15. maja ˇ VtuV kurs za lenske papirnate klobuke otvoril. — Vpra§a se v prodajalni yV* Blanke. Gospodarstvo. • Nekaj o delitvi zemlje. V tem vprašanju vlada precejšnja zmešnjava. Viničarji se razgovarjajo, kako si bodo razdelili gorice. Pri tem pa se ne omejujejo na posestva, ki merijo nad 500 oralov obdelene zemlje, ampak delijo vse vprek, tudi vinograde naših domačih posestnikov, katerih posestva se niti od daleč ne približujejo meri 500 oralov. Neki po.testnik se jim je ponudil: „Dobro, razdelite si, jaz pa bom kupoval vino od vas." Nato so mu odgovorili: „Mi vina ne bomo prodajali, ampak sami pili." Posestnik: ,,0d česa pa boste živeli ?u Viničarji: „Od tega, kar si bomo pri drugib zaslužili z delom." Posestnik: „Kam pa boste hodili na delo, če bodo vse gorice razdeljene med vas?" S tem je bil sicer konec praznega modrovanja, dvomim pa, da so bili viničarji prepričani. Stari ljudje pripovedujejo, da so Halo-žani nekdaj imeli več vinogradov v svoji lasti. Toda niso imeli sreče, če je bilo dosti vina, ni imelo cene in večinoma so ga sami popili. Ko je trebalo kupiti živeža in obleke in je povrh še prišla slaba letina, so se morali zadolžiti. Tako je prišel vinograd za vinogradom v tnje roke. Ohranili so se le ti^ti domači posestniki, ki so pole*? goric imeli nekaj polja, travnikov in hoste, da so si na svojem pridelali zrnje in si redili živino. Bili so torej v prvi vrsti navadni kmetje, ne pa samo vinogradniki. Vinogradi so v celoti res dobičkanosni. Toda vinogradnik lahko živi le, če ima poleg goric še drugo zemljo. Če ima same gcrice, pa mora zelo previdno gospodariti, glavni del svojega pridelka prodati, da si kupi raznih potrebščin. Ako lahkomiselno svoje vino sam pije, bo v kratkem dogospodaril. To se bo moralo upoštevati, če bo prišlo do razdelitve majhnega števiha tistih posestev med nami, ki imajo več zemlje, kakor bo agrarni zakon dovoljeval. Morala se bodo ustvariti takšna posestva, ki bodo razun vinograda imela še drugo zemljo, da bodo lahko obstojala. Iz drugih vinogradov pa se naj napravijo vzorni vinogradi pod državnim nadzorstvom in pod vodstvom strokovnjakov, ki bodo vinogradnikom učitelji za vzorno obdelovanje in predvsem za umno kletarstvo, ki je pri nas še zelo zanemarjeno. Glede nazorov o razdelitvi veleposestev prihajajo iz Medjimurja zanimive ve»ti. Tam ima grof Festetič ogromna posestva, okoli 30.000 oralov. Vse" to obdelujejo njegovi uslužbenci, ki so za svoje delo plačani v glavnem z deputati, t. j. vsak dobi gotovo množino raznih pridelkov, s katerimi lahko prehrani sebe in svojo rodbino ter si redi živino. Ta posestva bi se morala razdeliti v prvi vrsti med grofove uslužbence, ki jih obdelujejo. Neki uslužbenec pa je rekel, da si ne želi lastne zemlje, ampak država naj prevzame nerazdeljeno posestvo, njih pa pusti v sedanjem razmerju. On trdi, da je 90% grofovih uslužbencev istega mnenja. To je razumljivo. Delavci dobijo svoj deputat, če tudi je slaba letina, ne poznajo skrbi malega kmeta, ki se boji mraza, toče in drugih ujm. Tudi se trdi, da velika posestva delajo s stroji, da ne rabijo toliko ljudi in lahko več pridelkom prodajo. S tem pa se pre-hranijo mestain delavci v tovarnah in rudokopih. — 3 — ' Naloga strokovnjakov je, da temeljito 1 preštudirajo to vprašanje. i Treba bo veliko dela, da se kmetijstvo povzdigne, da se organizira zadružništvo, v I katerem se bodo kmetje medsebojno podpi- ! rali pri obdelovanju zemlje, da bodo čim več pridelovali in prodajali drugim stanovom. Le potem bo razdelitev zemlje koristna pro-ducentom in kosumentom. Gotovo je, da to vprašanje ni tako enostavno in da je za dobro rešitev treba vsestranskega premisleka. Težki žrebci spadajo tudi v Ptuj. Ko sem pred tednom dni moral gnati svojo kobilo v Ptuj, ker je bližji državni žrebec preveč zaposlen, sem bil v zadregi, katerega Žrebca v Ptuju bi naj pripustil kot „surrogat." Za mojo težko kobilo pač ni nobenega. Kakšno bo to pleme ? Zvedel sem, da i se naš živinozdravnik in konjerejski odsek trudijo, a ni jim mogoče dobiti vsaj enega težkega za ptujsko postajo. Z druge strani se spet pravi, da jih stoji dovolj težkih sedem in osemletnih v Selu v žrebčarni. Mi ptujski konjerejci smo na dobrem glasu, ker imamo tudi lepo konjerejo in tako bomo menda vendar smeli zahtevati tudi prvovrstne žrebce in jih tudi zahtevamo. Takih kreatur pa lahko kje drugod več nastavijo, kakor jih imamo sedaj tu. Izplačevanje sena in slame, katera je bila oddana pod staro državo potom rekvizicije in je stara država še ni plačala, se doslej ni moglo pričeti, ker niso možna preodkaziia denarja iz NemškeAvstrije. Ob državnem prevratu so ostale iz poslovanja Poslovalnice za krmila v E^genbergu pri Gradcu na Spodnjem Štajerskem po nekaterih krajih večje zaloge sena in slame, katere je nova SHS Poslovalnica za krmila v Celju (Zadružna Zveza) razprodala za vojaške in ci-viln epotrebe naše nove države. Izkupiček teh zalog pa za popolno izplačilo starih rekvizi-ci) sena in slame po celem Spodnjeur-Štajer-skem ne zadostuje. Ne more se namreč tako postopati, da bi se izplačali producenti samo tam, kjer so ostale zaloge, drugod pa bi ostali kmetovalci brez plačila. Vsled tega se je graška Poslovalnica za krmila pogodbeno zavezala, da manjkajoči znesek doplača. Tozadevna pogodba je bila izgotovljena in podpisana že začetkom marca. Takrat je bil nenadoma prekinjen denarni promet z Nemško-Avstrijo, ki še do danes ni odprt. Poslovalnica za krmila v Celju (Zadružna Zveza) se je obrnila na Deželno vlado v Ljubljani (prehodno-gospodarski urad) s prošnjo, da se naj za izplačilo gori omenjenega zneska za-. vzame. To se bode sedaj zgodilo. Kakor hitro bo zadeva s tem izplačilom urejena, bodo dobili, kakor je bilo že naznanjeno po — 4 — listih, vsi kmetovalci iz Celja po poSti naka-zan ves denar za seno in alamo, ki so jo od-dali Se pod staro drzavo. Ustmene ali pisme-ne intervenoije pri Zadruzni Zvezi v Celju v tej zadevi so torej brezpomembne ter pov-zrucajo le stroSke in zamudo casa. Prosimo zlasti zupanstva, da svojim obcanom v na-vedenem smislu celo zadevo pojaanjujejo. Zadruzna Zveza v Celju kot dosedanja SHS Poslovalnica za krmila v Celju. Uradniski konzum v Ptuju se je nameraval ustanoviti iz takozvanega vojaSkega konzuma „Last". Sedaj pa se ne sli&i nicesar vec, ali bo ta konzum res obstajal ali je zamri. Denarne zaloge je nekaj tu; to bi naj bil osnovni kapital; tako se je reklo svojecasno pri Narodnem svetu in izvolil se je celo pri-pravljalni odbor. Uradniske druzine so na ustanovitvi konzuma zelo interesirane. Zelijo, da se spravi cimprej konzumno vpraSanje v pravi tir ter enkrat glasno oznaci, ali bo konzum obstajal ali ne, ker se sedaj govori, da se bo se ta konzum, ki je dosedaj bil pod imenom „Last", nehal, ker nima blaga in se zanj malokdo briga. Novega konzum-nega druStva res ni ustanavljati, pac pa se naj na ze dani podlagi ustvari konzumno druStvo za uradnike vseh vrst in tudi druge uboge sloje. Dobro bi tedaj bilo, ako stvar res ne gre napiej, da se aklice poavetovanje vseh uradniSkih in drugih druzin, da se do-loeijo vsi potrebni pogoji. Uradnik ni samo za to tu, da dela in gara, pri tern pa po-iira sline in pobira drobtinice z bogato oblo* fcenih miz vojnih dobiekarjev. Pomagati pa si mora sam ! Za to naj navedeno posvetovanje aklice odbor uradniske menze in pri-pravi tla za konzumno drustvo. Vseh uradniskih druzin dolznoat pa je, da se po svetovanja polnoStevilno udeleze ter vsi pri-stopijo druStvu. H konzumnemu drustvu naj priatopijo tudi vsi drugi sloji, ki se morajo boriti dnevno za ubogi koScek kruba. Na ta nacin se bomo re&ili pijavk, navijalcev cen in oderuhov! Le v aamopoinoei je spas! Uradnik. Zveza Drave Z SavO. „Jugoslavia" : Nasi Amerikanci, predvaem znani aigentinski sto-kratni miljonar Mihanovie, pripravlja nac'rt za kanal med Savo in Dravo pri ZapreSicu, tako, da bi se osigurala velika plovba po Savi. Pri tern prihajata v obzir Bednja in Krapina. Teren pri Zagrebu je zelo ugoden za zgradnjo velike luke. Sama Drava, ki da-nes ne igra velike uloge (ker je plovna samo od Aljmosa do Osijeka), bi omogocila plovbo po Savi do Zidanega mosta, kar bi bilo se-veda velikanskega pomena za razvoj indu-strije v severno iztocnem delu naSe drzave. Draginja na Dunaju. „Jugoslavija" : Pri nas se vse pritozuje cez draginjo, da je uprav neznosna. To je tudi res. Vendar, da poka-zemo, kako nebeSko po ceni se pri nas zivi v primeri z drugje, naj navedemo cene na Dunaju : 1 kg konjskega mesa 80 K, 1 kg govedine 100 K, 1 kg svinjske masti 120 K, a za kg moke nicle se placuje 100 K, ako se more sploh dobiti v verizni trgovini. Centralna uprava za trgovafcki promet sa inostranstvom, podruznica v Ljubljani pozivlja vae upravicene trgovce s suhimi jedilnimi gobami, ki nameravajo iste izvazati v NemSko Avstrijo, da vloze najkasneje do dne 5. maja pri zgoraj imenovani podruznici proSnje za dovolitev izvoza. ProSnjam naj se priloze takoj tudi vozni liati. Na po navedenem da-tumu dosle proanje bi se ne moglo ve6 ozirati.