Slovenskim posojilnicam in drugim zadrugam. Za vse naše zadruge, bodisi posojilnice, kmetijske in druge zadruge, prišla J6 nova doba in sicer vsled pred kratkirn razglašenega revizijskega zakona. Ta zakon določuje, damorabitivsaka zadruga preg 1 e d a n a in sicer n&jmanj vsako drugo leto enkrat po veščem revizorju. Kdo poSlje revizorja? Revizijski zakon določuje, da pridejo tu v poStev t prvi vrsti oziroma pravzaprav samo le zadružne zveze, ki so pooblaščene, da smejo zvrSevati revisijo. S.cer je po zakonu tndi deželnim odbarom dovoljeno, da smeio poslati revizorja — a samo le k tistim zadrugam, ki so prejele od dežele podpore; — ker je pa presneto raalo slovenskih zadrug na Štajerskem, ki so kedaj sprosile pri naSem deželnem odboru kako Se tako boro podporico, je popolnoma izključeno, da bi preatopil kdaj kak revizor dežel. odbora — seveda kak zagrizen nemški nacijonalec — prag katere slovenske zadruge. Naše zadruge bodo torej revidirali ravizorji zvez to je revizor tiste zveze, koji je katera zadruga član. Največ slovenskih posojilnic in drugih zadrug je že pristopilo h kaki zvezi, one pa, ki 8e niso, morajo lo takoj storiti. To pa radi tega, ker sta okrožni sodaiji v Mariboru in Celju vsem zadrugam svcjega okoliša razposlali dopise, s katermi se zahteva, da zadruge tekora štirih tednov naznanijo, kdo jih bode revidiral. Vaaka zadruga naj na taki dopis odgovori, da jo bode revidirala zveza; — sarao to se naj odgovori in nič diugega, še imena kake zveze ni treba navesti. Velikanske važnosti za naSe posojilniee in druge zidruge je pa vprašanje, h kateri podružni zvezi naj pristopijo, — oziroma če naj ostaaejo v zvezi, v kcji so žs, ali pa naj prestopijo v diugo; nekaj slovenskih posoiilnic in drugih zadrug je bilo dosedaj ob enem kar v dveh in se več zvezah — take zadrugo se bodo morale odločiti za samo eno zvazo, — pri drug>h pa morajo izstopiti. Samo ob sebi je umevno, da morajo biti slovenske posojilnice in druga zadruge le pri kaki slovenski zvezi — iabi vsaka zidruga, ki bi se ne držala tega načela, storila neodpustljiv naroden greh. Nobena slovenska zadruga na sme prezreti, da ima tudi narodno dolžnost; radi tega ne more biti član nemške zveza oziroma štajerske zveze, v kcji sedi naS ptujski prijatelj Ornigg in ki si je priskrbela za slcvenske zadruge jednega Dajvečjth nemskutarskih kričačev kot revizorja. Naša parola je: Proč od Gradea! — A za katero slovensko zvezo se naj odločijo slovenske poscjilnice in druga zadruge? Ljublianska dnevnika sta obelodanila v tej zadevi več člankov, v kojih je bil kot jedro zslo umesten načrt. Vsaka slovenska pokrajina imej za svoje zadruge svojo zvezo in vse te zveze bi naj itmli v Liubljani svoje — naravno — središče. Ta načrt je tako primeren, da bi se moral na vsak način izpeljati in bi se tudi ravno zdaj lahko izpeljal. Radi tega smo upali, da ga bo vooStevala »Zveza slovenskih posojilnic« v Celji in se tako preustrojila, da bi postala iz druStva ne samo zadruga, kaktr ko druge zveze, — temveč bi pcsula zveza spodnje-štajerskih slovenskih posojiloic in drugih zadrug. Ker irnamo na Sp. Š ajerskera približno 100 slovenskih posojilnic in zadrug, vsaj toliko se jih Se pa rnora ustanoviti, bi imela zveza dosti dela in bi tudi v vsakem oziru več koristila kakor zdaj, ko cepi svoje moči na vse slovenske pokrajine, kar povzroča nji nepotrebae pctovalne in revzjske stroSke, našim zadrugam pa nič ne koristi. Radi trga tudi naSim zadrugam nič ni preoslajalo — druga za drugo so pristopile h »Gospodar3ki zvez « v Ljubljani. »Z?eza slovenskih posojilnic v Celiu« ni hotela vpoStevati naSih raztner; n ti toliko se ni preustrejila, da bi postala zadruga. Radi tega se ne snie čuditi, če pristopijo naSe sloveDske posojilnice in druge zadruge h »Gospodarski zvezi« v Ljubljani. Kakor znano, je »Gospodarska zvtza« v Ljubljani najmočnejSa slovenska zveza, ker ima najv»6 članov; je pa ludi najpopuloeiSa zveza — njene članice irogjo polegrevizj} »Centralno blagajno*, poduk, pumofi, list — in to vse skupaj ne stane njemh čianic toliko, kakor zahteva celjska zvcza samo za revizijo. Ker je pa to st^ar samo le pojedinih zadrug, za katero zvezo da se odlo&jo, jih ne nameravaffio s tem čiankom prgovarjati za to aii ono zvezo, na6 naaien je le, dati zadrugam potrebna p. j*sni!a in Je pri tem opozoriti, da spadf j > sloven-ke zadruge samo le v slovensko zvtzo in y. naj revidira le revizor kake slovenske zveze. Končno Se moramo omeniti, da je mnenje, ki je po nekod razširjeno, — da bodo revidirali zadruge državnl revizorji, — popolaoraa krivo; država sama pričakuje, da bodo povsod zvrševale revizijo zveze, — zato ne nastavi nobenega državnega revizorja; le ta dostavek ima revizijski zakon, da bo pri tistih zadrugah, ki bi ne bile revidirano, določila sodnija revizijo in sicer po revizorju kake zveze a!i deželnega odbora itd., kar se pa najbrž ne bo pripetib pri nobeni slovenski zadrugi.