Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 295. v LMift v pedeilet, 27. ura m Leto m. s Velja po poitl: Za oelo leto naprej . . K 2B-— m en meseo „ . sa Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo V Ljubljani oa „ 2-20 „ M--35-- dom: Za oelo leto naprel . , K 24'— n n 1-70 sa en meseo I ipravi prejemati mesečna e— Sobotna izdaja: ss sa celo leto........ V— sa Nemčijo oeloletno . „ 9>— a ostalo Inozemstvo. „ 12*— '1 > ži a * $ "'V 1 , j' '■ i mu 1 i 'gsm Inserati: Enostolpna peUtvrala (72 a:m); ■i i eukrat .... po 11! v za dvakrat .... „ IS „ sa trikrat......13 „ sa večkrat primeren popust. Foro&na oznanili, ziknii. osirliln lil: enostolpna t elltvrgta po 2jvio. - Poslano: =:";■■■„--enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsa!i dan, Izvzemal nedeljo ln prasnike, ob 5. uri pop. Hodna letna priloga Vozni rod. oar OrodniStvo je v Kopitarjevi nliol štev. B/llL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona Štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravntštvo Je i Kopitarjevi nliol at. G. — Račun poitne liranllnloo avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št, 7563. — Upravnlškoga telefona št. 1S8. Na Balkmu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. decembra. Uradno se razglaša: Manjša podjetja v zadnjih dneh so nam jdovedla približno 600 ujetnikov. Siccr nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Dunaj, 25. dccembra. Ura dr 'raz- glaša : Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, Iml. Dune.j, 26. decembra. Uradno se razglaša: Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. decembra. Veliki glavni stan: stan: Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 25. decembra. Veliki glavni Nič novega. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 26. decembra. Veliki glavni stan: Položaj je splošno neizpremenjen. Vrhovno vojno vodstvo. X X X Črnogorsko uradno poročilo, Lugano, 24. decembra. (Kor. ur.) Črnogorski generalni štab poroča iz Cetinja z dne 20. t. m.: Sovražnik je 10. t. m. ponovno brezuspešno napadel naše postojanke pri vasi Lipovak, Pri tem smo ujeli več mož in zaplenili eno strojno puško, V smeri proti črti Bcrane—Rožaj smo pričeli z ofenzivo in premagali sovražnika na tej celi fronti. Sovražnik se jc pri Rožaju umaknil. Med zasledovanjem smo ujeli različne vojake. Geni, 24. decembra. (Kor. ur.) Uradno črnogorsko poročilo z dne 24. t. m.: V smeri Rožaj in Berani smo odbili napad proti Turjaku, okoli 15 km vzhodno od Beranov in zadali sovražniku velike izgube. Podili smo ga v smeri proti Bločam do vasi Iva-nija, okoli 18 km severno ocl Beranov. Današnji Belgrad. Prva številka »Belgrader Nachrichten« poroča o Belgradu: Razstrcljeni Bclgrad, glavno srbsko mesto v razvalinah, tako se misli. Brez dvoma je, da nosi Belgrad na sebi sledi onih viharnih dni izza obstreljevanja mesta, vendar se tukaj ne more govoriti o mestu v razvalinah. C. in kr. čete so imele le to nalogo, vreči sovražnika iz njegovih postojank. To so tudi junaško izvršile, ali da bi brez koristi in brez namena povzročile škodo, uničile cvetoča mesta, tega se niso mogle naučiti od svojih severnih sovražnikov. Belgrad je sicer poškodovan, ali poškodbe so le v toliko velike, v kolikor je to zahtevala neobhodna potreba. Kali-megdanu in Topčideru, kjer so sc nahajale glavne srbske postojanke, niso prizanašali, vendar so pa spodnji mestni deli večinoma skoro vsi nepoškodovani. Tudi konaku je z veliko skrbnostjo prizanašano, ravnotako so ostali vsi spomeniki nepoškodovani. Takoj po dohodu c. in kr. mestnega poveljstva so se storili vsi potrebni koraki, da sc vse po možnosti popravi, električne naprave kakor tudi mestna cestna železnica so pričele delovati. Vodovod je zopet preskrboval mesto z zdravo pitao vodo; ceste so se popravile in pobeglo prebivalstvo se vrača nazaj v svoje rodno mesto. Trgovci so pričeli otvarjati svoje trgovine in počasi se trgovina zopet oživlja. Prebivalstvo postaja prijaznejše in razvijajo se prijateljske razmere; kajti Belgraj-čani vidijo, da jim je zasigurana varnost življenja in premoženja. Delavski oddelki i c. in kr. čet so na delu ponoči in podnevi, cla popravijo škodo, tlak, kakor tudi hod-| nike. Približno 30.000 prebivalcev se je vrnilo v mesto, del prebivalstva pa mesta sploh ni zapustil. Vsi imajo tukaj dovolj priložnosti videti, cla se za dobrobit prebivalstva na vso moč skrbi in upati je, da pridejo ljudje do prepričanja, da moreta oba naroda le v mirnih in prijateljskih razmerah živeti in skupno delovati. Naše prodiranje skozi Albanijo in Črnogoro, Berlin, 26. decembra »Daily Chro-nicle« izvaja: »Sovražne čete hite proti albanskemu obrežju, da zabranijo zopetno zbiranje srbskih čet. Osrednjim velevlastim gre: 1. da uničijo srbsko armado, 2. da po-bunijo mohamedance in 3. da nadvladajo Jadransko morje. Valona srbska prestolica. Lugano, 26, decembra. Kralj Peter se jc čez Drač prepeljal v Valono, kjer sc nahaja od torka začasno srbska prestolica. V Valoni se čuti kralj Peter kot gost italijanskega kralja. Lugano. Princ Aleksander Karagjor-gjevič je došel v Bari. Potrjuje, da ostane kralj Peter začasno v Valoni, kralja Nikito pa pričakujejo v Florenci. Srbski kralj došel v Italijo. Pariz, 26. decembra. (K. u.) »Agence Havas« poroča iz Rima: Kralj Peter se je pripeljal iz Valone v Italijo. Pašič v Solunu. Solun, 26. dccembra. Pašiča pričakujejo v Solunu, kjer se bo posvetoval z vojskovodji sporazuma o vojaških odredbah. Iz Soluna potuje v Atene, kjer se bo pogajal z grško vlado o izročitvi srbskega državnega zaklada. Grška vlada namreč noče vrniti celega zaklada, ker na Grškem kroži veliko srbskih bankovcev. Najdeni spisi v palači srbskega prestolonaslednika. Sofija, 26. decembra. Listi poročajo, da so v palači srbskega prestolonaslednika v Nišu našli številne važne spise, med njimi obsežno pisemsko občevanje prestolonaslednika Aleksandra s kralji, nadalje nekaj lastnoročnih pisem ruskega carja. Najdena pisma baje odkrivajo vlogo Srbije pred izbruhom svetovne vojske kakor tudi pred srbsko-bolgarsko vojsko leta 1913. Pisem je okoli 500. Beda srbskih beguncev v Solunu, Solun, 26. decembra. Srbske rodbine se preživljajo z beračenjem. Njih položaj je tem slabši, ker se sprejemajo srbski bankovci le za polovično ceno. Veliko begun-ccv je prosilo na avstrijskem in na bolgarskem konzulatu, da se smejo vrnili. Srbski vladi povratek beguncev ni všeč. Dosegla je, da srbski denar sprejemajo solunske banke s 70 odstotki nominalne vrednosti. X x X Rumunski senat. Bukarešt, 25. decembra. (Kor. urad.) Senat je končal debato o adresi in jo sprejel z 72 proti 16 glasovom. G r e d i s t e a n u je rekel, da ni mogoča sloga z vlado, ki vodi politiko obotavljanja in čakanja. Ministrski predsednik Bratianu je izjavil, da se je že pred zborovanjem prepričal, cla vlada med vlado in večino popolno soglasje. Tudi opozicijo je prosil za pomoč, del opozicije ga je res podpiral, drugi del opozicije pa mu je to odrekel in ta del je spravil tudi gospodarsko politiko vlade na razgovor. — Gotovo živimo v gospodarskih težkočah, vlada je storila vse, toda ne sme se vladi očitali, če ni bilo izvoza, dokler so bile Dardanele in Donava zaprte. Izdali smo izvozne prepovedi zato, cla smo dobili potrebni pregled o zalogah. Več izvoznih prepovedi smo odpravili, ker nekatere države dovoljujejo izvoz gotovih za nas zelo potrebnih stvari le tedaj, če jih tudi mi z blagom odškodujemo. Mi res, da bi si Bratianu želel narodne vlade, kakor to trdi Filipescu. Odklonil sem tudi pomoč, katero mi je opozicija ponujala pod pogojem, da prej napovem vojno. Končno je Bratianu izjavil, cla ugled Rumunije ni padel, ampak zrastel. iz adresne razprave v rumunski poslanišk! . zbornici. Bukarešt. (Kor. ur.) Med razpravo o ! adresi v poslaniški zbornici jc razveseljeval protigovornik s svojimi zmedenimi razmotrivanji političnega položaja celo zbornico. Ko je rekel, da je kralj Karol v lanskem jesenskem kronskem svetu izjavil, da pritrjuje nevtralnosti le, da ohrani dinastijo, ga je prekinil Carp z besedami: «Bil sem navzoč pri kronskem svetu. Ni se zgodilo to, kar Vi pripovedujete.« Govornik jc zahteval, naj se pove, če je začetkom vojske Stcrc s pooblastilom vlade odpotoval na Scdmograško in trdil, da je takrat notranji minister svetoval prebivalstvu v Moldaviji, naj izprazni deželo. No-• tranji minister zakliče: »To ni res.« Poslanec Dan je razpravljal o neuspehih opo-) zicijc. Njena vojska ni bila domoljubna. Dežela je dolžna, da ne vplivajo na njo te ali one simpatije, marveč misliti mora le na svoje interese. To je prava politika, modra in premišljena. Vse dežele so razumele v teli težkih časih svojo dolžnost. Opozicija je storila veliko napako. Nc gre, da se s tako agitacijo služi narodnim vzorom. V velikih trenutkih se mora zaupati. Opozicija hoče, naj Rumunija nastopi, naj sledi kar hoče, če tudi uničenje dežele, Šebeko pri rumunskem kralju in kraljici. Bukarešt. (Kor. ur.) Nekdanji rusk' veleposlanik na Dunaju, Šebeko, je bi! sprejet 24. t. m. dopoldne pri kraljici Mariji. Sprejel ga je tudi kralj. Šebeko odpotoval iz Rumunije. Bukarešt. (Kor. ur.) Šebeko je odpotoval 26. t. m. iz Bukarešta.' Izvoz žita iz Rumunije. Bukarešt. (Kor. ur.) Delovni minislei Anglescu je predlagal min. svetu, naj z 29. dccembrom odpravi ccstno takso, ki sc je dozdaj pobirala za v inozemstvo izvoženo žito. Bukarešt. (Kor. ur.) Uradni list objavlja nov seznam osrednje komisije za prodajo in izvoz žita. V komisiji je zdaj več kmetskih zastopnikov, kolikor jih jc bilo prej. Rumunska kupčija. V zadnjih časih je vedno bolj izginevalo upanje, da bomo dobili prcccj žita in zlasti koruze iz Bolgarske. Pri njeni sosedi Rumuniji se je po več mesečnih pogajanjih sklenila kupčija za 50.000 vagonov žita in i Spomin m sv. večer. , Južno bojišče, Naletaval je droben sneg, pomešan z deževnimi kapljami, in za debelimi plastmi sivih oblakov so tiho spavale nebeške zve-dice- Vsa črna je bila noč, kakor v pravljici, z grozo napolnjena, skrivnostna in brez življenja. Snežinke so se lovile in poljubljale med seboj, poredno nagajale brzim deževnim kapljicam in padale jednakomerno, tiho, komaj slišno. Zdajinzdaj je potegnil vetrič, se zaletel ob skalnate stene, zapi-skal in zaječal, in se porazgubil med prepadi in po strminah. Noč ga je premagala, plašljivca, ga zajela v temni, mogočni plašč in zakraljevala med brezdni, po skalovju in duplinah, vsepovsod. In sncžec jo je kratkočasil in pršil z oblakov in padal sanjavo, in njegova pesem je bila otročja kakor uspavanka... Za mogčno skalo, tik na zavajočim prepadom, je stal na straži infanterist Janez Krvina. Mirno je stal kakor kip in njegove oči so zrle v temno noč, kakor da hočejo prodreti in poiskati nekaj popolnoma neznanega in tujega. Niti zganil se ni Janez ln v temi je bila njegova postava slična /kalnemu izrastku ali pa osamljenemu deb- lu. Pač, sedaj se je premaknil, zacepetal z nogama, nato pa zopet obstal mirno. Mor^ da je otresel sneg z obuvala, morda ga je stresel mraz, kdo ve! Njegove oči pa so zopet motrile in bulile v noč in sneg ga je obletaval in deževne kapljice so mu pršile v obraz.- * Janez je vršil težko nalogo stražarja in njegova duša se je zavedala vzvišene dolžnosti, zajedno pa mu je govorila vsa notranjost, da stoji na straži v slovesnih urah,na Sveti večer. Skoro odveč, nespametno se mu je zdelo to. Da bi poizkusil sovražnik priti in prodreti nocoj, v tej sveti noči, to se mu je zdelo nemogoče. »Sveti večer praznuje vsakdo in menda tudi sovražnik«, tako je mrmral poltiho in se zamislil nazaj v pretekla leta ... V krogu svoje družine je preživel običajno v tihi sreči slovesni večer Kristusovega prihoda. Kako je že bilo? — Pri pogrnjeni mizi je sedel in se pogovarjal z Ano, svojo ženo o teminonem in otroka, Anica in Tonček sla postavljala jaslice, sc veselila in kramljala brezskrbno. Pred jaslicami v kotu je brlela skromna žmeljka in po kamrici se je razprostiral prijeten vonj po božičnemu pecivu. Kar naenkrat je zadonel na gričku pri cerkvici veliki zvon, in mogočen in slovesen je bil njegov glas, ki je vabi! vernike k polnočnici. »Ali bomo šli; že vabi!« je rekla Ana in pričela oblačiti Anico in Tončka. — In pri polnočnici, kako nenavadno je bil razsvetljen božji hram, kako angeljsko-lepo je bilo petje, kako so bučale orgije in vbirale krasne božične melodije! Janez je mislil in se oživel v lep božični večer, kakoršnega je bil obhajal prejšnja leta. Zazdelo se mu je, kakor da se i nocoj veseli v krogu svoje obitelji in pozabil je skoro, da se nahaja na straži v neposredni bližini sovražnika. Kar naenkrat pa se je streznil in predramil. Zdelo se mu je, da sliši nekje v bližini, tam ob prepadu, stopinjo in postal je pozoren. Poslužkoval je in pridrževal sapo. — Tiho in mirno je bilo vse naokrog, samo sneg je naletaval še vedno in njegovo padanje je bilo podobno nalahnemu pljuskanju vode. A Janezu ni dala miru njegova duša. Napenjal je oči in zrl v temo proti prepadu, odkoder so prihajali odmevi dozdevnih korakov. Hotel se jc pomiriti in priti na jasno glede svojega domnevanja, in je zakričal v noč: »Stoj! — Kdo tu? — Glas sc je odbijal in votlo odmeval iz prepadov in skalnih dupel, in Janeza je bilo skoro groza. Poslušal je za trenotek napeto, in ko ni bilo ničesar čuti, jc mrmral znova polglasno; »Nič ni. Samo sneg je in dež. Sovražnika danes pač nc bo, saj jc vendar Sveti večer!« Pomiril se je zopet popolnoma, misli pa so mu krenile nazaj v sobico, kjer se je j>ogovarjal z Ano, kjer sta kramljala pri jaslicah otročiča in se je razprostiral prijeten vonj po kadilu in božičnem pecivu. Srečen je bil, da ga ne moti nihče, da je sam v svojem razmišljcvanju, in ni mu bilo dolgočasno, ker je praznoval Sveti večer v svojem srcu. In sneg je belil njegovo obleko in deževne kapljice so mu polzele po licu, njemu pa se je zdelo, da se pogovarja z An« in da ga poljubljata Anica in Tonček ,,. ; x x Na koncu vasi, prav ob parobku gozda, je stala sredi lepo zasajenega vrta, vsa lična in vabljiva, hišica Janeza Krvine. Ni bila sicer bogvekako bogato opremljena, bila jc pač lesena in krita s slamo, kakor druge, toda Janez jo jc imenoval svojo last in to je bilo tisto, kar se mu jc zdelo najlepše, V koči sami, kakor tudi okoli nje, povsod je vladal vzoren red in prav nič ni bilo poznati, cla gospodarja samega že čez leto dni ni doma. S slovesnim plaščem odela in praznična je vas nocoj, kakor bi slutila, da obhajajo njeni stanovniki spomin bornega rojstva Kristusovega. Vse tiho je po vasi, nič ni tistega običajnega šuma in nikjer ni čuti človeškega glasu. Razsvetljene koče svo-dočijo, cla so se zbrali vsi udje j^osr eznih družin, da skupaj v veselju in sreči meži-vijo skrivnostinolni Sveti večer* sočivja. Številka je precej visoka, a se za Avstrijo takoj zmanjša, če pogledamo natančneje vanjo. Od teh 50.000 vagonov dobi 27.750 Nemčija, 22.250 pa Avstrija in Ogrska skupaj. Svoj čas se je sicer slišalo, da Ogrska ne reflektira na rumunsko žito, zdaj prihaja glas, da bo treba deliti v razmerju 70 : 30. Tako dobi Avstrija od cele pošiljatve 15.575 vagonov. Teh skupnih 50.000 vagonov obstoji iz 20.000 vagonov pšenice, 10.000 vagonov koruze, 7500 vagonov ječmena, 5000 vagonov ovsa, 2500 vagonov graha in 5000 vagonov fižola. Kdor ima čas in mu drugega dela manjka, naj zračuna, koliko kil pride na eno osebo in našel bo, da vlada vsled rumunske pošiljatve zadnjih ostrejših odredb glede porabe moke res ne more odpraviti. Obljubljenih je še novih 50.000 vagonov, pa še prvih 50.000 bo treba spraviti iz Rumunije v času od 1. januarja do 1. aprila. 30.000 vagonov bodo prevozile železnice, 20.000 vagonov naj pride po Donavi. Ogrslče železnice bodo imele precej dela injČfc pe bo kakih novih težav, bodo s časorfrVcfndarle navozile tako množino, da bi vladkjv zadnjih mesecih pred novo žetvijo mogla zboljšati množino dnevnega kruha ali moke. Temeljna cena te rumunske pšegj^e, je za meterski stot 32 zlatih lejev ali v^n^lih kronah 37.34. Za vsak meterski stot ,jg.jLreha plačati še 6 lejev v zlatu, kar pom,ej^| 8.40 K. Z vožnjo bo ta rumunska pš^iijica tedaj precej draga. Rumunija je imet^lflpi .dobro letino, ima tudi še kakih 150.(160 ^agonov žita in koruze, katero smo že davno nakupili. Vsega skupaj bi Rumunija jifdiko oddala kakih 400.000 vagonov. Rumnnski senat odgoden. Bukarešt. (Kor. ur.) Senat se je odgo-dil do 29. decembra, dasi so ugovarjali pristaši Filipescua. Rumunski kralj senatorjem. Bukarešt. (Kor. ur.) Kralj je sprejel 25. t. m. odposlaništvo senata, ki mu je izročilo odgovor na prestolni govor. Kralj je odposlance nagovoril: »V časih težke izkušnje, v katerih živimo, je sloga vseh src in vseh delovnih sil najvarnejše jamstvo, da se bodo branili veliki interesi Rumunije modro in z močjo. V tej misli edin z narodom veselo in zaupljivo pozdravljam sklep senata, da podpira mojo vlado, da moremo našo veliko nalogo dobro končati. Zaupljivo se lahko zanašamo na armado, kot na mogočen temelj, ki bo stala vedno na višku svojega zvanja. - Iti! XXX Posvetovanja v Atenah. J Lugano, 25. decembra. »Corriere della SerA'« javlja: V zadnjem grškem ministrskemu svetu se 'e govorilo o položaja po volitvah in o Maceaoniji. Ker je dobil Uu-narfs znatno večino, bi moral on prevzeti vladp, toda priznal je sam, da to sedaj ne bi feilo primerno. Tudi kralj ni za izpre-membo v vladi. Glede zunanjega položaja pa le je z ozirom na razne vesli o nameri zaveznikov, ki hočejo zasledovati entento | na 'grškem ozemlju — proučavalo razne možnosti, a se ni storilo nobenega sklepa qii Dogovor bolgarske in grške vlade. i rRetterdam, 24. decembra. »Reuter« poroča iz Aten, da so v teku dogovori med grško vlado, nemškim in bolgarskim poslanikom o vhodu nemških in bolgarskih čet v grško Macedonijo. Pogajanja Grške in Italije glede na Valono. Atene, 26. decembra. (K. u.) »Agence Havas«: Grška je naročila svojemu poslaniku v Rimu, naj pri laški vladi prijateljsko vpraša o obsegu in številu italijanskih podjetij pri Valoni. Italijanska vlada je podala najboljša zagotovila in je celo prosila, naj Grška sodeluje, da se dobro konča pričeto delo. Listi poročajo, da nameravata obe vladi nadaljevati pogajanja. Složni so v tem, da se morajo zavarovati pravice, ki si jih je pridobila do današnjega dne Grška v okolici Valone. General Castelnau pri grškem kralju. Solun. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča: General Castelnau je končal svoje ogledovalno popotovanje. Po mnogih razgovorih z generalom Sarrailom in z vrhovnim poveljnikom angleških čet je zapustil Castelnau Solun in odpotoval v Atene, kjer ga sprejme kralj. General Castelnau se vrne iz Aten v Pariz, Bern. (K. u.) »Echo de Pariš« poroča, da sc vrne general Castelnau iz Aten v Pariz. X X • X Princ Wied v Prizrenu. Lugano, 26. decembra. Princ Wied je s svojo soprogo došel v Prizren in je imel ponovno posvetovanje z albanskimi voditelji. Srbski begunci v Neaplju. Lugano, 22. decembra. Parnik »Adri-atico« je dospel iz Pireja s srbskimi bc-gunci na krovu v Neapelj. Med srbskimi begunci se nahaja tudi srbski trgovski minister. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 23. decembra. (Kor. urad.) Na Črnem morju so menjale naše torpe-dovke strele z baterijami v Varni. Naši podmorski čolni so uničili veliko z oljem naloženo jadrnico. Nova bolgarska armada. London, 25. decembra. »Morningpost« izve iz Aten: Bolgarija organizira iz dosedaj vojaške službe oproščenih in iz mace-donskih prostovoljcev novo armado, ki šteje 150.000 mož. Francozi ustavili transporte na Balkan? Curih, 26. decembra. Iz Pariza se poroča, da od 15. decembra dalje ne pošiljajo Francozi nobenih čet več na Balkan. Pariški listi poročajo, da je sporazum izgubil pri Gallipoliju velikanske zaloge streliva in živeža. Črnogorci v Bosni. Šele v zadnjih dneh so bili Črnogorci v bližini Čelebiča končnoveljavno pregnani z zadnjega koščka bosenske zemlje. V Hercegovini se strategična meja še ne ujema popolnoma s politično (to se pravi, Črnogorci imajo tuintam še zaseden kup golega, divjega skalovja na hercegovskih tleh); razentega je najjužnejši rogljiček Dalmacije pri Špiču in Budvi do preklica šc v rokah generala princa Petra črnogorskega, toda za Bosno je smatrati čas črnogorskih vpadov že sedaj kot zaključen. Prebivalcem Sarajeva se že danes zdi kakor sanje, da so bile nekoč črnogorske čete in posamezni srbski strelci prodrli v neposredno bližino deželnega glavnega mesta. Zgodovina tega sovražnega pohoda v srce Bosne še ni napisana; dokler so stali Črnogorci še v obmejnih okrajih, je bilo to težko mogoče. Naslednje podrobnosti sem zadnjič zvedel iz ust onega generala, ki se mu je lanske ieseni posrečil napad na Romanji planini ter je odondot pregnal Črnogorce. Pohod Srbo-Črnogorcev je bil dospel do železniške postaje P a 1 e. Od srbskih čet so bile udeležene šumadijska divizija drugega poziva in limski oddelek; od Črnogorcev tri brigade pod vrhovnim poveljstvom črnogorskega vojnega ministra vojvode Vukotiča. Takrat (oktobra 1914) so stale naše čete na desnem bregu Drine pri J Kučevu Goranjem; v srednji Bosni je bilo le malo čet. Da se parira sunek proti južnemu krilu naših, so se morale v naglici spraviti semkaj sveže čete. Armadno vodstvo je tedaj sklenilo, da osnuje iz čet, stoječih v južni Hercegovini in iz naglo dovedenih tirolskih črnovojnih formacij novo divizijo. Divizija se je zbrala v Sarajevu ter je od ondi z vso naglico odrinila, da od strani zgrabi sovražnika, ki je operiral proti južni fronti naše armade. Vojvoda Vukotič je pričakoval ta protisunek v do-broizbranih postojankah ob črti Sarajevo — Pale bosenske vzhodne železnice. Naš general je pustil sovražnika v veri, da se bo napad vršfl pri Palah; dejansko je pa pustil nasproti temu kraju le — mogočne taborske ognje. Vukotič je bil trdno prepričan, da bo ostal sovražnik radi oskrbovanja ob železniški črti, ter ni slutil, da ob številnih taborskih ognjih ni sedel niti en Švaba. Od naših čet sta prodirala le dva bataljona ob železniški progi, ostalih enajst bataljonov divizije je pa izvršilo neverjetno in skoro nemogoče podjetje: splezali so, gora vajeni vojaki, naravnost čez strme skale Romanje planine navzgor. Na vrhu te mizaste gore je stalo le nekaj črnogorskih čet (kompanij) z dvema topovoma, ki jih ni bilo težko podreti. Obenem s tem drznim in uspelim krilnim sunkom divizije je zastavila tudi krepka ofenziva avstro-ogrske glavne moči; poldruga srbska divizija in Črnogorci so se morali zelo hitro umakniti preko Drine nazaj; južna Bosna do Drine je bila osvobojena sovražnikov. Divizija se je potem udeležila pohoda v Srbijo in je prišla do Gornjega Mi-lanovca. Bosenski obmejni okraji onstran Drine in Lima so pa ostali še skoraj leto dni v rokah sovražnika. Zadnjo progo bosenske vzhodne železnice onstrap limskega mostu pri Medjedju bi bili Črnogorci le preradi uporabljali, tudi 'niso razstrelili niti enega tunela te gorske železnice, marveč so uporabili proti granatam varne svode kot sta-nišča. Sovražnik je dobil v roke dve ali tri lokomotive in par nepokritih tovornih voz, toda naši so bili prej na lokomotivah odstranili važne strojne dele, katerih v deželi, kakor je Črnagora, pač ni mogoče nadomestiti. Črnogorci so si pomagali na pustolovski način: ko smo to jesen lokomotive srečno dobili nazaj, so imele vkr-pane lesene poganjavke in bete; tudi na ta način je menda nekako šlo. Vso minolo zimo in poletje so se vršili ob Drini spopadi med majhnimi, raztresenimi oddelki. V okrajnem mestu Goraždi ob Drini so zasedli Črnogorci na vzhodnem bregu onstran razdrtega mostu ležeče hiše. G'avni del mesta na zapadnem bregu je bil tako izpostavljen sovražnemu ognju, da je le malo hiš ostalo celih; le dni sem z žalostjo videl sledi neizmernega opustošenja v čednem, ličnem garnizijskem mestu. Naše čete so držale višine nad mestom, v prazni Goraždi je ostal samo orožniški rit-mojster Evgen pl. P. z nekaterimi orožniki. O teh možeh se bodo še v poznih stoletjih pele bosenske ljudske pesmi. P., sloveč lovec in strelec, je v neštetih nočeh kdo-sigavedi kje prekoračil deročo reko in se nenadoma prikazal za hrbtom Črnogorcev: vsi ga imajo za začaranega. Enkrat jim je poslal izziv: ob tej in tej uri bo stal na zadnjem celem stebru razdejanega mostu. Res je prišel tjekaj; nekaj kilometrov proč so pa ležali Črnogorci in čakali. S strahotno gotovostjo je prožil svojo puško ter zadeval in zadeval. Sovražniki so kričeč pobegnili, ritmojstru se ni skrivil noben las. Naslednjo noč se je na nerazložljiv način zopet vzpel na ostro zastražen sovražni breg. Da je z vragom v zvezi, ne dvomi noben »Čuš« v Črnigori. Tudi Janezova kočica je bila razsvetljena in tudi v njej so obhajali rojstvo Kri-stovo, toda pač ne tako kot druga leta. Pri mizi, pogrnjenim z belim prtom, je sedela Ana, si podpirala z desnico glavo in strmela zamišljeno po sobici. Pred njo je ležalo drobno pisemce, ki ga je opetovano vzela v roke, preletela z brzimi očmi in zopet odložila. V kotu sta popravljala Anica in Tonček jaslice, še vedno našla kaj, kar jima ni bilo všeč, razpostavljela po mehkem zelenem mahu krotke ovčke in belorumena jagnjeta. Ko sta menila, da je vse v redu, sta stopila k mamici in jo obsipavala z vsakovrstnimi vprašanji. »Sedaj poglej, mamica, kaj ne, da so prav postavljene ovčke in da ne sme bili tisti grdi oven blizu hlevčka!« je hitel Tonček in se poizkušal priviti materi v naročje. — Pa naenkrat je opazil, da ima mama solzno oko in takoj je pozabil na jaslice in skrbno vprašal: »Pa, mamica, kaj ti je, da si žalostna?« »Saj ata pride, saj si sama rekla, da pride,« je povzela besedo Anica, ki ji je šlo skoro na jok. Mama je vzdihnila globoko, se obrnila k deci in rekla s pretrganim glasom: »Ne bo ata nocoj, otroka! Tu imam pirmo, kjer nam vošči vesele praznike in piše, da ne more priti. — Ne smeta biti zato žalostna, ker ljubi Bog bo že tako ukrenil, da se povrne ata zdrav in nepoškodovan! Pojdita sedaj k jaslicam in mo- , lita za srečno vrnitev dobrega očeta!® Otroka sta gledala mamici v oči in ji čitala z obraza njene želje. Nista sicer ume-la, zakaj ata noče priti, toda bila sta poslušna materinim besedam. Dvakrat po dvoje nedolžnih ročic se je sklenilo k molitvi in dvoje neomadeže-vanih srčec je pošiljalo prošnjo k nebu ... Zur.aj je zapel glas zvona, lepo kakor še nikoli so doneli njegovi zvoki in nesli od hiše do hiše vabilo k polnočnici. Ana se je zdrsnila, kakor bi se prebudila iz omotice. »Tako, sedaj pa pojdimo!« je rekla in odprla škrinjo, da vzame iz nje praznično oblačilo in opravi otroka. »Ali bo lepo, ali bo tudi tako razsvetljeno, kakor je bilo 1 ani?« je izpraševal Tonček, ki je že pozabil, da ata ne bo, in je nerodno lezel v nove hlačice. »Seveda, še lepše bo!« je odgovarjala kratko mati in bilela, da ne zamudi svetega opravila. Stopili so v temno noč in mrzla sapa je podila mokre snežinke v obraz. Molče so stopali drug za drugim po težavni, z belim snegom posuti poti, po gričku navzgor, proti cerkvici. Ana je mislila, kako vse drugače je bilo v prejšnjih letih, ko sta korakala z Janezom po ravno tej poti k polnočnici, otroka pa sla si slikala v živi domiš- ljiji svečanostno razsvetljeno cerkev, jaslice pri stranskem allarju, lepo petje in zveneče bučanje orgelj na koru. Zatopljenim v raznovrstne misli se jim pot nikakor ni zdel težaven, in z neko lahkoto so dospeli do cerkvice. Vstopili so. — Sveta tišina je vladala v božjem hramu in pobožno so molili verniki. Anica in Tonček sta gledala in se čudila. Bila sta že mnogokrat pri službi božji, a tako krasno, tako svečano se jima še ni zdelo nikoli. Ravno ko sla zapazila umetno izdelane jaslice na desni strani, je zapel zvonček in pristopil je duhovnik. Na mah se je razsvctljila cerkev še bolj, orgije so zagrmele mogočno, in iz kora je zadonela božična pesem: »Sveta noč, blažena noč ...« Ana je klečala v klopi, poleg nje Anica in Tonček in vsem trem si čital z obraza, da jih je popolnoma prevzel svečan treno-tek. Vsi so se naenkrat zopet spomnili dobrega očela, ki morda ravno v tej uri bridko občuti kruto usodo in si želi saj za Ire-notek bivali v krogu svojih dragih. In srce jim je zatrepetalo v strahu za njegov blagor, in ustnice so se jim gibale v molitvi: za njegovo srečno vrnitev. Orgije so bučale in cerkev je lila pol-I na sladke pesmi: »Sveta noč, blažena noč ...« A. Š, Seda; so Goražda, Čajnica, sedlo Metalka že davno zopet v rokah naših oblasti. Dognalo se je, da Črnogorci niso prehudo ravnali s prebivalstvom, kvečjemu so iz nagajivosti pomazali nekaj turških hiš. Niti vseh grbov na eraričnih poslopjih nisem našel odstranjenih. Niti v Sandžaku, ki je bil pravno že tri leta njihova last, niso Črnogorci zapustili za seboj druge sledi nego nesnago in pogorišča; njihovo enodnevno gospodstvo v vzhodni Bosni se je razpočilo kakor mehurček iz mila. Jiinakinle. Veliko se je že pripovedovalo o krasnem duhu, ki preveva polke naših alpskih dežela, o veselju do boja, s katerim odhajajo na bojišče, o junaškem pogumu, s katerim se bijejo, o nezmagljivi kljuboval-nosti, s katero znajo umreti. Še nezapeta pa je pesem o onih hčerah alp, ki vredne svojih očetov, mož, bratov v vojski razvijajo svoje tiho junaštvo, ne le doma v bolnišnicah in lazaretih, marveč tudi zunaj na bojišču na obvezovališčih in v bolnišnicah; ki slede čelam na maršu v zimskem viharju in poletni vročini ter v bojnem hrupu bdi nad njihovim življenjem kakor dobri duhovi domačije. Take sla bili v Celovcu dve sestri »Rdečega križa«, Ana Pinter in Ivana B r a n d n e r , ki sta sc takoj po izbruhu vojne prostovoljno javili v službo za plemenito stvar in začeli svoje blagonosno delovanje. Toda kmalu ji ni več trpelo doma. Hoteli sta vun na bojišče, kjer se jc boril celovški polk — sedmi; tam je njuno pravo mesto, tam sta mogli biti več nego strežnici, tam sta mogli pomagati, tolažiti, navduševati in tako poseči v boj sam. Začetkom decembra 1914. sta odrinili z nadomestnim transportom sedmih ven k polku, ki sta mu potem sledili na vseh marših in v vseh bojih brez vsakega ozira na njuno osebo, na življenje in zdravje, vedno neumorni. Kakor vsak drug vojak sla trpeli vročino in mraz in vse napore bojev v Karpatih, na maršu vedno zgled vztrajnosti in neutrudljivosti, na obvezovališču, v boju za marsikakega smrtnoranjenega rešilni angel. V gorah je nastopila zima z vssmi svojimi strahotami, onidve sta vršili svojo dolžnost in vztrajali. Počasi je prišla pomlad in za poraženimi ruskimi masami je šlo ven na planjavo, obe hrabri sestri še vedno spredaj, še vedno r.czlomljenega duha. Toda v spomin na težki čas sta ponesli s seboj srebrno častno svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo. Krater tswm. »V vojski je pravi mož kaj vreden.« Bodi maršal ali pcšec, kdor ima srce na pravem mestu in odprte oči, lahko danes na novo doživi najdrznejše čine iz starih, romantičnih časov, ali jih pa cclo prekosi. Poslušajmo, čc sc jc to posrečilo hrabremu dragoncu Francu Pinderju, 5. dragonskega polka. Dne 20. svečana 1915 — sneg jc močno naletaval in mraz jc bil — ga je poslal poveljnik lovskega balaljona št., 8 z nujnim, važnim poročilom iz Luhy v Kniazovvskie k 6. pehotni diviziji. Tik nasproti je ležal sovražnik, katerega puške so štrlele čez kritje proti cestam; ceste pravzaprav ne zaslužijo svojega imena; cclo v mirnem času bi sc vsakdo premislil tu jezditi v teku aH galopu. Pinder pa jo je. junaško udaril naprej. Kot bela megla v snežnem metežu je dirjal, ne zmeneč se za krogle, ki so mu jih pošiljali Rusi v pozdrav in je srečno dosegel svoj cilj. Še isto uro sc je vrnil — po daljši, bolj skriti poti, kajti snežni metež je ponehal. Ko je brez glasu dirjal, je naenkrat zaslišal stokanje v neposredni bližini. Skoči s konja in zagleda prevoz ranjencev. Moštvo, ki je ranjence spremljalo, je bilo od mraza in napora popolnoma zmučeno in ni moglo nikamor naprej. Premišljeval je, kako bi pomagal ranjencem in moštvu. Hitro se je odločil. Vprejiel je svojega konja pred sani, na katerih so ležali ranjenci, položil je še moštvo nanje in jih srečno pripeljal v Dubzawo. Odtam je takoj jezdil naprej k svojemu poveljniku, kjer so ga zelo prisrčno sprejeli. Njegov častnik ga je takoj predlagal v odlikovanje in bronasta častna svetinja Rdečega križa z vojno dekoracijo diči danes njegova prsa ter priča o njegovi hrabrosti in požrtvovalnosti. Mm." Druga ameriška nota. Iz Dunaja poročajo besedilo druge ameriške note, ki pravi: »Vlada Zedinjenih držav je avstrijsko noto glede »Ancone« prejela in takoj skrbno proučila, 15. decembra ie avstrijski pooblaščenec v Washingtonu baron Zwiedinek izročil državnemu uradu avstrijsko mornariško poročilo o potopitvi »Ancone«, v ka-I lerem se priznava, da je bila ladja torpe-dirana, ko so bili stroji še ustavljeni in nqlniki še na kiovu. Po mnenju ameriške vlade to priznanje že samopo-sebi zadošča, da se poveljniku podmorskega čolna, kateri je izvršil torpcdi-ranje, naprti odgovornost, da je namenoma kršil priznano mednarodno pravo in docela preziral načela človečanstva, po katerih bi se vsak vojujoči v pomorskem vo-jevanju moral ravnati. Spričo tega priznanja smatra ameriška vlada svoje mnenje kot upravičeno, da posameznosti potooitve »Anconc«, moč in vrsta pnc, ki naj bi to poročilo še potrdila in število umorjenih ali ranjenih Amerikancev na noben način ne tvorijo bistvenih predmetov razgovora. Krivda poveljnika je za vsak slučaj dokazana in ncizpodbito je dejstvo, da so bili vsled njegovega nezakonitega postopanja ameriški državljani umoreni, ranjeni ali v nevarnosti. Pravila mednarodnih določb in načela človečanstva, katera je poveljnik podmorskega čolna tako hote kršil, so že tako dolgo in splošno priznana in s stališča prava in pravice tako očividna, da ame riška vlada ne najde povoda, da bi se o njih pogajala (to debate them) in ne razume, da jih c. in kr. vlada spravlja v dvom ali taji. Vlada Zedinjenih držav tedaj ne najde druge poti odprte, kakor da smatra c. in kr. vlado odgovorno za postopanje njenega ladijskega poveljnika in da ponovi svoje določno opisane (definite) vsekakor spoštljive zahteve svoje note z dne 6. decembra. Odkritosrčno upa, da bo zgoraj-šnji opis njenega stališča c. in kr. vladi omogočil, da spozna pravičnost teh zahtev in jih ugodi v istem duhu prostodušnosti in z enako skrbnostjo (conceru) za sedaj med obema državama obstoječe dobro razmerje, kar je tudi ameriško vlado napotilo, da jih je postavila.« Angleške vesti o pretrganju diploma ličnih zvez, »Morning Post« javlja iz Wasliingtona, da je V/ilson baje rekel, da sc ne bo spuščal v stvari sami v razgovor. Monarhija mora ameriške zahteve ali točno izpolniti ali pa pride do pretrganja diplomatičnih zvez. — »Times« poroča iz \Vashingtona, da vlada sedaj tamkaj krepkejši duh kakor poleti. Vlada je trdno odločena, da zadevo izvo-juje. Širi se mnenje, da bi razdor z Avstrijo spravil v veliko nevarnost tudi stališče nemškega poslanika. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. decembra. Uradno se razgiba: , „. , .v , Italijansko topništvo je živahnejše obstreljevalo utrjen prostor pri Lardaru in naše postojanke pri tolminskem obmostju. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml. Dunaj, 25. decembra. Uradno se razglaša: Čez dan je sovražnik dalje streljal s topovi na nekatere postojanke pri tolminskem obmostju. Na severnih strminah Altissima smo odbili napad sovražne stot-nije. Na ostalih odsekih bojne črte je bilo tudi včeraj mirno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, Dunaj, 26, decembra. Uradno se razglaša: Z lahkoto smo odbili pribbževalni poizkus proti južnemu delu Dobrdobske visoke planote. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. streljevali bolnišnico, ki se je nahajala pod varstvom genfske konvencije. Dr. Gustav Weil, c. in kr. generalštabni zdravnik, zborni sanitetni načelnik. Vojska z Rosi. x x x X X X Uradno poročilo o obstreljevanju goriške bolnice. Dunaj, 25. dccembra. (Kor, urad.) Iz vojnega tiskovnega urada: O italijanskem junaštvu glede na obstreljevanje bolnišnice »Rdečega križa« v Gorici se je dognalo uradno: x _ Zapisnik, sestavljen na povelje c. in kr. zbornega sanitetnega načelnika o oo-streljevanju društvene rezervne bolnišnice v Gorici s težkim artiljerijskim ognjem včerajšnjega dne. Od pol 9. do pol 12. ure dopoldne so padale težke granate, menjajoče se s šrapneli, za bolnišnico proti cesti Rovesi. Nekoliko pred 11. uro 30 minut je razpočila granata kakih 70 korakov za bolnišnico. Točno ob 11. uri 30 minut je prebila težka granata (15 cm, kar dokazujejo drobci krogle, ki so se našli) streho in je padla v operacijsko dvorano, kjer je razpočila; drobci so prodrli strop in so padli v častniško bolniško sobo v drugem nadstropju in ubili v operacijski sobi nekega tam zaposlenega četovodjo in pešca, težko so ranili nekega pešca in nekega drugega lahko. Do 12. ure opoldne je padlo več granat okoli bolnišnice 10 do 100 korakov daleč. Ob 12. uri je bil zadet stolp; krogla je prebila vodni reservoar, tako da je tekel v pritličje do gležnjev visok potok. Ob 12. uri 15 minut je bil zadet prostor poleg stolpa v tretjem nadstropju in je krogla padla skozi neko že izpraznjeno bolniško sobo v drugo nadstropje. Ob pol 1. uri so bili ranjenci in bolniki že prenešeni v pritličje in v suteren. Točno ob 1. uri je bi! zopet zadet stolp „_ dalje je bila zadeta še sprejemna pisarna, soba za moštvo in kuhinja. Poslopje je bilo vsega skupaj zadeto sedemkrat. Na dvorišču, na vrtu in v neposredni bližini so padale v presledkih 5 do 10 minut težke granate. , ... Zapisnik se, ko se še enkrat prečita, zaključi in podpiše. Gorica, 14. decembra 1915, Dr. Rudolf Schwarz, poveljnik bolnišnice. — Dr. Wolfgang Weinlechner, načelnik oddelka, — Dr. Alojzij Kolarz, šef-zdravnik oddelka. — Dušan Medakovič, rezervni kadet. — Marin Tomaseo, praporščak. Dne 14. decembra sem si ogledal društveno rezervno bolnišnico »Rdečega križa« in dognal zgoraj opisana opustošenja. Poslopje je označeno z daleč vidno zastavo »Rdečega križa« in se ga je po izpovedih ujetih italijanskih častnikov, ki soglašajo, ogibal sovražni ogenj. Ne more se dvomiti, da so s popolnim namenom Italiiani oh- Italijansko uradno poročilo. Rim, 22. decembra. (K. u.) V Judikariji smo v kombinirani akciji artiljerije in letalcev dne 20. t. m. učinkovito bombardirali fort Por skupine Lardaro. 21. t. m, se je bombardiranje uspešno nadaljevalo. Dva sovražna aeroplana letalske posadke skupine, ki sta se bila tekom akciie dvignila, so naši napadli in pregnali. V dolini Terra-gnolo (Adiža) so poizkušali manjši pehotni oddelki, da bi se približali našim postojankam, a so bili s protinapadi odbiti ter so pustili nekaj ujetnikov v naših rokah. V Val Sugano je naša artiljerija namerila svoj ogenj proti železniški postaji Levico, kjer je bilo javljeno premikanje čet. Na visoki planoti Asiago je naša artiljerija 21. t. m. obstreljevala sovražen aeroplan, mu poškodovala motor in ga tako prisilila, da se je spustil na tla. Letalec je ujet. Na ostali fronti je oddala sovražna artiljerija več saiv proti kobariški kotlini. Sovražni letalci so napadli naše postojanke pri Podgori in nasproti Pevmi. Škode ni bilo. Rim, 23. decembra. (Kor. ur.) Topni-čarski dvoboj na celi bojni črti. Sovražno topničarstvo je tudi streljalo in nekatere kraje poškodovalo. Naše topničarstvo je streljalo na železniško postajo pri Levicu in na vojašnice in vojaške objekte v Tolminu. Rim, 24. decembra, (Ko.r. ur.) Na gričih zahodno od Gorice je poizkušal sovraž nik v prvih jutranjih urah 23, t. m. napasti naše postojanke v odseku pri Graber.ber-gu (?). Napad je odoil nastop našega topništva in takoj na lice mesta poslana oja-čenja. Na Kraški visoki planoti so poizkušali sovražni oddelki na desnem krilu naših postojank po živahnem ognju s puškami in z metalnimi bombami ter vporabo razsvetljevalnih raket približati se našim strelskim jarkom vzhodno od Selc. V našem dobro zadevajočem ognju so se umaknili v neredu. Rim, 25. decembra. Živahno so delovali topovi na bojni črti na Tridentinskem in v Karniji. Sovražno topništvo je pričelo zopet obstreljevati kraje in jih je nekoliko poškodovalo. Na kraj Loppio v dolini Ca-meras je z vrhov severno nad krajem valil tudi težke skale, a posrečilo se mu ni, da bi bil napravil škodo. Naše topništvo se je borilo s sovražnim, razkropilo je na več točkah korakajoče sovražne čete in kolone mul. Na soški bojni črti nobenega važnega dogodka. Slovenski sanilejci junaki. Z italijanskega bojišča pišejo slovenski sanitejci: Naša služba je huda. Ni nam si- AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24. dccembra. Uradno se razglaša: Odbili smo s težkimi izgubami za sovražnika napadalne poizkuse Rusov proti delom besarabske bojne črte. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Ilofer, fml. Dunnj, 25. decembra. Uradno se razglaša: Sovražne sile, ki so se včeraj po odbitem napadalnem poizkusu tudi pri Ra-raaczu zakopale blizu pred našimi postojankami, smo ponoči nenadoma napadli in jih prepodili. Dve strojnici sta ostali v naših rokah. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml. Dunaj, 26. decembra. Uradno se razglaša: V močvirju Polcsja smo na več mestih vrgli nazaj močne sovražne poizvedovalne oddelke. Sicer nič novege. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. deccmbra. Veliki glavni stan: Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 25. dccembra. Veliki glavni Sazonov to odločno zanikava in potrjuje iznova željo ruske vlade, da dovede vojsko do srečnega konca. Končno se je sprejela resolucija, ki izjavlja, da Rusija noče miru, dokler sc ne zlomi moč Nemčije. Druga resolucija opozarja, da se mora pozornost obrniti na perzijsko fronto, ki je radi zadnjih dogodkov na Balkanu posebno važna. Želi sc, da zunanje ministrstvo poleg vojaških opcracij ukrene tudi naravnost vse, da se ojači ruski vpliv v Perziji. VPOKLICI NA RUSKEM. Dunaj, 24. decembra. Ministrski svet v Petrogradu je sklenil takojšen vpoklic zapostavljenih vojakov letnikov 1915/16. Inozemska brzojavna zapora se odpravi, za brzojavke same sc pa uvede najstrožja cenzura. cer treba biti v strelskem jarku, a sirto mnogokrat, ko vršimo naše delo, v večji nevarnosti kot vojaki v prvi bojni črti. Prenašanje ranjencev je na laškem bojišču grozno težavno, ker ni skoro nobenega kritja in ker Lahi streljajo brez vsakega pardona tudi na sanitetne postaje in ob-vezovališča. A mi vršimo z veseljem svojo naporno službo noč in dan v najhujšem ognju nosimo uboge ranjence z bojne črte. Iskreno pozdravljamo vse rojake. Italijanski ministrski svet. Chiasso, 24. decembra. Včerajšnji ministrski svet se je pečal z vprašanjem uprave. Razen tega sc je glasom »Corriera della Sera« pretresal politični položaj in možnost, da se kralj Peter preseli v Italijo, dalje položaj italijanskih čet v Albaniji. Mestni svet v Benetkah je sklenil, da se mednarodna razstava v Benetkah za L 1916, opusti. stan: Na nekaterih mestih bojne črte boji med poizvedovalnimi oddelki. Odbili smo ruske poizvedovalne oddelke, ki r.o se poizkušali približati našim črtam. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 26. dccembra. Veliki glavni slan: Uspešno so delovale patrulje pri Dvinsku. Odbili smo močnejše ruske poizvedovalne oddelke severnozahodno cd Čartoriska in pri Berestiania, južnovzhodno od Kolkov. Vrhovno vojno vodstvo. X X ' X RUSKA URADNA POROČILA. Dunaj. (Kor. urad,) Iz vojnega tiskovnega stana: 22. d e c e m b r a. Pri Rigi je naše topničarstvo uspešno obstreljevalo nemška letala in privezane zrakoplove, B'izu Schlocka in otoka Dalen za nas uspešen boj s topovi. Na bojni črti Jakobovo — Dvinsk je razkropil ogenj naših topov Nemce, ki so delali pri vaseh Konjecpol (1 km severno od Iluksta), Ilukst in pri Tannenfeldu (2 km južno od Iluksta). Južno od Widsy spopadi med poizvedovalnimi oddelki, ki so za nas srečno izpadli. Naša letala so iznova metala bombe na sovražne trene pri Swenzjany. V Galiciji, pri vasi Tintkow (11 km zahodno od Trembovle) je zasedel sovražnik neko višino pred našo bojno črto. Nek naš oddelek je napadel sovražnika, ga zmedel in ujel približno 50 ujetnikov. Nered med umikanjem so izrabile naše patrulje in naša poizvedovalna kavalerija. Ujeli smo šc približno 40 ujetnikov, med njimi tri častnike. Zaplenili smo veliko orožja in streliva. Južno od Buczacza (22 km) pri vasi Chmie-lowa smo preprečili poizkus v bele plašče oblečenega sovražnika, da se ni mogel približati našim strelskim jarkom. 23. decembra. Mali sovražni oddelki so poizkušali v Galiciji, vzhodno od Podhaica (40 km zahodno od Trembovle) 7. mnogimi izpadi približati se našim jarkom, a smo jih vselej vrgli nazaj v njih jarke. RUSKI NAPADI NA SVETI VEČER. Črnovice, 26. deccmbra: Na gozdnih višinah besarabske obmejne bojne črte so Rusi opolnoči ljuto napadli. Več močnih ruskih kolon se je priplazilo v temi do naših žičnih ograj, ki so jih poizkušale prerezati. Vnel se je ljut boj. Ko so naši uničili ru^ke prve čete, so gonili Rusi na boj r.ove čete, ki so jih naši zopet uničili. Zjutraj na sveti dan so ponovili Rusi svoje napade, a niso uspeli. Pred žičnimi ograjami leži veliko mrtvih Rusov. RUSKI CAR ZOPET ODPOTOVAL NA BOJNO ČRTO. Carskoje Selo. (Kor. ur.) Car Nikolaj je odpotoval na bojno črto. SAZONOVE IZJAVE. Petrograd, 25. decembra. Petrograjska brzojavna agentura javlja: V proračunski komisiji je imel Sazonov enourni govor in je rekel, da jc pooblaščen dumi pojasniti politični položaj. Rekel je tudi: Razmerje z Grško je zopet popolnoma normalno v zvezi z utrditvijo Soluna po zaveznikih. Vsled utrdb v Hamadanu in Kunu moremo zabranili Nemcem, da ne bodo mogli v Perziji povzročiti nemirov. V bodoče bo Rusija proti Perziji bolj odločno postopala. Miljukov vpraša, če so utemeljene govorice o mirovnih pogajanjih. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. dccembra. Veliki glavni stan: Sovražni topniški ogenj je bil mestoma živahen, poscbbo v Vogezih. Ponočni napad z ročnimi gtaiiataini proti našim višinskim postojankah severnovzhodno cd Sou-aina smo z lahkoto odbili. Postojanko na Hiitmannsweil&kop!u smo celo osvojili nazaj, Francoze smo pregnali tudi iz jarko-vega kosa aa severni strmini gore. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 25. deccmbra. Veliki glavni slan: Naša čete so uspešno razstrelile pod-kope, ki jih jc izkopal sovražnik zahodno od La Bassee. Siccr se ni zgodilo nič važnega. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 26. decembra. Veliki glavni slan: Radi trajnega deževja so se na večjem delu bojne či ie lc malo bojevali; živahnejše so sc bojevali ie severno od Alberta, na posameznih mestih v Champagni in v Vogezih severno od Scnnheima. Vrhovno vojno vodstvo. XXX Ostri napadi v angleški zbornici. London, 24. decembra. (K. u.) Med razpravo o odgodilvi zbornice jc zahteval poslanec Dalziel (liberalec) odločno politiko nasproti nevtraicem. Poslanec Aulhivaite (liberalec) je grajal angleško diplomacijo z ozirom na njena zadržanje nasproti balkanskim državam in dejal, da je jasno, da je bila Grška pripravljena operacije pri Dardanelaii vojaško podpirati, da pa je Kusija odklonila udeležbe Grške. Spori med zavezniki ovirajo, da sc Giška r.e priklopi štirisporazumu. Poslanec Cooper (unionist) je izvajal, da stališče zunanjega urada povzroča veliko nejevoljo. Broaovju onemogočajo, qa b\ tereg^i izvedlo listi veliki udarec, za ka smatra narod sposobnim. Angleška diplomacija je na vzhodu vse pokvarila. ) Foslanec King je dejal: bdina politika zaveznikov je zcio potrebna. Angleški narod, angleška država in parlament so edini, Ali pa hoče kdo reči, da je kabinet edin in bil vse mesce dni? Državni tajnik lord Robert Cecil je na to odgovoril, da je edinost kabineta dokaz to, ker ni odstopil noben član. Obžaluje nesrečno opazko Kinga, da so zavezniki needini. Spori sc pojavljajo, vendar pa še ni bilo spora, ki bi ogrožal zvezo. O balkanski politiki govoriti prepušča Greyu. Naša blokada jc blokada Nemčije, ne pa nevtralnih dežel. Mi lahko zabranimo samo pre-komorski dovoz v Nemčijo. Je pa skrajno težko dognati, katero blago doseže Nemčijo, Cecil je nato odgovarjal na izvajanje poslanca Coopcrja, pri čemur je rekel, da gotovi histerični nevrasteniki ne morejo vzdržati pritiska vojske. Če ne gre dobro naprej, pa zmerjajo ministre z izdajalci. To škodi morali naroda. Poslanec Lynch (nacijonalist) jc dejal: Ministri doslej niso bili organizatorji zmage, marveč poraza. Padec Srbije jc za leta in leta pokvaril ugled zunanjega urada. Treba je imenovati le nevtralne dežele, s katerimi ima opraviti Grcyeva diplomacija, da se ne vidi velkih napak te diplomacije. Predlog, da se odgodi zbornica, je bil nato sprejet. London. (Kor. urad.) V nočni seji, ki je trajala 22. t. m. do pol 6. ure zjutraj, je govoril Dalziel o nesposobnosti visokih mest. Vprašal je, če so ti mojstri skaze dobili nove milijone vojakov. V bitki pri Loosu je izgubila armada radi napak generalnega štaba 80.000 mož, Booth ie izjavil, da zelo obžaluje, da jc pripadal parlamentu, ko se je prekršila zvestoba Srbiji. Angleži pričakujejo važnih izprememb v vladi. Berlin, 26. decembra. »B. Z.« poroča iz Londona: Poučeni krogi govore, da odstopi angleški ministr. predsednik Asquith in da odstopi v tem slučaju tudi Grey. Ker Kitchcner odpotuje v Egipt, prevzame naj-1 brže lord Haldane svoje prejšnje mesto« \ Vplivni krogi tudi žele, da bi vstopil zopet v vlado lord Fischer kot prvi lord mornarice. Uradno poroč«lo o vseh izgubah Angležev. London. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Angleži so izgubili na vseh bojiščih do 9. decembra 1915 119.925 mrtvih, 238.758 ranjencev in 69.545 pogrešancevj na častnikih pa 7367 mrtvih, 13.365 ranjencev in 2149 pogrešancev. Viharna seja. London. (Kor. urad.) V glasgovvskem jnestnem svetu so bili viharni prizori. Sprli so se, ker magistrat ni dovolil nekega shoda v dvorani sv. Andreja proti brambni dolžnosti. Ropot je trajal poldrugo uro. Enajst mestnih svetnikov, ki pripadajo delavski stranki, so izključili od seje. Enega so morali odvesti mestni uradniki. Armadno in mornariško povelje angleškega kraija, London. (Kor. ur.) Angleški kralj je izdal na božično jutro dnevno povelje armadi in mornarici, s katerim se jim zahvaljuje in izraža svoje upanje v bodočnost. Končno izvaja kralj: Zopet se bliža koncu leto tako, kakor se je pričelo, med nadlogami, prelivanjem krvi in trpljenjem, a dobro de, če se ve, da se približuje smoter, za katerim stremita armada in mornarica. Zakaj so premagali Ncmci Ruse. London. (Kor. ur.) Municijski minister Lloyd George je govoril 24. t. m. v Glas-gowu 3000 zastopnikom strokovnih društev in delovodij o neizogibljivi potrebi, cla sc uporabljajo tudi neizučeni delavci poleg izučenih delavcev. Ni mogoče, da bi po parlamentu obvestil angleško armado, da se branijo izučeni delavci odpraviti pravila strokovnih društev, da rešijo življenje na bojišču. Ne more verjeti, da niso angleški delavci tako domoljubni, kakor francoski, katerih požrtvovalnost omogočuje Franciji, da se ustavlja strašnemu stroju, ki je s pomočjo nemškeh delavcev priboril veliko zmago nad Rusi. Čas je dragocen, pomoč jc nujno potrebna. Ureditev preskrbe s kurjavo na Francoskem. Pariz. (Kor. ur.) Zbornica je sklenila, da se uvedi centrala s pravico, da zapleni premog premogokopom in ladjam in izvede razdelitev premoga industriji in rodbinam. Dva angleška transportna parnika potopljena. Kolin. 26. decembra. (Kor. ur.) Poročevalec »Koln. Ztg.« poroča z nizozemske tieje: Poučen sem iz najboljšega vira, da sta se ponoči 20. t. m. potopili pred Bou-logho dva angleška transportna parnika. Turčija v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 25. decembra. (Kor. urad.) Turški glavni stan poroča: Iraška bojna črta. Uspešno se nadaljuje obkolitev sovražnih čet pri Kut-el-Amari z vseh strani, kjer je stisnjen sovražnik. Z ugodnim uspehom obstreljuje naše topništvo sovražne postojanke in njegove zaloge v Kut-el-Amari. Kavkaška bojna črta, Izvzemši slabega streljanja nič bistvenega. Dardanelska bojna črta. Naše topništvo je 24. t. m. dopoldne trikrat zadelo neko križarko, ki se je približala zalivu Sarros. Križarka se je nato odstranila. Neka križarka in neka torpedovka sta popoldne izstrelili nekaj granat na Kiree Tepe, Bujuk Kemigli in na Ari-burnu. Naša artiljerija je zadela eno tor-pedovko. Naše topništvo je obstreljevalo pri Seddil Bahru sovražne strelske jarke nasproti levem krilu in jih je znatno poškodovalo. Sovražno letalo, ki smo je sestrelili pri Bir-elLebi, porabimo mi, ko se nekoliko popravi. Ujeti letalec, ki živi, je francoski stotnik; opazovalec, angleški poročnik, je mrtev. Umikanje Angležev z Gallipolija, Soiija, 26. decembra. Nič se ne ve, kje se nahajajo angleške čete, ki so jih umaknili i z Anaforte in iz Ariburna. V Solunu zadnje dni tudi niso izkrcali čet v večjem obsegu. Angleži so najbrže čete prepeljali na Mudros ali na kak drug otok, da se iz-počijejo. Večino vsaj najbrže pošljejo v Egipt. Angleške izgube na Dardanelah. Berlin, 26. decembra. »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Angleški vojni minister obvešča, da so izgubili Angleži na Dardanelah do 16. decembra: 1609 častnikov in 23.670 mož mrtvih, 2969 častnikov in 72.222 mož ranjenih, 337 častnikov in 12.144 mož pogrešajo. Minister je pristavil, da je bilo oddanih bolnišnicam od 25. aprila do 11. decembra 96.682 vojakov. Ofenziva turške kavkaške armade. Berlin, 26. decembra. Iz Petrograda: Turško kavkaško armado so ojačili; kar se je posebno pokazalo pri 01ty. Turki so na- padali tudi pri Aserbeidžanu, kjer se je Rusom slabo godilo, t Izpraznitev Solum?. Pariz. (K. u.) Neko poročilo »Tempsa« iz Rima izpopolnjuje prejšnja poročila o bojih med Angleži pod polkovnikom Cor-donom in Arabci pri Matruhu vzhodno od Tripolisa, a je morala posadka zaradi napadov arabskih vstašev izprazniti Solum. Ojačenja so že poslali. volni načrt sporazuma. Berlin, 26. decembra. »Tagl. Rundschau« poroča iz Amsterdama: Če se je tudi o sklepih na vojnem posvetu v Parizu strogo molčalo, se je le po parlamentarni indiskreciji izvedelo, da so na vojnem svetu sklenili: 1. Čete sporazuma v Solunu naj se povišajo na 500.000 mož, kakor je zahteval general Sarrail, 2. Gallipoli naj se polagoma izprazni. Tam se nahaja še približno 100.000 mož, 3. Zavezniki naj se izkrcajo v Mali Aziji, 4. Na zahodnem bojišču do spomladi stroga obramba, 5. Italija obljubi 50.000 mož za obrambo Egipta. M\ uieliiiki m Ruskem. C. kr, korespondenčni urad poroča: Avstrijski častnik, ki je prišel težko ranjen v rusko ujetništvo, pa se jc pred kratkim vsled izmenjave invalidov zopet vrnil domov, je povedal o usodi naših vojnih ujetnikov v Rusiji med drugim sledeče: Rusi avstrijske ujetnike razdele po narodnosti, da s Slovani boljše postopajo. V Krasnojansku je bilo pozimi 1914-1915 400 častnikov in 9000 mož. Iz zdravstvenih razlogov potrebno beli lev sob so morali častniki sami plačati. Stranišč sploh niso snažili. Vsa oprava častnikov obstoji iz postelje z deskami, polnimi stenic. Preskrba moštva je slaba in nezadostna. Ruske straže pogosto ukradejo ujetnikom namenjeno hrano. Pa tudi iz lastnega si moštvo ne more ničesar kugiti, ker ne dobi nič plače. Disciplinarne kazni so zelo pogostne in hude. Često rusko moštvo pretepa ujete častnike. Zdravstvene razmere so skrajno žalostne. V taboru Nowo-Niko-lajow je umrlo za pegastim legarjem 7000 mož. Razna poročila. Utrditev sandžaške fronte. Cetinje, 23. decembra. Uradno poročilo. Sovražnik je utrdil celo sandžasko fronto in odstranil vse prebivalstvo z živino vred z desnega brega Tare. Pri Be-ranih smo odbili napade sovražnika. Zadali smo mu težke izgube in ujeli nekaj mož. Mirovno delo sv. očeta. Rim, 25. decembra. (Kor. ur.) Papež je sprejel kolegij kardinalov, kateri so mu prišli voščit božične praznike. Kardinal dekan Vanutelli se je spominjal tragičnih razmer v Evropi in potrebe miru. Sv. oče se je zahvalil in je poudarjal svoj neprestan trud, da vzbudi zavest, kako potrebno je skleniti naglo mir. Odlikovan škof. Berlin. (Kor. urad.) »Reichsanzeiger« obvešča: Kronski red prve vrste je podeljen trierskemu škofu dr. Korumu, Vpoklici na Ogrskem. Budimpešta, 25. decembra. (Kor. ur.) Uradni list objavlja pozivni razglas črno-vojnikom letnikov 1873, 1874, 1875, 1876, 1877, dalje letnikov 1891, 1895 in 1896, dalje tiste, ki so bili pozvani po določilih črnovojniške ali vojne postave o dajatvah, a so jih medtem odpustili, končno vse osebe, ki so bile rojene v letih 1873 do 1897, če so bile potrjene pri zopetnem prebiranju kot sposobne za orožje. Službo morajo nastopiti 17. januarja 1916. Avstrijski agrarci in zveza z Nemčijo. Kakor poroča Wolffov urad je odbor avstrijske agrarne centrale izrekel zeljo, da je v interesu vsega gospodarstva stre-miti za gospodarsko zbližanje z Nemčijo. Pospešiti je treba že pričeta pogajanja z ogrskimi agrarci in z zvezo poljedelcev v Berlinu. Kaj je z ruskim posojilom. -Neue Ziiricher Ztg.« od 18. decembra prinaša lo-le brzojavko iz Petrograda: »Novega vojnega posojila ene milijarde rubljev je podpisala trgovska banka 600 milijonov. Ostalih 400 milijonov je na razpolago prebivalstvu, ki pa je tudi že podpisalo 300 milijonov. Placiranje še ostalih 100 milijonov je tudi zagotovljeno. Ta uspeh je jako ugoden!« Vstaja na Sumatri. Batavija. (Kor. ur.) Iz verskih razlogov je izbruhnila vstaja na Sumatri. Vstaši so ponoči vdrli v predsednikovo stanovanje. Predsednik je zbežal. Nekaj vstašev je ubitih, več ranjenih, dva vojaka sta mrtva. Nova perzijska vlada. Kolin, 26. decembra. (Kor. ur. poroča: Vlada ie odstopila. Šah ie imeno- val za ministrskega predsednika princa Ferman Ferma. Reuter izjavlja, da pome-nja to velika diplomatična zmaga zaveznikov. Nov japonski naddreadnought. Haag. Londonski listi poročajo iz To-kija: V japonski državni ladjedelnici v Yo-suki so spustili v morje najnovejši japonski naddreadnought »Yamashiro«. To je druga japonska ladja te vrste. Z zgravbo so pričeli 20. novembra 1913. Njegova prostornina znaša 30.000 ton ter je 675 čevljev dolg. Glavne baterije imajo po 12 štiricol-nih in 16 šesteolnih topov. Gospodov m. Jasno nebo sloni nad nebotičnimi gorami in širi odmev topov v čudoviti, bučeči pesmi, igrani ob stenah visokih skal.,. Sedmeri odmevi se bijejo med seboj.., Vojaki hitijo po cesti, obloženi z vsem potrebnim, znojni, resni. Trenski vozovi ropotajo. Vmes se mešajo v rjavi cestni prah otroci, starci s počasnimi koraki, ženske, dekleta z rutami in šali... Nedelja je. Ni zvonov — le visoko nebo zvoni, solnce zvoni in zvonik kliče .., Skozi vrata se sujejo v cerkev .,. Vojaki v sivih uniformah vstopajo, škropijo se z vodo in gredo z lahnimi koraki pred oltar, med klopi... Koliko je sivih uniform! Tam so v klopeh, na golih tleh klečijo, stojijo, vsi z ponižnim napol vpognje-r.im telesom. Vsem so roke sklenjene, vsa-katerega ustnice šepetajo molitev, katere vsebina nam je neznana, a bi se razjokali ob nji.,, Oče, mati, sestre, bratje, otroci... Hiša, vrt, cerkev, služba — o vse to, vse to ... ah, vse to ni nič!... Sovražnik, dolžnost, prisega, domovina ... domovina!... Misli se bijejo, goreče želje iščejo besed in v besedah izhoda iz srca pred prestol Najvišjega: Ti odloči, Ti odloči!... Orgle bučijo, pred oltarjem se dviga kadilo in širi pod obokom oblake vonja, rute se leskečejo kot lestenec in mladi obrazi so vprti v oltar in molitveno knjigo. Gospod moli in ljudstvo za njim ... Šipe v oknih se tresejo, gromenje odmeva cd hribov, ki se je prej vmešalo v bučanje orgel... zdaj jc dobilo duška ... in kot da meče lastno kri bogokletno do neba,.. Ljudstvo se zgane, spogleda, pošepeta ... Le sive uniforme so skoraj neme, sklonijo se še nižje, bolj udano zrejo oči v oltar, ustne šepečejo kot mrzlično: »Jutri, jutri!...« In od tedaj odmeva tudi v mojem srcu neugasli klic; Jutri, jutri! Domovina kliče! Fric. iz Dolev od Ziali Lipi. Po večdnevni vožnji smo dospeli do Haliča in od tu še cel dan korakali do mesta, kjer smo imeli par dni počitka. Neko noč pa dobimo povelje, da izmenjamo Ukrajince v najsprednejših strelskih jarkih. Kmalu po polnoči zasedemo svoja mesta in ostali smo v jarkih več dni. Sovražnik nas je dobro nadlegoval, posebno pa pri kosilu. Imeti je moral dobro opazovališče, kajti kakor hitro se je kje pokazal kak naš vojak, takoj so ga pozdravile ruske svinčenke. Naše postojanke tudi nismo dobili ravno dobro zavarovane, zato smo jo polagoma izpopolnili in utrdili. Kuhar nam je redno dobro kuhal, a ni mogel z menažo k nam, ker je vedno prežal sovražnik. Zato je hodilo nekaj mož po menažo do nekega hriba; previdno so se morali plaziti skozi turšično polje, zgrabiti kotle in zopet nazaj skozi koruzo do postojanke. A tudi to je opazil sovražnik in nam vsako kosilo blagoslovil s svinčenka-mi; večkrat so morali naši dolgo čakati v koruzi, da je ogenj ponehal in večkrat je bil kateri na tej poti hudo ranjen. Dolgo nismo mogli dognati, odkodi nas Rusi tako dobro opazujejo in streljajo. Ko-nečno smo jih pa vendarle izsledili, in sicer na cerkvenem stolpu. Sedaj je bilo ruskega nagajanja hitro konec: par strelov naše artiljerije in stolp je zgorel. Ruskega streljanja ni bilo več. Proti večeru 27. avgusta dobimo povelje, da naskočimo sovražnika in ga preženemo iz njegovih postojank. Imeli smo težko nalogo, kajti med nami je tekla reka Zlata Lipa in onkraj reke je imel sovražnik močne žične ovire. A povelje treba izvršiti. Nemudoma stopimo iz jarkov in se počasi plazimo naprej. Ko nas sovražnik opazi, nas začne obsipati s točo krogel, vedno hujše in hujše. Tako pridemo do cestnega jarka, polnega blata in brž skočimo vanj, da si zavarujemo glave pred ruskimi dum-dum kroglami, ki so strahovito žvižgale okrog nas. Tu smo ostali vso noč, ki je bila zelo mrzla. Zjutraj smo bili vsi utrujeni in prezebli, zato se nam je zelo prilegla gorka kava, ki so nam jo prinesli. Pokazalo se je, da se je bil sovražnik ponoči umaknil in takoj smo ga jeli zasledovati. Pionirji so nam hitro zgradili čez reko začasni most in naša stotnija je kot prva korakala čezenj. Mimogrede smo si ogle-I dali dobre sovražnikove postoianke in učin- ke naše artiljerije ter brez zadržka sledili sovražniku. Dohiteli smo ga po enodnevnem maršu in ujeli nekaj njegovih zadn;ih straž. Glavna ruska moč pa je bežala dalje ter smo zadeli nanjo drugi dan v dobro utrjenih postojankah. Seveda se je sovražnik nekaj časa branil, potem pa zopet pobegnil. Korakali smo za njim še cel naslednji dan in ga zopet našli v dobrih postojankah. Tu smo se tudi mi dobro utrdili in naša stotnija je dobila počitek. Po dolgem času smo bili zopet pod streho in tudi želodec se ni mogel pritoževati. Hodili snio le na poizvedovalne patrole, a končno smo morali zopet v strelske jarke, ker se je številno močnejši sovražnik pripravljal za napad. In res, zjutraj zarana so Rusi navalili na levo krilo in je skušali prodreti, kar se jim pa ni posrečilo. Umaknili so se z velikimi izgubami, tudi ujeli smo jih veliko. Popoldne se je približal sovražnik s pomnoženimi močmi in ker nismo bili dovolj utrjeni, smo se umaknili v pripravljene postojanke, kjer smo se zopet postavili v bran. Tu smo grozili sovražniku z obkolitvijo, nakar se je vrnil v svoje stare postojanke. Nato jc imela naša stotnija zopet počitek, !e na poizvedovanje smo hodili. Vlekli so se tedni; pričakovali smo odločitve Bolgarije. Ta je tudi prišla in izpadla seveda drugače, nego si je želel Rus. Zato se je razjaril, pripeljal veliko topov in nas začel z vso silo napadali, da bi prodrl. Bil je krvavo odbit in vse n;egovo divjanje mu nič ne pomaga: kolikorkrat napade, tolikokrat mora s krvavo glavo nazaj. Naša stotnija je pa seveda tudi izgubila nekaj slovenskih fantov. Ostali pošiljamo prisrčne pozdrave! Anton Skok, Tolmin, Jakob Stare iz Bohinja, Jakob Kuc iz Velesovega, Štefan Kurtevič, četovodja Bos. Novi, Alojzij Gaz-nik iz Mokronoga, Kosanc, desetnik, Vrh-nika. Francoska ivomlco zo lopove. Francija ima eno najstarejših in največjih tvornic za topove in orožje, namreč tvrdke Schneider in dr. v Le Creusotu v departmanu Saon-et-Loire, ki slovi sploh po svojih premogovnikih, plavžih, steklarnah, kamenolomih skrili in orožarnah. Temelj današnjemu velikanskemu podjetju se jc položil že koncem 18. stoletja, ko se je tu ustanovila livarna za železo. Razvijati se je pa začelo podjetje še le od 1835. leta, ko je pristopil tvrdki kot družabnik lota-rinški fužinar iz nemške rodovine, Evgen Schneider. Danes ima tvrdka razun glavnih tvornic v Le Creusotu svojo ladjedelnico, delavnico za vojne potrebščine, več rudnikov za premog ter koplje železno rudo na Španskem, v Alžiru in Lotaringiji. Ima tudi posebne tvornice za artiljerijske predmete, iastna strelišča in tvornico nezgorljivih reči. Razun vojnega gradiva izdeluje tvrdka sedaj tudi parne kotle in parne stroje, lokomotive, parne turbine, motorje na petrolej in plin ter železno pločevino. V fužinskem oddelku je znamenita moderna baterija 73 peči za koks, ki se mehanično polnijo in dajo na dan po 360.000 kg koksa. Jeklarne izdelujejo fino topilno jeklo za izstrelke, žlahtno jeklo za orodje, Martinovo jeklo (po 100.000 ton na leto) in lito jeklo (po 75.000 ton na leto). Tvornica more napraviti jeklene kocke težke do tone. V mirnem času je bilo v tvornicah zaposlenih nad 20.000 delavcev. Že tedaj se je predelalo vsak dan nad 9000 ton surovin ter se je produciralo na leto 200.000 ton izgotov-ljenega blaga. Od tedaj pa se je delo v orožarnah seveda primerno pomnožilo. Primorske novice. Goriški knezonadškof in deželni glavar pri cesarju. 23. t. m. je cesar najmilo-stiveje sprejel goriškega knezonadškofa tajnega svetnika dr. Franca S e d e j a in deželnega glavarja monsignara dr. Alojzija F a i d u 11 i j a v posebni avdienci v Schon-brunnu. Oba dostojanstvenika sta kot za-stonnika celokupnega prebivalstva goriške nadškofiie in dežele goriško-gradiščanske izrazila najiskrenejšo globokočutno in naj-poiiižnejšo zahvalo za cesarsko priznanje požrtvovalnosti, stanovitnosti in zvestobi deželnih prebivalcev, izraženo v Najvišjem lastnoročnem pismu z dne 13. decembra, in za osrečujoče, boljšo bodočnost znaneče cesarsko sočutje v trdi usodi mesta Gorice, in ob enem v imenu prebivalstva ponovila zagotovilo neusahljive ljubezni in neomajne zvestobe do preslavne habsburške dinastije. Cesar je najmilostliveje odgovoril, da je rad sprejel deputacijo, še enkrat izrazil svoje Najvišje ljubezni polno sočutje, za težko prizadeto deželo in obljubil, da se bo vse zgodilo, da se oni zadane rane po možnosti zacelijo. Cesar se je nato izvestil o podrobnostih mestu Gorici prizadete škode, o čemer mu je mogel podati knezo-nadškof dr. Sedej, ki je bil 12. t. m. obiskal Gorico, podati natančna obvestila. Nato je s posebnim zanimanjem vprašal deželnega glavarja Fraidutlija o usodi evakuiranega prebivalstva in o razmerah v begunskem skrbstvu. Monsignor Faidutti, ki je v stal nem stiku tako z begunskimi tabori kakoi tudi z oegunci, ki so porazdeljeni po posameznih občinah, je mogel cesarju o vsem kar je videl, podrobno poročati. Posebno sočutje je kazal cesar za usodo 49 v Italiji interniranih duhovnikov — o 35 se ničesar ne vc — goriške nadškofije in maloštevilnih doma ostalih, sedaj neposredno Apostolski stolici podrejenih dušnih pastirjev. K sklepu je cesar ponovno priznal-no naglasil vrlo lojalno obnašanje obeh narodnosti v deželi in ju zagotovil svoje očetovske skrbi in pomoči. Avdijenca je tra-iala približno pol ure. Kako je v Gorici. Gorica, 20. decembra 1915. V Gorici vladata puščoba in žalost. Tri tedne že curlja z malimi izjemami dolgočasni jesenski dež, pet tednov frče laške granate dan na dan v mesto. Zadnje dni bolj poredkoma, a vztrajno, in sicer samo težke in najtežje. Včeraj sta dve najtežji zadeli frančiškanski samostan na Kostanjevici in opustošili sredino, druge so porušile hiše pod Konstanjevico. Kar ni porušeno in uničeno do granatah, končuje mokrota. Ljudi se vidi v mestu zelo malo, a še ti so ostali oziroma se vrnili iz okolice, ker žive rajši v območju granat kot v begunskih kolonah. Grof Dandini ceni število prebivalstva na 10 tisoč in to po krušnih izkaznicah. V mestu samem jih prebiva komaj 3 do 4 tisoč. Hudo trpi okolica zadnje dni, zlasti Št. Peter in Bilje. Naši vojaki so dobre volje in komaj čakajo, da poženo zavratnega sovražnika daleč nazaj! Dal Bog, da se to kmalu uresničil Drab. Strela v cerkvi. — Hrušica v Istri. O streli, ki je udarila v hrušiško cerkev, se nam še poroča: Minulo nedeljo popoldne, ravno med popoldansko službo božjo, ko je bila cerkev skoraj polna ljudstva, udarila je v našo župno cerkev z grozno močjo strela. Močno je ranila, oziroma ožgala 10 oseb; lahko ranjenih je seveda več. Čudež varstva božjega pa je bil, da ni bil nihče ubit. S kakšno močjo je udarila strela, sc je razvidilo iz poškodb v cerkvi. Vse šipe so popokale, nekaj tlaka je bilo razrušenega, klopi na ženski strani zelo poškodovane, strelovod popolnoma razrušen, v zi-dovju pa je napravila strela štiri luknje. Panika med ljudstvom je bila grozna! Mnogim je tudi strela osmodila obleke in raztrgala čevlje. Pogled na to razdejanje in na po cerkvi razstresene osmojene dele obleke, čevljev in dežnikov je bil drugi dan — prvi dan se nihče ni upal v cerkev! — silno pretresljiv. V bližnjem župnijskem hlevu je ista strela ubila tri konje, last hrušiške mlekarne. Hvala Boga pa, da ni bil vsaj od ljudi nihče ubit. V cerkev je že treščilo, kar ljudje pomnijo, štirikrat. Treska in hudega vremena reši nas, o Gospod! — Iz Vojščice. Padla sta te dni v Sa-botinu pri Gorici mladeniča-vojaka Frančišek Masten in Anton Pahor. Malo poprej sta bila še pri spovedi. Neznan storilec ustrelil dečka. Dne 24. t. m. zjutraj se je igralo več dečkov v gozdu med Rojanom in Trstenikom. Nenadoma poči strel in llletni Luigi Lutta iz Rojana se je z bolestnim krikom zvrnil na tla. Tovariši so videli, da krvavi iz čela, ter hiteli na bližnjo policijsko stražnico, odkoder so telefonično poklicali rešilno postajo. Zdravnik je dognal, da je krogla skozi čelo prodrla v glavo in ondi obtičala. Dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer je pa čez par ur izdihnil. Najbrže gre za nerodnost neizkušenega lovca ali pa je kdo za vajo ali zabavo streljal iz revolverja. MM pozdravi našiti volslovoHi!. V dunajskih listih smo čitali več pozdravov naših vojskovodij. Nekaj jih objavimo: Generalni polkovnik baron Conrnd nI. Hotzendorf, načelnik generalnega štaba. Najdragocenejša pridobitev sedanje vojske je, da vsi narodi naše monarhije v vročem, požrtvovalnem boju za moč in velikost monarhije drže skup, da to ohranimo, ie najsvetejša dolžnost bodočnosti. 3. 12. 1915. Conrad pl. Hotzendorf 1. r., generalni polkovnik. General pehote pl. Boroevič. Slavno uredništvo! Z veseljem ustrežem Vašemu prijaznemu pozivu, naj prispevam besedo božični številki. Čakajmo nadaljnega razvoja razmer, ki jih pričakujem s popolnim zaupanjem. Boroevič 1. r., general pehote. General kavalerije Rohr. Vojnopoštni urad, 8. dec. 1915. Velecenjeni gospod urednik. Ustrezajoč Vašemu cenjenemu pozivu Vam povem, da čet pod mojim poveljstvom ne morem dovolj pohvaliti. Zelo navdušene in požrtvovalne so tako v boju z našim sovražnikom kakor tudi v boju z elementi, njih prsa prešinja ponosna zavest, da so nepremagljive. Naši dragi doma naj božične praznike praznujejo z istim ponosom in naj presto- pijo z mirnim, zaupljivim pogledom *<• novo leto. Z izrazom svojega spoštovanja Rohr 1. r., general konjcnice. General kavalerije Drnkl. 8. dec. 1915. Velecenjeni gospod uredniki Če sc ozremo na vojni položaj pred božičem 1914, vidimo, kako silovito je napredovalo naše orožje. Cela Poljska osvojena. Galicija oproščeni — naSe armade v Rusiji — Srbija uničena — Sandžak zopet zaseden — in Italiji, častivredni zaveznici, ki se je drznila, da nas s svoiim zavratnim napadom zadene v srce in da tako dovede svetovno vojsko k zmagovitemu koncu, se je njeno podjetje žalostno in s strašnimi izgubami izjalovilo. V družbi z našimi hrabrimi in slavnimi, pobratimi orožja stojimo zmagovito na vseh bojiščih. Z novo pomlajeno silo kroži dvoglavi orel, gorje tistemu, na katerega plane! Trdno združeni in z neomajljivo silo bomo korakali do slavnega konca, s skalnatim zauppnjem v naše genialno vrhovno vodstvo in na našo neizčrpljivo ljudsko silo. Mogočna država hočemo b Veiika izbora žalnih klobukov. j^-.j. ogovorili urednik: Joiei Gostinčar, državni poslanec.