ŠTEVILKA 206 LETO XVIII 28. NOVEMBER 1984 brestov S*? 'mam lil* jfobzornik ■-------anizacije Utrjevati gospodarstvo in samoupravljanje ter večjo vlogo komunistov OSNOVNE UGOTOVITVE V RAZPRAVAH PO 13. SEJI CK ZKJ v naši občini Občinski komite zveze komunistov je na svoji razširjeni seji pred obrim tednom dni sklenil načrtovane dejavnosti komunistov, njiho- t*1 osnovnih organizacij in oblik akcijskega povezovanja v naši obči-s/ P° 13. seji CK ZKJ, in sicer z zadolžitvijo, da predsedstvo občin-v^e8a komiteja pripravi usmeritve in predloge za prihodnje uresni- 1 Vaoje vodilne vloge zveze komunistov ter krepitev njene idejne akcijske enotnosti v naši občini. sklopu načrtovanega so bile Pijane vse razprave, ki so bile r»a ^ene z delovnim načrtom jbsedstva občinskega komiteji razen razprave v osnovni orga-»i SAP Integral TOZD No-nJska in v postaji milice v Cerknici, pa tudi komunisti Kovinoplastike se niso sestali na svoji akcijski konferenci. Opravičljiv je samo izostanek komunistov v postaji milice, medtem ko je potrebno ostale komuniste temeljito obravnavati in oceniti njihovo neaktivnost in neodgovornost. Osnovne organizacije so zvečine sprejele svoje programe razprav in dejavnosti, ki so se nanašale predvsem na razpravo o predlogu sklepov omenjene seje, na obravnavo gospodarskega položaja samoupravnih organizacij združenega dela ali skupnosti ter na uresničevanje lastnega stabilizacijskega programa in vodilne vloge zveze komunistov, njene idejne in akcijske enotnosti ter usposobljenosti. Rezultati gospodarjenja v preteklih mesecih letošnjega leta so bili podlaga za kritično razpravo, ki je zahtevala odgovornejše obnašanje vseh za dosego boljših poslovnih učinkov predvsem na podlagi gospodarnejše izrabe surovin in delovnega časa, boljše delovne discipline ter posodabljanja tehnologije in zmanjševanja stroškov proizvodnje. Ugotovljeno je bilo, da je treba bistveno izboljšati tudi odnos do družbene lastnine. Komunisti so zahtevali manj poseganja državnih organov v poslovanje organizacij združenega dela ter dograjevanje nagrajevanja po rezultatih dela, ki ga ovirajo nedorečeni samoupravni splošni akti, lažna solidarnost in mnoge možnosti za dodaten zaslužek zaposlenih. Spoznanje o nujnosti izvoza je sicer že trdno prisotno v nekaterih kolektivih predvsem s področ- Ob dnevu republike n fc6 •dobra štiri desetletja je stara naša republika. In v teh kaj desetletjih je previharila takšno gospodarsko in družbeno ,1-b^bo kot malokatera družbena skupnost v zgodovini veštva v tako kratkem času. V nekaj desetletij smo zgostili St°letna prizadevanja... VoY _najbolj krutih vojnih letih, ko je velik del sveta klecal pod jmm nasiljem, je ustvarila svojo trdno državnost — tisočletni n ^ših narodov in narodnosti. Zagnana povojna graditev krnri Ubn° sodelovanje z \_______ t,-------- ---------- ------- bjenje med čermi najrazličnejših mednarodnih blokovskih Jasni cilji vsem poštenim prizadevanjih za svetom____Čvrsto interesov ... V prvih vrstah gibanja neuvrščenih ... Ustvarjanje takšnih družbenih — humanih medčloveških odnosov — v samoupravnem socializmu, ki jih svet še ni poznal... čeprav nas ob tem spremljajo tudi spodrsljaji, ki pa pomenijo opozorila na uravnavanje naše poti... Nadvse resna prizadevanja za ustalitev našega gospodarstva v kriznih gospodarskih labirintih sodobnega sveta... Lahko mirno zatrdimo, da je dosedanje štiridesetletno življenje naše republike nadvse bogato. In prav to ustvarjeno človeško, družbeno bogastvo pomeni zahtevo za vse nas, da ga obdržimo in mu nenehno dodajamo vse, kar je žlahtnega v tem nemirnem človeškem gomazenju na našem planetu. ,egati na IH. zasedanju AVNOJ — ob otvoritvi velikega dogodka za jugoslovansko državnost in himni Hej, Slovani... ja lesno predelovalne industrije, ki z izvozom že ustvarjajo dobršen del svojega dohodka, ne pa tudi v kovinsko predelovalni industriji, ki še vedno dosega prevelik delež dohodka na domačem trgu. V razpravah je bilo tudi ugotovljeno, da je potrebno še mnogo storiti za kvalitetnejšo oskrbo s surovinami, izboljšati opravljanje kooperantskih storitev in ustvariti ugodnejšo družbeno miselnost za bolj organizirano inventivno dejavnost. Številni razpravljale! so svoja razmišljanja posvetili tudi opredeljevanju prihodnjega razvoja posameznih dejavnosti, saj se hitro bližamo novemu srednjeročnemu planskemu obdobju, v katerem je treba zastaviti nekatere smeri razvoja vse do konca tega tisočletja. Dokaj malo je bilo razprav, iz katerih bi lahko razbrali neraz-dvojljivo soodvisnost med ustvarjanjem dohodka in njegovo delitvijo, ne le v gospodarstvu, pač pa tudi v dejavnostih posebnega družbenega pomena in v krajevnih skupnostih. Svobodna menjava se praktično na vseh področjih konča pri proračunskem financiranju posameznih storitev oziroma dejavnosti, zato so nekatere že okrnjene. Komunisti v družbenih dejavnostih in na seji občinskega komiteja so se zato jasno zavzeli, da se ta razmerja ne smejo več rušiti v škodo družbenih dejavnosti, sicer bodo nastale družbeno škodljive posledice. Ob ocenjevanju idejne in akcijske enotnosti ter usposobljenosti komunistov je bilo ugotovljeno, da je potrebno okrepiti pripadnost oziroma povezanost članstva s svojimi organizacijami. Spoznanje o nujnosti idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja članstva je še premalo prisotno, kjer pa je le prodrlo, so si osnovne organizacije sestavile delovni program za to področje. S tem bi bili ustvarjeni tudi pogoji za krepitev moralnega lika komunista, ki je že precej okrnjen. K taki ugotovitvi so komuniste pripeljali predvsem tovariški in kritični razgovori z ljudmi, tudi s tistimi, ki niso člani zveze komunistov. Komunisti se zavedajo, da je njihova aktivnost med ljudmi in da se njihova učinkovitost kaže v mobilizacijski moči v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah ter društvih, organih upravljanja in delegacijah. Zato so menili, da morajo osnovne organizacije oblikovati svoje odločitve oziroma dogovore za akcijo z odprto, pošteno razpravo večine svojega članstva na (Konec na 2. strani) Posodobitev proizvodnje za izvoz PRIPRAVE NA NALOŽBE V TOZD POHIŠTVO Razvoj naše delovne organizacije je bil v preteklem desetletju usmerjen predvsem v prestrukturiranje proizvodnje, v povečanje deleža primarne proizvodnje ob približno enakem obsegu končnih pohištvenih proizvodov. Zato so bila v preteklem desetletju skoraj vsa investicijska sredstva namenjena za razvoj kapitalno intenzivnih proizvodenj. Poleg modeme žage z letno zmogljivostjo 45.000 kubičnih metrov razreza hlodovine in tovarne ivernih plošč z letno zmogljivostjo 70.000 kubičnih metrov plošč je bila zgrajena še tovarna ognjeodpornih mineralnih plošč z letno zmogljivostjo 220.000 kvadratnih metrov plošč. Naložb v posodobitev pohištvenih temeljnih organizacij skorajda ni bilo. Zato je razumljivo, da teče proizvodnja v vseh pohištvenih tovarnah na zastareli in iztrošeni proizvodni opremi. To je najbolj očitno v temeljni organizaciji Pohištvo, saj je bila zadnja večja rekonstrukcija opravljena v letih 1968/69. Zato v zadnjem času pada konkurenčna sposobnost te temeljne organizacije na domačem trgu, pa tudi v izvozu. To ima za posledico slabše poslovne rezultate in posluje že nekaj let na meji uspešnosti. Slabi finančni rezultati pa niso problematični samo zanjo, ampak predstavljajo problem za vso delovno organizacijo, saj je to naša naj večja temeljna organizacija, ki zaposluje okrog 40 odstotkov vseh proizvodnih delavcev. Slabša uspešnost temeljne organizacije Pohištvo se je odrazila tudi v rezultatih celotne delovne organizacije. Zato je bilo že v srednjeročnem načrtu 1981—1985 predvideno, da poleg nekaterih drugih manjših naložb poseben poudarek namenimo prav rekonstrukciji in posodobitvi opreme za proizvodnjo pohištva za izvoz v TOZD Pohištvo. S to naložbo bi zagotovili predvsem: — Posodobitev zastarele in iztrošene strojne opreme in odstranitev ozkih grl v sedanji proizvodnji. Posodobili in izpopolnili bomo predvsem opremo za proizvodnjo pohištva iz masivnega lesa oziroma za njegovo obdelavo. S tem bomo dosegli večjo prila- godljivost proizvodnje in s tem tudi ponudbe na zahtevnih konvertibilnih tržiščih (večji delež masivnih elementov, po katerih je večje povpraševanje, možnost manjših serij, možnost za proizvodnjo zaobljenih robov in masivnih nalepk). — Spremembo strukture proizvodnje. Povečal se bo delež pohištva iz masivnega lesa oziroma z masivnimi izvedbami in delež gradbenih elementov, zmanjšal pa se bo delež klasičnega ploskovnega pohištva z ravnimi ploskvami. — Izboljšanje kvalitete. Sodobnejši stroji bodo omogočili večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. — Znižanje stroškov, ki bo posledica uporabe cenejših materialov, boljšega izkoristka osnovnih materialov, manjšega izmeta in nižjih stroškov vzdrževanja. — Povečal se bo koeficient obračanja obratnih sredstev, kar je glede na ceno kapitala (obresti) izredno pomembno. — Posodobljena proizvodna oprema bo odpravila tudi vrsto težjih fizičnih del, kar bo pomenilo večjo humanizacijo dela. * Ocenjujemo, da se bo po končani investiciji proizvodnja povečala za 42 odstotkov in sicer predvsem proizvodnja masivnega pohištva in gradbenih elementov. Od povečane proizvodnje bo okrog 85 odstotkov namenjene za izvoz na konvertibilno tržišče, ostalo pa za domači trg in klirinško tržišče. S tem se bo skupni delež konvertibilnega izvoza v celotnem prihodku povečal od 42 na 57 odstotkov. Predračunska vrednost celotne naložbe znaša po sedanjih ocenah z upoštevanimi nekaterimi podražitvami 1.050 milijonov dinarjev. Pri tem odpade največji delež stroškov na domačo in uvozno opremo, gradbenih del pa ni dosti, saj obsegajo samo tiste najnujnejše predelave, ki so po- Utrjevati gospodarstvo... (Nadaljevanje s 1. strani) sejah, nato pa te odločitve odgovorno, disciplinirano in neposredno uresničevati. Na podlagi delovanja komunistov in njihovega ocenjevanja se bo krepil proces idejne diferenciacije, vendar ne samo v osnovnih organizacijah, pač pa tudi v višjih organih zveze komunistov. Precej kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na račun informiranja v zvezi komunistov, saj so informacije pogosto nepopolne in nepravočasne, kar onemogoča učinkovito delo komunistov med ljudmi in otežuje razgaljanje različnih polresnic in dezinformacij. V mnogih razpravah je bila izražena tudi misel, da komunisti ne moremo biti samo na delovnem mestu, pač pa v celotnem samoupravnem življenju in da je potrebno odpravljati dokaj zakoreninjen oportunizem in dvoličnost v vrstah zveze komunistov. V celotnem učno vzgojnem procesu je čutiti premalo domovinske zavesti, kar opozarja na slabo delo z mladino, ki sorazmerno v majhnem številu vstopa v zvezo komunistov. Akcijsko povezovanje komunistov kaže na ugodne rezultate, zato ga je potrebno še okrepiti predvsem v krajevnih skupnostih in na posameznih področjih ozi- roma dejavnostih. Ob preobilici sklepov in dokumentov je treba organizirati več področnih posvetov oziroma problemskih konferenc, ki bodo namenjene odpravljanju zastojev na posameznih področjih in učinkovitejšemu izvajanju usmeritev. Za okrepitev dela komunistov v krajevnih skupnostih pa je potrebno nadaljevati s prevezavo komunistov iz združenega dela v organizacije v krajevnih skupnostih. Čeprav razprave in opravljene aktivnosti v naši občini niso oblikovale pripomb na predlog sklepov 13. seje, pa lahko ugotovimo, da so komunisti z neposrednim, odprtim in kritičnim ter samokritičnim dialogom izrazili trdno odločenost, da je potrebno še naprej uveljavljati in dograjevati politični sistem socialističnega samoupravljanja in program dolgoročne gospodarske stabilizacije. Hkrati je razprava prišla do spoznanja, da sta uresničevanje vodilne vloge zveze komunistov v naši družbi ter uveljavljanje njene idejne in akcijske enotnosti dolgoročnejši proces, v katerem se bo zveza komunistov morala otresti sopotnikov, dvoličnežev in karieristov. Zato je potrebno aktivnosti, ki jih je spodbudila razprava po 13. seji, nadaljevati in poglabljati. A. Pavlič trebne za montažo sodobne opreme. Ker je lesna industrija že po tradiciji skromno akumulativna panoga, je razumljivo, da je izpeljava take naložbe brez širše družbene podpore predvsem s posojili in združevanjem finančnih sredstev nemogoča. Zato je bil v okviru strokovnih služb skupnih dejavnosti in TOZD Pohištvo izdelan investicijski elaborat, v katerem so nazorno prikazana dejstva, ki ovirajo TOZD Pohištvo pri doseganju boljših rezultatov in nujnost za posodobitev proizvodne opreme, če želimo izboljšati konkurenčnost proizvodnje in dosegati ugodnejše konkurenčne rezultate. Elaborat je bil poslan v pregled Ljubljanski banki — Gospodarski banki, ki naj bi z dinarskim posojilom podprla to investicijo, pa tudi Mednarodni finančni korporaciji (IFC), ki deluje v sestavu Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) v VVashingtonu. Kot vemo, je veljal v letih 1983 in 1984 v Jugoslaviji zakon, ki prepoveduje razen nekaterih izjem, uvoz opre- Iz strojnega oddelka v TOZD POHIŠTVO me. Po tem zakonu je uvoz opreme dovoljen, če je financiran s kreditom Mednarodne banke ali njej podrejene ustanove. Ker je v naši investiciji predvidene okrog 40 odstotkov uvožene opreme, je razumljivo, da moramo za uresničitev investicije pridobiti tudi mednarodno posojilo. Glede na to, da je naložba namenjena povečanju izvoza in da prinaša poleg pozitivnega neto deviznega učinka tudi ugodne fi- nančne rezultate, ocenjujemo, da so realne možnosti za pridobite* mednarodnega, pa tudi domačega posojila. Seveda pa je izdelava investi-cijskega elaborata in zbiranj6 finančnih sredstev šele začetna faza investicije in bo do uresfli' čitve teh zamisli potrebno vin* žiti še mnogo prizadevanj str°" kovnih delavcev v TOZD Pohi»' tvo, pa tudi v celotni delovni of' ganizaciji. J. Koroše6 Poenotenje pri delitvi dohodka OB SPREJEMANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA, ČISTEGA DOHODKA IN O DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO V LESARSTVU. Slovenski sindikati že dalj časa vodijo akcijo za pripravo in sprejem samoupravnih sporazumov o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v posameznih panogah (panožni sporazum). Ti sporazumi naj bi v prihodnje nadomestili družbene dogovore o usmerjanju in razporejanju dohodka. Delavski svet naše delovne organizacije je imenoval komisijo z nalogo, da organizira javno obravnavo in sprejem panožnega (lesarskega) sporazuma ter pripravi program za uskladitev Brestovih samoupravnih aktov s panožnim sporazumom. Komisija je ugotovila, da velikih razlik med panožnim sporazumom in Brestovimi samoupravnimi splošnimi akti ni. Kljub temu pa je potrebno nekatera določila samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka spremeniti oziroma dopolniti. Pri svojem delu je komisija tudi ugotovila, da je sprememba določil omenjenega sporazuma potrebna ne glede na usklajevanje s panožnim sporazumom. Pred nedavnim je bil namreč sprejet zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka. Temu za- konu je potrebno prilagoditi tudi naše samoupravne akte. V samoupravnem sporazumu imamo tudi vrsto določil, po katerih se ne ravnamo (ugotavljanje učinkovitosti dela, normiranje in drugo. Komisija ugotavlja, da sprejem panožnega sporazuma glede na malo pomembnih razlik ni sporen. Za pripravo osnutka sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka pa si moramo zagotoviti dovolj časa. Predlagan je bil naslednji potek: Vsaka temeljna organizacija pripravi do konca leta pripombe na vsa tista določila samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, za katera meni, da niso ustrezna. Komisija do 20. marca 1985 pripravi osnutek sprememb in do- Med drugimi nas je v novembru obiskal član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec. Pogovarjal se je o sedanjem gospodarskem položaju Bresta polnitev samoupravnega spora?1*' ma. Delavski svet delovne org6' nizacije razpiše javno obravnav'0 sprememb do 1. aprila 1985. Org6' nizira se javna obravnava, k* traja do 1. maja 1985. Komisij6 uskladi zbrane pripombe do 1°’ maja, skupni delavski svet ra?' piše referendum do 30. maj6' izvede pa se do konca junij6 1985. leta. Rok za sprejem sporazuma j6 sicer precej odmaknjen, kljub t6' mu pa pomembnost tega akt6 narekuje zavzeto delo v vsej* delovnih okoljih. Še posebno od govorno in tvorno morajo P** pripravi sodelovati družbeno P°i litične organizacije. Ne smemo s| privoščiti novih spodrsljajev P6! referendumih in razburjenj, pogosto temeljijo v nepoznav6’ nju ali nerazumevanju predlag6' nih rešitev. Zavedati se moramo, da nob6° samoupravni akt sam po sebi 5® ne daje večjih osebnih dohod kov; le boljše delo, boljša org6' nizacija dela, gospodarno ravo6' nje z materiali in energijo daj6, jo dodatne možnosti. San*0' upravni akti pa samo določaj0 načine in postopke, po katero* se moramo ravnati tako kot V$6' ka organizirana družba. Vsak predlog, ki bo pomel0’ boljšo rešitev in nas bo mo*1' viral za doseganje boljših rez0*' tatov, bo dobrodošel. J. Opek6 POPRAVKI »Tiskarski škrat« je bil v p*6' tekli številki nekoliko nagajiv" Na 5. strani je v razpredelnici številu letošnjih jubilantov zaih°' njal kolone; v prvi koloni bi ih"j rali biti tridesetletniki, v drug* dvajsetletniki in v tretji deseti6*' niki (in ne 10, 20, 30 let). Na strani pa se prva vrstica obrazi0' žitve za priznanje »19. oktober' organizacijskemu odboru BloŠk*** tekov pravilno glasi: »za dosež6' ne uspehe na področju telesi* kulturne mani-« In še: bilo je par pripomb, 4? je naslov ob oceni našega let°' njega devetmesečnega gospoda* j en ja glede na dejanske gosp° darske rezultate preveč mrač6**' pesimističen... Drži. Za omenjene spodrsljaje bralcem opravičujemo. S prizadevanji tudi uspehi Razvijanje brestove strojegradnje Na Brestu je bilo o razvijanju strojegradnje doslej izrečenih že veliko besed in prelitega precej črnila (za in proti). Morda je tudi to eden od vzrokov, da so se stvari velikokrat reševale počasneje R°t bi bilo potrebno. Če pogledamo dosedanjo razvojno pot Brestove strojegradnje lahko ugotovimo, da smo od tedaj, ko se je začelo pri nas resneje govoriti o vlaganju v njen razvoj, naredili velik korak naprej. Tudi razvoj te dejavnosti je bil Povezan z velikimi začetnimi težavami. To vemo vsi, ki poskušamo seme strojegradnje na Brestu zasaditi v plodna tla. Strojegradnja je za nas nova dejavnost in smo se zato pri dosedanjih razvojnih prizadevanjih Nemalokrat srečevali z nerazumevanjem, nasprotovanji in kritiko, ki je bila pogosto neupravičena in vse prej kot spodbudna to naša hotenja. Menim, da smo kljub temu naredili v tem obdobju nekatere bistvene premike področju prodaje, oblikovanja proizvodnega programa in organizacije proizvodnje. Tako smo v preteklih štirih letih v razvojnem oddelku oblikovali za potrebe strojegradnje Posebno skupino konstruktorjev m tehnologov, ki dela na področji11 konstruiranja in oblikovanja lesno obdelovalnih strojev in naprav. Nekoliko več težav je bilo Pri oblikovanju skupine proizvodnih delavcev. Hitro se je namreč pokazalo, da strojegradnja in vzdrževanje ne gresta skupaj, kajti ti dve dejavnosti imata vsaka zase preveč Posebnosti in morata biti prostorsko in organizacijsko ločeni, i sedanjih razmerah imamo po-\e§ velikih prostorskih težav tu-. težave z usklajevanjem stroj-n>h zmogljivosti, s skladiščenjem materiala, površinsko obdelavo, tonsportom in tako naprej, v Kljub omenjenim začetnim testom, ki so nekje razumljive, Proizvodnja strojne opreme teče P° načrtovani poti. Tako smo se , e na začetku z našimi proizvodi nspcšno predstavili na treh mednarodnih sejmih lesno obdelo-. nih strojev in naprav. Ome-jJPp naj, da so bili na teh sej-s 'n naši proizvodi zelo dobro Pj-ojmi in ocenjeni. Mogoče bolj kot to pa je po-nmbno dejstvo, da smo se 1 edstavili širši strokovni, pa tu-t °stali javnosti kot proizvajalci prstne opreme. S to so se za-n kupci s svojimi zahtevami n e bolj obračati na nas, kar začei n1,0 PriPomoglo, da smo iz krč me brezimnosti prešli v ena-vreden krog ostalih proizva-nev strojne opreme, izd , tem času smo svoje prve irnčlke že Prodali, sklenjene pa tudi pogodbe o izdelavi novih strojev in treba v tovrstno dejavnost vložiti tudi nekaj finančnih sredstev. Brez ustreznih proizvodnih prostorov in kvalitetnejše strojne opreme namreč ni in ne more biti razvoja na tem področju. V ne najbolj ugodnem trenutku gospodarske stabilizacije smo po temeljitih posvetih in analizah dosedanjega dela ugotovili, da potrebujemo za naš prihodnji razvoj vsaj trideset milijonov dinarjev, s čimer bi vsaj približno pokrili naše trenutne potrebe. Vemo, da so to sicer majhna vložena sredstva za opremo tako zahtevnega področja kot je strojegradnja. Vendar nam je že dejstvo, da se je Brest odločil za to investicijo, vsem, ki v strojegradnji delamo, vlil nove volje in delovnega elana. Z razpoložljivimi sredstvi bomo v centralnem skladišču v Podskrajniku usposobili okrog 1200 kvadratnih metrov delovnih prostorov, kar naj bi zadostovalo za sedanje potrebe. Poleg tega bomo kupili tudi nekaj najnujnejše strojne opreme, ki jo bomo dopolnili z dosedanjo iz mehanične delavnice. V tem času na Brest že prihajajo prvi stroji, ki smo jih naročili. Z gradbenimi deli pa bomo pričeli predvidoma v decembru. Če se bodo izvajalci del držali dogovorjenih rokov, računamo, da se bomo v nove proizvodne prostore preselili že v začetku aprila prihodnjega leta. S tem, ko bomo dobili svoje proizvodne prostore in opremo, bomo imeli več možnosti, da strojegradnjo dvignemo na višjo organizacijsko in proizvodno raven in s tem ustvarimo temelje za izdelavo zahtevnejših in kvalitetnejših proizvodov. Zavedamo pa se, da s pridobitvijo proizvodnih prostorov in najnujnejše opreme vseh problemov še zdaleč ne bomo rešili. Veliko več pozornosti kot doslej bo potrebno posvečati vzgoji strokovnih in proizvodnih delavcev. Verjetno se vsi še ne zavedamo dovolj, da je pred nami obdobje nove generacije lesno obdelovalnih strojev, ki bodo od vseh nas zahtevali povsem nova znanja. Na Brestu smo spoznavali in še bomo, da brez dovolj usposobljenih in navsezadnje primerno nagrajevanih strokovnih delavcev tudi najboljši elektronski stroj postane kup neuporabnega železa. Zato je ena izmed poglavitnih nalog v strojegradnji poleg proizvodnje strojne opreme tudi usposabljanje strokovnega kadra, ki bo znal in hotel izdelati in vzdrževati najzahtevnejšo strojno opremo. Za zaključek lahko ugotovimo, da smo končno le prešli od besed k dejanjem. Omenjena naložba je za vse nas, ki delamo na področju strojegradnje, velika obveznost. Potrudili se bomo, da bomo ta sredstva opravičili in tako prispevali k še hitrejšemu razvoju strojegradnje na Brestu. B. Mlakar Raznolika ponudba OB letošnjem beograjskem sejmu pohištva Od 12. do 18. novembra so se v dvoranah beograjskega sejma, ki je bil dvaindvajseti po vrsti, spet srečali domači proizvajalci pohištva, trgovci in potrošniki. naprav. trebe il°Hin pa dejstvo' da. se p°" dr. . lz dneva v dan večajo, med tudi v domačih temeljnih doSaiUZac*jah nas Je pripeljalo ra sP°znanja, da za prihodnji .J strojegradnje ne zado-si J0 več zgolj zanesen j aštvo in °mne možnosti, ampak da bo Če naj na kratko povzamemo nekatere bistvene značilnosti z letošnjega beograjskega sejma pohištva, lahko ugotovimo, da je bil, kar zadeva razstavljalce pohištva ali obiskovalce, dobro obiskan in je imel sleherni obiskovalec možnost, da se seznani z dosedanjimi, pa tudi z novimi proizvodnimi programi domačih proizvajalcev pohištva. Z razliko od spomladanskega zagrebškega velesejma, ki je praktično prikazal le naš dosedanji proizvodni program, se je tokrat Brest predstavil z nekaleri-mi novimi programi kuhinjskega, pa tudi sobnega pohištva. Cerkniška tovarna pohištva je razstavljala svoje programe iz redne proizvodnje, pa tudi novi lnja sušilnice v MASIVI nekoliko kasni program VESNA v sestavu otroške in dnevne sobe ter spalnico MIJA. Iz proizvodnega programa temeljne organizacije Gaber so si obiskovalci lahko ogledali sestav dveh že ustaljenih programov kuhinj BRESTU in BREST 15 ter dva sestava novih programov kuhinj BREST 2000 in BREST 2001 s prirejenim jedilnim pultom. Jelka iz Begunj je v razstavnih prostorih razstavila program HELENA, in sicer v izvedbi dnevne in otroške sobe, medtem ko je bila spalnica novost iz tega proizvodnega programa. Temeljna organizacija Tapetništvo se je predstavila z dosedanjimi programi, kot so KSENIJA, MOJCA in LENKA, ter novostmi — TV-fotelj in sedežna garnitura SONJA, pa še z nekaterimi izvoznimi programi. Povpraševanje po tapetniških proizvodnih programih, ki so namenjeni kupcem na domačem trgu, je bilo nekoliko manjše, saj se je konkurenca na področju tapetniških proizvodov močno povečala, predvsem na račun številnih kopij naših programov in nižjih prodajnih cen, ki jih nudijo konkurenčni proizvajalci. Med številnimi programi Masive Martinjak, ki jih je prikazala na sejmu, je novost stol HAGA, ki je po mnenju obiskovalcev funkcionalen, pa tudi estetski program. Letošnji beograjski sejem pohištva je dober dokaz, kako raznolika je danes ponudba proizvajalcev pohištva na domačem trgu, s tem pa tudi možnost za prodajo naših programov. S. čeček Sedanji prostori strojegradnje na Brestu Doslej dokaj uspešno PET LET NAŠE PRODAJALNE V BEOGRADU Prodaja na domačem trgu že nekaj mesecev upada in že povzroča skrbi gospodarstvu. Pričakovati je, da se bo pešanje prodajne konjunkture nadaljevalo tudi v prvem polletju prihodnjega leta. Še posebej upada povpraševanje po trajnih potrošnih dobrinah, kakršno je tudi pohištvo. Prihajajoče, za prodajo pohištva težje mesece, naj bi Brest laže premagoval s pomočjo večje prodaje v lastni maloprodajni mreži. Dograjevali smo jo zato, da bi čim bolj povečali njen delež v skupni prodaji in z manjšimi pretresi preživeli obdobja oslabelega povpraševanja pri domačih kupcih. Kako se v ta prizadevanja vključuje Brestov salon pohištva v Beogradu, katerega zaposleni bodo čez dva meseca praznovali peto obletnico njegovega delovanja? O tem smo se pogovarjali z vodjo naše maloprodaje Francetom Zigmundom in vodjo prodajalne v Beogradu Životo Milutinovičem. — Beograjski kupci poznajo prodajalno že pet let. So se doseženi rezultati približali pričakovanim? Menimo, da je salon v tem času povsem opravičil svoj namen. Prodajo smo v petih letih povečali za dva in polkrat, lani smo uspeli povečati tržni delež salona že na tri odstotke (v letu 1980 je bil 2 odstotka). V naši prodajalni dosežemo blizu 45 odstotkov vse Brestove prodaje v Beogradu. To so zelo dobri rezultati, še posebej, če upoštevamo, da je prodajalna v predmestju Beograda. V prodajalni so zaposlene štiri prodajalke, ki v dveh izmenah neprekinjeno delajo od osme ure zjutraj do osmih zvečer. Predvsem se trudimo, da bi kupcem predstavili popoln Brestov prodajni program v že oblikovanih bivalnih okoljih, kar nam tristo kvadratnih metrov razstavnih površin seveda omogoča. — Vendar pa je letos delež prodaje v vaši prodajalni nižji kot prejšnja leta. Kje so vzroki za take premike? Ocenjujemo, da bomo letos v primerjavi z lanskim letom prodali za 25 do 30 odstotkov več, kar pa pomeni v deležu manj ob povečanju prodaje nasploh. Vzrokov za nekoliko slabše rezultate je več. Predvsem naj omenimo padec kupne moči, neugodno kreditno politiko in manj na novo zgrajenih stanovanj. Kar 120 tisoč Beograjčanov ima povprečni osebni dohodek okoli 8 tisoč dinarjev. V salonu imamo tudi kadrovske težave, predvsem zaradi pogostih opravičenih izostankov (bolniške). Poleg tega je za nekatere proizvode naša prodajna politika bolj naklonjena veleprodajni kot maloprodajni službi, kar v dobršni meri zmanjšuje zanimanje kupcev za nakup v naši prodajalni. Še posebej se je to poznalo v prodajno ugodnih mesecih, ko smo imeli daljše dobavne roke kot nekatere druge trgovske organizacije, ki so imele te. proizvode na zalogi. Nekatere celo po nižjih, še starih cenah. Predvsem želimo poudariti, da prodajalna z izjemo boljše predstavitve našega programa in kvalitetnejše usluge ni imela drugih prednosti. Še več. V posameznih primerih smo bili celo v slabšem položaju. Seveda se z upadanjem povpraševanja ta položaj spreminja. Omeniti tudi velja, da v salon v minulih petih letih nismo ničesar vložili in je v že dokaj slabem stanju. Naši prodajni rezultati tudi kažejo, da so doseženi prodajni deleži prodajalne ugodnejši, kadar je prodaja nasploh težavna. — Kaj ste naredili, da bi dosegli še boljše prodajne rezultate? Predvsem smo povečali število propagandnih sporočil prek radia (Studio B), televizije in reklamnih panojev. Kolikor je pač še bilo mogoče, smo izboljšali tudi kvaliteto ponudbe. — Ali so samoupravne in poslovne vezi z matičnim podjetjem takšne, kot si jih želite? Menimo, da informacije s področja samoupravnega dogajanja dobro tečejo, včasih pa se zatakne pri informacijah s prodajnega in proizvodnega področja. Temu področju bo potrebno posvetiti več pozornosti in tudi sproti odstranjevati vzroke napak. Beseda je tekla tudi o morebitnih obnovitvenih delih, o prodajnem programu (da je preozek?), pa o najbolj prodajanih izdelkih, slabostih v notranji organiziranosti, premajhni aktivnosti oziroma čakanju na rešitve iz Cerknice, o nagrajevanju (imamo nizke osebne dohodke v primerjavi z drugimi trgovskimi organizacijami!) in še bi lahko naštevali. Nedvomno pa v preteklem obdobju doseženih rezultatov ne gre zanikati. Zaposleni delavci v Brestovi prodajalni v Beogradu so, to že lahko rečemo, že kar pravi Brestovci. Razgovor je pripravil in zapisal V. Fr im Začetek načrtnega usposabljanja USPOSABLJANJE DELAVCEV ZA PROIZVODNJO V TOZD POHIŠTVO Ker močno primanjkuje usposobljenih delavcev za opravljanje strokovnih del zlasti pri najbolj zahtevnih strojih, za katera razvid del zahteva znanja — lesar širokega profila (IV) in lesar (III) — načrtujemo za ta dela sistematično usposabljanje delavcev. Z njim želimo doseči to, da bi bil vsak delavec poleg svojega dela usposobljen vsaj še za eno, lahko pa tudi za vsa dela v proizvodnji. Tako bi laže organizirali nemoteno proizvodnjo, povečali bi kakovost in količino proizvodnje, manj bi bilo zastojev, okvar strojev in podobnih nevšečnosti, bolj bi se uveljavila znanja in usposobljenost, gospodarski rezultati bi se izboljšali. Potreba po celoviteje usposobljenih delavcih se je pojavila zaradi proizvodnje čedalje manjših serij pohištva, kar zahteva pogosto nastavljanje strojev. V velikoserijski proizvodnji so ta dela opravljali nastavljale! oziroma rezervni delavci. Po zaključenem usposabljanju pa rezervni delavci postopoma ne bi bili več potrebni. Predvidenih je 21 različnih programov usposabljanja. Naj omenim le nekatera: formaliziranje, nadmizno in mizno rezkanje, furniranje elementov, moz-ničenje, štiristransko skobljanje in podobno. Izmed teh programov je doslej pripravljen program za obrez plošč na formalnih krožnih žagah. S tem programom bi tudi pričeli izobraževati. Postopoma bomo pripravili in izvajali tudi naslednje programe. Osnovni cilj vsakega programa je, usposobiti udeležence izobraževanja za samostojno delo. Vsak program je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del vsebuje potrebna znanja za razumevanje tehnologije, osnovna znanja o materialih, strojih, merilnih pripomočkih, dokumentacijah, varnostnih napravah in obvladovanje osnovnih ekonomskih pojmov. Praktični del pa obsega poznavanje stroja, pravilno nastavljanje in posluževanje stroja ob ustrezni kakovosti in količini. V zasnovi je predvidenih devet ur teoretičnega in pet ur praktičnega pouka, praksa pa bo pokazala, ali bo potrebno število ur krčiti ali širiti. Teoretično izobraževanje bo organizirano sredi tedna v popoldanskem času, praktično pa ob prostih sobotah in nedeljah. Na zaključku izobraževanja bo potreben izpit pred tričlansko izpitno komisijo, na katerem bosta preverjeni teoretična in praktična usposobljenost udeleženca. O uspešno opravljenem izpitu bo dobil udeleženec usposabljanja ustrezno potrdilo. Teoretični del izobraževanja bodo izvajali deloma delavci lesarske šole v Postojni, deloma Brestovi strokovni delavci, praktični del pa vodje oddelkov, v katerih bo organizirano usposabljanje. Za udeležence izobraževanja je predvideno povračilo za izgubljeni prosti čas, obračunano kot nadurno delo in bo izplačano po uspešno opravljenem izpitu. Po uspešno opravljenem izpitu bo delavec že v naslednjem mesecu prejemal povečan KED in sicer za izpit, s katerim se zahteva lesar širokega profila, v višini 0,045 in lesar s KED 0,0225, kar znese po sedanji vrednosti približno 500 oziroma 225 dinarjev na mesec, ne glede na to, ali bo ta dela opravljal ah ne. Bo pa dolžan opravljati takšno delo, kadarkoli bo nanj razporejen. Če se bo delavec usposabljal tudi po naslednjih programih, se mu bo za vsako usposobitev po- Statistični podatki, ki jih imamo, nam kažejo, da je eden izmed najpomembnejših elementov pri porabi časa na stopnji delovnega mesta transportiranje elementov. Ta dela spadajo med tista, s katerimi delavci pripravljajo delovna mesta, da bi nato dejansko produktivno pričeli z delovno operacijo. To seveda pomeni, da se število izdelanih kosov ustrezno manjša na račun prevelikih izgub pri pripravi delovnega mesta. Pri tem je pomembno tudi to, da vsa krajša transportiranja v okviru del in nalog upoštevamo že v izračunu dodatnega časa večal KED za 0,045 oziroma 0,0225. Po enakem postopku naj bi ocenjevali pripravnike, ko bodo na pripravniškem izpitu dokazali svojo usposobljenost za samostojno delo. Starejši delavci, ki so v preteklosti že opravljali ta dela in jih tudi obvladajo, lahko zahtevajo preverjanje znanja pred isto izpitno komisijo. Tudi tem delavcem se obračunava naslednji mesec osebni dohodek po tem načinu. Prav gotovo bomo pri izvajanju usposabljanja naleteli na mnoge težave in ovire, saj je ta dejavnost v taki obliki nova. Pravzaprav ne čisto nova, le več kot petnajst let je minilo od tedaj, ko so bila izvajana podobna načrtna usposabljanja delavcev. Za konec bi lahko rekli še to, da je potreba po usposobljenih delavcih najbolj očitna prav v tej temeljni organizaciji, povsod drugod je namreč vsaj minimalno usposabljanje potekalo ves čas, zato je pri njih tudi manj takšnih potreb. F. Turšič (Kd) in je ves čas, ki se registrira kot transport, dejansko čisti čas, ki je rezerviran za izdelavno produktivno delo. Pri vseh'teh vprašanjih ne moremo mimo tega, kako je urejeno vprašanje samega opremljanja proizvodnega dela. Rezultati med našimi temeljnimi organizacijami so težko primerljivi prav zaradi neenotnosti na tem področju. Sistem DISPO, ki ga v prirejenem obsegu uporabljamo pri nas, je dokaj posreden, kar je njegova slabša stran, je pa med drugim njegova prednost v tem, da je spremljanje vseh vrst zastojev boljše in bolj pregledno ter na enem mestu. Tako dobimo pri tem rezultate, ki so vsota prav vseh zastojev (upravičenih ali neupravičenih) in so v nekem smislu zelo natančni (morda celo preveč?). Drugo vprašanje pri tem pa je, koliko so verjetni. Delavci namreč večkrat nekorektno obveščajo o svojih rezultatih (stanjih) na delovnem mestu, kontrola pa je zaradi že omenjene posrednosti otežena. Ne glede na ta načeta razmišljanja moramo priznati, da se urejanja delovnih opravil v smislu mikroorganizacije dela ne lotevamo dovolj kvalitetno in da so ob tem nerešena vprašanja, ki jih načenjajo tudi sami delavci pri konkretnih delih in nalogah. V TOZD Pohištvo bomo vprašanja notranjega transporta in urejanja delovnih mest obravnavali na naslednji strokovni konferenci v decembru, kjer bomo sprejeli dokončne smeri dela in naloge, ki bodo iz tega izvirale. M. Strohsack RAZPIS odprodaje — licitacije osnovnih sredstev Ocenjena vrednost Debelinski skobeljni stroj, pripravljen za obratovanje Debelinski skobeljni stroj, pripravljen za obratovanje Dvoosna prikolica za traktor nosilnosti 5 ton Vrtalka za kotne bloke Električni kotel Diesel motor Pisalni stroj Pisalni stroj Osebni avto LJ 260-158 Zastava 1500 BF, izkazana cena 250.000 din 450.000 din 80.000 din 50.000 'din 1.000 din 150.000 din 300 din 150 din 110.000 din Licitacija bo 7. decembra ob 8. uri v mehanični delavnici TOZD Pohištvo Cerknica. Naš notranji transport V temeljni organizaciji POHIŠTVO poskušamo na različne načine poiskati možnosti, da bi rešili del težav zaradi pomanjkanja delovne sile, ki nas pesti že dobro leto dni. Ob tem se zavedamo, da je tudi organizacija dela dokaj pomanjkljiva. Prav zato je potrebno in seveda možno najti še precej takih rešitev, ki bi dale boljše delovne uspehe. Z letošnjega srečanja naših jubilantov Samo dopoldansko delo... Zadnje čase temeljno organizacijo POHIŠTVO pesti pomanjkanje delavcev in s tem v zvezi organiziranje dela v dveh izmenah. Ugotovljeno je bilo, da dela samo v dopoldanski izmeni 33 delavk v proizvodnji. Kako se spopadajo s tem vprašanjem, smo povprašali vodjo proizvodnje Mitjo STROHSACKA. — S kakšnimi težavami se srečujete pri organiziranju proizvodnega dela zaradi dela nekaterih delavk samo v dopoldanski izmeni? Ker je v naši temeljni organizaciji organizacija dela taka, da je delo razdeljeno tudi na popoldansko izmeno, so težave zaradi dela delavcev samo v dopoldanski izmeni postale zelo pereče. Vsem znano dejstvo, da nam pri-. manj kuje delavcev že za normalno delo oziroma za izpolnjevanje planskih obveznosti, to stanje glede »dopoldancev« še bolj zaostruje: vedeti namreč moramo, da pomeni 33 delavk, ki delajo samo dopoldan, kar celih 10 odstotkov vseh ur, ki jih v mesečnem planu predvidevamo porabiti za izpolnitev zastavljenih nalog. Zato ostane popoldanska izmena nesorazmerno šibkejša, delo teče mnogo počasneje in s precejšnjimi težavami. — Ali ni mogoče organizirati dela v eni ali drugi izmeni, tako, da ne bi bilo težav, zato, ker je v dopoldanski izmeni 33 delavk več? Ob enostavnem primeru lahko pokažemo, da organizirati delo v tako številčno neenakomerno razdeljenih izmenah, dejansko ni preprosto. Vzemimo za primer montažo, kjer delajo trije trakovi z natančno določenim številom delavcev. Vsako odstopanje od manjša proizvodnja). Prav tako je na obeh linijah obdelave površin, medtem ko je v drugih oddelkih podobno, ker tam ne moremo zaposliti več kot polno število ljudi (dopoldan), popoldan pa nam nekatera dela zaradi premajhnega števila delavcev izostajajo in s tem povzročajo motnje v pretoku. — Znano je, da delavke delajo samo v dopoldanski izmeni največkrat zaradi varstva otrok. Kako rešiti to vprašanje? Žal na to vprašanje ne morem odgovoriti. Dejstvo za nas pa je, da nam to prinaša že opisane težave. Na žalost moramo ugotoviti, da je varstvo otrok večkrat tudi izgovor posebno takrat, kadar je potrebno delati prek polnega delovnega časa. To trdim zato, ker smo že organizirali varstvo otrok v vrtcu na prosto soboto, pa je samo ena izmed nekaj delavk pripeljala svojega otroka tja. — Vprašanje večizmenskega dela se pojavi zlasti pri delav- tega števila povzroči take ah drugačne motnje pri traku (slaba kvaliteta, hitenje, neusklajenost, kah, ko si ustvarijo družino, ob rojstvu otroka. Kako je rešljivo to vprašanje? Ali mislite, da bi kazalo spremeniti politiko spre-jemanja na delo? Ni treba posebej poudarjati, da si vsak človek želi uskladiti svoj prosti in delovni čas tako, kot najbolj ustreza njemu in njegovi družini. To pa je v nekaterih primerih zelo težko ali pa sploh nemogoče. Mislim, da togo gledanje na ta vprašanja nikomur ne koristi, da pa smo ravno v naši temelj p1 organizaciji preveč tolerantni ib nedosledni, da ravno pri nas lah" ko delavec dela samo dopoldan, čeprav dela njegov partner v drugi TOZD ali celo izven delovne organizacije v skladu z veljavnih1 delovnim časom. Glede sprejemanja delavcev na delo pa mislim, da mora vsakdo upoštevati in računati na vsa pravila, zapisana 'j naših samoupravnih splošnih aktih, saj končno svobodno odloča o tem, ali bo združil svoje del° in s tem sprejel tudi take ah drugačne pogoje. — Ali je po vašem mnenju struktura po spolu v korist žensk v naši temeljni organizaciji neustrezna? Znano je, da je TOZD Pohištvu izrazito »ženska«. Vzrokov za h? pa je verjetno več. Ženske so 51 s svojim delom skozi vsa ta le13 utrdile svoj položaj za lesno ob; delovalnimi stroji v naši tovarn1 že do take meje, da si moškega pri takem delu sploh ne morem0 več predstavljati (pasovke, roču0 brušenje in še kaj), čeprav v drugih delovnih organizacijah taka dela opravljajo prav moški, ženske imajo običajno tudi več o° veznosti doma kot moški in 1 v pretežno ženskih kolektivih P° vzroča omenjene probleme. Morda bi se splačalo pogledati, kak° taka vprašanja rešujejo v drugih, recimo tekstilnih tovarnah’ kjer je žensk — delavk še več. Pripravil J. Klančar SPOSOJENA NOVICA Že dalj časa ugotavljamo, je sila težko dobiti sodelavce, P tudi sicer novice s tako imen. vanega »komercialnega« podr° In tako smo v glasilih Lesnih? in Slovenijalesa-trgovine prebral ’ da je bila v drugi polovici $eP tembra v Moskvi 3. specializiran mednarodna razstava strojev 1 strojne opreme za predelavo le^: Na njej se je med razstavljaj iz 22 držav predstavilo tudi * jugoslovanskih, zvečine slove skih proizvajalcev strojev in n prav za lesarstvo in gozdarstr • Izmed njih je šest delovnih oriL nizacij dobilo posebno častno -plomo in med njimi tudi BRES ' Vsekakor spodbudna novica g razvoj Brestove strojegradnje. v kaj, ko jo moramo prebrati glasilih drugih delovnih organ zacij ... NAŠI LJUDJE Naša sogovornica v tej dolgo-'etni stalni rubriki je bila tokrat Marija CUK, delavka iz TOZD MASIVA, ki opravlja blagajničarja dela. .Posebna predstavitev vsaj »Marincem« ni potrebna, saj ni de-‘avca, ki se ne bi nekajkrat na mesec zglasil pri njej, najsi bo Zaradi izplačila denarja, plačila storitev, obrazložitve najrazličnejših odtegljajev ... Vendar naj 1° Predstavimo širšemu krogu “testovcev. Pogovor z delavko, ki si že triintrideset let prizadeva za to, ia bo naš jutri lepši in boljši, aelavko, ki je opravljala najrazličnejša dela v proizvodnji in v računski službi, delavko, ki je vemo prostega časa posvetila druž-oeno-političnemu delu, ti razkrije nekaj, česar ne moreš doživeti Vsak dan. Stara štirinajst let in pol je Prišla delat v Martinjak. Spominja se nemogočih delovnih raz-nter. Iz tistega časa ji je najbolj stal v spominu zabaven dogo-eN kako so merili zaprašenost Prostora, saj ventilacije še ni ho. Delavke so takrat metale prah v zrak, da je bilo kar se da zaprašeno. Seveda so ventilacijo kmalu zatem uredili. Žal pa veselje ni trajalo dolgo, saj je tovarna pogorela. Marija je morala na delo v Cerknico in je tako kot drugi v popoldanskem času opravljala udarniško delo pri obnovi tovarne. Ti dogodki so Mariji pustili neizbrisne spomine, saj se je delo opravljalo z vso vnemo. Kasneje je delala v proizvodnji, zatem, pa — in še sedaj v računski službi. Z delom je zadovoljna. Seveda so včasih tudi težave, še posebno ob dnevih izplačil, ko posamezni delavci ne dobijo toliko kot so predvidevali, pa mora Marija razlagati, kaj pomenijo posamezni odtegljaji. Tudi večji odtegljaj za bolniško je letos precejšen udarec za delavce, še posebno za tiste z nižje ovrednotenimi deli. Takim delavcem je potrebno obvezno poračuna vati razliko do zajamčenega osebnega dohodka. Zato tudi sama želi vsem delavcem čim več zdravja. S triintridesetimi delovnimi leti je Marija že zelo blizu obdobja, ko bo šla v zasluženi pokoj. To pa je ne razveseljuje. Zelo pa je vesela, da so zakonsko priznali delovno dobo pred petnajstim letom starosti, saj je morala opravljati dela ravno v tistih časih, ko so bili delovni pogoji najslabši. Kljub skorajšnjemu odhodu v .zasluženi pokoj se Marija veseli pričete nove investicije v Martinjaku, za katero meni, da je bil že čas. To pa naj bo priznanje tudi celotnega Bresta za prispevek »Martinjaka« k razvoju delovne organizacije in za njegove izvozne uspehe. Na koncu naj povem še to, da je bila Marija za delo v družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi v organih upravljanja odlikovana z medaljo dela in s srebrnim znakom sindikata. In prav je tako. Dokler bomo imeli take ljudi, se nam ni treba bati prihodnosti. V. Jerič POPRAVILO KOTLA V MASIVI Vsakoletna redna vzdrževalna dela v kotlovnici zahtevajo najmanj enkratno prezidavo kurišča. Letos so bila taka dela že med prvomajskimi prazniki. Zaradi vedno slabše kvalitete Samotne opeke pa je prišlo do nenadnega slabšega stanja kurišča, kar je zahtevalo takojšnje popravilo. Prisiljena zaustavitev obratovanja kotla je zahtevala nadomestitev delovnih dni z delom ob prostih sobotah, s čimer smo le dosegli normalno proizvodnjo. Pohvaliti velja vzdrževalno službo, ki je z velikimi napori v najkrajšem času usposobila parni kotel za normalno obratovanje. Delovni koledar 1985 D ^ zakoni imamo v naši državi y eaPisan 42-urni delovni teden. Novne dni se štejejo tudi ]p?.avn! in republiški prazniki, če dpi Padejo na dan, ki bi sicer bil i°vni; delavec dobi zanje nado-prido osebnega dohodka, če- P°čitkma na ta dan Prav*co do let^a tej osnovi izračunamo tudi dpi arni sklad oziroma število ta,°\nih dni, saj je to eden od štew,rev' ki Jih je potrebno upo-ati pri sestavi letnega plana. letoSIiQR^k-deu0,vnefa, koledarja za av je bil izdelan ze konec obrta‘ ka osnutek je najprej t avnaval strokovni kolegij, za-l0vn.Pa smo ga uskladili še z de-ke tlrn koledarjem Kovinoplastika e£ tako izoblikovali nov pred-kcnifJ a Predlog je obravnavala nanierenpa sindikata Bresta in bij i nJ imeU pripomb. Nato je Svett)d^°® Posredovan delavskim del p,® temeljnih organizacij in Cel®1 skupnosti v sprejem. h>h d -n^ urni sklad je 274 delov-p°s ® in praznikov po 8 ur za I82 znega delavca oziroma delovni inesečno- Poleg tega je solidn obveznost še en dan za števanrn3St' ™ Pa v predlogu upo-kraip, delovni dan za potrebe thelin mh skupnosti. O tem so teme J e .organizacije odločale sa-delovn sprejemanju predloga "ti-nSn, Sahridm, je za zmeraj pokrila. Od žalost' L ukazal potem gospod grad P° g|il jamo zasuti in sam se je pres v druge kraje. V zgornjem kraju jezera je y ^ z vasjo in cerkvico sv. Primož3^ Felicijana v sredi otoškega 9oZ^gd podružnico starotrške fare. V . Otokom in Grahovim v sredi \el^-je drug vzvišen kraj Benedke- T,; dar so te pod vodo, je tudi v Pl3 povodenj. (Konec prihodnj1 iič) (•z številke 86 — 30. novembra 1974) Združujmo sredstva za družbeni standardi Da bi rešili vprašanje objektov za vzgojo in izobraževanje v občini za pritožno prihodnjih petindvajset let, je potrebno zgraditi: — v Cerknici 8 učilnic, telovadnico in otroški vrtec za 200 otrok, — v Novi vasi novo šolo, — na Rakeku 4 učilnice, urediti sanitarije in ogrevanje telovadnice, — v Grahovem novo telovadnico, — v Begunjah telovadnico in urediti sanitarije. 2 realizacijo tako zastavljenega programa bi bile v občini Cerknica zagotovljene približno enake prostorske možnosti za vzgojo in izobraževanje na-otrok na vseh šolah. Predračunska vrednost celotne investicije znaša 30 milijonov dinarjev. To so zajetna sredstva, ki zahtevajo najširšo akcijo Vsega prebivalstva. srednjeročni plan razvoja tilede na izdelano metodologijo srednjeročnega planiranja smo se tudi na Brestu lotili izdelave izhodišč srednjeročnega plana. , Osnovna investicijska vlaganja predstavljajo investicije v izgradnjo novih kaPacitet za proizvodnjo nove tovarne ivernih plošč, modernizacijo žagalnice ter modernizacijo pohištvenih kapacitet. Skupna investicijska vlaganja do leta 1980 bodo po ocenah kumulativno Zr*a5ala okrog 500 milijonov dinarjev. salon pohištva v beogradu Brestov razstavni prostor je po ureditvi izstopal. Za razliko od prejšnjih Izstavitev smo tokrat prikazali nove, funkcionalne in estetsko lepe sestave ^agice, Kanina, kuhinj in sedežnih garnitur. Razstavljali smo naš tekoči Pr°gram, kot noviteti edino Kanin in sedežni sistem Mojca. Zanimanje kupcev za razstavljeno blago je bilo veliko, tako da so bili Predstavniki prodaje nenehno »pod udarom« kupcev — podjetij in posamična kupcev. Program je bil v celoti zelo dobro sprejet, največ zanimanja n Pohval pa je veljalo Mojci. Mojca je po mnenju večine kupcev doslej Najboljši izdelek našega tapetništva, tako oblikovno kot tudi funkcionalno, m°ti le visoka cena. Klavska kontrola mora bolj zaživeti Žal je treba ugotoviti, da se kaj dosti več od načelnih razmišljanj ni premaknilo. Osnove za delovanje samoupravne delavske kontrole so sicer tvarjene: delovne skupnosti so imenovale svoje predstavnike v njene garte, strokovna služba pa je že pred meseci pripravila poslovnik za njeno odk 'n Potem se je skoraj vse ustavilo. Po večini temeljnih organizacij; so islT°ri s'cer formalno konstituirani, ponekod je že bilo čutiti nesistematično kanje in tipanje, kaj naj bi delavska kontrola počela. spET tehnične izboljšave D zadnjem času delavci temeljne organizacije združenega dela Tovarne ™hištva Cerknica čedalje pogosteje predlagajo tehnične izboljšave. To po-nj®ni' da so začeli resno razmišljati o racionalnosti proizvodnje, o izpopol-tvah. Čutiti je prizadevanje, da bi delo izpopolnili tako, da bi prihranili casu in materialu. čin 0 razveseljivo je dejstvo, ko strokovne komisije ugotavljajo, da je ve-npa teh izboljšav uporabnih in jih je mogoče takoj vpeljati v proizvodnjo. Hrav te dni smo v tajništvu prejeli dva predloga izboljšav. Cerknica jesenski prvak turi-° štiriletnem sistematičnem delu z vsemi ekipami se kažejo prvi sadovi L1, na lestvicah. Mladinska in članska vrsta sta v jesenskem delu brez Ruri ■ence Prvaka- Pionirska vrsta ima težji boj z Olimpijo, Usnjarjem in earjem iz Idrije. Ob tako mnogoštevilnem in izenačenem igralskem kadru Srn„ Prepričani, da tudi v spomladanskem prvenstvu dobljenih pozicij ne izgubiti. estitamo vsem igralcem, vodstvu kluba in gledalcem za zvesto bodrenje! Nogometna sezona končana Lestvi )• Rakek • Cerknica 3. 4. S' KOVICA ica po jesenskem delu: 8 7 1 0 39:11 , (V) 4 BRKNICA s' BfRi trg 5- ifvmcA J- 9?VA vas tež' 7511 38:19 7412 28:15 7412 21:17 6 3 12 18:16 8 3 1 4 20:27 4 24:23 1 0 6 11:37 008 14:44 boi-S1116’ ki niso bile odigram lp spomladi. V jesenskem d- No:,m " ........ vUlQ . je največ težav povzn S(J sojenje, saj imamo prema) gočp1 jY- Zato tudi ni bilo mi Vens, nnrgrati vseh tekem. V p štev 'l1 ic. nastopalo devet mi Uto ’ Je največ, odkar im; letov °°c.Insko ligo. Prvič se j kar . Pojavila ekipa iz Cajnarje deiu3e spodbudno, saj v tem pr dri,x. ni nobenega podobneg jfstva. Cerknro- ie PrePričljivo prv ?abj us . veterani pa so lete let vStek z igro izpred deseti ’ so nastopali v ljubljans) podzvezi. Cerknica, lanski prvak, je nekoliko razočarala, prav tako tudi Stari trg in Soviča. Slivnica je nekje na ravni iz prejšnjih sezon, Nova vas pa ima še možnost, da se uvrsti više. Dodal bi še, da pripravljamo ustanovitev občinske nogometne zveze, o čemer so že bili opravljeni razgovori s predstavniki slovenske nogometne zveze. * Ob tej priložnosti tudi obveščamo vsa nogometna moštva, društva, mladinske aktive, temeljne in delovne organizacije in ostale, da bo zimska trim liga v malem nogometu tudi letos. Prijave sprejema Franc Udovič (tel. 796-017), kjer dobite tudi dodatne informacije. Startnina je 1.500 din, poravna se ob žrebanju. Pionirske ekipe so startnine oproščene. Rok za prijave je 10. december, kasnejših prijav ne bomo sprejemali. S. Doles Priznanje za uspešno delo KRAJEVNA SKUPNOST LOŠKA DOLINA JE DOBILA POSEBNO PRIZNANJE ZVEZNE KONFERENCE SZDL Vsako leto podeli zvezna konferenca SZDL po posameznih republikah po eno zvezno plaketo in nekaj zveznih diplom najboljšim krajevnim skupnostim in posameznikom za njihovo dolgoletno delo in prispevek pri razvijanju komunalnega sistema in krajevne samouprave. Med letošnjimi dobitniki zveznih diplom je tudi krajevna skupnost Loška dolina, ki že vrsto let uspešno razvija krajevno samoupravo in organizira najrazličnejše dejavnosti na vseh področjih družbenopolitičnega življenja. Posebej velja poudariti tesno povezanost samoupravnih organov krajevne skupnosti z družbenopolitičnimi in delovnimi organizacijami. To se še posebej vidi v učinkovitem delovanju delegacij, ki dajejo vrsto ustvarjalnih pobud za skladen razvoj te krajevne skupnosti. Bogata je tudi dejavnost DPD Svoboda, v okviru katere delujejo različne sekcije (pevski zbor, dramska skupina, kino sekcija idr.), pa tudi TVD Partizan, turističnega, planinskega, polharske- ga društva, godbe na pihala, več lovskih in gasilskih društev. Povezovalno vlogo krajevne konference SZDL je čutiti tudi v razgibanem delu družbenopolitičnih organizacij; posebej velja poudariti tesno sodelovanje med borčevsko in mladinsko organizacijo pri ohranjanju tradicij NOB. Pozabiti me gre tudi prizadevanj za organiziranje celodnevne šole, ki je edina v naši občini. Tesna povezanost z združenim delom se kaže tudi v hitrem razvoju in urbanizaciji naselij, pri čemer so bili doseženi že pomembni uspehi (stanovanjska izgradnja, izgradnja vodovoda, asfaltiranje po naseljih, razsvetljava, TV pretvornik, varstvo narave in še kaj). Tudi na področju kmetijstva so bili doseženi bistveni premiki, kar zadeva večjo pridelavo hrane in oblikovanje strojno pašnih skupnosti. Dobro urejeno in organizirano je tudi delovanje na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Vsekakor pomeni letošnje zvezno priznanje novo spodbudo za še hitrejši in še bolj poglobljen razvoj krajevne samouprave ne le v tej krajevni skupnosti, ampak v vsej občini. Zahvala Brestu Postojnska bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo, katere dejavnost pokriva tudi naše območje, si že dalj časa prizadeva za nabavo ehosonografa za preiskovanje nosečnic. S pomočjo združenega dela (prispeval je tudi Brest) so zbrali dovolj dinarskih sredstev. Pred kratkim so dobili zelo ugodno ponudbo iz tujine, vendar jim je za uvoz primanjkovalo deviznih sredstev. Na pomoč jim je priskočil tudi Brest in jim odstopil 5.000 dolarjev za ustrezno dinarsko protivrednost. Prizadevni taborniki LETNA KONFERENCA TABORNIŠKEGA ODREDA JEZERSKA ŠČUKA 26. oktobra smo imeli taborniki odreda Jezerska ščuka svojo letno konferenco. Od začetka našega delovanja pa do danes smo si prizadevali, da bi kar najbolje izpolnjevali naloge naše organizacije. Pri svojem delu pa se seveda srečujemo tudi z mnogimi težavami, o katerih smo se pogovorili prav na tej konferenci. Na njej so se zbrali taborniki vseh starosti, prisotnih pa je bilo tudi nekaj staršev in predstavnikov nekaterih organizacij. Najprej smo ocenili naše letošnje delo, starešina tabora pa je prebral poročilo o taborjenju v Poljanski dolini. Ugotovili smo, da smo letos izpeljali precej akcij, s katerimi smo želeli prikazati našo dejavnost. Sodelovali smo tudi na večjih tekmovanjih, na katerih smo preizkušali svoje znanje iz orientacije, topografije in drugih taborniških veščin. Sprejeli smo tudi program dela za prihodnje leto. Program temelji na praznovanju naše desetletnice, še posebno slovesno pa bo 22. aprila. Pripravili bomo razstavo o naši dejavnosti in vrsto drugih akcij, izletov in pohodov. Sodelovali bomo tudi na nekaterih tekmovanjih in na republiškem zletu, ki bo tokrat v Mariboru. Še bolj se bomo povezali z ostalimi organizacijami, vojaki, civilno zaščito in teritorialno obrambo. Zatem smo načeli težave, s katerimi se srečujemo. Skupaj s starši in vodstvom smo poskušali najti čimbolj še rešitve. Sprejeli smo tudi predlog o povišanju letne članarine. Na koncu smo podelili še priznanja najboljšim. Konferenco smo poživili s kulturnim programom; prav kultur- nozabavno delo ima namreč pomemben delež v naši dejavnosti. Razšli smo se z željo, da bi naša organizacija še naprej uspešno delovala in omogočila mladim koristno preživljanje prostega časa. A. Žnidaršič Jesenska podoba Cerkniškega jezera Meddržavni dvoboj v Cerknici — uspešna propagandna poteza. Izsečk iz zagrebških Sportskih novosti to dokazujejo. Največ zanimanja je bilo za Dragutina ŠURBKA, najbolj pa je s svojo igro navdušila Branka BATINIČ. Novosti v knjižnici JELOČNIK M.: Začetki in razvoj smučanja v Sloveniji in evolucija alpske smučarske tehnike Avtor je v priročniku pojasnil pomene posameznih smučarskih in planinskih izrazov, potem pa se sprehodil od začetkov smučanja do danes, z razlago tehnik, smučarske kulture in uveljavitve smučarskega športa pri nas. SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO Narodopisni pregled Slovencev nam najprej prinaša vedenje o etnologiji nasploh, potem pa opis posameznih dejavnosti: gospodarstvo, promet, stavbe, prehrano, nošo, družbeno in pravno življenje, šege, verovanja, gledališče, ustno slovstvo, umetniško izražanje in posebno poglavje o času NOB. ULLMANN L.: Spreminjanja Znana filmska igralka nam je predstavila svoje življenje na Japonskem, v Kanadi, na Norveškem, v Angliji, svoje uspehe pri gledališču in filmu. Poskušala je prikazati velike spremembe v tem stoletju, ki vplivajo tudi na spremembe ljudi. MALENŠEK M.: Ujeti v času V romanu so opisani trije rodovi iz meščanske družine, v ospredju pa sta današnji srednji rod ter usoda članov družine in izobra-ženskega sveta v Ljubljani. Knjiga nam izraža značilnosti razvoja meščanske družbe nasploh. Filmi v decembru 1. 12. ob 19.30 in 2. 12. ob 16. uri — nemški western ZAKLAD V INDI- JANSKEM REZERVATU. 2. 12. in 3. 12. ob 19.30 — ameriški znanstveno-fantastični film BLA- DE RUNNER — IZTREBLJEVALEC. 6. 12. ob 19.30 — nemški erotični film JAVNA HIŠA V PARIZU. 8. 12. ob 19.30 in 9. 12. ob 16. uri — ameriški karate film GOLA PEST. 9. 12. in 10. 12. ob 19.30 — ameriška komedija DEKLETA S PLAŽE. 13. 12. ob 16. uri in ob 19.30 — hongkongški akcijski film SKRIVNOST NINDŽE. 15. 12. ob 19.30 in 16. 12. ob 16. uri — angleška kriminalka ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE. 16. 12. in 17. 12. ob 19.30 — ameriška komedija PORKY’S. 20. 12. ob 19.30 in 22. 12. ob 16. uri — ameriški fantastični film SU-PERMAN II. 22. 12. ob 19.30 in 23. 12. ob 16. uri — angleška kriminalka STRUP ČRNE MAMBE. 23. 12. in 24. 12. ob 19.30 — ameriški vojni film DIH VOJNE. 27. 12. ob 19.30 — nemški akcijski film HLADEN KAKOR LED. 29. 12. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriški akcijski film VOZNIK. 30. 12. ob 16. uri in ob 19.30 — avstralski pustolovski film KAMION SMRTI. Predstavljamo športne kolektive Tokrat predstavljamo smučarski klub Cerknica. V razgovoru sta sodelovala predsednik kluba Matjaž Kebe in tajnik Janez Zakrajšek. — Kdaj je bil ustanovljen smučarski klub? V letu 1973 se je v Cerknici zbrala skupina smučarjev in ustanovila smučarski klub. Njegov prvi predsednik je bil Tone Skuk. Vsako leto se nas na občnem zboru zbere okrog 50 članov. — Kako in kje se lahko občani vključijo v dejavnost kluba? Sprejmemo vsakogar, ki ima veselje do smučanja in tudi nekaj prostega časa za prostovoljno delo. Članarina v letošnji sezoni znaša za člane 400 dinarjev in za mladince 200 dinarjev. To ni samo članarina, ampak imajo člani posebne popuste pri nabavi smučarske opreme. To opremo lahko nabavijo s popustom tudi v cerkniški blagovnici. V naš klub se lahko včlanite pri njegovem tajniku, v smučarski sezoni pa v klubski sobici( v zgradbi kinodvorane vsak petek med 18. in 19. uro. — Kakšne popuste še imajo člani kluba? Poleg že omenjenih imajo člani še naslednje ugodnosti: — popust na vseh slovenskih vlečnicah 10 odstotkov, — popust na treh malih vlečnicah v Cerknici 50 odstotkov, — popust pri startnini na tekmah občinskega pokala 50 odstotkov. Popusti pri nabavi smučarske opreme pa so različni za posamezne artikle, ki jih nameravate kupiti. — Kakšen je načrt za smučarsko rekreacijo v letošnji zimi? S smučarsko rekreacijo v telovadnici smo pričeli že oktobra in sicer je dvakrat na teden. Treninge imamo organizirane za vse kategorije in sicer vsak torek in četrtek od 17. ure do 18.30. Ko bo zapadel prvi sneg, pa se bomo preselili na smučišče na Loškem, kjer bomo postavili tudi vlečnice. Sodelovali bomo na vseh tekmah občinskega pokala, ki ga v tej sezoni vodi naš klub. Omeniti velja tudi organizacijo prvega nočnega slaloma, ki ga bomo pripravili za novoletne praznike na Loškem. — Kaj bo novega za smučar j e-tekače? V sodelovanju med ZTKO Cerknica in TVD Partizan Nova vas so bile letos nabavljene motorne sani, tako da bomo tudi pri nas imeli pozimi vzdrževane tekaške proge na Loškem in na Lopatah na začetku Cerknice. Če pa bi se pokazalo zanimanje začetnikov za organizirano vadbo, bi ustregli tudi njim z vaditeljem teka na smučeh. — Ali boste organizirali smučarski tečaj? Med zimskimi počitnicami bomo organizirali že tradicionalni smučarski tečaj za vse kategorije. Ekonomska cena takega tečaja je dokaj visoka, zato se vsako leto obrnemo za pomoč na delovne organizacije, da zmanjšamo stroške smučarjem. Pomagamo pa tudi cerkniški osnovni šoli pri izvedbi šole v naravi, ker nima dovolj lastnega strokovnega kadra. — Bo kaj novega v občinskem pokalu? V letošnji zimi bo organiziranih pet tekmovanj. Novost je ta, da bo prvič tekmovanje tudi na Rakeku. Za vsa tekmovanja imamo organizirano časomerilsko ekipo, ki bo merila čase z elektronsko uro. Podelitev medalj za preteklo sezono bo v Loški dolini na prvi tekmi občinskega pokala. — Kako sodelujete z ostalimi društvi v krajevnih skupnostih? Dobro sodelujemo na področju organizacije občinskega pokala z vsemi smučarskimi klubi v občini. Sodelovanje na ostalih področjih, se pravi s taborniki, planinci, strelci in drugimi, pa ni na zavidljivi ravni. Mogoče smo tudi preveč zasedeni z svojo dejavnostjo in težko najdemo stike z drugimi športnimi društvi. —■ Ali bi želela še kaj dodati? Meniva, da smo z vztrajnim desetletnim delom v naši krajevni skupnosti dokazali, kako je zanimanja za smučanje dovolj, vendar potrebujemo v Ceknici smučarsko vlečnico, ki bo dala novega poleta našemu delu in rekreacijskemu smučanju. Ugotavljamo, da nas nihče še ni pohvalil, čeprav smo uredili razpadajoče Stale na Slivnici v lastni režiji in da vzdržujemo tudi tri male vlečnice. Kegljaške novice KEGLJAČI BRESTA V SLOVENSKI LIGI Kegljačem Bresta je v letošnji sezoni le uspela uvrstitev v slovensko ligo. Po večletnih dokaj uspelih tekmovanjih na turnirjih slovenske lige je kegljačem Bresta že več let zaporedoma manjkala samo še stopnička, da bi se uvrstili med šest najboljših ekip v Sloveniji, saj so se vsa leta uvrščali med 7. in 9. mestom. V letošnji sezoni je prišlo v kegljaškem športu do spremembe tekmovalnih sistemov, tako da je sedaj ustanovljena enotna osemčlanska slovenska liga ter dve drugi slovenski ligi in sicer vzhodna in zahodna. Brestovi kegljači so si po uvrstitvah preteklih let avtomatsko pridobili pravico do sodelovanja na izločilnih turnirjih za nastop v prvi slovenski ligi, vendar so se člani izvršnega odbora in igralci skupaj dogovorili, da se tega tekmovanja ne udeležijo in letošnjo sezono nastopajo v drugi slovenski ligi — zahod. Razlogi za takšno odločitev so predvsem: — pomanjkanje finančnih sredstev; samo za to tekmovanje bi bilo namreč treba zbrati 5 do 6 starih milijonov dinarjev (prijavnina, plačilo kotizacije za vsak turnir, prevoz); — kvaliteta ekipe se zaradi vrste težav s kegljiščem v Cerknici bistveno ni izboljšala; — tekmovanje v drugi slovenski ligi bi pripomoglo, da se ekipa stabilizira ter privadi na novi sistem tekmovanja — neposredni dvoboji ekip; — ne najboljši rezultati v prvi slovenski ligi bi verjetno slabo vplivali na občinstvo ter popularizacijo kegljaškega športa. Tekmovanje v drugi slovenski ligi se bo pričelo 5. januarja 1985. BREST — PRVAK NOTRANJSKE Na zadnjem izmed petih turnirjev ekipnega prvenstva Notranjske je ekipa Bresta tudi petič zmagala in tako osvojila naslov regijskega prvaka. Končni vrstni red: 1. Brest Cerknica 25 točk 2. Proteus Postojna 19 točk 3. Logatec 13 točk 4. Pivka 10 točk 5. Ilirska Bistrica 8 točk KAJ JE S KEGLJIŠČEM IN KEGLJANJEM? Neurejene zadeve z Brestovim kegljiščem v zadnjih letih še najbolj škodijo kegljanja željnim in kegljanju samemu. Nedvomno je potrebnega več posluha in hitreje reševati vprašanje o ureditvi objekta. Čim prej je potrebno združiti sredstva, opraviti obnovitvena dela in pravno registracijo ter kegljišče predati njegovemu namenu. To, kar (ne)počne-mo sedaj, povzroča propadanje kegljišča in nazadovanje v nekdaj že dobro razvejani, priljubljeni in za rekreacijo nadvse primerni dejavnosti. Trenutno je za kegljanje delavcev Bresta namenjen termin ob sredah od 19. do 20. ure 2 stezi in in od 20. do 22. ure 4 steze. L. Palčič — Kateri športni kolektiv predlagate za naslednjo predstavitev v Brestovem obzorniku? Ker vemo, da je mnogo težav v zvezi s kegljiščem, predlagamo-da bi predstavili kegljaški klub Brest. Pripravil F. Gornik Strelske novice REGIJSKO TEKMOVANJE STRELCEV S PIŠTOLO Strelska družina BREST je organizirala tekmovanje v streljanju z zračno pištolo FWB za kraško-notranjsko regijo. Tekmovanje je bilo na šestmestnem avtomatskem strelišču v cerkniški telovadnici. Tekmovalni pogoji niso bili najboljši, ker je bila istočasno košarkarska tekma-čeprav je bil termin za streljanje rezerviran. REZULTATI: Ekipno: L Repentabor Sežana 2. Postojna 3. BREST Cerknica I. Posamezno: L Karlo Baranja (Postojna) 355 2. Janez Matičič (Brest) 354 3. Darko Križman (Repentabor) 350 F. Mahne Krogov 10! 1008 1002 KrnSOV V spomin 3. novembra 1984 smo se vedno poslovili od naše dolg0-letne delavke Vere SMAJIČ. pustila nas je v svojem sedem!11’ štiridesetem letu. V TOZD Pohištvo je delala sC' demindvajset let na različnih delovnih opravilih. V tovarni pohištva se je * poslila kot sedemnajstletno b kle in se takoj vključila v de in napore kolektiva za krepi) . podjetja, ki daje kruh in soci®* no varnost občanom Cerknice-Verina smrt je globoko PL tresla kolektiv TOZD Pohištvo n z bolečino v srcih izraža glob0^ sožalje vsem njenim. Ohranili J bomo v trajnem spominu. Kolektiv TOZD POHIšT'0 BRESTOV OBZORNIK — glasilo £ lovne organizacije BREST Cerkm6 n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik LEVEC Marjan ŠIRAJ in Franc TRUDEN Foto: Jože ŠKRU , Odbor za obveščanje je družbeni upravljanja. Predsednica odbora: * ŠEGA. Glasilo sodi med proizvode Iz 7. prvega odstavka 36. člena zakona 0 ^ davčenju proizvodov In storitev v Pp $$■ tu, za katere se ne plačuje temeljnU^-vek od prometa proizvodov (mnenje * gR tariata za informiranje Izvršnega sve\ztj>l* Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. 0*"^ 1974). Naklada 2800 izvodov. Tiska Železniška tiskarna v w Ijani.