Sploine vestl. ZOPET NOV NACRT ŠOLSKEGA ZAKONA. V ministrstvu prosvete je izdelan zopet nov projekt šolskega zakona, ki ga bo mini= ster prosvete v kratkem izročil Narodni skupščini. V zadnji načrt so bilc vnešene še sledeče važnejše izprcmembe: Solska ofbveznost. Čl. 9. al. 2.: »Reden pouk je obvezen naj* manj v štirih nižjih razredih. V višjih štirih •razredih se vrši reden ali skrajšan pouk. Ko= like so olajšave za višje razrede pri skrajša* nem pouku, to se odreja z ozdrom na kra= jevne razmere, po predlogu krajevnega šol= skega odbora in po odobrenju nadzornika.« (Redno, osemletno šolanje v krajih, kjer že obstoja, je zagarantirano v prehodnih določbah). Otvarjanje novih šol. Čl. 30. Da se omogoči otvarjanje novih šol, se osnuje državni šolski fond 100 milijo* nov ddnarjev, iz katerega prejemajo občine posojila na 15=letno odplačik)'. Za popravilo šolskih zgradb in za pomoč se poleg tcga predvideva 12 milijonov dinarjev. Verska, politična in kulturna strpnost učiteljstva. Čl. 83. Nameščenec je dolžan dajati zgled verske, politične in kulturne strpljivosti. Avtomatsko napredovanje učiteljstva. Čl. 89. odreja avtomatsko napredovanje učiteljstva v službi in to v vseh grupah II. in III. kategorije. Celibat učiteljic. Čl. 91. Učiteljica, ki sc poroči z neučitc Ijem, ne more dalje ostati v učiteljski službi. Če je razrešena službe zaradi poroke, ima pravico na odpravnino. Učiteljica z najmanj pct let službe dobi odpravnino v iznosu enc* letnih rednih prejemkov. Za vsako nadaljno leto se zvišuje odpravnina za 20%, a najvišjc do dvoletnih tedanjih prejemkov. Učiteljdca, ki si je pridobila pravico do penzijc, obdrži to pravlico, ako ne dobi odpravnine v slučas jih, da se mora sama vzdrževati. Razpisi služb. Čl. 102. Razpisi so dvojni. Prvi za mesta z univerzo in visoko šo!:o, drugi za ostalc kraje. Prcdvideni sta dve namestilni komisiji: oblastna in centralna v mindstrstvu. Tudi upraviteljska mesta se oddajajo potom raz* pisa. Upraviiteljska doklada. Čl. 126. Upraviteljska doklada v nede* ljenih šolah znaša 100 Din mesečno, a v de= ljenih šolah za vsak sistemlizkan razred 20 Ddn mesečno višje. V šolah z več kot 15 razredi se upravitelj oprošča razrednega po* uka in ne prejema doklad. Šolsko nadzorstvo. Čl. 137. Šolski nadzorniki se postavljajo z ozirom na kvalifikacijo. Zabranjeno je sre« skim in oblastndm žolskim nadzornikom kan* didirati za narodne poslance ter se v tem p-ogledu za nje uporablja čl. 95. odst. 2. čin. zak. od 31. julija 1923. Službena doba. V načrtu je predvidena 324etna službena doba. * V celoti je odločno obsoditi, da se hoče s temi dzpremembami za celo državo uvesti pravzaprav štiriletno šolsko obveznost in osemletno le kot izjemo. Obsoditi je celibat učiteljic. Upraviteljske doklade so premaj= hne. Naši stard zakicni so predvidetfali do 3=razrednice 300 kron ter za vsak nadaljnji razred ali vzporednicx) po 50 kron. Obsoditi je omejevanje državljanskih svoboščin nad* zornikom. Pred vsemi temi pomisleki pa nioramo v prvi vrsti manifestirati za osemletno »olsko obveznost, to pa vsi, da nas bo čula javnost! — Likvidacija »Edinstva« v brežiškos sevniškem okraju. Kakor smo prejeli obvcs stilo, je likvidiralo tudi sresko učiteljsko društvo . »Edrinstvo« za brežišlkossevnlišf.vi ¦okraj. — 30.000 Din za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani je prcjelo društvo Učit. konvikta od velikega župana ljubljanske ofo= lasti z riastopnim dopisom: »Po členu 11. ¦pravilnika o ureddtvi in poslovanju Državne zalogc šolskih knjig in učil v Ljubljani je g. minister za prosveto naklonil z odlokom z dne 24. marca 1928, P. br. 4558 iz čistega do* bička cmenjene zaloge naslovu enkratno pod* poro v znesku 30.000 Din. Vabim Vas, da vpošljetc poštno položnioo in nekolkovano pobotnico za omenjeni zncsek Državni za« logi šolskih knjig in učil v Ljubljand, ki Vam ta znesek nakaže. — Vršilec dolžnosti pros svetnega inspektorja: Dr. Capudcr. — Glede izplačila razlik. Slavno ured* ništvo! Dnevni listi pišejo, da se bodo^ vsi učiteljski zahtevki izplačali. Ali so v tem tudi zapopadeni zaostanki na podlagi zakona z dne 31. julija 1923? Blagovclite o tcm poro< čati v prihodnjem Učit. Tov.« AH sc morajo delati prošnje? — Na mnoga tozadevna vprašanja je poverjeništvo napravilo vlogo na Izvršni odbor UJU v Bcogradu, da dobi avtentično poročilo iz ministrstva. — Seja šolskoupravnega odseka UJU — poverjeništvo Ljubljana sc bo vršila v so^ boto 21. aprila t. 1. ob 15. uri v Učit. tiskarni. — Rok za nabiranje naročnikov »Mlas dinske Matice« moramo na prošnjo nckate* rih poverjenikov podaljšati do 1. maja. Pro= simo vse tovariše in tovarišice, da skušajo do tega dne zanesljivo zbrati vso naročnino dn nam zagctovo vrnejo naročilnice! Ako pa kje zbirate po obrokih, bcmo to radevo^ lje upoštevali, samo obvestite nas o številu takih naročnikov. Do 1. maja moramo biti docela na jasnem, kakšno naklado bomo dali našim knjigam. Tiskali bomo le nekaj vcč nego bomo imeli naročil, zato bodo knjige kmalu pošk. Opozarjamo pa tudi, da bodo naše p-ublilkaci.je v knjigotržni ceni mnogo dražje nego jih bomo dali naročnikom. Ko= mur je torej na tem, da dobi knjigc »Mla* dinske Matice« samo za 10 Din, naj ne okle* va več, ker se po 1. maju nikakor ne bomo nvogli več ozirati na večja naročila! — Sotrudnikom »Kresnic«. Na razpis nagrad smo prejeli mnogo in najraznovrst= nejših prispevkov za objavo v »Kresnicah«. Večina teh prispevkov pa je bila tako šibka, da ndkakor ni mogla priti v poštev pri pode= litvi nagrad. Kar je sicer porabnega, bomo priobčili proti običajni nagradi, ako letos ne, pa prihodnje leto. Nagrade za najboljšo pesem nismo moglj pirisoditi nikomur, če= prav smo imeli precej veliko izbiro. Odbor »Mladinske Matice« si pridržuje pravico, da smc tudi nenagrajene spise in pesmi porabiti za svoje publikacije, in sicer proti običajni nagradi, vse drugo pa, kar je neporabnega, ostane avtorjem na razpolago. — Hiperkorektnost pri oddaji upravi= teljskih mest. Na »Črni deski« priobčujcmo slučaje, v katerih se ne postopa popolnoma pravilno. Ugotovili pa smo celo slučaje, kjer se je celo preveč objektivno postopalo. Tako se je v nekem slučaju za dodelitev upraviteljskega mesta upoštevala celo starost žene! — Prekmurje je srečna pokrajina Jugos slavije, v kateri so rimokatoliške, evangdij* ske, izraelitske občinske in državne osnovne šole. V teku 10*letnega obstoja Jugoslavije pa še ni prišla do take moči, da bi poskrbela za to, da bi imele vse šole Prekmurja napise in državne zastave. Še vedno se najde kak šolski stolec (krajni šolski odbor), ki se pos smehuje zahtevi po napisu ali nabavi šolske državne zastavc. Ni li sramota za državo, da najde tujcc ob avstrijski ali madžarski meji lcta 1928. jugoslovensko osnovno šolo v Prekmurju še vedno brez napisa ali pa ob državnem prazniku brez državne zastave? — Prekmurske državne šole so sploh nekakšne žoge, ki se jih meče z ozirom na preskrbo vzdrževalnih sredstev zdaj sem zdaj tja. — Po ministrski uredbi od 2. maja 1927 bi morale vse prekmurske državne šole prevzeti v oskrbo občine, med tcm ko jc skrbela prej za gmotna sredstva, čc tudi po mačehovsko, država. Strašna sila je bila na podlagi omcnjenc uredbe za proračune leta 1927. in leta 1928.; za vsako lcto poscbej, in sicer v trojnikih. Ko se je tcmu ustreglo, je spoznala šele gospoda pri zeleni mizi, da mora biti ta proračunski znesck zapisan rav* no tukaj, cni ravno tam itd. in so nam pred* pisali proračune v natanko določeni tisko= vini. Ko se je tudi temu ustreglo, je razgla* sil oblastni šolski odbor mariborske oblasti, da so predloženi proračuni brezpredmetni. ker bo še nadalje skrbcla država za prek= murske državne šole. Na podlagi tega raz* glasa niso občine dale proračunanih zneskov za Š0'!e v svoje proračune. — Sedaj pa pride najlepše. Državne dotacije so bile navadno pičle. Letos pa se jc poslalo tem šolam šele v zadnjih dneh (koncem marca) proračuns skega leta končne zneske, ki pa daleč zaostajajo za obljubljenimi zneski. Obračun (do 25. marca 1928) ne smc izkazati primanj= kljaja, ker se isti ne prizna?!? Kcr se je mo= ralo pometati, kuriti itd., itd., se vpraša, kdo naj plača zneske, ki presegajo nakazano vso= to?!? Sedaj smo pcstali po bridkih izkuš* njah že toliko pametni, da iz svojega vna^ prej nič ne plačamo za šolo. Vsled tega služkinje odpovedujejo in šole se vsled ne^ snage zapirajo, ker šolski odbori, ki se jim je na zgoraj opisani način preprečilo skrbeti za sredstva šoli v prid, ne puste, da fei šolo čistili učenci, kar bi bilo itak protipostavno. Čast komur čast! — Pravila za zrelostni izpit na učiteljis ščih. M.inistrstvo prosvete sporoča s poseb* ,-nim odlokom, da sc izdeluje v ministrstvu projekt zakona o učiteljskih šolab, ki bo \seboval tudi nova pravila o učiteljskem zrelostnem izpitu. Dokler ta pravila ne bodo gotova, se vrše zrelostni izpiti po predpisih, po katerih so se na posameznih zavodih vršili dosedaj. — V spoinin pokojnega Janka Škrbinca. Tožno je zapel mrtvaškd zvon iz lin višnje* gorskega stolpa. Kdo je zopet padcl pcd koso krute bele žene? »Gospod nadučitelj Škrbinc so umrli,« so ljudje hipoma raznesli žalostno' novico. »Vsi dobri ljudje nas zapuščajo,« se je izrazila priletna žena, nekdanja pokojnikova učenka. Kdo je bdl pokojnik? V Stranjah pod Kamniškimi planinami je bil pred 85 leti položen v zibelko iz rok njegove dobre matere. S krivcem za klobukom, kot je gorenjska navada, je hodil v šolo v Stra^ njah dn Kamniku. Po končani osnovni šoli pa si je izbral težko pot šolnika. Devettia> stič se mu je razcvctela pomlad, ko je pcln idealov odkorakal v Kranjsko goro, na prvo službeno mesto. Posebno jc naš Janko glo^ bc<ko okusil razočaranje, ko je dobil v Kranj* sko goro pomembni dekret takratne dobe z značilnim uvodom: »Man findet des Amtes, Sie in Hoflein als Lehrer, Organist und Messner zu ernennen.« Te tri trpke bescdc jc Janko premišljeval, iko se je podal na novc službcno mesto v Prcddvor. Mi pač ne morcmo pojmiti, kaj je pokojni v tisti dobi pretrpel, ko je moral ¦opravljati kar tri služ* be. K temu so se še pridružile šikane doma^ čih gospodov in takratnih nadzornikov. A Janko je vzdržal, ker je vedel, da morajo tudi za učiteljstvo nastopiti boljši časi. Služ* bcna pct sc je vila iz Preddvora dalje preko Kamne gorice in Št. Vida pri Stični v Višnjo goro. Med tem so se razmere izboljšale in naš Janko je stopil na plan. Delal jc v šoli in izven nje in pridobil obče spoštovanje domačega Ijudstva. Odlikoval se je kot sad= jar in vrtnar in marsikatero drevo bo še dol^ go spominjalc ljudi na nadučitelja Škrbinca. Bil je ustanovitelj gasilnega društva višnje^ gorskcga in njega prvi načelndk. V litijskem •ckrajnem šolskem svetu pa je 25 let zastopal koristi učiteljstva. Tudi kot skladatelj sc je udcjstvoval in zložil več lepih pcsmic. Leta 1911. je bil Janko upckojcn. Kot upo' kojenec je ostal še nadalje v Višnji gori, kjer je leta 1923. praznoval tudi 80jlctnico rojstva. Zopet sc jc odela Višnja gora v praznično obleko'. Množica ljudstva se je zbrala okrog svojega učitelja in mu s hva= lcžnim srcem čestitala k izrednemu; dogodku. Sedem občin pa ga je dmenovalc svojim častnim abčanom. 35 let jc učil v Višnji gori, 25 let jc bil zastopnik v okrajnem šolskem svetu, 46 let je vodil cerkveni pevski zbor, 50 let je služboval kot učitelj, praznoval je 804etndco rojstva in umrl kot 85=letni star» ček. To so številke, ki jih dočaka malo malo* kdo. 2. aprila t. 1. se je ljudska množica zos pet zbrala. To pot pa je nepozabnega Janka spremila na njegovi zadnji poti... — Kje ste tov. maturantinje iz 1. 1918. v Mariboru? Bliža se čas naše desetletnice. Da naš jubilej slovesno proislavimo, prosim, da mi javijo. svoje naslove sledeče tovaris šice: Jurko M., Pecka J., WeiB U., Lang H., Šešerko, Brglcz M. in C. Antolovič^Pečnik. Berta Menhart, učiteljica, Poljčane. — Mariborski maturanti iz leta 1923. Ob času mature smo sklenili, da se snidemo vsa* kih pet let. Smatram za najboljše, da se sni« demo še pred sklepom tekočega šolskega leta. Ugoden čas bi bilc Binkoštd. Pa o času in kraju naj odloča večina. Predloge pošljitc na moj naslov. — A. Živko, Poljčane. — Slovenska Matica objavlja: Knjige izidejo še ta mesec. Kdor želi imeti vezane (»Češkc antologijo«, »Moja hoja na Triglav« in »Sv. Ivano«), naj to nemudoTna javi ali po dopisnici ali ustno društveni pisarni. Ve« zava v platnicc iz najfincjšega platna naj« moderncjše oblikc s pozlačenim tiskom sta* ne za člane 12 Din za vsako knjigo. Cankar« jeva »Zgodovina likovne umetnosti« se bo vezala vsak del posebej, torej I. del šele pri^ hodnje leto, ko izide zadnji (3.) snopič tega dcla. Kcr se jc »Moje hojc na Triglav« ti= skalo samo 2000 izvodov, a je število članov v zadnjem času nepričakovano hitro nara* slo nad to število, prosimo tiste, ki morebiti to knjigo že imajo, da nam naznanijo, ali žele v zameno »Politično življenjc Sloven^ cev« ali »Večerno pesmarico« in »iPesmi o zlatolaskah«, (te dve skupaj) ali pa katero drugo knjigo iz seznama knjižne zaloge, ki je članom na razpolago. Prijave članov za letošnje leto so še vedno mogoče, toda brez »Moje hoje na Triglav« v zameni s kako drugo knjigc. — UPRAVA »ZVONČKA« išče 1. in 2. številko »Zvončka« letnika 1926./27. in 1927./28. proti odplačilu. Kdor ju lahko po* greša — naj ju pošlje na upravo UJU — Ljubljana. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse* buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri« like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode. — Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci zagre? nijo življenje. Zato pije previdni rajši ZIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte» vajte ŽIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku.