Ekonomska knjižnica VRSTE IN POJAVNE OBLIKE NAJZNAČILNEJŠIH IN NAJPOGOSTEJŠIH NOVCEV KOT KOVINSKEGA DENARJA, KI JE NEKOČ KROŽIL NA SEDANJEM SLOVENSKEM OBMOČJU Ivan Turk - )'2zr Ekonomska knjižnica VRSTE IN POJAVNE OBLIKE NAJZNAČILNEJŠIH IN NAJPOGOSTEJŠIH NOVCEV KOT KOVINSKEGA DENARJA, KI JE NEKOČ KROŽIL NA SEDANJEM SLOVENSKEM OBMOČJU Ivan Turk Ljubljana 2016 QSL^b(5?A| Ekonomska knjižnica Zveza ekonomistov Slovenije 7/2016 Urednik ddr. Neven Borak Izdala in založila: Zveza ekonomistov Slovenije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana Tisk: Para d.o.o., Celestinova 1, 1000 Ljubljana Naklada: 240 izvodov Cena: 11 € CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 737(497.4)(091) TURK, Ivan, 1930- Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju / Ivan Turk. - Ljubljana : Zveza ekonomistov Slovenije, 2016. - (Ekonomska knjižnica / Zveza ekonomistov Slovenije ; 7) ISBN 978-961-6231-81-7 284534016 0o»6VIB55| Kazalo Uvod.5 A Skupine vrst novcev v času Keltov.6 B Skupine vrst novcev v času rimskega cesarstva do leta 476.7 C Skupine vrst novcev v času bizantinskega cesarstva.11 Č Skupine vrst novcev v času srednjeveškega frankovskega in nemškega cesarstva do leta 1438.13 D Skupine vrst novcev v času madžarske kraljevine od leta 907 do leta 1526.16 E Skupine vrst novcev v času beneške države.17 F Skupine vrst novcev v habsburških vojvodinah nemškega cesar¬ stva od leta 1438 do leta 1806.18 G Skupine vrst novcev v madžarski kraljevini od leta 1526 do leta 1858.22 H Skupine vrst novcev v času Napoleonovih Ilirskih provinc od leta 1809 do leta 1813.24 I Skupine vrst novcev avstrijskega cesarstva od leta 1804 do leta 1858.25 J Skupine vrst novcev avstrijskega cesarstva od leta 1858 do leta 1892.27 K Skupine vrst novcev madžarske kraljevine od leta 1858 do leta 1892.29 L Skupine novcev avstrijskega cesarstva od leta 1892 do leta 1918.30 M Skupine vrst novcev madžarske kraljevine od leta 1892 do leta 1918.31 N Skupine vrst novcev kraljevine Jugoslavije od leta 1918 do leta 1941.32 O Skupine vrst novcev kraljevine Italije od leta 1918 do leta 1945.34 P Skupine vrst novcev v času nemške okupacije od leta 1941 do leta 1945 .. 35 R Skupine vrst novcev v času madžarske okupacije od leta 1941 do leta 1945.36 S Skupine vrst novcev Jugoslavije od leta 1945 do leta 1991.37 S Skupine vrst novcev Slovenije od leta 1991 dalje.41 T Pojmovnik novcev.45 U Slikovna priloga (na priloženi zgoščenki).60 Navodila za uporabo priložene zgoščenke NAVODILA ZA UPORABO PRILOŽENE ZGOŠČENKE Knjigo lahko sicer uporabljate tudi kot zgolj okvirni seznam ustreznih dokumentov, vendar je njena izvirna kakovost ravno v slikah, ki ilustrirajo navedbe v okvirnem seznamu. Za pregledovanje slik vstavite zgoščenko v računalnik in zaženite pdf datoteko Novci_in_kovinski_denar. pdf. Za branje dokumenta mora biti nameščen pregledovalnik pdf datotek. V primeru, da nimate nameščenega pregledovalnika, lahko brezplačni pregledovalnik namestite s pomočjo spodnje povezave: http:llget. adobe. com/si/reader/ Uvod UVOD Pri vseh civiliziranih narodih je mogoče zaslediti uporabo kovinskega denarja že od najstarejših časov dalje. Tako so tudi v Sredozemlju poznali zlat in srebrn denar že dolgo pred začetkom našega štetja, ker je olajšal s svojim posredovanjem blagovno menjavo. Na kos določene kovine z določeno težo je bilo vtisnjeno posebno znamenje, ki je oblastveno izpričevalo njegovo težo in čistino ter s tem ustrezno vrednost, uporabljeno pri plačevanju. Kovinski denar je iz plemenitih kovin, kot sta predvsem zlato in srebro, lahko pa tudi iz običajnih kovin kot so baker, nikel, cink, medenina, aluminij in različne njihove litine. Nekdaj so izdelovali novce iz kovin celo z njihovim litjem, kasneje pa vedno le z njihovim kovanjem. V finančni stroki je zato kovinski denar navadno označen kar s prep¬ rostim izrazom kovanci. Toda v tehnološki stroki so kovanci proizvodi kovanja, kar pa ne predpostavlja tudi njihove denarne funkcije. Kovanci so npr. tudi medalje, ki nimajo nikake denarne funkcije. Ker je treba strogo ločevati medalje kot kovance od denarja kot kovancev, bomo v nadaljevanju raje govorili kar o novcih v pomenu kovinskega denarja. Na slovenskem območju se kovinski denar pojavi dosti preje kot se na njem naselijo predniki sedanjih Slovencev. Strokovnjaki za denarništvo dobro poznajo denarno teorijo in splošna spoznanja o denarni zgodovini. Praviloma pa nimajo konkretnih fizičnih predstav o nekdanjih vrstah in pojavnih oblikah novcev pri nas. Celo v leposlovnih delih lahko ljudje zasledijo razna imena za konkretne skupine novcev, za katerimi si pa praktično nič konkretnega ne predstavljajo. Kaj je npr. oboi, kaj sesterc, kaj dupondij, kaj as, kaj majorina, kaj oboi, kaj krajcar, kaj groš, kaj goldinar, kaj florin, kaj dukat, kaj tolar, kaj libra itd.? Zato je v pričujočem delu postavljena naloga slikovno predstaviti večino skupin rednih novcev, ki so nekdaj krožili na slovenskem območju, medtem ko ne bodo upoštevani tisti izdani priložnostni in spominski novci, ki dejansko niso bili namenjeni kroženju. Ljubljana 2015 Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na se A SKUPINE VRST NOVCEV V ČASU KELTOV Kelti na področju vzhodnih Alp in v obrobju Panonske nižine pričnejo kovati svoj denar sredi I. stoletja pred našin štetjem. Zato lahko štejemo, da tudi njihovi novci prvi krožijo na sedanjem slovenskem območju. Izdelani so iz srebra. Keltska denarna ureditev je bila naslonjena na grško. Poenostavljeno navajamo le njihove najpomembnejše skupne novcev: 1 oboi je srebrni mali novec z najnižjo vrednostjo, zasnovano na teži cca 0,72g; prikazan je na sliki Al. 1 drahma je srebrni osrednji novec z višjo vrednostjo in tudi težo do cca 4,3g. Drahma ima vrednost šestih obolov; prikazana je na na sliki A2. 4 drahme (tetradrahma) je srebrni večji novec in ima v danem okolju najvišjo vrednost in tudi težo cca 17,2g. Tedradrahma ima vrednost štirih drahem; pri¬ kazana je na sliki A3. Ker so bile v Celju izkopane večje količine malih obolov, je mogoče celo domnevati, da je bila tam nekdaj keltska kovnica. Skupine vrst novcev v času rimskega cesarstva do leta 476 B SKUPINE VRST NOVCEV V ČASU RIMSKEGA CESARSTVA DO LETA 476 Od začetka našega štetja do leta 476 sedanje slovensko območje spada v okvir rimskega cesarstva. Na njem krožijo različne skupine vrst novcev, ki jim je glede na njihovo poslovno vrednost pripisano povsem določeno ime ne glede na cesarja, pod katerim so bila stavljena v obtok. Praviloma je celo v času vsakega cesarja izdanih več različnih vrst novcev, ki spadajo v istoimensko skupino novcev, razlikujejo se pa med seboj po podatkih na njihovi sprednji strani (averzu) in hrbtni strani (reverzu). V nadaljevanju upoštevamo le, kako je posamezna skupina novcev z določenim imenom označena s kovino, iz katere so novci napravljeni, kakšna je njihova velikost in teža ter kakšno je vrednostno razmerje posameznega novca obravnavane skupine s kakim novcem kake druge obravnavane skupine. Posamezne izbrane skupine novcev so predstavljene v zaporedju njihove poslovne vrednosti in časovega nastajanja. V vsaki skupini pa je izbran le en sam primerek za slikovno predstavitev. Ob začetku našega štetja obstoječa uradna denarna ureditev temelji na tem, da ima zlati avrej enako vrednost kot 25 srebrnih denarijev, en srebrni denarij pa enako vrednost kot 16 bakrenih asov in da potemtakem velja razmerje 1 zlati avrej = 400 bakrenih asov. V tem okviru pa obstajajo naslednje skupine novcev: 1. as (as) je bakreni novec, ki ima ob uvedbi premer 25-27mm in težo 10,92g, kar seveda ne velja tudi za kasnejša obdobja. Med novci z nižjo poslovno vrednostjo je as od samega začetka najbolj pogost. Pojavlja se že pred časom prvega cesarja Avgusta do cesarja Kara leta 283. As na sliki BI je iz časa cesarja Klavdija 1.(41-54). Toda as ni vedno tudi novec z najmanjšo poslovno vrednostjo. V času nekaterih cesarjev se z manjšo poslovno vrednostjo pojavljata še kvadrans in semij. Višja enota od asa pa je dupondij ki zajema dva asa. 2. kvadrans (quadrans) ali četrtinka asa je bakreni novec, ki ima ob uvedbi premer 15-18 mm, a se v kasnejših letih zmanjšuje. Kvadrans na sliki B2 je iz časa Julije Domne,’žene cesarja Septimija Severa (193-211). 3. semij (semis) kot polovinka asa je bakreni novec, ki ima ob uvedbi premer 18-19mm, a se v kasnejših letih zmanjšuje. Na sliki B2 semij iz časa cesarja Maksimijana(286-305). Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na 4. dupondij (dupondius) ali dvakratni as je medeninasti novec, ki ima ob uvedbi premer 26-29mm in težo 13,64g. Od asov ga je najlažje razlikovati po tem, daje na njegovi sprednji strani glava cesarja kronana z žarki. Pojavlja se v času od začetnega cesarja Avgusta do cesarja Probusa leta 280. Dupondij na sliki B4 je iz časa cesarja Septimija Severa (193-211). Prvo višjo poslovno vrednost od dupondija ima sesterc. 5. sesterc ali četrtinka argenteja ali dvakratni dupondij ima ob uvedbi težo 27g. Vrednostno je enak dvema dupondijema ali štirim asom. Pojavlja se kot cinkastobakreni novec od prvega cesarja Avgusta do cesarja Avrelijana leta 270. Sesterc na sliki B5 je iz časa cesarja Trajana (98-117). 6. dvojni sesterc kot cinkastobakreni novec ima ob uvedbi težo 34-38g. Od navadnega sesterca se spet razlikuje tudi po tem, da ima na cesarjevi glavi krono z žarki. Dvojni sesterc na sliki B6 je iz časa cesarja Decija Trajana (249-251). Naslednjo že od samega začetka obstoječo višjo poslovno vrednost novca pa ima denarij. 7. denarij (denarius) je srebrni novec, ki je obstajal že v 3. stoletju pred n.š. z vrednostjo tedanjih 10 asov, iz česar je izhajalo tudi njegovo ime v pomenu desetaka. Prvi cesar Avgust je pa denarij proglasil kot glavni srebrni novec Rimskega cesarstva. Ima premer 16-18mm in težo 3,98g. En srebrni denarij ima ob začetku vpeljane denarne ureditve enako poslovno vrednost kot 4 sesterci ali 16 asov. Pri kasneje izdanih primerkih se je pa čistina njegovega srebra tako zmanjšala, da se je končno lahko pojavljal samo še kot bakreni denar v času cesarja Dioklecijana leta 293. Kasneje je vpeljan še dvojni denarij. Slika B7 prikazuje prvobitni denarij iz časa cesarja Hadrijana (117-138). 8. Srebrni kvinar kot delni denarij je denarij stalno spremljal. Slika B8 ga prikazuje iz časa cesarja Hadrijana (117-138). 9. antoninijan ali dvojni denarij je srebrni novec, vpeljan leta 214. Tudi ta ima cesarjevo glavo z žarki, po čemer se razlikuje od navadnega denarija. Ker je pri kasnejših izdajah antoninijanov prav tako prišlo do poslabšanja kakovosti kovine, iz katere so napravljeni, so tudi antoninijani tedaj začeli šteti le kot bakreni drobiž. Slika B9 prikazuje antoninijan iz časa cesarja Avgusta (27 pr.n.š. -14). Kasneje v času cesarja Maksimijana leta 293 je antoninijan štel le kot bakreni drobiž. Po reformi cesarja Dioklecijana leta 293 ga je pa zamenjal folij. 10. avrej (aureus) je kot zlati novec bil vpeljan že v 4. stoletju pred n.š.Prvi cesar Avgust pa je vzpostavil trdna razmerja med njim in drugimi skupinami novcev. Tedaj je imel obseg 17-18mm in težo 7,42g, ki sta se kasneje zmanjševala. Z avrejem se srečujemo do cesarja Konstantina I. leta 345. Ob začetku ima Skupine vrst novcev v času rimskega cesarstva do leta 476 en zlati avrej enako poslovno vrednost kot 25 srebrnih denarijev. Če ga primerjamo z drobižem, pa ima 1 zlati avrej enako poslovno vrednost kot 100 srebrnih sestercev ali 400 bakrenih asov. Slika B10 predstavlja avrej iz časa cesarja Karakale (198-217). Od časa cesarja Avrelijana dalje, tj. od leta 270 dalje, se v čedalje manjši meri pojavljajo asi, dupondiji in sesterci. Cesar Dioklecijan pa leta 284 uvede novo denarno ureditev, po kateri ima 1 zlati avrej še vedno enako vrednost kot 25 srebrnih argentejev, toda 1 srebrni argentej ima enako vrednost kot 8 bakrenih folij e v. Potemtakem je veljavno razmerje 1 zlati avrej = 200 bakrenih folij ev. 11. folij (folles) je kot izboljšani bakreni novec ob začetku še legiran s srebrom in cinkom ter ima premer 25-27mm in težo lOg. V začetku je 8 velikih folij ev imelo enako poslovno vrednost kot srebrni denar argentej. Kasneje se pojavijo tudi srednji foliji s premerom 18-21mm, mali foliji s premerom 15-17 mm in delni foliji s premerom pod 15mm z različno vrednostjo. Slika Bila prikazuje veliki folij iz časa Dioklecijana (285-305), slika BI ib srednji folij iz časa Licinija, slika BI lc pa mali folij iz časa Konstantina I. (312-337). 12. argentej (argenteus) kot srebrni novec je od cesarja Dioklecijana leta 294 dalje ime novega srebrnega novca v vrednosti 8 folijev, medtem ko je staro ime denarij zaradi njegovega razvrednotenja opuščeno. Novi srebrni novec ima težo 3,41g, še vedno pa šteje 25 srebrnih argentejev enako poslovno vrednost kot en zlati novec avrej. Slika B12 prikazuje argentej cesarja Maksimina I. (235-238). Cesar Konstantin I. leta 312 vpelje spet novo denarno ureditev, po kateri je zlati novec preimenovan v solid, zajema pa ob začetku 18 srebrnih milijarensov ali 24 srebrnih silikev, kar se kasneje spreminja. Srebrni novci zajemajo različno število bakrenih folijev, od časa Konstansa dalje različno število bakrenih centenionalijev ter od časa Konstancija dalje še različno število bakrenih majorin. 13. majorina (maiorina) se kot izboljšani bakreni novec namesto srednjih folijev pojavlja v času cesarja Konstansa leta 346. Bakreni novec ima srebrno legiranje, premer 20-24mm in težo 3.5 -7.5g. Majorino prikazuje slika BI3. 14. centenionalij (centenionalis) se kot izboljšani bakreni novec pojavlja v času cesarja Konstancija II. leta 356. Ima premer 21-23 mm, medtem ko ima polovični centenionalij premer 17-18mm. Prikazanje na sliki B14. 15. bronca je preprosta oznaka za ves bakreni ali bronasti drobiž od cesarja Julijana II. leta 361 dalje. Razlikovati pa je treba velike bronce s premerom 25mm in več, srednje bronce s premerom z 18mm in več, male bronce s Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju premerom 13mm in več ter mini bronce s premerom 12 mm in več. Takšno poimenovanje se ohranja do propada Rimskega cesastva. Slike B15a,b in c prikazujejo iz časa obravnavanega cesarja vse tri navedene velikosti. 16. silikva (siliqua) se kot srebrni novec namesto argenteja pojavlja od cesarja Konstantina II. leta 340 dalje. Ima težo 3,4g, ki je kmalu zmanjšana na 2,63g. Slika B16 prikazuje silikvo iz časa cesarja Konstancija 11.(324-361). 17. miliarens (miliarense) je kot težji srebrni novec vpeljan v času cesarja Konstanina I. okoli leta 320. Ima težo 4.55 -5.54g. 12 miliarensov šteje kot 1 solid in 2 silikvi kot 1 miliarens. Slika B17 prikazuje miliarens iz časa cesarja Konstantina 1.(396-337). 18. solid (solidus) je standardni zlati novec Rimskega cesarstva od cesarja Konstantina I. in leta 324 dalje. Slika B18 ga prikazuje iz časa cesarja Teodozija 11.(402-450). 19. tremis (tremissis) je posebno ime za tretjinski solid kot zlati novec. Kaže ga slika B19 iz zadnjih let Zahodnorimskega cesarstva. Skupine vrst novcev v času bizantinskega cesarstva C SKUPINE VRST NOVCEV V ČASU BIZANTINSKEGA CESARSTVA Bizantinsko cesarstvo zajema sorazmerno skromni del sedanjega slovenskega območja, v glavnem obalni predel od šestega do osmega stoletja. Z zornega kota uporabe novcev je v istem času na sedanjem slovenskem območju skoraj povsem mogoče zanemariti obstoj Avarske (Obrske) države in Langobardske države. A tudi novci Bizantinskega cesarstva so na sedanjem slovenskem območju manj pomembni kot so bili pomembni nekdanji novci Rimskega cesarstva. V Bizantinskem cesarstvu še vedno kot v bivšem Rimskem cesarstvu obstaja zlati solid kot izhodišče denarne ureditve, vpeljana je pa novost v pogledu silikev. 1 zlati solid (solidus) je sedaj vrednostno enak 24 srebrnim silikvam, vsaka silikva je enaka 180 bakrenim folijem, vsak bakreni folij pa šteje 40 numijev. Kasneje se bizantinski novci še drugače razlikujejo od nekdanjih rimskih novcev. Medtem ko na zlatih in srebrnih novcih še vedno ni posebnih imenskih in številčnih oznak, se te začno pojavljati pri bakrenem bizantinskem drobižu. Poenostavljeno lahko kot temeljne skupine bizantinskih novcev na delu sedanjega slovenskega območja navedemo naslednje: 1. folij (follis) je od drobiža naj večji bakreni novec. Na sprednji strani ima podobo cesarja, na hrbtni strani pa veliko črko M, ki označuje, da zajema 40 numijev, ki so najnižja vrednostna enota. Je lahko velike velikosti kot ga prikazuje slika Cia, srednje velikosti, z oglatim ali zaobljenim M ali celo z oznako XXXX kot ga prikazuje slika Clb, ali male velikosti kot ga prikazuje slika Clc. 2. polovični folij je bakreni novec, ki je po premeru manjši od folija, ima pa spet na sprednji strani podobo cesarja, toda na hrbtni strani veliko črko K, ki označuje, da zajema 20 numijev. Je lahko srednje velikosti kot ga kaže slika C2a ali manjše velikosti kot ga kaže slika C2b. 3. dekanumij (decanummium) je še manjši bakreni novec, ki ima spet na sprednji strani podobo cesarja, toda na hrbtni strani veliko črko I, ki označuje, da zajema 10 numijfev. Je spet lahko nekoliko večje ali manjše velikosti , prikazuje ga pa slika C3. 4. pentanumij (pentanummium) je še manjši bakreni novec; njegova značilnost je, da ima na hrbtni strani veliko črko E, ki označuje, da zajema 5 numijev. Je lahko manjše velikosti ali povsem majhen, prikazuje ga pa slika C4. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju 5. 16 kratni numij kot bakreni novec prikazuje slika C5. 6. 8 kratni numij kot bakreni novec prikazuje slika C6. 7. 1 numij kot najmanjši novec prikazuje slika C7. 8. silikva (siliqua) je srebrni novec, ki nima kake posebne oznake in se je bilo treba navaditi, da zajema 180 folijev. Obstajala je pa tudi polovična silikva kot srebrni novec, ki ga prikazuje slika C8. 9. miliarens (miliarense) je srebrni novec, ki ima dvojno vrednost silikve. Obstajal je pa tudi dvojni miliarens, imenovan heksagram, ki ga prikazuje slika C9. 10. solid (solidus) je zlati novec v vrednosti 24 srebrnih silikev. Na sliki CIO je predstavljen solid cesarja Justinijana I. 11. tremij (tremissis) pa je zlati novec, ki šteje tretjino zlatega solida in ga prikazuje slika CII. Med Bizantinski cesarji v obdobju, ki ga obravnavamo, je gotovo najpomembnejši Justinijan I., ki je vladal do leta 565, sledil mu je Justin II do leta 578 in nato številni drugi do Konstantina VI. z Ireno leta 780. Njihovi zlati novci so za srednjeveško zapadno Evropo bili dolgo zanimivi, ker tamkaj ni bilo lastnega zlatega denarja, velikih poslov pa brez njega ni bilo mogoče sklepati. Skupine vrst novcev v času srednjeveškega frankovskega in nemškega cesarstva do leta 1438 Č SKUPINE VRST NOVCEV V ČASU SREDNJEVEŠKEGA FRANKOVSKEGA IN NEMŠKEGA CESARSTVA DO LETA 1438 Ob koncu VIII. stoletja je takorekoč celotno sedanje slovensko območje vključeno v frankovsko državo in nato v njen vzhodni del, iz katerega je leta 962 nastalo Nemško cesarstvo. Le Prekmurje spada v okvir Madžarske kraljevine. Na tem mestu nas zanima denarno dogajanje do časa, ko so Nemško cesarstvo leta 1438 kot vladarji prevzeli Habsburžani. Po denarni ureditvi Karla Velikega velja naslednje načelno denarno razmerje: 1 funt (libra) srebra zajema 20 solidov (šilingov) po 12 pfenigov (denaričev) ali skupaj 240 pfenigov (denaričev). Zaradi gospodarskih okoliščin, ki so se ohranjale skoraj do konca XV. stoletja, je bilo najprej poskrbljeno za novce, ki ustrezajo pfenigom (denaričem). Medtem ko je njihova oznaka pfenig običajna na severnih območjih, se izraz denarič bolj uporablja na južnih območjih. Za pfenige ali denariče pa ne skrbijo vrhovni vladarji, temveč fevdalci ožjih območij, ki za izdajanje novcev pridobijo ustrezne pravice. 1. denarič (1 pfenig) je srednjeveški novec, kovan iz tankega srebra, praviloma s primesjo drugih cenejših kovin, zato sčasoma nekoliko potemni. Zaradi mnogokrat slabše izdelave je zlasti hrbtna stran denaričev (pfenigov) največkrat težko razpoznavna. Kovnice zanje so v XII. in XIII.stoletju obstajale v kar nekaj slovenskih krajih; naj omenimo na Koroškem Breže (Friesach), Št. Vid na Glini (St.Veit), Beljak (Villach), Velikovec (Volkermarkt) in Grebinj (Griffen), na Štajerskem Gradec (Graz), Ptuj (Pettau) in Slovenj Gradec (VVindischgratz), Brežice (Rann), Rajhenburg (Reichenburg) in kasneje še Celje (Cilli), na Kranjskem (s Slovensko krajino) pa Kamnik (Stein), Otok (Gutenwert), Ljubljana (Laibach), Čatež pri Brežicah (Saaz) in Sv.Križ (Heiligenkreuz). V XII. in XIII. stoletju pri nas krožijo tudi denariči, ki so jih v okviru Nemškega cesarstva izdali goriški grofje v kovnicah Lienz na Tirolskem in Obervellach na Koroškem, tržaški škofje in oglejski patriarhi. Kot je znano, je v tistih časih obstajala na reki Dravi meja, od katere je severno območje pripadalo verski oblasti nadškofov v Solnogradu (Salzburgu), južno območje pa patriarhom v Ogleju (Acquilea). Poleg cerkvenih posesti in cerkvenih fevdalcev se pa na slovenskem območju pojavljajo še posvetni fevdalci posameznih pokrajin , ki so si prav tako pridobili pravico kovati denar. Da bi imeli konkretnejšo predstavo o denaričih (pfenigih) pri nas ter o njihovi sprednji in hrbtni strani, Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju podajamo na sliki Čla novec solnograškega nadškofa Adalberta (1168- 1200), izkovanega v Brežah, na sliki Člb novec oglejskega patriarha Gregoria (1251-1269), na sliki Člc novec tržaškega škofa Arlonga (1255-1281), na sliki Čič novec spanheimskega vojvode Bernarda (1202-1256), izkovanega v Ljubljani, na sliki Čld novec istega spanheimskega vojvode, izkovanega v Kostanjevici, na sliki Čle novec spanheimskega vojvode Ulrika (1256-1269), izkovanega v Slovenj gradcu, na sliki Člf novec bamberškega vojvode Leopolda VI.(1195-1230), izkovanega na Ptuju, na sliki Člg novec andechs-meranskega kneza Henrika IV.(1215-1228), izkovanega v Kamniku, na sliki Člh novec andechs-meranskega kneza Ota VIII (1230-1234), izkovanega na Otoku, na sliki Čli pa novec goriškega grofa Alberta II. (1258-1304). 2. Vi denariča, poldenarič (polovični pfenig) ali mali denarič je vreden le polovico denariča (pfeniga), pojavlja se pa pravtako že zelo zgodaj. Je tudi iz srebra, vendar nekoliko manjši in lažji od denariča (pfeniga). Predstavljen je na sliki Č2 v izvedbi, za katero je poskrbel solnograški nadškof Eberhard (1200-1230) v kovnici na Ptuju. Na teh malih novcih ni nikoli označeno njihovo poslovno ime. Zlasti po XIII. stoletju, ko niso več delovale domače kovnice, pa na slovensko območje v čedalje večjem obsegu prihajajo pfenigi in polovični pfenigi, ki so izkovani v habsburških delih nemškega cesarstva, tj. na Koroškem, Štajerskemi, Spodnji Avstriji in Tirolski. Ti novci so vsaj v začetku pogosto izkovani le na sprednji strani, medtem ko je njihova hrbtna stran prazna. Imenujejo se pa brakteati. 3. 1 brakteat je enostranski denarič (enostranski pfenig). Več primerkov takšnih novcev je prikazanih na sliki Č3. V prvotno zamišljeni »karolinški« denarni ureditvi dolgo ni nobenega posebnega novca za predvideni solid (šiling) in funt (libro). Šele kasneje iz Tirolske začenjajo prihajati mnogokratniki pfenigov, ki naj bi bili nekoliko bližji zamišljenim solidom (šilingom); med njimi so tudi dvajsetice. 4. dvajsetica (Zwainziger) ali dvajset pfenigov (denaričev) je večji in debelejši srebrni novec od običajnih pfenigov ah denaričev. Ima vrednost 20 pfenigov ah denaričev, kar pa pravzaprav že odstopa od karolinške sheme denarne ureditve, po kateri bi moralo 12 pfenigov ah denaričev oblikovati solid (šiling). Vendar se je takšen novec kot začetni nekoliko debelejši denar le začel uveljavljati. Zanimivo je, da naziv dvajsetica na novcu ni naveden in so se ljudje pač morah navaditi na njeno vrednost glede na velikost in debelino, ki se je razlikovala od siceršnjih pfenigov ah denaričev. Takšen novec izTirolske v času 1306-1335 prikazuje slika Č4. 14 ) Skupine vrst novcev v času srednjeveškega frankovskega in nemškega cesarstva do leta 1438 Kasneje se z višjo vrednostjo od denaričev ali pfenigov pomembneje uveljavljajo delni tolarji, tolarji in večkratni tolarji, ki prav tako nimajo stalno vrednostno mesto v obstoječi denarni ureditvi. Pri plačevanju večjih zneskov so pa v uporabi tudi zlati novci. Dokler ni bilo domačih, so bili v uporabi zlasti tisti, ki so izhajali iz Bizantinskega cesarstva, nato renski zlati goldinarji (guldni) in beneški dukati ter po letu 1300 celo madžarski zlati forinti, medtem, ko so se pojavili avstrijski zlati goldinarji šele po letu 1360 iz kovnic Judenburg in Lienz. Skupine vrst novcev v času madžarske kraljevine od leta 907 do leta 1526 D SKUPINE VRST NOVCEV V ČASU MADŽARSKE KRALJEVINE OD LETA 907 DO LETA 1526 Madžarska kraljevina po bitki leta 907 med drugim zaseda skoraj vse slovensko ozemlje razen Primorske in dela zahodne Štajerske, po porazu leta 955 pa je na slovenskem območju omejena samo še na Prekmurje. Do leta 1526 ima ta država različne kralje, tedaj pa dobijo vrhovno oblast v njej Habsburžani. Madžarska ni bila nikoli del Nemškega cesarstva, zato jo je vedno treba obravnavati posebej. Tudi v tej državi se v smislu načelne karolinške denarne ureditve vse začne s srebrnimi denariči. V Prekmurju, ki tedaj od slovenskega območja spada pod Madžarsko, so povsem običajni madžarski denariči in kasneje še druge vrste madžarskih novcev. V obravnavanem obdobju najpogostejše skupine vrst novcev so predstavljene v nadaljevanju. 1. 1 bakrenjak (1 rezpenz) je bakreni novec iz časa kralja Bela 111.(1172-1196); nekoliko manjšega prikazuje slika Dla, nekoliko večjega pa slika Dlb. 2. 1 oboi (1 obulus) je polovični srebrni denarič, ki se prav tako pojavlja v času kralja Bele 111.(1172-1196), a tudi v času Andreja 11.(1205-1235), Bele IV. (1235.1270), Štefana V.(1270-1272), Ladislava IV.(1272-1290), Vaclava (1301-1305), Karla Roberta (1307-1342), Marije (1382-1387), Alberta (1437- 1439), Vladislava 1.(1440-1444), Ladislava V.( 1440-1457), Matije 1.(1458-1490) in Vladislava 11.(1490-1516). Na slikah D2a in D2b sta dva primerka obola. 3. 1 denarič (1 denar) je normalni srebrni novec, ki se pojavi že v času od prvega kralja Štefana(997-1038) nato pa dalje pri vseh kraljih. Na sliki D3 je iz časa prvega kralja. 4. 1. Groš ali 3 denariči (garaš) je srebrni novec s trikratno vrednostjo denariča. Pojavlja se v času Karla I.Roberta (1307-1342(, Ludvika I. (1342-1382), Matije I. (1458-1490) in Vladislava 11.(1490-1516). Na sliki D4 je izbrani primerek groša. 5. 1 forint je manjši zlati novec, ki se pojavlja v času Karla I.Roberta (1307-1342), Ludvika 1.(1342-1382), Marije (1382-1387), Sigismunda (1387-111437), Alberta (1437-1439), Vladislava I.( 1440-1444), Ivana Hunjadi-ja (1446-1453), Ladislava V. (1440-1457), Matije 1.(1458-1490), Vladislava 11.(1490-1516), Ludvika II. (1516-1526) in Janoša (1526-1540). Na sliki D6 je primerek takšnega novca. 1 Skupine vrst novcev v času beneške države E SKUPINE VRST NOVCEV V ČASU BENEŠKE DRŽAVE Potem, ko v Beneški državi od začetka XII.stoletja dalje začnejo kovati svoje novce, se ti širijo zlasti na primorski del slovenskega območja. Tudi v beneški državi izhajajo iz načelne karolinške denarne ureditve 1 libra (lira) = 20 soldov po 12 denaričev ali skupaj 240 denaričev, vendar imajo denarič, njegovi deli in večkratniki posebna italijanska imena, povezana z njihovo obliko, čistino in težo. Kasneje se pojavlja še srebrna lira in zlati dukat.V celoti obstajajo zelo številne različne skupine vrst novcev, pri katerih so se spreminjala tako uradna imena kot tudi teža in čistina. Z zornega kota kroženja na slovenskem območju so pomembnejše le nekatere skupine vrst novcev. 1. 1 mali skledasti denarič (denaro o piccolo scodellato) je mali srebrni novec, poznan že pri prvih dožih po letu 1156, ki so pričeli s kovanjem. Prikazuje ga slika El. 2. 1 groš ali 26 kratnik denaričev (grosso da 26 denari o picccoli) je srebrni novec, ki se pojavi pri dožu Enrico Dandolu (1192-1205). Slika E2 ga prikazuje iz časa doža Lorenza Tiepola (1268-1280). 3. 1 marcello ali polovična lira (marcello o mezza lira) je srebrni novec s težo 3,26 in čistino 0,048, kasneje enačen tudi z 12 soldi, ki se pojavi v času doža Nicola Marcella (1473-1374). Slika E3 je iz časa doža Giovannija Moceniga (1478-1485). 4. 1 mocenigo ali lira (mocenigo o lira) je srebrni novec s težo 6,52 in čistino 0.948, kasneje označen tudi s 24 soldi, ki se pojavi v času doža Giovannija Moceniga (1478-1485). Novec iz slike E4 pa je iz časa doža Pietra Landa (1539-1545). 5. Vt tolarja je srebrni novec iz časa doža Lodovica Manina (1789-1797); upodobljen je na sliki E5. 6. V 2 tolarja je srebrni novec iz časa Paola Raniera (1779-1797); upodobljen je na sliki E6. 7. 1 tolarje srebrni novec iz časa doža Lodovica Manina (1779-1797); upodobljen je na sliki E7. 8. 1 dukat (ducato) je zlati novec s težo 3,56g in čistino 1,0000 iz časa doža Alvise III.Moceniga (1722-1732); upodobljen je na sliki E8. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju F SKUPINE VRST NOVCEV V HABSBURŠKIH VOJVODINAH NEMŠKEGA CESARSTVA OD LETA 1438 DO LETA 1806 V XV. stoletju je bil Albreht II.Habsburški izvoljen za nemškega cesarja, da bi imeli po prejšnjih nemirih na tem mestu neškodljivega in brezpomembnega človeka. Ta položaj pa je postal za Habsburžane deden in samo v letih 1742 do 1745 nemški cesar ni bil Habsburžan. Kmalu po začetku tega obdobja se je začelo uveljavljati novo načelno izhodišče denarne ureditve, po katerem 1 računski goldinar šteje 60 krajcarjev. Kljub temu še do srede XVII.stoletja obstajajo tudi novci za pfenige in groše, tolarje in dukate brez njihove jasne uvrstitve v omenjeno novo denarno ureditev. Kasneje je bilo določeno, da štirje pfenigi pomenijo isto kot en krajcar in da pomeni en groš isto kot trije krajcarji, medtem ko je razmerje tolarjev in dukatov do goldinarja in krajcarjev ostalo povsem gibljivo. V tem obdobju začenjajo novci, ki se nanašajo na krajcarje do četrt tolarja, dobivati številčne oznake, ki se nanašajo na njihovo imensko vrednost. Pri večjih srebrnikih pa je bilo treba njihovo imensko vrednost še vedno prepoznavati le glede na njihovo velikost in debelino. V nadaljevanju so navedene najbolj pogoste skupine novcev, ki že izhajajo iz imen novo nastajajoče denarne ureditve: 1. V* krajcarja je bakreni novec, ki se pojavlja v času Marije Terezije in ga prikazuje slika F1 iz leta 1777. Za časa Franca II. Leta 1800 je že nekoliko spremenjen. 2. % krajcarja je bakreni novec, ki se prav tako pojavlja v času Marije Terezije in ga prikazuje slika F2 v izvedbi iz leta 1777, medtem ko je v času cesarja Franca II leta 1800 že spet nekoliko spremenjen. 3. 1 krajcarje bakreni novec, ki se pojavlja v času cesarja Franca I in ga prikazuje slika F3 iz leta 1762, a ga za časa cesarja Franca II. leta 1800 spet najdemo v nekoliko drugačni v izvedbi. 4. 3 krajcarji so bakreni novec, ki se pojavlja v času cesarja Franca II. leta 1800 in ga prikazuje slika F4. 5. 6 krajcarjev so bakreni novec, ki se prav tako pojavlja v času cesarja Franca II. leta 1800 in ga prikazuje slika F5. 6. 1 krajcar je najmanjši srebrni novec, ki se pojavlja v času cesarja Ferdinanda II. (1619-1637) in nato v času cesarja Ferdinanda 111.(1637-1657, cesarja ■ Skupine vrst novcev v habsburških vojvodinah nemškega cesarstva od leta 1438 do leta 1806 Leopolda I. (1658-1705), cesarja Jožefa 1.(1705-1711), cesarja Karla VI.(1711- 1748, cesarja Franca 1.(1745-1765) in seveda njegove žene Marije Terezije kot nadvojvodinje (1740-1780). Na sprednji strani ima podobo vsakokratnega cesarja oziroma drugačnega vladarja. Za časa vsakega cesarja je novec kovan z različnimi letnicami in za različne dele države. Slika F6 ga prikazuje iz časa cesarja Leopolda I. 7. 3 krajcarji so srebrni novec, ki je sčasoma najbolj običajen mali srebrnik od časa cesarja Maksimilijana II. (1564-1576) dalje, medtem ko se je v času predhodnega cesarja Ferdinanda 1.(1556-1564) še imenoval preprosto kot groš in je bil brez številčnih oznak. Na sliki F7 je iz časa cesarja Ferdinanda 11.(1619-1637). Z njim se srečamo tudi pri kasnejšem cesarju Francu 1.(1745- 1765) z ženo Marijo Terezijo (1740-1780), pri cesarju Jožefu 11.(1765-1790), a tudi pri zadnjem cesarju Nemškega cesarstva Francu 11.(1792-1806). Na sprednji strani ima novec za 3 krajcarje vedno podobo vsakokratnega cesarja, na hrbtni strani pa ustrezne grbe tistega dela celotne države, za katerega je bil kovan, npr. Spodnjo iAvstrijo, Tirolsko, Štajersko, Koroško itd. Za časa vsakega cesarja je novec kovan z različnimi letnicami in za različne dele države. 8- 6 krajcarjev je nekoliko večji srebrni novec. Slika F8 ga prikazuje iz časa Leopolda I. (1658-1705). Zanimivo je, daje številka 6 lahko napisana z rimsko številko VI ali z navadno številko 6. Z njim se srečujemo seveda tudi pri vseh naslednjih cesarjih, ki so že bili omenjeni, do vključno zadnjega cesarja Franca 11.(1792-1806). Za časa vsakega cesarja je novec kovan z različnimi letnicami in za različne dele države. 9. 5 krajcarjev je srebrni novec, ki se kar naenkrat pojavi v času nadvojvodinje Marije Terezije (1740-1780) in njenega sina cesarja Jožefa II. (1765-1790), kar je prikazano na sliki F9. Vedno je kovan z različnimi letnicami in za različne dele države. 10. 7 krajcarjev je srebrni novec, ki se pojavlja v času cesarja Franca 1.(1745-1767) kot ga kaže slika FlOa, zlasti pa v času cesarja Franca II. (1792-1806), ko ima drugačen videz kot je običajen pri drugih krajcarskih novcih, kar kaže slika F1 Ob, saj na novcu ni več upodobljen cesar. Za časa vsakega cesarja je ta novec kovan z različnimi letnicami in za različne dele države. 11-10 krajcarjev je kot srebrni novec prav tako mogoče zaslediti že v času cesarja Franca 1.(1745-1767), v času Marije Terezije in cesarja Jožefa II. (1765- 1790), kar prikazuje slika Fll; tudi v času cesarja Leopolda II (1790-1792) se srečujemo z njim. Za časa vsakega cesarja je ta novec kovan z različnimi letnicami in za različne dele države. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju 12.12 krajcarjev se kot srebrni novec pojavi pri končnem nemškem cesarju Francu 11.(1792-1806) in je podobno kot tedanji novec za 7 krajcarjev brez podobe vladarja, kar vidimo iz slike F12. Tudi ta novec je kovan z različnimi letnicani in za različne dele države. 13.15 krajcarjev se kot srebrni novec pojavi v glavnem v času od cesarja Leopolda (1658-1705) dalje v več različnih izvedbah; ena od njih je prikazana na sliki F13. V času cesarja Franca I. (1745-1765) se pojavlja v nekoliko drugačni izvedbi. 14.17 krajcarjev se kot srebrn novec pojavi v XVIII.stoletju in ga kaže slika F14. 15. 20 krajcarjev se kot srebrni novec v glavnem pojavi v času cesarja Franca I. (1745-1765) in pri nadaljnjih vladarjih; prikazani so na sliki F15. 16. 24 krajcarjev je srebrni novec, ki se pojavi v času cesarja Franca 11.(1792-1806) in ga prikazuje slika F16. 17. 30 krajcarjev je srebrni novec, s katerim se srečamo v času cesarja Franca I. in ga kaže slika F17a, a je kasneje v času cesarja Jožeta II.po obliki še vedno sličen, na kar kaže slika F17b. Končno se v tem obdobju pojavljajo še različne skupine vrst novcev zunaj veljavne denarne ureditve kot: 18.1/4 tolarja kot srebrni novec. 19. 1/2 tolarja kot srebrni novec, ki je iz časa cesarja Matije II. iz leta 1614 upodobljen na sliki F19. 20.1 tolar kot srebrni novec, prikazan na sliki F20a iz časa cesarja Karla 11.(1519- 1556), sliki F20b Iz časa cesarja Ferdinanda 11.(1617-1637) in sliki F20c iz časa Marije Terezije (1740-1780). 21. 2 tolarja je nekoliko večji srebrni novec, ki ga slika F21 prikazuje iz časa Leopolda 1.(1658-1705). 22.1 florin je zlati novec, ki ga slika F22 prikazuje v dveh izvedbah iz različnih let. 23. 2 florina je nekoliko večji zlati novec, ki ga slika F23 prikazuje z letnico 1586 iz časa cesarja Rudolfa II. 24.1 dukat je prav tako zlati novec in ga prikazuje slika F24 z letnico 1788 iz časa cesarja Jožefa II. 25. 2 dukata je nekoliko večji zlati novec, ki ga slika F25 prikazuje z letnico 1774 iz časa cesarja Jožefa II. Skupine vrst novcev v habsburških vojvodinah nemškega cesarstva od leta 1438 do leta 1806 26. 4 dukati so največji zlati novec. Prikazan je na sliki F26 iz leta 1701, tj. iz časa cesarja Leopolda. Priljubljeni srebrni tolarji in zlati dukati niso fiksno vključeni v obstoječo denarno ureditev, zato se njihovo razmerje do drugih uradnih novcev pogosto spreminja, v glavnem zaradi zmanjševanja vrednosti drugih srebrnih in zlasti bakrenih novcev. Vprašanje predstavnika za računski goldinar se je uredilo šele tedaj, ko se je trajno ohranilo razmerje 1 tolar = 2 goldinarja ali 1 goldinar = pol tolarja. Dukati so pa tudi tedaj ostali zunaj normalno vpeljane denarne ureditve. V času od Marije Terezije do cesarja Franca II. obstajajo tudi posebni novci za Goriško-Gradiščansko in sicer: 27. Vi solda kot bakreni novec iz let 1768-1792, kar je prikazano na sliki F27. 28.1 sold kot bakreni novec iz let 1741-1800, kar je prikazano na sliki F28. 29. 2 solda kot bakreni novec iz let 1792-1802, kar je prikazano na sliki F29. 30. 15 soldov je srebrni novec iz leta 1802, kar je prikazano na sliki F30. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju G SKUPINE VRST NOVCEV V MADŽARSKI KRALJEVINI OD LETA 1526 DO LETA 1858 Leta 1526 je bila v vojni s Turškim cesarstvom uničena prvotna Madžarska kralje¬ vina ter vzpostavljena Avstro-ogrska država s skupnim vladarjem Habsburžanom Ferdinandom I., kije kot nemški cesar bil na Madžarskem kralj. Za Madžarsko se v tem obdobju kujejo posebni novci, ki se postopno do leta 1858 vključijo v tedaj običajno denarno ureditev, po kateri en forint (ali pol tolarja) šteje 60 krajcarjev. V tem obdobju se po vrstnem redu pojavljajo zlasti naslednje skupine novcev: 1. 1 krajcar kot mali srebrni novec v času Marije Terezije (1740-1780), na sliki Gl. 2. 1 poltura kot srebrni novec v času Franca Rakoszia (1703-1711, na sliki G2. 3. 1 . groš ali 3 krajcarji kot srebrni novec v času Leopolda 1.(1657-1705, na sliki G3. 4. 6 krajcarjev kot srebrni novec v času Leopolda I (1657-1705), na sliki G4. 5. 10 krajcarjev kot srebrni novec v času Ferdinanda V. (1835-1848), na sliki G5. 6. 15 krajcarjev kot srebrni novec v času Leopolda I (1657-1705), na sliki G6. 7. 17 krajcarjev kot srebrni novec v času Marije Terezije (1751-1765). na sliki G7. 8. 20 krajcarjev kot srebrni novec v času Marije Terezije (1755-1780) in Ferdinanda (1837-1848), na sliki G8. 9. 30 krajcarjev kot srebrni novec v času Marije Terezije 1742-1772, na sliki G9. 10.1/4 tolarja kot srebrni novec od časa začetnega kralja Ferdinanda I. do Karla III., na sliki G10. 11.1/2 tolarja kot srebrni večji novec zlasti od časa začetnega kralja Ferdinanda I. do Marije Terezije, Jožefa II. ter Ferdinanda (1837-1839), na sliki Gll je iz časa Leopolda 1 (1657-1705). 12. 1 tolar kot srebrni velik novec, zlasti od časa začetnega kralja Ferdinanda I. do Marije Terezije in Jožefa II., nato pa Ferdinanda (1837-1839). Na sliki G12 je iz časa Rudolfa 1.(1576-1608). 13.1 dukat kot zlati novec, obstaja praktično pri vseh vladarjih v obravnavanem obdobju. Kaže ga slika G13. I Skupine vrst novcev v madžarski kraljevini od leta 1526 do leta 1858 14. 2 dukata kot zlati novec času Marije Terezije in Jožefa II. Kaže ga slika G14. 15. 5 dukatov kot veliki zlati novec iz časa Leopolda 1.(1657-1795). Kaže ga slika G15. Pri tem seveda novci za tolarje in dukate niso z absolutno vrednostjo vključeni v uradno denarno ureditev. Po letu 1848 do 1858 se pojavljajo še naslednji novci: 16.1 krajcar kot srednji bakreni novec iz let 1848 in 1849; za leto 1849 je predstavljen na sliki G16. 17. 3 krajcarji kot velik bakreni novec iz leta 1849, predstavljen na sliki G17. 18. 6 krajcarjev kot srebrni novec iz leta 1849, predstavljen na sliki G18. 19.10 krajcarjev kot srebrni novec iz leta 1848, predstavljen na sliki G19. 20. 20 krajcarjev kot srebrni novec iz leta 1848, predstavljen na sliki G20. 21.1 dukat kot zlati novec iz leta 1848, predstavljen na sliki G21. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju H SKUPINE VRST NOVCEV V ČASU NAPOLEONOVIH ILIRSKIH PROVINC OD LETA 1809 DO LETA 1813 Po mirovni pogodbi iz leta 1809 so v okviru francoske države oblikovane Ilirske province, ki obsegajo od slovenskega območja vso Goriško, Kranjsko, polovico Koroške in Trst. Štajerska je nasprotno v okviru habsburškega dela nemškega cesarstva. Meja z italijansko državo je urejena po Soči od izvira do izliva. Ilirske province seveda zajemajo tudi neslovensko območje hrvaškega in črnogorskega Primorja, vendar je njihov sedež v Ljubljani. V Ilirskih provincah kot delu Napoleonove Francije ne kroži francoski denar, temveč tisti, ki so ga ob Napoleonovem vladanju vzpostavili v Kraljevini Italiji s sliko Napoleona na sprednji strani. Vpeljana denarna ureditev ima svoje izhodišče v liri, ki šteje 20 soldov, vsak soldo pa je razčlenjen na 5 centesimov, tako, da lira zajema skupaj 100 centesimov. V tem času v okviru Ilirskih provinc v glavnem krožijo novci, ki so obravnavani v nadaljevanju. 1. 1 centesim je bakreni novec, tisti iz leta 1809 je predstavljen na sliki H1. 2. 3 centesimi so bakreni novec, tisti iz leta 1811 je predstavljen na sliki H2. 3. 10 centesimov je izboljšani bakreni novec, tisti iz leta 1810 je predstavljen na sliki H3. 4. 1 sold je prav tako bakreni novec, tisti iz leta 1807 je predstavljen na sliki H4. 5. 5 soldov je že srebrni novec, tisti iz leta 1812 je predstavljen na sliki H5. 6. 10 soldov je prav tako srebrni novec, tisti iz leta 1808 je predstavljen na sliki H6. 7. 15 soldov je tudi v obliki srebrnega novca. 8. 1 lira je prav tako srebrni novec. 9. 2 liri sta tudi srebrni novec. 10. 5 lir je prav tako srebrni novec. 11. 20 lir pa je že zlati novec. 12. 40 lir je tudi zlati novec, tisti iz leta 1814 pa je predstavljen na sliki H12. Na vseh teh novcih je jasno označena njihova imenska vrednost. Skupine vrst novcev avstrijskega cesarstva od leta 1804 do leta -1858 I SKUPINE VRST NOVCEV AVSTRIJSKEGA CESARSTVA OD LETA 1804 DO LETA 1858 Bivši nemški cesar Franc II. (1792-1806) je postal prvi avstrijski cesar Franc I.( 1804-1835) ter je nadaljeval z dotedanjim izdajanjem novcev. Še vedno pa obstaja načelna denarna ureditev, po kateri 1 računski goldinar zajema 60 krajcarjev, toda računski goldinarje sedaj trajno enak polovici tolarja. Navajamo najpogostejše novce. 1. l A krajcarja je bakreni novec, ki obstaja v času cesarja Franca I. leta 1816 v izvedbi kot jo kaže slika I la.V času cesarja Franca Jožefa I. pa se po letu 1851 pojavlja z izvedbo kot jo kaže slika I lb. 2. Vi krajcarja kot bakreni novec obstaja v času cesarja Franca 1. leta 1812 v izvedbi kot jo kaže slika I 2a, medtem ko se leta 1816 pojavlja z izvedbo kot jo kaže slika I 2b. V času cesarja Franca Jožefa I. se pa pojavlja leta 1851 z izvedbo kot jo kaže slika I 2c. 3. 1 krajcar kot bakreni novec obstaja v času cesarja Franca I. leta 1812 v izvedbi kot jo kaže slika I 3a, leta 1816 v izvedbi kot jo kaže slika I 3b, v času cesarja Franca Jožeta I. se pa pojavlja kot to prikazuje slika I 3c. 4. 2 krajcarja sta bakreni novec iz časa cesarja Franca Jožeta I. Iz leta 1848 je predstavljen na sliki I 4a in iz leta 1851 na sliki I 4b. 5. 3 krajcarji so bakreni novec iz časa cesarja Franca I., izdan leta 1816 kot ga kaže slika I 5a, medtem ko ga iz časa cesarja Franca Jožefa I. leta 1851 kaže slika I 5b. 6. 15 krajcarjev so bakreni novec iz časa cesarja Franca I. leta 1807 v obliki kot jo kaže slika I 6. 7. 30 krajcarjev so bakreni novec iz časa cesarja Franca I. leta 1807 v obliki kot jo kaže slika I 7. 8. 3 krajcarji so kot srebrni novec v času cesarja Franca I.izdani zlasti v letih 1792-1815 in to v več Izvedbah; v eni od njih je prikazan na sliki I 8. V času cesarja Ferdinanda je takšen novec izdan v letih 1835-1848. 9. 5 krajcarjev je v obliki srebrnega novca, ki je za časa cesarja Franca I.izdan v letih 1817-1833 v več različicah ter je v eni od njih prikazan na sliki I 9. Za časa cesarja Ferdinanda I je izdan v letih 1835-1848 in nato za časa cesarja Franca Jožefa I.v letih 1858-1867. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju 10. 6 krajcarjev je v obliki srebrnega novca, izdanega v času cesarja Franca Jožeta I v letih 1848-1849, kar kaže slika I 10. 11.10 krajcarjev je v obliki srebrnega novca, izdanega v času cesarja Franca I v letih 1814-1833, v času cesarja Ferdinanda I. in v času cesarja Franca Jožefa I. pa je izdan v letih 1852-1855. Slika 111 prikazuje tipični primer tega novca. 12. 20 krajcarjev je v obliki srebrnega novca, izdanega v času cesarja Franca I.v letih 1804-1833 v več izvedbah ter je v eni od njih prikazan na sliki I 12a. V času cesarja Franca Jožefa I. v letih 1852-1856 se pa pojavlja v obliki, ki jo kaže slika I 12b. 13.1/2 tolarja (1 goldinar) je nekoliko večji srebrni novec, v času cesarja Franca I. izdan v letih 1804-1835 v več izdajah, v času cesarja Ferdinanda I. je bil izdan v letih 1835-1848 v nekoliko manjši obliki. V času cesarja Franca Jožefa I.paje izdanvletih 1852-1856 v obliki, ki jo kaže slika I 13. 14.1 tolar (2 goldinarja) je večji srebrni novec, v času cesarja Franca I. izdan v letih 1806-1835 v več Izvedbah, v času cesarja Ferdinanda v letih 1835-1848, v času cesarja Franca Jožefa I. pa v letih 1852-1856, kar kaže slika I 14. 15.1 dukat se kot zlati novec brez oznake vrednosti pojavlja v času cesarja Franca I. v letih 1806-1833 ter njegova vrednost ni fiksna v izrazih denarne ureditve. V času cesarja Ferdinanda se pojavlja v letih 1835-1848 in v času cesarja Franca Jožefa I. v letih 1848-1858 in sicer v dveh različicah, ki ju kažeta sliki 15a in 15b. 16. 4 dukati so večji zlati novec z oznako vrednosti, ki se pojavlja v času cesarja Franca I. v letih 1807-1823 ter njegova vrednost ni fiksna v izrazih denarne ureditve. V času cesarja Ferdinanda se pojavlja v letih 1837-1848 in v času cesarja Franca Jožefa I. v letih 1852-1857. Na sliki I 16 je iz leta 1848. Skupine vrst novcev avstrijskega cesarstva od leta 1858 do leta 1892 J SKUPINE VRST NOVCEV AVSTRIJSKEGA CESARSTVA OD LETA 1858 DO LETA 1892 V tem obdobju je uveljavljena denarna ureditev, po kateri ima 1 goldinar (forint) 100 krajcarjev. V obtoku so pa naslednji običajni novci brez priložnostnih in spominskih: 1. 5/10 krajcarja v obliki bakrenega novca iz let 1858-1891, prikazanega na sliki JI. 2. 1 krajcar v obliki bakrenega novca iz let 1858-1891, prikazanega na sliki J2. 3. 4 krajcarji v obliki nekoliko večjega bakrenega novca iz let 1860-1864, prikazanega na sliki J3. 4. 5 krajcarjev v obliki srebrnega novca iz let 1858-1867, prikazanega na sliki J4. 5. 10 krajcarjev v obliki srebrnega novca iz let 1858-1872, kije v starejši izvedbi prikazan na sliki J5a in v novejši izvedbi na sliki J5b. 6. 20 krajcarjev v obliki srebrnega novca iz let 1868-1872. Na sliki J6a je prikazan v starejši izvedbi in na sliki 6b v novejši izvedbi. 7. 1/4 florina (1/4 goldinarja) v obliki srebrnega novca iz let 1859-1875; prikazuje ga slika J7 8. 1 florin (1 goldinar) v obliki srebrnega novca iz let 1857-1892; prikazuje ga slika J8. 9. 2 florina (2 goldinarja) v obliki srebrnega novca iz let 1858-1892, ki je prikazan na sliki J9. 10. 1 sporazumni tolar (Vereinstaler)= 1,5 goldinarja v obliki srebrnega novca iz let 1857-1867, ki je prikazan na sliki J10. 11.2 sporazumna tolarja (2 Vereinstaler)= 3 goldinarji v obliki srebrnega novca iz let 1865-1867, ki je prikazan na sliki J11. 12.1 dukat je zlati novec brez oznake vrednosti iz let 1860-1891 z manjšimi variantami. Izvedba iz leta 1871 je prikazana na sliki I 12. Je brez fiksne vrednosti v izrazih denarne ureditve. 13.4 dukati kot večji zlati novec z oznako vrednosti iz let 1860-1891 z manjšimi variantami. Izvedba leta 1898 je prikazana na sliki J13. Je brez fiksne vrednosti v izrazih denarne ureditve. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju 14.1/2 sporazumne krone (1/2 Vereinskrone) v obliki zlatega novca iz let 1858-1866, kije prikazan na sliki J14. Novec je brez fiksne vrednosti v izrazih denarne ureditve. 15.1 sporazumna krona (Vereinskrone) v obliki zlatega novca izlet 1870-1891, ki je prikazan na sliki J15. Novec je brez fiksne vrednosti v izrazih denarne ureditve. 16. 4 florini (4 goldinarji)=10 frankov v obliki zlatega novca iz let 1870-1891, ki je prikazan na sliki J16. Novec je brez fiksne vrednosti v izrazih denarne ureditve. 17. 8 florinov (8 goldinarjev)= 20 frankov v obliki zlatega novca iz let 1879-1891, ki je prikazan na sliki J17. Novec je brez fiksne vrednosti v izrazih denarne ureditve. Skupine vrst novcev madžarske kraljevine od leta 1858 do leta 1892 K SKUPINE VRST NOVCEV MADŽARSKE KRALJEVINE OD LETA 1858 DO LETA 1892 Z letom 1858 je tudi v madžarski kraljevini pod vodstvom Habsburžanov vpeljana denarna ureditev, po kateri 1 forint šteje 100 krajcarjev. V obdobju do leta 1892 je mogoče srečevati naslednje skupine vrst novcev: 1. 5/10 krajcarjev kot bakreni novec v letih 1882-1873, prikazan na sliki KI. 2. 1 krajcar kot bakreni novec letih 1878-1892, prikazan na sliki K2. 3. 4 krajcarji kot bakreni novec leta 1868, prikazan na sliki K3. 4. 10 krajcarjev kot srebrni novec v letih 1868-1888, prikazan na sliki K4. 5. 20 krajcarjev kot srebrni novec v letih 1868-1872, prikazan na sliki K5. 6. 1 forint kot srebrni novec v letih 1868-1892, prikazan na sliki K6. 7. 1 dukat kot zlati novec iz let 1868-1881, prikazan na sliki K7. 8. 10 frankov = 4 forinti kot zlati novec iz let 1870-1892, prikazan na sliki K8. 9. 20 frankov =8 forintov kot zlati novec izlet 1870-1892, prikazan na sliki K9. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju L SKUPINE NOVCEV AVSTRIJSKEGA CESARSTVA OD LETA 1892 DO LETA 1918 V tem obdobju je uveljavljena nova denarna ureditev, po kateri 1 krona šteje 100 vinarjev (helerjev). Navajamo skupine novcev v obtoku. 1. 1 vinarje bakreni novec iz let 1892-1916, predstavljen na sliki Ll. 2. 2 vinarja je bakreni novec iz let 1892 -1915, predstavljen na sliki L2. 3. 2 vinarja kot železni novec iz let 1916-1918 je predstavljen na sliki L3. 4. 10 vinarjev kot niklasti novec iz let 1892-1911 je predstavljen na sliki L4. 5. 10 vinarjev kot bakreno-cinkasti novec iz let 1915 in 1916 s prvotno izvedbo, predstavljeno na sliki L5; kasneje je vnesena manjša sprememba. 6. 20 vinarjev kot niklasti novec iz let 1892-1914 s predstavitvijo na sliki L6. 7. 20 vinarjev kot železni novec iz let 1916-1918 s predstavitvijo na sliki L7. 8. 1 krona kot srebrni novec iz let 1892 -1916 s predstavitvijo na sliki L8. 9. 2 kroni kot srebrni novec s predstavitvijo na sliki L9. 10. 5 kron kot srebrni novec iz let 1900-1909 z več variantami. Izvedba iz leta 1905 je predstavljena na sliki L10. 11.10 kron kot zlati novec iz let 1896-1911, predstavljen na sliki Lil. 12. 20 kron kot zlati novec iz let 1892-1916, predstavljen na sliki L12. 13.100 kron kot veliki zlati novec iz let 1908-1914 v običajni izvedbi, predstavljeni na sliki L13a. 14.100 kron kot veliki zlati novec v posebni izvedbi iz leta 1906, predstavljeni na sliki L13b. 15. 1 dukat kot mali zlati novec izlet 1892-1915, predstavljen na sliki L14. Novec ni vklopljen v obstoječo denarno ureditev. 16. 4 dukati kot večji zlati novec iz let 1892-1915, predstavljen na sliki L15. Novec ni vklopljen v obstoječo denarno ureditev. ■ Skupine vrst novcev madžarske kraljevine od leta 1892 do leta 1918 M SKUPINE VRST NOVCEV MADŽARSKE KRALJEVINE OD LETA 1892 DO LETA 1918 Medtem ko so v tem obdobju bankovci enotni za avstrijsko in madžarsko državo, so madžarski novci izdani posebej. Za madžarsko kraljevino od leta 1892 dalje velja naslednja načelna denarna ureditev: 1 korona = loo filerjev. V tem obdobju se pojavljajo naslednji običajni novci brez priložnostnih in spominskih: L filer kot bakreni novec iz let 1892-1914, predstavljen na sliki Ml. 2. 2 filerja kot bakreni novec iz let 1892-1915, predstavljen na sliki M2. 3. 2 filerja kot železni novec iz let 1916-1918, predstavljen na sliki M3. 4. 10 filerjev kot niklasti novec iz let 1892-1909, predstavljen na sliki M4. 5. 10 filerjev kot bakreno-cinkovi in nato železni novec iz let 1914-1918, predstavljen na sliki M5. 6. 20 filerjev kot niklasti novec iz let 1892-1914, predstavljen na sliki M6. 2. 20 filerjev kot železni novec iz let 1915-1918, predstavljen na sliki M7. 8. 1 korona kot srebrni novec iz let 1892-1916 z različnimi izvedbami glave vladarja, predstavljen na sliki M8. 9. 2 koroni kot srebrni novec iz let 1912-1914, predstavljen na sliki M9. 10. 5 koron kot srebrni novec iz let 1900-1909, predstavljen na sliki MIO. 11.10 koron kot zlati novec iz let 1892-1915, predstavljen na sliki Mil. 12. 20 koron kot zlati novec iz let 1892-1916, predstavljen na sliki M12. 13.100 koron kot zlati novec iz let 1907-1908, predstavljen na sliki M13. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na: N SKUPINE VRST NOVCEV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE OD LETA 1918 DO LETA 1941 Nova država je nastala po končani prvi svetovni vojni z združitvijo mednarodno priznane Kraljevine Srbije, ki je zajemala Srbijo, Črno goro in Makedonijo, in iz južnega dela nekdanje Avstro-Ogrske monarhije nastale Države Slovencev, Hrvatov, Bosancev in Hercegovcev, ki je bila mednarodno še nepriznana. Denarna ureditev nove države opredeljuje dinar kot temeljno valuto, ki obsega 100 par. Prva serija novih novcev se pojavi leta 1920, ko se nova država imenuje še Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zajema 7 skupin. 1. 5 par kot bakrenocinkasti novec, predstavlj en na sliki N1. 2. 10 par kot bakrenocinkasti novec, predstavljen na sliki N2. 3. 25 par kot bakrenoniklasti novec, predstavljen na sliki N3. 4. 50 par kot niklastobakreni novec, predstavljen na sliki N4. 5. 1 dinar kot niklastobakreni novec, predstavljen na sliki N5. 6. 2 dinarja kot niklastobakreni novec, predstavljen na sliki N6. 7. 20 dinarjev kot zlati novec, predstavljen na sliki N7. Leta 1931 pride do nove serije novcev, ko se država preimenuje v Kraljevino Jugoslavija: 8. 10 dinarjev kot bakrenosrebrni novec, predstavljen na sliki N8. 9. 20 dinarjev kot bakrenosrebrni novec, predstavljen na sliki N9. 10. 5o dinarjev kot bakrenosrebrni novec, predstavljen na sliki N10. Leta 1938 sledijo še novci: I Skupine vrst novcev kraljevine Jugoslavije od leta 1918 do leta 1941 11. 25 par kot aluminijastobakreni novec, predstavljen na sliki Nil. 12. 50 par kot aluminijastobakreni novec, predstavljen na sliki N12. 13. 1 dinar kot aluminijastobakreni novec, predstavljen na sliki N13. 14. 2 dinarja kot aluminijastobakreni novec, predstavljen na sliki N14. 15.10 dinarjev kot niklasti novec, predstavljen na sliki N15. 16. 20 dinarjev kot bakrenosrebrni novec, predstavljen na sliki N16. 17. 50 dinarjev kot bakrenosrebrni novec, predstavljen na sliki N17 Zunaj uradne denarne ureditve obstajajo še novci: 18. 1 dukat kot mali zlati novec z več letnicami, predstavljen na sliki N18. 19.4 dukati kot veliki zlati novec, predstavljen na sliki N19. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na O SKUPINE VRST NOVCEV KRALJEVINE ITALIJE OD LETA 1918 DO LETA 1945 Po prvi svetovni vojni leta 1919 Kraljevini Italiji pripada primorski del Slovenije, v drugi svetovni vojni pa okupira še takoimenovano Ljubljansko pokrajino. V tem obdobju krožijo na okupiranem slovenskem območju novci kralja Viktorja Emanuela kot je navedeno v nadaljevanju. 1. 5 centesimov kot bakreni in kasneje aluminijskobronasti novec iz let 1919- 1937, predstavljen na sliki Ola iz let 1915-1937 v stari izvedbi in na sliki Olb v novi izvedbi iz let 1936-1943. 2. 10 centesimov kot bakreni in kasneje aluminij skobronasti novec iz let 1919- 1943, predstavljen v starejši izvedbi na sliki 02a, v novejši izvedbi pa na sliki 02b. 3. 20 centesimov kot bakrenoniklasti in kasneje nerjaveče železni novec, predstavljen na sliki 03a iz let 1918-1920, na sliki 03b iz let 1908-1935 in na na sliki 03c iz let 1936-1943. 4. 50 centesimov kot niklasti in kasneje nerjaveči železni novec, predstavljen na sliki 04a iz let 1919-1935 in na sliki 04b iz let let 1936-1943. 5. 1 lira kot niklasti in kasneje nerjaveče železni novec, predstaljen na sliki 05a iz let 1922-1935 in na sliki 05b iz let 1936-1943. 6. 2 liri kot srebrni novec iz let 1914-1917, predstavljen na sliki 06. 7. 2 liri kot niklasti in kasneje nerjaveče železni novec, predstavljen na sliki 07a iz let 1923-1935, na sliki 07b pa iz let 1936-1943 v prenovljeni izvedbi. ■ Skupine vrst novcev v času nemške okupacije od leta 1941 do leta 1945 P SKUPINE VRST NOVCEV V ČASU NEMŠKE OKUPACIJE OD LETA 1941 DO LETA 1945 V drugi svetovni vojni Nemčija okupira Gorenjsko in Štajersko ter v skladu s svojo denarno ureditvijo 1 marka = 100 pfenigov vpelje tudi na tem slovenskem območju naslednje svoje skupine novcev: 1* 1 pfenig kot bronasti in nato cinkasti novec iz let 1936-1943, predstavljen na sliki Pl. 2. 2 pfeniga kot bronasti novec iz let 1936-39, predstavljen na sliki sliki P2. 3. 5 pfenigov kot aluminijskobronasti novec starejše izvedbe iz let 1924-1935, predstavljen na sliki P3. 4. 5 pfenigov kot aluminijskobronasti in nato cinkasti novec novejše izvedbe iz let 1936-1944, predstavljen na sliki P4. 5. 10 pfenigov kot aluminijskobronasti novec starejše izvedbe iz let 1924-1936, predstavljen na sliki P5. 6. 10 pfenigov kot aluminijsko bronasti in nato cinkasti novec novejše izvedbe iz let 1936-1944, predstavljen na sliki P6a iz aluminijskobronaste kovine in na sliki P6b iz cinkaste kovine. 7. 50 pfenigov kot aluminijski in nato niklasti novec starejše izvedbe iz let 1935-1939, predstavljen z dvema različicama na sliki P7a oziroma P7b. 8. 50 pfenigov kot aluminijski novec novejše izvedbe iz let 1939-1944, predstavljen na sliki P8. 9. 1 marka kot niklasti novec iz let 1933-1939, predstavljen na sliki P9. 10. 2 marki kot srebrni novec starejše izvedbe iz leta 1934, predstavljen na sliki PIO. 11. 2 marki kot srebrni novec novejše izvedbe iz let 1936-1939, predstavljen na sliki Pil. 12. 5 mark kot srebrni novec starejše izvedbe iz leta 1934, predstavljen na sliki P12. 13. 5 mark kot srebrni novec novejše izvedbe iz let 1935-1939, predstavljen na sliki P13. Vsako leto je vsaka od teh vrst novcev izhajala iz različnih kovnic. Razni prilo¬ žnostni in spominski novci na tem mestu niso obravnavani. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, kije nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju R SKUPINE VRST NOVCEV V ČASU MADŽARSKE OKUPACIJE OD LETA 1941 DO LETA 1945 V drugi svetovni vojni Madžarska okupira Prekmurje ter v skladu s svojo denarno ureditvijo 1 pengo = 100 filirov vpelje tudi na tem slovenskem območju naslednje skupine vrst svojih novcev: 1. 1 filer kot bronasti novec iz let 1926-1939; na sliki R1 je iz leta 1934. 2. 2 filerja kot bronasti in kasneje železni in cinkovi novec iz let 1926-1944; na sliki R2a je iz leta 1939 in na sliki R2b iz leta 1943. 3. 10 filerjev kot bakrenoniklasti in kasneje železni novec iz let 1926-1942, predstavljen na sliki R3. 4. 20 filerjev kot bakrenoniklasti in kasneje železni novec iz let 1926-1944, predstavljen na sliki R4. 5. 50 filerjev kot bakrenoniklasti novec iz let 1926-1940. 6. 1 pengo kot srebrni in kasneje aluminijski novec izlet 1926-1944, predstavljen na sliki R6. 7. 2 penga kot srebrni in kasneje aluminijski novec iz let 1929-1944. Na sliki R7a je iz leta 1939 in na sliki R7b iz leta 1943. 8. 5 pengov kot srebrni novec iz let 1930-1943. Primerki na slikah R8a,b,c so izlet 1938, 1939 in 1943. Skupine vrst novcev republike jugoslavije od leta 1945 do leta 1991 S SKUPINE VRST NOVCEV REPUBLIKE JUGOSLAVIJE OD LETA 1945 DO LETA 1991 Po drugi svetovni vojni obstaja več izdaj novcev glede na spremembe družbene ureditve in spremembe denarne ureditve, ki le v načelu vedno šteje, da ima 1 dinar 100 par. V času Demokratske federativne Jugoslavije krožijo novci: 1. 50 par kot cinkasti novec iz leta 1945, predstavljen na sliki Sl. 2. 1 dinar kot cinkasti novec iz leta 1945, predstavljen na sliki S2. 3. 2 dinarja kot cinkasti novec iz leta 1945, predstavljen na sliki S3. 4. 5 dinarjev kot cinkasti novec iz leta 1945, predstavljen na sliki S4. V času Federativne republike Jugoslavije krožijo novci: 5. 50 par kot aluminijski novec iz leta 1953. 6. 1 dinar kot aluminijski novec iz leta 1953. 7. 2 dinarja kot aluminijski novec iz leta 1953. 8. 5 dinarjev kot aluminijski novec iz leta 1953. 9. 10 dinarjev kot aluminijsko bakreni novec iz leta 1955. 10. 20 dinarjev kot aluminijskobakreni novec iz leta 1955. 11. 50 dinarjev kot aluminij skobakreni novec iz leta 1955. Novci pod štev.5 do 10 so predstavljeni v uradnem setu 1953-55 na sliki Sset 1 V času Socialistične federativne republike Jugoslavije krožijo novci: 12. 1 dinar kot aluminijski novec iz leta 1963. 13. 2 dinarja kot aluminijski novec iz leta 1963. 14. 5 dinarjev kot aluminijski novec iz leta 1963. 15.10 dinarjev kot aluminijskobakreni novec iz leta 1963. 16. 20 dinarjev kot aluminijskobakreni novec iz leta 1963. 17. 50 dinarjev kot aluminijskobakreni novec iz leta 1963. Novci pod štev.12 do 17 so predstavljeni v uradnem setu 1963 na sliki Sset 2 Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, kije nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju Po denominaciji 100 starih dinarjev = 1 novi dinar krožijo novci: 18. 5 par kot cinkastobakreni novec iz let 1965-1981 19.10 par kot cinkastobakreni novec iz let 1965-1981. 20. 20 par kot cinkastobakreni novec iz let 1965-1981 21. 50 par kot cinkastobakreni novec iz let 1965-1981. 22. 1 dinar kot cinkastobakreni novec iz let 1965-1981. 23. 2 dinarja kot cinkastobakreni novec iz let 1971-1981. 24. 5 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1971-1981. 25.10 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1976-1981. Novci pod štev. 18 do 22 so predstavljeni v uradnem setu 1965 na sliki Sset3, medtem ko so novci pod štev.23 do25 vključeni v uradni set 1982 na sliki Sset4. In nadaljevanje serije: 26. 25 par kot cinkastobakreni novec iz let 1982-1983. 27. 50 par kot cinkastobakreni novec iz let 1982-1984. 28.1 dinar kot cinkastobakreni novec iz let 1982-1986. 29. 2 dinarja kot cinkastobakreni novec iz let 1982-1986. 30. 5 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1982-1986. 31. 10 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1982-1988. 32. 20 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1985-1987. 33. 50 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1985-1988. 34.100 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1985-1988. Novci pod štev. 26 do 31 so vključeni v uradni set 1982, prikazan na sliki Sset4, novci pod štev.32 do 34 pa v uradni set 1985 na sliki Sset5 in tudi v uradni set 1988, prikazan na sliki Sset6„ Novci pod štev.28 do 34 so vključeni v uradni set 1988, prikazan na sliki Sset5. V novi izvedbi se pojavljajo še: 1 Skupine vrst novcev republike Jugoslavije od leta 1945 do leta 1991 35. 10 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1988-1989. 36. 20 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1988-1989. 37. 50 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1988-1989. 38.100 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1988-1989. Novci pod štev.35 do 38 so vključeni v uradni set 1988, prikazan na sliki Sset6, ki dodatno zajema še novce pod zap.štev.32 do 34. Po zamenjavi 10.000 starih dinarjev za 1 novi dinar pa so v kroženju le: 39. 10 par kot cinkastobakreni novec iz let 1990-1991. 40. 20 par kot cinkastobakreni novec iz let 1990-1991. 41. 50 par kot cinkastobakreni novec iz let 1990-1991. 42. 1 dinar kot cinkastobakreni novec iz let 1990-1991. 43. 2 dinarja kot cinkastobakreni novec iz let 1990-1991. 44. 5 dinarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1990-1991. Novci pod štev. 39 do 44 so vključeni v uradni set 1990, prikazan na sliki Sset7. Od spominskih novcev, ki so bili izdani, lahko brez nadaljnjega štejemo, da so bili v normalnem obtoku le naslednji, ki so bili izdani v večjih količinah in normalni izvedbi, medtem ko so bili srebrniki in zlatniki prodani le v posebnih zbirateljskih setih in to po višji ceni kot je znašala njihova nominala, kar je preprečevalo njihovo uporabo pri plačilnem prometu. V nadaljevanju zato navajamo le prve. 45. 1 , 2, 5 in 10 dinarjev 1970-1976: FAO 46. 5 dinarjev 1975: 30 letnica zmage nad fašizmom. 47. 10 dinarjev 1983: 40 letnica bitke na Neretvi. 48. 10 dinarjev 1983: letnica bitke na Sutjeski. 49. 100 dinarjev 1985: 40 letnica osvoboditve. in morda kvečjemu še Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju 50. 200 dinarjev kot srebrnik 1977: 85 letnica maršala Tita. 51. 1000 dinarjev kot srebrnik 1980: Ob Titovi smrti. 52.1000 dinarjev kot srebrnik 1981: 40 let revolucije. 53. 100 dinarjev kot bakrenocinkasti novec 1985: 40 let osvoboditve. 54. 100 dinarjev kot bakrenocinkasti novec 1987: Vuk Karadžič. Ti spominski novci so prikazani na slikah s številkami iz tega seznama. Za številne druge priložnostne in spominske novce ni mogoče šteti, da so normalno krožili v poslovnem prometu pri plačevanju, ker so v luksuznem izdanju bili namenjeni le zbiralcem. Zato niso vključeni v seznam, ki ga obravnava ta knjiga. 4cP) Skupine vrst novcev republike Slovenije od leta 1991 dalje Š SKUPINE VRST NOVCEV REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 1991 DALJE Po zamenjavi 1 jugoslovanski dinar = 1 slovenski tolar so v obtoku: 1. 10 stotinov kot aluminijski novec iz let 1992-2006. 2. 20 stotinov kot aluminijski novec iz let 1992-2006. 3. 50 stotinov kot aluminijski novec iz let 1992-2006. 4. 1 tolar kot cinkastobakreni novec iz let 1992-2006. 5. 2 tolarja kot cinkastobakreni novec iz let 1992-2006. 6. 5 tolarjev kot cinkastobakreni novec iz let 1992-2006. 7. 10 tolarjev kot bakrenoniklasti novec iz let 2000-2006. 8. 20 tolarjev kot bakrenoniklasti novec iz let 2003-2006. 9. 50 tolarjev kot bakrenoniklasti novec iz let 2003-2006. 10. 100 tolarjev kot bakrenoniklasti novec ob 10 letnici Republike Slovenije in tolarja leta 2001. Novci štev. 1 do 6 so vključeni v set ter prikazani na sliki Šsetl. Pripomniti kaže le, da novci za 10 in 20 stotinov praktično niso krožili pri plačevanju v poslovnem svetu. Novci pod štev. 7 do 10 so pa predstavljeni v ločenih slikah s takšno številko. Od številnih slovenskih spominskih novcev v tolarski valuti so občasno krožili le naslednji iz navadnih kovin: 11.5 tolarjev kot CuZn novec 1993: 400 letnica bitke pri Sisku. 12. 5 tolarjev kot CuZN novec 1993:300 letnica ustanovitve Academie operosorum. 13. 5 tolarjev kot CuZn novec 1993: 50 letnica ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije. 14. 5 tolarjev kot CuZn novec 1994: 1000 letnica škofa Abrahama v zvezi z Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju Brižinskimi spomeniki. 15. 5 tolarjev kot CuZn novec 1995: 50 letnica organizacije FAO. 16. 5 tolarjev kot CuZN novec 1995:50 letnica zmage nad nacizmom in fašizmom. 17. 5 tolarjev kot CuZn novec 1995: 100 letnica postavitve Aljaževega stolpa. 18. 5 tolarjev kot CuZn novec 1996: 150 letnica železnice na Slovenskem. 19. 5 tolarjev kot CuZn novec 1996: 5 obletnica osamosvojitve. 20. 5 tolarjev kot CuZn novec 1996: 100 letnica olimpijskih iger moderne dobe. 21. 5 tolarjev kot CuZn novec 1997: 250 letnica rojstva Žige Zoisa. 22. 500 tolarjev kot dvokovinski novec 1997: Ob svetovnem prvenstvu v nogometu. 23. 500 tolarjev kot dvokovinski novec 2003: 150 letnica rojstva Jurija Vege. 24. 500 tolarjev kot dvokovinski novec 2005: 100 letnica ustanovitve Slovenske sokolske zveze. 25. 500 tolarjev kot dvokovinski novec 2006:150 letnica rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta. Ti spominski novci so prikazani na slikah s številkami iz tega seznama. Priložnostni srebrni in zlati novci pa so bili prodani le v posebnih reprezentativnih šatuljah po višji ceni od njihove nominalne vrednosti, kar je seveda preprečevalo njihovo kroženje.Zato jih na tem mestu posebej ne navajamo. S 1. januarjem 2007 je začela veljati nova denarna ureditev 1 evro = 100 centov. V tej zvezi je so izdani naslednji novci s slovenskimi motivi na hrbtni strani, ki imajo splošno poslovno veljavnost v vseh državah z evro valuto: ■ Skupine vrst novcev republike Slovenije od leta 1991 26.1 cent kot jeklenobakreni novec iz let 2007-2014 27. 2 centa kot jeklenobakreni novec iz let 2007-2014 28. 5 centov kot jeklenobakreni novec iz let 2007-2014 29. 10 centov kot nordijskozlati novec iz let 2007-2014 30. 20 centov kot nordijskozlati novec iz let 2007-2014 31. 50 centov kot nordijskozlati novec iz let 2007-2014 32.1 evro kot dvokovinski novec iz let 2007-2014 33. 2 evra kot dvokovinski novec iz let 2007-2014 Novci št. 26 do 33 so predstavljeni v uradnem setu iz leta 2007 na sliki Šset2. Tudi v času evrske valute so izdani še razni dodatni slovenski spominski novci, od katerih pa je mogoče šteti, da so normalno krožili le tisti iz normalnih kovin in ne tudi tisti iz srebra ali zlata. Takšni so bili: 34. 2 evra kot dvokovinski novec 2007: 50 let od podpisa Rimske pogodbe. 35. 3 evri kot dvokovinski novec 2008: Predsedovanje Evropski uniji. 36. 2 evra kot dvokovinski novec 2008: 500 letnica Primoža Trubarja. 37. 2 evra kot dvokovinski novec 2008: 10 obletnica Evropske Monetarne unije. 38. 3 evri kot dvokovinski novec 2009: letnica motornega poleta v Sloveniji 39. 3 evri kot dvokovinski novec 2010: Ljubljana-svetovna prestolnica knjige. 40.2 evra kot dvokovinski novec 2010: 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani. 41.2 evra kot dvokovinski novec 2010:100 letnica rojstva Franc Rozman Staneta. 42. 3 evri kot dvokovinski novec 2011: 20 let samostojne Slovenije. 43. 2 evra kot dvokovinski novec 2011: 10 obletnica evro gotovine. 44.3 evri kot dvokovinski novec 2012: 100 letnica prve Slovenske olimpijske Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, kije nekoč krožil na medalje. 45. 2 evra kot dvokovinski novec 2013: 800 letnica Postojnske jame. 46. 3 evri kot dvokovinski novec 2013: 300 letnica Velikega tolminskega punta. 47. 2 evra kot dvokovinski novec 2014: 600 letnica Barbare Celjske. 48. 3 evri kot dvokovinski novec 2014: 200 letnica Janez Puharja. Ti spominski novci so prikazani na slikah s številkami iz tega seznama. IS Pojmovnik novcev T POJMOVNIK NOVCEV A Antoninijan (antoninian) Dvakratni denarij: glava cesarja z žarki. Zaradi poslabšanja kovine šteje kasneje le kot drobiž. B9. Argentej (argenteus) Srebrni novec kasnejše rimske denarne ureditve (Dioklecijan) ki nadomešča razvrednoteni prvotni denarij. Zajema 8 velikih folijev. B12. As Načelno najnižja enota začetne rimske denarne ureditve v obliki tanjšega večjega bakrenega novca. BI. Štirje asi so enaki sestercu. Deli asa so kvadransi in semiji. Avrej (aureus) Najvišja enota v začetni rimski denarni ureditvi v obliki srednje velikega zlatega novca. Zajema 25 srebrnih denarijev ah 100 sestercev ah 400 asov. B10. B Bančni papirnati denar Denarne listine, ki jih izdaja banka v začetku kot bančne zadolžnice za prejete zlate novce, kasneje pa izdaja na podlagi potreb pri plačilnem prometu. Označen z besedo bankovci. Bakrenjak V prvotni Madžarski XII. stoletja bakreni novec. Dl a in b. Blagovni denar Izdelki ah pridelki človekovega dela, ki so pred njihovo fizično uporabo upo¬ rabljeni pri plačevanju. Brakteat Mah enostranski srebrni denarič (pfenig), ki je kovan samo na sprednji strani, hrbtna stran je pa prazna. C3. C 1 cent Novec Slovenije. Š7. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denaija, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju 2 centa Novec Slovenije. Š8. 5 centov Novec Slovenije. Š9. 10 centov Novec Slovenije. Š10. 20 centov Novec Slovenije. Šli. 50 centov Novec Slovenije. Š12. Centenionalij (centenionalis) Malij folij zadnje rimske denarne ureditve v obliki bakrenega novca. B14. Centesim Najnižja enota italijanske denarne ureditve. 1 centesim Bakreni novec v času Napoleonove Ilirije. HI. 3 centesimi Bakreni novec v času Napoleonove Ilirije. H2. 5 centesimov Bakreni in kasneje aluminijastobronasti novec Kraljevine Italije. Ol. 10 centesimov Bakreni novec v času Napoleonove Ilirije, H3 in bakreni in kasneje aluminijastobronasti novec Kraljevine Italije. 02. 20 centesimov Bakrenoniklasti in kasneje nerjaveče železni novec Kraljevine Italije. 03. 50 centesimov Niklasti in kasneje nerjaveče železni novec Kraljevine Italije. 04. 46) D Dekanumij (decanummium) Desetkratni novec numij bizantinske denarne ureditve, manjši od novca za polovični folij, na hrbtni strani označen z veliko črko I. C3. A Pojmovnik novcev Denar Splošna blagovna terjatev, uporabljena pri plačevanju, tj. poravnavanju obve¬ znosti. Denarič (pfenig) Naj nižja enota frankovske in nato nemške denarne ureditve v obliki tankega malega srebrnega novca, izdanega v različnih krajih Slovenije, Avstrije in dru¬ god, v Ogleju, Gorici in Trstu. Čl. Kot srebrni novec je poznan tudi v začetni madžarski denarni ureditvi. D3. (Pol)denarič ali polpfenig Najmanjši srebrni novec frankovske in nato nemške denarne ureditve, vreden polovico denariča. Č2. Skledasti denarič (denaro piccolo scodellato) Beneški srebrni mali novec El. Denarij (denarius) Osrednja enota začetne rimske denarne ureditve v obliki srednjevelikega sre¬ brnega novca. B7. Enak štirim sestercem ali šestnajstim asom. Kasneje se je bistveno poslabšala kakovost njegove kovine. Denarič ali krajcar Mali srebrni novec v habsburški Madžarski. Gl. Didrahma Dvakratna drahma kot keltski (= grški) denar pri nas v obliki nekoliko večjega srebrnega novca. 1 dinar V Kraljevini Jugoslaviji niklastobakreni novec N5 in aluminijastobakreni novec. N13, v Republiki Jugoslaviji cinkasti novec S2. aluminijski novec S6 in S12, cinkastobakreni novec S22, S28 in S 42 2 dinarja V Kraljevini Jugoslaviji niklastobakreni novec N6 in aluminijastobakreni novec N14, v Republiki Jugoslaviji cinkasti novec S3, aluminijski novec S7 in S13, cinkastobakreni novec S23, S29 in S43. 5 dinarjev V Republiki Jugoslaviji cinkasti novec S4, aluminijski novec S8 in S14, cinkastobakreni novec S24, S30 in S44. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem ol 10 dinarjev V Kraljevini Jugoslaviji bakrenosrebrni novec N8 in niklasti novec N15, v Republiki Jugoslaviji aluminijski novec S9, aluminijastobakreni novec S15, cinkastobakreni novec S25, S31, S 35. 20 dinarjev V Kraljevini Jugoslaviji bakrenosrebrni novec N9, bakrenosrebrni novec N16 in zlati novec N7, v Republiki Jugoslaviji aluminijskobakreni novec S10, alu¬ minijastobakreni novec S16,S32, S36 50 dinarjev V Kraljevini Jugoslaviji bakrenoaluminijski novec NI7, v Republiki Jugoslaviji aluminijastobakreni novec Sil, aluminijastobakreni novec S17, S33, S37. 100 dinarjev V Republiki Jugoslaviji cinkastobakreni novec. S34, S38. Diobol Dvakratni oboi kot keltski (=grški) denar pri nas v obliki nekoliko večjega srebrnega novca od najmanjšega obola. Drahma Osrednja enota keltskega (=grškega) denarja pri nas v obliki srednje velikega srebrnega novca. Enaka šestim obolom. A2. Državni papirnati denar Denarne listine, ki jih izdaja država kot nekakšne državne zadolžnice ne toliko zaradi potreb pri plačilnem prometu nasploh kot zaradi finančnih potreb države. Pomanjkljivo označen tudi z besedo državni bankovci. Dukat Zlati novec v Benečiji E8, v habsburških vojvodinah F24, habsburški Madžarski G20 in G28, Avstrijskem cesarstvu 115, J12, L14, Madžarski kraljevini K7 in Kraljevini Jugoslaviji NI8. (Dvakratni) dukat Zlati novec v habsburški Avstriji. F25. (Štirikatni) dukat Zlati novec v habsburških vojvodinah F26, v Avstrijskem cesarstvu 116, J13, L 15 in Kraljevini Jugoslaviji NI9. m Pojmovnik novcev (Petkratni) dukat Zlati novec v habsburški Madžarski G15. Dupondij (dupondius) Dvakratni as v začetni rimski denarni ureditvi v obliki nekoliko debelejšega asa in glavo cesarja z žarki. B4. Dvajsetica (dvajset pfenigov) Večji in debelejši srebrni novec začetne nemške denarne ureditve od običajnih pfenigov. Č4. E 1 evro Novec Slovenije. Š13. 2 evra Novec Slovenije. Š14. F 1 filer Bakreni novec v Madžarski kraljevini Ml in bronasti novec okupacijske Ma¬ džarske Rl. 2 filer j a Bakreni novec v Madžarski kraljevini M2 in bronasti in kasneje železni in cinkovi novec okupacijske Madžarske R2. 10 filerjev Niklasti novec v Madžarski kraljevini M4, bakrenocinkovi in nato železni novec M5 ter bakrenoniklasti in kasneje železni novec okupacijske Madžarske R3. 20 filerjev V Madžarski kraljevini niklasti novec M6 in nato železni novec M7 ter bakre¬ noniklasti in kasneje železni novec okupacijske Madžarske R4. 50 filerjev Bakrenoniklassti novec okupacijske Madžarske. R5. Florin ali goldinar Zlati novec habsburških vojvodin F22 in Avstrijskega cesarstva. J8. 4 florini =10 frankov Zlati novec v Avstrijskem cesarstvu. J16. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, kije nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju 8 florinov = 20 frankov Zlati novec v Avstrijskem cesarstvu. J17. 10 frankov = 4 forinti Zlati novec v Madžarski kraljevini. K8. 20 frankov = 8 forintov Zlati novec v Madžarski kraljevini. K9. (Četrt) florina ali četrt goldinarja Srebrni novec v Avstrijskem cesarstvu. J7. (Dvakratni) florin ali dvakratni goldinar Zlati novec habsburških vojvodin F23 in Avstrijskega cesarstva J9. Folij (folles) Izboljšani bakreni novec v kasnejši rimski denarni ureditvi (Dioklecijan). 8 velikih folijev ima enako vrednost kot novi srebrni argentej, B10. V bizantinski denarni ureditvi ima na hrbtni strani veliko črko M ali XXXX in šteje 40 numijev. Cl. (Polovični) folij V bizantinski denarni ureditvi bakreni novec, manjši od folija, ki je na hrbtni strani označen z veliko črko K. C2. Forint Zlati novec v prvotni Madžarski D5 ter srebrni novec v Madžarski kraljevini K 6. Funt ali libra Izhodiščna srebrna težinska enota frankovske in nato nemške denarne ureditve, za katero ni ustreznega novca in šteje le kot obračunska enota. Zajema 20 solidov ali šilingov po 12 pfenigov ali denaričev. Funt nekako nadomeščajo zlati novci iz Bizantinskega cesarstva, kasneje pa renski zlati goldinarji in beneški zlati dukati, madžarski zlati forinti in avstrijski zlati goldinarji. G Groš ali 3 krajcarji Srebrni novec v habsburški Madžarski. G3. Groš ali 26 kratnik denaričev Beneški srebrni novec. E2 ■ Pojmovnik novcev Groš ali trikratni denarič Srebrni novec v okviru prvotne madžarske denarne ureditve. D4. K Knjižni denar Imetje na bančnem računu, ki je pravno terjatev njegovega lastnika do banke, zabeležena v bančnih knjigah in se prenaša s preknjiževanjem iz enega računa na drugega. 1 korona V Madžarski kraljevini srebrni novec. M8. 2 koroni V Madžarski kraljevini srebrni novec. M9. 5 koron V Madžarski kraljevini srebrni novec. MIO. 10 koron V Madžarski kraljevini zlati novec. Mil. 20 koron V Madžarski kraljevini zlati novec. M12. 100 koron V Madžarski kraljevini zlati novec. M13. Kovinski denar Terjatveno dokazilo, izdelano iz kovine, tj. zlata, srebra, bakra, brona, aluminija ali raznih litin s funkcijo denarja; pridobljeno praviloma s kovanjem, nekoč pa tudi z vlivanjem. Označeno z izrazom novci, v finančni teoriji pa z izrazom kovanci, vendar so tehnološko kovanci proizvod kovanja, takšne so pa lahko tudi medalje, ki nimajo funkcije denarja. Krajcar ali denarič V habsburški Madžarski mali srebrni novec. Gl. (Četrtinski) krajcar Bakreni novec v habsburških vojvodinah Fla in b ter v Avstrijskem cesarstvu. Ila in b. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na (Polovični) krajcar ali 5/10 krajcarja Bakreni novec v habsburških vojvodinah F2a in b, bakreni novec v Avstrijskem cesarstvu I2a, b in c ter Jlb, bakreni novec v Habsburški Madžarski kraljevini KI • 1 krajcar V habsburških vojvodinahi bakreni novec F3 in srebrni novec F6, v Madžarski bakreni novec G23, v Avstrijskem cesarstvu bakreni novec 13 a, b in c ter J2, v Madžarski kraljevini bakreni novec K2. 3 krajcarji V habsburških vojvodinah bakreni novec F4 in srebrni novec F7, v habsburški Madžarski bakreni novec G17, v Avstrijskem cesarstvu bakreni novec 15 a in b in srebrni novec 18. 4 krajcarji V Avstrijskem cesarstvu bakreni novec J3, v Madžarski kraljevini bakreni novec K3. 6 krajcarjev V habsburških vojvodinah bakreni novec F5 in srebrni novec F8, v habsburški Madžarski srebrni novec G4 in G18, v Avstrijskem cesarstvu bakreni novec 110. 5 krajcarjev Srebrni novec v habsburških vojvodinah F10 in v Avstrijskem cesarstvu 19 ter J4. 7 krajcarjev Srebrni novec v habsburški Avstriji. F10. 10 krajcarjev Srebrni novec v habsburških vojvodinah F11, habsburški Madžarski G5 in G19, Avstrijskem cesarstvu 111 ter J5 ter Madžarski kraljevini K4.1. 12 krajcarjev Srebrni novec v habsburških vojvodinah. F12 15 krajcarjev Srebrni novec v habsburških vojvodinah F13 , habsburški Madžarski G6 in Avstrijskem cesarstvu 16. 17 krajcarjev Srebrni novec v habsburški Avstriji F14 in habsburški Madžarski G7. ■ Pojmovnik novcev 20 krajcarjev Srebrni novec v habsburških vojvodinah F15, habsburški Madžarski G8 in G20, Avstrijskem cesarstvu 112 a in b ter J6 ter Madžarski kraljevini K5. 24 krajcarje Srebrni novec v habsburških vojvodinah. F16. 30 krajcarjev Srebrni novec v habsburških vojvodinah F17 a in b, v habsburški Madžarski G9, v Avstrijskem cesarstvu 17. 1 krona Srebrni novec v Avstrijskem cesarstvu. L8. 2 kroni Srebrni novec v Avstrijskem cesarstvu. L9. 5 kron Srebrni novec v Avstrijskem cesarstvu. L10. 10 kron Zlati novec v Avstrijskem cesarstvu. Lil. 20 kron Zlati novec v Avstrijskem cesarstvu. L12. 100 kron Zlati novec v Avstrijskem cesarstvu. L13. (Pol sporaumne) krone Zlati novec v Avstrijskem cesarstvu. J14. (Sporazumna) krona Zlati novec v Avstrijskem cesarstvu. J15. Kvadrans (quadrans) Četrtinka asa v začetni rimski denarni ureditvi. B2. L 1 lira Srebrni novec v času Napoleonove Ilirije H9 ter niklasti in kasneje nerjaveče železni novec Kraljevine Italije 05. Vrste tn pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju 2 liri Srebrni novec v času Napoleonove Ilirije, srebrni novec Kraljevine Italije 06 ter niklasti in kasneje nerjaveče železni novec Kraljevine Italije 07a in b. 5 lir Srebrni novec v času Napoleonove Ilirije. H10. 20 lir Zlati novec v času Napoleonove Ilirije. HI 1. 40 lir Zlati novec v času Napoleonove Ilirije H12. M Majorina (maiorina) Srednji folij v zadnji rimski denarni ureditvi v obliki bakrenega novca. B13. Marcello ali polovična lira (marcello o mezza lira) Beneški srebrni novec. E3. 1 marka Niklasti novec okupirajoče Nemčije. P9. 2 marki Starejši srebrni novec okupirajoče Nemčije PIO in novejši srebrni novec okupirajoče Nemčije Pil. 5 mark Starejši srebrni novec okupirajoče Nemčije Pl 2 in novejši srebrni novec okupirajoče Nemčije Pl3. Miliarens (miliarense) Težji srebrni denar zadnje rimske in bizantinske denarne ureditve. 12 miliarensov šteje kot 1 zlati solid in 2 silikvi kot 1 miliarens. BI7, C7. Mocenigo ali lira (mocenigo o lira) Beneški srebrni novec. E4. O Oboi Podrejena enota keltskega (^grškega) denarja pri nas v obliki najmanjšega srebrnega novca. Al. Pojmovnik novcev Oboi ali polovični denarič Pomemben srebrni novčič madžarske denarne ureditve. D2. P Papirnati denar Denarno dokazilo, pridobljeno s tiskanjem papirja, ki se ga lotijo banke ali pa država. 5 par V Kraljevini Jugoslaviji bakrenocinkasti novec NI, v Republiki Jugoslaviji cinkastobakreni novec S18. 10 par V Kraljevini Jugoslaviji bakrenocinkasti novec N2, v Republiki Jugoslaviji cinkastobakreni novec S19 in S39. 20 par V Republiki Jugoslaviji cinkastobakreni novec. S 40. 25 par V Kraljevini Jugoslaviji bakrenoniklasti novec N3 in aluminijastobakreni novec Nil, v Republiki Jugoslaviji cinkastobakreni novec S26. 50 par V Kraljevini Jugoslaviji niklastobakreni novec N4 in aluminijastobakreni novec N12, v Republiki Jugoslaviji cinkasti novec Sl, aluminijski novec S5, v Republiki Jugoslaviji cinkastobakreni novec S 10, S 27 in S41. Pentanumij (pentanumium) Petkratni numij bizantinske denarne ureditve kot najmanjši bakreni novec, ki ima na hrbtni strani veliko črko E. C4. 1 pengo Srebrni in kasneje aluminijski novec okupirajoče Madžarske. R6. 2 penga Srebrni in kasneje aluminijski novec okupirajoče Madžarske. R7. 5 pengov Srebrni novec okupirajoče Madžarske. R8. Pfenig, glej denarič (Dvajstet) pfenigov, glej Dvajsetica Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju 1 pfenig Bronasti in nato cinkasti novec okupirajoče Nemčije. Pl. 2 pfeniga Bronasti novec okupirajoče Nemčije. P2. 5 pfeniga Starejši aluminijastobronasti novec okupirajoče Nemčije P3 in novejši alumi¬ nij skobronasti in nato cinkasti novec okupirajoče Nemčije P4. 10 pfenigov Starejši aluminijastobronasti novec okupirajoče Nemčije P6a in novejši aluminijastobronasti in nato cinkasti novec okupirajoče Nemčije P6b. 50 pfenigov Starejši aluminijski in neto niklasti novec okupirajoče Nemčije P7 ter novejši aluminijski novec okupirajoče Nemčije P8. Poltura Srebrni novec v Madžarski. G2. S Semij (semis) Polovinka asa v začetni rimski denarni ureditvi. B3. Semis (semissis) Polovični solid kot zlati novec bizantinske denarne ureditve v manjši obliki kot solid. C9. Sesterc Nižja enota začetne rimske denarne ureditve v obliki večjega cinkastobakrenega novca. Enak štirim asom B5. (Dvakratni) sesterc V začetni rimski denarni ureditvi v obliki nekoliko debelejšega sesterca in glavo cesarja z žarki. B6. Silikva (siliqua) Novi srebrni novec zadnje rimske in bizantinske denarne ureditve, ki nadomešča prejšnji argentej. B16. V bizantinski denarni ureditvi šteje 180 folijev. C6. Vi solda Bakreni habsburški novec za Goriško-Gradiščansko. F27. ■ Pojmovnik novcev 1 sold Bakreni novec za habsburško Goriško-Gradiščansko F28 in v času Napoleonove Ilirije H4. 2 solda Habsburški bakreni novec za Goriško-Gradiščansko. F29. 5 soldov Srebrni novec v času Napoleonove Ilirije. H5. 10 soldov Srebrni novec v času Napoleonove Ilirije. H6. 15 soldov Srebrni habsburški novec za Goriško-Gradiščansko F30 in v času Napoleonove Ilirije H7. Solid (solidus) Zlati novec zadnje rimske in bizantinske denarne ureditve, ki nadomešča prvotni avrej. B18. Po bizantinski denarni ureditvi šteje 24 srebrnih silikev. C8. Solid (šiling) Srednja enota frankovske in nato nemške denarne ureditve, ki se sklicuje na srebro in zajema 12 pfenigov, medtem ko 20 solidov (šilingov) sestavlja računski funt (libro) srebra. Za solid dolgo ni bilo ustreznega novca. Kasneje gaje začela nadomeščati dvajsetica pfenigov, kar pa ne ustreza več prvotni denarni ureditvi, po kateri naj bi solid (šiling) zajemal le 12 pfenigov. 10 stotinov Aluminijski novec Slovenije. Šl. 20 stotinov Aluminijski novec Slovenije. Š2. 50 stotinov Aluminijski novec Slovenije.-Š3. T Tetradrahma Štirikratna drahma kot kelski (ogrski) denar pri nas v obliki večjega srebrnega novca. A3. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na: Tolar Veliki srebrni novec v okviru madžarske denarne ureditve D5 ter beneške denarne ureditve E7, tudi v okviru habsburške Avstrije F 20 a in b ter habsburške Madžarske G12. (Četrtinski) tolar Srebrni novec v Benetkah E5 in v habsburški Madžarski G10. (Polovični) tolar Srebrni novec v Benetkah E6 , v habsburški Avstriji F 20 a, b in c ter habsburški Madžarski G14. Pol tolarja (1 goldinar) Srebrni novec v Avstrijskem cesarstvu. 113. En tolar (2 goldinarja) Srebrni novec v Avstrijskem cesarstvu. 114. (Sporazumni) tolar =1,5 goldinarja Srebrni novec v Avstrijskem cesarstvu. J10. (Dvakratni sporazumni) tolar = 3 goldinarji Srebrni novec v Avstrijskem cesarstvu. JI 1. 1 tolar Cinkastobakreni novec Slovenije. Š4. 2 tolarja Cinkastobakreni novec Slovenije. Š5. 5 tolarjev Cinkastobakreni novec Slovenije. Š6. Tremij (tremisis) Tretjinski solid kot zlati novec bizantinske denarne ureditve v manjši obliki kot solid. CIO. V 1 vinar (heler) Bakreni novec v Avstrijskem cesarstvu. Ll. 2 vinarja (helerja) Bakreni novec v Avstrijskem cesarstvu L2, železni novec v Avstrijskem cesarstvu L3. Pojmovnik novcev ■■■■■■■ 10 vinarjev (helerjev) Niklasti novec v Avstrijskem cesarstvu L4, bakreno-cinkasti novec v Avstrijskem cesarstvu L5. 20 vinarjev (helerjev) Niklasti novec v Avstrijskem cesarstvu L6 in železni novec v Avstrijskem cesarstvu L7. Vrste in pojavne oblike najznačilnejših in najpogostejših novcev kot kovinskega denarja, ki je nekoč krožil na sedanjem slovenskem območju U SLIKOVNA PRILOGA Na priloženi zgoščenki. f aču • ^ Pfv,G Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o., KPMG poslovno svetovanje, d.o.o., in KPMG ^b°r dSke storitve ' slovenske družbe z omejeno odgovornostjo in članice KPMG mreže neodvisnih Na ?jv čla "ic, ki so povezane s švicarskim združenjem KPMG International Cooperative ("KPMG International"). °Z- logotip KPMG je registrirana blagovna znamka družbe KPMG International. mj)giULmiiSSBL-. SUU-OVM $Q-\lOC[(\ kfr • QS Cp JoZ^Vl.S Ivan Turk je bil rojen le bljani je diplomiral leta vard University v ZDA iz poslovne ekonomije 1 kulturni ustanovi, nato dalje pa na Ekonomski fi profesor upokojen leta 1 na novo vzpostavljenem Slovenskem inštitutu za revizijo. Leta 1962 je pri Založbi Obzorja izšla njegova prva knjiga Uvod v empirično analizo potrošnje. Je avtor prve slovenske knjige o ekonomiki podjetja (Cankarjeva založba 1969), ki je kasneje ponovno izšla v 10 dodatnih izdajah v Sloveniji in na Hrvaškem. V času od leta 1965 do leta 1990 je med drugim večkrat izšla v Sloveniji in na Hrvaškem njegova znamenita računovodska trilogija Finančno računovodstvo- -Stroškovno računovodstvo-Upravljalno računovodstvo, s katero je postavil temelje takoimeno- vani »slovenski računovodski šoli«. Po letu 1990 pa so med drugim izšla njegova standardna dela Pojmovnik računovodstva, financ in revizije (2000), Pojmovnik uporabniške informatike (leta 2002), Poslovnoorganizacijski pojmovnik (2004) in Temeljni ekonomski pojmovnik (leta 2009). Njegova izredno številna avtorska dela s področja ekonomike podjetja in računovodskih informa¬ cij so bila natisnjena vil jezikih in 16 državah. Po njegovi 80 letnici leta 2010 so izšle še naslednje njegove nove knjige: O osebni in poslovni odličnosti (2010), Ekonomske in finančne kategorije na mikro in makro ravni (2010), Razvoj dojemanja ekonomskih in finančnih kategorij poslovanja v Sloveniji (2012), Nekaj smeri proučevanja računovodskih podatkov o ekonomskih in finančnih kategorijah pri poslovanju (2014), Teoretični temelji ljubiteljske numizmatike (2013), Teoretični temelji filatelije (2013), Nekdaj običajne obveznice in delnice v obliki listin na območju Slovenije (2014) ter knjiga, ki je sedaj pred vami. Kot predstojnik Inštituta ta ekonomiko in organizacijo podjetja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je leta 1967 uvedel permanentno izobraževanje vodilnih gospodarstvenikov v praksi in s tem ustvaril podlago za njeno kasnejšo ugledno enoto CISEF, ki jo je tudi dolga leta vodil. Leta 1969 je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani uvedel magistrski študij iz poslovne politike in organizacije, leta 1989 specialistični študij iz menedžmenta in leta 1990 specialistični študij iz revidiranja. V času gradnje sedanjega fakultetnega kompleksa je bil dekan fakultete, pred tem pa 4 leta prodekan. Kot gostujoči profesor je predaval na 13 univerzah v različnih državah. Bil je prvi in dolgoletni predsednik komisije za sprejem vrednostnih papirjev na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Za svoje delovanje je prejel številna družbena priznanja, npr. leta 1970 Kraigherjevo nagrado GZS za izjemne dosežke v gospodarstvu ali leta 2002 državno priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti. Prejel je tudi več državnih odlikovanj, med drugim častni znak Republike Slovenije (leta 2000). Univerza v Ljubljani mu je leta 1993 podelila naziv zaslužni profesor. Je častni član Zveze ekonomistov Slovenije (od leta 1991), častni član Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije (od leta 1992) in častni član Numizmatičnega društva Slovenije (od leta 2010). ISBN 978-961-6231-81-7 789616 231817