ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA GOTSKA ARHITEKTURA V SLOVENIJI IVAN KOMELJ (Nadaljevanje) II. Po Številu ohranjenih spomenikov je danes gotska profana arhitektura le skromen pre- ostanek v svojem času dosti bolj razširjenega in na vseh stavbnih vrstah uveljavljenega stila, pa čeprav se gotski stil na profani arhi- tekturi ni mogel nikdar tako uveljaviti, kot se je lahko na sakralni. Saj le ta edina do neke mere predstavlja »čisto« arhitekturo. Pogoje za oblikovanje profane arhitekture, to je predvsem praktičnim potrebam name- njenega prostora, iščemo popolnoma drugje in zato tudi na oblikovanje profane arhitek- ture vpliva dosti več komponent kot na obli- kovanje sakralne, kjer ostane namen pro- stora vseskozi nespremenljiva konstanta. Profano, v širšem smislu utilitarno arhitek- turo sploh, oblikujejo predvsem praktične potrebe in zato se stil kot umetnostni po- jav večkrat omejuje le na oblikovanje in kra- šenje posameznih stavbnih členov tudi tedaj, ko prostor utegne ostati še star, tradicionalen. Gotska arhitektura se sicer uveljavi na vseh stavbnih tipih, ki so bili tedaj mogoči. Na njih opazujemo tudi do neke mere dolo- čen, v času pogojen razvoj posameznih stavb- nih vrst, kolikor sploh to lahko opazujemo zaradi pomanjkljivo ohranjenega spomeni- škega gradiva. Lažje pa govorimo o tenden- cah razvoja. Govorimo tudi o »zgodnjegot- skem« ali »poznogotskem« gradu. Vendar tip »zgodnjegotskega« ali »poznogotskega« gradu ni v nobenem primeru rezultat stilnega ho- tenja zgodnjegotske ali poznogotske dobe, vsaj povsem ne, marveč je predvsem rezul- tat zahtev, ki jih postavlja diferenciacija med obrambnimi in stanovanjskimi zahteva- mi. Le te dovedejo v poznogotski dobi tudi do kvalitetnega razmerja med sakralno in profano arhitekturo. Četudi so do danes ohranjeni srednjeveški gradovi razmeroma redki in jih poznamo predvsem v razvalinah ali do nespoznavnosti prezidanih grajskih stavbah in ne toliko po ohranjenih stavbnih konceptih, dobro dokumentirajo tovrstni stavbni tip s sta- lišča stavbnega razvoja. Kljub temu pa danes bolj s pridom na splošno govori- mo o »srednjeveškem« gradu kot o »ro- manskem« ali »gotskem«. Zakonitost v raz- voju grajske arhitekture kot arhitekturnega tipa je namreč v tem, da se neprestano spre- minja in dopolnjuje. Grad doživlja v svojem razvoju od svojega postanka pa vse do danes neprestane spremembe in zato postane peri- odizacija oziroma stilna klasifikacija gradov toliko bolj težavna, ker se nam gradovi v stilno čistih oblikah skorajda niso ohranili. Ohranili so se le posamezni stavbni deli, red- keje stilno enotni grajski kompleksi, ki jih danes poznamo v ruševini ali ohranjeni stav- bi. Grajski kompleks je v bistvu sestavljen iz postopno nastajajočih stavbnih delov, ki vsak po svoje v svojem razvoju spet doživ- ljajo spremembe in prezidave. Vseeno pa lahko na njih opazujemo splošne tendence razvoja grajske arhitekture in s tem posred- no tudi stila v okviru grajske arhitekture. Ne samo v novih konceptih, marveč predvsem v prezidavah in izboljšavah. Materialna osnova v glavnem vpliva na bogatejšo ali skromnejšo stavbno koncep- cijo. Za oblikovanje arhitekture pa so važ- ni zunanji pogoji. Stolpasti grad je lahko skromen ali bogat. Lahko stoji zase, ali pa je že od vsega začetka sestavni del razsež- nejše enotne ali postopoma se razvijajoče grajske zasnove. Zunanji pogoji se v profani, še posebej pri grajski arhitekturi, gibljejo v dveh smereh, ki hkrati določata grad kot stavbni tip: v oblikovanju stanovanja in za- dostitvi varnosti. Ti dve bistveni kompo- nenti v glavnem vplivata na oblikovanje grajske arhitekture. Tudi zato je vprašanje stila do neke mere postransko vprašanje, če gledamo na grad s stališča stanovanja ali utrdbe. Saj je pri strogo utilitarni arhitek- turi, kot je n. pr. vojaška, kamor do neke^ Gracarjev turn — pogled na grad z osrednjim gotskim stolpastim jedrom (foto dr. Fr. Mesesnel) 111 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mere spada tudi grajska arhitektura v svo- jem prvenstveno utrdbenem značaju, obliko- vanje odvisno predvsem od načina, kakšno je in kako se uporablja orožje, v obrambi ali v napadu. Kot je težko govoriti o »got- skem« orožju ali »gotski« obrambi, tako je še teže govoriti o gotskem jarku ali gotskem obzidju. V določenem času sicer lip jarka ali obzidja sovpade s splošno stilno opredelit- vijo, vendar »gotskih« jarkov ali »gotskih« obzidij niso delali zato, ker je bila taka moda ali stilno hotenje, marveč kratko malo zato, ker je tako zahteval politični položaj in s tem gradbena naloga. Strelno orožje, ki se sicer v Evropi uveljavlja že od druge polo- vice XIV. stoletja,^ povzroči spremembe na utrdbenih principih, neposredno s tem pa tudi novo utrdbeno dejavnost. Prej tam, kjer zahteva položaj in kjer je tako orožje že v uporabi. Sam stil pa se uspešneje in bolj polno uveljavi na tistih stavbnih delih, kjer prihajajo do izraza predvsem čiste arhitektonske rešitve same na sebi. Te pa se v grajski arhitekturi bolj očitujejo na stanovanjskih, posebej pa še na reprezen- tativnih stavbnih kot utrdbenih delih. Zato se tudi razvojna tendenca grajske arhitekture, če jo sedaj gledamo s stališča stila, kaže predvsem od zgodnje gotike naprej v dife- renciaciji med utrdbenimi in stanovanjskimi deli in teži k vse močnejšemu poudarku sta- novanjskega elementa. Ta tendenca dovede končno v poznogotski razvojni fazi, ko se stanovanjski element popolnoma uveljavi in ga pri nas zadrži le cezura, ki je nastala s, Ribnica — zunanjščina v osnovi gotskega gradu (po razgled- nici; grajske stavbe, razen vhodnega stolpa, ni več) Kamen na Gorenjskem ~ pogled na grajsko ruševino; slika nam kaže izrazit »grajski« položaj (po fotografiji iz okoli leta 1900) pretečo turško nevarnostjo, do enakovredne kvalitetne veljave stilnih elementov tudi na grajski arhitekturi. Ti so se dotlej v svojem razvoju omejevali izključno le na krasilno podčrtavanje grajske kapele. Zato je večkrat tudi »romanska« grajska arhitektura stilno skoraj neopredeljiva, anonimna, stilno ne- vtralna, enako tudi »gotska«, kadar gre za izrazito funkcionalne rešitve, in stilni pojavi, ki sicer nastopajo v nekaterih arhitektonskih podrobnostih, so večkrat le bled odsev tega, kar se je lahko bolj polno in kvalitetno iz- razilo na sakralni arhitekturi. Oblika stolpastega gradu (ne v smislu bergfrida, niti ne donjona, marveč predvsem v smislu najpreprostejše oblike gradu, ki hkrati ustreza stanovanjskim in varnostnim oz. utrdbenim zahtevam)^ je lahko pogojena tako v romanski kot gotski dobi. V obeh pri- merih ustreza v prvi vrsti varnostnim zahte- vam. Stilne značilnosti se ne kažejo toliko v oblikovanju prostora kot v slučajnem stil- nem oblikovanju posameznih delov ali členov. Ce je razvojni princip in tendenca razvoja pri cerkveni arhitekturi poenotenje prostora, ki smo ga lahko zasledovali tudi na naših primerih od bazilike (Celje), stopnjevane cerkvene stavbe (Ptujska gora), pa vse do 112 C.-VSOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Hmcljuik — zunanjščina v osnovi romanskega, v gotiki delo- ma prezidanega in z obzidjem opasanega kastela (po razglednici) cerkvene dvorane (Kranj), je v profani arhitekturi tendenca razvoja predvsem v diferenciaciji prostora ali v okviru lupine ali stavbnih gmot v okviru celotnega arhitekton- skega kompleksa. Zato sO se ponavadi večji grajski kompleksi, ki imajo svoje osnovno je- dro ali celico v enem samem stolpu, postopo- ma razvili s tem, da so dodajali nove stavbne gmote in hkrati diferencirali stanovanjske in utrdbene elemente. Ob stolp, ki je lahko bil sprva le stolp v smislu stolpastega gradu, v nekaterih primerih tudi ob bergfrid, se je primaknil palacium. Ponavadi pa je ta že od vsega začetka sestavni del gradu, ki je zasnovan z bergfridom kot osrednjo taktično točko. Grajska lupina, ki sprva sama služi tudi za obrambo, dobi dopolnilo v obzidju, ki ga v gotski dobi še dopolnjujejo obzidni stolpi, ki so k obzidju prislonjeni z zunanje strani in tvorijo bistveno sestavino gotskega obzidja. Grad pridobiva na razsežnosti, se širi na umetnem in po naravi zavarova- nem položaju in ko zmanjka prostora, se dvigne še v višino. V glavnem opazujemo tudi na naših gradovih v gotski dobi v večji meri komplicirane postopno nastaja- joče stavbne komplese in manj gradove enotnega liva. Značilnost teh gradov, ki že s svojo tlorisno mrežo opredeljujejo sicer gotski tip gradov, pa je v njihovi ponavadi iztegnjeni tlorisni zasnovi, ki ima na enem ali redkeje na dveh koncih vertikalno dopol- nilo v obliki prvotnega stolpastega gradu ali sestavnega bergfrida.^ V razvoju grajske arhitekture gotska doba ni več doba, vsaj v glavnem ne, v kateri bi zidali nove gradove. Povečini gradovi že sto- jijo.'' Stavbni razvoj se potemtakem omejuje v glavnem le na adaptacije in razširitve osnovnih jeder. Ker pa so tudi primeri, da je bil grad ali na novo utemeljen ali na novo pozidan šele v gotski dobi, razlikujemo na- slednje tipe v stavbnem razvoju naših gra- dov v gotski dobi: 1. grad, ki je postopoma nastal z večanjem grajskega kompleksa iz osnovnega jedra v obliki stolpa ali kastela (Klevevž, Hmeljnik), 2. enoten grajski koncept, v katerem je sočasno fiksiran celotni stavbni razvoj po- stopne rasti gradu v smislu t. im. severnih grajskih konceptov (Gornje Celje), 3. nov koncept v tradiciji stolpa (Gracar- jev turn), 4. nov koncept v tradiciji kastela (Ribnica, Otočec). Zunanji pogoji za oblikovanje gradov v gotski dobi temeljijo najprej v notranje- političnem položaju dežele, ki kaže po ne- mirnem času v bojih za fevdalno posest kon- solidacijo in mirnodobno življenje, ki ga kas- neje ob koncu srednjega veka razburi naj- prvo borba za celjsko dediščino, nato turške in še beneške vojne. V prvi fazi razvoja got- skih gradov je poudarek na utrjenem stano- vanjskem elementu, v drugem na utrdbenem. Utrdbene zahteve niso logična razvojna ten- denca grajske arhitekture v gotski dobi, mar- Žužemberk — pogled na zunanjščino renesančno utrjenega gotskega gradu (po fotografiji iz ok. 1. 1900) 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO več le cezura, ki so jo povzročili turški vpadi in ki za nekaj desetletij zadrži lo- gično razvojno pot; ta je usmerjena k izrazi- temu oblikovanju udobnega stanovanjskega elementa. Zgovoren primer take preobrazbe je arhitektura gradu Kamna na Gorenjskem. Osnovno jedro je gotsko. To je palacium po- vsem v smislu tedanje grajske stanovanjske kulture: fasade so že predrte s širokimi okni, položaj pa je še zavarovan predvsem po na- ravi, manj z umetnimi napravami. Ko se po- javi v deželi turška nevarnost, zazidajo oken- ske odprtine in na mesto njih nastanejo strel- nice, grad utrdijo z obzidjem! V gotski dobi gradovi še vedno ostajajo na svojih starih mestih. Kar zadeva obrambo, se izboljšujejo v prvi vrsti le obrambne na- prave, če je to potrebno. V polkrog vrezan jarek ne nastopi več, lahko pa je še vedno v veljavi. Tudi sedaj jarek navadno povprek reže grajski položaj na najmanj zavarova- nem in hkrati najožjem mestu s kopne strani. Osnovna stolpasta oblika gradu ostane tudi še v gotiki običajna. Ta doživi v svojem got- skem razvoju predvsem spremembe v oken- skih odprtinah (primerjaj stolp v Keblu), položaju vhodne odprtine, debelini sten, po- javi se že tudi razdelitev prvotne osnovne enoprostorske celice. Tendenca sprva visokih stolpov se umika pri novih konceptih k šir- šim tlorisnim ploskvam in zato tudi višina ni več tako poudarjena. Stolpasti grad, ki je kot tip utemeljen že v romanski dobi, živi skozi ves srednji vek, se pravi skozi vso got- sko dobo. Okenske odprtine, ki so ponavadi v romaniki s stališča stila večkrat neoprede- Otočcc — pogled na zunanjščino v osnovi gotskega gradu z obzidjem poznogotske oblike (foto I. Koinelj) Cerknica — ostanki tabora z obzidnima stolpoma (foto I. Komelj) Ijive in predstavljajo zgolj funkcionalno, pravokotno, preprosto konstruirano okensko odprtino, so še naprej v navadi, vendar večje okenske odprtine postajajo sedaj gradbe- na zahteva, na katerih se tudi že javljajo stilno oblikovani kamniti okviri. Okna tudi niso več omejena v gornja nadstropja, po- maknila so se že v samo pritličje (Višnja gora). Prav tako se odprtina vrat pomakne k tlom (Luknja). Razlika med romanskim in gotskim stolpom ni toliko v konceptu ali tipu, marveč predvsem v funkcionalnosti in stilnih podrobnostih, formalnih členih, ki sicer v gotski dobi vsaj sprva ne pre- vladujejo, marveč nastopajo le na bolj redkih in izrazitih primerih.^ Kontinuiteta stolpastega gradu kot osnova stanovanjske in hkrati utrdbene grajske celice se vzdrži.' V večini teh primerov nastopa stolpasta oblika predvsem kot stanovanjski stolp. V Gornjem Celju,^ Rifniku in morda tudi Ko- njiškem gradu pa je v gotski dobi stolp le zakasnela oblika t. im. bergfrida, ki je po svojem položaju še vedno najpomembnejši grajski del, na katerega se naslanja celotna zasnova grajskega kompleksa, ki ima pri razsežnejših grajskih sestavih v XIV. stoletju značilno potegnjeno obliko.* Tlorisna osnova stolpa pa je tudi tedaj povečini pravokotnik,' ki se tu pa tam prilagodi terenski izobliki. Bolj redek pa je v našem spomeniškem gra- divu okrogli stolp, ki ima v gotski dobi izra- zito utrdbeni značaj in kot dominantni stavb- ni del nastopa predvsem kot taktično obrambno središče celotne grajske zasnove," ali pa kot samostojna, ne za stanovanje, marveč izključno za obrambo namenjena utrdbena arhitektura.*' Poleg te najpreprostejše in hkrati tudi osnovne oblike gradu kot stolpa, ki se po- navadi omejuje na majhne in skromnejše 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO' KRONIKA Kranj — zunanjščina v osnovi poznogotske, kasneje prede- lane meščanske hiše (foto dr. Fr. Stele) grajske koncepte in ki jih dopolnjuje še va- rovalni jarek ali obzidje, se je v gotski dobi utemeljil tudi širokopotezni grajski koncept, ki že v enem samem livu oblikuje po vzoru t. im. »severnih« gradov*^ značilen bergfrid, palacium, dvorišče in obzidje hkrati, kar smo že ugotovili pri ruševini gradu Gornje Celje. Sicer pa na naši grajski arhitekturi bolj opazujemo to, da se je ob starejše, po- navadi že v romanski dobi utemeljeno jedro pridružil kasneje palacium*' in zato je pri- mer Gornjega Celja v svoji razsežnosti izje- men, saj gre predvsem za ustalitev nove upravne postojanke. Upošteva pa vse prido-. bitve postopnega razvoja grajske arhitek- ture: položaj je izrazito srednjeveški, sestav- ni del gradu je bergfrid, palacium z obzid- jem, dvoriščem in predvorom. Tloris, karak- terističen za XIV. stoletje, ozek in iztegnjen. Hkrati je ta grad tudi ena najbolj izrazitih realizacij, četudi do neke mere zakasnelega t. im. »severnega« grajskega tipa, ki je še posebej zanimiva, ker je večina stavbnih delov nastala več ali manj sočasno po dolo- čenem enotnem konceptu. Podobno koncep- cijo kažeta tudi Rifnik in Konjiški grad. Se bolj izrazit, kar se tiče gotskih stilnih po- drobnosti, pa je Vodriž pri Slovenjem Grad- cu. Taki enotni koncepti so sicer izjemni, bolj pogosti so taki, ki so se postopoma razvili in kažejo v XIV. stoletju že večkrat omenjeno potegnjeno razporeditev posamez- nih stavbnih delov, v XV. stoletju pa se po- stopno nastajajoči stavbni deli že koncentri- rajo na manjšem prostoru in težijo predvsem za oblikovanjem zaokroženega dvorišča." Poleg »severnega« tipa gradov, ki se sicer ponekod naslanja na že v celoti obzidan graj- ski prostor, ki se z obodnim zidom uravnava po terenu, pa nastopa pri novih konceptih ali pa samo kot sestavni del prvotnega jedra t. im. kastei.'^ Zaprto dvorišče oklepajoči trakti se pravilno lomijo in ne glede na ob- liko terena tvorijo pravilno tlorisno zasnovo. Do neke mere bi tak tip gradu ustrezal gra- dovom, ki so postavljeni v ravnino, vendar — kot kažejo naši primeri in primeri od drugod,*' — je tak tip predvsem domač na višinah. Z gotovostjo smo za sedaj tak tip določili le na Dolenjskem in Notranjskem. Podobno kot stolpasta oblika gradu je ute- meljen že v romanski dobi*' in se v gotski dobi, podobno kot stolp, ustrezno tendencam razvoja modificira. Spremembe se ne kažejo samo na tlorisni razdelitvi, marveč predvsem v krasilni dekoraciji arhitektonskih členov, ki nastopajo že na velikih okenskih odprti- nah. Pravilno zasnovana lupina lahko v zgodnjem času vključuje stolp in palacium hkrati, sicer pa se oblikovanje stavbnih gmot omejuje predvsem na stanovanjske prostore, kar da takim stavbam tudi na zunaj umirjen videz. Pri naših primerih gre vsekakor za odmik od klasičnih primerov mediteranskih kastelov, kjer je tak grajski tip sploh pogo- jen,*^ vendar osnovna tendenca je usmerjena v oblikovanje stanovanjskih prostorov. Ce na takem gradu nastopajo v glavnem le got- ski členi, lahko govorimo kar o gotskem gradu, čeprav s stališča razvoja grajske arhi- tekture še ne predstavlja določene napred- nejše razvojne stopnje, ki pa vendarle organ- sko od romanike naprej prevaja h kasnej- Škofja Loka — obzidje na »Grabnu« (foto I. Komelj) 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO šemu izrazito stanovanjskemu tipu dvorca. Gotsko koncepcijo kastela bi dobro pred- stavljal danes popolnoma odstranjeni grad v Ribnici, kjer sta dva vzporedna trakta z zi- dom enotnega liva oblikovala razmeroma ozko dvorišče, na Otočcu pa v kljuko postav- ljena s podaljšanima zunanjima stenama obeh traktov razmeroma prostorno dvorišče. Zanimiva je geografska razprostranjenost teh gradov na zahodnem obrobju slovenskega ozemlja, kjer že sicer opazujemo močne me- diteranske vplive tudi na sakralni arhitek- turi.'* Poleg teh pravilno dvorišče oklepajo- čih zasnov pa opazujemo še stavbne tipe, ki z obzidjem in stavbnimi deli enotnega liva oklepajo v tlorisu obliki terena prilagojeno nepravilno dvorišče.^" Poglavitna značilnost za gradove v gotski dobi je komplicirana oblika tlorisa, oz. raz- poreditve stavbnih delov. Grad tedaj doseže tudi svoj maksimalni obseg, ki ga kasneje navadno nikdar več ne preseže in tudi kas- nejše renesančne ali baročne prezidave — razen utrdbenih — se v glavnem omejujejo na že določeni obseg. Golo utilitarni momenti še vedno prevladujejo nad lepotnimi. Raz- liko izravna šele poznogotska doba. To do- bro opazujemo na pojavu grajske kapele. Ta vseskozi reprezentativni del grajskega kompleksa kot stavbni tip sledi v svojem razvoju splošnemu razvoju sakralne arhi- tekture in je ponavadi edini stavbni del v gradu, ki doživlja le malenkostne ali prav nobene s'premembe. Je edini grajski del, v katerem so se lahko uveljavili predvsem stil- ni momenti. Tak zgovoren primer je kapela na gradu Klevevž. Danes je grad v popolnem razsulu. Niti ni več jasna tlorisna razporedi- tev. 1449. leta^' so na obzidju pozidali stano- vanjski trakt z grajsko kapelo, ki se je z običajno gotsko lomljenim oltarnim prosto- rom iztisnila iz gmote palacia. Res je, da je palacium v baroku doživel večje spre- Piruu — pogled na del obzidja (foto dr. M. Zadnikar) membe, vendar so se edini kamnoseško obli- kovani členi osredotočili na kapelo, v pala- ciu, kolikor so bili sploh še ohranjeni, pa so nastopali le v obliki malih okenskih, pre- prosto oblikovanih odprtin. Sicer pa grajska kapela pri večjih grajskih kompleksih stoji navadno kot sestavni del gradu v okviru ob- zidanega grajskega prostora ali zunaj njega na dvorišču, je lahko samostojna, vgrajena v obzidje ali pa sestavni del palacia s samo- stojno oblikovanim oltarnim prostorom v ob- liki izstopajočega pomola.^^ Pravzaprav gre tu le za tip hišne kapele, kjer se stil tudi v formalnem oziru razbohoti, četudi je postav- ljena v skromni utilitarni del grajske stavbe, ki je nastal hkrati s kapelo. Pojav stila kot zavestnega oblikovalnega elementa nam kažejo nekateri primeri gra- dov iz gotske dobe. Grad Kamen pri Begu- njah je po tlorisu izrazit »gotski« grad. To kaže še posebej njegova silhueta, ki je po porušitvi kasnejših še v XVT stoletju pozi- danih grajskih delov postala še bolj očitna. V svojem starejšem delu dobro ponazarja v višino dvignjeni stanovanjski stavbni ele- ment. Gotska okna s preprostimi okviri so sorazmerno porazdeljena v vseh fasadah, manj številna so v severni. V bistvu so to še vedno utilitarne odprtine z zidanimi klop- mi v ostenju. Lepotne ali dekorativne ele- mente, v katerem je stil lahko v polnem za- zvenel kot zavestna oblikovalna volja, pa z gotovostjo opazujemo predvsem v poznogot- ski dobi. Tedaj so se razlike med sakralno in profano arhitekturo zmanjšale ali sploh zabrisale. V poznogotskem konceptu Otočca in poznogotski prezidavi Hmeljnika (kot tudi dvignjenem delu Kamna) pa ni prav nobenih razlik več v oblikovanju portala v kapelo ali stanovanjski prostor. Kasneje se te ten- dence še močneje stopnjujejo. V renesansi, še bolj v baroku pa razlike sploh izginejo, ko postane oblikovanje stanovanjskega pro- stora z reprezentativnimi dodatki v obliki stopnišč in slavnostne dvorane sploh pogla- vitna sestavina grajske arhitekture.^^ Gotske stilne elemente skorajda brezizjem- no srečujemo na vsakem gradu, četudi niso več jasne čiste gotske rešitve. Ena najlepših poznogotskih grajskih sestavin je na zunaj palacium na ljubljanskem gradu, poživljena z vrsto pomolov, ki niso slučajno razpore- jeni, marveč razporejeni v določenem redu.-* Praktične zahteve so kasneje v pogotski dobi preoblikovale tudi grajsko notranjščino in zato so razen v grajski kapeli gotski prostori ostali izjemni. Do druge vojne se je edino na Hmeljniku ohranila dvoranica z gotsko rebrastim križnatim obokom, povsem v smi- slu dolenjskega konservativnega stavbar- 116 ČASOPIS 2 A SLOVENSKO KRAJEVNO 7. GODOVSNO KRONIKA Pleterje — samostanski kompleks po tlorisu iz zač. XIX. stol. (Drž. arhiv Slovenije, Ljubljana) skega izročila. Sicer pa je videti, da se je predvsem uveljavljal lesen strop, podobno kot na cerkveni arhitekturi, kjer se rebrasti obok omejuje v glavnem le na prezbiterij. Celo na velikopoteznem Celjskem gradu opa- zujemo predvsem ostanke lesenih stropov. Rebrasti so izjemni, saj pri večini razvalin srednjeveških gradov nahajamo le ležišča za lesene stropne nosilce.^^ Razvoj grajske arhitekture poteka pred- vsem v podčrtavanju enkrat stanovanjskega, drugič varnostnega momenta. Pred koncem srednjega veka pa doživi grad pri nas kore- nito spremembo: grad, ki kot stavbni tip postopoma postaja vse bolj udobna rezidenca, v kateri opazujemo že za udobje stanovanja prirejene velike, svetle okenske odprtine,^" ki navadno niso več obrnjene na samo zava- rovane dele, oz. na notranjo dvoriščno stran, se ponovno utrdi. Grajski kompleks se obda z novim obzidjem, če staro ne zadovoljuje. Stara obzidja se opremljajo z novimi stolpi. Okenske odprtine na stanovanjskih delih se zmanjšajo ali zazidajo. Obzidje, ki je v ro- manski dobi še brez stolpov, ravno lomljeno pa tudi prilagojeno terenu, predvsem pa visoko, dobi v gotski dobi značilne obzidne stolpe.^' Obzidni stolp postane ena glavnih značilnosti gotskega obzidja, čeprav ne te- melji tako oblikovanje povsem v zavestnem stilnem hotenju, marveč je predvsem rezul- tat vojaško utrdbene tehnike s stališča obrambe, na zunaj pa vendarle dopolnjuje značilnosti gotskega gradu. Grad dobi izra- zit »grajski« karakter, ki se tudi na zunaj | kaže v številnih oglatih ali okroglih stolpih, j enem ali dvojnem obzidju, starih ali na novo i vrezanih varovalnih jarkih.^* Poleg novih - zasnov obzidja opazujemo tudi določene pre- j delave. Obzidje se zniža, zidno krono s hod-j nikom zadaj navadno zamenja kompaktni j zid s strelnimi linami, ki so dostopne po | posebnem prislonjenem hodniku. Nova ob- ] zidja zavzemajo večje radije, so nižja; na ; izpostavljenih, preudarno utemeljenih mestih so zavarovana s stolpi. Te novotarije pa so le vmesna in ne dolgotrajna faza. Utrdbena ■ dejavnost v gotski dobi, ki se pričenja pred- .. vsem od druge polovice XV. stoletja, ko so turški vpadi postali intenzivnejši, se nada- j ljuje v renesanso, ki že v 20 letih XVI. sto- ] letja utemelji povsem novo utrdbeno arhi-^ tekturo, v kateri se tudi že izrazijo pri nas; prve renesančne stilne tendence.^^ Srednje-; veški utrdbeni principi na grajski arhitek- i turi pa se sporadično uveljavljajo pri nas še ; vse do konca XVI. stoletja.'" j Posebna oblika gotskega gradu je jamski 1 grad, ki ga sicer tlorisno ne moremo opre- ; deliti kot poseben arhitektonski tip, vendar' Novo mesto — tločrt mesta po franciscejski katastrski mapi (Drž. arhiv Slovenije, Ljubljana) 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO postane razmeroma številen prav v pozno-' gotski dobi. Ne gre pa vselej za grad v pra-j vem pravnem pomenu, marveč le za sestav-; ni del skrivališč. Verjetno edini tak grad, ki i je tudi v pravnem pomenu grad, je Jama nad sedanjim Predjamskim gradom. Dru- \ gače, predvsem po Gorenjskem raztreseni j taki »gradovi« predstavljajo le izbrana skri- \ vališča v času turške nevarnosti kot na pri- J mer Hudičev gradič nad Begunjami, t. im. Šmajdov grad pri Predosljah in Gozdašnica pri Žirovnici. Ti spadajo, podobno kot naši i tabori, k sistemu primitivnih ljudskih skri- j vališč. 1 Tendenca razvoja gotskega gradu ali gra-j du v gotski dobi je pri nas, kot smo videli, j usmerjena predvsem na postopno oblikova- i nje udobnega stanovanja. Čistih rešitev ni j veliko, ker zlata doba za nastajanje gradov j je že mimo in v glavnem le stare zasnove i doživljajo spremembe, na katerih pa se ma- J nifestirajo tendence razvoja. Tudi na novo J nastalih konceptih se lepotni elementi le] redkeje uveljavijo v večji meri. Potisnjeni so j v ozadje. Omejujejo se povečini na oblikova-1 nje okenskih odprtin in portalov, redkeje pa; na docela obokane gotske prostore. Tlorisna j zasnova gradu v gotski dobi je najprvo —i kar smo že enkrat poudarili — potegnjeni kompleks, ki kasneje preide v koncentrirano i nizanje posameznih stavbnih delov okrog manjšega dvorišča. Domača pa sta prav tako oba osnovna tipa, stolp in kastei, ki do- življata sicer v svojem razvoju določene mo- j difikacije, ki pa se bolj — kar zadeva stil \ — kažejo v arhitektonskih podrobnostih kot • V osnovni koncepciji. ! Maribor — tločrt mesta (po Wengertu) Poleg gradu je za gotsko dobo značilen po- jav mestnega obzidja. Kot spomenik danes le redko kje eksistira. Dobro je pre- zentiran v Piranu, v ostali Sloveniji pa so obzidja ohranjena le fragmentarno, v slu- čajno ohranjenih delili, ponajveč v stolpih.'* Poleg piranskega obzidja, ki ga flankirajo oglati stolpi in kaže mediteranske, na antič- nem izročilu zasnovane stavbne oblike, je še najpomembnejše in listinsko bogato izpriča- no obzidje v Škof ji Loki,'^ ki so ga pričeli prav v zadnjem času sistematično odkrivati. Gre za tip obzidja, kakršnega srečujemo tudi na zgodnji grajski arhitekturi: razmeroma visoko, brez stolpov ali pa z redkimi in po- večini kasneje postavljenimi stolpi, ki na- vadno flankirajo le mestna vrata. Tip zidu je še iz časa, ko se strelno orožje še ni uve- ljavilo. Turška nevarnost, ki ponovno poživi utrdbeno dejavnost, pa utemelji, podobno kot na grajski arhitekturi tip razmeroma nizkega obzidja, ki se opira na smotrno raz- postavljene obzidne stolpe, ki jih v rene- sansi zamenjajo renesančne utrdbene napra- ve; te silijo še bolj k tlom. Časovno spadajo te predelave v glavnem v poznogotsko dobo, ker se ob turških vpadih postavijo zahteve po ponovnem utrjevanju, to je, v drugi po- lovici XV. stoletja." Enako kot pri graj- skem obzidju oblikovanje ne temelji na stilnih posebnostih, marveč na praktično utrdbenih zahtevah, ki so zasnovane pred- vsem na aktivni obrambi. Na zunaj pa se vendarle kaže razlika med starejšim roman- skim ali zgodnjegotskim razmeroma visokim obzidjem in še posebej poznogotskim s šte- vilnimi, ob zunanjo stran obzidja organsko povezanimi stolpi. Utrdbeni sistem pa se v mestih, ki so se razvila pod grajskim hribom, povezuje z grajsko arhitekturo; nastajajo sedaj pa tudi posebni tipi na utrdbenih prin- cipih zasnovanih gradov, vključenih v samo mestno obzidje in tvorijo z obzidjem sestavno obrambo.'* V poznogotsko dobo pa časovno sodi še poseben tip utrdbene arhitekture, to je t a - b o r.'^ Gre predvsem za z obzidjem in obzid- nimi stolpi obdan prostor okrog cerkve na višini, ki predstavlja sistem široko razpre- dene mreže oporišč ponajveč pasivne proti- turške obrambe. Oblika obzidja se v večini primerov prilagaja terenu in se sklada s principi, kakršne smo srečali na grajskem obzidju ali obzidju mest kot obzidju sa- mostanskih kompleksov, ki se tedaj tudi na novo utrjujejo.'* Že v romaniki je utemeljena arhitektura samostanskih naselbin, vendar pa se je pri nas prav z gotsko dobo število sa- mostanov povečalo,"' ali pa so obstoječe sa- 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Levo zgoraj — Stari grad pri Novem mestu | desno zgoraj — Klevevž I v sredini levo — Gracarjev turn f V sredini desno — Ribnica ^ levo spodaj — Otočec 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mostanske naselbine tedaj doživljale neka- tere izboljšave. Kompozicija naselbine je \ razporejena v glavnem po starem izročilu in i obsega poleg samostanske cerkve, ponavadi' ob južno cerkveno stran prislonjen križni \ hodnik, ob katerega so prislonjeni posamezni; stavbni elementi samostanskega, po načrtu j in določeni shemi izvedenega naselja.^* Kljub ■ temu pa so razlike v organizaciji prostorov \ kartuzijanske samostanske naselbine, cister-; cijanske hiše ali hiše beraškega reda," ki sej je v primeri z drugimi koncepcijami redov- I nih naselbin še najbolj demokratizirala. Zna- ; čilno za naše samostanske naselbine pa je tudi, da so dosledno v gotski dobi zamenjali preje lesene križne hodnike z zidanimi.*" Najštevilneje pa je bila gotska arhitektura : v svojem času zastopana z mestno s t a n o - ' vanjsko hišo. Enaka logika in splošna ■ tendenca razvoja nam ne dopušča, kar je' veljalo že za grajsko arhitekturo, da bi govo- rili predvsem o ohranjenih spomenikih. Le- { sena gradbena tehnika, ki je prevladovala v naših mestih in so jo s predpisi pričeli zame- njavati s kamnito, ni mogla kljubovati niti; številnim požarom, še manj času. Zato ima-: mo v Primorju, kjer je zidna tehnika že od ' vsega početka v navadi, ohranjenih več spo- ; menikov gotskih stanovanjskih hiš, ki se tudi > kasneje kaže v tradicionalnem vztrajanju na . prevzetih in udomačenih stavbnih formah, j Ostanke zidanih meščanskih hiš pa lahko ; zasledujemo v vseh naših mestih tako v tlo- i risni zasnovi in nezazidanih stavbnih de- j tajlih. Po tem, kar se je slučajno ohranilo j v kasnejših prezidavah, lahko sklepamo, da ; je današnja stanovanjska hiša utemeljena že: v gotski dobi, saj njena tlorisna dispozicija ; z ožjo pročelno fasado, vežo, stopniščem,*' : na eni strani s požarnim zidom sosednje hiše,; na drugi pa s stanovanjskim proti vrtu po- maknjenim traktom tvori zaključeno podol- govato dvorišče in živi še vedno sredi naših mest, četudi ne več kot aktiven element so- dobne stanovanjske kulture, marveč le kot neizogibno izročilo v jedrih naših srednje- veških mest. V tem pogledu nam razkazuje najboga- tejše gradivo Primorje s svojim zaledjem, prav zaradi že poudarjene bolj trajne kam- nite tehnike. Medtem ko mesta v obmorskih predelih Slovenije iz razumljivih razlogov odsevajo stilne in oblikovne dosežke beneške meščanske hiše, prihaja v njenem zaledju do veljave večje število ohranjenih stano- vanjskih hiš, ki nimajo, kljub geografski bli- žini nobene zveze z izolirano postavljenimi primorskimi mesti. Beneški vpliv ne poseže dosti v zaledje. Prav tako pa opazujemo tudi na podeželju gotske oblikovne elemente pred- vsem kot primer za prenos kvalitetnih stil- nih elementov z višje kulture na nižjo. Ta pojav ni posebno številen samo v primorsko- kraških naseljih, marveč je pogost tudi na Gorenjskem.*^ Ni izključeno, da je prav kraškoprimorska zidarska kultura ponekod vplivala tudi na obravnavo meščanske sta- novanjske hiše, saj so kraški stilni elementi ponekod značilni prav v grajski arhitekturi, posebno v tistih področjih, kamor je njen Celje — tloris ruševin Gornjega Celja (po J. Curku) 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vpliv sporadično prihajal z naročili.'" Po drugi strani pa vrsta stavb, podobno kot v tedanji cerkveni arhitekturi, kaže na obli- kovno tradicijo, zakoreninjen konservativi- zem, pri čemer »gotske« formalne oblike lah- ko nastopajo še v XVII. stol. Poleg tlorisne zasnove, ki je še vedno najbolj viden, četudi zakrit izraz gotske stanovanjske kulture, pa se ta kaže predvsem v obogatitvi fasade z na konzolah iz stene izstopajočimi balkoni, ki ponavadi obsežejo celotno fasado, posa- meznih pomolih, kasneje v pozno gotski dobi z ogelnimi pravokotnimi ali polkrož- nimi pomoli, v nekaterih primerih pa z izredno plastično oblikovanimi okenskimi policami. Bistvena sestavina ambicioznejše meščanske stanovanjske hiše pa je vsaj od prve polovice XVII. stoletja arkadno dvo- rišče, podobno kot na grajski arhitekturi. Vse kaže, da je tako dvorišče pogojeno že v gotski dobi, četudi je bilo sprva še leseno in ga kasneje, bržkone po vzoru italijanskih odprtih arkadnih hodnikov, zamenja tudi pri nas kamnita arhitektura že v pozni gotiki, oziroma na prehodu gotike v renesanso (Ra- dovljica). Še močnejša pa je tradicija gotskega stil- nega oblikovanja v urbanistični podobi na- ših mest. Podlaga našim srednjeveškim me- stom je gotska urbanistična zasnova. Mreža ulic, položaj trga, mestno pročelje kljub zmanjšanju vertikalnih poant še vedno ob- likujejo vizualni vtis v gotski dobi zasno- vane mestne urbanistične koncepcije, ki ima skoraj v večini primerov svoj naravni po- udarek v grajskem hribu z gradom ali s cerkvijo na vrhu. Od geografskega položaja je sicer odvisna glavna koncepcija urbani- stične zasnove, ki ponekod, predvsem v okvi- ru bivše Kranjske, oblikuje značilen tip na- selbine v okljuki, ali pa tip na več ali manj pravilni tlorisni zasnovi utemeljene ulične mreže v ravnino postavljene naselbine.** V prvem primeru oblikuje obseg mesta, ki je ponavadi še podan s črto umetno speljanega obzidja, konfiguracija terenske izoblike, v drugem pa črta mestnega obzidja, ki je že od vsega začetka ločnica med mestom in zuna- njim svetom. Ta še vedno kaže na prvoten, vse do XIX. stoletja veljaven obseg mestnega naselja, ki je pustil, kljub kasnejšemu pre- oblikovanju, neizbrisen pečat mestni podobi. Poseben tip pa predstavljajo obmorska me- sta s pravokotno razvitim trgom v razliko od uličnega trga celinskih naselbin. Mest- na hiša, ki ima v uličnem trgu več ali manj poljubno mesto v nizu hiš, ima v t. im. mediteranskem trgu določeno mesto v sre- dišču kot vidni upravni center komune, ki se ji pridružuje še nepogrešljiva lopa kot drugi viden izraz komunalnega življenja. Poseben tip pa so oblikovala utrjena mesta oz. trgi, ki so imeli svojo veljavo predvsem v času nevarnosti, danes pa predstavljajo predvsem bogat vir za študij gotskih ali v gotski tradiciji izvršenih oblik na profani arhitekturi (Štanjel, Vipavski Križ). Prav zadnji primeri iz repertoarja got- skega oblikovanja ali oblikovanja v gotski dobi pa nam kažejo, da kljub temu, da je preteklo več stoletij od zadnjih zavestnih prizadevanj v gotskem oblikovanju, je got- ski stil še vedno živ v naši podzavesti. Z njim se srečujemo vsak dan, četudi nevede. Živi sredi naših mest, katerih osnovni in sestavni del je. OPOMBE Za I. del mojega članka (Kronika 1959, VII/1, str. 118 do 148) velja naslednja opomba: Ker se v prispevku omejujem le na okvirni oris razvoja gotske arhitekture pri nas, sem opustil vsakršno citiranje in tudi pri navedbi literature omenjam le poglavitnoi W. Bu- chowiecki. Die gotischen Kirchen Österreichs, Wien, 1952; R. K. Donin, Die Bettelordenskirchen in Österreich, Baden bei Wien, 19'55: E. Cevc, Poznogotsko kamnoseštvo v okolici Kamnika, Kamniški zbornik, I. 1951; isti, Parlcrjanske ma- ske v Ptuju in okolici. Ptujski zbornik, Ptuj, 1953; isti. Srednjeveška plastika na Slovenskem, Ljubljana, 1956; J. Gregorič, Srednjeveška cerkvena arhitektura v Sloveniji do leta 1430, ZUZ, N. v. I. Ljubljana, 1951; I. Komelj, Položaj gotskega stavbarstva na Dolenjskem, ZUZ, N. v. V/VI, Ljub- ljana, 1959; F. Stele, Oris zgodovine umetnosti pri Sloven- cih, Ljubljana, 1924; isti, Epigrafične drobtinice, ZUZ, V, 1925, ZUZ, VI, 1926; isti. Umetnost v Slovenski krajini. Slovenska krajina, Beltinci, 1935; isti. Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji, ZUZ, XV, 1935; isti. Ptujska gora, Celje 1940; isti. Mariborska stolnica, ZUZ, XIX, 1943; J. Veider, Stara ljubljanska stolnica, Ljubljana, 1947; isti. Vodič po Crngrobu; M. Zadnikar, Minoritska cerkev v Ptuju, Varstvo spomenikov, III, 1950; isti. Problem >Laške skupine« v naši poznoromanski arhitekturi, ZUZ, N. v. V/VI, 1959; isti, Ro- manska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana, 1959. Za pričujoči II. del članka veljajo naslednje opombe: /. A. Toolse, Burgen des Abendlandes, Wien, 1958, str. 204. — 2. Prim, o tem I. Komelj, Srednjeveška grajska arhi- tektura na Dolenjskem, ZUZ, Nova vrsta I. 1951, str. 37. si. — 3. Tipični primeri takih gradov so na Štajerskem Gornje Celje, Konjice, Rifnik, na Dolenjskem Boštanj na Savi, Pod- turn, na Gorenjskem predvsem Kamen pri Begunjah. — 4. Vsaj za Dolenjsko velja, da je stala na osnovi pisanih virov do druge polovice XIII. stoletja več kot polovica vseh gradov. V drugi polovici XIV. in prvi polovici XV. stoletja, ko je pri nas gotski stil šele dozoreval, pa praktično skoraj da niso več zidali novih gradov. — 5. Tako n. pr. nastopajo enake stilno neopredeljive okenske odprtine na gradovih, ki so nastali tako v romanskem kot gotskem času, vendar pa je pri starejših konceptih funkcionalnost poudarjena. Pravo- kotna pokončna okenca nastopajo v Klevcvžu, Cretežu, Hmeljniku, Vogerskem, Ložu. Že gotsko oblikovano okensko odprtino s kamnitim okvirom pa ima stolp na Starem gradu pri Novem mestu (XIII. stol.). — 6. Značilen razvojni proces prikazuje vrsta stolpastih gradov na Dolenjskem: Klevevž — Stari grad — Višnja gora — Gracarjev turn — Luknja — Pobrežje. — 7. J. Curk, Grad Gornje Celje — njegov opis in zgodovina. Celjski zbornik 1957, str. 103 si. — 8. Tak tip •severnega«; gotskega gradu je veljaven vsaj za srednjo Evropo in je razširjen tudi po Češkem. Prim. Z. Wirth in J. Benda, Burgen und Schlösser, Prag 1954, str. 21. — 9. Večina naših stolpastih gradov temelji na pravo- kotni tlorisni osnovi, ki je ponekod modificirana po obliki terena; poleg stavbnih ostankov pa za razširjenost govori predvsem Valvasorjevo in Vischerjevo grafično izročilo. — 10, Okrogli stolp v razvalini gradu Rihemberk (Branik) z nekoliko razširjenim nizkim talnim podzidkom in vgraje- nimi polžastimi stopnicami v debelini stene jc taktično sre- dišče celotne grajske zasnove — 11. Okrogli stolp nad Zani- gradom v slov. Istri, časovno še neopredeljiv ostanek okrog- lega stolpa v Štanjelu. — 12. O tem prim, zlasti C. Schu- chardt. Die Burg in Wandel der Weltgeschichte, Potsdam 1931, K. H. Die Gotische Baukunst, Potsdam 1950, str. 215. — i5. Večina naših grajskih zasnov kaže na tako večanje prvotne tlorisne zasnove; pri tem pa so najzanimivejši tisti 121i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO primeri, ki z razširjenimi oziroma dodanimi stavbnimi deli karakterizirajo tendence razvoja grajske arhitekture. — 14. Izrazit tak primer je grad Klevevž na Dolenjskem, kjer so posamezni stavbni členi nanizani na notranjem delu obzidja, ki se prilagaja obliki terena. Celotna zasnova se opira na Četverooglati stolp. — 15. O tem primerjaj predvsem A. Toolse, o. C. in Glasen, o. c. Zanimiva je ugotovitev, da je tak tip razširjen predvsem na mediteransko vplivnem pod- ročju tako na Tirolskem kot tudi pri nas. — 16. Naši do- mači primeri so predvsem Prem, Lož, Hmeljnik, morda tudi Cretež; postavljeni so na višine. — 17. Taki romanski pri- meri pri nas so Prem, Lož, Hmeljnik, pri zadnjih dveh gre za kombinacijo stolpa in palacia. — 18. Glasen, o. c. stran 213. — 19. Prim. I. Komelj, Položaj gotskega stavbar- stva na Dolenjskem, ZUZ, Nova vrsta, V. VI. 1959, str. 357. — 20. Izraziti taki primeri so razvalina Čušperka, Svibna; ni izključeno, da je taka oblika razširjena tudi na Hrvat- sTcem; prim. G. Szabo, Sredovječni gradovi u Hrvatsko; i Slavoniji, Zagreb 1920: Okie, tloris slika 20, Lipovec, tloris slika 22. — 21. Na glavnem sklepniku, ki je stal bržkone na temenu oboka prezbiterija grajske kapele, je letnica 1449 z geslom kralja in cesarja Friderika. — 22. Grajska kapela je u. pr. v Klevevžu vključena v palacium, kjer pa prezbiterij izstopa kot poseben stavbni člen; prezbiterij grajske kapele na Otočeu, ki je prav tako vključena v stanovanjski del gradu, je stal na konzolah; kot samostojni stavbni del pa stoji ka- pela na gradu Hmeljnik. — 23. Tedaj lahko sploh govorimo o gradu kot umetnostnem pojavu, ker se Šele tedaj tudi grad kot spomeniška vrsta tudi s stališča razvoja stila lahko enakovredno vključi v splošen likovni razvoj. — 24. Pomol kot stavbni člen lahko nastopa na najrazličnejših mestih, na notranjih ali zunanjih fasadah, na oglu ali v steni, v zapo- redju ali izolirano; lahko služi tudi najrazličnejšim utilitar- nim namenom. — 25. Da so gotsko obokani prostori v res- nici izjemni, nam kažejo naše razvaline gradov, kjer pove- čini v prostorih srečujemo ležišča za lesene nosilce, oziro- ma kamnite konzole, na katerih jc slonel lesen strop; le v izjemnih primerih, verjetno le v reprezentativnih delih grajskih stavb, opazujemo tudi ostanke konzol ali celo služ- nikov {Gornje Celje, Kamen, Vodriž). — 26. Ohranjeni got- ski stavbni členi, posebno okna, so razmeroma redki, vendar take razmeroma velike okenske odprtine opazujemo pred- vsem na gradu Hmeljnik, Negova, Kamen, Višnja gora. — 27. Tako obzidje bržkone še iz romanske dobe je na blej- skem gradu; okrogli stolpi so vanj kasneje vgrajeni. Sploh je tip obzidja z obzidnimi, okroglimi ali oglatimi stolpi, karakterističen za gotske gradove, četudi je tak tip obzidja nastal na podlagi antičnega izročila. — 28. Kolikor lahko sklepamo iz dosedanjega poznavanja grajske arhitekture, ie »grajska« podoba naših gradov utemeljena šele v gotski dobi. — 29. Značilna sta okrogla stolpa na gradu v Skofji Loki in celotni grajski kompleks Turjaka; pri tem gre tudi za razmeroma najzgodnejše pojave renesančne arhitekture pri nas; prim. D. Menclovä V. V. Stech, Cervcny kamen. — 30. Značilen primer je obzidje gradu Otočca, ki je nastalo šele v drugi polovici XVI. stoletja in kaže izrazite znake gotskih utrdbenih naprav. — 31. Ptuj, Maribor, Ljubljana, Novo mesto, Kranj, Radovljica. — 32. Pavle Blaznik, Loško mestno obzidje. Loški razgledi IV, 1957, str. 15. si. — 33. I. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 38. — 34. V tem pogledu so značilni gradovi štajerskih mest, ki pa večinoma že temeljijo na renesančnih utrdbenih principih (Brežice, Sev- nica, Maribor). — 35. Med številnimi tabori, ki so raztreseni Sirom Slovenije, so najbolj značilni Tabor pri Grosupljem, Repnje, Ptujska gora. Tabor nad Černičami, Primskovo. — 36. Grafični prikazi naših pomembnejših samostanskih na- selbin in tudi stavbni ostanki kažejo, da so bili samo- stani utrjeni po utrdbenih principih, že uveljavljenih na mestih ali gradovih. — 3F. V gotski dobi so ute- meljeni predvsem številni samostani beraških redov, ki imajo tudi sicer odločilen pomen za razvoj gotske arhitek- ture. — 38. K. H. Glasen, o. c. str. 224. — 39. M. Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana, 1959, stran 47, predvsem poglavja o^posameznih redovih. — 40. Velja to pravzaprav za vse nase samostanske naselbine, ki so se do danes ohranile: v Stični so prvotno leseni križni hodnik nadomestili z zidanim zgodnjegotskim, v Kostanjevici s po- znogotskim. Enako je tudi križni hodnik dominikanske cerkve v Ptuju iz začetka XV. stoletja; od ohranjenih je z arhitekturo sočasen edinole ostanek križnega hodnika v Pleterjah. — 41. Prim. M. MuŠič, Vplivna področja med stil- no arhitekturo in slovenskim ljudskim stavbarstvom v sred- njem veku. Slovenski etnograf, Y., 1952, str. 58; sicer pa take tlorisne zasnove srečujemo kljub ev. pomanjkanju dolo- čenih stavbnih členov po vseh naših mestih, zlasti na ozem- lju bivše Kranjske: Ljubljana, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Novo mesto. — 42. M. Mušič, o. c, stran 54. — 43. I. Komelj, o. c; zanimivo je tudi, da je večina gotskih stavbnih členov v Novem mestu izvršenih v apnencu, kar kaže lahko na kasnejši postanek, verjetneje pa na nepo- sredni vpliv kraškopriraorskih kamnosekov oziroma zidarjev še v gotski dobi. - 44. Prim. J. Gregorič, Slovenska mesta in trgi, I. Kranjska mesta in trgi, Kronika 1940, str. 195, sL: H. Wengert, Die Stadtaulagen in Steiermark, 1932. 122