Šola rajske nedolžnosti
•Slišal sem, da se nekteri izmed vas, zlasti naj-pridniši, radi »Solo igrate«. Zvedel sem tudi, kako se vrši vaše Solanje: enega si izvolite, da je vam za uče-nika, ki vam naročuje, kaj se morate naučiti, koliko spisati, kako se vesti itd. Ta med naukom ostro pazi, da je vse pst!  in  mirno,   potem pa strogo izprašuje in
po pravici v »katalog« zapisuje rede, kakorSne so učenci zaslužili; pridne pohvali ali celo kaj obdaruje, zanikarne in lene pa kara ali celo kaznuje: sploh vse se tako po-snema, kakor je v pravi žoli.
Otroci! odkritosrčno vam moram povedati, da mi je to vaše nedolžno igranje raočno všeč, ker vam je ob enera tudi koristno. Zato bi se še jaz rad vam pridružil, dobri otroci! Ali me hočete med se, kaj?
To pa se samo ob sebi razurne, da kadar bom jaz med vami, ki sem že velik in prileten, bom jaz vam učitelj, vi vsi pa moji poslušni in ubogljivi učenei. — Me jako veseli, ker vidim, da ste vsi zadovoljni z mojtm predlogorn. Bog vas blagoslovi, preblaga čedica Jezusova! Pričniino toraj!
Najprej vam moram povedati, kakšna je moja šola in kaj se borno  učili v njej. — Moja  šola se  imenuje šola  lepega in srečnega  življenja  ali — šolaj rajske  nedolžnosti.  Ima  pa  samo   dva razreda ali dva oddelka.  Eden  ima  napis:  Varuj se hudega! druei pa: Delaj dobro! — Učenci te moje šole, če so še lako pridni  in marljivi — niso  nikdar  dovolj  izui-eni.   Zato jih nihče drugi nima praviee iz šole vzeti, kakor le Jezusj Kristus, ki je moj vrhovni nadzornik — če smem takoJ reči. Zato bom tudi jaz le samo učil vas,  izpraševal pall nič. Vendar zarad tega ne smete biti nepazni ali lenobni ;1 kajti v nebesih  se vse natančno  zapisuje v katalog,   kil iina naslov:  Bukve življenja. In gospod Jezus   Ivristusl večkrat v to šolo pogleda ter  pokliče zdaj enega zdajl druzega in ga v pričo angelja izpraSa vse, kar je storill v šoli življenja.  Kakor  bi  mignil, je pri kraji to izpra-l ševanje, ki se v moji šoli imenuje »posebna sodba«. Iol če se je kdo ves čas prav izvrstno držal, ali še o praveml času napake in zamude popravil, je zapisan v zlatel bnkve in angelj  mu  veselo  odpre svetla vrata — inl zdajci  ves  vesel   zakliče  v  neizmernem   slrmenju:   »« n e b e s i h!«                                                                "I
Kdor pa bolj slabo opravi, mora Ae hodLU v šolo.l pa ne k nam, ampak v neko drugo šolo, kjer je zelol hudo in silno ostro, imenuje se: vice! — Ce pa kdal le v eni sami reči popolnem slabo naredi skušnjo, čel ima •— pri nas ne praviino »trojko«,  ampak — smrtnil
28
greh, ga koj satan zgrabi in trešči v strašno brezno, kjer obupno zarujove: »V peklu — na veke!«
Najbolj pa nas to skrbi, ker nihče ne more v tej šoli naprej vedeti ali preračuniti, kdaj bode prišel »na vrsto«. Tudi jaz sam ne vem, kdaj pride zame preskušnja.
Nazadnje pa, ko se bode tudi la šola podrla, —-bode Gospod — to je sam rekel — še enkrat prišel in bode vse ljudi vseh krajev in vseh časov skupaj sklical k splošnji preskušnji, ki se bode imenovala: poslednja sodba, ker potem ne bode nobene preskušnje več, marveč samo plačilo in kazen, — nebesa pa pekel — vekomaj!
Zato vas prosim: bodite dobri in pridni, da bode naša Aola zdaj res, kakor sem jej ime dal, — šola rajske nedolžnosti in preskušnja srečna in sijajna. Z besedami sv. pisma vas povabim: »Pridite, otroci, poslušajte me; strah Gospodov vas bom učil!« (Ps. 33, 12.) Da se boste pa bolj vspešno bogaboječnosti učili, vam bom razkazoval, kako so se vedli najpridniši učenci strahu božjega, ko so bili še na zemlji — svetniki in svetnice!