Odprto pismo ¦) preblagorodnemu voditelju okrajnega glavarstva gosp. Štefanu Lapajnetu V F^ostojni. Ker jih mnogo kaže s prstom name kot provzročitelja članka »Šola v svinjaku« v 34. štev. »Učiteljskega Tovariša« z dne 1. grudna 1904, kojemu članku očitate v Vašero cenjenem popravku z dne 1. februarja t. 1. »izmišljeno in pretirano vsebino« in ker vidim iz istega, da stremite za tera, da se dožene resnica, Vam v nastopnem podajam istinita pojasnila, slede Vašim točkam : Ad 1. Res je, da je na dan komisijonalnega ogleda začela elita razgrajačev razgrajati in psovati šolo, učiteljstvo ter je zahtevala, naj gre šolski voditelj zopet prebivat v kleti, ki so namenjene njegovemu stanovanju. Dokaz. Takoj pred šolskim poslopjem (pred sobo, kjer so bili učenci) je začela elita razgrajačev svoje delovanje, prednjačila sta neki Maks in Čempar. Ni li to psovanje šole, ako se kriči, da šola ni za nič (mislili so pouk). G. okrajrri nadzornik (pa ne Janko) me je začudeno vprašal, kaj to pomeni, ko se je v teku 10. let prepričal in tudi večkrat povdarjal, da učiteljstvo stori svojo dolžnost. Pojasnil sem mu, da hoče ljud- *) Za ta spis je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor določa zakon. stvo nemško šolo, da bodo otroci šli vsaj lahko za »vahtarje< ali »v šaht«. Ni li to psovanje učiteljstva, ako je neki Maks bil obsojen radi psovanja na 25 K globe, a potem se izrazil, zakaj je samo on kaznovan, ko so vendar vsi kričali »Proč s šuštarjem !« Kaj nič ne velja izpričevanje g. župnika Škerjanca pred sodnijo, da so vsi kričali, a posebno >g. Maks«. Kaj je vse to bilo ? Se li ne spominjate vprašanja nekega Novačiča iz Dol. Vrem, ki Vas je vprašal, če ne bi, potem ko se šolska soba premesti, zopet šel voditelj v šolo stanovat. Odločno ste to zanikali. Ad 2. Res pa je, da so bili pri komisijonalnem obhodu in pri obrav- navi navzoči zakoniti zastopniki, namreč kr. šol. svet v Vreraah in zastopniki všolanih občin: Britof, Famlje in Zgornje Vreme. Ni pa res, da bi bili navzoči samo ti, polno je bilo drugih ljudi, ne spadajočih raed »zakonite zastopnike«. Ad 3. Res je tedaj, da so ti navzoči ljudje (izvzemši seveda prave člane komisije) resno preraotrivali vprašanje o tem, kako voditelja zopet spraviti v šolsko stanovanje. Predmet obravnave je bil najprvo ta, bi li ne kazalo (po predlogu gosp. predsednika kr. šol. sveta) drugo šolsko sobo s prizidavo razširiti. Vi ste rekli »ne«, g. inženir tudi »ne«. Zakaj, ne vem. Da bi se stene porušile, ni misliti, prej se bo streha pri poslopju g. Maksa. Prizidava bi bila, ako ni mogoče novega poslopja zgraditi, vendar še dosti bolja, ko »temeljita adaptacija« hišice g. Maksa, zakaj soba bi potem za več let zadostovala, poslopje bi bilo več vredno, ne bilo bi se treba potikati po tujih hišicah in ne plačevati najemnine. Potem je sledila ponudba nekega Maksa in vse je šlo ogledat dotično »hišo«, ki bi imela služiti po »temeljiti adaptaciji« za drugi razred, koji je po Vašem zatrdilu »bil dosedaj nedostatno nastanjen«. Bode li v novih prostorih »clostatno«? Poglcjmo! Sedanja soba meri 3"5 m x 4'35 m — 23-925 ali okroglo 24 m1. Učencev je 63, na enega pride tedaj 0'38 m* relativno, a če odvzamemo nezasedeni prostor za podij, mizo, omaro in hodnike, absolutno 02 2 ?«2. V novi sobi bo to-le razmerje; T35m X 47 =. 34545 »s deljeno s 63 = 054 m1 relativno ali 028 m' absolutno. To je tedaj dostatni prostor za 0'6 m1 kakor zahteva § 8. m. u. z dne 19. julija 1875, št. 2868. To razmerje velja za letos, ko je le 63 otrok, a kaj bo drugo leto, ko jih bo okolo 70, kaj tretje, ko jih bo še več itd. Ad 2. (b) Res je, da je ta soba v prvem nadstropju »hišice«, ki ima v vsi svoji dolžini spodaj svinjake, poleg teh tik poslopja obzidano dvorišče za prešiče; v pritličju je nastanjen ubožen črevljar s svojo ženo, ki vedno tožita, da jima skozi špranje sili gnojnica v stanovanje in zaradi silnega smradu ne moreta poleti odpreti ni oken ni vrat. V prvem nadstropju je »dostaten« prostor za šolo. Sedaj ima proti ulici 3 okna, na svinjsko dvorišče eno, a nad javnim straniščem zopet eno. Ako se tudi ti dve okni zazidati, li ne raore smrad tudi okolo oglaf Sam sem izkusil lani poleti, kak strašen smrad vlada v tej okolici. Peljal sem tod mimo nekoč šolske otroke k vodi, a potem nikdar več. Mislil sem, da padem v nezavest. »Vhod je pri strani p.o stopnicah, katere se bodo primerno zavarovale.« Res, a izhod bo le naravnost na prosto, kar pa po § 3. alinea 1. citirane postave nikakor ni dopuščeno. Tudi to veli ta postava (§ 2.), da pri šoli ne sme biti gnojišč. (V dokaz gori navedenim dejstvom pridenem preprostc načrte situacije in podobe »hišice«). Edino res je, da ni na dvorišču malega svinjaka, isti zavzema ves doljni prostor »hišice«. »Ta soba se je po zvršenih adaptacijah. (kakih pa?), katere so v komisijonelnem zapisniku natančno opisane, sprejela kot popolnoma sposobna soba za drugi razred.« Zakaj niste mesto meni veleli razgrajačem »tiho!«, da bi bil uteraeljil svoje pomisleke in težko da bi se bilo to zgodilo. Da je letos in še par let izključeno pričeti z zgradbo nove šole, je res, a s pripravami (določitev prostora, sklepanje prošeni za podpore in nabiranjem kakih malih procentcv) bi se vse enako lahko pričelo, tega mnenja ne zastopam le jaz, nego mnogo drugih, i predsednik krajnega šol. sveta. Če je soba tako pripravna, zakaj pa je pri zadnji seji kr. šol. svet soglasno isto odklonil in — še roene ni bilo zraven, da bi bil kaj nagovarjal. ; Ugovarjal je res le nadučitelj in bil bi tudi kaj dosegel, da so mu, kakor rečeno, kričači pustili govoriti, opirajoč se na svinjak pod poslopjem in na gnoj in smrad, ki vlada tod; a voditelj je njegov ugovor odklonil. Čul sem besede: >Saj so naši fantje vajeni gnoja!« Ad 3. Res je, da so besede izzvale buren aplavz in hinavsko vpitje klerikalnih surovežev: »V štalo z otroki, v štalo naj gredo!« Res je, da so večinoma vsi zastopniki, ne glede na njihovo politično prepričanje (bili so, kakor rečeno, večinoma »entre nous«) pritrdili besedam voditelja komisije: »Bravo, gospod glavar!« »Živio, gospod glavar!« Od večih se je slišal klic: »V štalo z otroki!« Ad 4. Res je, da je šolski voditelj predlagal komisiji, naj bi šla gledat še drugi prostor, a to se je zgodilo ob */>! uri, ko še ni bil zapisnik sklenjen (Janko pravi »skoraj dovršen«) in ne podpisan in ko so bili zastopniki občin še v zadostnetn številu navzoči. Dokaz temu je, da sem bil že '/4 ure pred poukom, ki prične ob 1 uri, v šoli in bridko tožil soprogi-učiteljici, kaj se je z menoj naredilo. Da setn pa tako pozno stavil predlog, da se ogleda drugi prostor, je to, da nisem mislil ne sanjal, da se bo tako »poslopje« spoznalo pripravnim za šolo (omenil sem to gospodu inženirju), a prej v sobi, ko se je morda sklepalo o sposobnosti, nisem bil navzoč. Umevno je, da se je predlog šolskega voditelja odklonil. Člani komisije iz Postojne so potem ostali le toliko časa v Britofu, da so se lahko pravočasno odpeljali na kolodvor v Divačo. (Prvi vlak v Postojno odhaja zvečer ob 823 uri). Ad 5. Res je, da so bili razgrajači pretežnim delotn le klerikalci, zakaj rekrutirali so se večinoma iz pose.«tnikov iz Dol. Vrem (ki volijo razen enega [ki pa ni bil navzoč] vsi klerikalno) in znanega Maksa (ki je zadnjič tudi volil klerikalno). Ne tajim, da bi ne bil vroes tudi kak liberalno voleči »zastopnik«, a pri istem je odločevala želja po maščevanju radi šolskih glob. Drugi navzoči, posestniki iz Gor. Vrem, Famelj in Gorič so se, kakor omenjeno, z malimi izjemami držali pasivno in posvedočili, da res liberalizem človeka oblaži. Kako je pa »veliki diktator« in šolski nadzornik Janko Dekleva postopal pri vsem tem vprašanju, kaže pjegova izjava v neki gostilni: >Kar Janez hoče, to bo, in kar Janez neče, pa ne bo« (menil je zgradbo šole). »Jaz se bom upiral z vsemi štirimi.« Navzoči predsednik kr. šol. sveta je nato pripomnil: »Le, bom pa sara šolo zidal.« Značilno je tudi očitanje nekega posestnika iz Dol. Vrem, izraženo tudi v gostilni: »Ti si sedaj tak nasprotnik šole, v tem ko si jo prej zagovarjal. Tebi lahko, ti pošiljaš svoje otroke drugam, a kam jih naj pošljemo mi? Zakaj nam raje nisi povedal, da ne bo treba šole takoj plačati, mi bi bili drugače ukrenili.« Slišal sem o priliki komis. ogleda, kako je nekemu posestniku za vrati prigovarjal: >Če vi nočete, kdo vas raore siliti«. Naj zadostuje to za sedaj v ilustracijo postopanja »velikega prijatelja šole«. A kako se imenuje tako delovanje, gospod voditelj ? Razgrajači in kričači, ki nastopajo javno, so mi skoraj ljubši. »Če se vpoštevajo vse okoliščine, res ni imel c. kr. okrajni šolski svet povoda postopati proti Janku Deklevi, kot okrajnemu šoskerau nadzorniku.« Da so navedena dejstva resnična, jamčim s svojim podpisom in z zagotovilom, da sem pripravljen zanje odgovor dajati pred komurkoli si bodi; a na uslugo setn tudi z raznimi pojasnevalnimi dopolnili, iz kojih bi se eklatantno razvidelo, kdaj in zakaj se je pričela ta vsega obžalovanja vredna gonja proti nedolžnemu, zakone in ukaze spoštujočemu učitelju. Vremski Britof, 12. svečna 1905. ' Rajko Justin.