39 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 1, 39-45 Uporaba aplikacije za doživljajsko učenje v šolski knjižnici Keywords: library information skills, outdoor learning, teaching using ICT, educational trail, mobile application Izvleček Za izvedbo knjižničnega informacijskega znanja v šolskem letu 2020/2021 je šola določila dan dejavnosti marca 2021. Za prvi letnik smo organizirali učno pot prek mobilne aplikacije, ki so jo dijaki samostojno reševali. Ob tem so se sprehajali po mestu mimo knjiž- nic, arhivov in drugih kulturnih ustanov, povezanih s knjigo. Na učni poti so prek aplikacije reševali izzive in zbirali točke. Prispevek podrobno opiše, kako so potekali idejna zasnova učne poti, dodaja- nje vsebine, testiranje aplikacije in izvedba z dijaki. Opisane so tudi težave in vpeljane izboljšave. Ključne besede: knjižnično informacijsko znanje, pouk na prostem, poučevanje z uporabo IKT, učna pot, mobilna aplikacija Abstract In the 2020/2021 school year, the school devoted an Activity Day in March 2021 to library information skills. We organized an educational trail for first-year secondary school students via a mobile application, which the students navigated independently. They walked through the town past libraries, archives and other cultural institutions connected with books. On the educational trail, they solved challenges and col- lected points in the application. The article describes in detail how the educational trail was designed, how content was added, how the application was tested and then used by the students. It also describes the problems encountered and the improvements made. STROKA in PRAKSA Using an Experiential Learning Application in a School Library Tina Mlakar UDK 37.091.64 40 Tina Mlakar: Uporaba aplikacije za doživljajsko učenje v šolski knjižnici 1 UVOD V šolskem letu 2021/2022 je naša šola orga- nizirala dan dejavnosti, ko se dijaki udeležijo različnih dejavnosti, kot so kulturni dnevi, terenske vaje ... ter seveda knjižnično infor- macijsko znanje (KIZ). Dan dejavnosti je za sklop KIZ načrtovan za prvi letnik, natančneje 5 oddelkov po 30 dijakov. Zaradi številčnosti generacije in zaradi negotovosti, kako bo po- tekalo šolsko leto, sem predvsem razmišljala, kako lahko zagotovim izpeljavo nekaterih ur neodvisno od šolskega prostora. Vedela sem, da je treba razmišljati širše in predvsem dru- gače zastaviti uro. Nisem želela, da bi vsebine le prenesla na Zoom ali v e-učilnico. Tako se je porodila ideja o sestavljanju učne poti. 2 APLIKACIJA CŠOD Center šolskih in obšolskih dejavnosti organi- zira seminarje in posvetovanja, kjer združujejo poučevanje in učilnico na prostem – naravo. Udeležila sem se takšnega posvetovanja, kjer so učitelji iz različnih šol predstavljali razno- like aplikacije, s katerimi so izvedli učne ure tudi že pred epidemijo, predvsem pa je bil povod za porast takšnih ur prehod na šolanje na daljavo v času ukrepov, ki jih je prinesel covid. Med samimi predstavitvami je stekel tudi pogovor med udeleženci in tako sem prvič slišala za aplikacijo CŠOD Misija. Na posvetu so jo organizatorji tudi predstavili in isti dan sem jo preizkusila ter ugotovila, da je vanjo že naloženih ogromno učnih poti, ki so jih sesta- vili učitelji po vsej Sloveniji. Njena prednost je tudi možnost uporabe dveh jezikov, angleškega in slovenskega, kar se mi zdi za šolski prostor pomembno. Tudi oblikovno je aplikacija zelo lična, pregledna in preprosta za uporabo. V nadaljevanju bom aplikacijo podrobneje pred- stavila skozi lasten konkreten primer. Naj omenim, da sem ob preizkušanju aplika- cije (izbrala sem učno pot okoli Bohinjskega jezera) prišla do pomembne lekcije, da morajo sodelujoči pozorno brati in opazovati, namreč, če zgrešiš namige, se lahko pri kaki točki za- takneš, kot se je zgodilo meni in sem namesto predvidenih dveh porabila štiri ure za dokon- čanje poti. 2.1 Priprava vsebine in vnos v program Osnutek za takšno učno uro je nastajal nekaj mesecev in je bil ves čas v moji glavi. Ko sem prišla na gimnazijo (avgust 2021), sem že razmišljala, kako bi lahko to izvedla. Zamislila sem si krožno pot, ki bi peljala od šole prek središča mesta in spet nazaj v šolo. S to krožno potjo sem iskala točke po mestu, ki bi bile pri- merne kot zanimivosti v misiji. Vsakič ko sem imela opravke po mestu, sem razmišljala o tem in iskala primerne lokacije. Izdelava take poti z aplikacijo se mi je zdela zelo velik in oddaljen projekt, zato se je nisem zares lotila, dokler ni bil pred vrati marec. 10. marca je bil načrtovan dan dejavnosti. Med zimskimi počitnicami sem se odločila, da bom zagrizla v načrtovani projekt. Sicer za uporabo te aplikacije pote- kajo izobraževanja, ker pa v tistem času ni bilo planiranih seminarjev, mi je zelo prijazno pomagal predstavnik CŠOD-ja in mi omogočil, da sem se priučila programa in začela z delom. Najprej sem si pripravila osnutek točk in ze- mljevida. Začela sem vnašati točke v program in v enem dnevu sem jih polovico že vnesla, vendar je bila zadeva večinoma nepopolna in le v besedilu. Naslednji dan sem se podala na teren in že preizkusila, kako aplikacija deluje. Slika 1: Aplikacija CŠOD Misija – Doživljajsko učenje na prostem 41 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 1, 39-45 Slika 3: Prenos misije z vidika uporabnika Hkrati sem prehodila vse zastavljene točke in fotografirala lokacije, okolico ter sproti zapi- sovala dodatne ideje za vnos izzivov. Prvotno sem naivno pričakovala, da bo enkraten obisk terena dovolj, vendar sem v nekaj dneh večkrat obiskala točke, jih preverjala, naredila nove fotografije, kadar niso bile primerne, zajela koordinate lokacij itd. Aktivirala sem tudi znance in jim pošiljala dostop do testne učne poti, da sem lahko dobila povratno informacijo nekoga, ki ni bil vpet v vsebinsko pripravo. Takšna pomoč povratnih informacij je bila nadvse pomembna, saj sem pravočasno rešila zagato izginule točke. Namreč, po večkratnem pregledu sem razvozlala, da sem se zatipkala pri vnosu koordinat in tako nevede splošno knjižnico MKL postavila v Francijo (Slika 2). Tako sem se ponovno naučila, da se hitenje ne izplača in da je pred začetkom nujno preverja- nje na terenu. 2.2 Misija KIZ na prostem Misija je bila kljub časovni strnjenosti priprav pripravljena pravočasno. Postavila sem jo pod skrito kodo 1 , ki so jo dijaki vtipkali v iskanje misije in si jo naložili, kot prikazuje Slika 3. Naj še omenim, da je prednost aplikacije, da omogoča (zemljevid misije predhodno naložiš) uporabo na brezpovezavni način. 2.3 Primeri točk Pa smo začeli kar na terasi naše šole (Slika 4). To je bila nekako uvajalna točka, da se dijaki najprej seznanijo z aplikacijo, saj je vsebovala razlago poti v besedi, slike, zvočni posnetek in vse tipe nalog izzivov, s katerimi se bodo srečali na učni poti. Pripravila sem 17 točk, ki so jih morali obi- skati in so sestavljale kar obsežen sprehod skozi mesto: Medicinska knjižnica, Semenišče, Trubarjeva Hiša literature in Tromostovje, Blaznikova tiskarna in Tiporenesansa, Arhiv Slovenije, NUK, Cankarjev spomenik in Cen- tralna tehniška knjižnica, Trubarjev spomenik, Mestna knjižnica Ljubljana Otona Župančiča, Kinoteka z mediateko in Muzejska ploščad. 1 Misija KiZ na prostem je dostopna prek kode a90557. Slika 2: Prikaz napačno vnesene koordinate 42 Tina Mlakar: Uporaba aplikacije za doživljajsko učenje v šolski knjižnici središču mesta na tržnici. Ob vhodu v Seme- nišče je obokan portal, ki vsebuje več okrasnih in kiparskih elementov. Iz tega so morali dijaki prepisati napis, ki je uokvirjen nad vrati v latinščini. Prav tako so morali poiskati detajl na kljuki, kjer je ikona škofa, ki v rokah drži predmet (knjigo). Za reševanje izzivov so dobili različne namige (Slika 5): fotografije (ob kliku na galerijo se odpre še več slik z opisom, kamor lahko tudi skrijemo odgovor), avdioposnetek (sami po- snamemo), besedilni opis. Tudi uporaba spleta je pri iskanju odgovora dovoljena, ni pa nujna. Pri medicinski knjižnici so uporabili Cobiss za iskanje gradiva z besedo »virus«. Pri obisku CTK sem bila previdna, zato sem naloge oblikovala tako, da ne zahtevajo vstopanja v prostore knjižnice, da ne bi ogromno šte- vilo dijakov motilo obiskovalce pri učenju. Prav tako je za takšne vstope dobro pridobiti soglasje vodstva in opozoriti zaposlene. Enake pomisleke sem imela pri točki MKL, vendar sem ocenila, da je splošna knjižnica bolj odprta in pretočna z obiskovalci, zato sem izzive po- stavila tudi znotraj knjižnice. Tukaj so se dijaki sprehodili med policami, v čitalnico ter kletno nadstropje mediateke. V opisu točke sem pred- stavila UDK-sistem in ga ponazorila s primeri, pri izzivu pa so sami poiskali polico na stro- kovnem oddelku in vpisali številko UDK-ja v odgovor. Sprehodili so se tudi med leposlovje v tujem jeziku in poiskali avtorja, ki se začenja Slika 4: Dijaki v akciji na začetni točki (terasa šole) Slika 5: Informacije, ki jih lahko vnesemo v aplikacijo Galerija Avdio Besedilo Pri začetni točki sem jih seznanila z različnimi namigi reševanja izzivov, seveda pa so neka- teri izzivi zahtevali pridobivanje informacije na lokaciji sami. Takšen primer je bila točka Semeniške knjižnice, ki se nahaja v samem 43 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 1, 39-45 na črko M. Primer izziva v čitalnici sem na slikah ponazorila s fotografijo revije, ki je tisti mesec ravno izšla, naloga pa je spraševala po naslovu revije, katere beseda je sopomenka iz- razu edinstven, enkraten (gre za revijo Unikat). Za vsak primer sem vse namige do rešitev skrila tudi v galerijo (če kateri od dijakov ne bi mogel vstopiti v knjižnico). Pri MKL sem tudi uspela pridobiti privolitev vodstva, ki je z obiskom dijakov seznanilo zaposlene. Končna točka je bila na Muzejski ploščadi, kjer sta di- jake pričakala profesorja, ki sta vodila seznam prisotnosti in preverjala osvojene značke. 3 ZNAČKA KIZ Pri reševanju izzivov se točke za pravilne odgovore seštevajo, nepravilno vnesene pa tudi odštevajo. Tako dijak nabira točke in ob določenem seštevku prejme značko. Videz značke in opis pri vnosu vsebin uredimo sami, v našem primeru sem izbrala ikono knjige in oblak, kot je prikazano na Sliki 7. 4 ORGANIZACIJSKI DEL IZVEDBE Pomemben del takšne dejavnosti je podpora vodstva. Imela sem srečo, da me je ravnate- ljica podprla in mi zagotovila čas za pripravo, nadzorne učitelje na dan izvedbe, predvsem pa zaupanje in sprejemanje ideje za novo aktiv- nost. Pred samim dnevom dejavnosti je bilo treba poleg vsebinskega dela pripraviti tudi navodila za učitelje in dijake. Vsem oddelkom in razred- nikom sem že teden prej poslala navodila za nalaganje aplikacije. Nekateri dijaki so morali za dovoljenje prositi starše, saj so imeli zakle- njen telefon. Po navodilih so prek kode naložili tudi misijo, ki sem jo posredovala, in bili tako pripravljeni na dan dejavnosti. Razporeditev učiteljev po terenu je bila do- ločena glede na časovne okvire obiska točk. Predvidevala sem približen čas, ko bodo dijaki prehajali prek lokacij, in tako razporedila uči- telje. Kot sem že omenila, se to ni vedno izšlo, saj niso vsi ubrali krožne poti. 5 SKLEP Prva stvar, ki sem se jo naučila, je, da vsak projekt in dejavnost, ki se je lotimo, v pripra- vah vzame veliko več časa, kot je načrtovano, saj vmes pridejo nepredvideni zapleti. Prav tako je težko planirati, koliko časa bo posame- znik potreboval za izvedbo učne poti, zato je najbolje, da zadevo rešujejo samostojno brez nadzornih učiteljev. Težava je tudi preverja- nje opravljene misije. Sama ne vidim, kdo od dijakov se je registriral in opravil misijo, zato sem morala naknadno preverjati značke na te- Slika 6: Oddelek leposlovja, avtor Murakami Slika 7: Sprotno seštevanje (levo) in pridobljeni znački (desno) 44 Tina Mlakar: Uporaba aplikacije za doživljajsko učenje v šolski knjižnici lefonih. Pri tem sem morala paziti, da mi niso prikazovali zaslonske slike sošolcev ali da si niso izposodili telefona od nekoga, ki je misijo opravil. Pri slednjem nisem imela vpliva, tako so zamudniki lahko »goljufali«. Zadrego sem tudi sporočila oblikovalcem aplikacije, vendar je pregled nad opravljanjem misije povezan z varstvom podatkov. Na učno pot smo razporedili pet učiteljev. Te sem predhodno podrobno informirala o točki, na kateri so se nahajali, in kakšne izzive skriva. Sama sem bila na začetni točki na šoli, učitelji pa na prvi točki v mestu, na dveh vmesnih ter na zadnji točki. Na začetni in končni točki v mestu so preverjali prisotnost dijakov. Poleg tega so nadzorni učitelji pomagali in usmerjali, če se je dijakom kje zataknilo ali če niso dobro poznali mesta. Idealno bi bilo, da bi vsi nad- zorni učitelji prej že prehodili in rešili celotno pot, ker bi tako spoznali aplikacijo in potek. Nekateri dijaki so se kljub navodilu, h kateri točki naj se napotijo, naprej odpravili v drugo smer krožne poti ali pa celo »cikcak«, zato so se z nadzornimi učitelji zgrešili (učitelji so bili na točki le predviden čas, ne ves dan dejav- nosti). Tudi to težavo sem omenila snovalcem aplikacije in skupaj smo ugotovili, da bi to rešili s preprosto pretvorbo učne poti iz tipa »Raziskovanje« v učno pot »Ekspedicija«. Glavna razlika je ta, da so pri raziskovanju vse lokacije točk znane vnaprej, pri ekspediciji pa se točke odpirajo ena za drugo (ko rešiš prvo, se odpre naslednja). Prav tako pri ekspediciji pridobijo značko šele na koncu opravljene poti, medtem ko pri raziskovanju značko prej- mejo že ob visokem številu točk, kljub temu da niso obiskali vseh točk. Pri sestavljanju vsebinskega dela in pripravi fotografskega gradiva je smiselno načrtovati več časa za testiranje končne verzije in vna- šanje popravkov. Med fotografiranjem lokacij priznam, da me je delo popolnoma prevzelo in sem zamišljeno hodila po mestu in zapiso- vala zaznamke, ideje, fotografirala. V delov- nem zagonu prihoda na določene lokacije in fotografiranja nisem vnaprej napovedala, tako da so me na eni od lokacij opomnili, naj preneham. Kljub pojasnilu, da bodo foto- grafije uporabljene le za šolski projekt in da ne vsebujejo obrazov ljudi, mi fotografiranja niso dovolili. Pozabila sem na komunikacijo z ustanovami, naslednjič jo bom izpeljala bolje. Seveda si želim učno pot še dodelati, predvsem vsebinsko pri nalogah in izzivih. Ob upošte- vanju časa, ki je bil na voljo, in dejstva, da sem zadevo postavljala prvič, moram poudariti, da sem z izvedbo zadovoljna, saj sem si v prvi vrsti predvsem želela, da zadevo izpeljem in pridobim izkušnjo za prihodnjo nalogo. Morda bi prihodnjič dodala še anketo za povratno informacijo (npr. Mentimeter), kako je bila dejavnost sprejeta med dijaki. 6 NADGRADNJA Pri naslednji izvedbi v šolskem letu 2022/2023 sem svoje nauke upoštevala. Misijo sem na novo oblikovala kot ekspedicijo, kar pomeni, da niso vidne vse točke, temveč se odpirajo ena za drugo (ko je prvi izziv rešen, se poka- že naslednja točka). Tako zagotovimo, da vsi dijaki obiščejo vse točke. Vizualno to v apli- kaciji pomeni, da so namesto balončkov na zemljevidu zastavice s številkami, kot si sledijo zaporedne točke. Namesto nadzornih učiteljev na vmesnih točkah sem na polovici poti dodala nalogo, kjer je bilo treba narediti sebek (angl. selfie) in fotografijo poslati po e-pošti. Dve nadzorni učiteljici, ki sva sodelovali na začetku Slika 8: Nova »izdaja« misije KIZ v obliki ekspedicije 45 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 1, 39-45 in preverjali prisotnost, sva nato odšli na zad- njo točko in tam čakali dijake, da so se javili. Glede prenosa aplikacije in misije KIZ sem dijake že vnaprej obvestila. Kdor je imel težavo ali ni imel pametnega telefona, si je lahko na šoli izposodil tablico. Na Slikah 9, 10 in 11 še nekaj utrinkov nove izvedbe misije KIZ. Ob zaključku prispevka vabim vse knjižničarje, ki bi želeli sodelovati, da predlagajo nove izzi- ve in naloge, ki bi jih vključili v učno pot. Na ta način lahko skupaj sestavimo novo, razširjeno, še bolj dodelano verzijo učne poti. Slika 10: Zadovoljni dijaki, zadovoljna knjižničarka Slika 11: Prisotnost na končni točki Slika 9: Skupinski sebek Viri Aplikacija CŠOD Misija. http://misija.csod.si/si/ Fekonja. R. (2018). Povzetek stanja v šolskih knjižni- cah. Naloge in delo šolskega knjižničarja. https:// home.izum.si/cobiss/konference/konf_2018/ presentations/2_03_RomanaFekonja.pdf IFLA. https://www.ifla.org/wp-content/uplo- ads/2019/05/assets/school-libraries-resource- -centers/publications/ifla-school-library-guide- lines-sl.pdf TINA MLAKAR, univ. dipl. bibl., zaposlena na Gimnaziji Moste Naslov: Gimnazija Moste, Zaloška cesta 49, 1000 Ljubljana E-naslov: tina.mlakar@gmoste.si