Savinjski vestnik CELJE, 15. septembra 1951 GLASILO osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in SoSTANJA LETO IV., ŠTEV. 37 — CENA 5 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje. Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju, četrtletna naroč- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Frontovci mesta Celja Pred štirimi leti je bila Slovenska Primorska priključena k svoji domo- vini. Danes pa pod vplivom zahrbtne iredentistične propagande v Italiji skušajo dosečii rev;izijo mirovne po- godbe, ki naj bi jim vrnila ne samo Trst, ampak tudi Reko, Pulj in Za(Jar. V soboto, dne 15. septembra ob 19. uri pred MLO bo Celje proslavilo štiri- letnico priključitve z manitestacijskiim zborovanjem. Frontovci, dokažimo, da smo vsi kot eden za to, da »Tujega nočemo, svo- jega ne damo!« Mestni odbor OF. Kmetje — Obiskali vas bodo odlodo začeli redno dne- vno dostavljati tudi pošto pomožni pošti v Novi Štifti. Veliko 'pozornost posvečajo zdravju in dobrim delovnim pobojem usluž- bencev. Pošto v Solčavi so preselil'^ iz župnišča v nove svetle prostore sredi vasi. Tudi v Mozirju bodo preselili pošto v nove prostore. Ta pošta, ki je imela doslej najslabše prostore v Slo- veniji, je imela dokaj težav preden so ji dodelili prostore v bivši oKrajni menzi. Končno se je stvar le stekla dobro in računajo, da bo mozirska pošta že prihodnji mesec začela poslo- vati v novih prostorih. Pošte se bore tudi drugod v okraju s stanovanjskimi problemi, zlasti v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Pa- ki. Pismonoše v Velenju hodijo tudi po 2 uri daleč \ službo. Z«to bi bilo l>otrebno, da se stanovanja nad pošt- nimi prostori dodelijo predvsem tem uslužbencem. Graje vreden primer je v Šmartnem ob Paki. Upravnik pošte, ki je doma iz Gornjega grada, spi vsako noč v pisarni, razen ob sobotah in nedeljah, kadar gre domov. Kra- jevni ljudski odbor, ki bi mu moral preskrbeti .stanovanje, se kaj malo zmeni za to. Kolektiv okrajne pošte v Šoštanju je pred kratkim prejel od direkcije v Ljubljani tudi denarno nagrado v zne- sku 27.000 din, ki so jo razdelili naj- bolšim uslužbencem. Najvišjo nagrado 2.500 din je sprejela uslužbenka okraj- ne pošte Marija Kastelic, njej sledita upravnik pošte v Ljubnem Ivan Marolt "n upravnik nazarske pošte Avgust Križnik, katerih pošti sta med naj- boljšimi v Sloveniji. MESTNO OZVObENJE .je zopet pričelo z rednimi oddajami ob sre- dah in sobotah v opoldanskih in večernih urah — Podjetja, ustanove, prireditelji pri- reditev, poslužite se tega cenenega propa- s^andnega sredstva I Zvočnik sliši vsak, pa e*ta:"i ffa noče) — Naročila sprejema uprava »Savinjskega vostnika« Celje, Titov trg 1. »Pridni« BOLNIKI Pojavljajo se primeri, da zavarovanci socialnega zavarovanja izkoriščajo de- mokratičnost Za:kona o socialnem za- varovanju delavcev in uslužbencev s tem, da hlinijo bolezen pred zdravniki zato, da 'si pridobijo pravice do pre- jemanja oskrbnine, z druge strani pa, da kot delanezmožni delajo doma kme- čka dela ali pa hodijo po dninah k drugim v svrho dvakratnega zaslužka. Navedli bomo nekoliko primerov: Zavarovanec Mimik Alojz, delavec Železarne Store, stanujoč v Slemene št. 15 se je nahajal v bolniškem stanju od 28. avgusta 1950 do 27. avgusta 1951. Za ves čas bolovanja je prejemal oskrb- nino pri Železarni Štore na račun so- cialnega zavarovanja, medtem je v tem času sezidal vinsko klet pri posestniku Francu Vodebu in delal pri 'piosestnikti Kačičniku, od katerih je verjetno pre- jemal- visoke dnine. Fric Tekavc, po poklicu vrtnar, za- poslen pri Okrajni ekonomiji Zovnek pri Braslovcah je stopil v bolniško sta- nje 17. maja 1951 in se takoj potem zaposlil v svojstvu namestnika uprav- nika ekonomije Zitofonda Celje v Ka- sazah št. 7. Na novem delovnem mestu je za i^oje delo užival pj*osto stano- vanje in hrano in prejel 1000 din na- grade, zraven tega pa je gojil svoje čebele na ekonomiji. Za ves čas je tudi prejemal pripadajočo oskrbnino od soc. zavarovanja. Vincenc Jane, po poklicu ključavni- čar, zaposlen pri Elektro podjetju Celje, obrat Debro, stanujoč v Vrbnem št. 36, v bolniškem stanju od 1. aprila 1951 je prejemal oskrbnino na /ačun soc. za- varovanja, medtem ko je doma prezi- dava! hišo. Ti primeri nam kažejo, da zavaro- vanci niso bili toliko bolani, da ne bi mogli izvrševati svojih dolžnosti v pod- jetjih, če lahko doma aU pri drugih opravljajo še težja dela. Za, ^izkoriščarije sociallnega zavaro- vanja se bodo zagovarjali pred sodi- ščem. Ravno tako se pojavljajo primeri, da podjetja in ustanove ne vodijo pred- pisane evidence 'po navodilih o evi- dencah za izvajanje socialnega zava- rovanja (Uradni list FLRJ št. 33 z dne 3. maja 1350). Za svojo pozabljivost ali malonKjr- noist (so bili kaznovani z denarnimi kaznimi že sledeči: Snoj Anton, predsednik KLO Bla- govna s 1000 din; Kovač Leo, vodja pi- sarne KLO Vitanje s 1000 din; Grobin Angela, poslovodja KZ Planina pri Sevnici 1500 din; Guzej Stanko, poslo- vodja KZ Letuš z 800 din; Peško Da- rinka, knjigovodija KZ Sv. Andraž pri Velenju s 1000 din in drugi. Plaskan Fani, uslužbenka KLO Št. Andraž pri Velenju in Guček Valčka, vodja 'pisarne KLO Kalobje še tudi ča- kata plačila za svojo pozabljivost in malomarnost. O. K. Že zopet NESREČA zaradi vinjenosti ŠDferja Pretekli torek se je v Šoštanju zopet zgodila težja prometna nesreča ki pa ni tenjala človeške žrtve. Šofer avtoprevozniškega podjetja iz Šmartnega ob Paki je vozil moko od Šoštanjske železniške postaje v Topol- ščico. Na nezavarovanem železniškem prehodu se je od strani zaletel v lo- komotivo tovornega vlaika, katerega drugi vagon je avtomobil zavlekel na industrijski tir Tovarne usnja. Šoferju se sicer ni nič zgodilo, pač pa je av- .tomobil neuporaben. Škodo cenijo na 80.000 din. Šofer Ivan Gaberšek se je izgovarjal, da mu je drevje zakrivalo razgled, vendar je ta lizgovor jalov, ker so organi NM ugotovili, da je bil vinjen. Končno je treba opozoriti tudi že- lezniško upravo, da zavaruje železniški prehod na tej cesti. Tudi prehod čez železnico proti Velenju bi bilo treba izboljšati. . Nekaj pripomb k olepšavi mesta Pri olepšavi — popravilu fasad — hiš v mestni upravi, sem opazil, da so ponekod pustili vzidana železna ogrodja za reklamne deske. Menda ne nameravajo ponovno ska- ziti uličnega izgleda z vsakršnimi reklamnimi »umetninami«. Tisti izveski na ulico so na- vadno neukusno vsiljivi, ovirajo razgled in so naposled vedno viseči meč nad glavami pot- nikov. Napisi na stenah vzporedno povedo prav isto in puščajo ulico prosto. Pa še nekaj o uličnih napisih. Okupatorju je uspelo, da je v zelo kratkem času preime- noval in novo označil vse ulice. V petih le- tih po osvoboditvi pa je ostalo še toliko tuje- jezičnih tablic (nemških seveda), da pone- kod, posebno po zunanjih ulicah, s spranim premazom skoraj prevladujejo. Samo nekaj primerov: »Cesta na Dobravo«, »Miklavžki hrib«, pa celo »Grazerstrasse«, »Breg« in še marsikje, če jih *e ne menjate, vsaj pošteno 'premažite imena tujih »zaslužnih« mož. Da se tu in tam za ulico tepeta tudi dva slo- venska moža kaže »Veselova ulica« na ulični tablici in »Bezenškova ulica« na hišnih tabli- cah. Svojevrsten vtis napravlja, da se je »Ipavčeva ulica« obesila za pete in že več mesecev tako visi, ker očitno nihče v hiši nima enega žeblja, da bi jo pravilno pri- trdil. »To so malenkosti, sitnarjenje nekoga, ki nima drugega posla,« bo rekel kdo. Bes je, poleg vseh teh »malenkosti« bo Celje stalo in obstalo, toda še tako lep šopek na- geljnov vam ne bo všeč, ako bo pomešan s koprivami. , -o* Novice m naših okrajev IZ CELJA NESKONČNA SO POT\ BIROKRACIJE^,. Mestni odbor OF se je selil iz pri- tličja v prvo nadstropje. V spodnjih prostorih je bil telefon, pa tudi v prvem nadstropju ga imajo, le da sta dve različni številki, ki predstavljata dve različni ustanovi. Treba bi bilo le zamenjati številki in stvar bi bila ure- jena. To bi dalo dela le za boHh deset minut. Mestni odbor OF je sporočil |K>šti svojo željo, toda na pošti so za- celi stvar komplicirati. Frontni odbor je moral napraviti prošnjo na celjsko sekcijo, od tam so prošnjo odposlali v Maribor, kjer naj dovolijo popravilo in izdajo gradbeno dovoljenje (za 10 minut dela, ki vsebuje zgolj od viti nekaj vijakov). Tako nastajajo novi stroški za poštnino, stranka pa nima svojega telefona, ki ga nujno potre- buje. Neskončna so pota birokracije/... SAMOMOR V ZMEDENOSTI V torek 11. septembra so na Dečkovi cesti 18 našli v drvarnici obešenega Kegu Franca. Obesil se je na hlačni pas. Vzrok tega samomora je. bila du- ševna zmedenost; Drugi vzroki javhosti niso znani. Omenjeni je ibil upokojenec in 80%. delovni invalid. »TRIJE MUŠKETIRJI« OBSOJENI... Pred dnevi je dkrajno sodišiče v Ce- lju obsodilo tri pretepgiče, ki so 29. ju- lija pretepli na cesti od štor do Teharij Zupane Martina in njegovo ženo Jo- žefe ter jiima prizadejali lažje telesne poškodbe. Zupane Martina sta napadla njegova dva ibraita Franc ;in Stanko ter Krel Alojz, uslužbenec MLO, vsi trije iz Selc. Zupane Franc je prepit začel s tem, da je od brata Martina, ki se je z ženo in otroci nahajal na cesti, za- hteval, naj sleče suknjo, da jo bo on nosil. Franc in Stanko sta se nato lo- tila brata Maftina, Krel pa je prete- pal ženo. Oba so na begu zasledovali v bližnjo hišo, kjer so nadaljevali z uma- zanim pretepom. Še bolj obsojanja vredno je to dejanje zaradi tega, ker £0 bili navzoči mali otroci napadenih. Sodišče je obsodilo Franca na 14 dni, Stanka pa na 18 dni zapora. Krela pa na 2000 din idenarne kazni ali pa 10 dni zapora. To naj bo v opozorilo ostalim brez- častnim pretepačem, ki ogrožajo var- nost mirnih državljanov.- KAKO BO V CELJU S PRESKRBO KROMPIRJA V »Slov. poročevalcu« štev. 208 smo čitali, v članku »Preskrba Ljubljane s krompirjem zagotovljena«, koliko bodo razna podjetja uvozila v Ljubljano krompirja in na kako kulturen način bodo v Ljubljani' delili po- trošnikom krompir. Dostavljali ga bodo celo na dom. Potrošniki v našem mestu se tudi že zanimajo, kako bo pri nas funkcionirala preskrba s krompirjem. Poslovodja neke trgo- vine je na zadevno vprašanje odgovoril, da doslej še ne ve glede tega ničesar. Ali bi ne kazalo tudi v Celju pristopiti k enakem na- činu preskrbe in razdeljevanja krompirja kakor v Ljubljani? Potrošnik « ČIM VEČ ELEKTRIKE — TEM MANJ TOKA? Celjska plinarna je gospodinje skrbno opo- zorila, naj začasno potrpe, če je plin še slab, češ da se bo kmalu okrepil. Kar se tiče elek- trike, smo s pohvalospevi v časopisih pouče- ni, da razpolagajo nove in obnovljene elek- trarne, vodne in kalorične, z neznanskinii količinami kilovatov. To razpolaganje pa je čudno plansko: v zadnjih dneh v Celju kar po vrsti postaja električni tok — brez toka, zajtrk naših otrok pri mrzlem čaju brez teka,- in to brez vsake napovedi, ko se vendar celo električni tok strele in bliska napove po me- teorologu. Kot obzirni patrioti razumemo, da električne naprave včasih zahtevajo odklo- pitev toka; a ta se mora in — more izvršiti obzirno ter za najkrajši čas. Osobito pa je pri vsaki daljši odklopitvi nujno in plansko izvršljivo, da se ljudstvo o tem prs^vočasno obvesti, na kakršenkoli način; zato ni treba "^osebne iznajdljivosti, treba je pa dobre vo- lje in socialne zavesti pa čuta odgovornosti- Joža Gflianfe ptehtva\siva v preteklem tednu v Celju ROJSTVA Od 3. 9. do 10. 9. 1951 se je rodilo 31 deč- kov in 32 deklic. • POROČILI SO SE: Avtomehanik Vaši Leopold iz Celja in go- spodinja Podgoršek Štefanija iz Cel.ia; kro- jač Kuder Ivan iz Št. Petra v Sav. dolini in krojačica Planinšek Emilijana iz Celja; na- meščenec Lebič Ladislav iz Celja in name- ičenka Horjak Jožefa iz Trnovelj pri Celju; hlJT'čavničar Schimuck Helmut iz Celja in "erica Ojsteršek Frančiška iz Cel.ia; šofer Toien Kari iz Celja in delavka Friškovec T iH.lmi!:'. \t. Celia; «ofer T orenčič Alojz iz Celja in šivilja Prebil Rozalija iz CeLja; de- lavec Strašek Štefan iz Cel.ia in delavka Ro- potar Zora iz Cel.ja; krojaški pomočnik Vo- deb Mihael iz Trnovelj P" Celju in trg, ■-•omočnirti Repnik Miroslava iz Celja; mizar * lidT Josip iz Celja in gosp, pomočnica BlatPik Angela iz Celja; pletarski mojster Čoh Milan iz Celja in gospodinja Kra.jnc An- toni.if iz Celja in nrevoznik Jazbinšek Anton i" Celja in kuharica Neradi! .Antonija iz Celja. TMRLI SO: '-;'>nsest,nica T>omih roj. Revo Antonija stf»ra .51 let iz ■Prpvoria pri Sv. J"»-iiii pri CeMn; posestnik Fi-f^nc etir ftfi lof 17 Cel.ia r dojenček ^fJ>T,^oviČ Bo^ridar iz Or<>>>"ln!« r '-»"»rski moj- tff^r "R"s Slavk-^ star 54 1"+ i" C^Mf" in no- '="s+Ti!lv" Gobec .Ignac star 63 let iz Rogaške Slatine. Red na podstrešjih, da ne bo požarov /Po rednih pregledih, ki jih vršijo člani PAZ na podstrešjih v Celju se včasih ugotove kaj čudne reči, za ka- tere je prav, da zve o njih tudi javnost- Tako sta pri zadnjem pregledu pod- strešij člana PAZ naletela na nekem podstrešju na pravo »džunglo« in to na nekoč cenjeni in dobro obiskovani gostiilnii, lodnosno hotelu v Stanetovi ulici štev. 3. Na tem. podstrešju najdeš vso, kar je dovoljeno in ni dovoljeno: pravo smetišče, katerega uporabljajo iskoraj vsi stanovalci te hiiše. Tudi slame in drugih hitro vnetljivih snovi je dosti, da se imajo domače živalce, kakor kokoši in njihovi potomci in razne nepredvidene živalce, kaj udoibno. Na sredi te džungle pa se cepijo drva tako, da so tla že občutno ipoškodo- vana in je nevarno^ še v tem, da se vse skupaj ne zruši. Čudno se nam zdi, da se nihče ne zmehi za takšen red v tej stavbi. Zato želimo, da se podstrešje lepega in zna- nega hotela »Bell vol« čimprej očisti in ' zavaruje proti elementarnim ne- srečam. Pri pregledu hiše v Jetniški ulici 13 pa smo zasledili kopijo podstrešja iz Stanetove štev. 3, toda še v slabšem stanju. V tej "hišici je nevarnost za vnetje požara tako velika, da je skrajni čas, očistiti podstr&šje in urediti ipo- žarnovarnostne naprave. 'P. O. IZ OKRAJA CELJA-OKOLICE Polletna bilanca kmetijskih zadrug je pokazala dober uspeh Trenutno posluje v okraju Celje-oko- lica 59 splošnih kmetijskih zadrug. Vse te zadruge so pravočasno in uspešno zaključile polletne bilance razen treh; St. Ilj pri Velenju, Stranice in St. Ru- pert. To je v odnosu na prejšnja leta velik uspeh, ki ga lahko 'piripisujemo dobremu knjigovodskemu lin admini- sjtrativnemu ikadru. ELnjigovodstvo 59 zadrug, vodi 50 knjigovodij. Devet knji- govodij vodi torej administracijo dveh zadrug. Bilanca je pokazala, da je pri- manjkljaj nasital le tam, kjer je bilo knj lig o vodstvo slabo. Kmetijske zadruge so letos prodale za 12,111.000 din industrij sikega blaga, kmetijskih pridelkov pa za 185,930.000 din. Izbrati najboljše KZ je sicesr težko, vendar je treba v pirvi vrsti pohvaliti naslednje kmet j ske zadrage: . Polzela, Vransko, St. Jurij pri Celju, St. Jurij ob Taboru, Rifengozd, Braslovče, Vitanje, Sit. Peter, iSt.'Pavel, St. Vild ipri Gro- belnem. Žalec in Sk*fja vas. Seveda je tudi nekaj takih, ki bi jih bilo treba grajati. O teh 'pa kdaj drugič. »ZADREGA NAD ZADREGAMI« NA VRANSKEM Te dni so bili Vrančani enkrat zadovoljni, ko jih je obiskala ekipa sindikalnega gleda- lišča iz Trbovelj. Igrali so veseloigro z glas- bo in petjem »Zadrega nad zadregami«. Igral- cem je videti, da so izkušeni na odi^rskili deskah. Igro so dobro obvladali, pe4i so odlično in tudi orkester, dasiravno šibek, je izpolnil pričakovanja. Obiskovalci so se od srca nasmejali in izrazili željo, da bi jih Trboveljčani še obiskali. Tudi igralci so morali biti zadovoljni, saj so imeli nabito dvorano občinstva, ki je bilo zelo navdušeno. Dosegli so moralni in fi- nančni uspeh. Na Vranskem so se zopet odprla šolska vrata. Ves trg je poln otroškega čeblanja. Ne- kateri so prvič zadihali šolski zrak, oni pa, ki so prestopili v druge razrede, so ali veseli, če so bili pridni, ali pa jim je tesno, če so v preteklem letu imeli slabo spriče- valo. Kmalu bodo začeli obiskovati pouk tudi dijaki ni»jih gimnazij. Vsem skupaj, učencem, dijakom in uči- teljstvu želimo mnogo uspeha v novem šol- skem letu. N. L. Gibanje prebivalstva od 3. do 8. sept. v okraju Ce'je-okolica ROJSTVA Rodil se je en deček in ena deklica. ^ POROCIO SO SE: Koprivšek Franc iz Zajasovnika KLO Vran- sko, pos. sin in Strnišnik FVančiška iz Za- nlanine. hči posestnika; Jelen Jožef iz Tod- kraj?. KI.O Št. Ilj pri Velenju, rudar / in Sredenšek Mira, iz Arnač KI.O Št. Ilj pri Ve. lenjn, trg. pom.; Ostrovšnik Franc iz Zabu- kovce, KLO Griže, rudar in Vasle Marija i/, /nhukovce, KLO Gri^e. gospodinja; Černog* Vladimir, iz Novega Celja, soboslikar in Sto- kls. Marija, iz Novega Celia. bol. strežnica; Lubej Jože iz Šešč. KLO Sv. Lovrenc in Pik! Marija iz Sv. Pavla 12., tov. delavka in Cverle Kari iz Paul L»—bert Belgija in HuS Ivana iz Sv. Pavla št. 36. UMRLI SO: Ikman Pavel, star 55 let, posestnik v Lo- čici pri Vranskem; Jan Lovro. star 74 let. kmetovalec v Sv. Miklavžu, KLO Sv. Jurij ob Taboru; Romih Marij«, stara «0 let. "o- snodinja, Sv. Pankrac, KLO Griže; Kolar Franc, star 70 let. mali kmet. Št. Ilj. KLO Dramlje in Huš Alojz, star 8€ let, iz Sv. Pavla pri Preboldu. DOBER ZASLIŽEK Podjetje »Sadje-Zelenjava v Celju, Tom- šičev trg 9 rabi v času sezone večje število priložnostnih delavk za prebiranje sadja in vestnega ter poštenega nočnega čuvaja. Pla- ča po dogovoru. Interesenti naj se zglase pri upravi podjetja, kjer bodo seznanjeni z vse- mi pogoji. Stev. 37 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 15. septembra 1951 Stran 3 Braniko Gombač Gledališki umetnik MILAN SKRBINŠEK po 30-tih letih ZOPET V CELJU Po obširni diskusiji o formiranju poklicnih gledališč v Sloveniji, ki jo je začel Lev Mo- dic v Ljudski pravici, je bilo postavljeno pred vodstva provinci- alnih ■ gledališč resno vprašanje — umetni, ško vodstvo — kajti »osnova vsakega gle- dališča so igralci in njihovo — umetniško vodstvo«. Brez močnega umet- niškega vodstva lahko nastane »resna nevar- nost, da se v slovenski gledališki kulturi vgnozd i di 1 eta IItizem «. (Lev Medic, Ljudska pravica 17. jun. 1951.) V taki situaciji je pred naglo se bližajočo se- zono skoraj za vsa gledališča veljalo, znajti se in pričeti z delom, ali pa čakatii na absolvente Akademije za igralsko umetnost, »ki pa bodo seveda tudi šele z daljšim delom dokazali svojo zares poklicno usposobljenost in talent«. (Lev Modic, prav tam.) Vodstvo celj.skega Mestnega gledališča se ni odločilo za odstop in čakanje na boljše čase, krenilo je na pot dela pod izkušenim strokovnim vodstvom. , Uprava se je obrnila na priznanega gledališkega strokovnjaka in učitelja, igralca in režiserja ŠNG v Ljubljani Milana Skrbinška, da prčvzame umet- niško vodstvo ansambla za sezono 1951/52. Torej ansambla tistega gleda- lišča, ki mu je pred več kot tridese- timi leti v kratkenj, a trdem boju z gledališkimi »strokovnjaki operet in neslanih burk« ter političnimi zanese- njaki postavljal temelje. Milan Skrbinšek je ponudbo uprave gledališča z veseljem sprejel in takoj pismeno odgovoril: »Predvsem me je osrečilo, ko mi do- kazujete z Vašim vabilom', da prevza- mem umetniško vodstvo in da Vam zrežiram otvoritveno predstavo — da zna Celje vrednotiti moje giledališko- kultiirno delo takoj po ikoncu prve svetovne vojne. Žal se v stari Jugosla- viji ni uresničila moja iiada, da bi do- bilo Celje svoje stalno 'poklicno gle- dališče. No, sedaj po tridesetih letih se je moja želja le izpolnila in mi je z Vašim povabilom tudi dana prilika, da svoje delo za dvig celjskega gleda- lišča po prekinitvi pred tridesetimi leti labiko nadaljujem. (Podčrtal M. Skrbin- šek.) \' slovenski gledališki kulturni zgo- dovini ni veliko umetnikov, ki bi imeli za razvoj gledališke umetnosti tolikO; zaslug, kot jih ima Milan'^krbinšek. Zgodovina ga omenja kot revolucio- narnega voditelja in organizatorja; slovenskih igralcev in slovenskega; gledališča v letih gledaliških kriz, kot- igralca in režiserja centralnih sloven-* skih gledališč in mnogih amaterskih odrov, kot vzgojitelja slovenskega igralskega naraščaja, gledališkega kri- tika in ravnatelja, pisca različnih stro- kovnih člankov o igri in režiji itd., skratka, kjer koli se je resno delalo za razvoj slovenske gledališke kulture, je Skrbinšek sodeloval. Kdor bo pisal zgodovino poklicnih gledališč v Ljub- ljani, Trstu, Mariboru, Celju in ljub- ljanskega Šentjakobskega gledališča, bo moral na prvem mestu pisati o po- žrtvt)valnem, vzgojnem in organizator- skem delu Milana Skrbinška. Vrsta igralskih stebrov poklicnih gledališč Slovenije je izšla iz njegove »Akade- mije«. Da, celo filmska zgodovina ne more mimo njega, saj je sodeloval pri prvem hrvatskem filmu v Zagiiebu ta- koj po prvi svetovni vojni. Mobilizacija prve svetovne vojne je zadela tudi mnoge slovenske igralce, med njimi tudi Skrbinška. Ta tipični civilist in sovražnik vsake uniforme je šel z »navdušenjem« na "rusko fronto, s skritim upanjem, da se mu izpolni žtlja, videti Moskvo in delati v mo-' slcovskem Hudožestvenem teatru. Toda želja mladega igralca se ni izpolnila, namesto v Moskvo so ga ranjenega prepeljali v lazaret. Leta 1916 je z od-rj ličnim uspehom gostoval v Zagrebu vj Langvelovi drami »Tajfun« za angažmaj ker slovensko gledališče med vojno nij delovalo. Že po prvem gostovanju ga^ je hotelo zagrebško gledališče angaži-* rati, čeprav bi bil moral nastopiti zato' v treh vlogah. A ni se mogel rešiti vo-; jaške suknje. Nato se je znašel v pr^4h vrstah gledaliških igralcev v boju za obnovi- tev slovenskega gledališča v Ljubljani. Prvih rednih predstav pa ne dočaka, ker je že med tem časom v Trstu, kjer organizira dramatično šolo, ki je dala prvi kader tržaškemu gledališču. »V sezoni 1918/1919 je doseglo slovensko gledališče v Trstu pod njegovim vod- stvom visoko stopnjo gledališke umet- nosti.« (Primorski dnevnik 18. jul. 1951.) V tej sezoni je zrežiral nič manj kot 32 premier, medtem vsa Cankarjeva dela razen »Jakoba Rude«. 31. maja zrežira ' krstno predstavo »Hlapcev«, kjer doživi velik umetniški uspeh. Po uspešnih gostovanjih s slovensko igral- ko Marijo Vero v Sarajevu podpiše marca 1920 angažma s celjskim Dra, matičnim društvom za čas od i. aprila do 1. avgusta. Dramatično društvo je po prvi sve- tovni vojni začelo retlno delo razme- roma pozno, saj zasledimo prvo pred- stavo šele 1. februarja 1919 in sicer Govekarjeve »Legionarje«. Ta kratka sezona ni nudila Celjanom nič poseb- nega, poleg Finžgarjevih del je imela prvo besedo burka in opereta, ki jo je upel^l znani operetni komik, »oče slovCTiske operete« Povhe. Umetniško najboljše, toda z znatnimi »diletantskimi prednostmi«, je bila po- dana drama »Norec«, delo mladega pi- satelja Fedorja GradiSnika, sedanjega upravnika Mestnega gledališča, ki jo je zrežiral brat Stanko Gradišnik. To je bil višek in nehanje te sezone. Slabo izbran repertoar in slaba igra je nare- kovala društvu čimprejšnjo nastavitev gledališkega strokovnjaka, ki bo dvig- nil igralski kolektiv na višji nivo in ga usmeril. Vodstvo se je odločilo za Milana Skrbinška. 25. maja naznani »Nova doba« Skrbinškov prihod, ki je začel z rednim delom nekako v sre- dini aprila. S tem trenutkom je na-g M. Skrbinšek kot Martin Spak (Jurčič-Go- vekar: Deseti brat ob deli ju leta 1909) počila nova do-ba Dramatičnega dru- štva oziroma Mestnega gledališča v Celju. Organizira takoj dramatično šolo, vzporedno pa prične s študijem Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. V pouku v dramatični šoli se ni omejil samo na suh pouk o igri, torej študija ni zagrabil kot obrtnik, praktično delo je krepil s teorijo. (Dalje prihodnjič) Delo ljudske univerze v Celju v minuli sezoni 1950-51 Predavanja in jezikovni tečaji so bili glavno poidročje delovanja Ljudske uni- verze v Celju v pretekli sezoni. Vseh predavanj je bilo 34. Od teh se jih je vršilo 16 v Domu ljudske prosvete, 18 ca v predmestjih in okolici C^lja. V Domu ljudske prosvete so bila preda- vanja redno vsak drugi četrtek. Ude- ležba pa je bila zelo različna. Zani- mivo predavanje inž. Ankersta o raz- voju emajla je obiskalo le 17 ljudi. Na zelo aktualnem predavanju prof. Siliha Gustava o spolni vzgoji je bilo 500 ude- ležencev. Povprečna udeležba -pri pre- davanjih v Domu ljudske iprosvete zna- ša 175 udeležencev. Vseh obiskovalcev teh predavanj je bilo 2810. Doseženi u.bis!k-izraža ) zanimanje mnogih Celja-' nov za pridobivanje znanja. Ker je na- loga Ljudske univerze širiti znanost in kulturo med najširšimi sloji prebival- stva, zlasti med delavci, kmeti in na- meščenci, nas doseženi rezultati Ljud- s^ke univerze v Celju ne morejo povsem zadovoljevati. Naloga odbiora Ifudske univerze in mnogih dosedanjih sode- lavcev in udeležencev predavanj je, da v čim večji meri razvijajo in bude za- nimajo za predavanja Ljuidske univer- ze pri svojih znancih in ljudeh svoje okolice v sledeči sezoni. V Celiu mo- ramo doseči še mnogo večjo udeležbo pri predavanjih in s tem ipomagati mnogim k napredku v zna'nju in de- lovanju. Iz pestre zbirke predavanj je odbor -izbiral le najboljša in najpri- mernejša. Pri tem je v polni meri upo- števal potrebe in razvite kulturne in- terese pri ljudeh. Vkljub temu je zelo koristno predavanje dr. Pavlica Marja- na: »O zaščiti družine in otroka« obi- skalo le 45 ljudi. Res, škoda je, da se mnogi Celjani še ne odzivajo na vabila Ij^udske univerze k predavanjem, saj. nudijo predavanja tudi mnogo praktič- nih napotkov in pojasnil za uspešno ž:vljenjs!ko borbo. V predmestjih Celja je bilo 16 pre- davanj: v Za vodni 4, na Sp. Hudinji 4, na Babnem 3, na Dolgem polju 2, v Ga- ber jiii 2, v Trnovi j ah 1. V Laškem sta bili dve predavanji. Diskusije po »pre- davanjih so bile večkrat dolge in živah- \ ne. Zelo dobro je bil obiskan uspeli diskusijski večer o problemih spolne vzgoje v Domu ljudske prosvete. V jezikovnih tečajih se je poučeval anglešiki, francoski in nemški jezik. Ob pričetku jezikovnih tečajev je bilo vseh udeležencev preko 250. Pravo na- vdušenje za učenje tujega jezika je ob začeinih težavah pri tem in onem ude- ležencu poiaustilo do opuščanja red- nega obiskovanja tečaja. Mnogi udele- ženci pa so vztrajali v jezikovnih te- čajih do njihovega rednega zaklju-čka meseca maja. Pridobili so*lepo znanje • jezika in si pomnožili veselje in voljo do nadaljnega učenja. Tudi v letošnji jeseni bodo pričeli z delovanjem jezi- kovni- tečaji. O njihovem začetku in-po- gojiih vpisa bomo v kratkem točno po- ročali. Za udeležence lanskih jezikov- nih tečajev in tiste, ki jezike že ne- koliko znajo, se bodo vršili nadaljevalni tečaji. Ljudska univerza v Celju bo itudi v naslednji sezoni svojega de^la. isliužila dvigu znanja in kulture pri najširših slojh prebivalstva. Delo bo pa lažje in uspešnejše, če bo čim več sodelavcev med prebivalci Celja, čim več reckiih obiskovalcev predavanj in tečajev. Otvoritveno predavanje: »400 let slo- venske knjige« bo v četrtek 27. sep- tembra 1951. v Domu ljudske pntsvete v Celju. Ivo Svarc Mestno gledališče v Škofji vasi. Celjsko gledališče je za uvod v le_ tošnjo sezono začelo s predstavami v celjski okolici: pretekli mesec je na- stopilo z »Rokovnjači« v Zadružnem domu v škofji vasi. Nastop celjskih igralcev in pevcev je obakrat sprejela nabito polna dvo- rana gostoljubnih Škof jevaščanov^ z očitnim odobravanjem in zadovolj- stvom nad narodno igro in pesmijo. Obema predstavama je prisostvovalo nekaj manj kot 800 ljudi, dočim zna- ša normalna kapaciteta dvorane okrog 500, ves KLO pa šteje 1280 prebival- cev. Ob primerjavi teh številk je od_ več vsaka druga beseda priznanja in navdušenja; saj je primerjava častna obojestransko: celjskim gledališčni- kom je v zahvalo za njihovo požrtvo-_ valnost in prizadevnost ter voljo nu- diti zdravo zabavo in umetnost tudi okoliškemu prebivalstvu sredi njego- vih zadnjih naporov za bogat letni pridelek, in hkrati vsej Škofji vasi v priznanje za njen odličen in prisrčen odnos do gledališča. Ta odnos so Škofjevaščani vzidali tudi v svoj ponosni Zadružni dom z lepo dvorano in stranskimi prostori, ki še čakajo dokončne ureditve oz. razširitve. Dvorano so odprli za deset- letnico Fronte, dopim je bila v pred-^ dvorju že prej t. j. 1. aprila odkrita spominska plošča 50 škofjevaščanom — žrtvam ekupatorja. Iz plošče je raz- vidno, da je dala skoro vsaka hiša svoj krvni davek: vsaj enega, če ne v(*č je strla tujčeva pest. Med znanL mi imeni čitamo tudi imeni bratov Do- brotinškov, po katerih nosi tamošnje kulturno društvop ime. Z-ulružna dvorana je od otvoritve do danes bila že nekajkrat prizorišče pomembnih proslav in gostovanj. To so predvsem nastopi mariborskega in ljubljanskega Zabavnega gledališča, potujočega kina, "'celjskega komornega zbora in celjskih sindikalnih gleda- liških družin" in nazadnje Mestnega gledališča, kateremu bo odslej dvora- na vsak mesec vsaj po enkrat odprta za gledališko predstavo. Nedvomno je.za tako razgibano dru- štveno življenje iskati vzrokov razen v dolgoletnem zanimanju prebivalcev, še posebej, v prizadevanjti nekaterih posameznikov. Ti so tajnik KLO in režiser Ivo Vidmar, ki je ravno letos proslavil že dvajsetletnico odrskega udejstvovanja, dalje Vrečko Polde, brata Kožuha in drugi. V društvu, ki šteje okrog 50 članov, se zdaj priprav- ljajo k uprizoritvi »Poslednjega moža« in »Miklove Zale«. Pavel StransW- Amerika z vesele strani »Keep smiling!« (Smej se!) Ameriško narodno geslo. Da, humor je v Ameriki doma. Duri so mu povsod na stežaj odprte: v {>rezi- dentovi hiši, v milijonarjevi palači, v delavnici vseučiliškega profesorja, v la- boratoriju industr^ijskega podjetja, pri sodišču, v uradu, v družbi, v gledališču, v hiši delavca. Humor osvežuje vsa!k- danje življenje, vzdržuje med ljudmii dobro voljo, povečava veselje do dela, odpravlja razne ovire in zbližuje naj- različnejše družabne vrstfe, tako da je hrbtenica ameriške demokracije — ve- selost, šala. Zakaj v Evropi ne uspeva demio- kracija, prava demokracija, tako kot bi fadi? Menda pač zato, ker našemu ljudstvu manjka zdravega, prijetnega, naravnega humorja. Ne vem, kaj je temu krivo — morda to, da je ?iri nas drugačno podnebje, ali politične raz- mere, morda skromne življenjske pri- like širokih plasti, trd boj za vsakdanji kruh in vsa iz njega izvirajoča sebigjSa sovražnost? A razloček je tako velik, da sili nehote k primerjavi. V Evrop;: se vsi preveč resno držimo, preozkcsrčni smio in v malenkostih pre- natančni. Namesto da ^bi šli zlabkoto čez vse te malenkosti, iščemo in dela- mo probleme tam, kjer jih ni. postav- ljamo si na pot ovire, ne upamo si pri- znati, da smo napravili kakšno napako, radi ozkosrčne domišljavosti, iz zmot- nega mnenja, da bi zbudili, značaj res- nobnosti, nekaj pa iz bojazni, da se ne bi osmešili. Ničesar se tako ne bo- jimo, kakor da se ne bi kje ušteli. Le preradi iščemo dlako v jajcu in misli- mo, da sio svetlogledni ljudje — opiti- misti — malo prismojeni. Kako včasi ena sama dovtipna beseda smehljaje reši mučno situacijo! Kako lahko ravna humor na pravem mestu 'in ob pravem času zlomi ostrino, pre- mosti nasprotja in zbliža ljudi. »Bla- godejni in včasih prav koristni so dov- tipi in šale,« pravi Cicero - v svojem spis;u »O govorniški umetnosti«. Kdo mi že opazil, da najslavnejši angleški državniki vpletajo v svoje resne poli- tične govore dovtipe in vesele zgodbe? Tako so na primer Američani svojemu nekdanjemu prezidentu Coolidgeu naj- večkrat cčitaU le to, da je imel — Dre- malo humorja po 'ameriškem merilu. Njemu nasproti pa si je pridobil gene- ral Davves veliko popularnost s svojo veselo naturo, nasmehu j enim obrazom in z — zabavno pico. Ce v Evropi ne tituliraš vsakogar po njegovem pravilnem naslovu, te še po-, gledal ne bo. Tako so Američani na primer svojega prezidenta ♦ Call^ina Coolidgea klicali na kratko »Cal«, vča- sih Ntudi »molčeči Cal«, ker je prezident Ccolidge malo govoril. Nekdanjemu prezidentu Rooseveltu so vsi rekli »Teddy«. Človeka z doktorskim našlo-' vom ';:azdravijajo Američani z »Halloj Doc«, cesto ga tudi kdo mimogrede po- treplje po ramenu in oba se zadovoljne smejita... , Na oglu 16. ulice v Washingtonu j« bila lepa starejša hiša pred kptero j t bil majhen neograjen vrt, pravzaprav travnik, kakor jih je mnogo pred hi- šami. V anglosaških deželah so* ljudje navajeni, da hodijo presto po parkii,j ne oziraje se na steze (kakšna kazniva neolikanost pri nas), zato je posestnik tamkaj postavil napis, da mu ne bi tr^ve poteptali. Pri nas bi tak napis, gotovo izgledal takole: SVARILO! Hoditi po .tej travi je najstraže pre-; piovedano. Prestopki ise kaznjujejo z: globo 50 din! Američani imajo drugačen okus. Pred to hišo v eni izmed najlepših washing- tonskih ulic so zabili v zemljo majhen^ koii. in pričvrstili nanj tablico z na- 'piscm: Please give the grass o chance i (Prosim, dajte tej tr^vi priložnost, ; da raste) 'Ce ni v tem humorja ,je >pa vsaj ve-^ Ijiko čroveškosti. Nobermh ulkaizcv in' prepovedi ali pretenj — le prijazna be-, seda, ki apelira naravnost na človeško' srce. Tudi najporednejši deček mora po- misliti, kako slab gentlemen bi bil, če, ne bi dal tej drobni travici prilike, da^ raste sama brez tuje pomoči, če jo le: piustimo pri miru. Sploh dosežejo Američani veliko napiisi. Vsi pa očitajo značiilna zna-' menja humcrja./prijaznosti, vesele mislv in pobude h koristnim dejanjem. Nikjer ne opaziš profesorske strogosti in urad-: niške resnobe, ne ukazujejo in neprepo-' vedujejo, niso sentimentalno pesniški,' ne boje se, da bi s šaljivim svarilom^ škcidiovali resnemu značaju kakšnega urada. j Znan je napis ki ga vidite na cul tu; vsakega branjevca, v uradih in na jav-j nih mestih, ki opominja ljudi, da nai^ se ne jezijo, naj bodo veseli tudi tedaj,« ko bi Se radi raztoigotili: »Keep srni-'. ling!« (smej se), zakaj — čemu bi se^ človek zaradi tega jezil? »Don't vroirry« (ne huduj se). Jeza kvari ljudem zdravje, pije žolč, gre jim na živce, talko da postanejo nervozni in nedo- stopni — posledica je, da se prezgodaj ipostarajo. In navsezadnje — iz jezo nihče mič ne popravi! »Don't worry about 'things which can be changed oi which can't be changed.« (Ne jezi se zaradi reči, ki se dajo ali ne dajo spemeniti.) So ljudje, ki v uradu ali kjer koili, kamor pridejo, toliko govorijo, ida se jih človek ne more zlahka otresti. V obrambo pred njimi vidiš pri nas po- nekod napis: »V razgovoru z uradniki bodite kolikor mogoče kratki!« Človeka spreleti mraz, ko' to prebere; v taki pi- sarni se ne upa niti sesti, stislka klobuk v roki venomer mislli, kako bi prej ko mogoče prišel iz te sobe. V Ameriki dosežejo isto na boljši in bolj veseli način. Videl sem marsikje napfis: »If vcu have nothing to do, don't do >t bere«. (Če nimaš kaj delati, ne delaj tega tukaj.) Obenem pravi drugi napis, da bodo vsem željam ugodili, če ibo le količkaj mogoče. Taki vzpodbudni na- pisi so hkrati geslo uradnika za pisalno mizo, medtem ko na dalj ni napisi vzpod- bujajo obe stranki: »It con be done!« (Pojde, mora iti.) Vse na svetu gre, če imamo le zadosti dobre volje. Avtomobilistom, ki divjajo po ulicah in so strah, veljajo napisi, kakor sem jih videl na primer v Virginiji: »This road is not tool^roof« (Ta cesta za norce ni varna); na washigtonskih kri- žiščih 'Pa so postavljene vratom po- dobne table z napisom: »Bolj brzdajite in I manj trobite!« Pred vstopom v majhno mesto sem opazil tale velik napis: Go slow and see ouir town, go fast and see our judge! (Vozi počasi, pa boš videl naše mesto, vozi hitro, pa boš videl našega sodnika.) Posebno pog^lavje bi zaslužil humor v gledališčih in časnikih. Odlični ko- miki, katerih iznajdljivosit in umetnost se nam zdi neprekoslj iva, vas umej^ zgrabiti s tako neprisiljenim in zdra-» vim humorjefm, da tudi najstrožja gu- vernantka ne more ugovarjati. Ka'ko klavrni so v primeri z ameriškimi ko- miki nelkateri naši »komiki« in »iaru- moristi«, ki povečini ne razumejo, po- vedati šale, "ne da bi se ne dotaknil najnižjih človeških instinktov. Humor se širi tudi po radiu. Tako pa primer oseba, ki napoveduje spored, cesto ljudi bolj zabava in uživa večjo popularnost kot mnogi odlični pevci in godbeniki. Tudi v časnikih je šaljivost vsakdanja in neizogibna sol in zabela. Pri nas mislijo časnikarji, da mora biti vsaka reč hudo resna, hladna in brezosebna. Ne tako v Ameriki. Nekateri listi iz- polnjujejo cele stolpce na prvi strani z dovtipnimi aforizmi in šaljivirni o- ipazkami o dogodkih, ki so napisani nekoliko dalje. Nihče ni dovolj svet. nedotakljiv in vzvišen da mu ne bi list kakšno »zasolil«. Toda zaradi tega se v Ameriki živ krst ne vznemirja in ne jezi. Američan pozna zdraVo, člo- veško satiro in komiko; noče smešiti, temveč le nasmejati se hoče; nima za- hrbtnih namenov in ni nikdar zagri- zen in srborit. Ljudje se smejejo in za- bavajo, a ne iz šlcodoželjnosti, temveč iz veselosti. Tudi prizadeti se smejejo z njiimi — kajti v Ameriki vedo, da čemeren in siten obraz ne reši nobenega življenjskega vprašanja in da nevolje in trdote vsakdanjega življenja najlaže zmaguje vesela misel. Amerika se smeje, Evropa pa j€ mračna in sitna ... Stran 4 »SAVINJSKI VESTNIKc dne 15. septembra 1951 Stev. 37 Italijanske kolonije južno od Neaplja Komur je Italija znana kot dežela sonca, domovina črnolasih in tempe- ramentnih deklet in nekak naturni muzej veličastne preteklosti, Italije ne pozna dovolj. Preradi imenujemo Ita- lijo kot visoko razvito deželo. Nel^aka ironija je, da je evropski škorenj naj- bolj umazan tam, kjer se za fekornje čevljarskega izvora najbolj spodobi, namreč stopalo in peta. Kalabrija, Puglija, Luciana, Cam- pagna, Sardinija in Sicilija; vse te južne province Italije nosijo težak pe- čat nepravične preteklosti. Siromaštvo italijanskega juga so doslej preradi opravičevali z prenaseljenostjo (Sici- lija sama ima štiri in pol milijonov prebivalcev). Vsekakor pa to ni glavni vzrok. Zaostalost dežele, kjer vladajo še vedno fevdalni odnosi, je kriva raz- Napoh, največje pristanišče v južni Italiji. Prelestna okolica, Vezuv in Pompžji privabijo letno tisoče tujcev — Južno od mesta je italijanski polotok vse bolj siromašen — liika med južno in severno Italijo. V Kalabriji, ki je gosto naseljena, doslej ni bilo nobene idustrije. Kmetje se tamkaj oblačijo v slikovite nošnje, to- da gotovo ne zaradi tega, da bi priva- bili tujce, kot to delajo ponekod v Ameriki razni Indijanci, temveč za- radi tega, ker jim je industrijsko bla- go še .nedostopno. Kakšno je življenje kmetov v teh krajili ? Kmetov v našem pomenu bese- de sploh ni. Edini kmetje so velejK)- sestniki kot na primer: Patrizi, Bon- compagni, Torloni itd. Te redke vele- posestniške družine si lastijo povpreč- no po 15 do 20.000 hektarjev zemlje. Obdelo^valci njihove zemlje so dnevno plačani in kakor sami pravijo, so last- niki samo svojega telesa. Naravno je, da so tamkajšni prebivalci na zelo nizki kulturni stopnji. V južni Italiji je razmeroma večina nepismenih ljudi. Po vojni je italijanska vlada spo- znala potrebo, da se tudi ta del države dvigne iz zaostalosti. Izdala je zakon o agrarni, reformi. Pravzaprav dva za- kona. Prvi naj uravna posest zemlje po vsej Italiji, drugi pa se nanaša samo na tiste predele, kjer je do sedaj vladalo ekstenzivno veleposedništvo, predvsem v južni Italiji. Veleposestniki bodo razlaščeni. Povračilo bo izplačala država v 10 letih in to predvsem iz davčnih dohodkov novih lastnikov ve- leposestniške zemlje. Država je tudi tega mnenja, da se bo z razdelitvijo zemlje med nek(^anje »kolone« tudi poljedelski donos dvignil, kajti dose- danji lastniki so vzdrževali večinoma velike črede, za pravo poljedelstvo pa se niso brigali Nova zasebna gospodarstva bodo po- sedovala od 2 do 3 ha obdelovalne zemlie. Edini pogoj, ki ga mora imeti prosilec, je ta, da ni lastnik nobene zemlje. Pravzaprav je 5 ha majhen kos zemlje, ki bo lahko preživel le lastnrka in njegovo družino, vendar bo v toliko boljše, ker do sedaj »koloni« niso imeli ne denarja, ne hiše in nobene vprežne živine. Vlada je ustanovila tudi nekako pod- jetje Cassa del Mezzogiofno (Fond za južne pokrajine). Velike investicije bo porabilo to podjetje za izboljšanje pri- lik v južni Italiji, Skrbelo bo za vzpo- staA-itev promttnih zvez, za namakanje neplodnh zemljišč, za izsuševanje ob- morskih močvirij, za elektrifikacijo! dežele itd. Ta dela, ki jih nameravajo izvršiti v enem desetletju, bodo stala približno 1000 milijard lir. Od tega de-;, narja bodo porabili 440 milijard za urbanistične izboljšave, 280 milijard za izgradnjo hiš, prometa, kanalizacijo, za poljedelske stroje itd., 110 milijard za navodnjavanje. elektrifikacijo, 90 mili- jard za ceste, 50 milijard za pogozdo- v'' Južni Italiji nosijo preprosti ljudje narod ao nošo, ki je kot pn vseh južnih narodih zelo barvita vanje goličav, ki so jih desetletja po- )rej samo izkoriščali in uničevali, tri- leset milijard pa je namenjenih za K)trebe turizma. Velika pridobitev za e zaostale kraje bo tudi industrija, ki o mislijo postaviti na jugu. Tu gre )redvsem za tekstilno industrijo, rafi- lerije olivnega olja, tovarne sadnih okov, konzerviranje sadja in zelenja- ve ter sladkorne tovarne. Ta načrt bo izvedljiv s 25 milijoni lelovnih dni letno, to se pravi, da bo etno najmanj 50.000 ljudi kar pri teh jelih našlo kruha, kar ni majhna stvar iri 2 milijonih brezposelnih v vsej Ita- iji. Prva glavna naloga po razdelitvi zemljišč je, da se zgrade vsa poslopja, ki so potrebna za naselitev novih last- nikov. Za eno gospodarstvo je potrebno vložiti dva milijona lir, naseliti pa mislijo 100.000 družin, kar pomeni v Italiji, ki je bogata z naraščajem, nič manj kot za 600.000 oseb strehe, dela in 'kruha. Če bo torej načrt italijanske vlade uspel, uspe pa lahko le, če človeštvo ohrani mir, bo prebivalstvu južne Ita- lije ta prvi korak socialne revolucije prinesel lepše življenje. Zavest izko- riščanih v svetu je postala tako močna» da izkoriščevalci nujno morajo popu- stiti. V takih kočah živijo južnoitalijanski poljski delavci Prostovoljno delo PRI OBNOVI IN UREDITVI MESTA, Desetega septembra je bila na Okrajnem sindikalnem svetu konterenca predsednikov iu tajnikov sindikalnih podružnic, na kateri se je poleg drugega razpravljalo tudi o sprejetja programa prostovoljnega dela. Pro- stovoljno delo bi se naj vršilo v času od 15. do 30. septembra k,ot del tekmovanja, katerega so delovni kolektivi sprejeli v po- častitev dneva JA, poseben poudarek pa b| to naj dalo mestni partijski konferenci. 1 Program prostovoljnega dela obsega na) delo naj bi opravili delovni kolektivi sindikalnih podružnic: Gostinstvo, Radio- eenter. Hotel »Evropa« pod strokovnim vod- stvom Tujsko prometnega in olepševalnega društva. v Obrežje Savinje — čiščenje, redčenje gr- movja. Redčenje in delno posekanje grmovja ter splošno čiščenje obrežnega terena. To delo naj bi opravil delovni kolektiv sin- dikalne podružnice »Tobak«, pod strokovnim vodstvom Uprave javnih nasadov. Gozd za mestnim parkom — ureditev peš- potov. Vzpostavitev bivših sprehjijališč na Rajterjev hrib in v smeri Anskega;'vrha z očiščenjem odvodnih jarkov, obnovo propu- stov in moštičkov ter posipanje potov z do- lomitnim peskom. To delo naj bi opravili delovni kolektivi sindikalnih podružnic: Kmetijska oskrba, Gozdno gospodarstvo pod strokovnim vod- stvom Uprave javnih nasadov. Travniški potok — dovršitev že delno iz- vršene regulacije v odseku Cesta na pokopa- lišče — Dečkova cesta. Škarpiranje 150 m" zemlje v strugi potoka v dolžini 300 m. Od- kop po profilu in odmetavanje na 3 m da- ljave. Čiščenje struge v dolžini 1.000 m. To delo naj bi opravili delovni kolektivi sindikalnih podružnic: Celjska opekarna. Pod- jetje za kanalizacijo pod strokovnim vod- stvom Uprave za ceste in kanalizacije. Stavbišče severno od Dečkove ceste — od- vodni jarki zaradi osušenja. Vzpostavitev z delno ogradnjo cest, pre- kinjenih odvodnih jarkov z napravo novih odvodnih jarkov vzdolž deloma fzgrajenih, de- loma projektiranih cest s povezavo z glavnim odvodnim jarkom v Koprivnico. Skupna dol- žina cca 1.200 m. To delo naj bi opravil delovni kolektiv sin- dikalne podružnice Tkalnice hlačevine pod strokovnim vodstvom Uprave ceste in ka- nalizacije. Nova vas — Izgradja vodovoda. — Izkop terena za polaganje glavne vodovodne cevi premera 80 mm v dolžini cca 800 m in za stranske priključke v dolžini cca 400 m. To delo naj bi opravili delovni kolektivi sindikalnih podružnic: »ODPAD« Plinarna in Vodovod pod strokovnim vodstvom Uprave vodovoda. Strtiga Koprivnice — čiščenje, posekanje grmovja. To delo naj bi opravil delovni kolektiv sin- dikalne podružnice Invalidsko podjetje pod strokovnim vodstvom Uprave javnih nasadov. Posipanje in očiščenje Mariborske ceste (od Zidanška) mimo Tovarne emajlirane posode proti Bukovžiaku. To delo naj bi opravil delovni kolektiv sin-' dikalne podružnice Tovarne sadnih sokov pod' strokovnim vodstvom Uprave za ceste in ka- nalizacije. . Ureditev Prešernove ulice od Liubljanske ceste do »Zvezde«. Izkop za robnike, uredi- tev za pločnik ter pomoč pri betoniranju hodnika na obeh straneh Prešernove ulice. To delo naj bi opravil delovni kolektiv sin- dikalne podružnice Celjske tiskarne pod vod- stvom Uprave za ceste in kanalizacije. Ureditev ceste od Majdičeve kapele do Trnovelj — posipanje, čiščenje obcestnih ro- bov in jarkov. To delo naj bi opravili delovni Itolektivi sindikalnih podružnic podjetja: Žitofond, Ju- gopetrol in Avto obnova pod strokovnim vod- stvom Uprave zk ceste in kanalizacije. Izdelava gramoza 400 m — to delo izvrši delovni kolektiv sindikalne podružnice pod- jetja Apnenik. Prepričani smo, da je kulturen izgled na- šega mesta pri srcu vsem Celjanom in^ da bo- mo zato šli na delo z zavestjo, da s tem podpremo prizadevanje, ki smo si ga že davno želeli. S prostovoljnim delom bomo pokazali, da odobravamo napore MLO v gradnji in ob- novi in da želimo, da bi ta vnema nič več ne zamrla. Šli bomo na delo, da manifestiramo svojo željo in zahtevo, da se obnova nadaljuje stal. no tudi v bodoče, dokler naše mesto ne bo primerno urejeno, kot to zaslužijo ljudje, ki v njem prebivajo. OBJAVE IN OGLASI OBIŠČITE VELIKO GOSPODARSKO RAZSTAVO V POLJČANAH ki bo v novi upravni zgradbi OLO Poljčane. Svoje izdelke bodo razkazovala vsa industrij- ska podjetja, KDZ in državna posestva, go- spodarstvo, obrtništvo in družbena delavnost. V posebnem oddelku bodo interesenti lahko sklepali z lokalnimi podjetji pogodbe za na- bavo njihovih izdelkov. Vsak popoldan bo na razstavnem prostoru ali v domu kulture v Poljčanah kulturna prireditev, zvečer pa ples do 23. ure. Podružnica PD v Poljčanah bo organizirala množične izlete na Boč, združene s taborenjem, kresovanjem in ostalimi pla- ninskimi zabavami. Putnik Maribor in Celje sprejemata prijave za skupinske vožnje. Za prehrano in pijačo dobro preskrbljeno! Putnik Celje sprejema prijave za skupen obisk »Obrtne razstave v Poljčanah.« Cena vožnje v obe smeri skupaj z vstopnino za člane sindikalnih, športnih in planinskih or- ganizacij 78 din. UPRAVA MESTNEGA GLEDALIŠČA 1 V CELJU obvešča cenjene obiskovalce, da je za le- tošnji abonma še na razpolago večje število' sedežev za premiere in reprize. Prijave spre-] jemamo v pisarni gledališča dnevno od' 10.: do 11. ure dopoldne. j Rezervirane nedvignjene vstopnice se mo* rajo' dvigniti najpozneje do 20. septembra^ 1951, sicer bodo razprodane. Uprava gledališča i 1. OKTOBRA prične tečaj mednarodnega je-i zika ESPERANTO. Prijave sprejema Ora-j žen Anton, Gledališka 9. ] TRGOVSKI POMOČNIK, doslej zaposlen kot, plačan dopisnik išče zaposlitve v trgovinti zaradi reorganizacije dopisniške službe. Po-: nudbe poslati upravi Savinjskega vestnika,: KROJAŠKA POMOČNICA za plašče in ko- stume se sprejme. Naslov v upravi. ; SPREJMEM postrežnico enkrat ali dvakrat; tedensko. Vprašati Gledališka 3-1., Celje.; SLAVNOSTNAl OTVORITEV CELJSKE RIBOGOJNICE v Ribjem kotu pod Hudičevim grabnom BO 16. SEPTEMBRA 1951 OB 10. URI DOPOLDNE PoDoldae bo ljudska veselici na Skalni kleti. PreskrbUeno je z i dobro kapljico, dobile se bodo tudi ribe. — Za obilno udeležbo se priporoča Rihanka zadruga POŠTENEGA upokojenca, vajenega kmečkih del sprejmem (25 min. od postaje). Inte- resent naj se javi pismeno ali osebno pri Oštir Rudolfu, Sp. Rečica 5, p. Laško. Plača po dogovoru. PREHODNO SOBO primerno samo za pre- nočevanje oddam starejši osebi. Naslov v upravi. PRODAM za bone, oziroma zamenjam ši- valni stroj znamke »Singer«, pogrezljiv z okroglim čolničkom za mlado kravo. Na- slov v upravi. PRODAM 85 vzmeti za kavč. Naslov v' upravi. PRODAM novo emajlirano kopalno kad in zelo dobro ohranjeno veliko hrastovo pi- salno mizo. Naslov v upravi. PRODAM leseno otroško posteljico. Even- tuelfto z vložkom. Naslov v upravi. PRODAM razno pohištvo; lepe slike, ogle- dalo 80x55, žimo, kuhinjski tehtnici (3 kg in 10 kg) in žensko obleko. Naslov v upravi. NUJNO potrebujem 8 kom. okroglih roča- jev za orehovo spalnico. Petek, Stanetova ulica 17-III. Palir Marija in Palir Ivan, Celje. Plečnijcova ulica 14, nisva plačnika dolgov naše re- jenke, nedoletne Palir Marice. , KINO KINO METROPOL Od 9. do 20. septembra, ameriški film fIREPENEČA VDOVA KINO DOM Od 14. do 18. septembra, italijanski film SCOUSCIA Od 19. do 24. septembra, francoski film BRATA BOUQUINQUANT r,ETXI KINO Od 14. do 18. septembra, italijanski film SCOUSCIA Od 19. do 24. septembra, francoski filrti BRATA BOI QUINQUANT Nedeljska zdravniška dežurna služba: Dne 16. septembra 1951 tov. Sevšek Maksim. Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravniška dežurna slu"ba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. FIZKUITURA KLADIVAR : KOROTAN 1 : 1 Ob 16. uri se je oslabljeno moštvo Kla- divarja predstavilo občinstvu Kranja' v slede- či postavi: Klanjšek, Petelinek, Pleterski, ča- ter, Florenini, Pasero, Firm. Marinšek, Po- sinek in štor. že o"b prihodu v Kranj smo culi prog^lozo domačih navijalcev, da bo Kladivar izgubil z rezultatom 5 : O za Ko- rotan. Vendar na te nešportne ugotovitve nismo polagali važnosti. V moštvu so manj- kali najboljši igralci, ki so imeli razne po- škodbe bodisi iz prejšnjih tekem bodisi pri delu. Vendar se njihova odsotnost ni veliko poznala, ker je moštvo igralo z voljo in bor- benostjo. Napadi so se menjavali na eni in drueri strani, vendar brez vsakega zgoditka. Lahko trdimo, da so prve minute pripadale Korotanu. ki ni znal izkoristiti usrodnih pri-i lomnosti, na drusi strani pa je bila največi«^' ovira igralcem Korotana obramba KladrvariJt s sredniim krilcem (^aterjem na čelu, ki i« odlično reševal situacije v obrambi. Kladi- var si ie nočasi uredil svoje vrste in oero^al nasprotnikov« vrata. Tudi nanad Kladivar-n •li 7np1 i7koristiti priložnosti za dosego zgo- ditkov ter so se vse akcije obeh napadov rpzblinn«^. V drugem polčasu so gostje pritiskali na vrata domačinov toda tudi brez uspeha. Ta- koj v prvih minutah je sodnik dosodil ka- zenski strel iz daljine 16 metrov proti go- stom, žoga ni bila v igri, ko jo je igralec Korotana poslal v vrata gostov, tedaj je tudi sodnik dal znak. da je žoga v igri in že ta- koj zažvižgal gol za Korotana. Igralci Kla- divarja tudi niso bili predpisano oddaljeni od žoge t. j. 9 metrov in sploh niso branili žogo. kakor tudi vratar sam se ni pripravljal na obrambo žoge. Na vsa očitna navijanja za domačine pa je Kladivar odgovoril z borbeno in požrtvoval- no igro, ki mu je prinesla tudi zasluzeni gol po Marinčku. Tedaj je Kladivar prevzel ini- ciativo v svoje roke in stalno napadal vrata domačinov. V 9. minuti drugega polčasa je bil sred- nji napadalec Marinček hudo in grobo zru- šen v kazenskem prostoru, nakar sodnik ni reagiral. Kmalu nato ie bil zrušen Posinek, za kar se sodnik tudi ni zmenil. šel*> na tretji grobi prekršek je sodnik dosodil 11 metrovko. ki jo ie odlični vratar Korotarm Kovačič ubranil, kl-jub ostremu strelu Pos'- neka. Kladivar si je s tem uničil priložnost za drugi gol.