303
Novičar iz austrijanskih krajev.
1% Gorice 19. sept. Naprava za gluho-mutce v Gorici je imela 1. sept lanskega leta 32.054 fl. 43—kr. lastnega premoženja; dohodki do konca augusta letošnjega leta so znesli 6165 fl. 37 kr., stroški pa 6410 fl. 17—kr.; po tem takem je bilo premoženje njeno 1. dan tega mesca 31.800 fl. 2 kr. Dohodke je nabirala iz darii in poslednjih sporočil, iz pripomočkov javnih denarnic, iz obresti lastnega kapitala. 81 gluhih mutcov je bilo letos v ti učilnici; med temi jih je bilo 15 iz Tersta. — Kolera je popolnoma potihnila.
1% Celovca 15 sept. Družtvo sv. Mohora razglaša v „Prij.a sledeče: „Bog rani, pa spet celi. Zgubili smo sv. pismo, dobili občno ljubljene in znane wDrobtiocetf; presv. knezoškof lavantinski so jih darovali našemu družtvu. Kar ee bo toraj za nje skupilo, pride našemu družtvu v prid in korist. Slava in hvala!"
Od sv. Marjete pri Pesnici na Staj ar shem 19. sept. — Danes prinesemo , kar smo obečali unidan „Novi-cam", namreč nekaj od konecletnih preskušinj v ljudskih šolah tega kraja. Obiskali smo tri šole ob času preskušinj , te so: Št. Lenartsko, Petersko in Marjetsko, in povsodi smo bili veseli viditi, da gre vse boljši pot; učitelji, čeravno po starih pravilih izobraženi, vendar ne mudijo si glave beliti s tem, česar sedanji čas tirja od vsacega učitelja na slovenski   zemlji.    V  Marjetski  šoli je   bilo v
občnih razredih 173 učencov in učenk; iz tega vsak lahka vidi, kako potrebno nam je nove prostorne šole, od ktere smo v 68. listu wNovic" govorili, če mu še povemo, da smo dozdaj za toliko šolskih otrok le samo eno izbico imeli. Morebiti je premali prostor tudi uzrok, da letos, čeravno dobro slovenski, vendar tako živo in čversto kakor pretekle leta niso odgovarjali otročiči, ki so nam končno ^cesarsko pesem" prav jarno zapeli. Od Št. Lenartske šole pa le to rečemo: „Slava, komar slava gre"; slava tedaj tamošnji šoli in njenim učiteljem, kajti izverstno se je obnašala mladina in veselo in ročno je odgovarjala v tako lepi in čisti slovenščini, ki če je res nismo slišali v naših slovenskih Goricah; tudi zapela nam je, da je bilo kaj; prosimo tedaj gosp. učitelje, da bi tudi nadalje tako napredovali, in v nježne serca domače seme vsejavali, gotovo bode lepega sadii rodilo. Tudi v Št. Peterski šoli se je vedla mladina dosti dobro in bi se morebiti bila še bolje, ako bi ee ji bilo tudi tam razlagalo več v domačem jeziku; žeteti je, da tudi tukaj bi se prepevalo tako, kakor v družili šolah. H koncu še opomnimo stari še: naj bi rajše in pogostejše pošiljali svoje otroke v šolo, da bi ne brali več v zapisniku, da mnogi njih čez leto po 40 in oOkrat niso v šolo prišli.                                    Juri P. Tonekov.
Iz Logatca. Konec angusta je bila šolska skušnja pri nas. Otroci so kaj urno odgovarjali na vprašanja iz keršanskega nauka, brali so dobro in rajtali so kaj hitro in prav. Pismenski listi so bili sploh prav lepo spisani. Po skušnji pa so otroci čversto in ginljivo zapeli. Iz vsega se je vidilo, da šola pri nas dobro napreduje. Viani smo novega učitelja g. Kukec-a dobili, ki se prav dobro obnaša on je priden učenik in dober organist, vnet za oboje tako, da je vse ž njim zadovoljno. Otroci radi v šolo hodijo; bilo jih je letos poleti okoli 70 učencov in učenk. Gotovo pa bi jih več šolo obiskovalo, ako bi jih starši doma zlo ne potrebovali. Lepe hvale pa je vredna skerb častitega g. fajmoštra za šolo; ker oni so skerbeli, da so se dohodki učitelja zboljšali, kar je pervi pogoj, da šola napredovati zamore. Predvlanskim pa, ko ni bilo učitelja pri nas, so častiti gosp. kaplan opravilo učitelja radovoljno prevzeli. Začeli so tudi pervi otroke petja vaditi, in sicer iz tega namena, da bi se cerkveno petje povzdignilo in tudi posvetno petje zboljšalo. Fantje in dekleta kaj radi pojejo, pa kaj so hotli pred peti, kakor nerodne pesmi, ker drugih znali niso. Otroci imajo gosp. kaplana prav radi, ker so res Iju-beznjiv učenik. Kjer pa so učeniki ljubeznjivi in prijazni, tam otroci radi v šolo hodijo in se tudi kaj naučijo.
Ravno tisti dan, ko je bila skušnja, so čast. g. dekan verhniški dva nova stranska oltarja v farni cerkvi pri nas blagoslovili. Oltarja sta lepo narejena brez vsega nepotrebnega lišpa; sta sicer iz lesa, pa marmelj je kaj dobro posnet tako, da sta ličnemu kamnu prav enaka. Iz tega dela se vidi, da je g. Taučar, podobar v Idrii, mojster za to; in radi ga vsim, ki enacih del potrebujejo, priporočamo. Velki oltar pa je bil že pred g. Taučar prema-lal in verhni del predelal in ga dosti olepšal od pred. Zdaj je naša cerkev prav lepa in prijazna. Tako skerbe gosp. fajmošter za šolo in za cerkev; pa tudi za blagor cele fare, posebno zdaj, ko je tudi pri nas nemila kolera razsajala. Umerlo jih je dozdaj okoli 100 s soldati vred. Zdaj je bolezen nekoliko ponehala; vendar še nekterega zgrabi pa toliko huje tako, da ga hitro pokoplje. Oba častita gospoda , fajmošter in kaplan, sta bila o tej bolezni neutrud-Ijiva. Ljudi sta učila, kako naj se varujejo bolezni; bolne sta mnogokrat obiskovala, tolažila in domače ljudi napeljevala , kako naj bolnim strežejo. Tako obnašanje je vse hvale vredno.                                             T. S. Logatčan.