lAsi 42.
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in ib kr. Z a celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/a gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 1 gold., za ene kvatre 3 gold.
Učiteljske skupščine.
(Konec.)
Svoboda je, bratje! združivanjah, svoboda molbali! Poslužimo se ove svobode, združimo so, molimo, jiščimo, terkajmo! Kazimo deržavnemu zakonodavstvu vse zapreke, ktere motijo napredek ljudske prosvete, odkrimo naše ljute rane in naše tužno stanje, zavolj ktere-ga celi naš narod terpi in za drugimi zado-staje! — Ako tudi ni mogoče, da se vsi na jednom mestu skupljemo, to je pa vender mogoče v svakemu predelu (dehantiji?) skupščino napraviti; in kar se na pojedinih mestih zaključi ali sklene, to se naj po dopisih in javnih domačih listih vsim in vsakemu na znanje da; tako bi se mogla cela stvar vsestrano pretresti, razjasniti in k zaželjenemu koncu za koliko toliko bliže privesti. — To je bratje! naša sveta dolžnost, in ravno na nami stoji, od nas zavisi, pred celo domovino pokazati, da smo razumeli duh vremena, in naše zva-nje (Beruf), in da smo vredni, da se nam tužno naše dosadanje stanje poboljša! Ja ne bomo čakali, da drugi pregledajo, kje nas opank ali črevl žali!! Priskočimo v pomoč zakonodavstvu našemu pri vredjenju naših učiv-nič; to če biti za nas velika zasluga za bu-dočo srečo domovine. Na noge, bratje! radi se o vsih nas sreči, radi se o poboljšanju našega tužnega stanja, radi se o blagostanju domovine, o slavi naroda našega, o največe-mu sredstvu moralne sile našega, jugoslaven-skega naroda. Zavladalo je hvala budi Bogu po duhu vremena občno mnenje, da velja popraviti in poboljšati šole in stališ naš: dakle sedaj se tudi mi, bratje! prebudimo, doba je, ne odlagajmo!" —
To so le nektere krasnih in zlatih besed visokouečenega in iskrenega vlastenca v Sloveniji, gosp. učitelja M. Stojanoviča.
GoSpodi učitelji! alj vam ne dirajo globoko v serca lete ognjene beseda vašega so-brata ? alj vam ne odprejo oči, alj vas ne zbudijo iz spanja, da vidite in spoznate, kaj gre sedaj k vaši sreči in slavi? Morebiti, da je te prijatelski poziv le vender preslab, ganiti in skloniti gg. učitelje, da derže skupsči-ne ; tega pa se je vender nadati, da se bode kteri pojedini našel, kteri bo iz ljubezni do mile domovine važni te predmet v pretresiva-nje vzel, plodove svojega izkustva v Sloveniji ali v kakim drugim domačem časopisu razodel , in tako pripravne predloge v premiš-lenje in razsojenje podnel. Posebno važno in potrebno bi blo , bolj na tanjko po priliki učiteljske skupščine v Vinkovcah pretresovati sledeče točke:
1.	Alj imamo dovoljno število ljudskih učivnic po slovenskih deželah; in ako jih ni, kako bi se mogle najložej napraviti.
2.	Alj so vse učivnice v dobrim stanju, in ako niso, kako bi se v boljši postaviti mogle ?
3.	Alj ima dobrih knjig glede zaderžaja in jezika; ktere bi se morale nove uvesti, kako stare popraviti?
4.	Alj mladina marljivo obiskuje šole, in ako ne, kaj je temu uzrok in kako bi se temu doskočiti moglo?
5.	Alj je potreben nemški jezik v slovenskih šolah, in alj sc ima še tamkej obderžati?
6.	Kteri nauki in ktere znanosti so mla-denčem potrebni, kteri žele učitelji biti, in po kterim najpripravnišim potu bi se jim mogli deliti ?
7.	Alj je kje ženskih šol, v kakvira stanju, in alj bi se ne trebalo ženskih šol vpeljali, kje bi se mogla ženska mladost zajedno učiti ženskih del?
8.	Kako bi se mogel teorelički nauk o poljedelstvu, bčelarstvu, sadjoreji, gospodarstvu na način zabavni (unlerhaltend) s praktičnem uvesti?
9.	Alj so kje nedelske šole; v kterim stanju, ktere so sredstva, da jih mladost s veseljem objišče?
10.	Kako bi se plača učiteljev povišati in vtemeljiti, težkoče polajšati mogle; koljko je učitelju v mestu, tergu, vesi za dostojno življenje potrebno?
11.	Alj bi blo dobro, da se učitelji jedino in izkhičljivo od službe učiteljske živijo, in da se jim odvzeme služba cerkvarja ali mež-nerja, organista itd.?
Žalostno do duše je blo vaše stanje, gospodi učitelji! to se ne sme in ne more tajiti: „(Juem dii odere, paedagoguin fecere;" najtežji, naj imenitnejši stan je bil najbolj zane-maren, pozablen, potlačen — je velikokrat stradoval! — Alj biti če boljši! Kakor vsim deržavljanam, tako je tudi vam, gg. učitelji prisjalo rumeno sonce svobode, sreče in bla-gosti, — tudi vaše dolgočasne rane se bojo zacelele!
Alj ne zanašajte se na druge, ne naslanjajte se na ptuje rame; prevdarite sami svoje in šolske polrebe, odkrite jih pred celim sve-tam; prosite, in se vam bo dalo; j iščite in bote najdli; terkajte in se bo vam odperlo! Ako vam pa ne gre hitro in povsod po volji, ak vam še nektera spodleti: ne prestrašite se, ne odstopite, ne obupajte: „Enkrat vender mora biti, ako bi se moralo iz terte zviti!" —
Celovec 14. Maji 1849.
And. Einšpiler.
Pohlevno vprašanje na ministerstvo pravice.
V 24. listu Ietašnih Dunajskih Novin od 28. Prosenca se bere na uradni strani oznanilo sedajniga ministerstva pravice, kako de je ministerstvo, polno resničnih želja, enakopravnost vseh narodov v Austrii, kakor božja pravica tirja, izpeljati in v djanju pokazati, v Lvovu posebni komisii izročilo oblast in nalogo, dozdajne postave v rusinski jezik prestaviti, in de je ravno to ministerstvo poskerbelo, enaki potrebi zastran slovenskiga (naše tu-kajšne gosposke, se ve de, bi bile rekle „krajnskiga") jezika z enakim podvizanjem (mit gleicher Beshleunigung) zadovoliti. To je dalo ministerstvo mesca Prosenca na znanje, in komej je teden pretekel, že je rusinski ča sopis Zorja Galicka veselo novico prinesel, de je pod vodstvam apelacijniga svetvavca so-stavljena komisija svoje delo z uradno oblastjo pričela, in de se upati sme, de bodo važniši postave že tekoče leto v rusinski jezik pre stavljene.
Naravno je vprašanje, kaj de se je po gori povedani obljubi za nas Slovence zgodi io? Odgovor jc kratek: Nič!
Bavno taka bo narberžeje s izdajanjem novih deržavnih postav, ki bi se po letašnim cesarskim patentu vsakimu austrijanskimu narodu izvirno ali v pervopisu dajati imele; zakaj že zdavno vemo, de so na Dunaju posebni prestavljavci v ta konec postavljeni. Slovenskiga prestavljavca pa ga ni!
Smelo bi se torej visoko ministerstvo pobarati, kje je uzrok, de se ravno za Slovenski (sicer po več gubernijih raztreseni, pri vsem tem pa vender en edini) narod po očim-sko skerbi! Bog daj, de bi enakopravnost narodov resnica postala!
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
„ Daj te, dajte!" se razlega zdaj po Ljubljani, kamor koli se obernemo. „Zgodnja Danica" nabera za Papeža, — neko „druž-tvo domorodeov" za ranjene vojake doma-čiga regimenta, — ,,kmetijska družba" za ži-vinozdravilsko šolo, ^slovensko družtvo" za spominik Drja. Prešerna, — „narodna straža" za dozidanje svojiga stražiša (vahte).
Vojskovodja Badecki je 11. t. m. iz Milane predsedniku mestne gosposke v Ljubljano pismo poslal, v kterim se zahvali za dopis , ki mu ga je mestni odbor v poslavljenje njegovih imenitnih zmag priMontari, Gamboli in Novari na Laško poslal; v tem pismu pohvali Badecki slavno obnašanje Ljubljančanov v nar nevarniših časih hudih zmešnjav in prekucij.	(Nov.)
Zastran zbora Avstrijanskih škofov na Dunaj i se v več krajih zlasti na Tirolskim očitne molitve napravljajo, de bi Bog hotel zbranim cerkvenim očetam svojo pomoč obilno podeliti. Važne reči so namreč, zavoljo kterih se tamkej posvetovajo; in vsim, kolikor nas je v Avstrii udov prave cerkve, mora na tem ležeče biti, de bi se tamkej taki sklepi storili, kakoršni so v prid cele cerkve in posameznih udov.
V Parizu je bilo un dan več kot 40 skrinj na colu zaderžanih, ktere so bile polne svetih posod, dražili marmorskih in malanih podob. Puntarska vlada v Bimu je te reči v Vatikanu (papeževim prebivališi) pobrala, in truma nemških Judov, kterih glava je neki Brucker, se je v Rim perklatila, ki tako drage reči od roparskih puntarjev vkup kupuje, in jih proč odpeljava! Število poropanih reči je 2500, za ktere so Judje 3 milijone frankov dali, vredne so bile pa nar manj 10 milijonov! — Tako so Judje povsod per rokah, kjer sovražniki vere cerkvi kaj vzeti imajo. —
(Zgod. Dan.)) Iz Gorice. Poslanstvo, ki je bilo neslo želje goriške grofnije (?!) pred cesarjev stol, je že nazaj prišlo. Brali smo odgovor, ki ga je mladi cesar poslancam dal, in ki so ga Goričani po pismi iz Beča vdobili, in koj veselo natisnili, odgovor, de cesar bo njih prošnjo s svojimi ministri pcrlresoval, in po tim odločil — kakor mu bodo ustavne okolšine perpustile. Mislim de bi bli mi Slovenci na svojo prošnjo, ako bi jo bili za-se zložili, enaki odgovor vdobili. Goričani so pri ti priliki blizo tisuč goldinarjev posolili; mi bi poleg truda še oči zgubiti vtegnili, ki bi jih nam razkačeni Lahi izkljuvali, ako bi se kaj taciga pre-
derznili. Kar bo pa vladarstvo spoznalo, de njegovi politiki vslreže, bo izpeljalo vkljub vsim prošnjam, saj ima dovolj moči.
Mi čakamo tedaj polni radovednosti, kam nas zapredejo, pa naj nas prodajo tudi Pie-montežu, nikdar nas ne bojo v Lahe preober-»ili. Meternih je bil mož, de mu ga ni para, ki je razumel bolj od vsaciga, kako se mora slavjanski živlej zatirati in izkoreniniti, pa on in vsi njegovi spredniki so se zastojn trudili in potili. Bo še marsikteri v Meternihovim duhu z nami ravnal. Al narodnost se ne da proč popihniti, kakor lahki list iz drevesa v jeseni. Slovenci smo, in Slovenci ostanemo. Nam ni še obupati. Desiravno naše politiško obnebje ni vedro, in prijetno, vonder semter tje marsikaka rožica razcvete. Slovenci go> riškiga okroga! ne dajte sc omrežiti od tistih mož, ki se kot kuščar stare sostave derže, ki prevzeti in omamljeni od laškutarije al neinškutarije bi za en belič Slovenijo zatajili in nesramožljivo izdali; ki se ne veselijo nje ne sreče; temuč njeniga pogubljenja, mislijoč, de jim povzdiga slovenšine neobgibljivo smert pernese. Tedaj se vi, verli Slovenci marljivo in krepko naše reči poprimite, truditi se, kolikor zainorete, za svojo slovensko domovino učile se svoj materni jezik. Ako sino izobraženi v svojim jeziku, naj se grozijo naši pro tivniki, naj nas osoda al Lahu al komu dru gemu zaveže, mi bomo iskreni Slovenci, in „naša reč slovenska bo živo klila!"
— Pristavimo tu, kar „Ostdeutsche Post" od tega piše:
Dunaj 17. t. m. Berž kakor je ustava 4. Marca na dan prišla, jc vstal prepir, ali bo vsaki v §. 1. taiste med kronskimi deželami imenovani kraj tudi v resnici samostalno po glavarsko okrožje z vikši oblastjo, ktera bo neposredno ministerstvu podveržena. Posebno dvomljiva reč je bila zastran Ili rs ki ga kra Ijestva in njegovih kosov, ker se tam bere: Ilirsko kraljestvo, obstoječe: iz koroškiga, iz krajnskiga vojvodstva, iz poknežene grofnije goriške in gradiškanske, iz mejne grofnije istrijanske in mesta Teržaškiga z okrajno. Ali ima celo to kraljestvo ena kronska dežela biti in torej Ljubljansko in Teržaško pogla varstvo v eno se zliti? ali pa ima vsak teh imenovanih kosov za-se poglavarstvo dobiti? — Odgovor od cesarja Teržaškim poslancam dan, ki Teržaško mesto z okolico za posebno kronsko deželo izreče, kaže na poslednje, in ravno to je tudi na Koroškim ove Ijalo, kjer je bila Celovška kresija z ministe-rialnim odpisani 11. Marca za provisorno deželno oblast ustanovljena, in ki se je že z Ljubljanskim poglavarstvam v razdeljenju opravil zedinila, po kterim sc samo rekursi koroških kresij, oskerbništvo politiških zalog, direktni davki in reči, ki denarnico vtičejo, za zdaj še Ljubljanskimi! guberniju priderže. — Praša se torej, ali bodo tudi Vorarlberg, zgornja in dolna Silezia, Osvet in Zator, mesto Beka z okrajno itd., kraji, kteri so v 1. tudi med kronskimi deželami in sicer brez tako očilniga podverženja pod veči celotino, kakor pri llirii, imenovani, samostalne gubernije dobili? —
Tretji učiteljski zborna Slivnici pod Marburgom. V zadnjim učiteljskem zboru 10. t. m. je bilo vseh le 17 zbornikov, ino med temi jeden župnik. G. predsednik je posvetovanje z lepo besedo začel: „Naši zbori sicer malo opravljajo, ali vendar imajo to posebno dosego, da .se mi, kteri imamo tisti namen: učbo in omikanje ljudstva na skerbi, prijazno shajamo ino prijateljski pogovarjamo jeden drugemu v podbodo v premišljevanji, spoznavanji in dopolnjevanji svojega imenitnega poklica." Zapopadek pogovorov ino sklepov pak je bil na kratkem ti le: 1. Sveta maša za učence se ima služiti pogoslama, kolikor koli krat je po okoljšini kraja mogoče. Tu se ravnaj po dobri vesti. 2. Zvokovanje
(Laulirmethode) je bilo od večine pohvaljeno ino priporočano : iz onega , kar je manjšina , mala troha vgovorila , se je videlo, da tega ne umi. (Jaz bi rekel: odkod?) hvalim tedaj misli resničnega Vlastimila v Celovcu v teh Novinah list 19., da bi navzočni časopis za tičas učiteljski časnik namestival. 3. Se je krepko izreklo, da še Slovenskih učnih kni-žic vseli ni, ino da bi se kakor bodi vsej za silo pomagalo. Priporočilo se je tedaj, da bi se za zdaj „Hudi jezik huda reč" dobra kniž-ka v berilo upotrebila — ostalo bo pak pri golem priporočenji. Kedar koli v misel vze-mem učne bukvice bi žalostno zaupil: dajte vode mojim očem! Bratje Slovenci! nam je jednakosti jedinstva velikega zbora tedaj za vse Slovence jednega samo jedinega učebnega svetovavstva treba: v razkosanji, v razdruže nji je hiranje: poguba; v kvar gre moč ino blago.
Da se pak naši pogovori ino naše pripo-roke razume, je pomisliti, kani je pošiljamo 4. Je bilo skleneno, za vsakiga zbornika kteri od jednega do drugega zbora umre, sve-tečno zadušbino obhajati, kakor je zadnjokrat za prerano umeršega podžupnika Bratoša ino rajnega učitelja Križa bila. 5. Je bila prošnja izrečena do gg. župnikov, se v pri-hodno zborov udeleževati, da bi se vsakor-jačke razpake ugibale.
Iz vsega tega bodi vsakemu prijatelju ljudske omike razvidno, koliko da velikega — občinskega učiteljskega zbora potrebujemo, da se kaj jednakega ino stanovitnega z dobrim tekoni dokonja. Zato se je k sklepu po na-ravskem nagonu že pomenilo, da bi tukašnjih zbornikov, kolikor bi jih moglo, 31. tega mesenca v učiteljski zbor na Ptuj prišlo, kar tu vsem rodoljubcem na glas dam.
(Slov. Nov.)
Dalmaeia.
Kotor 11. Maja. Iz sosednih Turških dežel in iz Černogore imamo naslednje novice. Truma (četa) od lisuč černogoreov se pripravlja na odhod v Banat čez planino Vujo-ševiča, bojevati se proti Madjarskim puntar jem, ki tisto deželo pokončavajo. In zavoljo tega pohoda so pogodili Černogorci z Ar-navti (Albanezi) primirje (pokoj orožja) za eno leto.
Muselim Gaze Ded-Aga šmailaglič jc pri šel pretečene dni v turško selo Ternovice z iOOO vojaki, brez dc bi se zvedili zamogli njegovi naklepi.
Ternovica jo 7 ur od naše granice (meje) oddaljena. Černogorci so postavili straže, de se ovarjejo od vsakiga neprevidniga napada od strani tega turškiga komandanta.
(Smotr. Dalm.)
Austrijanska dežela.
Ker je ruski Car ravno v Araršavi, se je naš svitli cesar te priložnosti poslužil ter bo svojiga zvestiga zaveznika in skušaniga pri-jatla cesarske hiše obiskal.
20. t. m. zvečer je cesar iz lloloinuca v Varšavo po železnici se podal, od kodar se bo v kratkim v stolno mesto vernil.
Razun general-adjutanta spremlja cesarja tudi minister knez Švarcenberg. (W. Z.)
— Minister znotrajnih oprav grof Stadion je zavoljo svojiga slabiga zdravja cesarja prosil , de bi popolnoma od svoje visoke službe odstopiti smel; ker je pa upanje, de grof Stadion še ozdravi, in de vlegne še s svojo spre-vidnostjo pri razsnovi deržave pomagati, ga e cesar samo za daljši čas službe oprostil, in za zdaj ministru Bachu tudi opravljanje znotrajnih zadev, ministru Thienfeldu pa osker-bovanje šolskih reči izročil.
Ceska dežela.
General Khevenliuller, ki na Češkim ko-mandira, je izdal pregled tistih kap, klobu-
kov, palc in drugih politiških znaminj, ktere se v Pragi nositi ne smejo. V Pragi je vse mirno. Cesar Ferdinand se poda še ta mesec v Inšpruk.
Moi-avia in Silezia.
Moravske Novine prineso iz Hradiša naslednje novice od Busov:
Iz Hradiša zvemo, de se lam Busi in Slovaki dobro razumejo, in de Busam ta le-poglasni in krepki jezik močno dopade; samo nekteri ponemčenci, zlasti gospodiči in gospodične se slabo obnašajo , ker le po nemško z njimi govore; Busi, kterim je jezik in narod njih nad vsem drugim, se čudijo, in za-popasti ne morejo, kako si nekteri meščani v slavjanski deželi toliko domišljujejo, de po nemško govore; pri njih (so rekli nekteri ruski oficirji posmehvaje se) delajo to le - judje.
Duhovni v Hradiški okolici imajo mende radi ltuse, ker so pobožni, se postijo 3krat v tedni in prosti Rus ne gre mimo našiga duhovna , de bi mu roke ne poljubil. —
Vse jih hvali zavoljo njih lepiga in vljud-niga zaderžanja. Obraz tega ljudstva je pomenljiv , izrazen, oko mirno in vabivno in celo obnašanje lepo in 'otesano. V stanicah sede in se razgovarjajo med sabo kakor sosedi, in s domačimi Moravani kremljajo tako prosto-serčno, kakor de bi bili z njimi skupej zrasli.
Lasje imajo vsi spodobno ostrižene, brade (berkov) neinajo, in na snažnost tako derže, de je njih perva prošnja, kakor v stan pridejo, za vodo, de se umijejo.
Ogerska dežela.
Iz Prešporka dne 17. t. m. se piše, de bode glavni slan Veldenov v kratkim v Ter-navo preložen; popotni, ki od ondod pridejo, povedo, de so tam že sobe za-nj pripravljene. Pionerjev je šlo tje veliko, de bi pri Freištaku in Stredi (Seredu) pripravili prehod čez Vag. V Ternavi gredo vojaki stanovitno sem in tje. General Vogel je prišel do Trenčina. Madjari so postavili v Freištaku 40 štukov, de bi prehod čez Vag branili, ali pa dobili, veči del njih armade pa stoji okoli banskih mest, kjer se vterdujejo. Bojim se, de se bodo terdnejši kot poprej vgnjezdili v slovaških gorah. — Dozdaj še ni v Ternavi nič Rusov, mende tudi tje ne pridejo, gredo nekaj na ostro v Šiit, nekaj pred Komarno. (N. N.)
Iz tabora c. k. armade. Kar se na levim bregu Donave v glavni armadi godi, od tega mi — to je oddelik generala Slika na desnim bregu v Starih Gradeli postavljen — malo zvemo. Sovražnik se okoli Baba tiho derži in moste čez ltabnico varje. Pred tremi dnevi se je posadka v Rabu zlo pomnožila; so prišli tam trije regimenti husarjev in eden polskih hula-nov. Sodili smo iz tega, de so namenili kaki napad na nas, kar se pa ni zgodilo.
Husarji, ki našim konjikam nasproti stoje, dostikrat od dalječ okoli njih jahajo in jih k sebi kličejo. Une dni je nek husarski oficir (regimenta cara Miklavža) desetnika po češko klical, de bi k Ogram prestopil. Ali verli češki oklepnik mu jc derzno odgovoril, nia-liaje s sablo. „Le sem pojd! se bova že zmenila!" Ali husarju se to ni ljubilo, temuč je nazaj jezdil. Ni dolgo smo napadli vas Du-našeg na malim otoku Šiitt (madj. Kis Csallo-Kos) in tri husarje z konji vjeli. Zmeram nam je to nagajalo, de so na velikim otoku šiitt (Csallo-Kos) nam Madjari tako dalječ v levo stran segali. Pred včeranjem pa je planila truma drugiga oddelka na-nje in jih je tako dalječ nazaj vergla, de nas več ne motijo. Vkljub vsem videznim napredkam sovražnikov mora pri njih vendar le veliki strah in nepo-koj biti, skori vsaki dan prestopajo husarji k nam, in to več del veljavni možje, ki so popred pod cesarjem služili. Pri unim vmikva-nju Madjarov na otoku Čalokezu pred včeranjem se je zgodilo, de so mogli Madjari skozi mestice Serdahely ili, ko je je ravno letni so-
menj bil. Tu je postala zmešnjava in strahota! Dirjajoči husarji so lonce tolkli, in i-obo podirali in tako kupce in prodajavce strašili. — Madjari še vedno ne verjamejo, de bi mogoče ali dovoljeno bilo , de bi se ruski vojaki nam pridružili. Ali bodo nekteri ruski regimenti berž iz začetka tudi na desnim bregu Donave delati počeli, tega ne vemo. Zdi se, de se bo poglavitna bitva na levi strani odločila, in de mi tukaj pred ne začnemo, dokler naši na uni strani kaj bolj naprej ne pridejo.
Včeraj smo v Hedervaru na malim otoku imeli posebno in prav lepo praznovanje. Vo jaki polka Laturjeviga, so v spominu na švo jiga patrona českiga, sv. Joana Nepomučena, njegovo podobo na mestu postavljeno lepo z cvetjem olepšali, in mnogo vošenih sveč prižgali, ter so dehanta zaprosili, de bi popoldne žegen deržel, kar je tudi rad storil. Zbrala se je tedaj ob štirih množica v cerkvi; gene ral, oficirji, vojaki, uradniki in kmetje. Procesija je šla potlej k podobi. Peli so samo češke svete pesmi. Deliant je Madjar, ali ker je v Ternavi študiral, seje toliko po Slovaško naučil, de je tudi litanije in očenaš dosti gladko odmolil. Po doveršenim obredu se je cela množica zopet v procesii v cerkev vernila. Prepričan sem, de ni bil nihče izmed nas pri kakim praznovanju v čast sv. Joana z tako vročo pobožnostjo, kakor včeri.
Tistimu, kije dalječ iz doma, je poželjenje, ki ga domu vleče, molitev —kakor je nasproti molitev — poželjenje nadzemeljskiga doma. Te polja staroslavjanske niso znabiti že 700 let slavjanske službe Božje vidile. Skorej vse znamnja slavjanstva so se tukej v stano-vavcih zgubile: samo v imenih mest se vidi, de so tukaj popred Slavjani bili, tako se imenuje ena izmed sosednih vasi Zamol, druga pa Ladomir.	(N. N.)
Dunajske Novine podajo naslednje oznanilo generala Veldena iz Prešporka 21. maja. Odkar smo jeli napredovati v velikim Caloka-zu, je bil sovražnik z vsakdanjem napadanjam če dalje bolj med Bos in Vasarut nazaj pre-pahnjen; ravno tako se je vmaknil med Va-gam in Donavo do Gute. Več njih je vjetih, kteri so povedali, de se Ivomarnska terdnjava marljivo popravlja, in de se od ondod nove v kratkim nabrane trume pričakujejo ; v Ko-marnu de veleva neki Lenkey.
V Rabu se je deržal sovražnik notri do mosta Adde in pri vhodu maliga otoka Šiit; skoraj vsaki dan prestopijo sem husarji iz ou dašnjih regimentov cesarja Nikolaja in Alek sandra.
Povedali so, de so imeli slabo hrano in de gerdo ž njimi ravnajo, posebno odkar so se nekteri branili na republiko priseči; vsi tisti, na ktere se prav ne zaneso, se pošljejo nazaj v Debrečin, de tam po celi deželi na-birane rekrute vadijo.
Košutovi poslanci se povsod prizadevajo ljudje za republiko pregovoriti, kar jim je dozdaj samo v Stuhlveisenburgu po sreči šlo. Cesarske bandera so se še vihale v Veliki Kaniži, v Pečuhu (Fiinfkirchen) do Bate, kjer je bilo nekaj vojašnje južne Jelačičeve armade, ki desno krilo blizo do Petrovaradina raztegne.
General Velden ima novice iz Budima (Ofen) do 17. t. m., okoli Buda-Pešta in v Pešti ima sovražnik 30,000 mož.
Iz terdnjave se neprenehama strelja na mesto Peštansko in pa na sovražno baterio na Švabenbergu, ktera je mogla obmolkniti.
Hrabro obnašanje generala Hentzi v terd-njavi puntarji le zasramujejo in mu po časopisih žugajo.
Več napadov iz Pešte na terdnjavni vodovod (napeljavo vode) je bilo s veliko škodo sovražnikov odbito; 45. honvedski bataljon je pri tem napadu 600 ljudi zgubil.
Dan na dan se izselujejo prebivavci iz Budimske terdnjave zavoljo pomankanja živeža; posadka je pa dobro previdjena.
Glavni tabor vstajnikov (punlarjev) je v Leopoldovim polju, kjer je bil ne davno tudi Gorgej , ki je pa zavoljo prepira za Debrečin namenjen; zakaj polska vodja Dembinski in Bem bolj za-se, kakor za Ogre vojsko pe ljeta. Kar je cesarskih vojakov pri njih, jih čedalje več k naši armadi pristopi, in samo žuganje Madjarov in strašenje, de jih bodo naši postrelili, jih zamore še zaderžati.
Na Vagu od Selie do Freistadta, na Ni-tri pred mestam Nagi Tapolčan in Sambokrel je bilo veliko premikvanje sovražnika viditi; general Velden je tedaj poslal po noči 18. v Freistadll brigado Perinovo in dal tam most napraviti. Sovražnik se je berž vmaknil.
Konjiki so šli za sovražnikam na cesti proti Nitri in Tapolčanu. Že pred več dnevi se je levo krilo naše armade raztegnilo blizo do Trenčina, de je tako v zvezo stopilo z oddelkam generala Vogel, ki je 14. t. m. od Lejčave čez Kubin prišel, brez de bi mu bil sovražnik nagajal.
Konci sovražnih trum so bili v Rosenber-gu, Turagyi, ltaječu in tudi v Trenčinu, brez de bi se bili naših lotili. —
Ptiije dežele.
Rusija. „Petrograške novine" 11. t. m. prineso naslednji cesarski razglas: Po božji milosti Mi Nikolaj pervi cesar in samoderžec vseh Rosij itd.
oznanimo vsakterimu : Z razglašam 14. Sušca 1848 smo bili Svojim zvestim podložnikam od nesreče po vedali, ki je zahodno Evropo zadela, in smo ob enim izrekli, de smo pripravljeni, nad Svoje sovražnike se podali, kjerkoli se nam nasproti postavijo, in ne vstrašivši se nika-koršnih žertev v neločljivi zavezi s svo jo sveto Rusijo čast ruskiga imena in — celotnost Svojih mej braniti.
Nepokoji in punti na zahodu se od tistih dob niso polegli. Zlobne in slepivne obljube, ki lahkoverno množico z goljufno izmišljavo srečniga stanu omamijo , kteri ne more nikoli biti sad svojovolnosti in samolastne pomoči, so priderle tudi na izhod, v knežije na Naših mejah ležeče, in turški oblasti podveržene, Moldavio in Valahio. Samo Naši vojaki v družbi z turškimi so tam zopet red vstanovili in ga še varvajo. Ali na Ogerskim in v Er-delju niso napete moči austrijanskiga vladarstva, ktero ima še z drugo vojsko — zoper zvunajne in domače sovražnike — na Laškim jako opraviti, do zdaj zamogle vstaje zmagati; marveč se je tam punt, podpiran od naših polskih izdajavcov od leta 1831 in drugih pritepencov, izgnancov, begunov in vla-čugarjev raznih narodov, na narnevarniši na čin razširil.
Pri teh nesreče polnih dogodbah se je austrijanski cesar k Nam obernil z željo zagotoviti se Naše pomoči zoper Naše vkupne sovražnike. — Mi se taisti ne odtegnemo. •
Poklicali smo narvikšiga vodja bitev in gospoda zmag na pomoč za to pravično reč, ter smo Svojim raznim armadam povelje dali, se vzdigniti, de vduše punt in pokončajo pre-derzne hudobneže, ki se podstopijo, mir tudi naše zemlje v nevarnost pripraviti.
Ako je Bog z nami, kdo bo zoper nas! Tako — tega smo si svesti — čuti, zaupa in kliče v Našim pod Božjim varstvam stoječim cesarstvu slehern Rus, slehern izmed Naših zvestih podložnikov, in Rusi a bo svoj sveti poklic izpolnila.
Dano v Sv. Petrogradu 26. Aprila v letu rojstva Kristusoviga 1849, našiga vladanja 24.
Izvirni spis je od Nj. V. cesarja lastnoročno tako podpisan:	Nikolaj.
Ijaška. X Rimu je bila naslednja uradna novica na znanje dana :
Uradno oznanilo. Perva laška legia. General Garibaldi.
Palestrina 9. Maja 8% popoldne.
Popolna zmaga! Neapolitanci (7000mož) so razgnani v beg. Mi smo jim odvzeli 3 šluke (topove), od kterih je eden dober, druga sta razbita. O pol petih se je strel zopet pričel in je terpel do večera. V eni uri oznanim naprej. Palestrina je razsvetljena.
Daverio, v imenu triumvira Mazzini. —
Francozi so še v Civitavecchia, in se niso več Rimljanov lotili.
Tudi iz Španskiga so poslani vojaki Papežu v pomoč.
Neapolitanski vojaki še zdaj niso pogla-vitniga mesta v Sicilii Palermo v svojo oblast dobili.
Nemška. V Frankobrodu je nadvojvoda Joan nemški mestovladar novo ministerstvo so-stavil, kteriga predsednik je neki Gravell; ali narodni zbor ni ž njim zadovoljen"; tode minister Gravell je oznanil v zboru , de ostane pri ministerstvu, če prav zaupanja zbora nema, in de bode nadvojvoda Joan, ako odstopi, svojo moč nemškim vladam, od kterih jo je prijel, ne pa Frankobrodskimu zboru nazaj dal. Dan na dan odstopajo poslanci, sosebno, odkar so jih vlade večidel nazaj poklicale. — Pruski kralj je izdal razglas na svojo armado, v kterim jo nagovarja, naj Nemško deželo zoper brezpostavnost in republiko brani.
—	Od Badenskiga vojvoda se ne ve, kje de je; med tem gospodari v Ivarlsruhe neki deželni odbor, ki je tudi z bavorsko Pfalcio v zavezo stopil. —
Po nemških deželah skorej povsodi gori;
—	namreč kervava povzdiga zoper svoje vladarje se je skorej povsod začela. — V \Vir-tembergskim je moral kralj Frankobrodsko ustavo ino Pruskiga kralja kakor nemškiga cesarja spoznati, — v Draždnu, na Saksonskim je kervavi punt postal, — kralj je zbežal ino njegovi vojšaki so s Pruskimi združeni puntarje premagali. Na Pruskim v Bratislavi je ludi hudo se godilo, veliko kervi teklo, ino zadnjič so kraljevi vojaki premagali.
Od kod pridejo te nesrečne puntarije in povzdige? V Frankobrodu je ognjiše te hudobije. Vidili so namreč levični poslanci Fran-kobrodskega zbora, da njih sklepi veljavnosti nimajo, ino so serditi sklenili, vse vlade prekucniti, ino tako ljudstvovlado po vsem nemškim vpeljati. Oni bi seveda na verhu vlade bili, in iz svoje višave ljudi osrečiti hotli!? Zato srečo se pa mi lepo zahvalimo. Pervi minister Gagern je bil v zboru od levice „iz-dajavec domovine" imenvan. — Poprej so se lepo zastopili, zdaj pa, ko Gagern opominja k modrosti, ga izdajavca domovine imenujejo. — Veliko število Austrijanskih, Bavarskih, ino tudi Pruskih poslancov je že iz zbora domu zbežalo.
Upati smemo, da bodo armade poglavarjev in prizadevanje poštenih možov, kterih je še veči število, tud Nemško deželo kmalo razmerili.	(Slov. Nov.)
Francozka. Laškim u časopisu „Saggia-
tore pet
" se piše iz otoka Malte, de vtegne zo-ined Turškim in Francozkim vladarstvam razpertija vstati zavoljo afrikanskiga primorja; de sc je namreč turška flota iz Dardanel proti Tunisu napotila; nasproti pa so Francozi tudi nekaj bojnih ladij v Tunis poslali. —
Nar važniši reč je zdaj na Francozkim volenje za novi narodni zbor v Parižu, ktera stranka de bo prevago imela, ali stranka zmernih , red in dozdajno vravnavo človeške družbe ljubečih, ali pa tistih prenapetih ljudi, ki se socialisti imenujejo, in ki vse obstoječe pre-vreči in tako po njih mislih celo ljudsko družbo iz korenine prenarediti in popraviti hočejo. — Angleško. X zgorni angležki zbornici je pobaral lord Brougham ministra zvunajnih zadev , ali mu je uradno prihod Busov v Austrio naznanjen, in je pristavil, de imajo Angleži uzrok, zoper to dogodbo protestirati. Ali minister Landsdowne je odgovoril, de se ne more nihče vstavljavti zoper to, ako ena deržava drugi deržavi z njenim dovoljenjem vojake na pomoč pošlje. — Torej se ni bati, de bi iz pomoči Busov kaka evropejska vojska vstala, ktere bi se pa bilo bati, če bi Madjari premagali in Austrijo razderli.
»T e p o 1 i t i s k i del.
Zelje.
Ako bi hišico imel, zeleno Z gostim beršlinom okrog opleteno, Tik pa šumljal bi vir bistre vodice , It' moči suhotnih trat sparjeno lice, Sredi planjave pa lipica stala, Ki bi žar solnca mi s čela pihljala,
V	vertec planjavo koj krog bi za gradil, Notri pa tertico k terti posadil.
Moje edino bi blo poželenje,
Česar bi voščil si v zemsko življenje;
Zraven še ljubice serčice zvesto,
V	divjem življenji ljubljeno nevesto, Ki bi preserčno Ie mene ljubila,
K' naji le smerti bi kosa ločila; — Časa bi toki se urno spešili, Dnevi za dnevi veselo minili.
Blaga, bogastva bi si ne želela, Toljko le samo, de bi se živela; Yr njenim naročji bi serčno zametal Dare vse, ktere bi Plut mi obetal; Prazna bi reč bli kupovi mi zlata, K časti bi nikdar ne prašal za vrata; Dal rad slovo bi vsem Indje zakladom, In opatijam , pristavam in gradom.
Kaplica čista, ko terta jo daja, Bila od nektarja meni bi slaja, Če bi preljuba jo pred pokusila , Potlej pa meni radostno napila ; Majhen obedek, domače kosilo, Ktero bi v senci se lipe povžilo, Dražje bi blo mi , ko čarov gostije , Ljubše, ko slast, ki v Olimpu se pije.
V	zvezo bi najno ne mešal se tretji, Množice bla bi jezikom v zavetji, Večna in vedna ljubezen le sama
V	zlali bi zarji bleščita se nama, Tuge življenja bi nikdar ne znala Sanje vesele , priprosta le šala, Vhajali nama prijetni bi dnevi,
V	terdni bi zlogi kljubavala revi.
V	senčnici mračni naslonil glavico
V	njeno naročje bi , gledal divico
V	beli obrazek, in vbiral bi glase, Sklical nazaj že minule bi čase, Pel le od nje bi, od njene lepote, Pel od ljubezni bi ran in sladkote, Pesmi pa ona bi sama sodila,
Ono edina bi moja bla Vila.
Luč ino zvezdica svitla očesa. Cvet, ravnomera njenega telesa, Blo bi mi v pesmi nadušje edino;
V	lehico živo oterplo ledino, Pustih snežnikov ogoljeno glavo
S petjem premenil bi v zlato planjavo, Tempe bi nama doma zelenilo Cvetje ljubezni bi sadje rodilo.
Ruska armada.
(Iz Danice il.)
Rusia ima zdaj 65,000,000 prebivavcov ta broj raste vsako leto za 600,000 duš na priliko. Ni je vlade, ki bi silniši vojsko (armado) imela, in ni je vojske, v kleri bi boljvoj-niški duh vladal, ker čisti absolutizem cara ohrani v njej nekaki naslednji duh, ki po osvojenji hlepi." Pervi oddelk ruske vojske je carska straža, sostoječa iz 3 divizij pešeov, vsaka divisia po 4 regimente , za tim 1 divizia oklepnikov in 2 divizie lahkih konjikov; potem iz 2 brigad topnikov, pešeov in konjikov, nekaj pionirskih in pontonirskih čet in tako dalje.
Štirje regimenti pešeov se zovejo stara carska straža; ti nosijo stare historiške imena, kakor: Preobražensky , Seinenovskv, Isinailov-sky in moskovska carska straža.
Carska straža sosloji iz 43,000 pešeov, 12,000 konjikov in 6000 vojakov vsaktere verste; skupno tedaj iz 61,000 mož.
Za carsko stražo sledi v časti oddelk gra-natirjev, sostoječ iz 3 divizij pešeov po 4 regimente, za tim 1 divizia lahkih konjikov in 4 brigade topnikov z dvema konjaniskima in 6 peškimi bateriami. Vsiga skup ima 47,000 granatirjev.
Redna vojska razdeljena je na 6 oddelkov; vsak po 3 divizie pešeov (vsaka divizia pešeov po 4reg.l in 1 divizia konjikov; 3 konjiške in 12 peških baterij, z nekoliko manjših čet. Vsiga skup šteje 288,000 pušk, 30,000 konjikov, 36,000 topnikov itd. V kupno 354,000 mož.
Konjiške reserve sostoje iz 3 oddelkov, ki stanujejo v pokrajinah Chersoneski, Har-kovski in južni Ruski.
Dveh pervih oddelkov sostoji vsak iz jedne divizie oklepnikov in 1 divizie ulanov; tretji pa iz dveh divizij dragonov. Vsi trije štejejo svojih 28,000 konjikov. Razun tega ima vsaka divizia eno brigado topnikov; ako se še irišteje akusonska četa od 18,000 mož: šteje vsa konjiška reserva 46000 mož.
Razun tega ima še 4 graničarske oddelke, in scer: astrakanskiga od 36,000 mož; lins-dga od 10,000 mož; orenburžkiga od 13,000 mož, in sibirskiga od 12,000 mož. Tih 71,000 mož nikdar nič ne ide iz opomnjenih pokrajin, še pomoč jim pošiljajo, kadar je potreba.
K graničarski vojski spadajoče posadne čete sostoje iz 100 peških bataljonov, vsaki bataljon po 500 mož; ako se jim prištejo top-niki, ima 62,000 mož.
Poslednič slede ko z a ki, ki so porazdeljeni v regimente ali polke po 4—800 ljudi. Vsiga skup je 146 reg. in scer: 56 donskih; 21 černomorskih; 12 kavkazkih, 2 podonavska, 4 azovske, 3 astrakanske, 3 baškirske, 2 kavropoljska, 12 uralskih, 20 orenburžkih, 13 sibirskih, 2 maloruska. V kupno 80,000 konj na priliko.
Tu so tedaj vse ruske vojske; pa ni dosti, jih samo prešteti, ampak moramo nje notranjo važnost tudi premotriti.
Tih 8 — 900.000 vojakov je sila, ktera bi vsako naval odbila.
Ivarol NIL in Napoleon so temu dovoljin dokaz. Ali nasprot tudi car nemore, ker je preveč oddaljen, brez pomoči kake druge evro-pejske vlade s svojo vojsko kjerkoli posredovati. V takim primerljeju mogel bi samo svojo redno vojsko vpotrebovati.
Ta vojska pa, če se še carska straža in granatiri prištejo, znese v času mira 367,000 pešeov, 75000 konjikov in 66000 vsaktere verste, vkupno tedaj 508,000 mož.
Ruska vojska se je slavno obnašala v času francozke vojske s svojim izverstnim deržanjem, disciplino in poterpežljivostjo v nesreči. Te sposebnosti izhajajo nekaj iz narave vojakov; nekaj pa iz vredb, ktere v slobodni deržavi obstati ne morejo, in ktere se s predsodami ruskiga naroda skoz in skoz slagajo. — Ne-voljnici (Leibeigene) služijo 15—20 let; kad iz službe stopijo, postanejo slobodni.
Gradjani in slobodni morajo na mesto sebe zameno postaviti. Plemiči se uče v vojniških učivnicah, kjer je že mnogo izverstnih odgo-jeno bilo.
Iz vsiga tega je viditi, de ima ruski car vredne gibive vojske 500,000 mož. On je pervi borec absolutizma, proti kterim že 60 let deinokracia zastonj boj bije.
Hujlga splošnih derzavljanskili postav.
§. 373.
Če tedaj tožene reč na nevesten ali ne postaven način posestva, če nobeniga prednika povedati ne zamore ali le sumljiviga pove; ali, če je reč brez plače, tožnik pa za plačo zadobiI;'se mora tožniku uganiti.
Ǥ. 374.
Ako imata tožene ino ložnik enako ime svoje pristne posesti, gre tožencu zavoljo posesti prednost.
§. 375.
Kdor kako reč v p tujini imenu posestva se zamore proti lastninski tožbi z tem braniti, de svojiga prednika imenuje ino to izkaže.
§. 376.
Kdor posest kake reči pred sodnico taji ino se mu to zviža , mora tožniku že samo zavoljo tega posest prepustiti; vonder obderži pravico, pozneje svojo vlastninsko tožbo začeti.
§. 377.
Kdor terdi, de kako reč posestva, katere nc posestva, in tožnika z tem zmoti, je odgovoren za vso iz tega Jzvirajočo škodo, g. 378.
Kdor je kako reč v posesti imel, ino po izročeni tožbi popustil, jo mora tožniku, če se ta praviga imetnika deržati noče, s svojimi stroški nazaj pridobiti, ali memoredno vednost taiste poverniti.
§. 379.
Kar ima tako vestni, kakor nevestni posestnik vlastniku poverniti glede na korist, ki
mu je odšla, ino na škodo, katero je terpel, se je v prejšnimu poglavju odločilo.
Tretje poglavje. Od pridobitve vlastnine z usvojenjem. §. 380.
Brez imena in pravniga pridobila se vlast doseči nemore.
381.
Pri prosto ležečih rečeh obstoji ime v prirojeni prostosti jih v posest vzeti. Pridobilo je usvojenje, s katerim se kdo prosto ležeče reči z namenam, polasti s taisto kakor s svojo ravnati.
382.
Prosto ležeče reči si zamorejo vsi udi deržave z usvojenjem pridobiti, kolikor ta pravica ni po politiških postavah okratena, ali nekterim udam predpravica usvojenja ne gre.
383.
To velja sosebno zastran živalskiga lova. Ivoniu gre pravica živali ali ribe loviti; kako naj se nezmerno množenje zverine krati, in škoda od zverine napravljena poverne; kako naj se rop sterdi, ki se po ptujih bučelah godi, overa, je v politiških postavah ustanovljeno. Kako se imajo tati zverine kaznovati, je v kaznovavnih postavah odločeno.
§. 384.
Domači bučelni roji ino druga pitovna in pripitana živina niso reči prostiga lova, mar-eč ima vlastnik pravico jih na ptuji zemlji zasledvati, vonder ima zemljiškimi! posestniku škodo poverniti, če se mu je storila. Ako vlastnik materniga ula ni dva dni roja za-sledval,ali če je pripitano živinče dva in štir— deset dni samo vun ostalo, ju zamore na občni zemlji vsakdo; na svoji vlastnik zemlje za-se vzeti in obderžati.
§. 385.
Nobena privatna oseba nima pravice si pridelke usvojiti, ki so po potitiških ukazih deržavi prihranjeni.
& 386.
Premakljive reči, katerih vlastnik za svoje več obderžati noče, in jih torej zapusti, si zamore vsak ud deržave usvojiti.
§. 387.
Kdaj se imajo zemljiša zavoljo popolniga opušenja svojiga obdelovanja , ali poslopja zavoljo opušeniga popravka, za zapušene imeti, ali odvzeti, odločijo politiške postave.
388.
V dvombini predumiti, de kdo svojo vlast-nino popustiti hoče; torej ne sme nobeden naj-dcc najdeno reč za zapušeno imeti in si jo usvojiti. Še manj se sme kdo pobrežne pravice prilastiti.
§. 389.
Najdec je tedaj zavezan reč prejšnimu vlastniku, če se iz znaminj reči ali iz drugih okoljšin razločno spozna, nazaj dali. Ako mu prejšni vlastnik znan ni, mora, če najdena reč vrednost goldinarja prešeže, najdenje v osmih dnevih, na v slehernim kraju navadni način, oznaniti dati, ino če je najdena reč več od dvanajst goldinarjev vredna, primerlej kraj-ski gosposki naznaniti.
§. 390.
Gosposka ima storjeno naznanjenje, brez dc bi posebne znamnja najdenih reči omenila, navtegama na v slehernim kraju navadni način ; če se pa vlastnik v okoljšinam primerni dobi ne razodene, ino vrednost najdene reči pet in dvajset goldinarjev prešeže, trikrat po javnih časopisih, razglasili. Če se najdena reč brez nevarnosti v rokah najdeca pustiti ne more, se mora reč, ali ako bi se taista brez znamenite škode hraniti ne mogla iz nje po očitni dražbi zadobljena vrednost sodnis-ko shraniti, ali tretjimi! v shrambo izročiti.
§. 391.
Ako se poprejšni imetnik ali vlastnik najdene reči v dobi leta od časa dokončaniga oznanila, oglasi ino svojo pravico postavno skaže, se mu reč ali za-njo prejeti denar iz--roči. On je pa zavezan, potroške poverniti, in najdcu če to terja deset od sto občne vrednosti za najdčevo plačilo opraviti. Ce je pa po ti izmeri plačilo znesek tisuč goldinarjev doseglo; se ima taisto v obziru na ostalo ie po pet od sto zmeriti.