List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 18. v Ljubljani, 15. septembra 1879. Tečaj XIX.
Materinščina, — temelj vsej omiki!
A. Vran s ki.
Vsak resničen rodoljub goji v svojem osrčji gorečo željo, da bi rod, h kateremu on pripada, dospel do prave sreče. — Sreča! — pač tehtnega zadržaja je ta besedica! Kedo pa je srečen? Je-li mogoče, da sploh kedo na tem mukapolnem svetu postane srečen? če se postavimo na čisto svetovna tla, ter neblaziranim srcem premišljavamo, reči moramo, da je sreča dosegljiva, da si vsak lahko prisvoji ta dragoceni dar! Sle-hern človek more srečen biti! Treba mu je le življenje tako vravnati, da bode ugajalo svojemu namenu, kajti namen je najpoglavitnejša reč za vsako živo bitje. Da pa človek po tem takem življenje uravnati more, pred vsem poznati mu je svoj namen, vedeti mora sredstva, ki ga bodo sposobnega storila v spolnitev svoje svetovne naloge, s kratka, treba se mu je učit i. Po učenji se bliža človeku blažena sreča, najdražji dar izmed posvetnih darov. Kar velja o posameznem človeku, to velja tudi o skupiui ljudi — o narodu. Narod mora imeti priložnosti, da se uči; to učenje pa se mora ujemati z njegovim namenom, ono se mora naravno — na podlagi materinega jezika — vršiti, kajti le to ostane, kar je naravnega, nenaravno pa zgine, če si tudi s pomočjo nenavadnih sredstev ohrani nekaj časa življenje.
Zlasti v sedanjem času se dosta pisari o enakopravnosti (v šoli, v uradih itd.). Tu ne bodemo razpravljali, koliko te ravnopravnosti vživamo mi slovenski učitelji, a omeniti hočemo znova to, kar se je sicer že tolikokrat povdarjalo, namreč da se v naših ljudskih šolah na slovenščino le premalo ozir jemlje! Med tem, ko se toliko časa potrati z brezvspešnim
učenjem nemščine, zanemarja se pa materinščina ali pa se v nji le površno, polovičarsko poučeval Saj pa tudi drugače ne more biti! Dvema gospodoma ni mogoče služiti. Naše šolstvo je sicer dobro uravnano, a zakoni se nenaravno izpolnujejo! S psihologično temeljitostjo ter s pe-dagogično vednostjo so strokovnjaki vže tolikokrat dokazali, da isto časno poučevanje v dveh jezicih — mi govorimo tu o ljudskih šolah — je p e-dagogičen absurdum, — a vendar jih še dosti, ki se vnemajo za to podvojeno, nenaravno namero. — Zakaj bi se v slovenskih šolah ne prisvojala slovenščini ista veljava, ki ji po naravnem pravu gré, kakor se prisvojuje nemščini v nemških krajih? — Kakor bi bilo smešno in nepedagogično, če bi kedo hotel vsako posamezno dete z istimi pomočki in po istih pravilih vzgojiti, — ravno tako smešno in nepolitično bi bilo, ako bi kdo odgojevaje in poučevaje mladino, jedno deželo hotel po istem kopitu z od^ojilnimi napravami osrečevati, kakor drugo! Vsakemu svoje! Naraven mora pouk biti, to je njemu prvi pogoj, naraven pa je, če se vrši po naravnih zakonih t. j. v materinem jeziku in če se ta jezik dostojno izobraževal Gojitev materinega jezika naj bo posebna briga vsakemu učitelju. Učitelj more dosti pripomoči k sreči nârodovej in sicer ravno s tem, da izobražuje z vso skrbnostjo mu izročeno deco, in če je rodoljub, če mu je za blagor svojega rejenca mar, gotovo tega tudi opustil ne bo ! Važna naloga je to in vsak rodoljuben odgojitelj naj se je poprime z vso vestnostjo! — Jezik znači posebnosti naroda, on je vez, ki druži otroke enacega rodu, on kaže stopinjo omike! Vsa omika se rodi iz izobraženosti jezika. Jezik, materin jezik, je temelj narodnemu življenju, on ima obveljati v cerkvi, šoli itd. S tem da pripomoremo k izobraženji svojega jezika, da pripoznavamo občno veljavo materinščini, pripoznavamo tudi poklic naroda. Ta pa je izobraženost, blagostanje! Torej le po svojem jeziku moremo dospeti do prave omike, do istinite sreče! — Po jeziku se zaveda mirod svoje narodnosti! Kako jo bomo tedaj najbolje budili? S tem, da bomo vsestransko delali v povzdigo milega nam jezika ter ponosno kazali na njegovo lepoto! Že v rahla srca šolske mladeži se na tak način lahko vsadi kal zavednosti ! — Kako lepa in vzvišena naloga se ponuja tu zavednemu učitelju! Narod brez zavednosti, je le truma sužnjev, ki se ne navdušuje za nikakoršno vzorno podjetje.
Vsacega naroda poklic — dejali smo početkoma — je omika; do omike pa ima vsak pravico, to je utemeljeno v njega bistvu. Delajmo, kolikor znamo in smemo mi slovenski narodni učitelji v to, da ogladimo to cesto, ki pelje do omike, do sreče narodove, po otrocih, ki so nam izročeni v pouk in odgojo, da izrejamo zavedne narodnjake, ki bodo vedli in čutili svoje potrebe, ter svojo nalogo! Tudi slovenščini mora čas napočiti, ko se jej bode priznala natorna pravica. Omolkniti bodo
morali s časom oni, ki Slovencem oporekajo, da so še malo izobraženi. Da naš narod ni prispel do tolike omike, ko drugi, temu ni kriva nezmožnost, marveč le pomanjkanje narodskih pravic zlasti pa zatiranje materinščine. Ta pa je in ostane vendar le prvi vir splošni izobraženosti ter temelj vsej omiki!
E.
Andrej Likar.
„Stanovitnost v veri, zvestoba do vladarja, ljubezen do domovine in narodnosti, te besede se lesketajo z zlatimi črkami na naši zastavi, ki ponosno vihra pred nami, ki nas vodi v boji za narodne pravice in nas bo gotovo pripeljala poprej ali pozneje do častitljive zmage." — Tako iskreno je pisal v poslednjem svojem delcu Andrej Likar, kteri — rojen v Spodnji Idriji 17. novembra 1826. 1. — se je dobro in hvalno učil po šolah v Idriji in Ljubljani, postal maš-uik 26. julija 1851. 1., služil za kaplana najprej v Dragi (Suchen) na Kočevskem, potem v Sorici, v Cerknici, v Starem Logu, (Altlag) in naposled za lokalista v Polomu (Ebenthal) na Kočevskem, kjer je umeri 20. maja 1. 1865.
Slovenec je bil ranjki že pred „občno buno" 1. 1848, kar nam spri-čuje sonet „Zdihljej domovini" (Od brega v morje čolnič daljno rine itd.) v Novicah (št. 4), in (št. 11) v pesniški obliki povedka „S. Magdalena na Gori", v kteri se opčva, kako čudovito je kristjane na njej Božja moč rešila hudega Turka, česar še spominja njeno nemško ime „čudenberg". — Dokaj bolj živo pa se glasi (št. 22) po „občni buni duhov" njegov
Pozdrav Slovenii.
Bog živi Slovenjo! doni u oblake,
Oživlja se verlo svobode že plod, Veselje unema slovenske rojake,
K narodnosti odperta Slovencam je pot.
Razpadle so silno nadležne osnove, Zatiravne prosfga resnice duha;
Odvile Slovencam radosti se nove, Ker tudi njih jezik veljavnost ima.
Podajmo prijazno roko Gorotanam, Ljubezen pridruži naj Štajarcam nas,
Zvežimo s sosedam se Pimorijanam, Povsod naj razlega slovenski se glas,
Postavil Triglava kdor je na Gorensko, Savici in Soči od tvoril zemljo,
Podpiral gotovo bo pravdo slovensko, Postavil protivnimu ljudstvu mejo.
Ostani na nebu, danica o mila,
Kazala ljudem si enakosti vir, Prihodnost ti lepo si nam odgernila, Na krasniga polja peljala nas tir.
Preddedje le mirni so naši kdaj bili,
Bežali morivni kervavi poboj; U miru so naše dežele dobili, Iz zemlje pridelali vžitek si svoj.
Mir, sloga, edinost naj dalje nas vodi, Doveršen namen domoljubih de bo; Visoko naj živi Slovenja v svobodi! Podpirana od svojih sinovov krepko.
18*
Ravno tako v pesmici „Hvala petja" (št. 27) prav kaže njega dobro
moč v sreči in v nesreči, kar primerno ponavlja v tretji in zadnji kitici:
Preljubi! zdaj vidiš, de poje, Serce ko veselo kipi, Polajša tud' dneve si svoje, Če revčka nesreča modri:
Zatorej si strune vberimo, Tu pesmico pojmo lepo, Neba mi Gospoda hvalimo, Ki vlada vse z modro roko!
L. 1849 je njegove povedke in pesmice prinašal na dan Vedež, časopis za šolsko mladost, kjer se nahajajo n. pr. v 1. 1: „Glejte, kako je Bog preganjavce svete vere kaznoval; 1. 3. Slo-venček svojim součencam (Pesem); 1. 4. Dragotin in njegov oče; 1. 7. Kratkočasnica; 1. 8. Cbelica izgled mladenča (Pesem); 1. 8. 9. Slepec s plunko (harpo), ali nehvaležni sin, iz ilirskega jezika prestavil Andrej Likar, kar je ponatisnjeno v Slov. Berilu I. gimnazijskem 1. 1850 (str. 41 — 46); 1. 10. S smodnikam se ne pečajte; 1. 12. Miloserčna hči (Prevod iz serbskiga); 1. 17. Voda dala, voda vzela (Povestica); in v 3. 1. II. polovice pesem „Življenje", kjer se z virom in reko primerja človek v raznih svojih dobah. — Leta 1850/51 je z menoj vred poslušal prof. Fr. Metelkov nauk o staroslo-venščini, in spisal „Venec lepili molitev pri sv. maši in o drugih priložnostih", ktera knjižica je v 8° založena in tiskana bila pri Leonu v Celovcu 1. 1852. — Po nauku o staroslovenščini je jel še bolj paziti na jezik novoslovenski, in vsled tega je iz Drage na Kočevskem 1. 1852 poslal v Novice (št. 60. 62.) „Slovenske besede", nabral po Kranjskem Andrej Likar, z opombico: Ne skovane, ampak čujene v čisto slovenski koči prostega seljana. Med njimi so na pr.:
„Mesenica, Monatgehalt. Cerkveno opasilo, Kirchweihe. Prikladek, Vulgarname (postavim: Jože mu je ime, Troha mu je primek, Gričar je prikladek). Kal, ein von selbst entstandener Wasserbehälter; kalni ca, das Wasser darin; kalalo, korec; kalati, schöpfen (postavim: kalar s kalalom, kalnico iz kala). Polo maj, heftiger Wind. Polija dežnja, anhaltende Regengüsse. Slokast, schlank. Priveriti se, beim Glauben schwören. Odmeti-men, antworten (od tod odmev Echo). Koščina, Gicht. Mlad kruh, frisches Brod (ne pa: kruh po peki. „Starji ko je, bolj je po peki", mi je rekel neki gospod na Gorenjskem itd. Stična, Versammlung . . Še nekaj slovenskih od nemških različnih rekočim: Es ist ihm nichts daran gelegen: Mu ni mar. Das ist doch zu m ärgern: To je vendar od več — od sile ali sila. Er ist durchgefallen: Mu je spodletelo. Er hält mit ihm: Ž njim vleče. Dieses gefällt mir nicht: To mi ni všeč. Es steht ihm frei zu wählen: Ima na zbiro. Es geht ihm dennoch gut: Mu je vendar dobro. Auf oder ab: sem ali tje. Wie geht's: Kako se ti godi? Ich wartete unter einem Baume, dass es zu regnen aufgehört hat: Pod nekim drevesom sim vedril." —
Likarjeva morda je pesem: „Umirajoči labud", po nemškem, v Novicah 1. 1853 št. 9. — L. 1854, je po njem v št. 46 v Z g. Danici priobčena bila: „Pridiga v praznik neomadežaniga spočetja Marije, prečiste device". — L. 1855 je (str. 68. 156.) popraševal po ranjkem Blažu Likerju, r. v Novi Oslici 1808, u. v Svibnem 1846, iskrenem Slovencu, izverstnem govorniku, nekdanjem kaplanu v Sorici, in menda zastonj prosil: Ako ve kdo kaj od njegove literarne zapuščine, naj nam po Novicah ali pa po Danici blagovoljno naznani! — To leto je v Sorici doveršil svoje največe delo: „Sveti Zakon. Kaj je, od kod in pa ktere dolžnosti naklada". Ženinom, nevestam, posebno pa zakonskim v poduk po mnogih izvirnikih spisal Andrej Likar. Z dovoljenjem škofijstva Lavantinskega in ljubljanskega je prišla prekoristna knjiga v 8° str. 147 na svetlobo v Celovcu 1. 1856. Natisnil in naprodaj ima Janez Leon. — V predgovoru kaže o stanu deviškem, kako je imeniten, častitljiv, iz nebes na zemljo presajen, pa o zakonskem, kako je tudi ta potreben, velik, častitljiv, pa težaven. Keršanske mladenče in dekliče, kteri od Boga klicani kdaj mislijo v zakonski stan stopiti, učiti, kako naj se vedejo in pripravljajo, da bodo tudi z Bogom v ta stan stopili, ter njim in zakonskim dolžnosti svetega zakona razlagati in jih k spolnovanju nagibati, je namen teh bukev. Spisal in zložil sem jih po mnogih izvirnikih iz naj boljšega namena: v slavo Bogu in izveli-čanje ljudi. — Naj bi pač oni, kterim so te bukve namenjene, pazljivo prebirali jih, ter se iz njih učili, svoje dolžnosti na vse strani zvesto in natanko spolnovati! Marsiktere grenkosti in britkosti bi se po tem lahko ognili, njih življenje na tem svetu že bi bilo večno, še bolj pa v večnosti. In če sem komu le nekoliko do sreče in izveličanja pripomogel, je moj trud obilo p o ver njen", (cf. Zg. Dan. 1. 40.)
Dr. J. Bleiweisov Koledarček Slovenski za leto 1856 ima (str. 33 — 37) njegov zanimivi popis „Sorica in pa Soričanje", v kterem popisuje A. Likar najprej Sorico, potem Soričane, njih jezik, njih dela in pa opravila, pa še nektere posebnosti, ter naposled pravi: „Sklepaje ta popis, moram, akoravno iskreno spoštujem svoj materni jezik, vendar le svoje mnenje izreči: naj bi se tu v šoli po previdnosti zraven slovenskega jezika nekoliko prostora tudi nemščini privoščilo, ker so učenci že tako otroci nemških staršev, in ker jim ona povsod, pri vojaščini in drugod, mnogo koristi, zakaj gotova resnica je in bo: kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš". — Za jezičuika se razodeva Likar v Novicah 1. 1886, kjer 1. 4 terdi svoj prikladek (Vulgarname) poleg „z zmerjanjem" (Spitz- Spottname), razlaguje „libro in funt", „kampelj, sčesavnik in glavnik", „zagata" v porazumljenje itd.; 1. 6. samo-tarec, monachus, minih, Einsiedler; 1. 32. zastran besedi „Epidemie" in pa „lih a sodu"; za natoroznanca v 1. 90, kjer piše „o potresih".
V Novicah 1. 1857 se vi. 16 nahaja njegov „Dobrovoljen svet bukvovezom"; 1. 76: „Nagovor učenika do učencov o začetku šolskega leta" (poleg ilirskega); 1. 84: „Kratkočasnica za poskušnjo s cirilico pisana". L. 1858 št. 22: „Od poljskih čuvajev kaj"; št. 32: „Prijazna beseda o spominkih" (Radec-kega, Vodnika, Knobleherja itd. v zvezdnem drevoredji . . vzori ljubezni za cesarja, narod in vero). L. 1859 št. 45, 46: „Nauk, kako se na-reja solčna ura na zid". — L. 1826 je priobčil v Zg. Danici str. 272 po „Sal/.burger Kirchenblatt" prav koristen sestavek: „Z odpustki oblagodarjeni alta rji" (Altaria privilegiata). Poslednje delce njegovo pa se bere v Novic. 1. 1863 št. 18 — 24, ktero je tudi posebej ponatisnjeno v Ljubljani pri Blazniku v 8° str. 24 z naslovom: „Cerknica in njena okolica". Prijatlom v spomin popisal Andrej Likar, nekdanji kaplan v Cerknici. —
„Ako premišljamo slavne djanja nekdanjih Grkov in Rimljanov, pa tudi drugih narodov, vriva se nam nehotoma vprašanje: Kaj jih je navduševalo k tolikim djanjem, ki jih bo občudoval svet, dokler se bo snovala zgodovina človeška? Ljubezen do domovine! je kratek, pa neizrekljivo veliko pomenljiv odgovor. Ta ljubezen jim je ogrevala njih domorodno srce; ona je pokladala vnetim govornikom presunljive besede na jezik, besede, s kterimi so vžigali svoje rojake za blagor domovinski, ona je brusila britke meče in ostre sulice hrabrim vojščakom, s kterimi so hodili nad svoje sovražnike, ter zmagovali ali pa umirali za priljubljeno domovino. Ljubezen do domovine jim je bila sijajna zvezdavodnica vseh njih slavnih početij. Pa tudi je ni bilo pri njih bolj zaničljive stvari, kakor je bil izneverjenec ali izdajavec domovinski. Bil jim je izvržek, po pravici vreden vedne sramote". — Po besedah, v začetku omenjenih, piše resnično: „Le kdor pozna svojo domovino, le tisti jo ljubi tudi, daruje ji svoje moči ter dela neutrudno za dušni in telesni blagor svojih rojakov. Pripomoči nekoliko k spoznanju naše mile domovine, Ti hočem, preljubi bravec, popisati izmed najlepših krajev slovenskih gotovo ne zadnjega naše kranjske dežele, namreč: „Cerknico in njeno okolico". — In popisavši: „Rakek, Loško, Cerknico, Poddruž-nice cerkniške fare, Minišijo, Nekaj o tukajšnem kmetijstvu, Cerkniško jezero, Škocijan" — sklepa o drugu svojem: „Kaj? vprašaš me, pri slovesu, kaj da hočem od tebe za svojo postrežno ljubav, s ktero sem te spremljal po Cerknici in njeni okolici, ter ti tolmačil ondošnje imenitnosti. Ker že nočeš drugači, veš kaj: Skazuj mi tudi v prihodnje svojo ljubezen in prijaznost, hodi z Bogom, in ne pozabi nikdar, da si sin slovenske ker vi!"
„Potrtega srca Vam, drage Novice! naznanjam, bere se 1. 1865 št. 23 v dopisu iz Kočevskega 30. maja, da smo zopet izgubili vrlega
domorodca. Gospod Andrej Likar, fajmošter v Polomu, je 20. dan t. m. v Gospodu zaspal ... Likar je bil že od mladih nog ves vnet za mili materni jezik in narodno slovstvo . . . Komu niste dve 1850. leta natisnjeni igri za slovensko gledišče znane ?" — Po tem takem je A. Likar tisti slovenski rodoljub, kteri je iz ilirskega prestavil dve igri za slovensko gledišče: I. Juran in Sofija, ali Turki pri Sisku (str. 72); II. Štepan Šubic, ali Bela IV. na Horvaškim (str. 108), kteri je natisnil v Ljubljani 1. 1850 Eger, založil pa Giontini. — Razun imenovanih je sostavil še več druzih izvrstnih spisov, ki se tu in tam po slovenskih časnikih nahajajo, kakor n. pr. več duhovnih ogovorov itd. Poslednji čas je mislil tudi občerazumljiv kršanski nauk spisati in na svetlo dati, pa žalibog, da ga je nemila smert po kratki bolezni vzela hvaležni mu domovini. Lahka mu žemljica!"
*
Dopisi in novice.
—	Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Kranjsko dne 14. avgusta 1879. Presedoval je c. k. dvorni svetovalec vitez dr. Anton Schoppl, navzočnih je šest članov.
Prebrale so se najprej vloge razrešene od zadnje seje. Na dnevnem redu je bilo: Krajnemu šl. svetu se dovoli na njegovo prošnjo poldnevu o poučevanje. —
Vsled disciplinarne preiskave zveršivše se nad učiteljem po c. k. okrajnem šl. svetu ima se učitelj za kazen premestiti. —
Po nasvetu c. k. okrajnega šolskega sveta se ljudski učitelj stalno umešča. —
Prošnje treli realnih učencev za ponavljanje izpita so se predložile slavnemu c. k. ministerstvu za uk in bogočastje. —
Zbirka pesem predložena po učitelju godbe ima se predlagati si. ministerstvu.
Sklepalo se je tudi o prošnji štirih gojencev na c. k. m. učiteljišču za dovolitev ponavljavne skušnje.
Poročilo c. k. dež. nadzornika o nadzorovanji ljudskih šol vzelo se je na znanje, primerni ukazi so bili poslani dotičnemu c. k. okrajnemu šl. svetu, ko je bil ob enem učitelj iz službenih ozirov prestavljen na drugo učiteljsko mesto.
Po predlogu ravnateljstva c. k. gimnazije je bila spoznana dvema profesorjema petletna doklada.
Pritožba zoper razsodbo c. k. okraj. šl. sveta, ki se tiče izplačevanja za šolsko snažen je in napravo tiskanj je bila razrešena.
Nadučitelju se je dovolilo stopiti v pokoj po predlogu c. k. okrajnega šl. sveta.
Prošnje za denarno pripomoč in nagrado, pritožbe zoper kazni o šolskih zamudah so bile razrešene.
—	Iz seje C. k. dež. šl. sveta dne 28. avgusta 1879. Učitelj na meščanski šoli je prosil denarne podpore, ukazalo se je c. k. okrajnemu šl. svetu, kako ima tukaj postopati.
III. razred ljudske šole nekodi, ima se začasno umestiti, to se je poter-dilo in okraj. šl. svet naj le službo razpiše.
Učitelj pri sv. Petru v Ljubljani Leopold Cvek je bil postavljen v pokoj s priznanjem za njegovo dolgo in hasnovito službovanje.
Učitelj, zoper kterega se je zveršila disciplinarna preiskava, se ima prestaviti za kazen drugam.
Nadučiteljska služba nekodi, se še sedaj ne bode razpisala, kakor je na-svetoval okraj. šl. svet.
Iz službenih ozirov imata se po nasvetu c. k. okraj. šl. sveta prestaviti dva učitelja.
Po poročilu ravnateljstva c. k. ž. učiteljišča ima dobiti glavni učitelj petletno doklado.
Prošnji dveh pomožnih učiteljev za pripuščenje k učiteljskemu izpitu ste bili predloženi c. k. ministerstvu.
Prošnje za nagrado zarad poučevanje v gospodarstvu in v ženskih ročnih delih, prošnje za denarno pripomoč so bile razrešene.
—	Pri občnem zboru vdovskega učiteljskega društva dné 25. t. m. bode na dnevnem redu tudi: 1) Prošnja organista in bivšega učitelja g. Kravsa iz Eudolfovega za letno podporo po §. 11. dr. pravil, in 2) prošnja učiteljske vdove gsp. Jeromove za izredno pripomoč; prošnjo podpira siromaštvo in okol-nost, da vdova še ni dobila četertletne pogrebnine (Kondukt-Quartal). 3) Vdova Piuk, bivša Stamcer-jeva iz Selc, prosi podpore, prisiljena po nemilih okoljstavah.
—	Slovensko učiteljsko društvo. G. Levičnik se je oglasil, da hoče govoriti o taktiranji pri pisanji. Stvar pride na razgovor, ako se ne bode debata pri vdovskem društvu preveč raztegnila. Še enkrat vabimo vse slovenske ljudske učitelje k zborovanji. Stvar, za ktero se poganjamo, je vsem znana, kar si želimo, za kar prosimo, to smo že večkrat povedali, izrečimo še danes, da slovensko učiteljsko društvo ne zahteva ničesa drugega od tega, kar je uže postavno določenega. To, kar velja drugim narodnostim v Avstriji naj velja tudi nam Slovencem. Otroci naši naj se izuče na podlagi maternega jezika. — No, to uže imate, kaj še več zahtevate! — Prijatelj je poslal prijatelju koš rakov in selu je dal pismo, v katerem je bilo zapisano, kaj je v košu. — Sel zadremlje in reakcionarji so izlezli, kamor drago; a sel nese prazen koš in pismo. — Adresat prebravši pismo mu reče: v pismu so raki. — Dobro, mu zaverne posel, dobro, da so v pismu, a meni so ušli iz koša. — Svoje rodo-ljubje je treba, kedar je prilika in potreba, javno pokazati, sicer pa neumorno, tiho in vztrajno delati, imeli bomo le to, kar si z žuljem in s potom na obrazu priborimo. Ni zadosti, da včasih izza germa za politižkem neprijateljem ohleške mečemo, marveč javno je treba povedati, kar je potreba našemu šolstvu, in po svoje pripomoči, da dosežemo, česar potrebujemo. — Naši politiški neprijatelji nas radi čemijo, da sovražimo nemški jezik, nas sumičijo pred očmi vlade in nam podtikujejo namenov, katerih nimamo, pa tudi imeti ne moremo. Dobro vemo, da je nemški jezik v Avstriji tako rekoč deržavni jezik, in da pri nas potreben vsakemu, ki hoče priti do višje omike po srednjih šolah. Dokler te ostanejo take, se tudi učni čerteži za večrazredne, recimo tri- ali štirirazredne ljudske šole premeniti ne dado, otroci se morajo dovolj v nemščini poučevati, da so jim srednje šole odperte. Koristen je nemški jezik obertniku in tergovcu, sicer pa tudi vsakemu privoščimo, da bi nemški znal, ko bi bilo le to doseči mogoče. Ali nemščino tje siliti, kamor ne gre, kjer se nič drugega s poučevanjem v nemščini ne doseže, nego to, da se otrok še slovenski brati ne nauči,
naj zagovarja to, kdor more, mi ne. Kaj je nasledek temu? Šole slovenskemu kmetu veliko manj koristijo, kakor bi sicer mogle. V drago se tukaj ne spuščamo, le toliko rečemo, da zarad pešice tujih ni treba obsojevati vsega ljudstva v ponemčevanje in v narodno smert. Pri takem ravnanji narod v omiki zaostaja, a nekateri pa zopet pravijo: Ljudstvo se mora bolj v nemščini poučevati! — Kakor se dosihmal ravna po učiteljiščih bi morali učiteljski pripravniki modrejši biti od svojih učenikov, kajti to, kar od učenika nemški slišijo, bi mogli slovenski povedati svojim učencem. Kaj pomagajo vse lepe in dobre postave na papirji, ako pa nihče ni zavezan, ravnati se po njih. Večina otrok pri nas je slovenske narodnosti, nemščina je tuj jezik, v katerem se morajo učiti tako, kakor pametna pedagogika veleva: z obilnimi vajami, s prestavljanjem iz jezika v jezik, s primerjevanjem. Siliti otroke, da bi se tujega jezika učili s tujimi besedami, pravi se izrejevati blebetavce, a ne pametna bitja, ki bi znala presojevati in misliti. Poučni jezik pri nas ne more drugačen biti kakor slovenski, nemščina ostane obligaten predmet, ki se ne sme zanemarjati. To smo zmirom terdili, to velja dan danes tako, kakor je veljalo pred 10 ali več leti. Naj nas zarad tega sumničijo ali pisano gledajo prijatelji in neprijatelji, storimo le svojo dolžnost, ako v tej priliki, ko vabimo učitelje k občnemu zboru slovenskega učiteljskega društva, svoja načela še enkrat ponavljamo. Kdor se z nami v mislih strinja, naj se tudi združi z nami, sedaj ko se tudi v višjih krogih no sliši več tista malo deržavniška beseda »Slovane je treba pritisniti k steni«. Ranjki Slomšek je večkrat poudarjal: Pri vsem svojem narodnem prizadevanji zanašajmo se na previdnost božjo in na modrost vladarjevo, sicer bi bilo naše delo prazno delo. — Točno ob 9. uri zboruje vdovsko društvo, potem »slovensko učiteljsko društvo« in »Narodna šola«. Na zdravje!
— Iz Kranjskega šolskega okraja, 22. julija. (Učiteljska konferenca v Kranji za 61. 1. 1878/79. Konec.) Izmed g. g. poročevalcev imel je pervi besedo g. Jan. Dolinar, in sicer na vprašanje: »S čim si učitelj opomore?« V domačem jeziku povedal nam je na kratko, a dobro, da učitelj more imeti ljubezen do poklica, tega pa ima, ako si je učiteljstvo izvolil iz pravega namena; — učitelj naj bo ponižen, ne napihnjen; naj zvesto spolnuje svoje dolžnosti; naj se vedno bolj izobražuje; naj se trudi za občno omiko mladine, in naj bo vsem lep izgled. —
Temu poročilu je nasledovalo ono g. K. Bernard-a (tudi slovenski), in sicer »o bistrenju spomina«. Razložil je g. govornik najprej, kaj je dušna moč, kaj spomin, in kaj to pri človeku rodi. Dokazal je, da je zlasti dober spomin človeku za vse življenje posebne važnosti. Gojiti (vzbujati) se more posredno in neposredno. Svetoval je, naj bi se spominske vaje gojile že z nježnimi otroci v domači hiši (kamor se ve, ne sega učiteljev vpliv); v šoli pa naj se vzbuja spomin posebno s tako zvanimi govornimi vajami, in to koj pervo leto; vadijo naj se otroci na pamet izrekov, pesmic, povestic; s pričetka bolj lahkih stvari, od katerih se s časom prestopi na težje predmete. S tem se privadijo otroci dobro misliti, ter lahko se učiti na pamet. Izrekel je g. poročevalec k sklepu tudi željo, naj bi tudi stariši doma pogostno otroke spraševali o šolskih ukih, kar se pa zlasti na deželi le redkokdaj zgodi. Ves ta referat so navzoči pazljivo poslušali in menda tudi odobrili. —
Tretji poročevalec je bil g. A. Kmet, ki je govoril (tudi po domače) spri-četka o koristi računstva, ker je tega treba znati bogatinu in siromaku. Za poočitovanje priporočal nam je posebno palčic, dokaj pripravnejše so, kakor da
bi si otrok s persti pomagal. Navedel je potem mnogo računskih izgledov, in sicer za navod te stroke v 1. in 2. šolskem letu. —
Daljno poročilo: »Kako more učitelj pri vsakom poučevanji skerbeti tudi za odgojo?« reševal je (slovenski) g. L. Knific (starji) prav izverstno. Nemci pravijo možem, ki so zmožni sestavljati take spise, da so »sehr belesen«. To velja gotovo tudi o g. K. Za vvod svojega poročila navedel je jako šaljivi prizor, kako je mati g. župniku na moč hvalila svojega sinka, ker je bil — do-veršen »ne bodi prida«. Moliti, — tega pa ni znal. Ker pa take matere kratko malo niso redke, — tudi med nam jih je najti, — razvijal je g. govornik, kako naj bi šola takim napačnostim prišla v okom. Učitelj naj na to deluje ne le z lepimi besedami, ampak tudi z izgledi. V šoli naj postopa po navodili dobrih pedagogiških spisov, osobito v smislu »Drobtinic« in »Učit. Tovariša« itd. Priporoča naj lepe čednosti, svari pa pred strastmi, in oboje naj poočituje s častnimi, pa po potrebi tudi s svarilnimi izgledi. Zgodovina in vsakdanje skušnje dajo tacih izgledov dokaj na izbor, in tudi g. poročevalec jih je dokaj navedel. Vsem okom ljudske šole se dajo taki izgledi vplesti. Eden najboljših pripomočkov za dobro odgojo so tudi dobre knjige, katerih branje naj se mladini posebno priporočuje. — Sploh se more priznati, da nam je g. K. poročilo vnovič pokazalo moža, ki mnogo bere, in toraj tudi veliko ve. Izdelki take verste bi se morali priobčiti vsi po našem slov. učit. organu »Tovariš-u«, pisalcem v čast, gg. sobratom v poduk.
Zadnje poročilo: »Kaj zahteva racionalna (umoslovna) metoda od dobrih predpisov?« reševati bi bil imel g. Cetel; ker pa zarad bolehnosti ni mogel priti h konferenci, svoj izdelek pa je vendar doposlal, prebrati ga nam je dal g. nadzornik. Iz nemškega izdelka posnamem: priporočilo za razločnost (Deut-lichkeit), razumevanje (Auffassuug) in posnema (Nachbildung). Mladini naj se čerte (Liniensistem) dobro razlože; — vadi naj se pisava po taktiranju; vsaka poteza z roko pri pisanji naj se razloži; oblike čerk naj bodo celotne (einheit-lich), proste, ne težke; velikost čerk enaka; postopa naj se pri pisanji metodično, od znanega, lehkejšega, na neznano, težje; vvod in navod pisnim vajam naj bode vselej: kazanje na tabli; kontrola naj pri nobeni pisni vaji ne izostane, in kdor slabo piše, naj se na to še posebej pripravlja. Pridno naj se ponavlja!
Menim, da je želja opravičena, katero tu javno izrečem: Vprašanja, ki zadevajo praktične predmete ljudske šole, naj bi se že zarad tehničnih izrazov reševale edino le v domačem jeziku, v katerem moremo tudi otroke podučevati. Saj so vendar konference izmed najboljših pripomočkov za daljno učiteljevo iz-obraženje, in da nam z nemškimi izrazi ni mnogo, ali pa čisto nič pomagano pri otrocih slovenske narodnosti, kdo bi to tajil? S to opazko pa, Bog ve, ne želim kratko malo žaliti koga, ampak povem le to, kar po dolgoletnih skušnjah za dobro in modro spoznam. —
Poročilo gosp. bukvarničnega načelnika Pezdič-a naznanilo nam je, da je imel odbor to leto za svoje razne potrebšine na razpolaganje 36 gl.; da se je število knjig pomnožilo od 220 na 236, in da jih je nekaj še obljubljenih. Oziroma volitve novega odbora stavi učitelj Levičnik nasvet, naj dosedauji stan t. j. odbor z načelnikom vred, nespremenjen ostane, kar je bilo tudi po aklamaciji sprejeto.
V stalni odbor so bili po nasvetu g. Knific-a voljeni tudi po aklamaciji gg. Cirman, Krek, Sadar, Bezlaj in Pezdič. —
Izmed nasvetov omenim treh: naj bi se učit. skupščina vselej sklenila s petjem avstrijsko - narodne cesarske himne; — naj se krajni šolski sveti zave-
žejo, da bi se zanikerni stariši zarad slabega šolskega obiskovanja njihovih otrok kaznovali; in naj bi se učiteljska konferenca prihodnje leto veršila kje drugje, a ne vedno le v Kranji. Pervi nasvet sprejet je bil enoglasno; ostala dva z večino glasov. Za prihodnjo konferenco je določil stalni odbor: Škofjo Loko.
Poslednjič je g. pervosednik povzel še enkrat besedo, izrekel up in želje, da bi se ob letu vsi navzoči pri konferenci zopet vidili; omenil, da upa, ako je bil tačas zarad nekaterih bolj mlačnih nekoliko strog v besedi, bodo ti uzroki odpadli. S trikratnim gromovitim slavoklicom na presvitlega vladarja je bila konferenca skončana, in zdajci so vsi navzoči navdušeno zapeli cesarsko himno. —
Po večletni navadi snidili smo se tudi letos v g. D. gostilni k skupnemu obedu. Izverstno priredjene jedi sladilo nam je: iskreno prijatelstvo, serčni razgovori, mnoge napitnice in verlo dobro spevane pesmi. In kaj bi ne? Srečni smo, da nimamo v okraji, tako zvanih »Zverglerjev«, tedaj tudi nikogar ni, ki bi nam kalil sladki mir. Naj ostane tako tudi v prihodnje!
Potnino nam je takoj izplačal gospod okrajni glavar sam. Hvala!
In zadnje besede mojega letošnjega poročila naj bodo: Naj se suče zemlja v urnem teku okrog solnca, da nam prej zopet zazori prijetni dan prihodnje učiteljske konference; vsem drugim gg. sobratom pa dotlej zakličem: Bog Vas obvaruj!	Rod. Podratitovski.
— Učitelji kamniškega okraja so imeli konferencijo dne 6. avgusta v Mengšu. Navzoči so bili razun pomočnih učiteljev oo. frančiškanov, vsi učitelji in učiteljice tega okraja.
Ob '/4 ure na 9 se je konferencija pričela. Gospod c. k. deželni šolski nadzornik Rajmund Pirker, ki je s svojim pohodom počastil zbor, naznani, da je gosp. c. k. okrajni šl. nadzornik Janez Sima, vsled bolezni vdeležbe zaderžan, zato prevzame gosp. Fr. Cerar predsedstvo, pozdravi c. k. dežel. šl. nadzornika in učiteljstvo.
Ko zbor izvoli perovodji, poprime besedo g. c. k. dež. šl. nadzornik ter omeni vspehov in opazek o šolstvu na Kranjskem, kar se povečem vjema tudi s šolami tega okraja in opominja k natanjčnemu in vestnemu spisovanju uradnih spisov. Pri posameznih spisih opomni: Zapisnik (Katalog) naj ima razdeljene učence po skupinah in oddelkih. V Tedniku se tvarina kratko pa razločno omeni, ne zadostuje sama beseda n. pr. »proste vaje«, za telovadbo, ali »po Gran-dauerji«, za risanje. V zapisnik za vloge ni potreba celega dopisa ali ukaza spisati. Zaderžaj dopisa ali ukaza se kratko omeni, in zraven pristavi, da se je ravnati po tem, ali da se vzame na znanje. Dalje omeni inventarja, zapisnika šolske bukvarne in bukev za revne otroke. Glede šolske bukvarne in spisov za mladino, priporoča deržati se dotičnih ukazov, zlasti opazke, je li učitelj bukve prebral in za pripravne spoznal? Učitelj naj pazi, da je šola čedna, da ima učilne pripomočke v dobrem stanu, (Previdni učitelji nimajo učil n. p. prirodo-pisnih slik i. dr. po šoli razobešenih, marveč le to, kar ob ti uri potrebujejo, ako so stenske table, zemljevidi i. dr. dalj časa v šoli, hitro plesne ali stroline, in krajni šolski svet bode debelo gledal, ako bode kupoval vsako drugo leto novih učil.) da otroci z bukvami za revne tako ravnajo kakor s ptujim blagom; nerabne je treba c. k. okraj, nadzorniku pokazati o priliki.
Na to pride red na referate učiteljske. Pervi govor je imel g. Fr. Zore »o spisih za mladino«. Omenja pridonosnega branja za umstveno in moralično izrejo, našteva dotične ukaze, kako tako branje ne le mladini ampak tudi od-rastlim koristi, ter pridobiva šolstvu prijatelje. Konečno je še priporočal, da
naj bi se vsaka šola zapisala v družbo sv. Mohorja in naročila na »Vrtec«. — (Kar imamo «blizo, ne iščimo drugej in daleč. Vr.)
Za njim govori gdč. Leopoldina Rozman »o gospodinjstvu«. Povdarja potrebo z začetkom tega znanja pričeti v ljudski šoli, da je ženska, vzemši v roke gospodinjstvo, zmožna zaslužek svojega moža prav obračati. Začetek in pervi pogoj gospodinjstva je red, snaga, natanjčnost in varčnost ter vpleta obravnavo tem čednostim primernih berilnih vaj, kakor: Sloveča gostilnica, Redovnost nas varuje škode. Dalje govori o vsakdanji človeški hrani, kakoršne so: meso, ki ga nam dajo živali, živeče se od biljinstva, potem kruli in žito, zelenjave, gobe, ovočje in uporaba teh reči, voda itd. ter preide na hrano človeku le ogibno potrebno, kakor: vino in pivo, kava in čaj, mleko in pokvarjeno mleko, dišave i. dr. Pripoveduje, kakošno naj bode stanovanje, kuhinje in klet, da ne bodemo terpeli na zdravji, in da nam nič pod zlo ne ide. Omeni še obleke, perila in postrežbe bolnikov.
Tretji govor o domovinstvu je govoril g. Anton Javoršek. Omenja najprej važnost zgodovine, ki je v zvezi z veroznanstvom, in nam kaže lepa in ostudna djanja. Vse, kar vidimo iz prejšnih časov nas opominja na taiste. Dogodbe naše dežele niso v zgodovini osamljene, ampak so zvezane z onimi sosednih dežel in cele deržave. Našteje nekaj imetnih Kranjcev iz prejšnih časov in bolj znanih avstrijskih vladarjev, ktere naj si učenci zapomnijo, in poleg tega še, kaj je ta ali on dobrega ali koristnega učinil. Učimo ljubiti mladino svojo domovino in slavno cesarsko rodovino!
Temu poročilu je nasledovala praktična vaja z otroki. G. Javoršek jo je razdelil v razlago in obravnavo berilne vaje z otroki. Pri razlagi je govoril o važnih momentih cesarja Franca I. in vzel za berilni vaji: »Lep izgled« in »Ljubezen do domovine«.
Ko so otroci odšli, se je vnel razgovor in učit. Golmajer trdi, da je treba poprej berilno vajo razlagati in potem še le spraševati. Učit. Ravnikarju so pa otroci preslabo, pretiho brali ne pazivši na ločnice; zatoraj naj učitelj najprej vzorno sam učencem berilno vajo prebere in naj h koncu zahteva pripovedovanje; gosp. c. k. dežel. šl. nadzornik pravi, da se referati, ki jih učitelji pri takih prilikah slišijo, po večem radi pozabijo; zatoraj bi bilo dobro, ko bi dali dobre referate litografirati, da se v vsi celoti ohranijo. Pri tacih spisih, ki imajo poučni namen naj se bolj gleda na obseg, kakor na besedo, kajti sama lepa beseda brez dobrega jedra ne more dati spisu še veljave. Spodbuja učitelje k gorečim razgovorom, ker se ravno tam pojavijo posamezne misli, ki se konečno v splošno mnenje zlijo.
Ko je pervomestnik okr. učit. bukvarne poročal o dohodkih, stroških in darilih; o nakupljenih in nenakupljenih pa naročenih bukev je zbor to opravilo vsem dosedanjim udom izročil še za eno leto in volil mesto izstopivšega gosp. Zajca, gosp. Letnarja.
Tej volitvi je nasledovala volitev stalnega odbora. Slednjič prebere še g. Fr. Zore predlog, v kterem izreka željo, naj bi stariši, ako svojih otrok redno v šolo ne pošiljajo, zaradi zanikernosti, globo v osmih dneh, ako ne drugače po eksekutivnej poti plačevali. Tu so se pojavili pomisliki in zbor izreče željo, da bi se to zgodilo, ako mogoče, toda obrok osem dni je prekratek. K sklepu spregovori še gosp. pervosednik, zahvali se gospodu c. k. dež. šl. nadzorniku za poučenje o raznih stvareh in za dana vodila, učiteljem poročevalcem pa za njihov trud. S trikratnim »živio«-klicem presvitlemu cesarju se zborovanje konča in navzoči zapojó cesarsko pesem. — Konec ob 3/i na 11. uro.
Po končanej konferenciji so šli učitelji in učiteljice k Staretu na vert čakat obeda, ki je bil okusno pripravljen. G. c. k. dež. Si. nadzornik je napil zdravico učiteljstvu kamniškega okraja; njemu jo je pa napil g. Javoršek. Ker smo bili jako židane volje, se ve da tudi petja ni manjkalo. Po obedu smo se pa jeli raztekati na strani, kamor buzola z ostmi kaže, na kraj svojega poklica.
—	Iz Primorja ima »Slov. Nar.« dvoje dopisov, v katerih učitelj učiteljem prigovarja, naj ustanove učiteljsko društvo, in si osnujejo ali vzderže kak društven časopis. Govore o časopisu pravi, da ima biti slovenski, »nemški »šolski list nima nobenega pomena pri slovenskih šolah, in »vlada bi imela tudi podpirati slovenski šolski list«. O »Učitelj. Tov.« pa pravi, naj bi bil le šolski list, in potem bi mogel biti organ prihodnjega učiteljskega društva. Odgovor na to je ob kratkem ta-le: Učit Tov. je obdelaval v pervih letnikih (od 1. 1860 začenši) skoraj samo šolske reči, naj le pregleda g. pisatelj perve tečaje. Do 1. 1869 je imel tudi še precej naročnikov, ali od 1. 1869 čedalje manj. — Zakaj? Pozneje! Naročniki so tudi tožili: Učit. Tovariš otožno poučuje in šolskih razprav ni konca ne kraja, Učit. Tov. mora imeti bolj pisano obleko; metodike se lahko iz knjig učimo. Sedaj pa list prinaša različnih stvari, je pa premalo šolski list. — Čitateljem našega lista je gotovo znana pripovedka: »mlinar in njegov sin« — nam je tudi. (Kon.prih.)
—	C. k. spraševalna komisija za ljudske učitelje. Predsednik: c. k. deželni šolski nadzornik Kaimund Pirker. Namestovalec: ravnatelj c. k. učiteljišč Blaž Horvat. Drugi članovi so: okrajni 61, nadzornik, profesor pl. L. Gariboldi; okrajni šol. nadzornik, profesor Wilhelm Linhart; profesor Wilibald Zupančič; okraj. 61. nadzornik, gimn. profesor M. Wurner; profesor na realki Franc Kre-minger; učitelj na vadnici in okraj. šl. nadzornik Janez Sima; šolski vodja in nadučitelj A. Praprotnik; učitelj godbe, Anton Nedved in učiteljica ua vadnici, Mariana Frelich.
—	VII. splošnega učiteljskega zbora se je bilo vdežilo 1480. Iz Cislajtanije 1454, med temi iz Dunaja in predtergov 896, iz Dolenje Avstrije 281, iz Moravskega 123, iz Šlezije 38, iz Štajarskega 37, iz Češkega 31, iz Zgorenje Avstrije 31, iz Koroškega 10, iz Solnograškega 5, iz Kranjskega 1, iz Tirolov 1. — Iz Translajtanije: iz Ogerskega 13, iz Horvaškega, Slavonije in vojaške krajine 4, iz Nemškega in Euskega 6. Kakor znano, se je zbor potegaval za 81etno šolsko obiskovanje; kakor je bil zbor sestavljen ni čuda, da je tak nasvet obveljal. Dunajčanje morda radi vidijo, da otroci do 14. leta v šolo hodijo, a po kmetih morajo že otroci pri 10 letih pomagati starišem kruh služiti.
—	Učiteljske skušnje se začenjajo to jesen v Ljubljani 20. oktobra. Čas za razglašenje je do 14. oktobra; na vloge pozneje došle se ne bodo ozirali. Taksa je 8 gl. za ljudske, a 10 gl. za meščanske šole.
—	Metelkova darila ljudskim učiteljem. — Prošnje se oddajejo potem okrajnih šolskih oblasti dež. šl. svetu do 30, septembra t. 1.
—	Šole, srednje in ljudske, se začenjajo 16. t. m. Danes 15. t. m. se izprašujejo učenci, ki so se oglasili za srednje šole (pismeno) in naslednje dni ustmeno. — Čas, ob katerem se bodo spraševali, ki so se oglasili za učiteljišče, se bode pozneje naznanil. V pripravljavni tečaj sicer jemljejo, učence izstopivše iz ljudskih šol, a kmalu začnejo rešetati, in pleve odpadejo. Stariši ne vedo kam z otroki, naj bi raje prej premislili in preudarili, da za nastopnega učitelja tak ni, ki za silo doverši 4. ali če tudi 5. razred ljudskih šol.
tac ima
društva v podporo ljudskih šol in učiteljev,
od dne 26. septembra 1878
® > s!
«D
Dohodki
Posamezno
gld. kr.
Skupaj
13
	48
22	23
23	2
24	1
25	10
26	2
27	3
28	4
29	1
30	3
31	1
	50
32	7
33	
34	
35	
36	
a b	
C	
Ostanek pretečenega leta 1878 .
ID on o slsi :
lj.š.pol.— gl. = 13.— gl.
•n n n n n »
1.50 , 1.75 , 2--, 2.30 , 2.93 , 3.-, 3.77 ,
4--,
4.70 ,
=	1.50.
=	1.75 ,
=	12— ,
=	2.30.
=	2.93 ,
=	9.-;
=	3.77,
=	4.-,
~	9.40 ,
Znesek . 59.65gl ljudskih šol je toraj vplačalo
b) učiteljev po 1.— gl. n	it 1-50 „
» 1-84 „
n	n 2.— „
» 2-20 „ . 2.40 „
n	n	„
„	„ 3.32 n
	30			Prenesek .	59	65
12	6	lj-	Š.	po 5.—gl.	30	—
13	1	n	n	„ 5.34 „	5	34
14	1	n	r>	n 6-— n	6	—
15	2	n	rt	„ 6.40 „	12	80
16	1	rt	n	n 8.— „	8	—
17	1	n	rt	„ io.- „	10	—■
18	1	n	T)	» 16.- „	16	—
1!)	2	»	n	n 20.- „	40	—
20	2	n	n	„ 25. „	50	'—i
21	1	n	n	„ 26.41 „	26	41
» » 5-54 „ .....
učiteljev je vplačalo skupaj......
dobrotnikov je darovalo.......
Slavna hranilnica ljubljanska.....
„ banka „Slavija".......
Nabiralne skrinjice.........
5% obresti od naloženih 170 gl. ustanovnine
37 100 100 7
Vsota dohodkov
Ako se odbijejo troški one strani.....
Ostane gotovine za prihodnje leto.....
Verhu tega je naložene ustanovnine:
od 7 ustanovnikov po 20 gl......
«3 „	„10„ .....
140 30
od 10 ustanovnikov skupaj.......
Pri sklepu računa ima toraj „Narodna šola" premoženja v gotovini ..........
84
40
20
32 54
67
98
s sedežem v Ljubljani, za opravilno dobo
do dne 25. septembra 1879.
£ o 2	Koliko	T r o š k i	gld.	kr.
i	327	knjig šolskih, pripomočnih in drugih......	74	59
2	74	snopkov čertalnikov............	12	98
3	99	škatljic jeklenih peres...........	26	30
4	78	tucatov raznih prožnih in kamnitih tablic ....	60	12
5	14600	zvezkov za pisanje in računstvo.......	127	88
6	1450	pikčastih risank.............	36	30
7	204	tucatov peresnikov ............	6	63
8	195	„ raznih svinčnikov..........	14	64
9	4	rizme pivnega papiga...........	5	92
10		Fizikalična učila............	35	39
11		Učila in priprava za risanje........	23	78
12		Učila za številjenje (stroji — bralno-računski) . .	42	36
13		Zemljepisna učila (zemljevidi in globusi) ....	113	45
14		Razne naročene šolske potrebščine......	12	39
15		Šolske tiskovine.............	3	20
16		Razpošiljanje in poštnina..........	12	40
17		Dopisnina in uradne potrebe........	5	63
		Vsota troškov .	613	96
		Od teh troškov je dobilo:		
a	48	ljudskih šol za 264.20 gl. vložnine povernila v blagu	358	87
b	50	učiteljev za 95.30 gl. vložnine povernila v blagu. .	177	55
C	8	ljudskih šol brez vložnine je dobilo blaga v dar za	53	29
d	106	deležnikov skupaj............	589	71
e		Ako se troški za razpošiljanje in uradne potrebe		
		(vrst. štev. 16 in 17) prištejejo......	18	3
f		stane tedaj „Narodno šolo" vse razposlano blago .	607	74
g		Z ostalim šolskim blagom vrednim......	6	22
h		znašajo vsi troški „Narodne šole".......	613	96
	V	Ljubljani, dne 15. septembra 1879.		
	F. Stegnar, M. Močnik,			
	predsednik. tajnik in blagajnik.			
Razpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. V šolskem okraji Rud ol f o ve m: V Gornji Sušici pri Toplicah, učit. služba, 1. p. 400 gl. in stanovanje. Prošnje do 20. septembra pri c. k. šl. svetu v Rudolfovem. — Na 2razredni šoli v Čermoš-nicah, služba I. učitelja, 1. p. 500 gl. in stanovanje. Prošnje do 25. septembra c. k. šl. svetu v Rudolfovem.
V	šolskem okraji Logaškem. Na novi šoli v Rotah, učit. služba, 400 gl. in stanovanje. Prošnje do 5. septembra c. k. šl. svetu v Logatcu.
V	šolskem okraji Kerškem: V Mokronogu, nadučiteljska služba, 1. p. 500 gl., 75 gl. opravilne doklade in 80 gl. za stanovanje. Prošnje c. k. okraj, šl. svetu v Kerškem do 10. septembra. — V Kerškem, na 4razredni Ij. šoli, služba nadučitelja, 1. p. 600 gl. in stanovanje s 3. sobami. Prošnje do 20. septembra pri c. k. okrajnem šl. svfetu v Kerškem.
V	šolskem okraji Kočevskem: Na 4razrednici v Ribnici, III. učiteljska služba, 1. p. 500 gl.; na 3razrednici v Lašičali, II. učit. služba, 1. p. 500 gl. Prošnje do 20. septembra pri c. k. okraj. šl. svetu Kočevskem.
V	šolskem okraji Kranjskem: Na novi enorazredni ljudski šoli v Besen c i z letno plačo 400 gl. in naturalnim stanovanjem. Prošnje s šolskimi spričali do 11. oktobra t. 1. pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Kranju.
V	šolskem okraji okolice Ljubljanske. Na lrazrednici pri sv. Petru v Ljubljani, učit. služba, 1. p. 500 gl. in stanovanje. Prošnje c. k. okrajn. šl. svetu okolice Ljubljanske do 24. septembra t. 1.
V	šolskem okraji Radovljiškem. Na 4razrednici v Radovljici, služba 3. učitelja, 1. p. 450 gl., brez stanovanja. Prošnje c. k. okraj. šl. svetu v Radovljici do 25. septembra t. 1.
Premembe pri učitelj stvu.
Na Kranjskem. V pokoj se devljeta gg.: Leopold Cvek, učitelj pri sv. Petru v Ljubljani in Janez Juvanc, učitelj v Logatcu. G. Gaspar Gašperin gre iz Kerškega v Rateče, in g. Fr. Lunder iz Rateč na Rak o. G. Viktor Še-tina, zač. v Kočevji, v Mahrenberg na Štajarsko, g. Franc Skubec, na steklarni šoli pri Kočevji, v Reko kočevsko (Kieg), a v steklarno šolo pride g. Jožef Janovski iz Waldherr. zavoda. G. Janez Leveč, poprej v "VValdherr. zavodu je učitelj v Murau na Štajarskem. G. g. France Praprotnik iz Je žice in Anton Žibert iz Preske sta za službi menjala. — Na deški šoli v Ribnici ostanete zač. učiteljici gdčni.: Marija Stuhly in Ana Kaiser, na deški; Klotilde Golf in Terezija Bahovec, na dekliški. Začasno se umeščajo g. g.: Jakob Osterman, v Getenico, Paul Borštnik, poprej v Reki, v Spodnji Log, Jožef Petrič iz Sodražice v Polom, Jakob Lorger, pri sv. Jakobu na Savi, na Rob; sprašana učit. kandidat, g. g. Robert Erblich v Kočevje in Janez Vresitz v Banjaloko; spraš. učit. kand. gdčni.: Johana Arko v Šodražico in Frančiška Zemme v La-šice. — V dekl. sirotišnici v Ljubljani podučuje spraš. učiteljica Marija Verbek, sestra družbe sv. Vincenta Pavljanskega. — Na evangeljsko šolo v Ljubljani pride g. M. Glaser in za učiteljico (brez plače) gdč. Melanija Jagodic.
Odgovorni vrednik: Matej Močnik.
Tiskar in založnik: J. R. Milic.