uporabe do široke porabe. Drugo vejo uporabnosti bi lahko razdelili na nenasičene polie-stre s skupnim imenom COLPOLY, ki so odlična osnova za izdelavo laminatov, avtomobilskih de-lov, tehničnih in širokopotrošnih predmetov in drugo z imenom POLYCOL, ki so osnova za poliuretanske pene - mehke za čevljarsko in avto industrijo ter trde za razne izolacije, sedeže itd.
Za človeka, razvoj, napredek, ekologijo in sodobne delovne pogoje
V  Javni tribuni smo takoj po katastrofalni ne-sreči v Colorju - po požaru, ki je zajel obrat sinteze in je do tal pogorel - objavili širšo reportažo. Sedaj lahko poročamo, da obrat sinteze že obnavljamo in da je skelet novega obrata že postavljen. Obrat sinteze obnavljamo po mednarodnih merilih, ki so izjemno zahtevna in ne dopuščajo nikakršnih po-manjkljivosti. Po načrtu bo obrat začel z delom spomladi prihodnje leto. V Colorju seveda na ta dogodek nestrpno čakamo, kajti evropski trg čaka na naše kakovostne izdelke, ki jih proizvajamo v tem obratu.
V ekološko sanacijo, tako pogorelega obrata, kot tudi v druge naprave, dajemo ogromna sredstva. Milijone mark! Skoraj eno leto so gradbeniki »rili« po dvoriščih Colorja, da so uredili novo kanaliza-cijo in jo ločili: posebej sanitarno in posebej mete-orno vodo. Vse pa so izdelali tako, da ni mogoč odtok v vodotoke ali onesnažitev okolja. Deiamo pa tudi ogromno interno čistilno napravo. Prav tako kot druge kemične tovarne v ljubljanskem prostoru; pa smo se vključili v posebno podjetje, ki bo skrbelo za odpravo odpadkov in nevarnih snovi.
Tudi v Colorju razmišljajo tako kot v razviti Evropi. V modernizacijo proizvodnje dajemo vsak dinar, ki nam ostane, obenem pa skušamo na vse mogoče načine dvigniti proizvodnjo. Števila zapo-slenih nimamo namena zmanjševati, razen po na-ravni poti (upokojitve). Tako smo v enem letu zmanjšali zaposlenost za 7 odstotkov, hkrati pa dvignili produktivnosti. Skupaj je zaposlenih v Co-lorju 653 delavcev.
V Colorju imamo urejeno dmžbeno prehrano za vse  zaposlene,  številne  počitniške  zmogljivosti, v podjetju in zunaj njega pa organiziramo tudi kulturno dejavnost. Tudi za zdravstveno varstvo zaposlenih namenjamo za specializirane ambulante precejšnja sredstva.
V Colorju dobite vse
Colorjeva maloprodajna trgovina v Medvodah se je že dobro uveljavila. V njej lahko dobite vse izdelke, ki smo jih v tej predstavitvi že omenjali in prijazen nasmeh ter nasvet trgovcev.
Za ilustracijo naj k temu dodamo, da Color sodi v Jugoslaviji med štiri najmočnejša podjetja, ki se ukvarjajo z barvami, nedvomno pa imamo najširši proizvodni program in ustvarimo s prodajo svojih izdelkov, v primerjavi z drugimi, največji priho-dek.
O kakovosti naših izdelkov priča tudi podatek, da delamo barve za ugkdne proizvajalce avtomobi-lov, kot je BMW in Mercedez.
Da pa ne bi bila ta predstavitev razumljena kot slavospev Colorju, je najbolje, da bralci našega glasila, ob prvi priložnosti obiščejo Colorjevo trgo-vino v Medvodah.           pripravil: Brane Praznik