Marijin vrtec.
Prečastiti gospod urednik! Gotovo še ne veste, da so se ' iiam letos na Vrhniki že izpolniie tri želje. Prva in sicer najvažnejša je seveda blagoslov novega prapora. Blagoslov se je vršil 19. maroa in sicer kar najbolj slovesno. Najprej smo molili križev pot, nato pa so na koru zapeli litanije sv. Jožefa. Zatem je bil blagoslov prapora in g. dekan so nam s kratkimi, a pomembnimi besedanai izročili prapor, ki smo gSL prejeli z veselim srcem. Zbranih nas je bila cela četa tam ipred obhajilno mizo in si lahko mislite, da je v naših srcib zavladalo uepoipisno veselje, ko je zaplapolal pred nami naš prapor. Ker smo bili tako prevzeti od ve-selja, smo takoj zapeli tisto lepo Marijino pesmico:
V  Marijinem vrtcu cveto, srčeca naša lepo,
tam pričakuje, noč in dan čuje, Matere božje oko.
Poteni smo odhiteli v sprevodu s praporom v Rokodelski dom, kjer smo upiizorili dve lepi igrici. Tega diieva ne bomo nikdar pozabili.
Drugi slovesni dan za nas je bilo zborovanje iz cele naše deskanije. Prišli so iz Podlipe, Horjula, Bevk, Borovflice, Pre-serja, Logatca, Rovt, Zaplane in iz daljne Hotedršice, Ra-kifne, z vrha pri sv. Treh kraljih in Žirov. Pripeljali so se vsi z lepo okrašeniini vozovi, katerii je bilo petinštirideset. Ob tričetrt na 11 je bil pozdrav Marijinega vrtca, ob 11 sv. maša s petjem in pridigo. Po sv. maši smo se nekoliko razšli, a ob pol 2 smo se že zopet zbrali na različniji mestih za sprevod.
Naj še povem: zbralo se nas je nad 2000 in. nato je korakala naša velika vojska z veselimi »živio« skozi trg k sv. Trojici, kjer še v cerkev nismo mogli vsi. Tukaj smo peli, pa zares peli, prav vsi, litanije Matere božje. Po lita-nijah je bil na prostem govor in zadnji pozdravi od vseh bližnjih in daljnih vasi, nato pa še blagoslov otrok. Po bla-goslovu so se iz drugili vasi razšli na vozove, vsi pa smo odnesli z zborovanja polno božjega blagoslova in tilie sreče.
V  iretjo pa je bil izlet na Vrh k sv. Trem kraljem, ki je bil 28. avgusta. Odšli smo ob 7 zjutraj, seveda na okra-šenih vozovih, ki jih  je bilo šest velikih in štirje manjši, do Podlipe. Ob četrt ua  11  smo že prisopihali na vrh, ob pol 11 je bila sv. maša s petjem, po sv. maši pa smo gle-dali v daljne kraje, katerih mi ni mogoče opisati. Jmeli smo tudi prosto zabavo, seveda se okrepčati tudi nismo pozabili. Popoldne ob 2 smo imeli v cerkvi večernice, potem pa smo odšli domov na Hlevni vrh in na Rovte, kjer smo si ogle-dali   cerkev   in   zapeli  Marijino  pesem.   Zunaj  pred   žup-niščem so nam delili g. kalehet Zalokar Jožef sladke bon-bončke, nato sruo odšli in prispeli v Zaplano. Tudi tukaj sfflo  si  ogledali  lepo  cerkvico  in  zaipeli   Marijiuo  pesepj. Začelo se je že temniti, ko smo zapuščali zadnje hribovje, a preden  stno dospeli  na Vrhniko, nas  je že  objela  noč.
93
A še so se razlegale iz naših vrst vesele pesmi. snieh iit živžav. Precej trudne so foile naše mlade nožice, toda nismo se zmenili za to, le veseli in navdušeni smo se razšli na svoje domove. Pozdravljani vse čitatelje, najbolj pa Vas, častiti gaspod, ki se trudite za naš list pri urejevanju »Angel-čka«. — Bradeško Franc.
(iPrav lepo je moralo biti; skoraj sem vam nevoščljiv, tudi če se vam je oder podrl, kakor sem zvedel od drugod. Prav vesel sem da se tako lepo zbirate okrog Marije, ve-seli in korajžni. Vrhničane pa moram še prav posebno po-hvaliti; na Angelčka vas je naročenih nad 200. Hej, to je številka! Ko bi le povsod priibližno tako bilo. Lepo se za-hvalim za pozdrave. — Striček Cene.)
Marijin vrtec v Železnikih. Tudi pri nas imamo že več let ustanovlien Marijin vrtec. Ob petkih popoldne iinaino shode v cerkvi. Gospod katehet nam priipovedujejo veliko lepega in vzpodbudnega iz življenja dobrih in pridnih otrok, katerih zglede naj bi mi posnemali. Včasih pa gremo z g. katehetom tudi na kakšeu izlet. Letos sma šli na Jamnik takrat, ko so bile črešnje zrele. V avgustu smo pa šli tudi k sv. Valentinu, kjer je bil tabor Marijinih vrtcev. Inaeli smo sv mašo s pridigo, popoldne pa pete litanije, pri katerih smo vsi prepevali. Na to so sledile deklamacije. Iz Železnikov sta bili dve. Pa jaz samo eno znam. Takale je:
Pozdravljeni vsi bratci m sestrice po Mariji.
Prav radi sem smo prihiteli
Železnikarji mi veseli,
da vidimo vso četo zbrano,
Mariji zvesto in vdano.
V dolini ozki mi  smo  skriti;
da širši moremo razgled dobiti
gremo na romanja, izlete radi
na jesen in poleti,  najrajši pa spomladi.
Tisočindevetstoletnico smo Odrešenja
pozimi že obhajali pri nas.
Castit pa Mater dušnega življenja                                 |
prišli smo radi sem med vas.                                         '
Naj zbor naš tu Mariji hvalo poje,
ker Ijubi aas, otroke svoje.
Otroci vdani vsi ji ostanimo,                                          '
zvestobo večiio skupaj tu ji prisezimo.
Polni dobrih sklepov in vsi navdušeni smo se vračali po-poldne domov ter se med potjo še po svoje zabavali. Upri-zorili smo tudi vojno. Namesto granat in bomb smo upo-rabljali gobe in krogljiee, ki se prijemljejo obleke in las. Tako smo prišli proti večeru srečno domov. Potrudili se bomo, da bomo s pridnostjo in lepim življenjem vsaj malo povrnili gospodu katehetu vso skrb in delo. ki ga imajo z
94                             ,
aami. Spoštovajii gospod urednik. Ker šele prvič pišem, se bojim, da bo kaj narobe. Če bo pa za rabo, pa prosim, da v prihodnjem »Angelčku« natisnete. Vas lepo pozdravlja Zupanc Ciril.
(Ni-č ni narobe. Kako pa more biti narobe, če je vse prav. Ko sem tisto o črešnjah aa Jamniku bral, so lni sline kar v usla iplanile. Na Jamniku sem tudi jaz že bil in bi bil eelo v Železnike prišel, če bi bil še bolj na desno pot zgrešil. Prklem pa enkrat. Stric Cene.)
Marijini otroci Dravskega polja na Ptujski gori. Vidini, da Vam. g. urednik, do danes še uihče ni poročal o sveto-letni slovesnosti in pobožnosti, ki smo jo otroci vseh žup-nij dekanije. Dravsko polje zaključili v Marijinem svetišču na Črni (Ptujski) gori dne 22. avgusta 1934. Poprej smo v vsaki župniji obhajali iridnevnico, prejeli sv. zakramente. ter za svetoletni odpustek opravili doma dvakratni skuppi obisk določenih eerkev. Dne 22. argusta smo se pa zgrnili od vseh strani tja pod Ptujsko goro: eni z vlakom, drugi z avtobusi ali vozovi. bližnji pa peš; celo iz Maribora so prišli med nas bratci frančiškovi križarji in sestrice sv. Kla-re. V dolgi procesiji smo šli — blizu poldrug tisoč otrok in še odrasli z nami — z molitvijo in peijem na goro, opravili v veličastni romarski cerkvi najprej za odpustek dva skupna obiska, imeli nato pridigo in slovesno sv. mašo in po veselem poldanskem odmoru še večernice: nagovor č. g. dekaua, pete litanije z blagoslovom in posvetitev. A še nekaj lepega nas je čakalo pred razhodom: Sunaj cer-kve so na majhnem odru nastopali navdušeni deklamatorji — deklamatorice, videli smo mične in poučne prizore: a po-sebno ogrela — da, užgala nas je deklamacija neke klarice in pa mogočna zborna deklamacija — prisega dečkov in deklic iz Hoč. Kako veseli smo se vračali zopet na svoje domove s trdnimi sklepi za bodočnost. Gorska Mati božja naj nam izprosi stanovitnost! — (Ko bi bili kako sliko po-slali, bi bilo prar spodbudno. — Ur.)
Slavi Kmetičevi zadnje besede ob grobu.
Dolgo že ni bilo ioliko pogrebcev na mengeškem po-kopališču kakor v sredo 14. novembra. Pa prav majhnih pogiebcev je bilo toliko. Zakaj? Saj so pokopavali eno izmed njili. Slavo so pokopavali, ki je bila še vsa mlada in majhna. Kar naenkrat je segla smrt in jo vzela od nas. V par dneh je bila živa in mrtva; ko so jo peljali v Ljufo-ljano, je še vedela. kam gre, še je vse poznala; a domov so jo pripeljali nezavestno. M'ajhna rana je zastrupila kri in Slavo je Bog poklical k sebi. Na zemlji je rada k njemu prišla v cerkev, zmeraj je šla rada k sv. obhajilu. Slava, isti Jezus, ki Ti je na zemlji veselie delal, naj Ti da veselje tudi v nebesih. A tam ne pozabi na nas. ki smo še tukaj ostali!
95