NAČRTI ZA USTANOVITEV DRŽAVNEGA ARHIVA V LJUBLJANI
PRED PRVO SVETOVNO VOJNO
JOŽE ŽONTAR
Arhivi, ki bi sprejemali predvsem gradivo
državnili organov v deželah, so bili do 90. let
preteklega stoletja še zelo redki. Običajno so
prevzemali deželni arhivi tudi tako gradivo.
Tedaj pa so po dvajsetletnem presledku po-
novno sprožili vprašanje državne arhivske
službe. Leta 1894 je namreč gornji dom (Her-
renhaus) dunajskega parlamenta na pobudo
Centralne komisije za preučitev in ohranitev
umetnostnih in zgodovinskih spomenikov
sprejel sklep, naj se poskrbi za tako organi-
zacijo državnih arhivov, ki bo v skladu s po-
trebami znanosti in arhivske tehnike. S tem
sklepom so tudi ustanovili pri ministrstvu za
notranje zadeve na Dunaju arhivski svet z
nalogo, da vodi državno arhivsko službo, in
postavih načela glede kadrov v državnih ar-
hivih, da bi se na ta način zagotovila v njih
primerna strokovna raven. Omenjeni sklep
je prvi predpis v Avstriji, ki je urejal skrb
za arhive izključno s stališča njihovega po-
mena za znanost; s splošnim arhivskim zako-
nom pa v parlamentu pred letom 1918 niso
uspeli prodreti.*
Arhivski svet je začel poleg vprašanj no-
tranje organizacije arhivov skrbeti tudi za
sistematično ustanavljanje državnih arhivov,
to je arhivov, ki bi zbirali gradivo državnih
organov; druge provenience naj bi prevze-
mali le v primeru, če bi šlo za ogroženo gra-
divo. Spočetka so obstajali še načrti državnih
arhivov po resorih. Tako se je na primer
pravosodno ministrstvo sredi 90. let pretekle-
ga stoletja lotilo evidentiranja starejših fon-
dov pri sodiščih. Nameravali so postopoma
združiti tako gradivo v posebnih zgodovin-
skih sodnih arhivih. Kmalu pa so načrte o
takih arhivih opustUi.^ Z ustanavljanjem
državnih arhivov so bili položeni temelji
dvotimosti arhivske službe v Avstriji.
Leta 1904 so bili v petih avstrijskih deže-
lah organizirani državni arhivi, to je komaj
v eni tretjini vseh dežel. Zato je začel tedaj
arhivski svet na Dunaju, ki se mu je kasneje
(leta 1912) razširilo delovno področje tudi na
nedržavne provenience, akcijo za pospešeno
ustanavljanje državnih arhivov, v katerih naj
bi koncentrirali vse državno gradivo (tudi za
nižje stopnje in sodišča) in to ne glede na to,
ali so v posameznih deželah obstajali deželni
arhivi ali ne. Sodili so namreč, da deželni
arhivi slej ko prej ne bodo zmogU več pre-
vzemati gradiva državnih organov iz zadnjih
obdobij, zlasti še, ker je količina gradiva stal-
no naraščala, kaj šele gradivo, ki bi nastalo
v bodeče. Tako ni mogel na primer štajerski
deželni arhiv že pred nekaj leti več prevzeti
sodnih spisov. V prvi vrsti naj bi po mnenju
dunajskega univerzitetnega profesorja Ozval-
da Redhcha, ki je bil vodUna osebnost v ar-
hivskem svetu, ustanovili državne arhive v
Gradcu, Ljubljani, Trstu, Dubrovniku in Cer-
novicah, ker da v teh deželah sploh ni de-
želnih arhivov, ali pa le-ti niso mogli več
prevzemati novega gradiva, obstajali pa so
bogati in pomembni državni arhivski zakladi.
Do tedaj je arhivski svet že nekajkrat pripo-
ročil ustanovitev državnih arhivov v Gradcu,
Dubrovniku in Cernovicah.'
O načrtih arhivskega sveta je na podlagi
Redlichove študije Das Archivwesen in Öster-
reich poročal v Laibacher Zeitung Franc Ko-
matar. Menil je, naj bi tudi v Ljubljani osno-
vali pri deželni vladi arhiv, ker da ljubljanski
deželni arhiv v obstoječem stanju ni prikla-
den, da bi še nadalje prevzemal arhivsko
gradivo državnega izvora. To je utemeljeval
s tem, da se v deželnem arhivu gradivo ne
ureja, da ni shranjeno varno pred vlomom in
požarom in da nima več na voljo prostora
za uskladiščen je.*
Na seji dne 28. marca 1908 je dal arhivski
svet na Dunaju neposredno pobudo, da bi se
ustanovil državni arhiv tudi v Ljubljani. Za
mnenje o ustanovitvi so naprosili graškega
profesorja Antona Kaspreta, ki je služboval
do leta 1896 na gimnaziji v Ljubljani in ne-
kajkrat priložnostno sodeloval tudi pri delih
v tamkajšnjem deželnem arhivu, bil pa je
tudi urednik Mittheilungen des Musealverei-
nes für Krain,5 ter deželnega arhivarja Av-
gusta Jakscha iz Celovca.
Kaspret je priporočil, naj bi na Kranjskem
zbrali državne arhivalije v centralnem arhi-
vu z namenom, da bi jih strokovno usposob-
ljene osebe uredile. Menil je, da bodo na ta
način zajeli nove neznane vire in omogočili
podrobno preučitev zgodovine Kranjske in
sosednih jadranskih dežel.
Ustanovitev državnega arhiva v Ljubljani
je pozdravil tudi Jaksch toliko bolj, ker so
skoraj v vseh deželnih glavnih mestih že
obstajali bolj ali manj razviti deželni arhivi.
Imel pa je nekaj načelnih pripomb, ki so iz-
virale iz bojazni, da ne bi imela ustanovitev
ljubljanskega državnega arhiva posledic za
deželni arhiv v Celovcu. Menil je, da bi mo-
rali v vsakem posameznem primeru pretehtati
predvideni obseg deželnega in državnega ar-
hiva. Kolikor bi bili fondi vsakega izmed njih
tako obsežni, da bi se izplačali dve ločeni
upravi, kot npr. v Innsbrucku, Gradcu ali
24
Salzburgu, naj bi delovala oba arhiva drug po-
leg drugega. V nasprotnem primeru pa naj bi
manj obsežne fonde priključili obsežnejšim;
kjer bi prevladovalo deželno gradivo, naj bi
bil deželni arhivar višji uradnik, državni ar-
hivar pa temu podrejen in obratno. Tako naj
bi bila po njegovem ustanovitev lastnega
državnega arhiva v Celovcu odveč, ker je bilo
državno gradivo, ki ga je prevzel deželni
arhiv, v manjšini, v primerjavi z gradivom
dežele in gradivom Zgodovinskega društva.
Kolikor pa naj bi prevzel deželni arhiv gra-
divo, shranjeno pri deželni vladi in nastalo
do leta 1849, pa bi morali dodeliti deželnemu
arhivarju v pomoč državnega uradnika. Gle-
de fondov, ki naj bi jih zbiral državni arhiv
v Ljubljani, je bil Jaksch mnenja, da bi jih
bilo treba vsekakor omejiti na Kranjsko.
Vobče bi bilo treba postaviti načelo, naj bi
združeval državni arhiv le tisto gradivo, ki
se je nanašalo na zadevno deželo. Izjemo bi
dopustili le pri zgodovinsko nastalih arhivih
nekdanjih centralnih gubemijev za Prednjo
Avstrijo v Innsbrucku in za Notranjo Avstri-
jo v Gradcu; ne bi pa smeh ponovno ustvar-
jati umetnih centralnih ar'hivov in na ta
način oropati posamezne dežele njihovih dr-
žavnih arhivalij, češ, da so najbolj poklicani
uporabniki arhivalij tam, kjer so arhivalije
nastale. Po vsej verjetnosti je imel Jaksch v
mislih na Koroško se nanašajoči del gradiva
ilirskega gubemija, ki je imel sedež v Ljub-
ljani, pa so to gradivo že pred časom prepe-
ljali v Celovec in se je hranilo pri tamkajšnji
deželni vladi.
Dne 26. junija 1909 je arhivski svet na
Dunaju ponovno obravnaval vprašanje držav-
nega arhiva v Ljubljani ter priporočil, da ga
ustanovijo in mu dodelijo potrebno znan-
stveno izšolano osebje. Clan sveta in profesor
na dunajski univerzi Avgust Foumier je kot
poročevalec menil, da je na voljo za ta arhiv
zadostna količina arhivskega gradiva (okoli
7.000 fasciklov). Na splošno je še pripomnil,
da postaja z napredujočim preučevanjem
zgodovine državne uprave ustanovitev arhi-
vov pri vladah v posameznih deželah vedno
bolj pereča.
Ministrstvo za notranje zadeve je posredo-
valo predlog arhivskega sveta deželnemu
predsedstvu v Ljubljani z naročilom, da ga
nadrobno preuči ter da preišče možnosti, ka-
ko bi ga uresničili.* V ta namen je bilo treba
najprej rešiti naslednji vprašanji: katero
gradivo bi združili v predvidenem arhivu in
kje naj bi imel arhiv potrebne skladiščne
prostore.
Po Kaspretovem mnenju bi prišli za državni
arhiv v Ljubljani v poštev starejši spisi, sku-
paj z repertoriji, protokoli in indeksi (1747—
1849, posamični spisi so bih tudi starejši), ki so ,
jih hranili pri deželni vladi, mape in načrti
kanalov, cest, zgradb in podobnega ter aktov-
no gradivo ukinjene gradbene direkcije v
Ljubljani (okoU 1800—1860), Terezijin kata-
ster, imenjske knjige od 1539 dalje, knjige
normalij, zapisniki sodnega zbora mesta Ljub-
ljane 1784 do 1802, zapisniki sodnega zbora
združenega deželnega sodišča za Koroško in
Kranjsko v Ljubljani 1768—1807 ter zapuščin-
ski inventarji 1544—1813 iz registrature de-
želne deske in deželnega sodišča v Ljubljani.
Nadalje so prihajali po Kaspretovem mnenju
v poštev tudi spisi o upravi državnih pose-
stev in gospostev na Kranjskem iz let 1780
do 1840 pri finančni direkciji v Ljubljani ter
nekako 15 fasciklov spisov gospostva Loka od
17. stoletja dalje, ki jih je ugotovil pri direk-
ciji gozdov in domen v Gorici, ko je potoval
tja zaradi svojih raziskav. To pa je bil le
ostanek starega loškega arhiva, ker so vse
preostalo gradivo pred leti prodali nekemu
goriškemu trgovcu kot odpadni papir. Regi-
strature okrožnega sodišča v Novem mestu,
za katero je slišal, da ima številne stare knji-
ge in spise, ter registratur okrajnih sodišč in
okrajnih glavarstev Kaspret ni podrobneje
poznal, predlagal pa je, da bi jih pregledali.'
Na podlagi poizvedb je deželno predsedstvo
v Ljubljani ugotovilo, da okrožno sodišče v
Novem mestu nima starejšega gradiva, ker
je bilo ustanovljeno šele leta 1850, da je najti
pri vseh okrajnih sodiščih staro zemljiško
knjigo, pri nekaterih pa tudi protokole in
spise iz prve polovice 19. stoletja (slednji so
bili po večini zapuščinske zadeve), deloma
pa tudi še starejše, od okrajnih glavarstev pa
so imeh starejše gradivo v Črnomlju, Ljub-
ljani, Novem mestu, Postojni in Radovljici.
Pri drugih okrajnih glavarstvih je pričenjalo
gradivo z letom 1850 ali pa so biU ponekod
tudi že starejši letniki po 1850 škartirani ali
pa so obstajali iz tega časa le posamezni akti.
Končno je seznam fondov, ki so prihajali v
poštev za prevzem v državni arhiv v Ljublja-
ni, dopolnil še arhivski svet, in sicer z gra-
divom rudniške direkcije v Idriji, o katerem
so na Dunaju vedeli le toUko, da je namešče-
no v več sobah, ter na podlagi poznejšega
Kaspretovega sporočila še s starejšim gradi-
vom uprave gozdov in domen v Kostanjevici.
Skupno je po teh poizvedbah obsegalo gra-
divo, ki naj bi ga predvidoma zbral državni
arhiv v Ljubljani, nad 10.000 fasciklov, nad
3.000 knjig in nad 1.000 kosov kart in na-
črtov.'
Posebej se je pojavilo še vprašanje raz-
merja med državnim in deželnim arhivom.
Za vicedomski arhiv, ki je bil shranjen v
arhivu pri muzeju in je ostal tudi po letu
1873 last države, so predvidevaU, da se vklju-
či v državni arhiv. V svojem poročilu je ,
25
Kaspret opozoril tudi na stari stanovski ar-
hiv, ki da je bil prvotno primerno urejen,
pred več leti pa mu je nepoklicana roka —
mislil je na kustosa Müllnerja — povečini
ureditev porušila in gradivo na novo »uredi-
la«, tako da so nosili tedaj številni fascikli
povsem pravilno oznako »miscellanea«, ka-
kor se je izrazil Kaspret. Fournier je pripo-
ročil arhivskemu svetu, naj bi kolikor mogo-
če točno ločili pristojnost državnega in dežel-
nega arhiva."
Deželno predsedstvo v Ljubljani se je 10.
septembra 1910 obrnilo na deželni odbor z
vprašanjem, ali bi bil pripravljen odstopiti
državnemu arhivu poleg vicedomskega arhi-
va, ki mu je bil izročen le v začasno hrambo,
tudi druge arhivske fonde, predvsem stari
stanovski arhiv; na ta način bi bilo namreč
mogoče osnovati dejanski centralni arhiv za
Kranjsko. Deželni odbor je odločno naspro-
toval temu, da bi odstopili državnemu arhivu
gradivo, ki se je zbralo v deželnem oziroma
muzejskem arhivu, češ, da je dežela prispe-
vala znatne vsote za prostor, v katerem so
gradivo hranili, in za urejanje gradiva, da so
pnčeli z dokončnim urejevanjem gradiva in
bi njegova izročitev zavrla to delo za vrsto
let, in tudi slabo vplivala na delovno vnemo
uslužbencev muzeja ter da bi se z združitvijo
disparatnih elementov v centrali izgubila in-
dividualnost gradiva. Nasprotoval je tudi
vrnitvi vicedomskega arhiva, češ, da pripada
deželi. Po njegovem, sicer zmotnem mnenju,
naj bi bil vicedcmski urad pravni predhod-
nik deželnega odbora, vicedom pa predhodnik
deželnega glavarja. Razen tega je opozoril
deželni odbor, da je nosila stroške za ureje-
vanje vicedomskega arhiva dežela in da je
v Gradcu državni arhiv, ki je bil ustanovljen
leta 1905, pustil deželnemu arhivu vse gra-
divo države, ki ga je do tedaj prevzel. Na
podlagi tega odgovora arhivski svet ni raču-
nal več na združitev vseh arhivalij na Kranj-
skem v en arhiv, pač pa je vztrajal, da deželni
arhiv vrne arhiv vicedoma.'"
Drugo vprašanje se je nanašalo na prosto-
re, potrebne za uskladiščenj e gradiva. Fi-
nančna direkcija v Ljubljani ni mogla najti
ustreznih prostorov v državnih poslopjih v
Ljubljani, ker so vse potrebovali za upravne
namene, pač pa je računala z možnostjo, da
bi prišli do potrebnih prostorov za arhiv v
predvidenem prizidku poslopja okrajnega
glavarstva v Ljubljani v Hrenovi ulici. Do-
zidava je bila nujna zaradi nezadostnih pro-
storov glavarstvenega davčnega referata. Ko
pa se je v začetku leta 1913 gradnja bližala
zaključku, je predsedstvo finančne direkcije
v Ijjubljani sporočilo, da ne bo v prizidku na
voljo prostorov za državni arhiv, češ, da po-
trebuje vse prostore davčni referat sam.'*
Deželno predsedstvo v Ljubljani je do te-
daj odlašalo z odgovorom ministrstvu za no-
tranje zadeve glede državnega arhiva v Ljub-
ljani. V svojem poročilu je pozdravilo zamisel
ustanovitve takega arhiva v Ljubljani, češ,
da bo brez dvoma sistematično preučevanje
obstoječega gradiva omogočilo še marsikatero
dragoceno ugotovitev, kakor tudi, da bo mo-
goče zbrano gradivo na podlagi načrtnega
iskanja še povečati, kljub temu, da se je
marsikatero dragoceno gradivo zaradi slabo
urejenih razmer v arhivski službi na Kranj-
skem za vedno izgubilo. Vse to delo pa more
opraviti le arhiv, ki bo imel primemo vod-
stvo in potrebna sredstva. Pri tem je deželno
predsedstvo poudarilo, da so dala zgodovin-
ska preučevanja in s tem neposredno pove-
zana urejevanja starih virov, ki so ga opra-
vili do tedaj tako posamezniki kot tudi dru-
štva in zavodi na Kranjskem, pomembne
rezultate. 1^
Na podlagi zbranih podatkov je pripravil
upravni odbor arhivskega sveta v letu 1914
podrobnejši načrt za ljubljanski državni ar-
hiv. Po tem načrtu bi potrebovali od 9 do 13
srednje velikih prostorov, glede na gradivo,
ki bi ga prevzel arhiv. Sredstva, potrebna za
začetek poslovanja, so predvidoma znašala
med 8.000 in 10.500 K (vračunane so bile na-
bave polic, pisarniške opreme, stroški za
transport in za konservacijo gradiva). Spo-
četka naj bi imel arhiv strokovno izobraže-
nega konceptnega uradnika, enega pisarni-
škega uradnika ter slugo, kasneje pa bi
nastavili še enega konceptnega uradnika. Ob
tej prüiki je opozoril odbor tudi na glavni
problem, to je vprašanje prostorov za arhiv,
ter prosil ministrstvo, naj bi bih prostori, ki
bi jih bilo treba najeti zaradi pomanjkanja
v državnih stavbah, primerno veliki, suhi in
vami pred požarom.
Nadaljnja dela za uresničitev načrta, po
katerem naj bi v Ljubljani ustanovili držav-
ni arhiv, pa je prekinila prva svetovna vojna.
Ministrstvo za notranje zadeve je 4. aprila
1916 dostavilo načrt za državni arhiv dežel-
nemu predsedstvu v Ljubljani s pripombo,
naj mu o njem — ko bodo razmere to zopet
dopuščale — predloži svoje poročilo.*^
Z ustanovitvijo Jugoslavije leta 1918 pa se
je pričelo urejevati vprašanje državnega ar-
hiva v Ljubljani v povsem novih okoliščinah.
OPOMBE
Arhiv deželnega predsedstva v Ljubljani se
hrani v Arhivu Slovenije. — 1. J. Lampel, Zur
Organisation der österreichischen Archive,
Österreichisch-Ungarische Revue, NF 9. Bd.,
Wien 1890, str. 328—347; J. A. Helfert, Die Acti- j
26
on des Herrenhauses der im Reichsrathe vertre-
tenen Königreiche und Länder in Angelegenheit
der staatlichen Archive, Mittheilungen der drit-
ten (Archiv-) Section der k. k. Central-Commis-
sion zur Erforschung und Erhaltung der Kunst-
und historischen Denkmale, II. Bd., 1893, str. 271
sL; O. Redlich, Das Archivwesen in Österreich,
Mitteilungen der dritten (Archiv-) Section der
k. k. Zentral-Kommission zur Erforschung und
Erhaltung der Kunst- und historischen Denk-
male. VI. Bd.. Heft 1 (1904), str. 19; Mitteilungen
der k. k. Zentralko-mmissi'on für Denkmalpflege,
III. F., 10. Bd. (1911), stolpec 93, 323; W Goldin-
ger, Geschichte des österreichischen Archivwe-
sens, Mitteilungen des österreichischen Staats-
archivs, Ergänzungsband V, Wien 1957, str. 36—
43. — 2. Organisations-Statut des k. k. Archiv-
rathes, Mittheilungen der dritten (Archiv-) Sec-
tion der k. k. Central-Commission zur Erfor-
schung und Erhaltung der Kunst- und histori-
schen Denkmale, IV. Bd. (1899), str. 331 sL; O.
Redlich, o. d., str. 8—9. — 3. Neuorganisation im
österreichischen Archivwesen, Mitteilungen des
k. k. Archivrates, I (1914), 1 sL; O. Redlich, o. d.,
Str. 1—19. — 4. F. Komatar, Uber die Ziele der
archivalischen Tätigkeit in Krain, Laibacher Zei-
tung, 1904, št. 117. — 5. J. Mal, Naše Muzejsko
društvo v teku sto let. Glasnik Muzejskega dru-
štva za Slovenijo XX (1939), str. 21; Obravnave
deželnega zbora Kranjskega, zv. 30, Lj. 1889,
stenogr. zap., str. 97, poročilo deželnega odbora,
str. 148. — 6. Dež. predsedstvo v Lj., št. 2740/
1909, pri št. 847/ 1916. — 7. Dež. predsedstvo v
Lj., št. 2740ft909, pri št. 847/1916 (priloga: Kas-
pretovo poročilo). — 8. Dež. predsedstvo v Lj.,
št, 2740, 2889, 3007/1909, 2001/1910, pri št. 847/
1916, 847/1916 (priloga). — 9. Dež. predsedstvo v
Lj., št. 2740/1909, 2001/1910, pri št. 847'1916. —
10. Dež. predsedstvo v Lj., št. 2001, 2327/1910, pri
št. 847/1916, 847/1916. — 11. Dež. predsedstvo v
Lj., št. 2327. 2583, 2775/1910, 2971/1911, 495/1913,
pri št. 847/1916. — 12. Dež. predsedstvo v Li., št.
495/1913, pri št. 847/1916. — 13. Dež. predsedstvo
v Lj., št. 847/1916.
27