Murska Sobota, 9. julija 1954 Leto VI. — Štev. 27 — Cena din 10 Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože V i l d — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trg zmage 5 — Ček. račun pri NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500 — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini Z mestne konference Zveze komunistov v M. Soboti Komunisti morajo biti neustrašni borci za socialistična načela NOVOIZVOLJENA ČLANA MK ZK STA LOJZE VALENČIČ IN TONE ŠLEBIR — V SINDIKATIH IMAJO KOMUNISTI PLODNO TORIŠČE DELA. — PROSLAVA 20. OBLETNICE »LJUDSKE PRAVICE« V LENDAVI MORA BITI DOSTOJNA MANIFESTACIJA KULTURNEGA ŽIVLJENJA OBMURCEV V ponedeljek popoldne je bila v M. Soboti mestna konferenca Zveze komunistov. Med 150 člani, ki so obiskali konferenco, je bilo opaziti tudi sekretarja OK ZK tov. N. Voljča in ljudskega poslanca Vaneka Šiftarja. Poročilo o stanju in delu Zveze komunistov v mestu je podal sekretar mestnega komiteja ZK tov. Jože Vild. V poznejšem razgovoru so se komunisti v glavnem pomenili o načinu študija gradiva s III. kongresa ZKS, kakor tudi o uspehih in pomanjkljivostih dosedanjega dela. Na splošno je konferenca pravilno ocenila položaj v mestu, tako da je bilo ob zaključku sprejeto več sklepov. Ker sta bila pred krat- kim premeščena dva člana MK, sta bila z dodatnimi volitvami na njuno mesto izvoljena tov. Lojze Valenčič in Tone Šlebir. Takoj po III. kongresu ZK Slovenije se je večina komunistov v mestu resno lotila študija kongresnega gradiva. Člani so najprej gradivo preštudirali doma, nato pa so se na skupnih sestankih pogovorili o tem, kako je kdo razumel gradivo. Posebno je treba pohvaliti komuniste v IV. rajonu, ki so imeli do sedaj že sedem dobro obiskanih konsultacij. V tem rajonu so bili sestanki izredno živahni, člani so živo posegali v razpravo, kar dokazuje, da so se resno, lotili študija. Več dobro obiskanih konsultacij je bilo tudi v V., VI., VII. in po ostalih rajonih v mestu. Vendar pa je v Soboti še vedno precej komunistov, ki so jedva prebrali posamezne referate, tako da marsikaj ne razumejo. Ponekod se na takih skupnih konsultacijah oglašajo le bolj razgledani člani, ostali pa previdno molčijo. Tem članom bo potrebna pri študiju pomoči, saj kažejo, na splošno, dobro voljo. lz sekretarjevega poročila je bilo razvidno, da imamo sedaj v Soboti nad 340 komunistov, ki so razdeljeni v 10 osnovnih organizacij. Od tega jih je 8 rajonskih, 2 pa v podjetju in ustanovi. Splošno mnenje je bilo, da je Zveza komunistov v mestu zadnje čase dosegla precejšnje uspehe. Komunisti se aktivno udejstvujejo v TD »Partizan«, v SZDL, ZB, PAZ in drugih množičnih organizacijah. Posebno živahnost kaže SZDL, v kateri zavzemajo komunisti odgovorno mesto. Žal pa posamezni komunisti še vedno ne najdejo pravega torišča dela, životarijo odrezani od množic, skratka: neaktivni so. Ker ne zasledujejo sproti pojavov v našem družbenem življenju, zaostajajo za dogodki. Tem ljudem bo morala Zveza komunistov posvečati več pozornosti. Posebno področje dela za komuniste predstavljajo sindikati. Sedanje stanje v posameznih podjetjih pa kaže, da so komunisti zadnje čase zanemarili delo v sindikalnih organizacijah. Večina sindikalnih podružnic nima rednih sestankov, funkcionarji se ne poglabljajo v delo, zanemarjajo ideološko izobrazbo članov, delavsko samoupravljanje vodijo posamezniki, na sestankih imajo glavno besedo direktorji in upravniki. Če bi komunisti v teh podjetjih aktivno načeli probleme, bi bilo mogoče marsikaj izboljšati. Tako pa delavci ne čutijo v sindikatih in v delavskih svetih tiste trdne osnove in opore, ki bi jim vzbujala zavest, da so sami svoji gospodarji. So primeri, ko se delavci bore za višje plače, ne da bi se borili za večjo delovno storilnost itd. Že ti primeri kažejo, da' bodo morali komunisti bolj prijeti za delo, če bomo hoteli popraviti sedanje slabosti. V sindikatih in delavskih kolektivih se je treba dosledno boriti za uveljavljanje socialističnih načel. Nadalje je bila iznešena kritika o delu MLO. Ker je v odboru precejšnje število odbornikov iz vrst večjih gruntarjev, le-ti večkrat zastopajo in uveljavljajo svoje osebne interese, kar ovira delo. MLO. Sobota velja v Obmurju za kulturno središče. Res je, da je SKUD »Štefana Kovača« doseglo in še dosega v svojem - delu razveseljive uspehe, vendar bi bilo lahko marsikaj bolje, če bi meščani pokazali več odločnosti. Že dve leti se govori in razpravlja o ustanovitvi »Svobode«, vendar je ostalo le pri sklepih. Težave so se pokazale tudi pri pevskem zboru. Priznati pa je treba, da se razvija kulturno življenje v Soboti v silno slabih pogojih. Številne sekcije SKUD »Štefana Kovača« štejejo več sto aktivnih članov, nimajo pa niti enega svojega prostora za društveno delovanje. Že vsa povojna leta razpravljamo o gradnji kulturnega doma, delovni ljudje so zbrali tudi nekaj sredstev, rezultat pa je še vedno neplodna diskusija. Če že ni mogoče pričeti z gradnjo, je treba zagotoviti vsaj najnujnejše prostore za kulturno delovanje v mestu. V razpravi sta se oglasila tudi sekretar OZ ZK tov. Nace Voljč in ljudski poslanec tov. Vanek Šiftar. Tov. Voljč je mnenja, da so komunisti v mestu dosegli v zadnjem obdobju viden korak naprej, so pa še vedno nekatere pomanjkljivosti, ki ovirajo Zvezo komunistov pri delu. Včasih so komunisti premalo dosledni, ko je treba braniti socialistična načela. Med drugim je omenil tudi to, da imamo v okraju še vedno nad 400 hlapcev in dekel, ki niso socialno zavarovani. Ti reveži garajo gruntarjem, ne da bi jim le-ti nudili osnovne pogoje za dostojno življenje. Tov. Vanek Šiftar pa je opozoril komuniste na vlogo naprednega tiska, predvsem pa na 20. obletnico »Ljudske pravice«. Ta ljudski praznik naprednega tiska mora biti dostojna manifestacija kulturne dejavnosti naših Obmurcev. -st- Vzpodbuda V Obmurju imamo dva manjša obrata za industrijsko predelavo sadja v polizdelke, obrata, ki smo ju postavili zaradi tega, da bi lahko na domačih tleh predelali slabše sadje, ki ga v precejšnji količini dajejo zlasti gričevnati predeli — v Prekmurju Gorička, v Prlekiji pa vinorodni okoliši. Seveda tudi v ravninah ne manjka sadovnjakov. Pred leti je pokrajina pošiljala na zunanji trg ogromne količine kakovostnega sadja, ki je imelo mnogo odjemalcev tudi v inozemstvu. Zadnja leta pa, ko je ameriški kapar opravil svoje v sadovnjakih, so se količine sadja, primernega za izvoz, iz leta v leto krčile. Ostalo pa je več sadja za predelavo o marmelado, džeme in druge izdelke. Toda kaj — obrata, ki ju imamo, nista mogla prebaviti vsega odpadnega in kakovostno slabšega sadja, zato je šlo v naših sadovnjakih mnogo stotisočakov v nič, gospodarstvo pa je spričo tega utrpelo občutno škodo. Ali kaže po tej poti naprej? Vsak razsoden gospodar bo dejal, da je treba nekaj ukreniti in prispevati k temu, da bo sadjar lahko vnovčil tudi tisti pridelek, ki ga sicer na trgu ne more prodati. Mnogi gospodarstveniki in dobri kmetovalci menijo, da je mogoče prebresti trenutno krizo; ogrevajo se predvsem za razširitev obeh obratov, ki bi ju bilo treba mehanizirati in opremiti z modernimi stroji, spraviti v tako stanje, da bi lahko v njih predelali vse sadje, ki ga daje razmeroma obsežno sadjarsko zaledje. In to predelali v končne izdelke! Zarodke take predelovalne industrije imamo, zato bi uresničenje že omenjene zamisli terjalo mnogo manj investicijskih sredstev kot če bi vse gradili od temelja. In še nekaj: vložena sredstva bi se kmalu rentirala, v razširjenih obratih pa bi lahko zaposlili precej več ljudi, ki danes še morda brez koristnega posla tavajo okrog. Vendar je vprašanje graditve predelovalne industrije tesno povezano z obnovo sadovnjakov. Kakor je znano, je kapar zadnja leta brezobzirno pustošil v naših krajih, ki so že' od nekdaj veljali kot znani pridelovalci kakovostnega sadja! Na tisoče in tisoče sadnih dreves smo morali posekati in za vedno odstraniti. Na njihovem mestu pa je domala povsod nastala praznina. Le malo je kmetovalcev, ki bi svoje opustošene sadovnjake tudi načrtno obnavljali, precej pa je celo takih, ki niti zatiranju sadnih škodljivcev ne posvečajo dovolj pozornosti. A kaj to pomeni: v prvi vrsti veliko škodo za vsako posamezno gospodarstvo, nič manj občutno škodo pa tudi za skupnost, ki jo tako prikrajšamo za precejšen del tistega narodnega dohodka, ki ga je do sedaj sicer dobivala od sadjarstva. Pa tudi predelovalna industrija, ki bi jo v prihodnosti še tako dobro opremili in modernizirali, bi bila brez osnovnih surovin — sadja — zapisana životarjenju in propadanju. Začeti je treba torej pri koreninah — v naših sadovnjakih, ki naravnost kličejo obnovitelje. Tudi zakonski predpisi, ki so bili zadnja leta sprejeti o naših ljudskih skupščinah, dajejo sadjarjem in kmetovalcem nove pobude in ugodnosti, vendar samo onim, ki se bodo zares lotili načrtne obnove svojih sadovnjakov. Tako so posestniki-davkoplačevalci oproščeni davčnih dajatev za dobo osmih let za vse tiste površine, ki so jih zasadili z žlahtnim sadnim drevjem. Temu je zadnje dni sledila še druga razveseljiva vest. da je zvezni Izvršni svet izdal |uredbo, ki določa, da lahko kmetovalci-sadjarji dobijo za obnovo svojih sadovnjakov tudi kredite, ki jih je treba vrniti o petih letih in zanje plačevati 6 % obresti. Napredni sadjarji, ki jim je nekaj do tega, da bo sadjarstvo postalo tudi o prihodnosti pridobitna panoga, se bodo teh ugodnosti prav gotovo poslužili. In tako bodo svoje prispevali tudi k uspešnemu reševanju problema graditve predelovalne industrije o Obmurju. VREMENSKA NAPOVED za čas od 9. do 18. julija Koncem tekočega tedna, v začetku in koncem prihodnjega tedna po večini jasno. V ostalem pogoste krajevne nevihte, sicer v splošnem še ugodno, deloma sončno vreme. Iz Pinc bo krenila južna partizanska patrulja V zadnjih dveh letih dobiva 22. julij — Dan vstaje slovenskega ljudstva — Vse širši pomen in značaj. Prekmursko ljudstvo obuja v teh dneh spomine na slavne dni revolucije, spominja se onih, ki so se v najtežjih dneh odzvali klicu veličastne borbe za svobodo. Prav severovzhodni predel Slovenije je že v prvih mesecih vstaje prispeval žrtve svojih najboljših na oltar domovine. V Prekmurju sicer ni bilo večjih partizanskih akcij, toda ljudstvo je neštetokrat dokazalo, da čuti z jugoslovanskimi narodi. To je prišlo posebno do izraza leta 1944, ko so se v naši pokrajini pojavile prve partizanske sknpine; mnoge kmečke hiše so v času največje podivjanosti okupatorja pomagale partizanom in več Prekmurcev se je uveljavilo v aktivni borbi proti tujcu in domačim izdajalcem. Iz vasi Pince — kolonija, kjer je okupator izselil vse vaščane, bo 18. julija odšla na pot južna partizanska patrulja. Med potjo se bo ustavila v madžarski vasi Pince in obiskala čuvarje meja. Vaščani ji pripravljajo svečan sprejem. Od tu bo krenila v Lendavo, kjer bo partizanski miting. Borci se bodo za kratek čas ustavili tudi v madžarskih vaseh Lakoš, Gaberje in Kapca in se razgovarjali z vaščani. Hotiza, ki je minulo leto zares lepo sprejela patruljo, tudi letos ne bo zaostajala. Proti večera bodo borci prišli v Veliko Polano, tam obiskali partizanske postojanke, se sestali s prvimi partizani in člani OF ter predali zastavo domačinom. Naslednje jutro bo patrulja krenila proti Črensovcem. Spotoma bo obiskala družine vidnih sodelavcev NOB; v Žižkih družino borca-heroja Juša Kramarja, v Črenšovcih družino Toneta Pleja itd. Ustavila se bo tudi v domačijah tistih, ki so partizane materialno podpirali. Iz Črenšovec vodi pot patrulje skozi Odrance do Lipe, kjer bodo letos prvič obiskali nekatere družine, ki so dajale partizanom zavetje in hrano. V torek, 20. julija, bodo patruljo svečano sprejeli v Beltincih, od kader bodo borci naslednji dan nadaljevali pot skozi Gančane in tam počastili spomin padlega heroja Štefana Kovača-Marka. Druga skupina pa bo odšla v Bratonce in prvič obiskala družino znanega partizanskega bojevnika Mihe Škafarja-Miška. Borci bodo prenočili v Rakičana, od koder bodo na Dan vstaje odkorakali z ostalimi patruljami v prekmursko metropolo. —ce , Prekmurje bo obiskala etnografska skupina Med pomembnimi nalogami, -ki jih je prevzel. Pokrajinski muzej štajerske metropole v tem in prihodnjih letih, sodi tudi načrtno raziskovanje vzhodnoslovenskega področja, ki hrani še danes mnoge kulturnozgodovinske in etnografske spomenike. V povojnem času so pač najbolj ogroženi slednji, ker so močno pod vplivom napredka in mesta. Tega se je prav dobro zavedal ljubljanski Etnografski muzej, ki je že v prvih letih po zadnji vojni pričel načrtno raziskovati teren na Dolenjskem, Primorskem in Gorenjskem. Zaradi preobilice dela, ki ga je terjalo raziskovanje tega področja, ni utegnil poseči v severovzhodno Slovenijo. Mariborski Pokrajinski muzej, pod čigar pristojnost sodi ta predel, pa ni imel prva leta sredstev niti kadrov, ki bi to važno delo opravili. Šele lani je mariborski muzej zastavil vse svoje moči, da bi po zgledu Ljubljančanov vsako leto raziskoval vzhodnoslovenske vasi in načrtno zbiral predmete, ki jih je treba rešiti, odkupiti in dati v muzej. Zakaj se je v prvem letu načrtnega delovanja odločil prav za Prekmurje, ki ga bo obiskala njegova skupina že 15. julija? Odgovoriti ni težko; muzejsko vodstvo je upoštevalo, da je Prekmurju nujno potreben domači muzej, ki bo prikazoval predvsem etnografske značilnosti vsega Obmurja, značilnosti, ki so v mariborskem Pokrajinskem muzeju dokaj skromno zastopane. Razen tega je Obmurja še danes tako zelo bogato po zapuščinah naše ljudske kulture, da po vsej pravici zasluži mnogo več pozornosti in ljubezni, kot pa smo je do sedaj izkazovali tej pokrajini. Razumljivo je, da v enem letu ne bomo mogli proučiti tako obširnega področja, ki nedvomno hrani več prvin, kot . pa jih pričakujemo. Skupina bo v pičlih treh tednih, ki jih letos omejujejo še bolj pičla denarna sredstva, obredla le del Ravenskega. Važno pa je, da bo končno napravljen prvi korak k načrtnemu delu in raziskovanju terena, k delu, ki bo z novimi odkritji pomenilo pomemben prispevek h graditvi naše slovenske narodopisne znanosti, ki jo v njeni popolni podobi šele pripravljamo. Prepričani smo, da bo delo skupine tudi v Prekmurju uspešno, hkrati pa pričakujemo, da bodo prebivalci krajev in vasi, ki jih bo obiskala v času od 15. julija do 5. avgusta, šli znanstvenikom na roko in jim — če bo to treba — tudi pomagali. Tončica Urbas PREKMURSKI VODITELJI NA OBISKU PRI SEZONCIH Skupina predstavnikov oblasti s predsednikom: OLO M. Sobota tov. Belom Brglezom na čelu je odpotovala na obisk k rojakom — sezonskim delavcem v Bačko in Baranjo. Z vodstvi delovišč in posestev, kjer sezonci delajo, bo uredila vrsto odprtih vprašanj, ki se nanašajo na njihovo delovno razmerje in osnovne delavske pravice. F. D. Uničujmo ameriškega prelca, ki ogroža sadno drevje in druge rastline!!! Nevarne gosenice tega metulja lahko uničijo vse listje. — Živijo v pajčevinaste zapredkih. — Pazimo na zapredke, da bomo tako lahko pravočasno odkrili vsa legla škodljivca ‒ Prelec napada murve, orehe, slive, jablane, češnje, topole, vrbe, javore, hrast, bukve, vinsko trto in hmelj. VSAKO OKUŽBO TAKOJ PRIJAVITE OBČINSKEMU LJUDSKEMU ODBORU! Svet za gospodarstvo pri OLO Murska Sobota Naša pokrajina - Motiv iz Goričke. Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« Murska Sobota, 9. julija 1954 Doryphora decimlineata Say Stlačil sem droben priročnik v žep in se napotil v razžgan dan. V ozračja je pokala vročina (ali elektrika), pod stopali je puhal prah kolne poti, med gomilo ljudi pa se je sprehajal veter in odnašal polglasne besede nad polegla žita in grahorko med klasjem . . . Naš bojni pohod (ki ni bil niti najmanj bojevit, je vodil ožgan in koščen kmet s prekomerno zavestjo v napetih potezah obličja. Vodil nas je na mejo, za katero (kot se je izkazalo) niti sam ni vedel. Tam je odkazal s širokim zamahom roke krom-pirišče, raztegujoče se proti vasi. Mrmranje pisane množice se je razvnelo v ogorčen vrišč. »Tu je meja naše občine. Tam dalje je kroška zemlja. Mi moramo braniti sobočki krompir,« je mahala z rokami postarna ženica. Imela je prav — rojena je namreč v Soboti in ima nekje blizu te meje kos svoje, zemlje. »Če gremo pregledovat krompirišče Krožanov, nas lahko oni tožijo!« je modro pripomnil nek možak. Bojna vrsta se je zmedla. Vodja je osuplo zmigoval z rameni in ukazal umik. V dveh krilih je razdelil ljudi v dve smeri po razriti kolni cesti in ukazal, naj napadejo soboške njive od meje sosedov Krožanov. Ljudje so se razlezli, vetrič je vel čez njih, sonce je pripekalo —v razmaku po dva metra so se gibali Sobočani po brazdah med vrstami krompirja. Radi so me videli v svoji sredini. Skrivaj sem potegnil iz žepa priročnik in skrivoma prebral: »Krompirjeva zlatica izvira iz Teksasa in njegovih sosednih krajev, vzhodno od reke Kolorado v Ameriki, zato jo kličejo koloradovec, kolorado, kornjaš ali koloradski hrošč, krompirjevec .. . »Koloradar je napadel veliko krompirišč v mestni občini,« je razlagal odbornik, »nekatere okužene njive že škropijo. Na novo okužene rastline bodo škropili po našem pregledu .. .« Na čelu, nad ustnico in vrh nosa so se mi začele nabirati drobne znojne kapljice. »Doryphora decimlineata Say« — največji škodljivec krompija je najden tudi pri nas!« Nekdo je izrazil moj strah in bolečino: »Koloradarja še nikdar nisem videl, zato ne vem, kje tiči in kako ga je mogoče najti.« Bil je to pedanten mlad uslužbenec — najbrž iz Narodne banke. Počenil je in z vsemi desetimi prsti rinil med listjem, roval po zemlji. Z žabjimi koraki se je premikal naprej in vidno zaostajal. Nedaleč od njega se je ves bel premikal osemdesetpetleten očanec z belim vencem las in brkov, z vgreznjenimi očmi in nesigurnim korakom. Poznam ga. Na dva metra ne vidi človeka. Hodi nad koloradarja, ker so mu zapretili s kaznijo.. Njegova vnuka sta najbrž šla na kopališče. »Kako bo spoznal hrošča?« sem vprašal soseda. »Ce se mu bo predstavil v (raku in cilindru, mu dal svojo posetnico,« se je nasmehnil sosed in namignil na svoji sosedi, deklici v močeradastih (ali koloradastih) oblekcah. »Poslušaj!« Prva s privihanim noskom je klepetala: »Ne moreš si misliti, kako sladek je bil. Samo malo sem mu stopila na prste.« Druga je napol mižala, da bi si tako bolje predstavila položaj svoje prijateljice. Učeno je prikimala. »Nikdar fantu ne pusti takoj vsega . ..« »Tako rad bi videl koloradarja,« je vzdihoval zadaj uslužbenec. »Oni tam pa je gotovo električar,« je menil moj sosed, ki je le nemarno zamahoval z nogo, da je tu in tam odkrival listje katerega izmed krompirjevih grmov. Pogledal sem tja. Možak in ob njem dekle srednje zrelih let sta gledala nekam v zrak. Njun najbližji meščan je bil v enakem položaju. Nenavadno hitro, so se pomikali čez krompirišče. Spoznal sem tega nenavadno »ustrojenega« človeka. »To je soboški strokovnjak za leteče krožnike,« sem pojasnil sosedu in pomežiknil .»Najbrž je prepričan, da bodo prifrčali koloradarji na letečih krožnikih ali vsaj na bombnikih.« Dva fantiča sta se zaganjala za enim dekletcem čez krompirišče, skozi žito in spet nazaj. Le tu in tam sta pobrskala po krompirjevem zelenilu. Ves čaš se je razlegalo njih rezgetanje. Večkrat sem se ozrl po razsušenem grmu krompirja. Nisem vedel, kaj bi. Obračal sem suho listje, a nisem našel ničesar. Nenadoma sem se spomnil: »Kolorado je prišel od reke Kolorada. Ne vem sicer, če sta reka in Teksas kaj v zvezi z ameriško pomočjo Evropi. Vsekakor pa je prva »ameriška pomoč« kolorado, kapar in. . . saj ne vem vseh znamenitih imen . ..« Na koncu njive (ob plodnih razgovorih smo jo zavzeli v dobril petih minutah) sem slišal »močeradki«: »Jaz svojega dobro krotim!« Seriozni mož v ozadju je nenadoma bruhnil (gotovo v neki zvezi s pogovorom, ki sem ga preslišal): »Tisti morski pes v Ljubljani je imel v trebuhu poleg naliva nega peresa, rok in dokumentov tudi dozo koloradskih hroščev.« »Ja--a--a?« je osuplo zinila postarna, nepoučena ženica. V prašni gmoti, smo se premikali med žiti proti mestu. Kockaste soboške hiše v nadstropjih so nas pozdravljale- z rdečimi -strehami kot preozek klobuk na veliki glavi. Za nami je privihral pedantnež (iz Narodne banke, ki je ostal četrt ure za nami). »Imam ga, imam ga,« je rjovel ves razžarjen od nenadnega uspeha in mahal s stekleničko, v kateri se je po objedenem krompirjevem listu sprehajal bahati koloradar, ob njem pa rdeče ličinke. Prestrašen sem potegnil iz žepa priročnik. Spomnil sem se na neko stran, ki sem jo kmalu našel med pravili. Tam je pisalo: »Če je grm objeden, je treba prebrskati tudi zemljo.« Zavedel sem se zločina, ki sem ga nevede storil — videl sem več objedenih grmov, toda nikjer nisem pobrskal po zemlji. Koloradarji so — bogme- — zmagovali za nami. Doryphora decimlineata Say. že več let zmaguje po naših njivah. Vedno več je pregledov in vedno več teh živalic. Kaj če bi -redno škropili in pod pretnjo kazni zahtevali od pridelovalcev krompirja, da pazijo na pojave koloradarja? Kaj če bi nekdo navsezadnje bil odgovoren za krompirišča? Kot sem videl in spoznal — doslej nihče * ni odgovoren in . . . vsi. Jaka Koloradski Kmetovalci! Stroji so največji prijatelji delovnega kmeta. Lajšajo mu napore in pospešujejo delo. Zato izkoristite ugodno priliko, pridite k nam in si kupite potrebne stroje, ki jih prodajamo po zelo ugodni ceni ki je posledica zvišanja državnega regresa. Nudimo vam raznovrstne stroje: okopalnike, pluge, brane, sadne in vinogradniške škropilnice, sadne mline, sejalnice, vejalnike, trijerje in še mnogo drugih strojev in orodja, ki ga potrebujete pri vsakodnevnem delu. Oglejte si stroje v naši trgovini in ne zamudite ugodne prilike. Naša zaloga je bogata, izbira pa velika! »AGROMERKUR« — MURSKA SOBOTA Kako dolgo bomo še gledali nedograjeni zadružni dom? Vaščani Dekležovja so bili pred leti precej aktivni. Postavili so si zadružni dom, ki sodi med največje v Prekmurju. To je povsem razumljivo, zlasti še, če upoštevamo velikost vasi in njene potrebe. V domu so si uredili prostore za zadružno trgovino in gasilsko orodje. Tudi o zgornjem delu je urejenih nekaj prostorov. Sčasoma pa je v poslopju ose utihnilo in nihče se ni več zanimal, da bi z delom nadaljevali. Zatišje je tembolj nerazumljivo, ker vemo, da je v Vasi precej ljudi, ki se še vedno zavzemajo za napredek. To najlepše potrjuje njihova enotna akcija, ko so na svoje stroške in s svojimi rokami zgradili lesen most čez enega izmed rokavov Mure. Zakaj se ne bi spomnili tudi zadružnega doma? Zares, škoda bi bilo, da bi tako lepa zgradba, ki stoji na zelo primernem mestu v vasi, ostala še naprej o takšnem stanju kot je sedaj — neizkoriščena. Žalostno sliko kažejo zidovi nedograjenega doma šolski mladini, ki ima o neposredni bližini šolsko poslopje, mladini, ki si želi kulturnega razvedrila, svojo sposobnost pa je že večkrat pokazala. Nedograjena dvorana pa je tudi »mrtev kapital« za tamkajšnje kulturno izobraževalno društvo »Dane Šumenjaka. Njegova dramatska skupina je o zadnjem času vidno napredovala. Če pa še njej dodamo pevski zbor, ki ima o tej vasi ose pogoje za svoje delovanje!? Morda bi se le dalo nekaj napraviti? Prav gotovo bi kazalo, da bi vaški voditelji malo več razmišljali o tem vprašanju. Morda bi se le dalo najti pameten izhod iz zadrege ‒ kot so ga našli marsikje v Prekmurju, kjer niso bili v pogledu denarnih sredstev prav nič na boljšem. Za tako delo bi jim bili hvaležni vsi, ki delajo na prosvetnem področju, za vas pa bi dograjen zadružni dom pomenil velik korak naprej k novim gospodarskim in kulturnim uspehom. —ce Koloradski hrošč — ameriški prelec V preteklih tednih so v Prekmurju odkrili večja žarišča koloradarja na področju občin Črenšovci, Beltinci, Lendava, Martjanci in Murska Sobota. Dolžnost ljudskih odborov teh občin je, da organizirajo temeljite preglede in zatiralne akcije, da preganjajo škodljivca, kjerkoli se bo še pojavil. Krompirišča je treba vsak teden temeljito pregledati, kajti le tako bomo škodljivca ob pravem času odkrili. Potrebno je obirati in uničevati hrošče, ličinke in jajčeca, a okužena in ogrožena krompirišča škropiti s kemičnimi- sredstvi. Za škropljenje uporabljamo svinčeni arzenat (0.75 do 1%), Lindan (0.15 %) ali tekoči Pantakan (1 %). Da bi istočasno zatrli tudi krompirjevo plesen, dodajamo navedenim sredstvom bakreno apno (1 %). Poleg koloradskega hrošča se je v občinah M. Sobota, Beltinci in Lendava pojavil tudi murvin ali ameriški prelec. O njem kaj več na drugem mestu! Zavedajmo se nastalega položaja in vsi brez razlike napovejmo neizprosen boj tema škodljivcema, ki uničujeta krompirjeve nasade in sadno drevje, Povežimo se takoj s kmetijsko zadrugo, ki ima pri roki vsa kemična sredstva in škropilnice. Če bomo složni in prizadevni, potem uspeh ne bo izostal. V nasprotnem slučaju pa se nam lahko zgodi, da nam bo na njivah propadel krompir najvažnejša prehrambena rastlina.— v sadovnjakih pa drevje, ki srno ga z velikim trudom spravili k rasti. Prepričani smo, da si tega nihče ne želi. Beli ali sivolisasti metulji letajo v mesecu maju in odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov (300 do 700 jajčec.). lz njih so se v začetku junija izlegle drobne, močno dlakave goseničice, ki so se kmalu zapredle v pajčevinaste zapredke, v katerih objedajo listje; često obrstijo drevje do golega. Ko odrastejo in so velike 3 do 5 cm, zapustijo zapredke in se zabubijo v raznih skrivališčih: v razpokah in špranjah drevesne skorje, v zemlji, pod drevjem, po grmovju, v živih mejah, na plotovih in zidovih. Iz bub se razvijejo metuljčki prvega poletnega zaroda, ki letajo meseca julija, gosenice pa delajo škodo v avgustu in septembru. Ce je v jeseni toplo delajo gosenice drugega poletnega zaroda škodo še tja do meseca oktobra. Kako zatiramo škodljivca? Zapredke takoj sežgemo ali pohodimo, lahko pa jih namakamo tudi v vedru vode, ki smo ji dodali nekaj petroleja. Za škropljenje uporabljamo tekoči Pantakan(2 %) ali svinčeni arzenat (l %). Škropimo z močnim pritiskom, da škropivo prodre v zapredke. Poškropiti je treba vso drevo, posebno še tedaj, ce so se gosenice že razlezle po njem. Štirinajst dni po škropljenju s svinčenim arzenatom ne smemo pasti živine pod drevjem; Pantakan pa živini ni nevaren. Ing. L. J. Knjige za kmečkega človeka Danes so knjige precej drage, zato si jih marsikdo ne more več kupovati. Zaradi tega prihaja zdaj tudi manj knjig v roke širokih množic kakor pa prej, ko so bile knjige precej cenejše. Pač ima vsakdo priliko, da si naroči množične ljudske zbirke knjig, ki jih izdaja zadružna založba Kmečka knjiga v Ljubljani (Miklošičeva 6). Tudi nova knjižna zbirka, ki obsega 4 knjige ali skupno okrog 1000 strani zanimivega, poučnega, leposlovnega in zabavnega branja, bo stala samo 300 din. Te knjige so brez dvoma pravi knjižni dar, saj so takorekoč zastonj in vsakomur dostopne. Zaradi tega je prav, če na te knjige opozorite tudi svoje prijatelje in znance, kajti tudi oni naj bi izkoristili izredno priložnost, ki se jim nudi. Ali si lahko zamislile kmečko hišo brez zanimivega kmečkega koledarja? Naš kmet je že navajen, da ima na polici svoj koledar, ki ga skozi vse leto opozarja na vse pomembne dogodke in opravila, mu tudi v stiskah in težavah svetuje , ter ga tako skozi vse leto spremlja kot njegov prijatelj, pomočnik in svetovalec. Poleg tega mu pa nudi tudi mnogo zanimivega, lepega in zabavnega čtiva. Takšen je koledar Kmečke knjige za 1955. leto. Koledarski del vsebuje vse, kar želi in hoče imeti kmet. K temu delu je pa dodan še drugi, obsežnejši del koledarja, v katerem je mnogo leposlovnega branja izpod peresa naših znanih prijateljev in pesnikov. Naslednji del vsebuje mnogo poučnih sestavkov o raznih sodobnih vprašanjih, ki ne smejo iti mimo razgledanega kmetovalca. Tretji del koledarja obravnava razna pereča vprašanja kmetijske proizvodnje pri nas in po svetu. Tu se lahko vsakdo pouči o najvažnejših vprašanjih, ki danes vznemirjajo naprednega kmetovalca, ki želi zboljšati način svoje proizvodnje ter dvigniti donosnost svojega dela in truda. Seveda v koledarju tudi ne manjka kratkočasnih in zabavnih sestavkov. Takšna pestra in zanimiva vsebina koledarja bo nepogrešljiva vsakomur, ki hoče veljati kot sodobno razgledan in poučen človek, a naš napredni kmet hoče veljati za takega. Zato bo tudi ta koledar njegov tovariš ne samo v 1955. letu, temveč tudi pozneje. »Pogovori o krmljenju živine« je težko pričakovana knjiga, ki so jo napisali naši ‘najboljši živinorejski strokovnjaki, kot živinozdravnik dr. Marjan Pavšič ter kmetijski inženirji Oto Muck, Erik Eiselt in Jože Perčej. Od pravilnega krmljenja je odvisno zdravje živine. Od tega je tudi odvisna večja ali manjša proizvodnost naše živine. Če hočemo več mleka, več mesa, več jajc itd., potem nam ni in ne more biti vseeno, kako, kdaj, s čim in s kakšnimi obroki bomo hranili svojo živino, kajti če v hrani primanjkuje samo ene nujno potrebne sestavine, potem gre mnogo drugih koristnih sestavin krme neizkoriščenih v nič. Sama krma, ki vsebuje pravilna razmerja med količinami beljakovin, rudninskih in raznih drugih snovi ter vitaminov, lahko da najučinkovitejše proizvodne uspehe. In kdo izmed naših naprednih živinorejcev ne želi, da bi njegova skrbno izbrana plemenska živina ne proizvajala čimveč? Vsakomur bo ta knjiga prav koristen svetovalec v zboljšanju proizvodnosti njegove živine ob bolj skrbnem izkoriščanju pravilno sestavljene krme. Obstoja resna nevarnost, da bo ta knjiga takoj, ko pride na svetlo, razgrabljena, zato je prav, da se že takoj zdaj naročite na letno zbirko Kmečke knjige ter si tako zagotovite te dragocene napotke za najučinkovitejše krmljenje vaše živine. Zgodovina slovenskega naroda izpod peresa univerzitetnega profesorja dr. Boga Grafenauerja je prav nestrpno pričakovana knjiga, ki bo začetek serije knjig pod tem naslovom. V tem delu nam znani zgodovinar tolmači najstarejšo zgodovino naših prednikov, ko so se preselili iz svoje pradomovine v na- še sedanje kraje ter tukaj kljub tisočletnemu suženjstvu, tlačanstvu, izkoriščanju in raznarodovanju vzdržali vse skozi do svoje narodne osvoboditve. Ce hočemo poznati in pravilno ceniti našo sedanjost, je nujno, da poznamo tudi preteklost našega naroda, je nujno, da se seznanimo s težavami, v katerih so živeli in s katerimi so se borili naši’ predniki. Vse to nam bo povedala ta serija zgodovinskih knjig, ki bodo opremljene s slikami in zemljevidi. Tudi ta knjiga bo prav hitro razgrabljena, saj nam primanjkuje zgodovinskih knjig za najširše množice. Zagotovite si s pravočasnim naročilom tudi to dragoceno zgodovinsko zbirko. »Nevidna steza« je najnovejše leposlovno delo pisatelja Ignaca Koprivca. V tej knjigi nam avtor na napet način prikazuje zanimivo ljubezensko zgodbo, ki jo je vložil v okvir partizanskega življenja v času sovražnikove ofenzive na Kočevski Rog, ko so nekateri malodušni raztepeni slabiči pripravljajo k predaji sovražniku. Tudi partizanka Vida, ki se je zgubila v nepreglednih kočevskih gozdovih, se pripravlja na predajo. Reši jo partizan Silni. Ko pa po končani ofenzivi ponovno sreča partizana Meniha, ki jo je v začetku nagovarjal k predaji, zdaj pa je postal četni komandir, zapusti Silnega ter se poda v naročje Meniha. Vsekakor bo ta zanimiva zgodba blodenj, tavanja, duševnih in moralnih kriz, ob ljubezenskem motivu na robu propada prav zanimivo branje, saj bo v njem videl resnično življenje, resnične ljudi z vsemi njihovimi slabostmi in vrlinami. Kot smo že uvodoma navedli, bodo stale te štiri knjige samo 300 dinarjev. Ker pa bo zaradi zelo dragega papirja in tiska naklada omejena, je priporočljivo, da se takoj prijavite v Kmetijski zadrugi, pri poverjeniku Kmečke knjige ali pa pri sami založbi v Ljubljani kot naročnik zbirke. Š. P. SLOVENSKI TRG IN CENE Tedenski bilten cen na drobno št. 16, ki ga izdaja Zavoda za statistiko in evidenco LRS, je zabeležil, da so bile od 21. do 27. junija na trgih v Sloveniji naslednje cene na drobno: goveje meso je bilo najcenejše v Kočevja — po 210 din kg — in Gorici — 215 din kg, najdražje pa v Kranja — 240 din kg; svinjsko meso je bilo najcenejše v Murski Soboti — po 235 din kg — najdražje pa v Ljubljani in nekaterih industrijskih središčih — po 250 din kg; novi krompir je bil najcenejši v Gorici, Postojni in Trbovljah — po 26 din kg, najdražji pa v Murski Soboti in Ptuju — po 40 din kg; čebula je bila najcenejša v Gorici — po 36 din kg, najdražja pa na Jesenicah in v Kočevju — po 50 din kg; zelena solata je bila najcenejša v Gorici — po 20 din kg, najdražja pa v Kočevju — po 45 din kg; grah v stročju je bil najcenejši v Gorici — po 20 din kg, najdražji pa v Murski Soboti in Kočevju — po 45 din kg; fižol v stročju je najcenejši v Kranju — po 60 din kg, najdražji pa na Jesenicah — po 85 din kg; sladko zelje je bilo najcenejše v Ljubljani in Kranju po 30 din kg, najdražje pa v Celju — po 50 din kg; češnje so bile najcenejše v Gorici — po 20 din kg, najdražje pa v Celju — po 50 din kg; jajca so bila najcenejša v Novem mestu — po 11 din komad, najdražja pa v Kranju, Ljubljani in Kočevju — po 14 din komad. Večja ponudba zelenjave na trgu bo imela za posledico nadaljnje znižanje cen zeleni solati, čebuli, sladkemu zelju, grahu, fižolu v stročju in češnjam. Primerjava cen po krajih kaže, da je najdražje tržišče v Sloveniji industrijsko središče Jesenice, kjer je trg preslabo založen. Prav zaradi premajhne ponudbe so se obdržale visoke cene povrtninam tudi na trgu v Kočevju. Cene svežemu govejemu in svinjskemu mesu so v naši republiki še kar ustaljene, vendar pa izstopa v primerjavi z ostalimi mesti sosednjih republik cena svežega govejega mesa, ki je v Sloveniji za 10 % višja. Splošna raven cen je zadnje tedne v povprečju najnižja v Beogradu in Skoplju, kjer so tudi zabeležili najnižje cene mesu, kokošim in zelenjavi. XI. MARIBORSKI TEDEN od 7 do 15. avgusta 1954 VELIKA GOSPODARSKA RAZSTAVA kulturne prireditve in kmečki dan 25 % popusta na železnici in avtobusu. Soboške trgovine so se osamosvojile Dosedanje izkušnje v trgovskem poslovanju so pokazale, da je treba tudi trgovino bolj približati potrošnikom in dati delovnim kolektivom posameznih trgovskih lokalov več samostojnosti pri nabavljanju blaga in sploh trgovanju. Ljudje v trgovinah imajo največ stika s potrošniki, zato tudi vedo, kakšne so njihove želje in potrebe. Spričo tega jc tudi v Murski Soboti pri-. šlo do reorganizacije v dosedanjih trgovskih podjetjih, ki so imela eno upravo in več poslovalnic. Odslej bo vsaka poslovalnica samostojno podjetje, ki ga bodo upravljali trgovski uslužbenci. Do sedaj se je osamosvojilo že pet poslovalnic bivšega trgovskega podjetja »Preskrba«. Imenovale se bodo »Preskrba«, »Dom«, »Zarja«, »Vesna« in »Runo«, Na predlog delavskega sveta. in- validskega podjetja »Tobak« v Ljubljani se bo osamosvojilo tudi skladišče tobaka, tako da bo eno izmed 19 samostojnih podjetij, ki se v naši republiki ukvarjajo s prodajo tobačnih izdelkov. Podjetje ima vse pogoje za samostojno poslovanje. Z reorganizacijo trgovskega podjetja »Tekstil« se bodo osamosvojile tri poslovalnice, to pa se* obeta tudi trem poslovalnicam dosedanjega podjetja »železnina«. Ljudski odbor mestne občine bo v kratkem izdal tozadevne odločbe in tako tudi pravno uredil bodoče poslovanje trgovskih kolektivov. Murska Sobota. 9. julija 1954 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 3 VSAKEMU SVOJE Tov. urednik! Pred nekaj tedni je podjetje »Perutnina « iz Ptuja nakazalo nekaterim zadrugam v Prekmurju precejšnje zneske na račun deviznih razlik ali — kakor že to radi imenujejo — nagrade za oddana jajca. Pri tej delitvi nagrad pa je izpustilo več zadrug. Čemu to — se upravičeno sprašujemo. Nam vsem je dobro znano, da so prekmurske zadruge že od svoje ustanovitve sodelovale s podjetjem »Perutnina« in mu oddajale nakupljena jajca. Pri tem so imele določeno maržo. V začetku lanskega leta je podjetje začelo nakazovati zadrugam razliko v dinarjih. To se je zgodilo v prvem in drugem tromesečju, potem pa je vse utihnilo. Letos je prevzelo trgovanje z jajci tudi zadružno podjetje »Agromerkur« iz M. Sobote. Zadruge, ki jajca odkupujejo, so sklenile z njim pogodbo. To se nam zdi tudi popolnoma na mestu; dati je bilo treba prednost podjetju, ki oskrbuje zadruge s kmetijskimi stroji in potrebščinami, orodjem, zaščitnimi sredstvi in umetnim gnojem. V zlic temu pa menimo, da bi ptujska »Perutnina« vendarle morala upoštevati, da so prekmurske zadruge mnogo prispevale k njenemu uspešnemu poslovanju. Zato tudi upravičeno pričakujemo, da bo vodstvo tega podjetja sprevidelo in popravilo svojo napako, ki se vleče še iz lanskega leta, in dalo vsaki zadrugi tisto, kar ji pripada in kar si je lani pri odkupu jajc tudi zaslužila. R. V. Prva lutkovna predstava v Beltincih Ob zaključku Šolskega leta je lutkovna skupina nižje gimnazije v Beltincih pripravila malčkom in pionirjem prijetno presenečenje. Mladi igralci so se prvič predstavili z lutkovno prireditvijo — naštudirali so enodejanko »Debela repa« in z njo kar dvakrat zaporedoma navdušili svoje gledalce. Skupino vodi učitelj tov. Pavel Šporn. O ustanovitvi lutkovne skupine je bilo v Beltincih govora že pred meseci, kar se je ludi uresničilo navzlic mnogim težavam, ki jih je bilo treba premostiti. Po zadnjih predstavah pa so se za lutkovni oder začeli zanimati tudi odrasli, zato so lutkarji sklenili, da jih bodo v jeseni kar povabili v svojo sredo. Treba bo pa seveda nabaviti lutke in druge priprave, ki jih še sedaj nimajo. Upajo, da jim bo pomagalo domače prosvetno društvo. —ce Ne delajmo krivice pravopisu Tov. uredniki Ko sem v zadnjih številkah Obmurskega tednika z zanimanjem prebiral reportaži »Sobočanci ne zamerite«, mi je padlo v oči, da je komisija Olepševalnega društva na Titovi cesti vendarle spregledala nekaj pomanjkljivosti, ki jih bom kar na tem mestu obelodanil. Ko sem zadnjič šel po tej cesti, sem se ustavil, pred izložbo frizerskega salona »Kološa«. Izložbi res ni bilo kaj oporekati — opremljena je z lepo izpisanimi reklamami na steklenih ploščicah — če ne bi bilo tiste nesrečne »undolacije«, ki je naš pravopis prav gotovo ne pozna. Podobna zadeva je tudi s »čvabčiči« na velikem stojalu pred restavracijo »Zvezda«, ki propagira ples, dobra vina in verjetno tudi »neko vrsto jestvin«. Zdi se mi, da je ena oseba avtor obeh popačenk, ki ne bi smele domovati na javnem mestu. Olepševalnemu društvu bi priporočal, da pomaga in nasvetuje tudi ljudem, ki še vedno ne upoštevajo slovenskega pravopisa. Slovenski poročevalec je pred dnevi v Ljubljani organiziral tekmovanje med študenti in visokošolci. Denarne nagrade je obljubil prav tistim, ki bodo v določenem času odkrili največ slovničnih in pravopisnih napak v izložbah in reklamah raznih ljubljanskih podjetij in trgovin. Vse kaže, da bo tekmovanje kronano z uspehom. Kaj če bi tudi Obmurski tednik razpisal podobno tekmovanje? Jože Horvat Puconci. — Zadnjo soboto in nedeljo je mladina uprizorila Pahorjevo dramo »Čas je dozorel«. Mlada igralska skupina še sicer precej zaostaja za starejšo, vendar pa je treba njej posvetiti več pozornosti. Vse to kaže, da se jc tudi naša mladina vključila v ustvarjalno prosvetno delo, čeprav nekateri kritiki radi trdijo, da je njena organizacija nedelavna. Pridni so tudi mladi ljudje iz Gorice. Vendar pa bo treba pritegniti k delu tudi ostalo mladino s področja občine. Tudi ona si naj poišče svoje mesto v kulturnih in športnih društvih. Rakičan. — Pri nas traja tritedenski tečaj za učitelje osnovnih šol. Priredil ga je Svet za prosveto in kulturo pri OLO M. Sobota. Tečaja se je udeležilo kar 50 slušateljev — med njimi največ šolskih upraviteljev in mladih učiteljev, ki si bodo tukaj pridobili precej koristnega znanja iz področja kmetijstva in gospodarstva, znanja, ki ga bodo pozneje v svojih šolah posredovali učencem. Slušatelji se za ta predmet zelo zanimajo in s predavanji pridobljeno znanje utrjujejo v medsebojnih razgovorih. Tudi predavatelji, ki so kmetijski strokovnjaki, se trudijo, da bi učitelji iz tečaja kar največ odnesli. Rankovci. — Sedaj, ko je prišlo v Prekmurju do reorganizacije kmetijskih zadrug, so tudi naši zadružniki za to, da se njihova zadruga razpusti. Nad 90 % članov je za priključitev k zadrugi Tišina ali Borejci, to pa zaradi tega, ker je domača zadruga popolnoma na tleh. Vendar zadružni odbor njihovih. teženj noče upoštevati in vztraja na tem, da zadrugo obdržimo. Bolje rečeno: o tem hočejo odločati samo trije odborniki. Lendavski gimnazijci so ,razstavljali Dijaki nižje gimnazije v Lendavi so ob zaključku šolskega leta priredili lepo urejeno razstavo svojih izdelkov, ki nosijo pečat njihove pridnosti in sposobnosti. Največ je bilo razstavljenih risb, iz česar je sklepati, da je risanje najbolj priljubljen predmet, plasti še v manjšinskih razredih. Posebno pozornost vzbujajo izdelki dijaka tretjega razreda Janeza Perša, ki ga dijaki radi imenujejo »naš umetnik«. Prav imajo; o takih talentih bo treba v prihodnosti voditi več računa. Lepo so narejeni tudi ženski ročni izdelki. Mladi šahisti niso hoteli zaostati. Obiskovalci pa so najraje stopali v prostor, kjer so mladi beli rudarji razstavljali opremo in priprave mladinca-tabornika. Organizatorjem in sodelavcem razstave, ki pomeni za šolski kolektiv prav lep uspeh, gre vse priznanje. KORISTNA KONKURENCA Preteklo nedeljo so v Murski Soboti odprli »Ljutomersko klet«, ki je debila svoj prostor v bivšem bifeju na Titovi cesti. Že prve dni je imela klet lepo število obiskovalcev; v njej namreč prodajajo pristno in naravno vinsko kapljico, katere cena pa je tudi zares konkurenčna. Liter kakovostnega odprtega vina iz ljutomerskega okoliša dobiš že za 220 din, buteljko še boljše kapljice pa za 200 din. Klet namreč zalaga s svojimi vini znano podjetje — Ljutomerska vinarska zadruga. Tako bodo odslej lahko prišli na svoj račun tudi Sobočani in okoliški ljudje; ki si žele po trudapolnem delu privoščiti kakšen kozarec izborne kapljice. Dobro založena klet pa bo s svojimi konkurenčnimi cenami prav gotovo pripomogla k temu, da bodo cene vinu, ki je bilo zadnje čase mnogo predrago, tudi v prekmurski metropoli občutno padle, kar bo v korist samim potrošnikom. LENDAVA — Nad tisoč gledalcev si. je predzadnjo soboto in nedeljo ogledalo film »En dan življenja«. Zanimanje za film je bilo tolikšno, da so ga morali šestkrat vrteti. Med gledalci je bilo mnogo ljudi iz daljne okolice. V prvi polovici letošnjega leta se je v lendavski občini rodilo 76 otrok — od tega 36 moških in 40 žensk. Umrlo je 37 oseb: 14 moških in 23 žensk. Naravni prirastek je za 50 % večji od števila umrlih, seveda z razliko, da med rojenimi in umrlimi prednjačijo ženske. Poročilo se je 35 parov. Pretekli mesec se je tudi lendavska knjižnica naposled preselila v primernejše prostore, kjer bo lažje poslovati. Ustanova ima velik krog rednih obiskovalcev, zato lahko trdimo, da uspešno opravlja svoje poslanstvo pri izobraževanju našega človeka. V Lendavi so proslavili Dan rudarjev. Pretekli petek zvečer je bila v veliki dvorani Nafte svečana akademija. V kulturnem programu sta nastopila pevski zbor in godba na pihala domače Svobode. Pred dnevi se je v našem mestu pripetila prometna nesreča. Tovorni kamion je do smrti povozil 10-letnega Vida Kološo, ki se je obesil nanj. Pri premiku pa je tako nerodno padel, da so mu kolesa zmečkala glavo. Pred kratkim je bilo pri Murskem Središču najdeno truplo utopljenca Ivice Rebroviča, 28-letnega moža iz Donjih Kupšin. Naplavila ga je Mura. Beltinci. — Na kmetijskem posestvu se je pričela žetev ječmena. Čeprav je v tem okolišu pred tedni precej pustošila toča, znaša hektarski donos 3000 kg. Mnogo bolj pa je bila prizadeta pšenica. Ocenili so, da bo za 39 % manj pridelka. Vendar pa tudi njeno lepo klasje mnogo obeta. Po dolgem času je uprava kina vendarle ugodila želji obiskovalcev in začela naročati kakovostno boljše filme. Do sedaj se je namreč večkrat pripetilo, da so iste filme ponovno vrteli v kratkem časovnem presledku. Pionirski odred osnovne šole v Beltincih je zbral 3000 din in jih poslal poplavljencem — pionirjem v Vojniku. Radenci. — Tudi pri nas smo zbirali prostovoljne prispevke za poplavljence. Največ so prispevali prebivalci Radenec in Kapele. V občini so zbrali več potrebščin in nad 45.000 din. Najslabše se je odrezala vas Hrastje Mota, ki je odrinila le nekaj nad tisočaka. Da so večinoma dobro stoječi kmetje v tej vasi res malo prispevali, so dokazali vaščani Murščaka, ki so kljub temu, da so bolj siromašni in socialno mnogo šibkejši, trikrat več dali. Člani sindikalne podružnice slatinskega podjetja pa so »udarniško« napolnili vagon slatine. Delo je bilo vredno 200.000 din, ki so jih poslali nesrečnim bratom. Ika Vančavas. — Na dan 30. junija smo našteli v naši vasi 272 vaščanov; od tega 147 žensk in 128 moških. Na raznih deloviščih širom države je zaposlenih 52 vaščanov. V prvem polletju sta se rodila 2 nova zemljana. 1 vaščan je umrl, poročil pa se je en par. Najstarejša vaščana sta Franc Ba-gole in Ana Pešičeva — oba stara nad 80 let. Pri nas kar mrgoli gosenic, posebno na živih ograjah. Toliko jih jc, da so že objedle domala vse listje. Borejci. — V nedeljo, 11. julija, bo naše gasilsko društvo slavilo 20-letnico svojega delovanja. Proslava bo združena s kulturno prireditvijo. Razpis UPRAVNI ODBOR »SOGRADA« splošnega gradbenega podjetja v Murski Soboti razpisuje službeno mesto GLAVNEGA RAČUNOVODJE podjetja s primerno prakso. Takojšen nastop službe. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave z življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah je do 20. julija 1954 poslati na gornji naslov. Razpis Obmurska tiskarna razpisuje naslednja mesta: 1. enega vajenca za ročnega stavca; 2. enega vajenca za knjigotiskarskega strojnika; 5. enega knjigoveškega vajenca. Pogoji: 1. Reflektanti morajo biti telesno in duševno zdravi. 2. Dokončana nižja srednja šola. Prijave vložiti na: Obmurska tiskarna, M. Sobota, Kocljeva ul. 7 Razpis Gostinsko podjetje in letovišče v bližini Maribora sprejme v službo MLAJŠEGA RAČUNOVODJO, ki je sposoben. — Hrana in stanovanje v hiši. — Informacije dobite pri tov. Zoltanu Zaunikerju v hotelu »Central« v Murski Soboti. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Svet za prosveto in kulturo v Murski Soboti opozarja študente, dijake in druge učence, ki želijo prejemati v šolskem letu 1954/55 štipendijo ali podporo OLO, na naslednje: Pravilno kolkovane prošnje za štipendijo ali podporo je treba vložiti na OLO — Svet za prosveto in kulturo — najkasneje do 30. julija 1954. Prošnji je treba priložiti: a) potrdilo o premoženjskem stanju, b) kratek opis socialnih in družinskih razmer, kar je lahko navedeno tudi v sami prošnji, in c) overovljen prepis ali pa original spričevala zadnjega razreda Prošnje, ki bodo prispele po navedenem roku, ne bodo upoštevane. V Ledavi je našla smrt Predzadnjo nedeljo je neznanokam izginila delavka tovarne perila »Mura« Aranka Kodilova iz Murske Sobote. Poizvedbe za njo so bile tri dni brezuspešne. Šele v sredo, 30. junija ob 8. uri zvečer so jo našli — vendar mrtvo. Naplavila jo je Ledava v bližini soboškega mlina. Domnevajo, da si je sama vzela življenje zaradi nesrečne ljubezni. Tedenski koledar Nedelja, 11. julija — Olga Ponedeljek, 12. julija — Moh. in Fort. Torek, 13. julija — Dragan Sreda, 14. julija — Franc Četrtek, 15. julija — Vladimir Petek, 16. julija — Dan tankistov JLA Sobota, 17. julija — Aleš SONČNI VZHOD: 11. julija ob 4.21 uri. ZAHOD: ob 19.53 uri. DOLŽINA DNEVA: 15.32 ur. LUNINE SPREMEMBE: 16. julija ščip ob 1.29 uri. SPOMINSKI DNEVI 11. julija 1944: v Soči utonil Jože Srebrnič, član Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta, podpredsednik POOF za Slov. Primorje; 13. julija 1930: v Trstu zažgan »Narodni dom« — 1941: začetek vseljudske vstaje v Črni gori; 14. julija 1889: Mednarodni delavski kongres v Pariza, ki je določil 1. maj za vsakoletni praznik delovnega ljudstva vsega sveto; 15. julija 1945: prvi kongres OF v Ljubljani; 16. julija 1944: ustanovljena prva tankovska edinica v Jugoslovanski armadi. »Don tankistov« JLA. KINO RADGONA — 10. in 11. julija ameriški film »Festival Ch. Chaplina« — 14. in 15. julija ameriški film »Smrt trgovskega potnika«. »PARK« M. SOBOTA — od 9. do 11. julija ameriški film »Macao« — od 13. do 15. julija francoski film »Človek mojega življenja«. SEJMI OKRAJ MURSKA SOBOTA: Beltinci 15. julija živinski in kramarski sejem; Črenšovci 17. julija svinjski sejem; Dobrovnik 12. julija svinjski sejem; Puconci 10. julija živinski in kramarski sejem; Puževci 13. julija kramarski sejem; Turnišče 15. julija svinjski sejem. OKRAJ LJUTOMER: (v tem tednu ni sejmov) LEPO POSESTVO — arondirano, dobro zidane stavbe, 2.25 ha njiv, 2 ha travnikov, 60 a pašnika, 6 ha gozda, morda tudi nekaj vinograda, skupno 11.5 ha zemlje ‒ NA ŽENIKU, p. Videm (Jurij) ob Ščavnici, okraj Ljutomer — ugodno prodam. — Naslov v upravi lista. LETO STARO TELIČKO prodam. — Opaka, Gerlinci. MLATILNICO »HOFERŠRANC«, 1 m boben, ugodno prodam. Vprašati: Murska Sobota, Klavniška 3. STARA STREŠNA OPEKA (bobroveo) in nekaj hrastovih tramov poceni naprodaj. Roman Rek, Ljutomer, Ormoška c. 21. LETVE IN DVODELNO KOMPLETNO OKNO, velikost 26X115, prodam, Škra-ban, Murska Sobota, Partizanska 21. BATERIJSKI RADIO, petcevni »Körting«, z vibratorjem (Zerhacker) in dvema akumulatorjema, še ta mesec prijavljen, takoj prodam ali zamenjam za električnega. Naslov v upravi. 2 ha VELIKO POSESTVO S STANOVANJSKO HIŠO in gospodarskim poslopjem, oddaljeno 5 km od Ljutomera ob glavni cesti proti Radgoni, prodam. — Pismene informacije: Lojze Jurkovič, Celje — Ostrožno. POSESTVO S 7 ha ZEMLJE, stanovanjskim in gospodarskim poslopjem — ugodno prodam v okolici Ivanjkovec. Cena po dogovora. — Naslov v upravi lista. ŠEST ŽIVINOREJCEV, ki znajo opravljati vsa dela pri živini ter imajo tudi veselje in čut do nje, in DVAJSET KMETIJSKIH DELAVCEV sprejmemo takoj v službo. Dober zaslužek; plača po dogovoru. Posestvo Jarenina pri Mariboru — železniška postaja Cirknica. Palko Dolinec: Zgodba o rakcu, ki je hotel postati brivec V potočku, ki teče za vasjo in je obrastel z visoko travo, je pod koreninami stare vrbe živela družinica: oče, mati in sinko. Vri trije so bili raki in vsak izmed njih je imel dvoje močnih Škarij. Kakor vsi raki, se je tudi ta družina ukvarjala z obrtjo. Oče Rakun je bil daleč naokrog najbolj čislan krojač, mati Rakulja pa je posebno v ženskem svetu slovela kot najboljša šivilja. Vse dneve sta rezala blago in za prebivalce potoka šivala najrazličnejša oblačila. Ker sta se dobro razumela s pajkom, ki je na stari vrbi imel tovarno tkanin, sta imela blaga vedno zadosti, odjemalcev pa tudi ni nikdar zmanjkalo. Medtem ko sta oče in mati pridno delala, pa se je njun sin Rakuljček igral pred hišo ali pa se potepal po potočku, kakor pač vsi otročaji. Domov je prihajal samo takrat, kadar je bil lačen. Toda tudi njemu so kmalu minili otroški dnevi in ko je raztrgal prve hlače, je tudi sam moral prijeti za delo. Pomagal je očetu rezati blago, materi pa napeljavati nit v šivanko. Rakuljčku pa delo ni prav nič dišalo. Bolj zabavno se mu je zdelo brozgati po vodi, uganjati razne norčije in hoditi na žabje koncerte. Začel se -je otepati dela, kolikor se je le dalo. Oče Rakun se je zaradi tega često jezil in največkrat mu je celo navil uro, čeprav je bil drugače zelo ponosen nanj. »Kaj le misliš?« mu je rekel. »Kakšen krojač pa boš: če se boš vedno držal tako leseno?« »Nočem biti krojač,« -se je za-cmeril Rakuljček. »Rajši bi bil brivec. Somom bi strigel brke.« »Neumnost!« je rekel oče. »Somi sploh ne živijo v našem potoku. Moral bi jih iti iskat v reko ali pa celo v morje, do tja pa nikdar ne bi prišel. Sicer pa o tem ne bova več razpravljala. Vsi raki so bili krojači in tudi ti boš!« Nič ni pomagalo Rakuljčku. Hočeš-nočeš je moral ubogati in se učiti krojaške obrti. Toda misel, da bi lahko postal brivec, znan po vsem svetu, ga ni več zapustila. Sklenil je, da bo pobegnil od doma in se preživljal tako, kakor se ni doslej še nobeden njegovega rodu. Rečeno — storjeno. Nekega dne, ko očeta ni bilo doma, mati pa je pripravljala kosilo, se je Rakuljček tiho izmuznil iz očetove delavnice in jo ubral kolikor so ga nesle noge navzdol po potoku. Tako je hitel, da je splašil žabo Kvako, ki se je pravkar učila nove pesmi. »Kam pa hitiš, krojaček?« ga je vprašala. »Po svetu, teta Kvaka, po svetu. Sicer pa nisem krojač, temveč brivec. Če imate kaj dlake, vam jo brezplačno ostrižem,« se je ponorčeval iz nje. »Ostriži si rajši jezik!« ga je zavrnila Kvaka in ga začela zmerjati z neotesancem. Rakuljček pa se ni prav nič zmenil za njeno jezo. Hitel je naprej po potočku in se radovedno oziral okrog sebe. Povsod je videl kaj novega in potovanje mu je na moč ugajalo. Bil je kar vesel, da je pobegnil od doma. »Pametno sem naredil,« si je rekel. »Vsi raki me bodo občudovali in nazadnje bodo o moji modrosti pisali celo pravljice.« Zgodilo pa se je popolnoma drugače, kakor si je Rakuljček zamišljal. V potočku so se igrali otroci in na nekem mestu so z debelimi kamni zajezili vodo. Ko je Rakuljček prišel do jeza in ga hotel preplezati, so ga otroci zagledali. Z glasnim krikom so ga ustavili na njegovi poti in še preden se je prav zavedel, že se je znašel v predpasniku nekega dečka. Deček ga je odnesel domov, ga vrgel v krop in za večerjo pojedel tiste rakčeve škarje, s katerimi je hotel Rakuljček striči somom brke. Izpolnila se mu je samo ena želja, toda Rakuljček za njo ni več vedel: o njem je bila napisana pravljica, ki ste jo pravkar prebrali. Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame AGVEZE ŽILAVEC izrazili iskreno sožalje, jo v tako velikem številu spremili na prerani zadnji poti, darovali vence in cvetje, naša najtoplejša zahvala. Andrejci, M. Sobota. Družini Žilavec Zahvala Ob tragični smrti, ki jo je našla v usodni Ledavi naša hčerka in sestra Aranka Kodila se iskreno zahvaljujemo za vso pozornost delovnemu kolektivu tovarne perila »Mura« in številnim Sobočanom, ki so jo spremljali na zadnji poti, pokrili njen prerani grob s cvetjem in zelenjem ter nas tolažili v neizrečeni žalosti in boli. M. Sobota, 4. jul. 1954. Žalujoča družina Kodila Murska Sobota OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 9. julija 1954 Oj vince, vince, rumeno ... Alkohol — navidezni prijatelj. — Šmarnica zastruplja naše ljudi. — Lani smo v Prekmurju popili okrog 1 milijon 500 tisoč litrov vina. — S tistim, kar smo izdali za alkoholne pijače, bi lahko postavili novo bolnico. — Tisoč štiri sto kroničnih pijancev — v pogubo pahnjene žrtve alkohola. — Otrok pije — otrok se slabo uči. — Ali pijančevanju ni mogoče napraviti kraj? Slovenci veljamo za ljudi, ki se ne branijo alkoholnih pijač. Radi pogledamo v kozarec, često celo pregloboko. Če nam kdo očita, da ga preveč radi srkamo, kmalu najdemo izgovor: »Kaj moremo, živimo pač sredi goric, v deželi, kjer se sladko vince cedi.. .! Pri nas — kakor tudi v drugih evropskih državah — prevladuje mnenje, da je zmerno uživanje alkohola koristno za človeški organizem. Temu so pritrdili celo vidni zdravniki in ljudje, ki se ukvarjajo z alkoholizmom. Vendar moramo tudi pri uživanju alkohola poznati neko mejo, ki je ločnica med koristnim in škodljivim. Če to mejo prekoračimo, se nam zgodi, da postanemo preveliki prijatelji alkohola in koncem koncev — če ne znamo brzdati svojih navad — tudi kronični pijanci. In v tem končnem stadiju ljubkovanja z alkoholom se je v Prekmurju znašlo nekaj nad 1400 ljudi, ki jih je prav rumeni prijatelj pahnil v pogubo, bedo in pomanjkanje. Stopimo z njimi v korak in spoznali bomo, da je njihova življenjska čaša napolnjena z neusahljivo grenkobo, ki spremlja tudi njihove najdražje: zakonske tovariše, sinove in hčere. Prekomerno uživanje alkohola ubija v človeku voljo do dela in ustvarjanja. Posledica tega je gospodarsko propadanje. Koliko pretepov, prepirov in slabih vzgledov se je naselilo v družine prav po zaslugi alkohola! Ubogi otroci, ki morajo živeti v okolju pijancev! V mnogih primerih je njihova usoda že v rani mladosti zapečatena, saj so jih v otroških letih oplajala samo slaba dejanja in vzgledi, niso pa bili deležni tistega, kar bi jih vodilo k plemenitosti in drugim človeškim vrlinam. Najčešče so sami začeli posnemati roditelja, ki je brezmejno vdan alkoholu. V naši pokrajini je nad 240 otrok, ki vsak dan redno uživajo alkoholne pijače. Mnogi izmed njih nimajo najosnovnejših življenjskih sredstev, nimajo kruha. Nad 200 otrok je prikrajšanih za dostojno preživljanje prav zaradi tega, ker jim oče zapije vse — tudi tisto, kar je njim namenjeno v obliki otroških dodatkov. V mladih pijančkih se že zgodaj začne duševni in telesni razkroj. V šoli se slabo uče, zaostajajo in ponavadi ne morejo več dohiteti ostalih učencev. Vzgojitelji imajo z njimi največ opravka in preglavic. Ali spričo teh pogubonosnih posledic še lahko govorimo o alkoholu — prijatelju? Kmetje na Goričkem z veliko slastjo uživa jo domače vino — šmarnico, ki se posebno odlikuje po tem, da ima v sebi največ razkrajajočega strupa. Goričanec se težko prebija skozi življenje brez šmarnice, ki ga spremlja od zibelke do groba. Popiti v vročih poletnih dneh eno ali dve čaši šmarnice — temu res ni kaj oporekati. Če pa zliješ vase en liter ali celo več te mamljive tekočine, da ti je splahnela vsaka volja do dela, ustvarjanja. Počutiš se kakor o zapotem kmalu, občutiš posledice: glavobol, bruhanje, duševno neuravnovešenost in ... naposled spoznaš, čaranem krogu! V alkoholu mnogi iščejo uteho, zadoščenje. Zatekajo pa se k slabemu prijatelju, kakor tisti, ki iščejo v njem čudodelno sredstvo za povečanje telesne moči. Vse zaman! Alkohol deluje ohrabrujoče le nekaj ur, dokler ne zapusti človeškega telesa, potem pa ... človeška razvalina! In človek, ki se mu večkrat ponovi tragedija, se znova in znova zateka k staremu prijatelju, vse tako dolgo, dokler se kot pijanec v jamo ne zvrne. Zijajoča jama v človeškem življenju pa je že duševni polom! Zdaj pa poglejmo na alkoholizem skozi očala gospodarstvenikov. Ugotovitvi — da pri nas uživa alkohol staro in mlado — še ne bi mogli dati kdove kakšnega pomena, če ne bi imeli pri roki statističnih podatkov, ki naravnost bijejo v oči. Samo v gostinskih obratih Prekmurja so lani stočili 479.000 litrov vina, nad 11.000 litrov žganja, 47.000 litrov piva... Če k temu dodamo še alkoholne pijače, ki so jih kmečki ljudje popili doma, dobimo gorostasne številke: 1,447.000 litrov vina, 33.200 litrov žganja, 90.000 litrov jabolčnika ... Toliko je torej lani šlo po grlu! Da smo zaužite alkoholne pijače prodali, bi dobili zanje nad 120 milijonov dinarjev. Denar, ki bi se ga dalo koristno obrniti! Z njim bi v Prekmurju lahko postavili novo bolnico, ki je naši pokrajini tako krvavo potrebna, lahko bi meliorirali zadnji zanemarjen potok in tako za vselej odvrnili nevarnost vodnih poplav. Kaj vse bi lahko naredili, če... Prekomerno uživanje alkohola je družbeni problem, ki ga bomo morali začeti dosledneje reševati. Pomagati bi moral sleherni človek, ki sta mu pri srcu napredek in blagostanje. V nekaterih krajih so že ustanovili posebne komisije in društva, ki imajo v svojih delovnih programih zapisano, da se bodo odločno zoperstavila alkoholizmu. Ali se ne bi kazalo zgledovati? OKNO V SVET V GVATEMALI JE PRIŠLA NA KRMILO VOJAŠKA JUNTA. V prestolico države San Salvador je prispel poveljnik uporniških sil, ki so nasilno vdrle v deželo, polkovnik Carlos Castillio Armas, ki hoče vladati svobodoljubnemu ljudstvu. Napredni državljani dežele pa še naprej bijejo boj za svobodo v gverilskih enotah. KNOWLANDAMERIŠKI SENATOR je zagrozil, da bo začel kampanjo za izstop ZDA iz Organizacije združenih narodov, če bodo zavezniške države glasovale za sprejem LR Kitajske v ta mednarodni forum. Njemu je dokaj ostro odgovoril vodja opozicije — demokratski senator Adlai Steven-son, ki je dejal, da so njegove izjave »otroške in nevarne«. Proti Knowlandovim grožnjam so nastopili tudi komentatorji znanih ameriških listov, čeprav niso za sprejem Kitajske v OZN. MED JUGOSLAVIJO IN BRAZILIJO je podpisan trgovinski sporazum, ki je plod štiritedenskega bivanja naše delegacije v tej deželi. Vodi jo član Zveznega izvršnega sveta tov. Jakov Blaževič. BALKANSKI PAKT bodo verjetno dokončno sklenili in podpisali 20. julija na Bledu, kjer se bodo sestali zunanji ministri Grčije, Turčije in Jugoslavije — tako poudarjajo nekateri vidni krogi. Besedilo sporazuma so pred dnevi že pripravili v Atenah. PRI POPLAVAH je ob reki Rio Graado v Mehiki izgubilo življenje nad 200 ljudi. Točno število ponesrečencev še niso ugotovili, kar pa bodo dosegli žele s popisom prebivalstva v nekaterih mestih. 65-LETNI JOŽE PETROVIČ, kapelnik gasilske godbe iz Vrhpolja, je pred dnevi rešil življenje utapljajočemu se vojaku Milku Jovanoviču is Knjaževca. Jovanovič je sin vdove — edinec. S. tem svojim podvigom je stari Petrovič rešil iz objema vode že tretjo osebo. V ZADNJI TEKMI ZA SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU je državna reprezentanca Zapadne Nemčije premagala glasnega favorita za Rimetov zlati pokal Madžarsko s 3:2. Na tretjem mesto je Avstrija, na četrtem pa Urugvaj. Naša država se je z nesrečnim porazom proti Zapadni Nemčiji uvrstila nekje med 5. in 8. mestom. PREDSEDNICA GENERALNE SKUPŠČINE OZN GA. VIDJAJA PANDIT je, preden je zapustila našo državo, izjavila, da bo njena država Indija kmalu imenovala v Beograda svojega veleposlanika. Pristavila je še, da odnaša iz naše lepe dežele mnogo nepozabnih in prisrčnih vtisov. V LJUBLJANI SE JE ZAČEL II. LJUBLJANSKI FESTIVAL, ki je združen z mnogimi kulturnimi prireditvami in dogodki. V slovenski prestolici gostujejo te dni vidni umetniški asambli iz vse države. NACISTA CHANTRAINA, ki ni hotel na zahtevo belgijskega apelacijskega sodišča izročiti prisvojenega otroka Franca Zagožena njegovim zakonitim slovenskim staršem, so pred dnevi zaprli. Proti njemu bodo uvedli kazenski postopek. TOVARNA ALUMINIJA V KIDRIČEVEM bo avgusta dala prve tone aluminija. Računajo, da ga bo letos dala že 20.000 ton. V JUGOSLOVANSKI CONI STO so zgradili in obnovili že nad 280 km cest. V načrtu pa imajo tudi nove ceste, ki bodo prometno' še bolj povezale to področje z matično državo — Jugoslavijo. KANCLER ZAPADNE NEMČIJE DR. ADENAUER je zahteval, naj Francija takoj ratificira sedanje besedilo sporazuma v Evropski obrambni skupnosti. V Parizu so njegov poziv sprejeli kot ultimat in grožnjo. Z ratifikacijo te pogodbe pa se ne mudi tudi Italijanom. NA IZRAELSKO - JORDANSKI MEJI je prišlo do večjega obmejnega spopada, pri katerem je zg bilo življenje nad 30 Izraelcev. Napetost med Izraelom in arabskimi deželami se je spričo tega še povečala. VIETNAMSKE ČETE so s treh strani napadle mesto Hanoj, ki ga branijo francoske sile. Francija je zadnje dni umaknila svoje čete z delte Rdeče reke. Nekateri diplomatski opazovalci menijo, do je to rezultat tajnih razgovorov na ženevski konferenci med obema bojujočima se strankama. JEKLARNA V RAVNAH NA KOROŠKEM je slavila 180-letnico svojega obstoja in obratovanja. Ta pomemben dogodek so železarji skromno, a vendar dostojno proslavili. ANGLEŠKI PREMIER CHURCHILL BO OBISKAL MOSKVO? Med bivanjem v Wa-shingtonu, kjer se je sestal s predsednikom ZDA Eisenhowerjem, je namreč dejal, da sodi, da bi bili potrebni razgovori »velikih treh«. BRAZILSKO POTNIŠKO LETALO jc eksplodiralo, ko je vzletelo z letališča v Salvadorju. V plamenih je našlo smrt 20 ljudi. KOLORADSKI HROŠČ TUDI V BELTINCIH Krompirjev škodljivec. se je letos pojavil tudi na področju beltinske občine. Ljudski odbor je storil vse potrebno, da se je zatiralne akcija ob pravem času pričelo. Posebne skupine škropijo okužene in ogrožene nasade. Pomagajo tudi nekatere zadruge v občini, le v Lipi se nikamor ne zganejo. Ni dvoma, da je koloradar na našem področju najbolj pogost pojav. Zato je še tembolj važno, da se mu vsi prebivalci občine zares množično uprejo in ga iztrebijo iz svojih krompirišč. —ce Športne vesti DVE POMEMBNI ZMAGI NAFTE Nogometna enajstorica Nafte iz Lendave je v preteklem tednu tekmovala za pokal maršala Tita, zabeležila dve pomembni zmagi in se tako uvrstila v nadaljnje tekmovanje. V nedeljo se Bo bržčas' pomerila z bivšim članom II. zvezne lige. Pomlajeno moštvo je zelo poživilo vrste kluba, kar sta pokazali tudi tekmi proti Soboti in Dravi iz Ptuja. 120 MINUT VELIKE IGRE NK NAFTA : SOBOTA 4:3 (1:2, 2:2) Zadnji uspehi Sobote so domačim dali slutiti, da njihovih gostov ne bo moč zlahka upogniti. To smo lahko dognali že v začetku igre, ko je soboško moštvo s hitrim prodorom iznenadilo domačine in z lepim golom prišlo v vodstvo. Tudi Nafta je začela prodirati proti nasprotnikovim vratom in je v sredini polčasa s prostim strelom Šimona izenačila. Tempo igre se je začel še bolj stopnjevati. Ko je izgledalo, da se rezultat prvega polčasa ne bo več spremenil, so gostje dosegli še en gol — 2:1 v svojo korist. Drugi polčas je potekal v znamenju boja nasprotnikov, ki sta se odločno potegovala za zmago. Bilo je več lepih kombinacij in strelov na gol, ki so navdušili poslednjega gledalca. Se lepše je bilo gledati posredovanja rezervnega vratarja Nafte Budje, ki je to pot sam sebe prekosil. Obe strani sta malce popustili, ko je sodnik izključil igralca Pinterja in Babiča. Tik pred koncem drugega polčasa pa je Gregor streljal za Nafto in izenačil. Dvakratni podaljšek po 15 minut je pokazal pravo sposobnost obeh moštev. Domačinom je že v prvem podaljšku uspelo rezultat zvišati po Vajdi in Gregorju na 4:2, pa tudi gostje so krepko pritiskali na Naftina vrata. Rezultat njihovih naporov je bil dosežen gol 4:3 za Nafto. Igro, ki je bila na dokajšnji višini, je precej oviral sodnik Drvarič, ki še ni dozorel, da bi vodil taka srečanja. NK NAFTA : DRAVA (PTUJ) 7:0 (2:0) V goste k Ptujčanom je moštvo Nafte odšlo še bolj pomlajeno. V enajstorici sta od starejših igralcev ostala le brata Vidak in Torek. »Ptujski« rezultat nam pove, da so gostje popolnoma prevladovali na igrišču saj je vratar Nafte igral celo srednjega napadalca. Rezultat bi bil lahko še večji, če bi Naftovci zaigrali tako, kot so proti Soboti. Tekmo je dobro vodil sodnik Jenko iz Maribora. ... IN ODBOJKARJI IZ IVANJKOVSKEGA OKOLIŠA Pred kratkim je bilo v Ivanjkovcih tekmovanje v odbojki. Pomerile so se tri skupine iz bližnjega okoliša. Čeprav so bili Ivanjkovčani, favoriti, so prepričljivo zmagali odbojkarji TD Vinski vrhovi. Rezultati Vinski vrhovi : Ivanjkovci 2:0, Vinski vrhovi : Žerovinci 2:0, Ivanjkovci : Žerovinci 2:0. Hrastje Mota : Vučja vas 3:2. — Mladi odbojkarji iz Hrastja Mote so. preteklo .nedeljo gostovali pri sosedih v Vučji vasi in jih prepričljivo premagali. Zbrano občinstvo je toplo pozdravilo uspeh zmagovalca. , M. S. obvestilo; Po sklepu delavskih svetov Zadružnega trgovskega podjetja »AGROMERKUR« in trgovskega podjetja »PRIDELKI« Murski Soboti ter na podlagi odločbe Mestnega ljudskega odbora v Murski Soboti št. 1242/1 z dne 29. 6. 1954 sta se obe podjetji združili v eno podjetje, ki bo od 1. 7. 1954 naprej poslovalo pod imenom AGROMERKUR zadružno trgovsko podjetje v Murski Soboti s sedežem y Murski Soboti, Slomškova ulica 5. Telefoni: Uprava 42, skladišče strojev 28, lesni odsek 101, skladišče vina 56, skladišče odkupa 39. Predmet poslovanja podjetja je: Trgovina s kmetijskimi stroji in orodjem, umetnimi gnojili in sredstvi za varstvo rastlin, s čebelarskim materialom in potrebščinami, z nekovinskim gradbenim materialom in lesom, z živino in živinsko krmo, z žitom in mlevskimi izdelki, s semenskim blagom, z zelenjavo, sadjem in njegovimi izdelki, z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, z industrijskimi rastlinami, z zdravilnimi zelišči in gozdnimi sadeži, s perutnino, jajci, perjem in divjačino, z izdelki domače in umetnih obrti. Na debelo in na drobno! Rezanje in predelava vseh vrst lesa ter strojno-traktorske in prevozne usluge. Podjetje ima svoj tekoči račun pri NB podr. Murska Sobota štev. 641-T-177. Naprošamo dolžnike podjetja »PRIDELKI«, da plačujejo svoje obveznosti od 1. julija naprej na zgoraj navedeni tekoči račun. 1. »Frank sem,« se mi je predstavil postaran, rusobradi možak. »Kot marsikdo, tako sem tudi jaz od lovca za zlatom postal samo lovec...« »Nelly pa,« in pokazal je na ovčarsko psico, ki mu je sedela pri nogah, »je moj zvesti spremljevalec in drug.« To sta torej Frank in Nelly — prva dva junaka naše zgodbe o Šepavcu. To je pa volk Šepavec. Prav nič grozen ni videti. In tudi ni. Saj ga je vodil Frank in vzgajala Nelly. Večji je od svojih vrstnikov in močnejši. Volčja narava in človeška premetenost sta se združila v njem. Pravzaprav je to glavni junak naše povesti. vendar ga omenjamo za Frankom in Nelly zato, ker brez njiju ne bi bil to kar je. 3« Farmer Bill je imel o volku drugačno mnenje. »Moje ovce mu ne bodo paša.« je kričal. Na sliki ga vidite, kako tava po preriji, da bi končno vendarle pokončal predrznega Šepavem. »In če je tisoč dolarjev premalo,? je zatrjeval sam sebi, »primaknem še tisoč in če je treba že tisoč, samo da bo konec tega klanja.« To je tretja oseba naše povesti, največji Šepavčev sovražnik — Bill. 4. Midva bova zapečatila usodo šepavca, junaku širnih poljan, gospodarju prepadov, gozdov in naselij,« sta si smehljaje se zagotavljala naravoslovec Gordon in njegov prijatelj znanstvenik Nelson, ki ju vidite na sliki. A želja je le želja. Šepavec je zaključil svojo življenjsko pot po svoje... »kako? Povest, ki se s tem pričenja, vam bo odgovorila tudi na to vprašanje.