Leto XXI., št. 14
V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravice
Izhaja 10. in 25. dne t mesecu.
Dopisi morajo biti irankiranl In podpisani ter opremljeni * itampiljko dot. organizacije.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
Rokopisi te ne vračajo.
f '* o in n p r a v ai poštni predal 290.
čekovni račun itev. 13.562. Teleion intentrban it. 3478.
3.-5. julija 1934 v revirjih TPD.
Po revirjih Trboveljske premogo-kopne družbe se je že dolgo skrivnostno šepetalo, da se nekaj pripravlja, da se hoče iz delavca izprašati še zadnjo srago. Vendar nič konkretnega se ni dalo ugotoviti. Delavstvo samo je tem vestem z grozo in strahom prisluškovalo v srcu in v pesteh pa je prežala volja za borbo na smrt. Slišali so se mrki glasovi posameznikov, ki so pa kmalu postali glas tisočev in tisočev lačnih in izgaranih, ki so izpraševali: ali je to mogoče? Saj je že sedaj življenje takorekoč nemogoče! Pri vsem težkem in nevarnem našem delu ne zaslužimo niti toliko, da bi mogli pošteno preživljati sebe in naše družine. To žalostno in obtožujoče vprašanje si bral iz ust slehernega.
Dne 27. junija 1934 se je ta zla slutnja rudarjev uresničila. Trboveljska premogokopna družba je sporočila delavskim zaupnikom, da je baje z ozirom na njen gospodarski položaj primorana, da zniža svojemu delavstvu prejemke za 6%, poslabša in zmanjša deputatni premog in izvede pregrupacijo iz I. kategorije v nižjo. Kratka, a precizna napoved, ki bi prinesla delničarjem TPD. zopet nove in nadaljnje milijone dobička. Tistim rudarjem, ki bodo vsled tega izgubili na zaslužku, pa za toliko povečanje gorja in lakote.
Ta bojna napoved TPD. je učinkovala na rudarje kakor bomba. Tisti rudar, kateri je že nad desetletja bil vajen mirno držati svoja pleča, da je kapitalistični bič neovirano opletal po njih, se je na enkrat vzdramil iz svoje otopelosti, in se odločno vprašal: zakaj, čemu? Pogledal je okoli sebe in ko je videl, da so mu v trpljenju in izkoriščanju vsi enaki, tedaj je prešel ta vprašaj na usta vseh in vprašali so se vsi: zakaj in čemu?
Ko so nato delavski zastopniki sklicali po revirjih zborovanja, na katerih se je imela napoved TPD. rudarjem obrazložiti, takrat je zavr-ščalo med rudarji kakor med razdraženimi čebelami v tesnem panju. Naenkrat so prišli vsi iz rovov, stanovanj, od blizu in daleč. Prelivale so se te velike množice mož, žen in otrok iz zborovanja na zborovanje, trudni in lačni, toda kljub vsemu. Ko je ta množica slišala namero svojih gospodarjev, je kakor vulkan izrbuhnila iz sebe:
Ne. Nič si ne pustimo vzeti. Vsi smo laei. Zakaj pa delamo?
In ko so si njih zastopniki upali to do skrajnosti razjarjeno množico vprašati, ali bo pa ta njih Ne, dovolj jak, da bo prisilil družbo na preklic njenih zahtev? Takrat se je iz tisočerih in tisočerih grl čulo kakor en sam strašen krik: Da. Da, resnično nikdo ni slutil, da sta pomenili ti dve besedici prisego vseh. Zmagati ali umreti.
Dne 5. julija bi se morala pričeti pogajanja med zastopniki TPD in delavstvom. Rudarji pa so si s prisego solidarnosti mislili: Zakaj pogajanja?
Ne sme se nam vzeti nič. In da ta I svoj »Ne« podkrepijo, so v torek, dne 3. julija zjutraj brez slovesa od svojih žen in otrok vsi kot en mož sklenili, da gredo v rove v gladovno stavko in se povrnejo živi samo z zmago, drugače pa le mrtvi. In res, črni rovi, ki so že toliko in toliko človeških življenj pogoltnili, so sedaj požirali nove tisoče in tisoče, da jih sprejmejo v svoje, sicer drugače toplo, a sedaj j vendar hladno naročje. Nad ustji rovov so zaplapolale črne zastave. Po cestah in kolonijah pa so žene jokale in klicale: Mož dragi, s teboj smo, stoj trdo za sebe, za nas, za vse. Njim ob strani so pa jokajoči otroci spraševali: Mama, kdaj pa pride ate? In iz nova so se odprli kanali iz katerih so se pretakali potoki solz po bledih licih. Ponoči pa je bilo v revirjih kakor v grobu, le tu in tam je gorela bleda žarnica.
Pod to strašno atmosfero so se pogajanja pričela. Delavski zastopniki se niso imeli o čem pogajati. Povedati so mogli samo soglasen sklep delavstva. Ne, potrjen sedaj z groznim Da, v rovih. Ali kapitalizem je mrtev, požrešen in brezčuten. Nič ga ni ganil ta grozni krik lačnih množic, nič ga
ni ganil obupen boj tisočerih s smrtjo v rovih. Nič, on bi šel preko vsega in če treba prav preko vsega . . . Vendar pod utisom tega gigantskega boja se je morala zganiti vsa javnost in državna oblast. Zakaj v žarki in odločni luči je nastopilo vprašanje, ali so interesi mrtvega kapitala, pa bil tu- ali inozemski, več vredni, kakor pa golo življenje tisočev in tisočev I naših državljanov rudarjev? In res, zgodilo se je, da je zaenkrat bil človek v$č vreden in družba je morala svoje zahteve umakniti.
V revirjih je med tem časom postajala nervoznost med množico od trenutka do trenutka večja. 60-urno gladovanje in nahajanje globoko pod zemljo v slabem zraku, je marsikoga zdelalo tako, da je moral zdravnik v rovu odrediti njegov prenos v bolnico. In vsakokrat, kadar so se te žalostne nosilnice prikazale pred rovi, je zahreščalo med ženskami in otroci z groznim krikom: Ali je ta moj? Ali so našega ata prinesli? In tako je šlo dalje in dalje ...
V tem času so prišli zastopniki rudarjev v revirje. Ko je ta do skrajnosti razburjena in obupana množica zagledala svoje predstavnike, je stra-
šno kriknila in sicer samo edino vprašanje:
»Ali je družba preklicala?«
Da, so rekli zastopniki.«
»Pokažite črno na belem,« je vzkliknila množica.
In še le ko se je tudi to izvršilo, je bilo vsem, kakor da se je velikanska gora odvalila iz src vseh.
Nato so šli delavki zastopniki v rove k rudarjem:
Rudarski pozdrav rudarji: »Druž-nost« in »Srečno«, je zadonel po rovih. In začeli so trumoma, kakor sence bledih obrazov, prihajati iz raznih rovov. Niso vprašali po svojih ženah in otrocih, ne, temveč mrko in odločno so vprašali:
»Ali je družba preklicala? Poka-žite črno na belem našo pravico!«
Se le, ko se je to zgodilo, je izgle-dalo, da je ta uboga, izmozgana, do skrajnosti sestradana telesa prešinilo novo življenje. Odločili so se k izhodu, da vidijo po dolgem času zopet svoje drage; se nasrkajo svežega zraka in navžijejo svetlobe solnca.
Pred rovi pa se je gnetla množica tisoče in tisoče žen in otrok, starišev, bratov in sester, ki so v nestrpnosti pričakovali prihod svojih dragih hraniteljev. Odgrnili so se rovski zastori, izginile so črne zastave — in prišli so na dan bledi onemogli, a s ponosom v srcu kopači črnega diamanta. Zagledali so svoje drage in oni nje. Padla je žena možu okoli vratu, tam je zopet otrok spoznal očeta in se mu privil, tam mati svojega sina in znova se je razlila strašna bol iz src trpinčenih, ki pa je odkrila vir nepopisne radosti.
Na bleda lica je trenutno udarila rudečica. Kri je zopet vzvalovila, in rudarji so se vrnili v svoje domove. To noč so svetile žarnice v njih domovih svetlejše, in dih smrti se je moral umakniti pred silo življenja.
Naj živi solidarnost rudarjev.
Naj živi razredni boj.
Naj živi svobodna razredna organizacija Zveze rudarjev Jugoslavije. •
Poleg mnogih pozdravov in vzpodbudnega priznavanja, ki so ga prejemali rudarji od vseh delavskih organizacij iz vse države za svojo herojsko vztrajnost, borbenost in solidarnost, so prejeli od akademikov tudi sledeči pozdrav, priznanje in vzpodbudo :
»V obrambo svojih najosnovnejših pravic ste posegli po skrajnem sredstvu — gladovni stavki. To Vašo borbo spremljamo z vsem potrebnim razumevanjem, ki ga narekuje Vaš težki položaj in s silnim ogorčenjem napram TPD., ki se v zavarovanje svojih interesov poslužuje sramotnih sredstev in načinov. To razpoloženje naj Vam tvori zavest, da v Vaši silni borbi ne stojite sami. Akademska mladina ljubljanske univerze se pridružuje vsem onim, ki trdno upajo, da boste v Vaši upravičeni borbi tudi zmagali. V Vas, najbolj izkoriščanem in tlačenem delu slovenskega ljudstva vidimo prve odločne borce za boljšo bodočnost.
V Ljubljani, dne 7. julija 1934.
Slede žigi akademskih društev in podpisi: Društvo slušateljev iilozotske iakultete, Ljubljana.
Društvo medicincev Ljubljana. Društvo slušateljev teološke iakultete v Ljubljani.
Zveza strokovnih klubov tehniške Iakultete v Ljubljani.
Dvajset let
Dne 28. julija 1914 — torej pred dvajsetimi leti — so posebne izdaje časopisov po vsem svetu objavile vojno napoved in isti dan so že grmele morilne salve topov in tisoči in tisoči so začeli medsebojno klanje, ki se je v najkrajšem času razvilo v največjo svetovno morijo, v kateri so se milijoni medsebojno morili, v kateri so milijoni žrtvovali svoje življenje za »vero, dom cesarja«. Štiri in pol leta je trajala svetovna morija, so umirali in stradali milijoni, milijoni so postali invalidi brez vsake oskrbe, milijoni so izgubili zadnje premoženje.
Med tem, ko je na fronti vladala medsebojna morija, je za fronto in v raznih večjih centrih praznoval orgije velekapital, ki je služil, kakor še nikdar preje.
Pred dvajsetimi leti se je pričela imperialistična svetovna vojna, danes po dvajsetih letih stoji ves svet v zraku kapitalistične svetovne krize. Svetovna morija in obubožanost najširših ljudskih mas so pravi znaki kapitalizma naše dobe. Kakor je kapitalizem, sledeč svojim principom, pahnil ves svet v svetovno vojno, tako je sedaj vse človeštvo pahnil v svetovno gospodarsko krizo, ki je danes zavzela vse, zmagovalce in premagance, industrijske in agrarne države.
Ob dvajsetletnici začetka svetovne vojne je izdala mednarodna strokovna zveza skupno s socialistično delavsko internacionalo proglas na delavski razred vsega sveta, iz katerega posnemamo najvažnejše odstavke:
Delavci vseh dežel!
Pred vsem svetom obtožuje delavski razred kapitalizem, da je odgovoren za svetovno vojno in za svetovno krizo. Kdor hoče mir, delo in kruh za vse, se mora pridružiti delavstvu in se boriti za uničenje sedanjega kapitalističnega sistema!
Čeprav v kapitalističnem družabnem redu ne more obstojati pot, ki bi peljala iz gospodarske krize in preprečila nove krize, je vendar internacionalna organizacija proletariata pokazala možnosti, kako bi se dalo olajšati vsaj najhujše gorje množic. Delavstvo je podčrtalo potrebo mednarodnega sodelovanja vseh držav, sporazum vseh vlad, da bi se z enotnimi ukrepi omogočilo tako gospodarsko in politično stanje, v katerem bi se edino moglo odstraniti posledice krize.
Kapitalizem je šel doslej popolnoma drugo pot. Mesto gospodarskega sodelovanja je provociral gospodarski nacionalizem v najbolj divjih oblikah. Mesto političnih sporazumov je povzročil vojno na daljnem vzhodu,
obračunavanja v Južni Ameriki in novo oboroževanje vseh držav!
Pred vsem svetom obtožuje delavski razred kapitalističen sistem, ki hoče povzročati samo nadaljne krize, nadaljno oboroževanje, da je nesposoben, da bi z mednarodnim sporazumom omogočil sodelovanje vseh držav in odpravil krizo.
Razorožitvene konference pri Društva narodov so doslej končale brez vsakih sklepov in imele za posledico le pojačanje oboroževanj v posameznih državah. Mednarodne delavske organizacije so stalno potom akcij in tudi na razorožitvem konferenci sami zastopali zahtevo, da se morajo svečane razorožitvene obveze mirovnih pogodb končno izpolniti in vzpostaviti enakopravnost med zmagovalci in premaganci s splošno razorožitvijo. Vse zahteve so bile zaman, ker so interesi vladujoče-ga. kapitala drugačni.
V času, ko so v Ženevi zborovali o razorožitvi, je japonski imperializem nemoteno prodiral v Kitajsko, skušal provocirati spor s Sovjetsko Rusijo. Kasneje je v Nemčiji zavladal fašizem ter so nemški junkerji in aktivni generali prevzeli oblast v roke. Med tem, ko so v Ženevi italijanski delegati nastopali za čim najširšo razorožitev, je podvzemal v Italiji fašizem, ki je zasužnjil italijanski proletariat, nove duševne in materijel-ne ukrepe za vojno!
Pred vsem svetom nosi odgovornost kapitalizem in njegovi fašistični pomagači, da so propadle nade na trajen svetovni mir in da se pripravlja nova svetovna morija.
Ob dvajsetletnici izbruha svetovne vojne prevzemajo internacionalne organizacije proletarijata na se glavno nalogo, da bodo vse svoje moči in vsa svoja bojevna sredstva porabili za preprečitev nove vojne.
Delavci vseh dežel!
Kapitalistični svet je v najtežji krizi. Cim bolj se boji upravičene jeze delavstva, toliko bolj se poslužuie najbolj brutalne sile in fašizma, da pritiska delavstvo k tlom.
Ob dvajsetletnici svetovne vojne kliče mednarodna strokovna zveza proletarijatu vsega sveta, da se mora zavedati zgodovinskega pomena današnjega časa in da se mora pripraviti za odločilni boj,
za boj proti kapitalizmu, ki je odgovoren za svetovno vojno in krizo,
za boj proti fašizmu, ki pomeni vojno in suženjstvo,
za boj za svobodo, mir in zaposlitev,
K tem izvajanjem g. Šantiča — in vsakdo mora priznati, da smo jih reproducirali zelo objektivno — moramo dodati nekaj pripomb. Predvsem moramo opozoriti, da delavci v Jesenicah prav nič niso protestirali proti razširjenju obrata v Zenici, temveč le proti temu, da bi Zenice začele izdelovati predmete, ki jih sedaj izdelujejo Jesenice v zadostni količini za vso državo. Jesenice so protestirale le proti temu, da se z razširjenjem obratovanja na enem kraju ubija obrato-j vanje drugega domačega zavoda. Samo v tem je bil protest in če hoče g. Šantič, da je v svoji polemiki objektiven, potem ne sme na to resnico pozabiti.
Kakor pa kaže članek g. Šantiča, bi imeli jeseniški delavci presneto prav, če bi protestirali še iz drugega razloga. Gospod Šantič pravi namreč, da je treba posvečati večjo pažnjo Zenici že zato, ker je tu delovna sila cenejša. To pa se pravi s preprostimi besedami: vse naj se koncentrira v Zenici, ker je treba tu delavcem manj plačati, kar pa mora seveda z logično konsekvenco privesti do tega, da bodo tudi drugod delavci slabše plačani. Naše mnenje pa je, da so danes delavci v Jugoslaviji že zadosti nizko plačani in da bi bilo treba s posebnim zakonom prepovedati vse one sramotno nizke plače, ki se plačujejo na jugu države. S še nadaljnjo prole-tarizacijo delavstva ne bo prav nikomur pomagano, najmanj pa industriji, ki od samih revežev ne more živeti. Že celo pa ne gre, da plačuje državno podjetje delavce slabše od zasebnega. In če more KID, ki mora uvažati železo iz Zenice, ki plača tudi za svoje izdelke višje prevozne stroške, plačevati svoje delavce bolje kot državno podjetje, potem je to dokaz, da jih plačuje drž. podjetje mnogo prenizko. Kajti vsaj tako, kot vsak zasebnik, mora državno podjetje plačevati delavce in naravnost neoprostljiv bi bil dumping z delavskimi plačami po drž. podjetju.
Nehati se mora že enkrat ona skrajno napačna miselnost, da se morajo socialno višje stoječe pokrajine prilagoditi socialno nižjim, ker pravo gospodarsko delo je le v tem, da se nižje stoječe dvignejo na nivo višje stoječih. V tem je tudi izhod iz krize.
Sicer pa res ne razumemo, kako more skonstruirati g. Šantič nasprotju med Jesenicami in Zenicami.
Recimo, da so vsi podatki g. Šantiča suho zlato. Kaj sledi iz teh podatkov: Da proizvajamo še enkrat manj železa in železnih izdelkov, kakor pa jih uvažamo. Logičen sklep iz te konstatacije je samo eden: da povečamo lastno proizvodjo. Ce bomo pa-
red.
za boj za socialistični družabni
Debata o naši Železni industriji
Agitacija proti Jesenicam se nadaljuje
»Trgovski list« od 7. julija je prinesel članek, ki ga, kot zelo aktualnega in primernega, po-natiskujemo.
Uredn. »Delavec«,
V »Politiki« je objavil g. Milan Šantič članek o razširjenju državnega podjetja v Zenici, proti čemur da so Jesenice čisto neopravičeno nastopile. Na dveh kolonah razlaga g. Milan Šantič, kako da je razširjenje železarne v Zenici nujno potrebno ter navaja pri tem te razloge:
1. Večjih železarn razen Kranjske industrijske družbe na Jesenicah ter državne v Zenici nimamo. Vsled tega moramo dobavljati železni material v tujini, za kar dajemo na leto nad pol milijarde.
2. Danes ne proizvajamo doma niti polnih 45.000 ton železa, uvažamo ga pa nad 115.000 ton.
3. Jesenice in Zenica izdelujeta samo manjše izdelke, glavni železni material kot mostne konstrukcije in tračnice pa uvažamo.
4. Da bi začeli vse doma proizvajati, je nemogoče, ker bi bili za to potrebni dve milijardi, ki jih nimamo,
5. Mogli pa bi razširiti obstoječo železarno v Zenici in jo modernizirati. O večjih investicijah pa za enkrat sploh ni govora.
6. Alarm Kranjske industrijske družbe proti nameravanemu malenkostnemu razširjenju Zenice je zato napačen, tem manj pa je KID upravičena protestirati, ko pa je investirala sama v zadnjih letih 150 milijonov dinarjev. Jesenice delajo, Zenica pa je bila 18 mesecev brez posla.
7. Jesenice hočejo na vsak način preprečiti načrt Zenice in se pri tem sklicujejo na neki »socialni« razlog, da bi potem prišlo 2500 delavcev na Jesenicah ob kruh. Kaj to ni »socialni« razlog, če je brez dela 3000 delavcev v Zenici, vzklika z ogorčenjem g. Milan Šantič.
8. Zenica je v srcu največjega in najbogatejšega rudarskega bazena in ima prvovrstno železo, Jesenice pa so na sami meji in morajo uvažati železo celo iz Zenice.
9. Delavska sila je v Zenici mnogo cenejša kot na Jesenicah in zato zaključuje svoja izvajanja g. Milan Šantič, da treba posvetiti Zenici vso pažnjo, ker gre tu za najvišje državne interese in interese narodne obrambe.
Naročajte
tudi peto knjigo, ki jo bo izdala letos Cankarjeva družba poleg svojih 4 knjig. Iv. Molekov: »Sesuti stolp« je tretji del romanov »Dva svetova in »Veliko mravljišče. Samo 5 Din doplačate.
Vseh 5 knjig za 25 Din je denar, ki je vreden za letošnje knjige Cankarjeve družbe.
metno delali, potem bomo pač povečali proizvodnjo na ta način, da jo povečamo s sodelovanjem že obstoječih železarn. Kolikor morejo te povečati z lastnimi sredstvi proizvodnjo, to treba pospeševati, če pa ne morejo obstoječe železarne prevzeti vse nove proizvodnje, potem je pač treba ustanoviti nove;. Čisto napačno pa bi delali, če bi povečali proizvodnjo na ta način, da bi ustvarjali na enem polju nadprodukcijo, dočim bi na drugem obstojalo še naprej pomanjkanje. In le proti temu so nastopile Jesenice. Ali je bil potemtakem protest Jesenic neupravičen?
G. Šantič pravi, da se v Jugoslaviji železne konstrukcije in tračnice sploh ne proizvajajo. Zakaj pa se tega ne loti železarna v Zenici. Tračnice vendar neobhodno potrebujemo? Zakaj ne bi Zenice razširile svoj obrat in proizvajale tračnice? Jesenice eno, Zenica drugo, kaj je treba, da nastane med njima konkurenca,
I ko pa obe skupaj premalo proizva-S jate!
j Zdi se nam, da bi bilo vse že ! mnogo bolje in da vse te debate sploh j ne bi bilo treba, če bi država, svoje | podjetje v Zenici komercializirala ali pa ga kratkomalo prodala doma-| čim zasebnikom. Potem ne bi Zenice stale 18 mesecev brez del^. sredi najbogatejšega rudarskega bazena, temveč bi že davno našle možnost, da bi obratovale v polnem obsegu. Zlasti v težki industriji odloča tudi to, kako se dela in mesto, da se gleda na Jesenice z neprijaznimi očmi, bi bilo mnogo bolje, da bi se od njih naučili delati.
Na vse zadnje pa še o odkritju g. Šantiča, da so Jesenice na meji. V času, ko je akcijski radij aeroplanov daleč nad 1000 kilometrov, so seveda v primeru vojne v nevarnosti le Jesenice. Zato bodo tudi Nemci prestavili iz Poruhrja vso svojo težko industrijo, isto bodo storili Francozi v Alzaciji; Škodovi zavodi pa se bodo preselili pod Karpate. Ne čudimo se, če še vedno nismo prišli na zeleno travco, če morejo še po tolikih letih strašiti po našem vodilnem časopisju tako abotni »razlogi«.
Trboveljska premogokopna družba in rudaril
Tednik »Slovenija« v Ljubljani od 13. julija 1934, je prinesel zanimiv članek, ki ga pona-tiskujemo.
»Delavec«.
Zgodovina mezdnega gibanja in borb našega delavstva za njegove pravice in človeka vreden življenjski obstoj stopa po svojem načinu — izraziteje v ospredje pri rudarjih, kar je povsem razumljivo, ako pomislimo, da tvorijo vprav rudarji (in ti so le v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju) pri nas, po svojem socialno-gospodar-skem položaju in izročilu izrazitejši tip industrijskega proletariata v širšem obsegu. Ta je navezan izključno na svojo mezdo v rudarski stroki, ki z njo živi in umre. In Trbovlje so postale simbol in sinteza trpljenja vsega našega industrijskega proletariata. V njih je strnjeno vse, kar označuje življenje slovenskega delavca: slabe plače, redukcije, praznovanja, stanovanjske in higienske razmere, nezgode, bolezni itd.
Komaj so si naši rudarji s svojim solidarnim in discipliniranim nastopom ter pod silo razmer, ki so vladale v letu 1921. (enotnost in borbena sila organiziranega delavstva) priborili vsaj približno zadovoljiv položaj s pogodbo z dne 10. januarja 1921. leta, ki vsebuje družinske doklade in nabavne prispevke, že je napravila
Trboveljska d. d. v letu 1926 (konsolidacija kapitala in zmanjšana odporna sila delavstva), svoj prvi uspešni manever po vojni z odpravo družinskih doklad in nabavnih prispevkov, kar je nadomestila le z neznatnim povišanjem mezd v posameznih plačilnih kategorijah. Poleg tega pa je bila v tem letu dovršena racionalizacija podjetja, kar je imelo za posledico odpust 2700 delavcev, ki so se po večini preselili v Francijo in Belgijo. Od tu naprej datira trnjeva pot in obupni boj našega rudarja za najosnovnejše življenjske pravice, kljub temu, da je produkcija premoga iz leta v leto rastla in so dobički dosegli bajne višine. Bilanca uprave izkazuje za leto 1928 106,226.000 Din kosmatega dohodka, za leto 1929 pa 107,705.000 Din ali 43,800.000 Din čistega dobička. Tako uprava TPD. Klic in borba rudarskih žena pred letom dni (julijski dogodki lanskega leta v Trbovljah) in obupna borba rudarjev pretekli teden je le vrhnja stopnja na lestvici, po kateri je stopal naš rudar v borbi za ohranitev svojega življenja.
Kaj pa podjetje, ali obratuje zares pod tako mizernimi pogoji, da jemlje od ust zadnji košček kruha tisočim in tisočim članom rudarskih družin? Poglejmo!
Iz dosedaj objavljene bilance v poslovanju družbe v preteklem letu, je razviden pad, oziroma narast pro-
dukcije in prodaje ter kosmati dohodek nasproti prejšnjim letom. Zal pa d. d. ne izkazuje v svoji bilanci dohodka za posamezne stroke (posebej premog, cement in apno), prav malo ali pa nič niso razvidne posamezne postavke produkcijskih stroškov skupne produkcije, prav nič za posamezno tono, nadalje stroški za mezde, posebej delavske, uradniške in poduradniške, kar bi delalo bilanco mnogo bolj razvidno in razliko med dobičkom in mezdami očitnejšo; zakaj ako je v letu 1929 pri produkciji 1,957.640 ton premoga znašal bruto dohodek 107,705.000 Din in v 1. 1930 pri produkciji 1,414.890 ton premoga znašal bruto dohodek 96,421.000 Din, to še ne znači, da je družba delala s toliko manjšim čistim dobičkom, ki bi paralelno padel s produkcijo premoga in kosmati dohodki. 2e površnejša analiza kaže, da je kosmati dohodek znašal v 1. 1929 za tono 55.— Din, v 1. 1930 pa celih 68.15 Din, kljub temu, da je produkcija padla za okroglo 25% in da so cene padle za 6%.
In v letu 1933?
Letna produkcija pri zaposlitvi 4981 rudarja je znašala 921.400 ton premoga, kar znaša kosmati dohodek na tono ca. 53.— Din (52.86). Ako pomislimo, da so novo uvedene od-kopne metode znatno znižale produkcijske stroške (kakor navaja poročilo občnega zbora TPD), da je v tem letu plačala družba skupnih davkov in taks le 8.3 milijonov dinarjev (nasproti 14.60 v prejšnjem letu in 25.5 milijonov dinarjev v letu 1929, to pa velja za celokupno produkcijo, torej tudi za cement in apno in zaradi tega z bilance ne more biti razvidno, koliko pride na tono premoga), da celokupen pad produkcije od leta 1932 znaša 9% (50% od leta 1929), medtem ko se je oddaja premoga skrčila le za 2% in je bila razlika krita iz že plačanih zalog prejšnjih let; upoštevamo še znatno redukcijo plač v 1. 1931, da se je delalo le po 3 dni na
teden, kar znaša okrog 150 dni letno, bo jasno, da je bil dobiček pri toni premoga precej znaten in da je v preteklem letu delala Trboveljska d. d. pod izvrstnimi pogoji in da bi podrobnejša analiza pokazala še vse večje uspehe. Upravi lahko čestitamo, da je znala v tako težkih dneh krize tako uspešno poslovati. Spričo takega gospodarstva ni prav nič čudno, da je družba odpisala 18 milijonov od svojega premoženja v preteklem letu, česar ni zmogla v časih najboljše gospodarske konjunkture v letu 1929.
Pod takimi pogoji posluje TPD in kljub temu je v začetku junija upravni odbor sklenil in sporočil delavstvu, da namerava že s tekočim mesecem znižati za 6% vse mezde, znižati količino deputatnega premoga, premakniti del rudarjev iz I. (kopaške) plačilne kategorije v vozaško III. kategorijo, kar bi pomenilo do 35% znižanje dohodkov in izgubo vseh pridobljenih pravic, ki so zvezane s to kategorijo in so jih pridobili v teku svojega službovanja. S tem pa je družba tudi kršila kolektivno pogodbo, ki predvideva trimesečni odpovedni rok.
Da so se že tako izstradani in obubožani revirji zamajali, je povsem umljivo. Delavstvo se je strnilo v enotno fronto in začelo boj, po svojem načinu, pri nas povsem nov in prvi te vrste, ki pa more biti na današnji razvojni stopnji in razmerah edino uspešen. Pod silo borbenosti in enotnega nastopa vseh rudarjev, moralno podprti od vsega delovnega ljudstva Slovenije, je družba preklicala svoje namere in sklenila premirje. Boj pa s tem seveda še ni končan, zakaj pogajanja na novi osnovi se bodo šele začela. Rudarsko delavstvo pa pri tem upravičeno pričakuje vso nravno in tvarno podporo, predvsem vsega delovnega razreda itj, vseh slojev, ki čutijo s tisočimi družinami v revirjih.	—ej.
Sklepi odbora centralnega sekretariata Delavskih zbornic
8.	julija 1934 je bila seja odbora centralnega sekretariata (tajništva) Delavskih zbornic v Sarajevu. Poleg rednih administrativnih poslov je odbor razpravljal o nekaterih načelnih problemih, ki se tičejo vseh delavcev in nameščencev bilo katerekoli stroke.
In sicer:
Akcija za brezposelne. Pravica na brezposelno pomoč brezposelnim pri Borzi dela se razširi na 20 tednov. To je odlok Ministra socijalne politike in narodnega zdravja. S tem dobe Borze dela mnogo večji pomen in se mora še ta pomen povečati, da bodo Borze dela nekak sistem zavarovanja delavcev zoper brezposelnosti. Zato se morajo sredstva tudi povečati.
Bednostni fond je zbiral sredstva in so se začela javna dela in sicer graditev cest lokalnega značaja. Ali od teh graditev nima delavstvo in nameščenstvo nobenih koristi. Zato je odbor sklenil, da se mora to pre-rediti in da mora od tega imeti koristi delavstvo in nameščenstvo in da ta denar da Bofzam dela na podporo brezposelnim.
Zakon o minimalnih mezdah. Odbor je sklenil sistematično akcijo, da se izda zakon o minimalnih mezdah, kajti mezde raznih profesij so tako padle in so tako neenake, da delodajalci z njimi naravnost konkurirajo in celo desorganizirajo industrijo. Sklicala se bo javna anketa, na kateri se bo o tem razpravljalo.
Sprememba Obrtnega zakona.
Odbor je odločno proti spremembi Obrtnega zakona. Zavzel bo vse mere, da se vsi taki poskusi odbijejo. Ce so kakšne uredniške pogreške, ki motijo pravilno razlaganje tega ali onega člena zakona, se te smejo popraviti. Pravilnik o ustanovitvi sodišč dobrih ljudi in pravilnik o podaljšanju strokovnega šolanja se morata čimpreje izdati.
Pokojninsko zavarovanje za celo državo se naj provede. Nosilec tega
zavarovanja ostane Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, a organi za izvrševanje pokojnin naj bodo organi SUZORA. To sodelovanje bi pospešilo splošno pokojninsko zavarovanje delavcev in nameščencev. Za to določena komisija Delavske zbornice bo sestavila praktičen program in izpolnila statut zavarovanja ter ga predložila na anketi delavskega zavarovanja, ki bo zborovala v jeseni v Skoplju.
Za zaščito rudarjev. Radi neprestanih in velikih rudarskih nesreč v rudnikih in na obupen položaj rudarjev, ki so prisiljeni z gladovnimi stavkami braniti ostank svojih mezd, bo se podvzelo vse mere, da se socijal-na skrb za rudarje zveže z Ministrstvom socialne politike in narodnega ■zdravja, ker se organi Ministrstva za šume in rude vse preveč vežejo z delodajalci iz razlogov, ker je država največji rudarski delodajalec. Kajti nemogoče je, da bi organi Ministrstva za šume in rude, ki predstavljajo državo v delodajalskih organizacijah istočasno zaščitniki rudarjev.
Delovni čas prometnega osobja. Odbor je sklenil, da zahteva od prometnega ministrstva, da skliče anketo, ki bi nadaljevala delo za pravilnik za reguliranje delovnega časa vsega prometnega osobja v pomorstvu, rečnem brodarstvu, tramvajih, avtobusih in privatnih železnicah in pri voznikih.
Mednarodno reguliranje delovne ga časa. Odbor je sprejel poročilo zastopnika o delu XVIII. Mednarodne konference dela v Ženevi. Pozdravlja sklep mednarodne konvencije o zavarovanju in pomoči brezposelnim delavcem in želi, da naša država čimpreje to konvencijo ratificira. Odbor obžaluje, da se ni sklepa mednarodne konvencije za reguliranje delovnega časa na 40 ur v tednu, upa pa, da bo ta konvencija pri prihodnji konferenci sprejeta in da bo za njo glasovala tudi delegacija naše države.
Pozdravlja pristop Saveza seve-
roameriških držav k Mednarodnemu Jiroju dela in nameravani pristop Sovjetske Rusije k tej ustanovi, ker se >o veljava Mednarodnega biroja de-a s tem občutno povečala.
Poročilo direktora Mednarodnega jiroja dela o položaju svetovnega gospodarstva in svetovne socialne zaščite, ki je polno dragocenih podat-tov, bo letos izšlo v srbohrvaškem jeziku.
Beer:
Zgodovina socialnih bojev od pamtiveka do danes bosta krasni knjigi, ki jih letos izda Cankarjeva družba. — Zato ne odlašajte, in kdor še ni član, naj takoj postane. Knjig se bo letos tiskalo samo toliko, kolikor bo javljenih članov. Ne zamudite torej.
Za kolektivne pogodbe
Potrebne so močne svobodne strokovne organizacije
Obrtni zakon priporoča kolektivne pogodbe med delodajalci in delojemalci. V zakonu so tudi navedeni predpogoji, pod katerimi se kolektivna pogodba mora skleniti. Predvsem je potrebno, da je zanjo interes med delodajalci in delojemalci. Pravilniki k obrtnemu zakonu še niso izšli, so pa že pripravljeni. Ti bodo gotovo tudi dali potrebna navodila za sklepanje kolektivnih pogodb.
Kolektivne pogodbe so nujna zadeva. Ob izgovoru na krizo podjetniki neprestano reducirajo plače, zaposlene delavce in nameščence pa silijo k prenapornemu in čezurnemu delu ob pretnji odpusta, če se ne klonijo delodajalski aroganci. V sedanjih nepogodbenih razmerah delo-
jemalci nimajo prav nobenih pravic in tudi ne pregleda nad delovnimi in mezdnimi pogoji, dočim bi bila po kolektivnih delovnih pogodbah vsaj deloma zajamčena ta kontrola.
Kolektivne pogodbe so prav tako važne kakor zakon o minimalnih plačah. V zmislu veljavne zakonodaje je pa tudi oblast moralno dolžna podpirati sklepanje kolektivnih pogodb.
Zavedajmo se, da je kolektivna pogodba tudi ob slabi konjunkturi važna za delavca in nameščenca.
Moč paragrafov Zakona o zaščiti delavcev v Obrtnem zakonu in v drugih socialnih zaščitnih zakonih je strokvna organizacija. Zato vsi v organizacijo, da Vas bodo ščitili paragrafi socialno zaščitnih zakonov.
Da se ne bomo kre*
Mariborski gromovnik »Borba«, ki ga izdaja nekdanji prvi predsednik Sovjetske republike Trbovlje, piše:
Volitve obratnih zaupnikov ▼ apneniku.
Preteklo nedeljo so bile omenjene volitve. Že mnogo prej je napel rdeči generalni štab vse svoje moči, da izvojuje zmago. Ali nič jim niso pomagale njih fraze, da se bore za dobrobit delavstva in da bodo le oni odrešili delavstvo. Jugoslovanski delavec je uvidel, da se za njegove pravice ume boriti le nacionalna delavska organizacija. Rdeči so bili zelo poparjeni, ko so izvedeli za izid volitev, pri katerih jim ije ostalo samo še deset slepcev, ki še niso spregledali in s tem so dobili od treh samo še enega zaupnika. Prav je povedal eden izmed njihovih gromovnikov, ki je dejal, da so sedaj rdeči prišli »s konja na kozla«. — K lepi zmagi je mnogo pripomogla tudi »Borba«, ki edina zastopa res interese našega delavstva in ki tudi delavstvo vzgaja v nacionalnem duibu. Kljub temu, da so morali nekateri naši somišljeniki pod pritiskom odpovedati »Borbo«, se ista lepo širi in ima v Celju že prav lep krog naročnikov. — Zmaga našega delavstva v nekoč izrazito marksistični trdnjavi pa je nov dokaz, da marksizem propada in da ni več daleč do njegovega konca. — Našemu zavednemu delavstvu pa k zmagi iskreno čestitamo!
Mi ki smo prišli s konja na kozla pa tudi. — Rezultat te »zmage« pa je seveda imeniten. Sekiranje delavcev je na dnevnem redu in mezde so se znižale. Čestitamo!
T. M.:
Gladuioiim rudarjem!
Ves narod občuduje Vas, ki sajast Vam je mrk obraz; da svojce bi gladu rešili, ste sami gladu se zročili!
Vam mar ni več poletni dan, ne rož duhtečih cvet krasan, v podzemlju črnem vi objeti zahtevate samo živeti!
Kdo Vas prisilil je v obup?
Kdo Vam v življenje vliva strup?
Kdo deci Vaši trga kruh?
Kdo vztraja na vse prošnje gluh?
Seve, do Dunaja, Pariza, še ni prodrla Vaša kriza; ko naš rudar gladu crkava, se tamkaj delničar zabaval Ves narod občuduje Vas, v protestu druži z Vami glas, ki ste pravici na oltar prinesli sami sebe v dar!
(Po »Del. P6litiki).
Pavel Nizovoj:
Pod severnim nebom
je krasen ruski roman, ki ga letos izda Cankarjeva družba svojim članom Napeta, zanimiva, borbena vsebina bo vsakega čitalca poglobila v strašne viharje severnega neba.
Plačajte, če še niste, članarino 20 Din za 4 knjige, a 25 Din za 5 knjig in ne bo Vam žal. Cankarjeva družba je Vaša družba.
STROKOVNI
KOVINARJI VESTNIK
Trbovlje, druga izdaja (Celje)
Delavcem in delavkam v tovarni Westen v Celju grozi še hujši glad. V tem podjetju že tri in pol leta delajo delavci skrajšano 2—3 dni v tednu. Zaslužki tega delavstva so tedensko povprečno 80 Din, to je 320 Din na mesec. Od tega pridejo še razni odtegljaji: bolniška blagajna, davek in bednostni fond.
Podjetje je racijonalizirano do skrajnosti. Kapaciteta podjetja je za 15% manjša kakor v dobri konjunkturi, zaslužek delavstva pa je 50% manjši. Kam gre še ta dobiček, ko se pa govori, da podjetje baje že pri carinski zaščiti zasluži ogromne milijone. Mezde delavstva se pa gibljejo med 2.40—5 Din na uro.
Dolgoletno stradanje delavcev je dovedlo dne 10. julija t. 1. do izbruha. Vsi delavci ki niso delali, 500 po številu so se zbrali pred tovarno in zahtevali od svojih zaupnikov naj pri vodstvu tovarne intervenirajo, da se bode več delalo, ker s tem zaslužkom ne morejo več živeti, takih milijonskih dobičkov pa podjetje na račun življenja delavcev ne sme dobivati. G. Westen se je izgovarjal, naj mu prinesejo naročila in da nikdo na svetu nima tako rad denarja kakor on (to dobro vemo) in da bi delal, ako bi imel naročila ter da ni on povzročitelj te krize. (To že verjamemo, ali sistem, ki ga tudi on drži in odobrava, je kriv in s tem seveda tudi on.) Delavstvo je na shodu protestiralo in zahtevalo, da se to mora urediti in ne bo odnehalo poprej, da mu bo za-sigurana eksistenca.
Ko je bila konjunktura, se je moralo delati dan in noč. Nadure se niso plačevale. Ni se upošteval Zakon o zaščiti delavcev in Obrtni zakon. Tako si je Westen nagromadil iz teh delavskih žuljev milijone, s katerimi je lahko napravil tovare v Italiji v Romuniji in na vse zadnje kupil še Jesenice, !»un (»fi*:	!	I'	1	ii	za
iil. •UCMn|t Delavstvo ve kolikor je g. Westen, »prihranil« na neplačanih nadurah in pri neupoštevanju drugih dajatev po zakonu in so to ogromni milijoni, ki so delavski. 7 « <	<	r	j	*	t
tl?i) »iil«?®« »»I**** U t* Ima« te- Plače se naj zvišajo, da bo delavec zaslužil eksistenčni minimum.
Sodrugi in sodružice v tovarni, Vi se pa zavedajte, da ste tem razmeram veliko sami krivi, ker niste bili organizirani in solidarni in ste bili svojemu podjetniku ponižno udani, 1 i« |-U t * > f v * w t*»>I * • t
tako, da ste danes skoraj nagi in bosi in zadolženi. 1	*	\	>
itlltitvO* * 11 < I s Hi
n*.
I J	KUPUJTE	IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH iN PECIVO IZ	m IS V* g
SOUflSl! Delavska pekarna Mirko Mia, LMOaaa S0QfUŽiCS!
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.
TELEFON 31-71.
RUDARJI
Jeseniški kovinarji, ki so imeli svoj izlet, koncert in oblastno konferenco v Celju, ter so jih po povratku v Trbovlje pozdravili rudarji, nekaj nad 2000 po številu in jim izrekli svoje čestitke, sodružne besede in proletarsko solidarnost, so Centrali Zveze rudarjev Jugoslavije, podružnici v Trbovljah poslali sledečo priznanje in pozdrav:
Dragi sodrugi!
Za Vašo sodružno pozornost ob priliki našega izleta v Celje, kjer nas je na našem shodu pozdravil tudi Vaš borec s. Pliberšek in pa za impozantni pozdrav na našem povratku iz Celja, se Vam res sodružno zahvaljujemo. Kaj takega more prirediti le brat bratu, sodrug sodrugu. Glasen memento je bil to za vsakogar, kdor ga je hotel razumeti, kdor ga pa ni mogel, se bo moral v bodočnosti prepričati, da nas je mnogo Hlapcev Jernejev in da ne bomo odnehali preje, dokler ne dobimo svoje pravde.
Ta pozdrav je nam vsem dokazal, da prav tako sodružno čutite z nami, kakor mi z Vami in kot smo mi vsi sicer s strahom, vendar srcem polnim upom na Vašo vztrajnost in pripravljeni, da Vas podpremo, zasledovali Vaš gigantski, v zadnjem štadiju obupa besneči eksistenčni boj za golo življenje sebi in svojih družin.
Bodite uverjeni sodrugi, da Vas ne bomo nikdar pozabili in kakor doslej, bomo tudi v bodoče budno spremljali vsak Vaš pokret tam doli, posebno sedaj, ko nam je naš odposlanec v Vaše revirje s. Toman jasno očrtal vso Vašo veliko bedo in silne težave, s katerimi se imate boriti. Računajte z vso našo moralno močjo in če treba tudi materijelno.
V tem pravcu dragi sodrugi, še enkrat sodružna zahvala in pogumno vztrajajte v svoji borbi razrednega boja, ter kmalu na svidenje.
zveza Živilskih DELAVCEV
KAJ JE Z UREDBO, da se prepove nočno delo v pekarnah?
Anketa je že bila, projekt nared-be, ki ga je dostavila Banska uprava Delavski zbornici, je že pregledan in vrnjen Banski upravi z zahtevo, da se, kakor določa Obrtni zakon, uveljavi.
Zakaj še ni uveljavljen?
Živilski delavci Ljubljane in Maribora, zahtevajmo glasno in odločno, da mora biti sedaj uveljavljen nočni počitek v pekarnah.
LESNI DELAVCI
Lesni delavci Črnomelj
V nedeljo, dne 8. julija t. 1. se je vršil dobro obiskani shod podružnice Osrednjega društva lesnih delavcev v Črnomlju. Shod je vodil sodr. Gazvoda, ker je predsednik bolan. Pojasnil je namen shoda ter podal besedo sodr. Briceljnu iz Ljubljane, ki je v daljšem referatu podal položaj lesnega delavstva. Opozarjal je delavce, da naj pokažejo zavest in solidarnost kot so jo pokazali naši sotrpini rudarji. Razmere, ki vladajo pri nas, so prav žalostne. Tako na primer zahteva eno podjetje od delavcev, da ob nedeljah in praznikih čuvajo naprave podjetja (Bremzberg) popolnoma brezplačno. Delavci so morali podpisati izjavo, da to opravljajo brezplačno. (Dokaz take izjave).
Podjetje ne plača nobenih nadur, vkljub temu, da je bilo že večkrat to sodnijskim potom iztirjano. Delavstvo je prisiljeno, da dela po 16 ur na dan, da ne navajamo še tu strojnikov, katere smatra podjetje za sužnje.
Za preprečitev nesreč se podjetje niti najmanje ne zmeni. Ce se delavec ponesreči v gozdu lahko izkrvavi, kjer nima nobenih pripomočkov, kar
sicer zakon o zaščiti delavcev prav jasno določa. Zato zahtevajte! Kjer ni tožnika ni sodnika.
Plače se neredno izplačujejo. Neko podjetje ima svojo prodajalno, v kateri mora delavstvo kupovati vse potrebščine in to dražje kot drugje. Ako delavec zahteva izplačilo, ga podjetnik kar meni nič tebi nič odpusti. Vkljub zelo mizerni plači imajo delavci dobiti na plačah po več tisoč Din. Tako bo treba napraviti tudi v tem pogledu red. Pristojno Inšpekcijo dela bomo naprosili, da napravi preiskavo ter ugotovi dejanski položaj ter vse podjetnike prisili, da izpolnjujejo Zakon o zaščiti delavcev.
Vsled vedno se dogajajočih se nesreč, smo isto mnenja, da bomo za delavce napravili primerna predavanja, da se jih pouči kako pomagati v takih prilikah.
Po zborovanju je šla večja skupina na prijazne vinske gorice ter si ogledala znamenitosti iz rimske dobe pod Rožancem in Vodnikom. V lepi naravi smo uživali sveži zrak ter se ob mraku vrnili na svoja bivališča z željo, da se ob drugi taki priliki zopet snidemo na Mirni gori, ki je prav lep razgled na Hrvatsko pogorje in Sleme. Tako bomo gojili sodružno solidarnost in se utrjevali za borbo, ki nas še čaka. Bodimo trdni v organizaciji in vsi organizirani. Ker le tako, z organizirano močjo si bomo izboljševali svoj položaj, ker kapitalist prostovoljno ničesar ne da, da le, če je prisiljen.
BRIVCI
Kje je nedeljski poiitek v brivnicah?
V »Slovenskem Narodu« od 6. julija t. 1. je bil dopis brivskega pomočnika, ki ga radi aktualnosti in potrebe ponati-skujemo tudi mi.
»Delavec«.
O tem vprašanju se baš te dni mnogo razpravlja in zato se mi je zdelo primerno, da tu, na tem mestu, sporočim, javnosti naše mnenje v pojasnilo.
Ko je bilo — brivsko-frizerskim obrtnikom dano na glasovanje, kdo je za nedeljski počitek, kdo ne, je ogromna večina ljubljanskih obrtnikov glasovala za nedeljski počitek in v listih smo imeli priliko čitati, da so brivnice ob nedeljah zaprte. Vendar pa se je izkazalo, da nekateri gg. mojstri nimajo niti toliko časa, da bi svoj glas izkazali kot pravnoveljaven. Taki gospodje, razen par častnih izjem, so glasovali pač samo zaradi lepšega. Saj papir je dovolj odporen in vzdrži mnogo podpisov. Da bi pa dano besedo držali, to jim še na misel ne pride, in o obljubi se jim niti ne sanja več. Čudno je, da v 64 urah — tedenskem delu — ne morejo niti toliko zaslužiti, da bi se lahko preživljali, temveč morajo še nadalje s pridom izkoristiti. Sploh bi bilo takim gospodom svetovati, naj odpro brivnice v pondeljek zjutraj in zapro drugo nedeljo zvečer, kajti s tem, da jih vsak dan zapro, navadijo osobje pohajkovati in zapravljati čas z nepotrebnim razvedrilom. Saj 10 do 12 ur napornega dela v zatohlem in temnem lokalu ni mnogo in zato moramo navadno delati še v nedeljo od 8. do 2. ure, popoldne pa si lahko privoščimo v veliki meri nedeljsko razvedrilo v obliki izprehoda..
Toda gospodje delodajalci nikoli ne vprašajo, ali je njih pravica ukazovati delo ob nedeljah ali ne in mučiti osobje v 6 urnem delu. Seveda se izgovarjajo na gospodarsko krizo, kar je pač samo po sebi umljivo, dokažemo pa lahko, da večina mojstrov, ki agitirajo na nedeljsko delo, rešuje med tednom svojo krizo z banina-
njem, kvartanjem in pijačo, dočim socialno čuteči in zavedni mojstri delajo med tednom z osobjem vred in ne skrbe samo za svoj žep, ne da bi se zanimali prav nič, kako živi njihov delavec, kako hira od dne do dne. Ne morem razumeti, zakaj se socialni uradi ne zganejo in ne napravijo reda, ko pri drugih stvareh vedno toliko govore in razpravljajo. Saj smo mi ravno tako ravnopravni državljani kot onih par samopašnih gospodov in ravno tako plačujemo uslužbenski davek. Zato pa imamo tudi pravico, da stavimo svoje zahteve.
Zato ponovno prosimo bansko upravo v Ljubljani, naj dovoli, da tudi mi ljubljanski pomočniki dobimo takšno zadoščenje, kot so ga dobili naši tovariši v savski bonavini in naj s tem dokaže, da jim gre za dobrobit vseh in ne samo tistih, ki so dobro situirani.
Obračamo se tudi na vso cenjeno'javnost naj ob nedeljah in prazni-hih ne poseča brivskih salonov in naj s tem dokaže, da ima več socialnega čuta kot nekateri gospodje delodajalci.
Prosimo tudi naše cenjene obrtnike, naj se tudi oni spomnijo vajeniške in pomočniške dobe, ko so se tudi oni direktno ali indirektno borili za svoje pravice in nam torej ne zamerijo, ki kličemo našim prošnjam.
Prosimo pa predvsem vse naše tovariše (-ce) v Ljubljani, da se organizirajo in podpro stremljenje naše stroke v borbi za naše pravice, ki stremi za tem, da doseže pravice, ki ji pripadajo in ki dela v dobrobit slabše situiranih članov.
Brivski pomočnik.
Pripomba uredništva; Bodite kompaktni kakor so rudarji, bodite vsi člani Saveza brivskih in vlasuljar-skih radnika(ca), katerega podružnica je v Ljubljani pri Strokovni komisiji in je Savez razširjen po vsej Jugoslaviji.
Tiste sitne gospode pa, ki se morajo baš v nedeljo briti, da ne bodo za »flirt« kosmati, in hočejo, da bi v nedeljo bile brivnice odprte, poučiti, da ste vi tudi ljudje in ne samo oni.
Kultura
NOVA KNJIGA FILIPA URAT-NIKA IN IVO LAHA »Aktualni problemi iz socialne politike in gospodarstva« je pravkar izšla v izdaji in tisku Ljudske tiskarne.
Knjiga je poljudno in pregledno pisana, mnoge razprave so pojasnjene z diagrami.
Razna poglavja nosijo naslove: Sedanji položaj, Kako je do tega prišlo? Inflacija, deflacija, vrednost dinarja, mezde, brezposelnost in nad*' urno delo, racionalizacija, javna dela, teorija konjunkturnega kretanja po J. M. Reywsu in Sedanja kriza.
Knjiga je lepo in okusno opremljena. Stane samo 10 Din. Naklada je natisnjena v majhnem številu. Naroča se pri Ljudski tiskarni v Mariboru, Sodna ul. št. 20, ali pri Strokovni komisiji v Ljubljani.
»Naša pota«, 4. zvezek revije za propagando turizma, družbo, šport in kino je izšel. Prinaša lepe pokrajinske slike in potopise. Posamezna številka stane 6 Din. Naslov. Uprava, Ljubljana, Tyrševa cesta 7.
Časopis živih, 3. številka je izšla z lepo vsebino. Dobi se v Beogradu, Poštni predal 342. Pišejo: Tollar, Teo-donič, Glazer itd.
Književni Horicont št. 6 in 7 je
izšla s pestro vsebino.
Drama, številka 4—5 je izšla in prinaša zanimive razprave, posebno pa razpravo pisatelja Franca Vodnika »Novo gledališče«.
Razno
Skupna fronta delavstva
Kakor poročajo pariški časopisi, so francoski socialisti in komunisti sklenili skupne nastope v boju proti reakciji in fašizmu.
Resnične, iskrene skupne fronte bodo zlomile fašizem in z njim kapitalizem — zato pozdravljene.
*
Pojem kulture in civilizacije pri kapitalizmu
Kakor nekaj časa sem vsako leto tako je tudi letos pred žetvo kave bilo v Braziliji uničeno 250 milijonov kilogramov kave. To je približno toliko, koliko vsa Evropa porabi kave v enem letu.
Kavo uničujejo zato, da bi ohranili visoke cene. Vrednost uničene kave se ceni na 10 milijard dinarjev.
Tako bog Mamon, ki je v starih časih žrl žive ljudi, žre še ljudi vedno, samo v nekoliko bolje skriti obliki.
In milijoni milijonov trpe in umirajo od gladu in milijoni molijo: »Daj nam danes naš vsakdanji kru.. .«, a bog jih vseeno ne usliši..., kajti, Mamon, bog profita, je mogočnejši.
•
Vse brezposelne ročne in umske delavce poziva društvo »Delo in eksistenca« naj se javljajo zaradi statističnega popisa v svrho nameravane akcije proti brezposelnosti v društvenih prostorih v Čopovi ulici (dohod iz Miklošičeve ceste).
V tekstilnih tovarnah v Nem-!W 36 ur dela
Strah pred nezaposlenostjo
Hitler je s silo spravljal svoje ljudi v tovarne in obrate sploh1. Ustanovil je delavske kompanije ter izvedel tudi nekaj javnih del. Toda v Nemčiji gospodarstvo ne napreduje in delodajalci so zagrozili, da zopet pomlečejb mnogo delavstva na cesto.
Po dolgotrajnih posvetovanjih so delodajalci pristali, da se uvede 36 urni delovni teden najprej v tekstilni industriji, pozneje v kovinski,, usnjarski itd.
Posebno značilno za ta ukrep fašistične vlade pa je, da je vlada pristala na nesorazmerno znižanje delavskih in nameščenskih plač, kakor so industrijci zahtevali. Režim je sicer lani proglasil nekakšen eksistenčni minimum, ki se ga pa podjetniki že sedaj ne drže. Nove plače bodo še nižje, in sicer ob času, ko draginja v Nemčiji v splošnem narašča.
Namen režima je torej: ne okrniti dobička podjetnika in kapitala, pač pa pahniti delavstvo v hujšo socialno bedo.
Nemški režim bo imlel na zimo nele težak politični položaj, ampak tudi strašne socialne razmere.
Fašistične »korekture« družbe ne pomenijo izboljšanja, ker jim ni za pravičnejšo ureditev socialnih razmer, katere bi bilo mogoče izboljšati le na račun prirezane posesti dober in kapitala.
Vsem našim čitateljem
priporočamo, da se poslužujejo brivskega salona
JOŽE STRGAR
v Ljubljani, PalaCa „Grafike“ (pri kolodvoru), MlkloilCeva ceita 40.
Foto-atelle Kralj Franc
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Izrvršujem sva v foto-stroko spadajoča dela najceneje. Povečanje slik. Slike za legitimacije izvršim na željo takoj. V izvršitev sprejemam vsa amaterska dela. Na zahtevo grem tudi na dom.
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak ▼ Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. .d. v Mariboru.