Tre mccH «IUIIII» P $233$ ' .l »t ss HARTL SII ADELMANN objekti tehnologije oprema iüü^lüüK Ü velenjska televizija je vedno bolj prisotna v naših domovih. Vse več je tistih, ki z zanimanjem pogledajo njene oddaje. STRAN 16 številka 40, cena 30 tolarjev 17. oktobra 1991 petič zapored Im najboljši Na 26. krosu občinskih reprezentanc Slovenije je velenjska reprezentanca že petič zapored osvojila prvo mesto, še pet posamičnih zmag . . . STRAN 10 iz rdeče dvorane v himalajo Velenje je bogatejše za nov športni objekt. V Rdeči dvorani so odprli umetno steno za plezanje, ki alpinistom in mestu veliko pomeni, gledalcem pa nudi lepe užitke. Slavnostno zasedanje zborov velenjske občinske skupščine Osrednja slovesnost v počastitev praznika občine Velenje je bilo slavnostno zasedanje zborov občinske skupščine. Udeležili so se ga tudi direktorji podjetij, strankarske vodje in župani sosednjih občin. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Velenja Pankrac Semečnik, ki je obudil spomin na 8. oktober pred 50 leti in poudaril, daje bil napad na Šoštanj pomembno narodno osvobodilno dejanje, ki je bilo v skladu z razpoloženjem narodno zavednih Slovencev vseh nazorskih opredelitev. Nanizal je nekaj pomembnih dosežkov, ki smo jih dosegli v občini Velenje v zadnjem obdobju in še zlasti poudaril, da nam je uspelo zagotoviti potrebna sredstva za razvoj podjetništva. Asfaltirali smo tudi mnogo cest, sanirali škode, ki so jih povzročile poplave ... Vse to pa je v senci velikih dogodkov Slowenije, ki se nekako simbolično zlivajo z našim 8. okto-bronm. Običajne podelitve priznanj in nagrad občine Velenje tokrat: ni bilo, saj so odlok o tem sprejeli delegati občinske skupščine šele pred nedavnim (nagrade bodo podelili na eni prihiodnjih zasedanj). Poslanci in gostje so se nato udeležili še slovesne otvoritve umetne stene za prosto plezanje v Rdeči dvorani, ki bo vnesla v naše okolje tudi alpinistični šport. (mz) Jžsv., § ;;f Odkupili za 66 milijonov dinarjev V občinah Velenje in Mozirje je menjava dinarjev v tolarje dobro potekala. Prvi dan je bila v enotah Ljubljanske banke Splošne banke Velenje v Šaleški in Gornji Savinjski dolini sicer velika gneča, kasneje pa se je umirilo. Skupno so odkupili v treh dneh za 66 milijonov dinarjev gotovine, od tega presenetljivo veliko v Gornji Savinjski dolini, kar 29 milijonov. Povejmo še to, da je banka pripisala obresti na vse vloge 7. oktobra, zato posebej opozarjajo vse tiste imetnike tekočih računov, ki koristijo limite, da morebitna negativna stanja nemudoma pokrijejo. (mz) Nove možnosti Šoštanja Velik del Šoštanja, pravzaprav celotno območje severno od železniške proge, leži na bogatih zalogah premoga. Zaradi tega zadnja desetletja na tem področju vlaganja v posodobitve in adaptacije, kaj šele novogradnje, niso bila dovoljena. Ta del Šoštanja je bil obsojen na propad, saj naj bi se že čez nekaj let pogreznil. Po letu 1987 pa so se razmišljanja spremenila in vse kaže, da na tem področju vsaj še tri desetletja ne bodo odkopavali premoga. S tem je dobil tudi ta del mesta nove možnosti. Urbanisti so velenjski vladi že predložili posebne strokovne podlage za izdelavo ustreznih prostorskih dokumentov. Z njim naj bi dovolili na območju tako imenovanega »šoštanjskega trikotnika« adaptacije, manjše dozidave, pa tudi nekaj novogradenj. Strokovne podlage so v javni razpravi, pripombe, mnenja in pobude pa pričakujejo v 14 dneh. (mz) Prejšnji petek so v Šoštanju nadvse prijetno sklenili teden otroka. Svojemu namenu so namreč predali obnovljene prostore vrtca Lučka. To je bil pravi praznik za otroke in vzgojiteljice, saj je doslej teklo življenje in delo v vrtcu v utesnjenih, skoraj nemogočih razmerah, za starše pa zato, ker bodo v prostranih igralnicah lahko otroci preživljali srečne dni. Naložba je veljala 9 milijonov dinarjev. Občina Velenje Učitelji bodo stavkali PLACE IN STAVKE Dolgo se je govorilo, pa tega nihče ni jemal resno. Stavka zdravnikov in učiteljev — kaj takega?! Nedopustno početje, saj jih vendar zavezuje zdravniška etika, učiteljska morala, saj je tu osamosvojitev, veliki ideali ... Toda prekipelo je ljudem v belih plaščih. Njihove kuverte so postale pretanke, sredstva za delo neprimerna. Izbira zdravil je vsak dan slabša. Vse manj je možnosti, da uspešno pozdravijo svoje paciente. Ptravzaprav vsi po vrsti zar-devajo, ko pišejo recepte in v obraz lažejo pacientom, da jim bo enako pomagalo tuidi to zdravilo, pa čeprav Iga leta predpisujejo drugo. V stiski so tudi učitelji. Tudi oni niso zadovoljni s plačami, tudi oni ostajajo brez osnovnih materialnih sredstev. Nikakor ne bi želel kar na pamet trditi, da so zdravniške in učiteljske stavke upravičene. Več kot jasno pa vsekakor je, da so razmere v šolstvu, zdravstvu in socialnem skrbstvu nevzdržne, vse prej kot v ponos sedanji družbi, ki bi morala namenjati ravno tem področjem največ pozornosti. Le kako si lahko predstavljamo uspešen nadaljnji razvoj brez srečnega in zdravega občana. Le kako si lahko predstavljamo dobro izobraževanje ob nezadovoljnem učitelju. Ob vsem tem je še marsikaj čudnega, marsikaj takš- nega, kar nas navdaja k sumničenju. Iz ust vladnih predstavnikov je pogosto slišati, da so se obremenitve podjetij znižale, podjetniki to odločno zanikajo. Kam gre torej ves ta denar, denar, ki je doslej pokrival zdravstvo, šolstvo ...? Toda učitelji in zdravstveni delavci so le majhen del nezadovoljnih, ki pač drznejo dvigniti glas. Le bežen pogled po podjetjih pokaže še bolj bedno sliko. Ob vsem tem se dogaja s plačami marsikaj nerazumljivega, nesprejemljivega, v meglo zavitega: Še predno je lahko zavejal nov podjetniških duh je vlada »pože-gnala« tajnost osebnih dohodkov. Tajnost predvsem za tiste, ki so pri koritu, ne za tiste, ki znajo in so boljši, ki odpirajo perspektive. Marsikaj se šušlja, številke so astronomske, tudi sto tisočakov in več menda. Preveriti jih ni mogoče, saj niti najodgovornejši sindikalni predstavniki ne vedo, koliko zaslužijo njihovi šefi. »Narod« vse to prenaša. Tiho je, saj te lahko velja predolg jezik delovno mesto. Ko pa se nezadovoljstvo poveča, ko je še večje in večje, ko sta beda in stiska preveliki, takrat so tudi ideali malo vredni. Mar niso sedanje stavke napoved mrzle jeseni in ledene zime? BORIS ZAKOŠEK Poročali smo že, da se je val nezadovoljstva zaradi nizkih osebnih dohodkov prenesel tudi na učitelje osnovnih šol občine Velenje. Sredi prejšnjega tedna so člani stavkovnega odbora prvič sedli za pogajalsko mizo s predstavniki republiškega sindikata vzgoje in izobraževanja ter občinske vlade. Pošiljanje dopisov na eden in drug naslov pa vse do zaključka redakcije (do torka opoldan) ni obrodilo željenih sadov. In zato od danes zjutraj učitelji osnovih šol občine Velenje stavkajo. Stavkali pa bodo tako kot zdravstveni delavci vse do uresničitve njihovih zahtev. V zadnjem, ponedeljko- vem, dopisu jim je sicer občinska vlada obljubila, da bo najkasneje do 28. oktobra nekatere njihove zahteve izpolnila, vendar pa to za nasprotno stran niso bili takšni odgovori, zaradi katerih bi napovedan štrajk preklicali. Težko je oceniti, kako se bo stvar odpletla, ker stojijo stavkajoči na eni, odgovorni za razvoj šolstva in izobraževanja v občini pa na drugi strani. Po mnenju prvih so glavni krivci za nastal položaj »doma«, druga stran pa zatrjuje, da ima platno in škarje v rokah republika. POOBLAŠČENI NIK NOVELL Inc. USA Tel.: 854-203 ZASTOP- kitajska restavhacua "ŠANGHAJ" HREN & YANG Cesta pod parkom 2, Velenje ® 063/855-734 vas vabi »sak dan od 12. do 16. in od 18. do 24. ure! ] XI r ov « j Begunci in državljanstvo Do torka se je na občinskem odboru Rdečega križa v Mozirju nekaj beguncev iz Hrvaške že odjavilo in jih je bilo še 173, vsem pa organizacija nudi vso razpoložljivo in možno pomoč. Prav tako do torka so na upravnih organih skupščine občine prejeli 82 vlog za pridobitev državljanstva, doslej jih je bilo rešenih 17, še več vlog pa pričakujejo, tudi glede na veliko število kandidatov, ki so ustrezne formularje že dvignili. OBČINA VELENJE Do zaključka redakcije (v torek popoldan) so na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje zapisali v poseben seznam že 215 begunca iz sosednje Hrvatske. Od tega jih le 48 začasno prebiva v hotelu Paka v Velenju ali v Domu učencev Velenje, vsi ostali pa so našli začasno streho nad glavo pri prijateljih, sorodnikih in znancih. Proč z NOB Osnovni šoli »Šlandrove brigade« Ljubno ob Savinji in »2. grupe odredov« Mozirje to nista več. Preimenovali sta se namreč v osnovni šoli Ljubno in Mozirje. Kratko in jedrnato, čudno pa je, da kakšne posebne utemeljitve za to ni bilo, predlagatelji in sprejemalci odločitev pa so najbrž pozabili kdo je prejšnja imena predlagal in sprejel. Naj bo tako ali drugače, dodatno velja povedati, da štiri osemletke v mozirski občini poslej niso več delovne organizacije, temveč samostojni zavodi, prav tako je po novem zavod vzgojno-varstvena organizacija. Sklepe o tem je sprejela občinska skupščina, (jp) Koga bo bolelo? Splošno zdravstvo, zobozdravstvo in lekarniška dejavnost so poslej v mozirski občini organizirani kot trije samostojni javni zavodi. Občinska skupščina je namreč na zadnjem zasedanju sprejela sklep o izločitvi vseh treh dejavnosti iz Zdravstvenega centra Velenje in sklep o ustanovitvi treh samostojnih zavodov. Prvotni predlog je sicer bil, da bi bila zavoda samo dva. Splošno zdravstvo in zobozdravstvo kot enoten Zgornjesavinjski zdravstveni dom, vendar je svoje rekla stroka in odborniki so, kljub svojim pomislekom, njene utemeljitve sprejeli ter ustanovili zavod posebej za zobozdravstvo. (jp) Iz Trebč na Kozjansko Čeprav so uradno še vedno rekli, da so v Podsredi odprli v stari Sotovški domačiji novo informacijsko središče Spominskega parka Trebče, je več ali manj jasno, da se ta spominski park vse bolj spreminja v Spominski park Kozjansko. Trebče so svojčas seveda imele »pomen« zaradi bivanja in dela Tita, zdaj naj bi informacijski center usklajeval dogajanje na širšem območju Kozjanskega. Park naj bi celo razširili na območje doline Gračnice v laški občini, pa tja do Planine pri Sevnici v šentjurski občini. Zajemal naj bi pravo celotno osrčje Kozjanskega, ki naj bi ga zaščitilo kot naravno in kulturno dediščino. Sedež centra parka je bil doslej v Bistrici ob Sotli, zdaj pa so ga prestavili v Podsredo, bolj v pravo osrčje Kozjanskega in v kraj, ki se postavlja z bogato staro dediščino, (k) Dobro je, da veste Tistim, ki se podajate na pot proti Laškemu in Zidanemu mostu, morda ne bo odveč opozorilo, da so se v Celju spet spremenile prometne razmere in da morajo na to paziti prav vozniki, ki se podajajo v to smer. Zaradi obnove so pretrgali namreč eno od povezav z Laškim — obnavljajo Zidanškovo ulico; zaradi tega morajo potniki proti Laškem prek mestnega parka ali pa po drugi strani po Aškerčevi ulici in mimo železniške postaje. Komunalci obljubljajo, da bodo z deli. pohiteli in bodo obnovitvena dela na prvem delu končali do konca novembra, (k) Krivci in tisti drugi Piše: VINKO VASLE Ko je zadnjič eden od Demosovih prvakov predlagal, da naj bi zaradi svete verodostojnosti in v prid preprečitve manipulacije naša demokratična televizija v celoti prenašala pre-klanja skupščinskih poslancev, je predlog imel eno samo napako! Predla-galec je namreč pozabil, zaradi česa nam je razpadla zvezna partija — preprosto zato, ker so njene seje javno prenašali. Danes po Ljubljani že govorijo, da bi se bilo sovražnikov najbolje znebiti tako, da bi jih postavili vrednotenju javnosti pred kamere. Problem je — vsaj kar zadeva parlament — v tistih poslancih, ki kronično primanjkujejo in se ne ve, ali to počenjajo zanalašč, ali pa jih sedanja demokracija ni najbolj prepričala. V vsakem primeru jih gospod general televizije Jerovšek s kamerami ne more uničiti. Razen, če jih na silo in s teritorialci pripelje v studio in jih razkazuje javnosti. S tem, da bi teritorial-ce obvezno moral voditi go- spod Rudi Šeligo, predsednik sveta RTV, ki se ga baje na tej ustanovi bojijo še vratarji, da o novinarjih sploh ne govorimo. Podpisani pa sploh okrog zaradi njega letam oborožen. Torej, hočem samo reči, da je TV močan medij, čeprav je res, da Slovenski demokratični zvezi niti to ni bilo potrebno, pa je vseeno razpadla. Na njenem kongresu je bilo nadvse zabavno, kar lahko rečem samo še za zadnji kongres slovenskih komunistov! Takrat so namreč prakomuni-sti (naša vrla stara garda) bili šokirani, ko so na oder pričeli prihajati novokomunisti (zdaj prenovitelji) in se je na primer nekaj revolucionarjev spraševalo, ali niso morda zgrešili in prišli nekam, kamor niso želeli. Kam so potem prišli pa je tako in tako znano. Tako nekako je bilo tudi na kongresu zdaj že pokojne enotne SDZ! Že na začetku je za govorniški oder prišel delegat Venišnik in povedal, da je treba poskrbeti tudi za revne in uboge in smo se glasno muzali, ker je bilo očitno, da človek ni v pravi stranki. Takrat se je namreč že vedelo, da bodo zmagali desni narodnjaki pred sredinskimi liberali in zdelo se mi je, da je ob nastopu tega delegata gospod Rajko Pirnat rahlo bledel in je tudi zato človeku skušal dopovedati, da se oddaljuje od tematike. Kar bi z drugimi besedami lahko pomenilo, da naj zamenja stranko, ker med desnico že ne bo mogel prosperirati s socialo in zaščito revnih družbenih slojev. Navsezadnje so to počenjali v imenu pravičnosti bivši levi levičarji, za desnico se pa to kakor ne spodobi. Karkoli že se je na tem kongresu zgodilo, važno je, da smo dobili odlično narod-nozabavno stranko, ki bo gradila na narodu, ne pa na posamezniku, pa na tradicionalnih vrednotah, ali — kot so nas podučili narodnjaki — na novi postmoderni politični paradigmi, kar so nekateri zlobneži že na kongresu ilustrirali z zlobnimi primerjavami s fašizmom in nacio-nalsocializmom, Franček Rudolf pa jim je ponudil tudi konkretne usluge — da jim da na razpolago program fašistične stranke s svoje nočne omarice, je bil zgovoren. To so seveda bila pretiravanja — vsaj upati je tako — ampak, poleg Peterletove stranke družinskega petja in frajtona-rice, smo končno dobili še stranko jodlarjev in irhastih hlač, kot je spet zlobno rekel demokratično prebujeni Rudi Šeligo. Naj ji bo srečno seveda! Gospod predsednik parlamenta France Bučar pa je bil naravnost odličen. Lotil se je Peterleta, ki mu ni dovolj, da so poslanci več kot eno leto zvesto pritiskali na sivo tipko, ampak naj bi to počenjali tudi v prihodnje in za vekomaj amen. In ko so v zboru združenega dela Peterletu odklonili predlog zakona o lastninjenju in zahtevajo novega, jih je Lojze po TV nadrl. Kar ni nič čudnega, ker je vse doslej funkcioniral kot predsednik vlade in parlamenta in je skušal nekaj zbezljanih ovčic naučiti reda in discipline. In je za spremembo med svojimi belimi ovčicami odkril lep trop črnih, kar naj bi doslej veljalo samo za zlobno opozicijo. Kako se bo tokončalo, še ni jasno, ker se tudi Janez Janša še ne more odločiti, v kateri novi-stari SDZ bi bil in si je v dveh dneh trikrat premislil, kje da (ne) bo. Pri Pir-natu jih je namreč nekaj več, pri Ruplu pa je veliko boljših. Ampak, konec dober, vse dobro! Čeprav je zdaj zaradi vsega opisanega v Demosu rahla paranoja in se vodilni sestajajo non-stop po ilegalnih skrivališčih okrog Ljubljane, da bi Demos malo zakrpali. In spominjajo na člane OF, če primerjava ni preveč bogokletna. Vidite, ni nujno, da gre gre ravno za komuniste in televizijske prenose, da nekaj propade. Dovolj je že samo rahla demokracija, pa se stvari izčistijo, kar je slabo za demokracijo seveda ... Ce.0s/^ö oßmocje. Med poslovnostjo in politiko Pravijo, da po vsaki krizi vedno zmaga trgovska logika in da tudi v nobeni vojni gospodarski tokovi niso povsem zamrli. Za podjetja, ki so jih te naše čudne razmere močno prizadela, je to sicer kaj slaba tolažba in na to ne morejo kaj preveč računati; trdnejša je naslomba na tuja (ne tuja po naši novejši delitvi, ampak tista že prej tuja) tržišča. V naših razmerah pa je treba seveda obdržati tiste povezave, ki res slonijo na zdravih osnovah. Da vseh tokov res ni mogoče enostavno presekati, kaže tudi obisk poslovnežev iz (srbskega) Kragujevca v Zrečah. V Zastavi so sicer proizvodnjo vozil precej zmanjšali, vendar pa tudi za te, ki jih še delajo, močno potrebujejo dele. Pa ni čudno, da bi seveda tudi radi homokftietične zglobe, pomemben del za vozila, ki jih izdelujejo v Uniorju. O poslovnih odnosih med tema dvema podjetjema smo sicer že pisali, saj so se Kragujevčani pogosto obnašali nekorektno, bili so tudi slabi plačniki. Toda nuja jih je zdaj pripeljala v Zreče, da se pogovorijo o bodočem poslovanju. Ko je namreč vprašanje zagotavljanja vsakodnevnega kruha, visoka in načelna politika marsikdaj odpove, oziroma odpove slepa poslušnost visokona-čelni politiki. Seveda pa je tudi res, da tudi Uniorju tak posel pomeni precej. Ko so urejali obrat homokineti-ke, so seveda računali tudi na Zastavo. Zaradi zapore poslovanja s tem podjetjem so tudi morali znižati proizvodnjo; zaradi 40 odstotnega znižanja so morali nekatere delavce premestiti na druga delovna mesta, nekaj jih je občasno ostajalo doma. Vneto so sicer iskali nova tržišča, vendar na hitro ne gre. Iz Uniorja sicer zdaj odhaja na tuje že tri četrtine izdelkov, medtem ko so jih v začetku leta tjakaj prodali še slabo polovico. Kljub taki usmerjenosti na zahod pa poslov z Zastavo ne bodo opustilis; če bodo Kra- gujevčani nastopali kot pravi poslovneži in nabavljeno robo tudi plačevali. In — seveda — če bodo našli poti za prevoz robe. Ta pa je pogosto tudi v srbskih rokah, saj Srbi na madžarski meji ne puščajo na svoje ozemlje vseh tovornjakov z našo robo. Poslov naših organizacij s tistimi v južnejših republikah, tudi v Srbiji, je še nekaj. Vendar je zanimivo, da nekateri o tem niti ne govorijo radi. Predvsem ne partnerji iz Srbije, saj se bojijo, da bi se še v to vmešala politika in jih prisilila k umiku. (k) i^i Scvvitysl^g - saXesR^a nasveta* Presenečenj še ni zmanjkalo Ko smo že vsi mislili, da smo Slovenci rasti in da spet živimo le pod našo domačo lipo, se je vsa stvar obrnila in pristali smo na tolarju. Nekateri zdaj razlagajo, da je beseda tolar nastala iz talarja, torej krožnika, pa zdaj tudi mislijo, da bomo s tem denarjem imeli vse res tudi kar na krožniku. Tako ime novega slovenskega denarja je mnoge seveda presenetil; mnoge celo bolj kot (ne)pričakovan odhod prvega moža velenjskega zdravstva v pokoj, ali zadnji štrajk ljudi v belem, pri katerih se je zgodila izjema, da niso dobili takoj zahtevanih višjih plač, kar se je pri dosedanjih štraj-kih kot po čudežih dogajalo. Nekateri pravijo, da se nam je z izdajo svojega lastnega denarja odvalil kamen od srca, druge pa močno moti kamen na tem našem začasnem brezimnem denarju. Severnim sosedom smo s knež-nim kamnom segli do srca in prestrašili so se, da to že pomeni, da naj bi tak slovenski denar kmalu veljal tudi na območju, kje je domoval ta kamen. Oni imajo Slovence seveda radi — ampak predvsem v svojih trgovinah. Čeprav je presenečenj še veliko, se nam nekatere stvari niti ne zdijo več presenetljive. Če Gorenju tam na jugu ukradejo kako trgovino ali servis, to že niti ni več pravo presenečenje. Za našo razgibano stvarnost tudi ni več presenečenje, če se bo že v kratkem izkazalo, da je imel prav direktor rudnika, ko je napovedoval, da bodo tudi po velenjskem črnem zlatu že kaj kmalu močneje povpraševali. Kaj lahko se zgodi, da bomo v temi, ker ne bomo mogli dobiti dovolj premoga iz teme zemeljskih globin. Velenjski šolniki pa bi seveda rekli, da je presenetljivo, če bi njihovim željam in zahtevam v občinskem vrhu vendarle kdo pravočasno prisluhnil. Svojevrstno presenečenje naj bi bilo tudi to, da zdaj že kar ljudje raznih dejavnosti terjajo, da bi bil gospod obrambni Janša njihov minister. Eni seveda res mislijo, da bi bilo to dobro, drugi pa le cikajo na to, da bi moral tudi njihov minister biti tako oster in prodoren in bi si znal zagotoviti toliko denarja, kot si ga je znal naš obrambnik. Razni poslanci si seveda tudi želijo, da bi se zgodili še kaki čudeži ali presenečenja; da bi se na primer seje ne vlekle kot kurja čreva in se ne končevale tam, kjer se končujejo čreva, ampak bi pokazale res prave rezultate. Seveda bi še lahko pisali o presenečenjih širšega državnega in ožjega regijskega ali občinskega in krajevncskupenskega pomena. Kajti presenečenja nas bojda čakajo za vsakem vogalom. In vsak čas. Nekateri pravijo, da bi se kako novo presenečenje lahko zgodilo že na naslednji občinski seji; da bi spet kdo zahteval nezaupnico županu. No — to pa ne bi bilo več nikakršno presenečenje! (Kr) Zasedali zbori velenjske občinske skupščine v w Kratek zapis s skupnega zasedanja zborov velenjske občinske skupščine, z 8. oktobra, smo zapisali že v prejšnji številki Našega časa. Zasedanje je bilo sicer plodno, a vendar dolgotrajno, tako da so delegati dorekli le štiri vsebinske točke dnevnega reda, saj se jim je zataknilo pri kadrovski razrešitvi vršilca dolžnosti direktorja Zdravstvenega zavoda Velenje. Ločena zasedanja so preložili na ta :orek. Ustavimo se še pri prejšnjem skupnem zasedanju. Občina Velenje ima nov statut, v celoti usklajen z amandmaji republiške ustave, potrdili pa so tudi svoj delovni program do konca leta. Tu so imeli poslanci kar vseh zborov precej pripomb, še zlasti pa so zahtevali, da skupščina še v letošnjem letu (na to so že nekajkrat opozarjali) razgrne problematiko šolstva in zdravstva ter krajevnih skupnosti. Zeleni pa so menili, da je mogoče še v tem letu izdelati in tudi sprejeti ustrezne odloke o odlaganju, zbiranju in predelavi odpadkov. Ponudili so tudi svojo strokovno pomoč. In čemu bodo delegati še namenjali pozornost v tem letu? Kar nekajkrat bo tekla beseda o proračunu. Pregledali bodo, kako ga uresničujemo, obravnavali letošnji rebalans in skušali oblikovati tudi proračun za prihodnje leto. Sprejeli naj bi tudi kar nekaj prostorskih dokumentov, med njimi zazidalni načrt drobnega gospodarstva TUŠ, ureditveni načrt kamnoloma Podgora, prostorsko ureditvene pogoje centralnega dela Velenja, ureditveni načrt grajskega hriba ter odlok o ekološko sanacijskem programu. Razglasili naj bi še naravno in kulturno dediščino, spremljali gospodarska gibanja in še mnoge tekoče zadeve. VEČJI POUDAREK DROBNEMU GOSPODARSTVU S precejšnjo zakasnitvijo so poslanci velenjske občinske skupščine spregovorili o letošnjih polletnih gospodarskih gibanjih. Gospodarstvo se otepa z mnogimi problemi, najbolj zaskrbljujoči pa so vsekakor podatki o padcu industrijske proizvodnje in zaposlenosti. V prvem polletju je industrijska proizvodnja upadla v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 2,8 odstotkov. Spodbudnejša so izvozna gibanja. Sorazmerno visok izvoz smo do polletja še povečali za 2,9 odstotkov in dosegli 107 odstotno pokritje izvoza z uvozom. Spodbudno je tudi naraščanje obrtnih obratovalnic in zasebnih podjetij. Število obrtnikov se je povečalo za 68, pri njih zaposlenih delavcev pa za 40. V občini imamo že tudi 114 zasebnih in 7 mešanih podjetij. V razpravi so bili poslanci še zlasti zaskrbljeni nad neplačanimi računi našim podjetjem iz drugih predelov Jugoslavije in nad zaplembami premoženja. Sicer pa so menili, da je treba še bolj podpirati razcvet podjetništva in drobnega gospodarstva, kjer se odpirajo nova delovna mesta. Pozitivno so ocenila delovanje sklada za razvoj tega področja, nekateri pa predlagali tudi razpis obveznic občine Velenje, ki bi jih prav tako porabili za prej omenjene namene. Sejnino namenili hrvaškim beguncem Delegati so precej pozornosti namenili hrvaškim beguncem, ki jih je tudi v občini Velenje precej. Še zlasti so opozorili na stiske tistih, ki niso pridobili statusa beguncev in torej niso pod oskrbo Rdečega križa. Na predlog Milice Kovač so celotni izkupiček sejnine namenili Karitasu, ki pomaga tudi tem beguncem. Razmišljanja delegatov Bogdan Menih (DPZ) se je zavzel za prostorsko razrešitev Občinske organizacije Rdečega križa, Branko Nimac (DPZ) je izrazil solidarnost s Hrvaškim narodom, Srečko Meh pa menil, da naj bi na dnevni red občinske skupščine uvrstili celovito poročilo o problematiki beguncev. Opozoril je še na to, da v občini nimamo, kljub silni problematiki za polni delovni čas zaposlenega vodnogospodarskega inšpektorja ter predlagal, da bi na dnevni red skupščine uvrstili problematiko družbenih dejavnosti. Stane Lipnik (KS) predlaga oživitev programa plinifikacije obrobnih krajevnih skupnosti (predsednik vlade Franjo Bartolac mu je pojasnil, da se aktivnosti nadaljujejo). Delegat Belih vod je želel vedeti, kako je z vzdrževanjem gozdnih cest, delegat Starega Velenja pa se je zavzel za gradnjo pločnika po levi strani Partizanske ceste ter opozoril na to, da je Vegrad odprl diskontno prodajo pijač brez vednosti krajevne skupnosti. Opozoril je še na to, da koristijo staro Jusu-povičevo hišo brezdomci. Delegat Planine iz zbora združenega dela pa je menil, da nosi skupščina del odgovornosti za razmere, ki so v šolstvu, saj kljub predlogom te problematike še ni uvrstila na dnevni red. MIRA ZAKOŠEK Odpravljanje posledic poplav Konec zafrkavancije z NIVO-jem V petek so se na prvi jesenski seji zbrali odborniki vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Na dnevnem redu je bila tudi nenehno aktualna in zelo pomembna točka — odpravljanje posledic lanskoletne vodne katastrofe, katere »privo obletnico« bomo kmalu slavili, je trpko pripomnil eden iz-imed razpravljalcev. Kljub temu, da je bilo veliko fpripomb na izvajanje nekaterih edel, je skupna misel vendarle enotna, da seje namreč na najbolj ogroženih območjih veliko naredilo. Rešena je večina stanovanjskih problemov, zgrajenih je bilo (in še bo) veliko mostov in brvi, popravljenih veliko kilometrov cest, opravili so ogromno drugih del s pomočjo solidarnostnih sredstev, s prispevki in delom domačinov in drugih dobrih ljudi in organizacij. Velik delež za uspešnost izvajanja ima tudi zavod za odpravljanje posledic poplav in razvoj Zgornje Savinjske doli- Na podlagi kredita svetovne banke je trenutno v pripravi in v izvajanju devet projektov, štiri še načrtujejo, z njimi pa bodo predvsem sanirali vodovode, kanalizacijski sistem in gradili čistilne naprave. Žal se je doslej vse premalo naredilo pri sanaciji vodotokov in njihovih nabrežin, pri čemer so odborniki izrekli ostre obsodbe na ra- čun celjskega NIVO-ja, ki se pri svojem delu obnaša več kot monopolistično, je namreč projektant, izključni izvajalec (v Savinjski dolini do Ljubnega in v Zadrečki dolini) in svoje (ne)delo tudi sam nadzira. Po trditvah občinskega vodstva so tudi kakršnikoli pošteni in z zdravo pametjo združeni pogovori z NIVO-jem nemogoči. Prav po zaslugi celjskega podjetja je spet v ogromni nevarnosti Savinjski gaj in z njim veliko naselje Loke. Le malo večja poplava bo zagotovo izničila skoraj enoletna vlaganja in napore. Prepotreben Delejev jez nad Mozirjem so (ne)dogradili, obenem vodi dobesedno odprli pot v strugo proti Savinjskemu gaju in naprej, nato pa (brez znanega razloga) delovišče zapustili. Res je vprašanje do kdaj bodo v mozirski občini takšno delo in vedenje še trpeli. Zato so odborniki občinsko vodstvo zadolžili, da vse skupaj takoj razčisti. Najpomembnejše vprašanje pa je seveda cesta Ljubno —Luče. O njenem Delejev jez. Voda (še) ni nora in še vedno teče navzdol, malo višje se razhudi, ruši in uničuje; zima se bliža! stanju (in pomenu) ne kaže treh letih če . . . Če bodo pro- zgubljati besed, dejstvo pa je, jekti pravočasno narejeni in če da bodo z gradnjo pričeli po- bo z mednarodnim kreditom mladi in jo zgradili v približno vse po sreči. (jp) Občina Velenje Stranka SDZ zaenkrat enotna Konec minulega tedna se je v strankarskem prostoru v republiki Sloveniji dogodilo to, kar so nekateri že napovedovali mnogo prej. Socialdemokratska stranka, ena od močnejših v koaliciji Demos in tudi v parlamentarnem sistemu, je razpadla na dva dela: na Ruplovo liberalno in Pir-natovo narodnjaško. Zakaj je do razhajanj prišlo, je bolj ali manj znano, čas pa bo razkril gotovo tudi preostalo ozadje dog;ajanj. V občini Velenje socialdemokratska stranka vključuje okrog 150 članov, ki so na ponedeljkovi seji ta teden analizirali dogodke v Ljubljani, pregledali programa obeh strank, našli pa nič takš.nega, kar bi bil dovolj tehten razhog za delitev. Po njihovem mnenju je bilo odločanje preura-njemo. Bolj pametno bi bilo če bi se sttrankini možje v Ljubljani o vserm prej pogovorili. Namreč pri wsej zadevi močno prihajajo v ospredje nasprotja, ki imajo svoj izvor drugje. Da je bilo vse skupaj nepotrebno, pa najbrž ni treba posebej poudarjati. Sicer pa se bodo člani socialdemokratske stranke v občini Velenje, ki zaenkrat ostaja še enotna, o vsem temeljiteje dogovorili na jutrišnjem (v petek) zboru v skupščinski dvorani. Franc Pečovnik, podpredsednik SDZ za velenjsko občino o tep pravi: »Za mlado slovfensko državo, ki si utira pot samostojnosti, in ki se pri tem srečuje z velikimi gospodarskimi težavami, notranje razprtije v stanki niso dobrodošle. Prej škodljive. Sedanja in tudi kasnejše vlade potrebujejo za izdelavo vladnega programa jasne strankarske usmeritve. To, kar pa se dogaja v naši stranki sedaj, pa zavira vse skupaj. Pričakujem, da se bodo možje v Ljubljani vendarle pametno dogovorili. V občinskem prostoru ne predvidevam kakšne delitve članstva na dva dela, ker za to ni potreb.« Brezposelnost stalno narašča V velenjski občini je bilo prejšnji mesec prijavljenih na območnem Zavodu za zaposlovanje 1727 oseb, ki so iskale zaposlitve. V mesecu septembru seje to število še povečalo. Na novo seje prijavilo 226 oseb, tako daje sedaj skupno število vseh prijavljenih iskalcev zaposlitve 1844. V mesecu septembru so uspeli najti delo 109 osebam, kar je glede na situacijo, v kateri je naše gospodarstvo, velik uspeh. Med tistimi, ki iščejo prvo zaposlitev je še vedno 75 % takih, ki imajo vsaj III. stopnjo izobrazbe; na novo se jih je v mesecu septembru prijavilo 213, njihovo skupno število je sedaj 613. Večina teh čaka na opravljanje pripravništva. Povedali smo že, da sofinanciranje pripravništva ni več tako ugodno za delodajalca, saj ga po novem financira Zavod za zaposlovanje le 50%, 100% pa le, če se delodajalec obveže in zaposli pripravnika za nedoločen čas. Na Območnem zavodu za zaposlovanje so že pričeli z organizacijo brezplačnih programov izobraževanja, ki iskalcem zaposlitve sicer ne zagotavljajo, omogoča pa jim večjo konkurenčnost na trau delovne sile. (bš) Občinska zveza prijateljev mladine Za lepše otroštvo Ob tednu otroka se je sestalo predsedstvo občinske zveze društev prijateljev mladine Velenje na slavnostni seji. Na njej so ocenili svoje delo, izrazili negotovost zaradi zaostrenih ekonomskih pogojev, ki se odražajo na žalost tudi v dejavnostih za otroke. Na seji pa so podelili tudi priznanja tistim, ki že dolga leta žrtvujejo svoj prosti čas za otroke. Letošnja priznanja so prejeli: Anica Podlesnik, ki je z otroki povezana skoraj vse življenje. Bila je organizatorica in pobudnica številnih srečanj otrok. Vodila jih je na pohode v kraje znane iz naše zgodovine, z njimi je bila v planinah. Anica pa ima tudi dar, da zna otroke pridobiti, se z njimi spoprijateljiti, postati njihova zaupnica, svetovalka, vzgojiteljica, vzornica . . . Irena Jager je aktivna v društvu prijateljev mladine KS Edvarda Kardelja. Otroci jo poznajo kot dobro mentorico športnih aktivnosti. S svojimi bogatimi izkušnjami je pomagala izvesti številne športne igre, vodi pa tudi krožek namiznega tenisa na osnovni šoli Veljka Vlahoviča. Štefka Strožič je aktivna v društvu prijateljev mladine Lokovica. Dobro ve, kako razvejana je krajevna skupnost Lokovica, saj jo je mnogokrat prehodila, ko je vabila otroke na razne prireditve. Je aktivna soorganizatorica vsega, kar v kraju pripravljajo za otroke, še zlasti pa prepričljiva, ko se otrokom predstavlja kot »Starka ziina«. vi v tednu. Drugačna zaradi 115-lefnice praznovanja de-javmosti doma, zaradi aktivnosti, ki so jih ob tej priložnosti pripravili bodisi varovanci sami ali njihovi večkratni razvedrilni gostje (učenci podružnične šole Pesje, člani moškega pevskega zbora društva upokojencev Velenje). Praznovanje pa je potekalo pod geslom »doidajmo življenje letom«. Jedilnica doma je bila premajhna za vse, ki so se zbrali na proslavi ob praznovanju jubileja. Ta si je tolikšno pozornost govoto zaslužil, saj je bilo v teh 15 let vtkanega toliko truda in skrbi za lepo jesen starejših občanov. »Pred mlad kolektiv je bila na začetku poti postavljena zahtevna naloga, ki smo jo dokaj uspešno uresničili. Le pri tem, da bi postal dom hotelski tip, kljub prizadevanjem nismo uspeli. Nasprotno. Naš dom postaja vse bolj podaljšana roka bolnišnice in temu primerno smo morali prilagajati tudi dejavnosti. Skoraj nikakršnih izgledov tudi v bližnji prihodnosti ni, '"da bi bilo kako drugače, saj smo lani izpadli iz programa republiške skupnosti pokoj- Na proslavi ob praznovan lili za trud tje življenjs kazali poz v drugem s so poskrbel moškega pe tudi varovai ninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije,« je med drugim poudarila v svojem slavnostnem govoru direktorica Doma za varstvo odraslih Helena Imperi. Kljub nerožnatim časom ciljev ne manjka. Želijo se bolj povezati s krajevnimi skupnostmi in podmladkom Rdečega križa. Njihova velika želja pa je tudi ustanovitev gerontološkega centra ter centra za dnevno bivanje oseb. Sami bodo za to storili kar se bo storiti dalo, pomoči pa se nadejajo tudi od širše skupnosti. Le tako, zatrjujejo, bodo lahko ohranili dom za to in prihodnje generacije. prebuja Kosobrin za boljše zdravje Podjetništvo in razmah drobne obrti je Velenje že dodobra razgibal. Rušijo se monopoli in veliki podjetniški kompleksi so vse bolj prisiljeni verjeti, da je napočil čas konkurence in ponudbe boljšega. V krizi je odločujoča dostopna cena ter solidna kvaliteta. Seveda tudi prava usmeritev, strategija in marketing. Preživel in razvil se bo tisti, ki bo ugnai vse navedene pogoje. Krajani Starega trga v Velenju so si začrtali podjetno nalogo, oživiti podgrajsko jedro in ga usposobiti za drobno obrtništvo, ter malo podjetništvo s trgovino. Posodobljena podoba osrednjega dela trga že kaže prve znake razvoja, načrtov in volje pa je še veliko. Domačini so prepričani, da bo kmalu tudi najnujnejši denar. Te dni bo podjetnik Tone HREN v Starem trgu 19 odprl že svojo drugo prodajalno v Velenju. Prav v Starem Velenju je našel zanimivo lokacijo za novi program, ki smo ga Velenjčani gotovo pogrešali. Domača zeliščna lekarna »KOSOBRIN« se bo odlično ujemal z dopolnilnimi storitvami za zdravje, dobro počutje in kulturo naravne nege telesa. Že v ponedeljek, tako pa še naslednja dva dni, je v Ko- Previdnost ■ mati modrosti Akcija »prvi šolski dan — varina pot v šolo in domov« je potcekala uspešno, so na zadnji sejii menili člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem proimetu. Najbolj se je izkazala welenjska policija, z njo tudi uičenci prometniki, ki so prve iin naslednje dni novega šol-skefga leta nadzorovali najbolj obrremenjene prehode za pešce blizeu šol in vrtcev. Razen tega so vv akciji sodelovali tudi člani MMD Velenje, drugi pa žal ne,..i.čeprav so bili zaželeni. V času »tedna prometne varnosti«, ki je v občini Velenje potekal od 7. do 14. oktobra. so na vse šole poslali razpis za najboljšo risbo na prometno temo in bodo risbe tudi razstavili. V nadaljevanju seje so člani SPV spregovorili še o brezplačnem tehničnem pregledu, bil naj bi na APS-u ter o izrednem tehničnem pregledu traktorjev. Za obe aktivnosti bodo datum določili kasneje. Med druge aktivnosti sodi tudi vsakoletno občinsko tekmovanje »kaj veš o prometu«, ki bo v soboto, 26. oktobra, na OŠ Veljka Vlahoviča. Na seji so opozorili še na nekaj pomanjkljivosti. Nujno bi bilo treba urediti varen prehod za Dešce čez Jenkovo cesto pri OŠ Antona Aškerca. Tu namreč cesto vsak dan prečka največ učencev. Potrebno bi bilo izvesti izobraževanje za učence — prometnike. Mnogi mladi bi radi vozili kolo z motorjem in zato nimajo potrebnega potrdila, ki ga dobijo po uspešnem preizkusu znanja cestno-pro-metnih predpisov. Pobuda je bila, da bi tem mladim voznikom omogočili, da bi to potrdilo dobili čimprej. In še to. Za večjo varnost v prometu bo poskrbel tudi Veplas in sicer tako, da bodo njihovi strokovnjaki brezplačno testirali varnostne čelade. B. Mugerle sobrinu sprejemal paciente zelo priznani psihoenergote-rapevt iz Krakowa, Roman JANISZEWSKI. S Svojim znanjem, izkušnjami ter naravno sposobnostjo lahko pomaga pacientom, ki imajo kakršnekoli zdravstvene težave. Janiszewski, ki že nekaj časa uspešno nudi vsaj enkrat mesečno po tri dni. Ker je s svojo naravno močjo in pridobljenim znanjem uspe- šen pri odpravljanju raznih telesnih in duševnih težav pacientov, ne bo postavljal le diagnoz, temveč bo »pomagal« ljudem iz stisk ter do zdravja. Dejstvo je, da se stari običaji in nove izkušnje prav lahko srečajo in uspešno dopolnijo občanove potrebe ter želje. Jože Miklavc ONESNAŽENOST ZRAKA V tedenu od 7. 10. 1991 do 13. 10. 1991 so povprečne 24-urne koncentracije SO, prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-gramov za urbana in industrijska območja 100 mikro gramov za neindustrij., zaščitena in rekreac. obm. v naslednjih dneh: 10. 10. 1991 na Velikem vrhu 120 mikro g/m° v Zavodnjah 170 mikro g/m' 12. 10. 1991 v Zavodnjah 120 mikro g/m3 DNEVNE KONCENTRACIJE od 7.10.do 13.10.1991 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) ZAV. VEL. G.G. MAX. POLURNE KONCENTR. od 7.10. do 13.10.1991 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. TOP. V. V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE G.G. H 7.10. m ino. ^S 8.10. LZl 12.10. Hü 9.10. m ».io. odaek za varstvo okolja $ pomi Pivsw^nalSSTJ ^gg^l hns^ mati u "*£f SE1"' •'VCftm'S»! f «Mi » UO dni ?1 «ftuom f>J>!*>«**>« '"' '«J« i« />„/*, I',!,»*"" ' * f.,»Mi»»« k TRIKRAT ZLATI MONDE SELECTION1991 Mednarodna žirija Monde selection 1991 je po opravljenih analizah v priznanih laboratorijih podelila naslednja priznanja: ČRNI BARON VELIKA ZLATA MEDALJA UNI BREZ ALKOHOLA ZLATA MEDALJA UNION PILS ORIGINAL ZLATA MEDALJA V Pivovarni Union smo veseli in ponosni, da znamo narediti najboljše temno pivo v Evropi Črni Baron. Da znamo v Union Pils Original ujeti žlahtno aromo savinjskega hmelja s polnim okusom in zlato rumeno barvo. Da znamo pripraviti Uni brez alkohola za vse pivce piva, kadar ne pijejo piva. 17. oktober 1991 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE „aè das stran 7 20 let OŠ Antona Aškerca v Velenju Za lepšo in svetlejšo prihodnost V dvorani glasbene šole v Velenju je bila prejšnji petek dopoldne krajša proslava ob 20-letnici osnovne šole Antona Aškerca v Velenju. Šola se danes uvršča med največje tovrstne hiše učenosti v občini po številu učencev, pa tudi uspehi tako sedanjih kot prejšnjih njenih učencev so zavidanja vredni. Nanje, še bolj pa na nezavidljivi položaj vzgoje in izobraževanja v današnjem času je ob tej priložnosti opozoril zbrane slavnostni govornik, ravnatelj Miha Ma-cur. Ob tem je izrazil upanje, da bosta pretirana trma in optimizem slovenskih učiteljev »dosegla« lepše in prijetnejše čase, čase v katerem bo šola lahko prijaznejša, delo ustvarjalnejše, vrišč in smeh otrok breskrben, obraz učiteljev veder in zadovoljen. Pri ustvarjanju lepše in svetlejše prihodnosti vseh nas bo to zagotovo potrebno. Prireditev so s pesmijo, glasbo in recitacijami po- pestrili mladi kulturni ustvarjalci šole, na njej pa so med drugim sedmim delavkam šole s cvetom zahvalili za njihovo delo, vztrajnost in zvestobo. Univerza za tretje življenjsko obdobje Pestra in zanimiva jesen življenja Že desetletja so znane po svetu Univerze za tretje življenjsko obdobje, oblikovane zato, da popestrijo življenje starejših občanov, tistih, ki v delovnem procesu niso več aktivni. Velenjčani smo bili eni prvih v Sloveniji, ki smo takšno univerzo dobili, to pa je bilo pred petimi leti. Zgodilo se je spontano, brez velikih začetkov, brez denarja. Zbrale so se članice andragoške-ga društva, se udeležile seminarja in univerzo tudi ustanovile. Dobra beseda, ki gre hitro od ust do ust pa je naredila svoje. Klopi univerze so se začele polniti, vse več je njenih pristašev, vse več izobraževalnih oblik. Petletnico delovanja so udeleženci univerze, župan, jih je v pozdravnem govoru poimenoval študentje, začeli s priložnostno slovesnostjo, ki so jim jo obogatili učenci velenjske glasbene šole pred tednom dni, z resnim delom v krožkih pa so začeli ta teden. Še vedno se jim lahko pridružite, pridete lahko kar na krožke, ali pa se pred tem pogovorite s Slavko Mijoč (Center za socialno delo), informacije pa dobite tudi na velenjski delavski univerzi. Pa poglejmo kateri krožki bodo letos potekali v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje. Pogovorna angleščina I, četrtek ob 10.30 na Centru srednjih šol, Pogovorna angleščina II, četrtek ob 8. uri Center srednjih šol. Pogovorna nemščina I, četrtek ob 8. uri Center srednjih šol, Pogovorna nemščina II, četrtek ob 16. uri v Domu za varstvo odraslih, Ročna dela, sreda ob 17. uri v Domu za varstvo odraslih, zgodovinsko etnološki krožek, torek ob 17. uri v prostorih KS levi breg, Slovenski prazniki in običaji, ponedeljek ob 15. uri Dom za varstvo odraslih, Plavanje, ponedeljek ob 11. uri na velenjskem bazenu, Pletenje, torek ob 15. uri v prostorih DU Šoštanj, Ples, torej ob 18. uri v osnovni šoli Štirinajste divizije; Humani medsebojni odnosi, ponedeljek ob 17. uri v prostorih DU Šoštanj ter Računalništvo (krožek se bo predvidoma pričel v mesecu decembru). M. Zakošek Zgodilo seje • • • 17. OKTOBRA LETA 1952 V Savinjskem vestniku je bila objavljena tudi naslednja, športno obarvana novica iz Šoštanja z naslovom »Partizan Šoštanj — novi član lige«: »Na kvalifikacijskih tekmah v Zagrebu so košarkaši Šoštanja dosegli prvo mesto in se s tem zopet plasirali v slovensko košarkaško ligo. Mladim igralcem želimo v tej ligi izbranih moštev več uspeha kot so ga imeli v preteklih letih.« Tudi mi želimo košarkarjem »Elektre« čim več tekmovalnih uspehov v letošnjem slovenskem državnem prvenstvu! LETA 1956 Precej prostora v trinajsti številki Velenjskega rudarja, ki je izšel na ta dan, so posvetili tudi delovanju velenjske Svobode. »Zanimanje za letošnji občni zbor Svobode« je naslov prvega članka, ki ga danes povzemamo: »Letni obračun svojega dela bo podala naša >Svoboda< v nedeljo 21. oktobra. Ker so naloge, ki stojijo pred tem društvom letos še posebno važne, bo občni zbor zelo zanimiv. Vsa skrb za izobraževanje delovnih ljudi in za negovanje pravilnih odnosov do naše socialistične skupnosti leži na >Svobodi<. Preko tega društva se bodo vzgajali mladi ljudje ne le potom aktivnega delovanja v umetniških sekcijah, temveč tudi z drugimi oblikami dela. Vse sekcije so pred občnim zborom imele sestanke, na katerih so si izvolile svoje odbore. Obravnavale so tudi kandidatno listo za izvršni odbor >Svobode<. Obdelale so svoj program dela za to sezono. Tako so se vsi člani seznanili z načrtom dela svoje sekcije, katerega bodo morali tekom leta realizirati. Prav resno je bilo govora o tem, da se bodo uvedle debate v sekcijah o vseh prosvetnih in političnih vprašanjih. Če bo hotela >Svoboda< vršiti svojo vlogo, se bodo morali prvenstveno njeni člani izobraževati. Le tako bodo sposobni vršiti svoje poslanstvo izven društva. Občni zbor bo letos v kino dvorani ker se pričakuje velik obisk. Glasbena sekcija bo izvedla lep program kot uvod v zborovanje. Pričakuje se živahna diskusija o oblikah izobraževanja, pomoči in sodelovanja komunistov in sindikalnih organizacij.« Izmed Svobodinih sekcij je bila še zlasti dejavna in tudi uspešna dramska sekcija. O tem priča tudi poslednji članek z naslovom »Prvi nemški odmevi na naše gostovanje«: »Daje naša dramska skupina izpolnila najbolj optimistična pričakovanja in v celoti opravila svoje kulturno poslanstvo ma III. mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v Scheersbergu, nam priča prva kritika, ki jo v izvlečku povzemamo iz Flensburger Tages Blatt z dne 27. septembra. Takole se je izrazil nemški ocenjevalec: »Ognjevito in z izvirnim igralskim veseljem je izvedla jugoslovanska skupina komedijo s petjem in plesom > Matiček se žieni<. Predstava, podana v slovenskem jeziku, je bila višek III! mednarodnega tedna amaterskih gledališč v Scheersbergu. Približno 350 amaterskih igralcev iz petih evropskih narodov seje zahvalilo Jugoslovanom z izredno močnim aplavzom. Člani jugoslovanske skupine, ki govorijo nemški, so se po vsaki, doslej divanajstih predstav v Scheersbergu, živo udeleževali disku-siij...« Nedvomno zelo ugodna ocena, posebno z ozirom na to, d;a so jo dali hladni in kritični Nemci, ki imajo o nas zelo nerazčiščene pojme. Pogosto ocenjujejo našo domovino in socialistično stvarnost skozi prizmo raznih senzacionalističnih novinarskih zmazkov in izjav mnogih avanturističnih begunskih ellementov, katerim nudijo gostoljubje.« "'' »Hladni in kritični« Nemci se očitno niso motili v nobeni iz-mied svojih ocen! DAMIJAN KLJAJIČ 30 let bralne značke Knjiga še vedno najboljša prijateljica Bralna značka ima bogato, že tridesetletno tradicijo. Silno pomembna in bogata akcija je to. Bralna značka je neizbrisno zaznamovala mladost številnih Slovencev, jo oplemenitila in obogatila. Spodbudila pa je tudi nastanek posebnih knjižnih zbirk za mladino. Spodbudila je pisanje za mlade ... Četudi je akcija vredna vse pohvale, pa je jasno, da postane sčasoma dolgočasna. Potrebne so spremembe, ugotavljajo tudi na Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje, kjer je vsa leta uspešno deloval odbor za Kajuhovo bralno značko. Zato pozdravljajo odločitev, da prihaja ob 30-letnici med bralce v novi preobleki in z novim imenom. Ime S KNJIGO V SVET pomeni vsebinsko razširitev — ne le oblikovanje bralne kulture, ampak mladega človeka pošiljamo s knjigo v svet. S knjigo, ki ga bo bogatila, vzgajala in izobraževala. Knjiga mora postati zanj potreba, sestavni del življenja, azil v včasih prehitrem in prehrupnem vsakdanu. Ker so se potrebe, okus in interesi mladih v teh tridesetih letih precej spremenili in so značke kot oblike nagrajevanja postale manj zanimive, uvajajo nove likovno in oblikovno izredno privlačne mape z nalepkami, za sedaj le za učence od prvega do četrtega razreda, postopno pa naj bi podobne in starosti primerne mape uvedli kot nagrade sodelujočim bralcem tudi na višji stopnji. Vrli kulturniki iz Šmartnega ob Pakt so v prejšnji konec tedna v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom pripravili zadnjo Osino podoknico v tem letu. Program, jki so ga za to priložnost pripravili člani folklorne skupine Oljka, domači pevci, šmarški gleda-lišntki ter ansambel Slovenija je pritegnil na prostor pri šmarškem gasilskem domu veliko krajanov. Za dobro voljo, obilo smeha pa je poleg Marjete Malus (domače mlade kulturne ustvarjalke), kateri je bila podoknica tudi namenjena, poskrbel še Podokničar Franc Pestotnik. Društvo Šaleških likovnikov Velenje Neutrudni čopiči Kulturni center Ivan Napotnik in občinska zveza prijateljev mladine Letošnja jesen je pred vrati, z njo pa tudi ustvarjalne aktivnosti članov Društva Šaleških likovnikov iz Velenja. V svojem programu so zapisali, da bodo na sam božič odprli razstavo, ki bo v Mayerjevi vili v Šoštanju. Člani Šaleških likovnikov planirajo v obdobju od novembra do junija 92 več samostojnih razstav svojih članov. Dosedaj so sodelovali na več likovnih delavnicah, tako so 21. septembra risali v Tovarni usnja v Šoštanju, 28. septembra ustvarjali na 2. delavnici, ki je bila na Slemenu nad Šoštanjem, 5. oktobra so risali na EXTEMPORE v Polzeli (likovniki so se tu zbrali v počastitev občinskega praznika Polzele, od 22 sodelujočih pa je bilo kar 12 Ve-lenjčanov). V soboto, 19. oktobra bodo sodelovali na srečanju likovnikov v Kostanjevici. Še v tem mesecu bodo v društvu pričeli tudi z drugimi aktivnostmi. Pripravljajo delo z glino, tako za začetnike kot tiste, ki si želijo svoje znanje le izpopolniti, risali bodo akt, pripravljajo tudi grafično delavnico za začetnike. Risali bodo tudi učenci, začetniki, nadaljevali bodo šolo risanja, pripravljajo delavnico akvarelov. V nadaljevanju pripravljajo tudi šolo gvaša in kiparsko šolo, ki jo bo vodil akademski kipar CESAR iz Velenja. L. Ojsteršek se v imenu številnih otrok, ki so delček otroške sreče našli v prireditvah Pikinega tedna in v otroškem živ-žavu Pikinega dne iskreno zahvaljuje: generalnemu pokrovitelju prireditve: ZAVAROVALNICI TRIGLAV, Celje in vsem, ki so finančno omogočili izvedbo Pikinega dne predvsem NAMI Velenje, Medii Šoštanj, Mladinskemu servisu Velenje, Gorenju Velenje, Eri Zibka, Zlatica in Dekorativa Velenje, PTT Velenje, Obratovalnici Novak Velenje, Audio Vizualne komunikacije Velenje, Mesarstvu Prekošek Vojnik, Trgovini Pink Velenje, Delavskemu klubu Velenje, Gostinstvu Paka Velenje, Pekarni Tratnik Velenje, Wrigley Ljubljana, Cukerčku Velenje ter vsem skupinam in posameznikom, ki so sodelovali v programu Pikinega dne: Kotalkarskemu klubu Velenje, plesni skupini Glasbene šole, plesni skupini GIB, plesni skupini MIX GAME, Rudarski godbi Velenje, Šaleški folklorni skupini Velenje, Šaleškemu alpinističnemu odseku, 3 NB — Centra srednjih šol, RLV Ovčjereja Velenje, Konjereja — Rifelj Drago Mozirje, Konjereja — Jože Prislan Velenje, Osnovnim šolam in WZ občine Velenje, OŠ Polzela, KUD Miran Jarc Škocjan pri Domžalah, Mar-žoretkam Laško, Cicibanu Ljubljana in Božu Kosu, Skupini Fru Fru Velenje, Marku Mandiču in Ireni Jakopanec, Sanji in Urbanu Mlinar, Marku Cvahte Slovenska Bistrica, Helenci Rožič, Robiju Klančniku, Igorju Tesovniku, Maji Boljte, Nataši Jakop, Tini Kramer, Tini Stropnik, Živi Vrbič, Nini in Davidu De Costa, Jožetu Šaleju, Bogici Romih, Milojku Kumru, Informativnemu centru Velenje, VTV Velenje, TV Slovenija — Zdravo Ljubljana, NT & Radiu Celje. In posebej še dr. Matjažu Kmeclu, članu predsedstva Republike Slovenije ter Pan-kracu Semečniku velenjskemu županu. Velenje — cesta Simona Blatnika Končno odprta za ves promet Stanovalci ob cesti Simona Blatnika v Velenju se še spomnijo, a smo o tej cesti veliko govorili in pisali, saj so tamkaj parkirani tovornjaki Interevrope povzročali veliko težav. Kot vemo, je bila zaradi tega za ostali promet zaprta. Končno se je tudi ta težava s popolno rešitvijo na boljše. Po zagotovilu komisije za promet pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje bo namreč od 4. novembra dalje po njej spet stekel promet v obe smeri. Tovornjaki bodo odslej parkirali na parkiriščih Interevrope in APS-a. Tako bo spet služila svojemu namenu, za kar je bila tudi zgrajena. Veseli smo torej lahko, da se je rešil tudi ta problem, ki je stanovalce vznemirjal že dolgo časa. (bm) Posodobljen vrtec Lučka v Šoštanju Radost za otroke, vzgojiteljice in starše Oktober — mesec varstva pred požari Zadnje lepe jesenske dni so učenci osnovnih šol velenjske občine izkoristili za razna srečanja. Tudi učenci 4. razredov osnovne šole Mihe Pin-tarja-ToIeda so za naravoslovni dan povabili medse gozarje. Ti so jih seznanili ne le z vsem, kar je dobro vedeti, o gozdu, ampak tudi o vplivih onesnaženega zraka na rast drevja, o delu v gozdu in še čem. Kot so povedali ob koncu, so preživeli skupaj zanimivo in pestro učno uro. Naj si je bilo petkovo popoldne prejšnji teden še tako turobno ni moglo skaliti veselja, radosti otrok, tovarišic vzgojiteljic, navsezadnje tudi staršev otrok, ki preživljajo del svojega brezskrbnega otroštva v vrtcu Lučka v Šoštanju. Temu je bila »kriva« slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu lepše, svetlejše predvsem pa večje prostore za igro, sanitarije ir. kuhinjo. Občutkov, ki so jih prevevali ob tej priložnosti, seveda niso mogli skriti. Malčki so jih dokazovali v sproščenem kulturnem programu, starši in gostje pa v zadovoljnih obrazih. Pred dvema letoma je misel o obnovi vrtca Lučka zaživela, sredi letošnjega junija so delavci Gradisa Celje kot izvajalci del zakopali prve lopate, 1. septembra pa je življenje in delo v vrtcu steklo že na pridobljenih 250 kvadratnih metrih novih površin. Kot je povedala na slovesnosti ravnateljica šoštanjskega vzgojnovarstvenega zavoda Marija Kuzman jim je to uspelo s skupnimi močmi z občinskim vodstvom. Razumevanje za naložbo vredno 9 milijonov dinarjev iz občinskega proračuna je po njenih besedah razumljivo. Utesnjeni prostori in nemogoče delovne razmere niso ustrezale samo normativom in standardom, ki veljajo na tem področju, ampak tudi občinskim inšpekcijskim službam. Po vseh pravilih bi te morale namreč zapreti vrtce že pred več leti. K temu naj dodamo le še to: obnova vrtca Lučka v Šoštanju je bila ena od pri- Dobra preventiva — manj požarov in nesreč »Jakobov jež« reditev, s katero smo obeleži- Med vsemi pa pravzaprav tuli letošnji občinski praznik, di najpomembnejša. Petkovo popoldne prejšnji teden je bilo za 144 otrok od drugega do sedmega leta starosti vrtca Lučka v Šoštanju nekaj posebnega. Prav tako zagoste in druge, ki so pripomogli, da se bodo odslej igrali v lepih in prostranih igralnicah. Številni transparenti na gasilskih domovih, pripravljene razstave gasilske opreme, plakati na vidnih mestih v delovnih organizacijah in drugje nas opozarjajo, da smo v oktobru — mesecu požarne varnosti. Prav v tem mesecu želimo gasilci še bolj kot sicer pokazati probleme požarnega varstva in jih poudariti kot našo skupno nalogo, se pravi gasilcev, občanov, šolarjev in delavcev v delovnih organizacijah, kako in na kakšen način izboljšati preventivno dejavnost in s tem v zvezi doseči, da bo manj požarov in manj gospodarske škode. Da je to nujno potrebno, nas opozarja vse pogostejše zavijanje siren in klici na pomoč. Tako smo od januarja do septembra letos zabeležili 35 požarov in 14 drugih nesreč, v katerih smo morali posredovati gasilci. Na srečo smo s hitro in učinkovito intervencijo doslej še vedno preprečili večjo materialno škodo. Sprašujemo se, če nam bo to uspelo tudi v bodoče. Zato dajemo preventivni vzgoji velik pomen. Operativni štab pri OGZ Velenje je pripravil za ta mesec poseben program, kako naj gasilska društva pripravijo strokovna predavanja za šolsko mladino, za občane v krajevnih skupnostih in druge, kjer bodo predstavili de- Dijaki CSŠ pri praktičnem delu z gasilnimi aparati (foto: b. m.) lovanje naše organizacije, njeno vlogo in pomen ter vse prisotne poučili o požarnovarnostnem ravnanju, preprečevanju vzrokov požarov in možnostih gašenja začetnih požarov. Gasilska društva bodo izvajala požarnovarnostne preglede, omogočila občanom in šolski mladini ogled gasilske opreme, organizirala preglede gasilskih aparatov, ki jih imajo posamezna gospodinjstva. Seznanila bodo občane z možnostmi za delovanje in pomoč, ki jo lahko nudi gasilska organizacija za varnost občanov in njihovega imetja. Tako bomo res skupaj poskušali uresničiti našo skupno akcijo »Dobra preventivna vzgoja — manj nesreč in požarov«. Z novo zakonodajo sprejema gasilska organizacija na svoja ramena še večjo odgovornost, poleg gašenja še reševanje. Trudili se bomo, da bomo v novih razmerah s še večjo odgovornostjo sprejemali in izpolnjevali nove naloge, s še več poguma, odločnosti in osebne zavzetosti, saj nam dosedanje delo, naša stro- kovna sposobnost, organizacijske prednosti in naša številčnost dajejo pogum in spodbudo za tvorno sodelovanje gasilcev kot samostojnega subjekta v sistemu zaščite in reševanja. Vsaka druga usmeritev bi negativno vplivala na nadaljnji razvoj prostovoljnega gasilskega članstva, kar bi lahko povzročilo nepredvidljive posledice za nadaljnji razvoj prostovoljnega gasilstva, kot tudi varstva pred požari in reševanja. Prepričani smo, da sedanji demokratični sistem države ne želi izgubiti pomembnega partnerja, ki na svojstven način in na prostovoljni osnovi prispeva državi pri zagotavljanju varstva pred požari in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah zelo velik delež. Želimo si, da pri načrtovanju vseh zakonov, ki bodo urejali področje požarnega varstva, upoštevajo vse naše dosedanje aktivnosti, ker le to zagotavlja, da bomo delovali tako kot doslej in še boljše v korist reševanja in zaščite človeka. Pred nami je 12. kongres slovenskih gasilcev prihodnje leto v Slovenj Gradcu. Želimo, da na tem kongresu trdno začrtamo našo bodočo gasilsko organizacijo in sprejmemo takšne sklepe, ki bodo jasno označevali našo pripravljenost pomagati človeku v nesreči, naši mladi državi Sloveniji pa ob dobri preventivni vzgoji naših občanov zagotovili čim manj požarov in drugih ne- sreč Tone Berložnik Pri Jakobu v Silovi 9 v Šentilju imajo zanimivo živalsko druščino. Poleg običajnih domačih živali na kmetiji je zanimiv pes Lump, ki se druži s še štirimi mucami. Kličejo jih kar Tasiva, Tarjava, Šeki in Muc. Ker je v družbi lepše, se nemalokdaj prikažejo še sosedovi mački in vrtec je zares živ. Toda, to še ni vse . .. Naš fotograf je z zanimanjem posnel gozdnega junaka, ki vsak večer pride h gospodinji Mariji Hriberšek in jo naprosi za latvico mleka. Nemalokdaj si mora sladko večerjo deliti še s kom, na sliki s Tasivo. Jakobov jež je zdaj dobil kar domače ime »Kaki« in je zares mala atrakcija Šentilja. JOŽE MIKLAVC Občina Mozirje Hotel Prebold Nezavarovani varujejo Tudi taksne stvari se dogajajo druge Dosedanjim težavam gasilcev v mozirski občini, se pridružujejo nove, določeno mero negotovosti ob njih pa pogojujejo pričakovanje nove zakonodaje, ki bo gasilsko organizacijo postavila na nove temelje. V grobem izhodišča že poznajo, zakonskih določil pa seveda še ni. Zlasti bo stanje spremenil pravilnik o kategorizaciji društev, s tem pa je med drugim v veliki meri povezan problem zavarovanja članstva in gasilske tehnike. Dejstvo je, daje vseh 15 društev v mozirski občini v minulem obdobju zgradilo in obnovilo veliko svojih domov, kupilo mnogo vozil ter gasilske in reševalne opreme. Z objektivno omejenimi možnostmi jim je pomagala občinska gasilska zveza in še kdo, večino bremen pa so nosili gasilci sami ob nesebični pomoči in razumevanju krajanov, delovnih in drugih organizacij. Znajdi se in delaj je bilo njihovo pravilo. Eden hujših problemov je že tu in bo še večji. Gre za vzdrževanje in predvsem zavarovanje članstva, vozil, opreme in domov. Društva dovolj sredstev v nobenem primeru nimajo, občinska zveza jim s skromno dotacijo (namenjena je tudi rednemu delu zveze in društev) lahko pomaga več ali manj simbolično. Na podlagi pogovorov z Zavarovalnico Triglav je bila zveza prisiljena sprejeti sklep, da bo prispevala k zavarovanju le najnujnejših orodnih vozil in cistern. Društva imajo gotovo več vozil in morajo zanje poskrbeti sama. Denarja seveda ni in že se dogaja, da ob nujnih primerih posredujejo tudi z nezavarovanimi vozili. Ob tem je povsem jasno, da obnavljanje domov, zlasti pa vozil in zastarele opreme, lahko opravljajo zelo pičlo, ali sploh ne. In ob tem se gasilci pri reševanju in gašenju izpostavljajo mnogim nevarnostim, celo življenja tvegajo. J. P. V današnjih časih smo navajeni, da se marsikaj zapleta, če pa je posredi nevoščljivost, je stvar še toliko bolj zanimiva. Vsa zadeva se pričenja z Inter Clubom, katerega sta pred nedavnim v hotelu Prebold odprla Sonja Jurički in Borut Podlinšek. s pomočjo pokroviteljev Pepsija, Maribora in Vina Šmartno ob Paki. Od tedaj je la diskoteka ali nočni klub (ki vključuje tudi mini kazino in fitness studio), eden izmed najbolj obiskanih, če že ne najboljših zabavišč v Sloveniji. Do le-1 e ga jih je pripeljalo vestno delo, spretne marketinške poteze ter tudi dober izbor popularnih glasbenih gostov, pač ne glede na ceno. Vse lepo in prav do I od. Toda najprej se je začelo zatikali, ko so se občani pričeli pritoževati nad kaljenjem nočnega miru v Preboldu. Obsojali so. da je za vse nepravilnosti, ki se pojavljajo, kriv Inter Club. Razbijanje — predvsem pivovskih — steklenic, lomljenje cvetličnih lončkov, skrunje-nje avtomobilov, i id.; vse je pripeljalo tako daleč, da je diskoteka organizirala tako imenovano nočno stražo (čuvaja s psom), ki je vsaj poskušala vplivali na lo. da do takšnih in podobnih reči ne bi prihajalo, čeprav . . . Vsemu temu ni bilo ne konca ne kraja. Vprašanje je. če je tu šlo še nadalje za objestnost gostov ali je vmes kaj drugega, o tem pa v nadaljevanju. Zapišimo še to, da so se na sestanku dogovorili, da bo Inter Club zaradi prej omenjenih razlogov treba zapreti oziroma se pomeniti o drugačnem delovnem času (le kakšen obratovalni čas naj ima diskoteka, če ne nočni?). Zopet se je izkazala — ne vem kako pametna — poteza, da je potrebno vse lokale zapreti ob prvem mraku, uvesti »policijsko uro« in najbolje mladino spraviti v postelje, da ne bi počela stvari, ki bi lahko škodovale družbi ali zasebnikom. Kar devetdeset odstotkov problemov pa je prišlo na dan oziroma so postali kamen spotike takrat, ko je v hotel Prebold prišla najemnica Zorica Koren. Marsikaj ji očitajo, predvsem pa to, da ne pozna mladostniške psihologije: vse ne gre več na »lepe oči«, morda za pijačo ali s prepovedjo ali bodisi z nagovarjanjem (k čemu je jasno). Ne bomo se spuščali v podrobnosti, ni to namen. Vse bolj očitno je — za dandanes ob tej draginji nič čudnega, — da je gostov v hotelu čedalje manj. Povejmo pač. da so bili plesi, kijih je nova lastnica/najemnica hotela organizirala, katastrofalno slabo obiskani. Vedno manj ljudi se je prihajalo zabaval v zgornje prostore. mnogo, mnogo več pa v spodnje — Inter Clubovske. No in tu je prišla na dan ta slovenska nevoščljivost; resnično je verjetno težko gledati nekje peščico ljudi, drugje — pri sosedovih — pa zaradi prevelikega navala že relativno zgodaj ne morejo sprejemati več obiskovalcev. Tako so se v hotelu domislili, poimenujmo to, poslovne poteze. Tudi v zgornjih prostorih naj bo diskoteka aH disko dancing, kot so lo stvar poimenovali. In pred nekaj tedni je vsa zadeva tudi stekla. Menim, da je hotel Prebold edini hotel v Sloveniji z dvema diskotekama. Pa saj bi še nekako prenesli, če bi bilo lo legalno, toda vse kaže tako, da je stvar organizirana »na črno«. V pogodbi med prej omenjenimi osebami in prvotnim lastnikom — Hmezadom. piše, da se zgornji prostori hotela Prebold smejo uporabljati za za-bavno-glasbene večere, le ob koncu ledna in to do polnoči (izjemoma dlje ob Novem letu, osmem marcu ter ob podobnih večjih praznovanjih), toda ne za dejavnost, ki je po namenu identična tisti, ki jo organizira Inter Club. Tako nadaljnje razmišljanje prepustimo vaši presoji, kajti ne ve se, kako se bo stvar odvijala. Povejmo le še to. da se je zabava v zgornji diskoteki številka II. hotela Prebold, pretekli vikend zavlekla kar do jutranjih ur. Da o le-tem kaljenju nočnega miru ne govorimo — zopet prehajamo iz ene skrajnosti v drugo. O tem delovanju izven n-iroma po uradnem obratovalnem času. je bila obveščena tudi postaja milice iz Žalca, vendar zaradi prezaposlenosti pretekli teden ni mogla pravočasno priti na prizorišče dogajanja. Ob koncu zaključimo, da bo Inter Club omejil svoje delovanje, postal drugorazredna diskoteka, gostov ne bo, krajani pa bodo lahko mirno spali, če jih seveda ne bo motila diskoteka zgoraj. . . Toda vse kaže, da so se najbolj pritoževali ravno ti ljudje, ki so si sedaj odprli »svojo« diskoteko. Naj problem rešijo pristojni sami. če se ga bo na normalen način rešiti dalo " V današnjih časih je lo res že menda zelo težko. Maja Zagoričnik ZA LJUBITELJE CVETLIC Ureditev grobov Urejen grob ni samo odnos do pokojnika, je tudi del splošne kulture. Zato moramo temu mestu posvetiti vso pozornost skozi vse leto. Še posebej je čas pozne pomladi in zgodnje jeseni primeren za sajenje cvetlic in okrasnih grmov-nic na grobovih. Prihaja tudi dan mrtvih, ko se posebej spomnimo na pokojnike in uredimo zadnje bivališče naših dragih. Kako uredimo grob in kaj na njega posadimo? O tem nam je v današnjih nasvetih nekaj več pripravil naš stalni sodelavec, vrtnar Stane Vanovšek. »Splošnega pravila kako urediti grob ni. Naj nas vodi načelo, da je vsak grob urejen že takrat, ko se vidi prisotnost ljudi. Pojdimo po vrsti. Svež grob z gomilo pričnemo urejati takrat, ko se zemlja nekoliko sesede. Običajno imamo na pokopališčih nekoliko težjo zemljo, ali kar zemljo, ki ni ravno primerna za sajenje rastlin. Zato ta zgornji sloj neplodne zemlje odstranimo in jo zamenjamo z drugo, plodnejšo. Pri tem opravilu si zapomnimo, da rast- line rabijo vsaj 20—25 centimetrov rastne globine. Torej ni dovolj samo po površini potrositi raznih »temnih« substratov. Tega opravila se lotimo kot priprave vrta. Globoko prelopatamo in vnesemo v tla razna gnojila kot so kompost, biopost, R-substrat, sam površinski sloj pa obogatimo z agro-vitom, ki bo zemljo biološko aktiviral. Če bomo zemljo res dobro pripravili, nam poznejši uspeh — to je lep izgled — ne bo izostal. Pri »svežih« grobovih pustimo nivo zemlje nekoliko višji, pri starejših pa kakšen centimeter pod robom. Tudi pesek je skoraj nepogrešljiv element pri urejanju groba. Podlago za pesek dobro utrdimo in izravnamo kakšnih 5—10 centimetrov pod višino robnika. Na to podlago položimo PVC folijo, "ki bo preprečevala mešanje peska z zemljo in rast plevelov. Na to podlago potem nasujemo pesek po svojem okusu. To je lahko droben, grob, bel, črn, siv ali rjav pesek. Pred samo saditvijo rastlin si najprej Grob naj daje videz spokojnosti in urejenosti (foto: bm) naredimo načrt ali bolje skico zasaditve. Pri tem upoštevajmo, da se rastline razrastejo. Na grobove običajno ne sadimo rastlin, ki zrastejo prevelike, če pa že, jih moramo pozneje redno obrezovati. Izbira rastlin je velika, od nizko plazečega brina (ju- niperos horizontalis »glaucia«), do povešujoče vrbe (salix caprea »pendula«). Ne smemo pozabiti tudi na trajnice. Običajno uporabljamo nizke, blazinaste trajnice, mah in seveda vso bogastvo cvetočih eno in dvo letnic. Sedaj v jesenskem času so to mačehe, knofeki in spominčice, vmes, ali kot samostojno rastlino, pa uporabimo tudi tulipane in druge čebulice. Po zasaditvi površino prekrijemo s »črno« zemljo. V te namene je na tržišču nekaj preparatov, ki več ali manj zadovoljujejo naše potrebe. Eden kvalitetnejših je »substrat za grobove«, ki je barvan z naravnimi barvili in ne maže rok, kot tudi ne svetlejših površin na grobovih. Po končanem delu nikar ne pozabite zaliti rastlin in očistiti neposredne okolice groba, saj tudi ta spada k urejenemu videzu. Podal sem vam nekaj osnovnih načel za urejenost groba. Če nimate možnosti sami urediti groba, pa si poiščite ustreznega strokovnjaka, nikar ne odlašajte. Velenjski avtomobilski sejem Tudi za slovenske tolarje Kakor hitro se vreme nekoliko poslabša, je tudi obisk na velenj-skerm sejmu slabši, pa ne za toliko, da izbira železnih konjičkov ne bi bila dovolj pestra. Prodaja je bila podobna prejšnji nedelji, za točno Mi MED SEBOJ Modrost pogovarjanja Pogovor, ali kot s tujko rečemo komunikacija, je najbolj vsakdanja oblika občevanja med ljudmi. Ne pogovarjamo se namreč samo z besedami, ampak tudi z vedenjem, kretnjami, mimiko, z razpoloženjem, pa naj sa tega zavedamo ali ne. Občevanju se sploh ne moremo izogniti, tudi če bi hoteli, kajti vse kar počnemo drugim nekaj pove. Pred dnevi je bil na valovih ljubljanskega radia objavljen zanimiv pogovor z enim vodilnih komunikologov pri nas prof. dr. P. Brajšo. Ena od misli, ki jih je razpredal prof. Brajša je bila tudi ta. da se ne znamo več pogovarjati. da je naše medsebojno komuniciranje v veliki krizi. Upal sije trditi, da bi se lahko državljanski vojni, ki divja na tleh nekdanje Jugoslavije lahko v veliki meri izognili, če bi se ljudje, tisti najbolj preprosti pa vse do tistih, ki imajo v rokah vzvode oblasti na obeh straneh bili zmožni bolj ustvarjalno pogovarjati. Toliko o tem Pavao Brajša in v veliki meri ima prav. Vsaka govorica ima v glavnem dve plati: z vsebino drugemu nekaj dopovedujemo, z vedenjem pa pri tem kažemo, kakšen odnos imamo do vsebine, o kateri govorimo in do tistih, ki nas poslušajo. Bistvo dobre govorice je, da je pristna in iskrena kar pomeni, da sta vsebina povedanega in naš osebni do tega ista in da je oboje v skladnem ravnotežju. Vsebina služi bolj rabnemu vsakdanjemu preživljanju; doživljanje, kije za njo, pa je bivanjska, izvirno človeška stran govorice. Pogovor, in sploh občevanje je najbolj vidna oblika medčloveških odnosov. Z njim človek drugemu daje svoje misli, svoja čustva, svoje izkušnje, svoje najbolj osebno bogastvo, brez katerega ne bi bil več isti, kot je. Vsaka skupnost namreč temelji na občevanju. Morda prav zato laž v temelju najbolj zastruplja naše medsebojne odnose. i Pogovor lahko postane tudi zelo klavrn: prepirljiv, prazen, poln nesporazumov, ljudje nočejo več govoriti drug z drugim . . . Dobrega pogovarjanja se moramo — tako kot vsake zahtevne življenske naloge — zavestno učiti. Zato si moramo vzeti potreben čas, poiskati primerne oko-lliščine in si priskrbeti potrebne pripomočke. Zlasti pomembno je, da skrbno in pazljivo negujemo maše družinske in prijateljske pogovore, pogovore med so-tdelavci in sosedi; skratka, pogovore v vseh temeljnih človeških skupinah, ki jim hočemo ali ne pripadamo. - JAKA ČUK število pa se itak nikoli ne ve, ker se kupčije sklepajo drugje. Avto je bilo moč kupiti tudi za slovenske tolarje, cene pa so še kar dokaj visoke. Zastava 101, 1987, 3.500 DEM, Zastava 128, 1986, 3.800 DEM, Jugo 45, 1987, 3.500 DEM, Jugo 45, 1990, 210.000 S LT, Jugo 55, 1989, 5.600 DEM, Lada 1500. 1987, 5.000 DEM, Renault 9, 1984, 8.000 DEM, Renault 18, 1980, 3.600 DEM, Renault 4, 1978, 1.200 DEM, Golf diesel, 1988, 15.500 DEM, BMW, 1986, 15.000 DEM, Golf bencin, 1981, 4.300 DEM, Kadet 1,6 D, 1987, 13.000 DEM., Lada Samara, 1989, 7.200 DEM, Merzedes 200 D, 1975, 6.500 DEM itd. ßM Ribji ocvrtki Iz vode (ribje juhe), masla in moke skuhamo testo, ga ohladimo ter mu drugega za drugim primešamo jajca. Sardelne filete pretlačimo in pomešamo med zdrobljeno ribje meso, tega pa zamešamo v kuhano testo. Masi dodamo peteršilj in z dvema žlicama oblikujemo žličnike, ki jih ocvremo v ne prevročem olju. Če je masa premokra, dodamo drobtine. Ribje ocvrtke serviramo s paradižnikovo omako kot samostojno jed ali pa so za prilogo drugim jedem. 140 g masla 200 g moke 400 g vode sol 3 jajca muškatov orešek 40 g sardelnih filetov 300 g očiščenega ribjega mesa olje za cvrenje kmetijski kombinat ptuj p o. TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573 KS Lokovica Otroška olimpiada Ob koncu tedna otroka prizadevni člani društva prijateljev mladine že nekaj let zapored pripravijo otroško olimpiado. Tudi prejšnjo nedeljo je bilo tako. Okrog 40 otrok je tokrat sodelovalo na njej, največ med njimi je bilo domačinov, preostali pa iz Pesja in krajevne skupnosti Edvarda Kardelja Velenje. Zmagovalcev v posameznih preizkušnjah (lesena sestavljenka medvedkov, vodenje žoge v slalomu, metanje pikada) ni bilo, le zmagovalna ekipa si je prislužila lepo iz lesa izdelano priznanje. Bolj kot to je imelo gotovo svojo vrednost dejstvo, da so skupaj z organizatorji in nekaterimi starši preživeli prijetno, pestro, a tudi sladko popoldne. Za to pa je poleg pridnih članic društva poskrbela še pekarna Miš maš iz Šoštanja, ki je udeležencem poklonila pet celih tort. OPIO - Hitrost pa taka Na sobotnem Pikinem dnevu so se organizatorji potrudili in vsem, ki so skrbeli za poročanje in izpeljavo tega dne dali bon za kosilo. Spet pa so izbrali napačen lokal, saj je delavce Delavskega kluba nenadna gneča v lokalu močno zmedla. Kot da niso vnaprej vedeli, da bo ta dan gostov več kot ponavadi, so za strežbo skrbeli le trije, pa še ti se niso kaj urno vrteli okoli gostov. Po približno 30 minutnem čakanju in večkratnem opozarjanju, da se novinarjem mudi nazaj, je natakarica uspela očistiti popolnoma založene mize umazanih krožnikov in nam pripeljati mrzlo govejo obaro. Ker pa smo že tako dolgo čakali, smo jo zajeli vsak nekaj žlic, skorajda že srečni, da so nam sploh kaj postregli. S turizmom vsaj v tem lokalu kaj slabo kaže! Nam psi grozijo? ! Strinjamo se lahko u ugotovitvijo, da je iz dneva v dan v naših stanovanjskih blokih v naši občini vse več šti-rinožnih prijateljev različnih pasem in velikosti. Verjetno lastniki vedo, da morajo dobiti odobritev, da smejo imeti psa v stanovanju. Težava je v tem, da se nekateri psi brez varstva lastnikov sprehajajo naokoli. Videti jih je povsod — na ulicah, otroških igriščih, zelenicah in še kje. Mnogo je klateških, na katere so lastniki očitno enostavno »pozabili«. Ti so poseben problem v naši občini. Kdo se ne bi prestrašil, ko proti njemu pride velik pes brez povodca; nikoli ne veš kaj kosmatincu šine v glavo. Zato ni nič čudnega, da nekateri starši otrok ne pustijo več na igrišče, saj je tam polno psov. V občinskem odloku pa natančno piše, da je treba imeti psa na vrvici, piše tudi kam ga smemo peljati na sprehod. Zapišimo še to. da je za pobiranje potepu-ških psov zadolžen Živinorejsko-veterinarski zavod Celje. Če občan opazi takšnega psa. lahko pokliče na številko 34-233, ali številko konjarije 23-105. Ker se ponavadi zgodi, da se pes pred prihodom konjarja iz Celja, spet »izgubi«, Veterinarska inšpekcija Velenje dela načrtuje, da bi službo za pobiranje potepuških psov organizirali tudi v naši občini. To pa bo, ko bo! Dotlej bodite previdni. Bolje eksploziv kot čist zrak Iz dobro obveščenih gasilskih krogov smo zvedeli za mesec požarne varnosti, še bolj pa za velike težave vseh vrst, zlasti finančne. Nič presenetljivega, vmes pa nekaj čudnega. Prostovoljna humanost je eno, predpisi pogojeni s finančno (ne)zmožnostjo pa povsem nekaj drugega. Občinska gasilska zveza Mozirje dobi za svojo redno in drugo dejavnost, seveda tudi za dejavnost vseh 15 društev, letno dobrih 700.000 dinarjev. V bližnji prihodnosti bo republiške zveza v Velenju pripravila tečaj za ravnanje z dihalnimi napravami, ki se ga naj bi iz občine Mozirje udeležilo 30 gasilcev. Brez bivanja in hrane tečaj velja preko 6.000 tolarjev na udeleženca. Računajte. Kaj kmalu bo podoben tečaj za ravnanje z nevarnimi snovmi v Kopru. Cena: nekaj več kot 3.000 tolarjev na gasilca, vključno z bivanjem in hrano. Zdaj šele vidimo koliko je vreden čist zrak! Nesreča v sreči Je pa hudič, da nikoli ni prav. Ob lanskih poplavah so bili v Gornjem Gradu vsi veseli, da jim ni odneslo mosta. Danes jim je tega veselja že žal. Ker ga ni odneslo, torej niso upravičeni do solidarnostnih sredstev, temveč sodijo (most namreč) v pristojnost in plan republiške uprave za ceste. Pa kaj. Važno je, da je odneslo jez in most spodkopalo in navsezadnje je res škoda, da ga voda ni vzela s sabo. V tem primeru bi že imeli novega. Mediji — na zdravje Demokracija je tu in z njo (pre)veliko strank, ki imajo (ne vse seveda) veliko težav pri sodelovanju z demokratičnimi in za vse odprtimi mediji. Nekatere se z veseljem in z žalostjo obenem spominjajo prejšnjih re-alsocialističnih časov, ko si imel vsaj možnost pogajanj za »vstop« v kakšen medij. Zdaj menda še tega ni več, le kakšen ultimat ali blokada. Vsak po svoje in vsi skupaj nič. Prva petletka Fant. to sem zazijal, ko sem se oni dan mudil v zgornjem štuku občinske zgradbe v Velenju. Uradniki so dobili zares sodobno opremo in v načrtu je postopno urejanje tudi ostalih prostorov. Bodo boljši delovni pogoji izboljšali usluge in storitve občanom? Ali pa bodo le še večje dajatve? Počakjamo na davčno »prvo petletko«. »Cvetka« o pasjih zadregah V odmevni radijski oddaji »od vrat do vrat«, so se minulo nedeljo poslušalci spravili nad pse. Bolje rečeno, nad njihove hišne prijatelje, oz. lastnike. Psi po Velenju vsevprek lulajo in kaka-jo in vmes še koga oblajajo. Pa to najraje po parkih in otroških ter šolskih igriščih. Poslušalki »Cvetki« je tega zares dovolj, poslušalka »Marija«, kije bolj usmiljenega srca, pa so »člani naše družine«, kot se je o pseh izrazila, enakopravni in o njih ne smemo tako brezčutno razpravljati. Katera inšpekcija bo napravila red? Jesenski kros občinskih reprezentanc Velenjčani vseekipno že petič zapored V soboto je bil v Mariboru že 26. po vrsti kros občinskih reprezentanc Slovenije, tokrat pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Maribor, prej so bili to krosi »Dela«. Nastopilo je okrog 900 tekačev iz 31 občin, ki so se pomerili v 14 disciplinah. Znova se je izkazala velenjska ekipa, ki je vseekipni naslov osvojila že petič zapored in dokazala, da je v zadnjem obdobju v krosu najmočnejša v Sloveniji. Velenjski atleti so dosegli kar pet posamičnih zmag, drugi Maribor le dve, po en naslov pa si je priborilo še sedem občin. Tudi velenjske atletinje so bile ekipno prve, atleti so bili z majhnim zaostankom drugi za Mariborm, vse skupaj pa je bilo dovolj za prepričljivo ekipno zmago. Povedati velja da je bil tudi s tem tekmovanjem izpolnjen osnovni cilj in namen — zrcalo množičnostkiz katerega črpa zagon slovenska atletika, v njenih okvirih pa velenjska zavzema vse bolj vidno mesto. REZULTATI velenjskih atletov: ml. pionirke A: 1. Lah 2 Pugelj; ml. pionirke B: 2. Petkovič; st. pionirke: 1. Steblovnik; st. mladinke: 1. Mraz; ekipno: I. Velenje 482, 2. Maribor 464; ml. pionirji A: 1. Sinanovič; člani: Hrapič; ekipno: 1. Maribor 474, 2. Velenje 470; vseekipno: 1. Velenje 952, 2. Maribor 938 3. Tržič 913, 4. Celje 897, 5. Domžale 882 itd. Včeraj—danes — jutri Trebeliško — motokrosisti za republiške naslove Plezalna stena v Rdeči dvorani Tekmovalno razgiban teden . . n.c. Q Prvi koraki v AIpe-Himalajo V vseh slovenskih ligah so med tednom igrali prvenstveno kolo Ol lil 111 il 1111lit V il Mnopim šnnrtnim nhiektnm t » in s tem dobesedno podaljšali minuli šnortni vikend Rnknmetaäir, J J f ** Mnogim_športnim objektom v Ta stena pa se tu (V Rc V vseh slovenskih ligah so med tednom igrali prvenstveno kolo in s tem dobesedno podaljšali minuli športni vikend. Rokometašice so se v torek v Rdeči dvorani sestale s Krimom, igralci ŠRK Velenje istega dne prav tako v Rdeči dvorani s trboveljskim Rudarjem, v sredo (včeraj) nogometaši Rudarja na domačem igrišču s Steklarjem, tega dne pa v 3. kolu prvič pred svojimi gledalci košarkarji Elektre, ki so gostili ekipo Ilirije Mavrice. Kako je bilo v soboto? • Ekipa ŠRK Velenje je v 3. kolu gostovala v Velenju in doživela drugi poraz s Kolinsko Slovanom. Prvih 20 minut so bili Velenjčani veliko boljši, saj so dvakrat vodili s kar štirimi zadetki, proti koncu srečanja pa so se razigrali nekateri domači rokometaši in preobrnili rezultat v svojo korist. • Velenjčanke dokazujejo, da so ob Olimpiji in Mlinotestu trenutno najresnejše kandidatkinje za vrh. V Kočevju so imele z domačo Opremo lahko delo in visoko zmagale. Žal se je že na samem začetku kot kaže huje poškodovala Barbara Hudej, menda si je pretrgala kolenske vezi in kot zatrjujejo v klubu, je zanjo jesenska sezona končana. Ko smo v našem časopisu pred začetkom prvenstva pisali o »sporu« med Sonjo Zidar in klubom, smo zapisali med drugim tudi, da netreni-ranje in neigranje ne koristi ne igralki in ne klubu. Zgleda, da smo imeli prav. Zidarjeva je bila v Kočevju znova v ekipi. • Nogometaši Rudarja so, kot so pravili, nesrečno izgubili v Ljubljani proti Liqui Molly Svoboda. Vičani so povedli že v deseti minuti po napaki vratarja Magriča, ki je doslej branil zelo dobro. Je že tako, vsak vratarjev »kiks« je usoden, na drugi strani pa si ostali igralci lahko privoščijo več »nekaznovanih« spodrsljajev, kazen pa je izgubila točke ali obeh. Žal, je res tako. • Gotovo že dolgo ni bila nobena ekipa tako »pokropana« kot košarkarji Cometa po srečanju z ekipo Elektre, ki jim je v mesecu dni prizadela že četrti zaporedni poraz, pa tokrat najbolj bolečega. V domači dvorani so končno le pričakovali prvo zmago. Po prvem delu igre niso imeli zmage le v roki, ampak je rezultat napovedoval katastrofo gostov, saj je Comet vodil kar za 18 točk. Domačinom je v prvem delu igre skoraj vse »padlo« v koš, saj so imeli 70-odstotni met. V drugem polčasu je sledil pravi preobrat, igralci Cometa -so doživeli pravi stres. Njihovo vodstvo je kopnelo kot spomladanski sneg, minuto pred koncem so gostje izenačili, uspešno zaustavili zadnji domači napad, le dve sekundi pred koncem so domači nepravilno zaustavili Mrzela (na sliki z žogo), ki je kljub razburljivi končnici imel mirno roko in obakrat zadel. • Zaživelo je tudi v odbojkarskih dvoranah. Topolčanke in To-polčani so zadovoljivo pričeli novo tekmovalno sezono. Gotovo dekleta niso pričakovala tako močnega odpora novink v 1. slovenski odbojkarski ligi, igralk Partizana Šentvid iz Ljubljane. Potrebno je biLo pet nizov za zmago. V štirih so se gostje izredno upirale, v odločilnem pa so vendarle gostiteljice zaigrale odlično in zasluženo osvojile prvi par prvenstvenih točk. Fantje so imeli lažje delo. V prvem nizu so bili sicer boljši gostje (igralci Bleda), v naslednjih treh pa so na igrišču zagospodarili gostitelji in z učinkovito igro v polju ter s hitrimi napadi popolnoma nadi-grali ambiciozne Blejčane. (dm) Liqui Molly Svoboda :Rudar STRELEC: 1:0 — Božič (10). RUDAR (V): Magrič, Javornik, Skrbinek, Grajfoner, Golač, Doler, Polovšak, Karič, Oblak, Cvikl, Goršek. KOLINSKA SLOVAN:VELENJE 26:23 (12:11) VELENJE: Matovič, Čater 6, Krejan, Ojsteršek 1, Ocvirk, Plaskan 7, Rozman I, Šeško, Vogler 6, Cvetko 1, Vajdl. OPREMA:VELENJE 16:28 (11:15) ŽRK VELENJE: Lakič, Misaljevič 8, Golič 2, Topič 3, Zidar 7, Katič, Oder 5, Fale I, Hudej 1, Hudarin 1, Ikič, Hrast. COMET :ELEKTRA 82:84 (56:38) ELEKTRA: Sevšek, Mrzel 10, Bogataj, Pečovnik 2, Dumbuya 3, Lipnik 6, Pipan 23, Gole 25, Brešar 3, Plešej 2 Tomic 10. TOPOLŠICA KAJUH .PARTIZAN ŠENTVID 3:2 (6, -11, 12,-11,8) TOPOLŠICA KAJUH: N. in J. Stevančevič, M. in J. Hojak, Türk, Čelofiga, Goltnik, Kavnik, Ržen, Hasanovič. TOPOLŠICA:BLED 3:1 (-11, 8, 10, 10) TOPOLŠICA: Nahtigal, Jerončič, Mihalinec, Medved,. Žigon, Kugoni^,'Čpp, Britovšek, Stakne, Sevčnikar. Ljubitelji avto-moto športa, so v tem mesecu že kar dvakrat prišli na svoj račun. Po avtomobilskem reliju so v nedeljo uživali še v lepem šport-no-rekreacijskem središču na Trebeli-škem na tretji letošnji preizkušnji za republiško prvenstvo v razredih 125 in 250 ccm, hkrati pa so v nedeljo zavzeti člani AMD Velenje pripravili še pozivno dirko v skupini motorjev 80 ccm, ob koncu tekmovanja pa so poskrbeli še za dodatno poslastico. V pozivni preizkušnji je žal nastopilo le 5 tekmovalcev. Cast te preizkušnje je rešil 14—letni Sašo Kragelj iz Orehove vasi, ki letos še ni doživel poraza. Tudi na Trebeliškem je dokazal premoč in si privozil novo zmago. Potem je zabrnelo nekoliko močneje. Za startno črto so se postavili tekmovalci s 125 kubičnimi motorji na čelu s Stankom Vindišem (Mototurist Lenart), vodilnim po dveh vožnjah. Vin-diš je tudi na tej progi dokazal, da je najboljši in ni dovolil presenečenja. Za odličen nastop je treba pohvaliti Gašperja Založnika, tekmovalca domačega avtomoto društva, ki si je že takoj po startu priboril drugi položaj in ga obdržal do konca. Napetost se je stopnjevala, na start so prišli najtežji — 250 ccm in tudi ta preizkušnja je imela svojega favorita, Janeza Sitarja (Kompas Hertz) edinega med nedeljskimi tekmovalci z evropskimi točkami. Tudi tu so gledalci videli imenitno predstavo in zmago favorita. Po zaslugi odlične organizacije tekmovalci skoraj niso imeli predaha, saj so si vožnje sledile kot na tekočem traku. Napetost se je dvigovala, sledil je start superfinala, kjer so se z ramo ob rami postavili tekmovalci 125 in 250 ccm. Seveda so gledalci pričakovali zanimivo predstavo, v kateri niso odločali le težki stroji, ampak tudi tehnika vožnje. To pa so morali v nedeljo v dobršni meri pokazati vsi motokrosisti, ne glede na to, kakšnega železnega konjička so imeli. Mimogrede naj omenimo, da so progo na Trebeliškem preuredili — skrajšali kar za dve tretjini, namesto prejšnjih 1.800 metrov je sedaj dolga 600 metrov, gledalci pa lahko tekmovalce spremljajo od začetka do konca. S tem tudi pri nas dobiva ta takoi-menovani stadionski kros vse večjo veljavo. Motor Janeza Sitarja ni najbolje skočil na startu, bolje od njega sta se podala na progo Stanko Vindiš in Janez Mlinarič. Toda Honda z 250 ku-biki je le dokazala, da je najhitrejša, Sitar najspretnejši in po nekaj krogih pred sabo ni imel nikogar več. Nato je prireditev dosegla svoje vrelišče. Zadnja preizkušnja, ki sicer ni štela za nobeno republiško tekmovanje je bila za gledalce najbolj zanimiva. Prireditelji, AMD Šaleška dolina, so na start na nagrado Velenja povabili vse mlade tekmovalce, tudi še osnovnošolce, pa starejše z 80, 125 in 250 ccm. To je bila izredna predstava, kjer se je kosala tehnika vožnje z močjo motorja. Težo je tej predstavi dal tudi gotovo naš doslej najboljši motokrosist Marjan Avbelj, ki ne tekmuje več v Sloveniji. Ljubitelji moto-krosa med drugim vedo, da je bil kar devetkratni šampion in dvakratni dobitnik »zlate čelade«. Avbelj je v tem super-super finalu odlično potegnil na startu, po nekaj krogih pa so nastopile težave in Janez Sitar je to izkoristil ter si v nedeljo privozil še tretjo zmago. Drugi je bil Peršoh iz Slovenskih Konjic, tretji Vindiš in odličen četrti mladi Kragelj, Avbelj peti, Velenjčan Založnik pa sedmi. To niso smučarski, ampak motoristični skoki (vos) Namizni tenis Ognjeni ligaški krst Mladi igralci ERE Tempo so v soboto odigrali prvo tekmo v republiški ligi. Sicer so v Logatcu izgubili s 3:6, vendar po trenerjevih besedah niso razočarali in bi z malce več rutine lahko tudi zmagali. Pričakovan visok poraz (1:8) so doživeli v Novi Gorici pri bivšem ligašu Vrtojbi. Posebej velja poudariti da je ekipa sestavljena iz mladih obetavnih pionirjev, ki si v srečanjih s članskimi vrstami nabirajo prepotrebne izkušnje in znanje. Morda bo več sreče v soboto v športni dvorani, ko se bodo srečali s Preserja-mi in Škofjo Loko. Lokostrelstvo Teritorialci v Logarski dolini Pokrajinski štab za teritorialno obrambo Celje bo v petek in soboto na lokostrelskem poligonu v Logarski dolini pripravil prvo lokostrelsko tekmovanje pripadnikov teritorialne obrambe za pokal TO Republike Slovenije. Organizatorji pričakujejo udeležbo ekip vseh pokrajinskih in republiškega štaba, povabili pa so tudi Zbor narodne garde Republike "Hrva- ške in Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Tekmovali bodo za ekipno in posamično uvrstitev, pokrovitelja sta republiški štab TO in celjska Kovinoteh-na, udeleženci se bodo v Logarski dolini zbrali v petek popoldne, samo tekmovanje pa se bo pričelo v soboto ob 10. uri. Trgovina SPORT AS ÈtEkrRONsko NApENJANje lopARjEV Mali nogomet Pionirji Toleda najboljši Športna zveza Velenje je organizirala občinsko prvenstvo v malem nogometu za mlajše pionirje. Nastopilo je osem osnovnošolskih ekip. Po tekmah v dveh predtekmovalnih skupinah je v boju za tretje mesto OŠ Bratov Letonje premagala OŠ Bratov Mravljakov z 1:0. v tekmi ža občinskega prvaka pa OŠ Mihe Pintarja Toleda OŠ Šalek s 4:0. Mnogim športnim objektom v Velenju se je pridružila novamet-na plezalna stena v Rdeči dvorani, ki so jo zgradili zavzeti člani Šaleškega alpinističnega odseka ob podpori številnih pokroviteljev. Steno so sicer zgradili že v avgustu, slovesno pa so jo odprli v petek v sklopu praznovanja praznika občine Velenje. Ob tej priložnosti sta imela nagovora Slavko Hozjan, sekretar sekretariata za družbene dejavnosti in načelnik ŠAO Ivč Kotnik. Bežnemu obiskovalcu se morda objekt ne zdi nič posebnega. Sedanjim in bodočim šaleškim alpinistom in plezalcem pa stena pomeni, po besedah Ivča Kotnika, izpolnitev kar mogočnega cilja. Omogočala bo treninge njihovim tekmovalcem, stena pa je v tem kratkem času gostila že številne mlade ljubitelje prostega plezanja, tako da se je njihovo članstvo v zadnjem času zelo povečalo. Ta stena pa se tu (V Rdeči dvorani) samo začne, ne pa tudi konča. Za marsikoga se bo nadaljevala v steni Ojstrice, Triglava, Centralnih Alp, morda tudi v Himalaji, je še dodal Ivč Kotnik. Alpinisti so izrekli iskrena hvala in lep gorski pozdrav vsem, ki so jim ali jim še bodo kakorkoli pomagali pri tej dejavnosti. Čast, da je steno odprl, je doletela trenutno enega najboljših slovenskih prostih plezalcev Mateja Mejovška, ki je tudi član mlade državne slovenske reprezentance. Za njim so svojo spretnost in tudi hrabrost na steni pokazali še drugi mladi člani ŠAO, navzočim na slovesni otvoritvi pa so predstavili tudi nekaj opreme, ki jo odsek potrebuje za svojo dejavnost. Predstavili so še nekaj drugih alpinističnih veščin, skratka vsi navzoči so preživeli lepe alpinistične trenutke v Rdeči dvorani. Maraton Gorenje v Topolšici V nedeljo je tekaška sekcija Gorenje uspešno izvedla 2. mali maraton za pokal Gorenja. S tem je nadaljevala tradicijo odmevnih tekaških prireditev v Topolšici. Dober glas seže v deveto vas, kar priča številna udeležba iz vse Slovenije in skupine tekačev iz Hrvaške. Letošnja prireditev je sodila v praznovanje občinskega praznika, zato je pred startom udeležencem spregovoril in jih pozdravil še velenjski podžupan. Teka se je udeležilo 157 tekačev, kar je za takšne prireditve zavidanja vredno število. Udeleženci so pohvalili sicer težko, a prijetno razgibano progo, pa predvsem odlično izvedbo. Navdušili so jih domačini in taborniki ob progi z bodrenjem in osvežitvami, šoštanjski in gorenjski gasilci so progo vzorno označili in zavarovali, na visoki ravni je bila informatika, to-polški turistični delavci pa so za vse na koncu teka pripravili vitamine — sveža jabolka. Kopanje in savnanje je prišlo vsem še kako prav, tudi dobro kosilo, z vsem tem pa je k dobremu počutju predvsem prispevalo osebje Hotela Vesna. Dobitniki nagrad so bili navdušeni nad ličnimi skulptura-mi znaka Hotela Vesna, nad umetniškimi slikami, ki jih je podarilo društvo šaleških likovnih umetnikov, lepimi šopki za udeleženke, najboljša domačinka in domačin sta prejela bogati košari SO Velenje, še bolj pa so bili veseli srečni dobitniki preko 30 bogatih nagrad. Želja, da bi prišlo čimveč tekačev, se je torej izpolnila. To je tudi dokaz, da lahko maraton za pokal Gorenja, postane prireditev, ki bo odmevala ne samo v slovenskem, ampak tudi v širšem prostoru. Hvala torej vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu letošnje prireditve. Od domačih tekačev je zmagala mladinka Djedovičeva, pri mladincih Lipnik, pri ml. članicah je bila Suzana Cesar druga, prav tako Slava Poz-nič pri st. članicah, Branko Kranjc pri st. članih in Stane Koselj pri ml. veteranih, tretji pa Aleš Škoberne pri ml. članih. Balinanje - Salon S super Prejšnji teden seje končalo občinsko prvenstvo v balinanju, ki gaje organizirala Športna zveza Velenje. Sodelovalo je šest ekip, ki so nastopile v predtek-movanju in v finalu. Občinski naslov je osvojila ekipa Salon S, za njo pa so se uvrstile KD Velenje, Sport As, ESO, RLV Mehanizacija in DU Velenje. Šahovske novice Na vsakoletnem turnirju v počastitev praznika KS Šoštanj je nastopilo 25 sahistov. Premočno je zmagal Milan Matko, ki je zmagal v vseh 13 partijah za njim pa so se uvrstili Goršek, Kristan in drugi. Na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal šaleškega šahovskega društva je za oktober zmagal Kristan, ki tudi vodi v skupni uvrstitvi po osmih turnirjih, pred Rajkovičem in Gorškom. Minulo nedeljo sta se dve velenjski ekipi nastopili na vsakoletnem hitropoteznem turnirju v avstrijskem Wolfsbergu. V 1. jakostni skupini je A velenjska ekipa med 15 ekipami osvojila 6. mesto, B ekipa pa v drugi med 18 tekmeci četrto. Na turnirju so nastopile ekipe iz Poljske, Rusije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Š. C. Zadnja vest Slovenska rokometna ŠRK Velenje—Omnikom Ru-super liga (moški, žen- dar 25:21 ('12:14) «jkei ZRK Velenje—Krim 26:20 (13:10) Alpska šola smučanja Smučarski klub Velenje bo organiziral vadbo osnovne moto-rike za otroke, rojene leta 1983, 1984 in 1985. Vadba bo enkrat na teden dve šolski uri, in sicer ob petkih od 16.30—18. ure v telovadnici OŠ MPT Velenje. Pričetek vadbe v telovadnici, ki bo do 20. 12., je 370 SLI — plačljivo v dveh delih. Po delu splošne motorične priprave se bo pričel ciklus dela na snegu. SMUČARSKI KLUB VELENJE OVEN od 21. marca do 20. aprila S prvim jesenskim deževjem se bo v vas rodila močna želja po mirnem počitku v svojem kotičku stanovanja. Vendar še ves teden do tega ne bo prišlo, sploh zato, ker vas bo delo stalno sililo od doma. Vzeli si boste čas za nekaj rekreacije, ki jo že močno pogrešate in potrebujete. Prav zadovoljni pa še nekaj časa ne boste, saj vam močno manjka občutek topline v lastnem domu. Partner vas ne razume več! BIK od 21. aprila do 20. maja , Ko boste v veseli družbi praznovali nek vesel dogodek nikar ne poglejte pregloboko v kozarec. Posledice so lahko zelo hude, sploh, če se boste domov peljali sami. Na splošno bodite ta teden zelo pazljivi pri vožnji, ne bi pa škodil tudi kakšen pregled vašega avtomobila. Bolj ko se približuje novo leto, bolj se vam zdi, da se morate na novo zaljubiti. Prva resna priložnost je že pred vrati. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Ves teden boste sijali od sreče, saj se vam bo posrečilo nekaj, kar ni nihče več verjel. Dobra volja se bo prenašala tudi na vse vaše najbližje in vzdušje doma bo več kot prijetno. Vsak dan boste sicer doživeli kakšen majhen stres, vsekakor pa se ne boste zaradi tega prav nič sekirali. Možno je, da vam bo dobro voljo tu in tam zagrenila bolečina v križu. RAK od 22. junija do 22. julija Zaradi nekih govoric, ki ste jih le delno povzročili tudi vi, vas bo še nekaj dni bolela glava, čeprav boste zatrjevali, da vam niso segle do živega. Spet se boste zaprli vase in se ne boste več odpirali vsakemu, ki se vam zdi dober in prijazen. Veliko boste v številni družbi in to vam bo močno odgovarjalo. Ločitev od domačega kraja, polnega čudnih spletk, vam je nujno potrebna. LEV od 23. julija do 23. avgusta Časa za počitek bo ta teden dovolj, vse to po zaslugi slabega zdravja. Odpočili si boste kljub slabemu počutju, potem pa vas bo spet bolela glava zaradi neprekinjenih finančnih težav.. S partnerjem se boste zelo dobro razumeli, težave, ki jih ima tudi on pa poskušali reševati skupaj. Nikar ne nasedajte »doibri« ponudbi! DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Če dobite ponudbo za zamenjavo delovnega mesta, nikar ne oklevajte, saj bo verjetno zadnja res ugodna. Potrebujete spremembo v vašem življenju, saj vas ustaljeni in že dolgočasni ritem spravlja v apatično stanje. Kregali se boste precej, sploh zaradi uveljavljanja vašega mnenja o neki dokaj pomembni zadevi. Pazite, kdo vse vas bo poslušal! TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Zamajala se vam bodo tla pod nogami, saj ste včasih s svojim pristopom do soljudi malo preveč netaktni. Nekdo se vam bo maščeval s tem, kjer sploh niste pričakovali. Vrglo vas bo sicer iz ravnotežja, ker pa ste znan borec, se boste hitro iz-mazali. Poslušajte tudi druge in ne le sebe! ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Tisti, ki ste rojeni v prvi dekadi tega znaka boste že občutili prehajajoč vpliv tehtnice in imate pred sabo dokaj naporen teden, saj boste veliko časa le tuhtali in kombinirali, ob živce pa boste spravili tudi vse okoli sebe. Za vse ostale rojene v tem znaku bo teden minil zelo neopazno in mirno, skoraj, kot ga ne bi bilo. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Sedaj vam bo res prekipelo in okupirani boste z mislijo, kaj storiti, da bi si izboljšali materialen položaj. S partnerjem bosta veliko kombinirala in tuhtala, naredila pa spet premalo. Ne znate se prodati, čeprav imate nekaj znanj, ki so cenjena in iskana. Doma bo še naprej prijetno vzdušje, le nekaj fizičnih del boste opravili precej nerazpoloženi. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Težave se vam bodo v tem tednu kar grmadile, zato se boste med njimi kar malo izgubili. Prav gotovo pa bo največja vaše zdravje, ki vas bo pustilo na cedilu ravno v najbolj neprimernem času. Ko bo to proti koncu tedna minilo, vas bo iz tira vrgla neka osebna novica. No, tako hudo spet ne bo preko zadnjih dni v tednu, ko se boste znašli v zelo prijetni družbi. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Finančne težave bodo tema skoraj vseh pogovorov, tako doma, kot med prijatelji. Vedno bolj nezadovoljno boste gledali, sploh pa se ne boste zamislili nad svojim početjem. Počasi boste postali tako apatični, da vas neka vest, ki bi je bili še pred meseci zelo veseli, sploh ne bo presenetila. Tisti, ki imate otroke, se jim močno posvetite, saj vas potrebujejo bolj, kot si mislite! RIBI od 19. februarja do 20. marca Spet ste se ujeli v lastno mrežo, vse pa le zato, ker ste spet preveč zaupali ljudem okoli sebe. Precej vas bo vrglo iz tira, zaprli se boste vase in se izogibali vsake družbe. To vas ne bo pripeljalo do ničesar drugega, kot do velikega nezadovoljstva in razmišljanja o spremembi kraja bivališča. Potolažite se, več kot pol je v vsej kuhinji nevoščljivosti! KOZMETIČNI NASVETI Spremembe las so lahko dedne, posledica presnovnih in hormonskih motenj, nezaželje-nih učinkov zdravil, zastrupitev, hudih splošnih bolezni, notranjih tumorjev, lokalnih vnetnih procesov in delovanja zunanjih kontaktnih vplivov. Če je prizadet tisti del lasu, ki ga vidimo, govorimo o spremembi na lasnem steblu. CEPLJENJE je pogosta poškodba lasu. Pojavi se lahko na posameznih laseh, lahko pa je prizadeto večje območje. Vzork za to je lahko prevroči zrak pri sušenju, premočna koncentracija vodikovega peroksida pri beljenju las in tudi uporaba premočnih alkalnih sredstev za umivanje las. Cepljenje se lahko pojavi tudi zaradi mehaničnega pritiska na lasišče (npr. nošenje kap pozimi). Če se vam lasje cepijo, bi bilo dobro, da si redno strižete konice las. IZPADANJE LAS - življenjska doba lasu je okoli 5 let. Nato se lasje naopazno izmenjujejo. Izpadanje las je do neke meje fiziološko normalno (od 50—120 las dnevno). Vrzeli v lasišču so lahko trajne ali začasne. Trajne plešavosti so lahko prirojene ali posledica kroničnih notranjih bolezni, nastanejo lahko tudi zaradi dolgo ponavljajočega se pritiska na lasišče. Med trajne plešavosti (alopecije) sodi moška pleša, pojav pa je deden. Ponavadi se prične med 20—30 letom pod vplivom spolnih hormonov. Pleša se začne pojavljati najprej v zgornjih kotih čela ali pa v obliki tonzure. Pri ženskah se lahko plešavost pojavi v starejših letih, vendar ima drugačno obliko, kot pri moških. Nikoli ni popolna, lasje so enakomerno razredčeni, najbolj pa po sredini lasišča. Pogosto jo spremlja diseboreja in prhljaj, ki sta dostikrat tudi vzrok plešavosti. Začasne plešavosti se lahko razvijejo po zastrupitvah (npr. arzen, živo srebro, dolgotrajno jemanje velikih količin vitamina A). Pogosto so pri telesni izčrpanosti, pri hudih infekcijskih boleznih ali pa pri boleznih nadledvične žleze in ščitnice. Lasje izpa- dajo tudi v nosečnosti in po porodu. Začasne alopecije se lahko pojavijo tudi pod vplivom zunanjih faktorjev, kot npr.: — po pritisku (alopecija pri dojenčkih na zatilju) — pooblikovanju modnih frizur (močno speti lasje) — kot posledica vnetnih procesov v lasišču ali glivičnih obolenj lasišča. ALOPECIJA AERATA je zelo pogosta. Bolezen se sestoji iz enega ali več okroglih od nohta do dlani velikih ostroomejenih predelov lasišča brez las. Takšne pleše se lahko pojavijo tudi na bradi, obrveh, trepalnicah in pod pazduho. Vzrok jè dostikrat neznan. Lahko je v zvezi s kakšno notranjo boleznijo, z infekcijo, z motnjami v funkciji ščitnice, z zobnimi granulami, s kroničnimi anginami in z duševnimi procesi. Ce želite kakšen nasvet, imate morda kakšne težave, lahko tudi pišete in odgovorili vam bomo v naši rubriki. Vprašanja pošljite na naslov: KOZMETIČNI SALON IRIS, C.I/8 Velenje Metka Mujadžic-Kaligaro tel. 856-837 EuHZZa v Cljifiz,, aijidiaE, - iolziat dr Pravijo, da nikoli ne veš, kje te čaka sreča, zato moraš biti vedno urejen. To pa ne velja le za oblačila, ki prekrivajo naše telo, ga ščitijo pred morebitnim mrazom in dajejo prepoznaven stil človeka, še posebej to pri tem reku velja za spodnje perilo, tako moško, kot žensko. Moda se na tem področju prav tako spreminja iz leta v leto. Enkrat so modne zelo niske hlačke, potem spet tiste, ki segajo skoraj do popka. Pri ženskah so tu še modrci in seveda body-ji. In kako kaže letos? Veliko čipk, čipkic in ostalih okrasnih detajlov naj bo na najbolj intimnih delih ženskih teles. Hlačke niso več tako nizke in narejene iz majhnih kosov kvalitetnih tkanin, tako bombažnih kot svilenih. Izrezi ob nogah morajo biti visoki. Tudi v naših trgovinah že najdemo zelo lepe komplete hlačk in modereov, čeprav so cene precej zasoljene. Bodije izdelujejo že tako lepe in izvirne, da ga mirno uporabimo tudi kot bluzo v večerni toaleti. Ustavimo se še pri barvah. Za posebne priložnosti še vedno uporabljajte črno barvo, sicer pa prevladuje snežno bela. Nič manj modno ni perilo živo rdeče barve, pa tudi kožna se še vedno pojavlja. Izberite ga vsekakor po svojem okusu. Računalniška izmenjava podatkov Prednosti računalniške izmenjave podatkov so se prve navedle razvite države. Podjetja so si, da bi bila čimbolj konkurenčna, pričela pošiljati standardizirana sporočila, ki so si jih lahko pošiljali računalniki. Pojavili so se standardi, ki opisujejo določena sporočila. Te standarde so oblikovala podjetja, ki so imela skupen interes; nastali so standardi, ki so vezani na določeno industrijsko panogo: -IATA standard mednarodnih letalskih prevoznikov -SWIFT standard bank in finančnih ustanov -ODETTE standard evropske avtomobilske industrije Svoje standarde pa so oblikovale tudi visoko tehnološko razvite države. Ti standardi so vezani na neko državo. To sta predvsem ameriški ANSIX12in nemškiVDA. Ti standardi so postali eden od temeljev nove organiziranosti podjetij kot odgovor sveta na japonski prodor. Ker sodobno poslovanje ni omejeno z mejami ali gospodarskimi panogami, je nastala potreba za standardom, ki bi omogočal povezavo med različnimi državami in različnimi panogami, kar je pri zgoraj naštetih standardih zaradi specifične tematike, ki jo obravnavajo, oteženo. Da bi omejili nastajanje mnogih novih standardov, je pod okriljem OZN nastal standard UN EDIFACT (Electronic Data In-terchange For Administration Commerce & Transport). Standard, ki je nastal s sodelovanjem strokovnjakov za standardizacijo iz mnogih držav, je izbran za obvezen standard v mnogih državah. Tako je izbran v združeni Evropi, ZDA in Kanadi. V okviru standarda EDIFACT je pripravljenih nekaj deset dokumentov, ki pokrivajo najpogostejše oblike medsebojnega komuniciranja. Število pripravljenih dokumentov se povečuje, starejši dokumenti pa se dopolnjujejo, vendar tako, da so starejše verzije združljivez mlajšimi. Pripravljeni dokumeti pokrivajo: bančništvo in zavarovalništvo (plačilni nalog, kreditno pismo, zavarovanje plačila, zavarovanje računa,...) carino (carinska deklaracija, carinski odgovor) komercialo (ponudba, naročilo, dobavnica, račun, itd...) transport (tovorni list, mednarodno šped itersko sporočilo). Ko je naše sporočilo enkrat kodirano v standard EDIFACT, je razumljivo vsakemu prejemniku, ki ta standard uporablja ne glede na državo. Edifact sporočilo ne potrebuje prevajanja, saj je koda mednaroden standard, ki je razumljivvsem. Kako poteka komuniciranje zdaj? Partnerja, ki sta sklenila, da si bosta dokumente pošiljala z EDIFACTOM, se dogovorita za svojo strukturo sporočila, ki ga kreirata iz že pripravljenega dokumenta. Tak dokument (na primer dokument Naročilo) je zbirka vseh možnih elementov, ki jih partnerja lahko vneseta v svoje naročilo. Ker vseh možnosti v svojem naročilu ne rabita, iz dokumenta Naročilo, izbereta le tiste, ki jih potrebujeta in še obvezne, ki jih zahteva sam standard EDIFACT za svoje delovanje. Zbirka izbranih elementov je struktura sporočila. S pomočjo te strukture in zbirke potrebnih podatkov (naslovi, material, količina, cena,...) se na oddajni strani konvertira sporočilo, v obliko EDIFACT in se kot tako pošlje preko linije naslovniku. Na sprejemni strani partner z dogovorjeno strukturo izlušči podatke ki so mu bili namenjeni, in ukrepa. Na sliki je vidna struktura naročila v standardu EDIFACT kreirana s programom EDIpro. Ves postopek je lahko avtomatiziran tako, da lahko računalnik iz prispelih ponudb avtomatično po naprej določenih kriterijih izbere najboljšo ponudbo, ter ponudniku sam pošlje naročilo. Po prejetem naročilu partnerjev računalnik sam izda nalog za dobavo ter pošlje dobavnico ter račun, ki mu (avtomatsko seveda) sledi plačilo. V državah, kjer je standard EDIFACT že močno razširjen se je sčasoma pokazalo, daje račun celo nepotreben, saj dobavnici avtomatsko sledi plačilo... Kaj pa pri nas? Prva so se z računalniško izmenjavo podatkov srečala podjetja, ki sodelujejo s tujim i partnerji. Leti so od njih zahtevali, da preidejo na računalniško izmenjavo podatkov, sicer bo sodelovanja konec. Nekatera podjetja so bila tako prisiljena v RIP, druga pa so se prednosti RlPazavedlasama. Velike možnost RlPa se odpirajo na področju plačilnega prometa, saj SDK pripravlja možnost sprejemanja virmanskih nalogov preko telefonske linije in je to pripravljen stimulirati z mnogo nižjimi maržami. V Sloveniji je znan primer podjetja, ki je v šestih mesecih na tak način prihranilo 14.000 virmanskih obrazcev, nekomu se ni bilo potrebno prav tolikokrat podpisati, drugemu pa ne izpolniti te obrazce. Tukaj je računica že mnogo bolj preprosta. Aleš Lipnik Prihodnjič: računalniški programi za poslovno komuniciranje. d.o.o. Ve l e ni e •"o dobma zdravilišče dobrna Vvabimo vas v restavracijo hotela Dobrna v četrtek 17. 10 ob 19.30 uri na VEČER NAPI-TNIC. Sodeluje MOPZ Zdravilišče Rogaška Slatina in muzi-kanti. V soboto, 19. 10. ob 20. uri PLES V RESTAVRACIJI HOTELA DOBRNA z ansamblom OLIVER TWIST. Gostilna Triglav vas vabi na domače koline in ostale spedatitele. Ob nedeljah pripravljamo DRUŽINSKA KOSILA v gostilni Triglav, v restavraciji Zdraviliškega doma in restavraciji hotela Dobrna. NOVO NA DOBRNI poleg kopanja do do 20. ure se lahko odločite tudi za ročno masažo, kozmetiko in savno. Na Dobrni vedno pripravljamo kaj zanimivega, zato vam bodo trenutki pri nas prijetni. Vabi vas Zdravilišče Dobrna. za vse, ki se ukvarjate s trgovinsko In gostinsko dejavnostjo! Trgovsko podjetje p. o. "Savinjski magazin Žatec" Šlandrov trg 35 - 63310 2alec 0®G IffllkdDir j® v gksM, yb j® tod pira hmsL Nfflspmttjsi ß© Unke hmdv®Š®J!(ID v km®®^ k Imi™™™™. Vsako soboto vas na prijeten večer ob glasbi in domači brani vabijo v restavracijo Blagovnice Polzela, Savinjskega m figurica Žalec. Dokazali vam bodo, da ni večje ljubezni, kot je ljubezen do dobre hrane. V BOsxge^ffiÖ®® SaOso m? ^afef® 0®' 'm§®sqo GOTANIN SEVNICA JUGOSLAVIJA JUGOTANIN kemična industrija, p.o. sevnica LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkopujemo preko: območnih gozdnih gospodarstev območnih kmetijskih zadrug Plačila so kvalitetna in garantirana! Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon (0608) 81 -349, oziroma na naslov: JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 Sevnica Pristojnosti občinske uprave za družbene prihodke Glede na čedalje pogostejše očitke glede dela naše uprave želimo seznaniti vse občane, delegate v občinski skupščini ter ostale prizadete stranke, s pristojnostmi, ki jih imamo pri svojem delu v zvezi s kontrolo obračunavanja in plačevanja vseh vrst davkov, prispevkov in drugih obveznosti. Uprave za družbene prihodke na občinskih nivojih uporabljajo pri svojem delu vrsto zakonov, odlokov in drugih predpisov, ki določajo obveznosti obračunavanja, plačevanja, odmerjanja in izterjave davkov, prispevkov in drugih obveznosti. Vsi ti predpisi natančno določajo katere so in do kam segajo pristojnosti tega upravnega organa v določenih primerih, bodisi kontrole ali izterjave omenjenih obveznosti. Po teh predpisih uprava za družbene prihodke kontrolira, odmerja, izterjuje in opravlja druga opravila v zvezi z naslednjimi obveznostmi: — dohodnina, z vsemi viri le-te; — prispevki za socialno varnost; — prometni davek (temeljni, republiški, občinski); — davki na dediščine in darila, davki od premoženja, davki na dobitke od iger na srečo; — davek na promet nepremičnin; — komunalne in turistična taksa; — prispevek za nadomestilo' uporabe stavbnega zemljišča; — prispevki za OZ Velenje in OZ Slovenija — razni prispevki, predpisani po zakonih; — ostalo. V vseh predpisih je določena in razmejena pristojnost uprav za družbene prihodke in Službe družbenega knjigovodstva, prav tako pa pristojnosti opredeljujejo zakoni o teh službah. Ti predpisi določajo, da je za kontrolo vseh aktivnosti v zvezi z obveznostmi fizičnih oseb in občanov, ki samostojno opravljajo dejavnost-obrtnikov pristojna uprava za družbene prihodke, za vse pravne in ci-vilno-pravne osebe (podjetja — družbena in zasebna, društva, zveze itd.) pa je pristojna Služba družbenega knjigovodstva. Po dokaj korenitih spremembah davčnega sistema, ki sicer še niso končane, je postala uprava za družbene prihodke na občinskem nivoju, v pretežni meri le še izvrševalec predpisov, razen na področju davkov in prispevkov, ki jih predpisuje občinska, skupščina in kjer lahko tvorno sodelujemo. Glede na to, kot uprava, ne sprejemamo kritik, ki se nanašajo na davčni sistem, kontrolo plačevanja obveznosti pravnih oseb in na ostale nepravilnosti, na katere nimamo vpliva. Kritik, ki se upravičeno nanašajo na delo uprave, pa bomo vedno veseli, saj bomo le tako lahko svoje delo izboljšali. Na upravi smo pripravljeni vedno pojasniti vzroke morebitnih predpisanih obveznosti, preveriti pravilnost izračuna in do neke mere tudi pojasniti določene predpise, čeprav so za pojasnila pristojne druge inštitucije, ne moremo pa mimo zakonskih določb predpisanih obveznosti odpisovati ali jih kakorkoli drugače anulirati. Še posebej povdarjamo, da nismo pristojni kontrolirati obračunavanje in plačevanje prometnega davka s strani pravnih oseb, razen v zakonsko določenih primerih, za kar smo v zadnjem obdobju dobili nekaj neupravičenih očitkov in za kar mislimo, da se nam tudi ni potrebno zagovarjati. DIREKTOR Občinske uprave za družbene prihodke Igor Centrih dipl. oec. Čas, ki ga preživiš ob svojem dnevnem časopisu, jc lahko druea&n, bolj sprosceru^amtRatffliTda to preizkusite tudi sami, zato vam pošiljamo Slovenske novice cn teden brezplačno. Slovenske Novice en teden zastonj. Izpolnite tale kupon in Pošiljajte mi teden dni brezplačno in brez obveznosti Slovenske novice, teden dni vam bomo brezplačno pošiljali naš mmmm^^^ Ime in priimek časnik. POZOR; To ugodnost lahko izkoristite samo enkrat, zato jo izkoristite .takoj ! . Kupon pošlji t'C na naslov: Slovenske novice, Titova 3 5, 6 1 000 Ljubljana ->4 Novice Ulica in hišna številka Telefon _ Poštna številka _ Kraj__ ! ČETRTEK 17. oktober 1 PETEK 18. oktober 1 SOBOTA 19. oktober 1 NEDELJA 20. oktober 1 PONEDELJEK 21. oktober ■■■■MHBIH bhhhbhhh TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 H TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 | 9.00 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka, 4/10. 9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 10.20 Mozaik, šolska TV, ponovitev. 10.20 Velikani svetovne književnosti: Chateaubriand. 10.50 Nekoč je bilo .. življenje: Srce (7/26). 11.15 Mozaik, ponovitev. 11.15 Mostovi. 11.45 M. J. Bird: Vrtinec, 6., zadnji del angleške nadaljevanke. 13.30 Poročila. 15.30 Mozaik, ponovitev. Mostovi. 16.00 Sova, ponovitev; Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka, 1/6.17.00 Dnevnik 1.17.05 Četrtek ob 17.30. 18.40 Spored za otroke in mlade; Nevarni zaliv, kanadska nanizanka, 18/20. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 R. Simpson: Nancy Wake, 4., zadnji del avstralsko angleške nadaljevanke. 21.00 Tednik. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Sova: Gremo na zabavo, 6., zadnja epizoda ameriške nanizanke; Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka, 2/6; jazz blues ... TV SLOVENIJA 2 17.15 Aerobika, 2. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI 20.00 Žarišče. 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju, angleška dokumentarna serija. 1/6. 20.55 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije: Liza Hawlin, flavta. 21.00 Večerni gost: Niko Grafenauer in Josip Pavičič. 21.50 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike Dane Zaje: Mlada Breda, predstava SNG Ljubljana. 23.15 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spekter-zuna-njepolitični magazin. 21.05 Kviskoteka. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena. 123.40 Poročila. 9.00 Klub Klobuk. 10.10 R. Simpson: Nancy Wake, avstralsko angleška nadaljevanka (3/4). 11.05 Aerobika, 2. oddaja. 13.30 Poročila. 15.20 Sova, ponovitev; Gremo na zabavo, 6., zadnja epizoda ameriške nanizanke; Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka, 2/6. 16.50 Video strani. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev; Tednik. 18.10 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Živali v vojni, angleška dokumentarna oddaja. 21.15 S. Trenter: Zgodbe sitega Trenterja, švedska nadaljevanka (1/6). 22.15 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Pri Huxtablovih, 12. epizoda amer. naniz.; Ostermanov vikend, ameriški film; Dražljivo, 11. epizoda erot. programa. TV SLOVENIJA 2 17.15 Aerobika, ponovitev 2. oddaje. 17.30 Regionalni programi Tv Slovenija: Studio Maribor; Tele M. 19.00 Domači ansambli: Slovenski muzikan-tje, ponovitev. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije, prenos 1. dela. 21.00 Mozart na turneji, 7/13. 21.50 Oči kritike. 22.30 Košarka turnir McDonalds, polfinale, Juventus :Slobodna Dalmacija, posnetek iz Pariza. 0.30 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila. 16.40 Tv koledar. Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Talk-show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. 0.15 Poročila. 8.15 Video strani. 8.25 Mozaik, ponovitev. 8.25 Angleščina — Follow me, 22. lekcija. 8.50 Radovedni Taček: Čebela. 9.10 Lonček kuhaj, polenta z gobicami. 9.25 Alf, 49. epizoda ameriške nanizanke. 9.50 Zgodbe iz školjke. 10.45 Beatrix Bex: Zaba v črnilniku. 10.55 Železna postaja, oddaja z a otroke. 11.10 Večerni gost: Niko Grafenauer in Josip Pavičič. 12.00 Oči kritike. 12.40 Mozart na turneji, 7/13.13.30 Poročila. 15.40 Video strani. 15.50 Marlboro music show, ponovitev. 16.20 Sova, ponovitev: Pri Huxtablovih, 12. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Julijana, perujski film. 18.40 Video strani. 18.45 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, 6. zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije. 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Show Rudija Carrella. 22.10 Sova: Na zdravje?, 34. epizoda ameriške nanizanke. 22.35 Dnevnik 3. 22.55 Video strani. 23.00 Sova: Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka, 3/6; Mama, pusti me, da odidem, francoski film. 1.20 Video strani. TV SLOVENIJA 2 17.00 Košarka turnir McDonald's Los Angeles Lakers: Limoges, posnetek iz Pariza. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Dnevnik BG. 20.30 Pariz: košarka turnir McDonald's, prenos. 22.20 Filmske uspešnice: Zgodba o Ann Jil-lian, ameriški film. 0.05 Yutel. HTV 1 8.15 Poročila. 8.20 TV koledar. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor iz šolskega programa. 11.30 Znanstvena serija. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser »M«. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 TV razstava. 18.00 Serijski film. 18.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Interview tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Športna sobota. 23.00 Zabavnoglasbena oddaja. 23.4.5 Poročila. 8.20 Otroška matineja: Živ žav. 9.10 Otroška matineja: Nevarni zaliv, kanadska nanizanka (18/20). 9.40 Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija, ponovitev (3/5). 10.35 Garfield in prijatelji, ponovitev. 11.05 Videomeh, 56. oddaja. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Murphy Brown, 11. epizoda ameriške nanizanke. 12.30 Poročila. 13.25 Križ kraž, ponovitev. 14.40 W. Jedrkiewicz: Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka (3/7). 15.30 Sova, ponovitev: Na zdravje!, 34. epizoda ameriške nanizanke; Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka, 3/6. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Manhattanska melodrama, ameriški film (čb). 18.50 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Frane Žižek: Gallus 1. 21.25 Zdravo. 22.45 Dnevnik 3. 23.10 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka, 18/22; Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka, 4/6. EEEEmZZ3Bi 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija, 4/8. 20.50 Izbor filmov režiserja M. Pialata. 23.00 Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Nedelsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 Tv sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Inozemska znan.-popularna serija. 22.25 Dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 E. Ma-jaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica (5/12). 9.20 Utrinki s koncerta baletne šole iz Ljubljane. 9.50 Utrip. 10.05 Zrcalo tedna. 19.20 TV mernik. 10.35 Video strani. 13.30 Poročila. 15.00 Video strani. 15.10 Obzorja duha, ponovitev. 15.30 Sova ponovitev: Polna hiša, ameriška nanizanka, 18/22; Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka, 4/6. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Mozaik, ponovitev; Zdravo. 18.25 Video strani. 18.30 Spored za otroke in mlade. 18.30 Radovedni Taček: Klop. 18.45 Eia Peroci: Moj dežnik je lahko balon. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Slavnostni koncert Gallusovega leta, prenos Iz CD. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Video strani. 22.30 Osmi dan. 23.15 Sova: Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka, 6/5; Nedotakljivi, 8. epizoda ameriške nanizanke. 0.10 Video strani. TV SLOVENIJA 2 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Alternativni viri energije, 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije. 21.00 Sedma steza. 21.30 Green Town Jazz Ban. 23.00 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAJELmKATy SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Do grenkega konca, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.25 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 20.05 Vreme. 20.15 Mike Krüger Show. 21.10 Poročila. 21.15 Goreča stolpnica, akcijski, 1974 (Steve McQu-,een, Paul Newman, William Holden). 22.40 Poročila. 22.50 Drugi del filma. 0.20 Make up in pištole. 1.10 Šport. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 9.30 Doma s tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: She Ra. He Man, Saber Rider, Smrkci. 18.05 Hulk (Bbill Bixby, Lou Ferrigno). 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Kovček. 21.05 Divizijski tepec, komedija, 1975 (Franco Franchi). 22.35 Poročila. 22.45 Scena D. 23.15 Cinematika 0.15 Hulk. PRO 7 6.20 Hiša na Eaton Place, Trick 7, Mistter Ed, Waltonovi, Milje prahu. 11.210 Deseterica. 11.50 Alice. 12.15 Ageintka s srcem. 13.05 Nori hotel, ko-medlija, 1956 (Topsy Küppers). 14.40 Triclk 7. 15.35 Mister Ed. 16.05 Medvedi so izpuščeni. 16.35 Deseterica 17.0« Poročila. 17.10 Partnerki v zločinu. 18.00 Trick 7. 19.50 Okrog Holly-woo.da. 20.00 Poročila 20.15 Mala Erna, Ikomedija, 1969 (Gitta Zeidler, Harald Juhnke). 21.50 Marken Masters. 22.115 Hawk. 23.10 Grozljiva moč, grozljivka, 1983 (Scott Glenn, Jürgen Prochnow). SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Mike Krüger Show, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon. 17.45 Addamsovi (Carolyn Jones). 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Ceneni detektiv, komedija, 1977 (Peter Falk, Ann Margret). 21.50 Poročila. 22.00 Dobri, slabi in grdi, vestern, 1966 (Clint Eastwood, Lee van Cleef, Eli Wallach) 0.25 Šport. 0.30 Šolarkin raport, erotični. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 8.55 Poročila. 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Sov. 11.25 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13 05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips, serija. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 21. Jump Street. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru: Beli konji iz Lipice, serija. 22.20 Red Heat, akcijska komedija, 1988 (Arnold Schwarzenegger, James Belushi). 0.15 Djangova vrnitev, vestern, 1987 (Franco Nero). RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 8.55 Poročila 9.00 Dirka s smrtjo. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Angel se vrača. 11.00 Sov. 11.30 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Airwolf. 21.10 Twin Peaks, serija. 22.05 Nogomet. 23.00 Tutti Frutti. 23.50 Poročila. 0.00 Megavixen, seksi, 1981. 1.20 Valachijevi papirji, kriminalka, 1972 (Charles Bronson). 3.20 Pohlep, nemi, 1923. TELE 5 6.00 Dobro jutro, Bino. 9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Saber rider, She Ra, He man, Smrkci. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz za 100.000 DEM. 19.45 Hop ali top. 20.15 Dakota Lil, akcijski, 1950 (George Montgomery, Rod Cameron, Marie Windsor). 21.40 Poročila. 21.50 Ring je prost. 22.40 Puška, drama, 1978 (Claudia Cardinale)'. 0.10 Orožje zakona. 1.00 Hulk. 2.15 Bliskovito 88. PRO 7 SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Ceneni detektiv, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.30 Fantazijski otok. 14.20 ••Rosen-Resli«, nemški, 1954 (Christine Kaufmann). 15 45 Sat 1 predstavlja.'16.15 Zapp. 16.40 Mancuso, FBI. 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Kvadriga. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Mrtvak iz Temze, kriminalka, 1971 (Uschi Glas, Werner Peters). 21.50 Poročila. 22.05 Profesionalci. 23.00 Krčma pri živahnih dekletih, erotični, 1979. 0.15 Šolarjev raport, erotični. 1.40 Krčma, pon. 6.00 Risanke. 8.00 Za otroke. 9.20 Klack. 10.30 Mr. T., Jetsonsi. 11.00 Marvel Universum, Zmaji. 12.10 Kapitan N. 12.35 He man. 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.00 Ragazzi. 14.35 Kakor pes in mačka. 15.05 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta, serija. 18.15 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.15 Houston Knights. 20.15 Vedno težave z visočanstvom, komedija, 1972 (Georg Thomalla). 22.00 Dall-As. 23.00 Emanuela, soft seksi, 1976 (Ilona Staller). 0.40 Megavixen, seksi, 1981. 1.55 Magazin za moške. 2.30 Emanuela, pon. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 10.00 Hop ali top. 11.00 Za smeh. 11.50 Kovček, ponovitev. 12.40 Magazin. 13.00 Bim. barn, bino: Popaj, Blufersi, She Ra, Kraljica. 16.40 P.O.P. 17.40 Ring je prost. 18.10 Moto šport, exstra. 18.30 Poročila. 18.35 Gledališče Raya Brad-byrija. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.45 Hop ali top. 20.15 Divje življenje, dokumentarec. 21.20 Orožje zakona, serija. 22.10 Paiais Royale, drama, 1987 (Kim Cattrall, Matt Craven). 23.45 Kdor prvi vrže kamen, ponovitev. 6.15 Waltonovi, Trick 7, Maxwell, Milje prahu. 11.25 Deseterica. 11.50 Barney Miller. 12.15 Partnerki v zločinu. 13.05 Perry Mason. 14.05 Trick 7. 15.00 Sreča na poti, komedija, 1944 (Dora Komar). 16.30 Poročila. 16.40 Hartovi. 17.30 Trick 7. 19.25 Bill Cosby. 19.50 Okoli Hollywooda. 20.00 Poročila. 20.15 Samo, da so počitnice, komedija, 1972 (Peter Alexander). 22.20 Ceste San Francisca. 23.15 Bug — Ognjeni hrošč, grozljivka, 1975 (Jo-anna Miles, Bradford Dillman). 1.00 Poročila. 1.10 M.A.S.H. 7.30 Dino, Addamsovi, Ollie, Thundercats. 9.10 Drops! 9.35 Zapp. 10.00 Avto magazin. 10.30 Čar gora. 11.05 Podelitev bavarske TV nagrade. 12.45 Bingo. 13.10 Fantazijski otok. 14.05 Vi-deoteka. 14.30 Nezaslišana afera, drama, 1977 (Glenda Jackson, Melina Mercouri). 16.05 Obalni pirati. 16.30 Drops! 17.05 Točno opoldne, vestern, 1952 (Gary Cooper, Grace Kelly). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Harem, romantični, 1985 (Nastasja Kinski, Ben Kingsley). 21.55 Vreme. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.15 Poročila. 23.25 Gorila, serija. SAT 1 RTL PLUS 5.00 Formula 1 s podelitvijo nagrad. 6.40 Jetsonsi, Yogi. 8.00 Za otroke. 11.00 Tednik. 12.05 Velikani. 12.35 Waterloo Creek. 13.00 Moj oče zunajze-meljan, Munsterji, Ultraman, Adam 12. 14.40 Terminator II, zakulisje. 14.55 Povzetek formule 1. 15.15 Bavarca v haremu, komedija, 1957. 16.45 Petrova glasbena revija. 17.50 Dr. Westphal. serija. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Morilska pošast napada, grozljivka, 1967 (Peter Cushing). 21.45 Spiegel TV. 22.25 Prime Time. 22.45 Grad Pompon Rouge. 23.15 Playboy Late Night. 0.10 Mad Mission IV. Ne umreš dvakrat, akcijski, 1986 (Sam Hui). 1.35 Formula ena. TELE 5 6.40 Dobro jutro, Bino. 11.00 Divizijski tepec, komedija. 12.30 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal.13.40 Bim. barn, bino: Popaj, Smrkci. 15.50 Lulu Belle, drama, 1948 (Dorothy Lamour, George Montgomery). 17.20 Divje življenje. 18.30 Kritični magazin. 19.00 Poročila. 19.15 Z dežnikom in melono. 20.15 Bliskovito (Ruck Zuck, tisoča oddaja (Werner Schulze-Erdel). 21.45 Za smeh. 22.35 Nočna patrulja. 23.25 Puška, ponovitev filma. PRO 7 5.45 Divjina, dokumentarec. 6.15 Indonezija, dokumentarec, Papirnati mesec, Čarovnik, Mork iz Orka, Bili Cosby. 1.1.40 M.A.S.H. 12.00 Samo da so počitnice, ponovitev. 13.50 Indonezija, dokumentarec. 14.50 Zvezde in živali. 15.00 V vsakem pristanišču nevesta, komedija. 16.30 Blagoslovljeni par. 17.35 El Khobar, pustolovski, 1953 (Kathryn Grayson, Steve Coc-hran). 19.30 Bill Cosby. 20.00 Poročila. 20.15 Dva asa, akcijski, 1981 (Terence Hill, Bud Spencer). 22.25 Melodija smrti, italovestern. PRO 7 5.35 Smrtonosna savana, dokumentarec. 6.05 Kraljestvo divjih živali, Preston, Vicki. 8.35 Pleši z menoj, glasbeni, 1937 (Fred Astairè). 10.30 Bill Cosby. 11.00 M.A.S.H. 11.30 Blagoslovljeni par. 12.20 Kraljestvo divjih živali. 13.15 Ta mož ve preveč, vestern, 1954 (Randolph Scott). 14.40 El Khobar, ponovitev filma. 16.35 Hardcastle in McCormick. 17.45 Dva delata red, akcijski, 1978. 19.25 Bill Cosby. 19.50 Okoli Hollywooda. 20.00 Poročila. 20.15 Perry Mason in hotel groze, kriminalka, 1987 (Rymond Burrj. 22.20 Ceste San Francisca 23.20 Jaz, sodnik kriminalka, 1981 (Armand Assan-te). 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Točno opoldne, ponovitev vestema. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Vi-deoteka. 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Traper John. 21.10 Poročila. 21.15 Pri Belem konjičku, zabavni, 1952 (Johannes Hee-sters). 22.55 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Cagney in Lacey, pon. 0.45 Traper John, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.30 Divja roža 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža, pon. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Šef, serija. 21.15 Moj gost hoče vedno le eno. . ., komedija. 1989 (Bo Derek, Anthony Quinn). 23.00 Kulturni magazin. 23.30 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Parazitski morilec, grozljivka, 1974 (Paul Hampton). 1.20 Volkodlak. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito, ponovitev. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Saber Rider, Mijuki, Rakuni, Smrkci, She Ra. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Umor z jasnega neba, športna drama, 1977 (Lynda Day George). 21.55 Poročila. 22.05 Nočna patrulja. 23.00 Bliskovito, ponovitev tisoče oddaje. 0.25 Palais Royale, ponovitev filma. 2.25 Hulk. PRO 7 6.15 Maxwell, Trick 7, Čarovnik. 11.20 Grk osvoji Čikago. 11.45 Bili Cosby. 12.10 Hartovi. 13.00 Perry Mason, kriminalka 14.45 Trick 7. 15.40 Automan. 16.35 Deseterica. 17.10 Colt za vse primere. 18.00 Trick 7. 19.50 Okoli Hollywooda. 20.00 Poročila. 20.15 Naš Willi, komedija, 1970 (Heinz Erhardt). 21.50 Marken Masters. 22.10 Polnočni klic. 23.10 Hollywood Hot Pools, hollywodski vroči bazeni, komedija, 1983 (Donna McDaniel). TOREK 22. oktober 8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Zgodba iz školjke. 10.00 Četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina-Folow me, 24. lekcija. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 12.40 Video strani. 13.30 Poročila. 14.35 Video strani. 14.45 Mozaik, ponovitev. Angleščina — Follow me, 24. lekcija. 15.10 Sova, ponovitev; Drzna Lucky, ameriška nadaljevanka, 5/6; Nedotakljivi, 8. epizoda ameriške nanizanke (čb). 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik. Šolska TV. 17.05 Velikani svetovne književnosti: Rolland. 17.35 Nekoč je bilo ... življenje: Di--hanje (8/26). 18.05 Video strani. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Lonček kuhaj, jota. 18.20 Alf, 50. epizoda am' riške nanizanke. 18.45 Glina, oddaja za otroke. 18.50 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 A. Newman: Občutek krivde, angleška nadaljevanka, 2/7. 21.00 Novost založb. 21.10 Tuji show. 22.30 Video strani. 22.35 Sova: Življenje brez Ge-orga, angleška humoristična nanizanka, 1/6; Drzna Lucky, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke, 3/6. 1.00 Video strani. tiHM^ÜlTO 17.15 Aerobika, 3. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV SLovenija, Studio Koper. 19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana '91, 3. oddaja. 19.30 Dnevnik Sarajevo. 20.00 Balet A — Deus, prenos iz opere. 22.00 Žrebanje loto. 22.05 Umetniški večer: S skrbjo in obupom, nizoz. dok. serija, 4/4. 0.20 Yutel. 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kino-klub Evropa. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Pri Belem konjičku, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Loterija. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Narodna glasba. 21.10 Poročila. 21.15 Grad v Ardenih. vojni, 1969 (Burt Lancaster, Peter Falk). 23.05 Speiegel TV. 23.35 Poročila. 23.45 Na begu. 0.35 Bonanza. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.25 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Hammer. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Tatvina v Grand hotelu, kriminalka 1990 (Burt Reynolds). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.55 Zakon v Los Angelesu. 23.50 Poročila. 0.00 Rabid, grozljivka, 1976 (Frank Moore). 1.30 Hitchcock prikazuje. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Saber Rider, Popaj, He man, Smrkci, Saber Rider. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila. 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito, kviz. 19.30 Poročila. 19.45 Hop ali top. 20.15 Le kaj bo iz otroka?, zabavni, 1983 (Ann Margret, Frederic Forrest). 21.55 Poročila. 22.05 Nasprotovanje zlu, grozljivka, 1974 (Lynn Redgrave). 0.20 Z dežnikom in melono. 1.45 Hulk. PRO 7 6.15 Richmond Hill, Trick 7, Shane, Milje prahu. 11.25 Deseterica. 11.50 Harryjeve sodbe. 12.15 Colt za vse primere. 13.05 Dva razgrajača, ponovitev filma. 14.45 Trick 7. 15.40 Skrivnost delfinov. 16.35 Deseterica. 17.10 Z loparjem in pištolo. 18.00 Trick 7, risanke. 19.50 Okoli Hollywooda. 20.00 Poročila. 20.15 Sheena, pustolovski, 1984 (Tanyja Roberts, Ted Wass). 22.30 Megla, grozljivka, 1979 (Jamie Lee Curtis, Hal Holbrook). 0.05 FBI. 1.00 Poročila. SREDA 23. oktober TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Živ žav. 9.50 A. New-man: Občutek krivde, angleška nadaljevanka (2/7). 10.40 Aerobika, 3. oddaja. 10.55 Video strani. 13.30 Poročila. 15.15 Video strani. 15.25 Sova, ponovitev: Življenje brez Georga, ameriška humoristična nanizanka, 1/6; Drzna Lucky, 6., zadnji del ameriške nadaljevanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev. 17.05 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija. 17.35 Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja, 4/13. 17.45 Video strani. 17.50 Spored za otroke in mlade: Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Štirje prijatelji, ameriški film. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Video strani 22.25 Videogodba. 23.10 Borštnikovo srečanje, kronika (1/3). 23.40 Sova: Alf, 59. epizoda ameriške nanizanke; Thin Air, angleška nadaljevanka, 1/5. 0.55 Video strani. 18.15 Aerobika, ponovitev 3. oddaje. 18.30 Alpe Jadran. 19.00 TV Slovenija 2, Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV ruleta. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda. 22.15 Svet poroča. 23.00 Yutel. 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23 25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Loterija, serija. 11.05 Narodna glasba. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Kung Fu. 16.45 Misisipi, serija (Ralph Waite). 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Hunter (Fred Dry-■er). 21.10 Poročila. 21.15 Ljuba domovina, lahko si mirna, nemški, 1975 (Heinz Domez). 22.50 Poročila. 23.00 Halo, Berlin. 23.30 Na begu. 0.20 Filmski ustvarjalci. 0.35 Hunter. 1.25 Šport. Opomba: Možen prenos tenisa ob 19. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.25 Divja roža. 12.10 Al Mundy. 13.05 Oče preveč, serija, prvi del. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja roža. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost, serija. 20.15 Narodna glasba 21.15 Gottschalk, show. 22.15 Stern TV. 22.55 Tillov in Obel Show. 23.50 Poročila. 0.00 Predor živih mrtvakov, grozljivka, 1972 (Donald Pleasance). TELE 5 6.30 Dobro jutro. 9.30 Doma s Tele 5. 11.00 Wildcat. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Wildcat. 13.25 Bim, barn, bino: Saber Rider, Popaj, Rešitelj, Kraljica, He man, Smrkci, Saber Rider. 18.05 Hulk. 18.30 Poročila 18.35 Hulk. 19.00 Bliskovito. 19.45 Hop ali top. 20.15 Škoda, da si kanalja, akcijski, 1955 (Marcello Mastroianni, Sophia Loren, Vittorio de Sica). 21.50 Poročila. 22.00 Jutri v kinu. 22.10 Dakota Lil, ponovitev filma. 22.35 Nasprotovanje zlu, ponovitev filma. PRO 7 5.40 Shene, Hiša na Eaton Place. Deseterica. 11.15 Grk osvoji Čikago. 11.40 Z loparjem in pištolo. 12.35 She-ena, ponovitev. 14.35 Trick 7. 15.30 Mister Ed. 15.55 Zvezde in živali. 16.05 Moj prijatelj Ben. 16.35 Deseterica. 17.00 Poročila. 17.10 Agentka s srcem. 18.00 Trick 7. 19.50 Okoli Hol-lywooda. 20.00 Poročila. 20.15 Peggy Sue se je poročila, fantazijska komedija, 1986 (Kathleen Turner, Nicolas Ca-ge). 22.20 Spenser. 23.15 Slamnati mož, satira, 1976 (Woody Allen, Zero Mostel): 1.00 Polnočni klici. Kulturni center Ivan Napotnik IPM Lubezen. Igrata Zvone Ogrez, Darja Reichman PRIČETEK GLEDALIŠKEGA ABONMAJA Prva predstava letošnjega gledališkega abonmaja bo v soboto, 19. oktobra, ob 19.30 v dvorani doma kulture v Velenju. In sicer bo pri nas gostovalo SLG Celje z delom Schisgal Murray: LUBEZEN V režiji Dušana Mlakarja. Naša »lubezenska« zgodba je preprosta: nezvesti mož Milt hoče zapustiti ženo Ellen in zato jo podtakne bivšemu sošolcu Har-ryiju. Milt in Ellen sta v novi ljubezni razočarana, zato se vrneta drug k drugemu. Vsi trije pa govorijo o »lubezni«, ki je večna in vseobsegajoča in ki je seveda ni. Igrajo: Zvone Agrež, Bojan Umek in Darja Reichman. Cena vstopnic: 300 tolarjev. Mladina 25% popust. PRIČENJA SE TUDI GLASBENI ABONMA V okviru glasbenega abonmaja bo prvi koncert v sredo, 23. oktobra ob 19.30, ko bo v Velenju go- stoval, v dvorani glasbene šole, vokalni ansambel THE TALLIS SCHOLARS iz Velike Britanije. Ta v svetu priznani ansambel se je za turnejo po Sloveniji posebej pripravil in pripravil poseben Gallusov program s katerim bomo počastili 400. obletnico smrti tega začetnika slovenskega zborovskega petja. Predstavili se bodo tudi s skladbami Thomasa Tallisa in Thomasa Bydra. Cena vstopnic: 300 tolarjev. Mladina 25% popust. KAM ZA KONEC LETA Ob zaključku Mozartovega leta smo pripravili dvoje potovanj: v soboto, dne 21. decembra 1991, v dvoje glasbenih središč: PREDBOŽIČNI DUNAJ Poleg prazničnega Dunaja in mestnih znamenitosti si bomo tega dne ogledali musical, nekdanjega dunajskega dečka, Erica Woolfsona - FREUDIANA. Cena 378 ATS in doplačilo za vstopnico 250 ATS. Pričnete lahko obročno odplačevanje v tolarjih in v 4 obrokih. MOZARTOV SALZBURG Predbožični Salzburg s svojimi znamenitostmi, Mozartovo rojstno hišo, bogato založenimi trgovinami in večernim koncertom »Mozartserenade« bo gotovo lepo božično darilo vsakomur. Cena 485 ATS in doplačilo vstopnice za koncert 276 ATS. Pričnete lahko obročno plačevanje v tolarjih in v 4 obrokih. Razstavlja Peter Matko V GALERIJI KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK V Galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo v petek, 18. oktobra, ob 19. uri odprli samostojno razstavo slik likovnega pedagoga in dolgoletnega člana Šaleških likovnikov, PETRA MATKA iz Šmartnega ob Paki. Avtor se predstavlja s slikami, ki jih je naslikal v zadnjem letu. V otvoritvenem programu bo nastopil kitarist BORIS ŠTIH. Vabljeni! Babičin predalnik, 1991 ZlVIO!!! Zadnjič sem vam obljubil, da bom danes pisal samo o novih ploščah in to besedo bom tudi držal. ... YO ... Po dobrih treh letih pavze, se je na tržišču ponovno pojavila irska skupina U2. Tokrat z novim albumom Achtung baby, ki ga bodo promovirali na veliki svetovni turneji, ta pa se bo začela februarja ali marca meseca prihodnje leto v ZDA .. .YO . . . Veliki »bum« je naredila tudi amerika hard rock skupina GUNS'N ROSES, ki je naenkrat izdala kar dva LP-ja Use your illusion I. in II. del. Na glasbenih lestvicah je zaenkrat višje uvrščen album št. II, na katerem je med drugim tudi njihova zadnja uspešnica You could be mine, balado Don't cry in večna Dylanova uspešnica Knoc-king on heaven's door . . . .YO ... Ko ravno pišem o novih rock albumih, nikakor ne smem mimo zadnjega izdelka kanadskega rockerja BRYANA ADAMSA Walking up the ne-ighbours, od katerega glasbeni kritiki pričakujejo izredno veliko. Za tiste, ki boste kupili plošče z analognim zapisom boste dobili dvojni LP, drugače pa so vsi njegovi komadi zbrani na enem CD-ju, ki prinaša več kot 74 minut res dobre glasbe. Seveda je na plošči tudi doslej njegov največji hit Everything I do... in zadnji hit Can't stop this thing we started . . . YO .. . Preden pa končam z predstavitvijo novih rock albumov, moram omeniti še LP, ki je od vseh zgoraj omenjenih uvrščen najvišje. To je izdelek skupine DIRE STRAITS -On every Street z hitom, ki hoče priklicati Elvisa P.: Calling Elvis . . . YO . . . Gramofonska založba EPIC RECORDS je prejšnji teden objavila novico, da bo novi album MICHAELA JACKSO-NA izšel predvidoma 19. novembra. Še pred albumom naj bi izdali prvo malo ploščo Black and white, ki bo na MTV-ju predstavljena okoli 6. novembra . . .YO. . . .. . YO . . . Preden končam današnji glasbeni kotiček (nekaj novic je treba prihraniti še do naslednjič) še novici za ljubitelje ta-koimenovane Dance glasbe. Svoje nove albume sta izdali skupini, ki jih poznamo po dobri plesni glasbi. To sta BLUE SY-STEM-Deja vu in BAD BOYS BLUE — The house of silence. Vse albume, ki sem jih danes omenil boste lahko slišali tudi v prihodnjih oddajah NAJBOIJ-SE-NAJNOVEJSE od 18. ure dalje, vsak ponedeljek na valovih RADIA VELENJE. Toliko za danes, za vse ostale informacije in glasbo sem vam na voljo preko tel. številke 855-191 (17.-19. ure). LEP POZDRAV! Blue System Dèjà vu Hansa 614 722-Maxi (fl 8 in (D C »Naš čas« izdaja Casopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Cena posameznega izvoda je 30,00 tolarjev, mesečna naročnina 120,00 tolarjev, trimesečna naročnina 360,00 tolarjev, polletna naročnina 720,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 600,00 tolarjev. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1987, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV 88,9 in 97,2 Mhz ČETRTEK, 17. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje. PETEK, 18. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00-22.00 Večerni program Radia Velenje. SOBOTA, 19. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 20. OKTOBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14 dnevi, nato pa sprejemali po telefonu 855 963 nova); 12.30 Na svidenje; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi — vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 Servisne informacije in epp bloki; 18.50 Poročila; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 21. OKTOBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne; 18.00 Najboljše, najnovejše; 20.00 Lahko noč. TOREK, 22. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje. SREDA, 23. OKTOBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Strokovni nasveti; 19.00 Minute z domačimi ansambli; 20.00 Lahko noč. 1 IkM*M II M OBČINA VELENJE REDNI KINO Četrtek, 17. 10. ob 18. uri Petek, 18. 10. ob 18. uri HAVANA — ameriška ljubezenska drama. ZA VSE LJUBITELJE ROBERTA REDFORDAÜ Sobota, nedelja, 19., 20. 10. ob 17. in 20. uri TERMINATOR II - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Arnold Schwarzenegger STROJ ZA UNIČEVANJE, KI JE DOJEMLJIV NA ČUSTVA IN ŠE POSEBNO NA MAJHNEGA DEČKA, KI GA VODI IZ ENE NEVARNOSTI V DRUGO S POSEBNIM CILJEM, REŠITI ČLOVEŠTVO! Neverjetna akcija, posebni efekti, prisrčnost glavnih junakov in humor v filmu, kjer ni prostora za strahopetce in je potrebno razpustiti domišljijo! Sreda, 23. 10. ob 18. in 20. uri TERMINATOR II - ameriški akcijski, fantastični. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 17. 10. ob 20. uri Petek', 18. 10. ob 20. uri POREDNA DAMA - ameriški, trda erotika. KINO DOM KULTURE Nedelja, 20. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA HE1DI — ameriška risanka. Ponedeljek, 21. 10. ob 20. uri OTVORITEV FILMSKEGA ABONMAJA PREBUJANJE (awekenings) — ameriška drama. Režija: Penny Marshall (vloge: ROBERT DE NIRO (OS~ CAR '91 za glavno moško vlogo) Robin Williams, Max von Sy-dow) Ena od najbolj originalnih filmskih zgodb, ki se je pojavila kdajkoli v Hollywoodu pripoveduje o ljudeh, ki so nekega dne zaspali in se niso več zbudili. Junaki iz filma PREBUJANJE pa imajo to srečo, da jih je iz spanja prebudil zelo vztrajen in, sicer zelo asocialen zdravnik. Dogodki so resnični in so se zgodili pred dvajsetimi leti. Vloga, ki jo je odigral DE NIRO je neverjetna, nepozabna, film pa prijeten in zelo čustven. Še vedno je čas, da kupite abonmajsko vstopnico. Cena je 300 sit. Filmi: PREBUJANJE, OSCAR, KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO, PEPELKA, PRIDI, VIDEL BOŠ RAJ, DNEVI RADIA RAZLIČNI ŽANRI ZA RAZLIČNE OKUSE! POKROVITELJ FILMSKEGA ABONMAJA JE STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE VELENJE! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 20. 10. ob 19. uri POREDNA DAMA - ameriški, trda erotika. Ponedeljek, 21. 10. ob 18. uri TERMINATOR II - ameriški, fantastični. KINO ŠMARTNO OB PAKI Torek, 22. 10. ob 18. uri IZREDNA PREDSTAVA! TERMINATOR II - ameriški, fantastični. V gl. vi.: Arnold Schwarzenegger OBČINA MOZIRJE KINO »DOM« MOZIRJE 17. 10. - KNEZ TEME, ameriški avanturistični 19. in 20. 10. - TAM, KJER JE SRCE, ameriška komedija 24. 10. - MISSIPi V PLAMENU, ameriški akcijski KINO »JELKA« NAZARJE 19. in 20. 10. - KATMAN, ameriški avanturistični KINO »LJUBNO« 19. in 20. 10. - OD TARČE DO SMRTI, ameriški avanturistični Popravek V članku iz prejšnje številke Kako bomo letos pričeli kurilno sezono je prišlo do napake v formuli. Pravilna formula je: tm - «7 + tl2 + 2 x t21 _ (+ 12stQ ROLETE IN ŽALUZIJE, za vse vrste oken in vrat izdelujemo in montiramo. © 063-24-296. teL 853 481, 888 480 usfisXsìi ocjHas, ocjtas u noi aas MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, prodaja 5 mesecev stare nesnice. © 0602-61-202. ODDAM OPREMLJENO SOBO, © 853-785, popoldne. KRAVO SIMENTALKO, brejo, A kontrole, prodam. © 779-190. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE št. 361 na relaciji Ljubno-Gorenje, na ime Drago Jezernik. DOMAČE ŽGANJE PRODAM. Gorenje 14, Šmartno ob Paki. POLAROID PORTRET KAMERO, s štirimi objektivi, štiri slike za osebno izkaznico, prodam. © 856-318. V CENTRU ŠOŠTANJA PRODAM starejšo hišo,z dvoriščem in gospodarskim poslopjem ter delavnico v izmeri 10 x 12 x 3 m, primerno za obrt. Informacije po © 853-894. KEMIČNO ČISTILNICO v Šoštanju dam v najem. Pogoj odkup strojev. © 881-149. ŠTEDILNIK NA TRDO GORIVO KIPERBUSH, ugodno prodam. © 858-751. GRADBENO PARCELO, pri merno za vikend (tudi stanovanjsko hišo), ugodno prodam. © 892-775. FIAT 126, 8/86, 38.000 km, prodam za 2500 DEM. © 856-256. NEMŠKE OVČARJE BREZ RODOVNIKA, prodam. © 893-702 popoldan. LADO 1500 L, letnik 1983, prodam za 2800 DEM. © 713-982 po 15. uri. USNJENO SEDEŽNO GARNITURO, poceni prodam, (delfin). © 852-913. ALFA ROMEO, garažiran, dobro ohranjen, letnik 1986, ugodno prodam. © 856-254 popoldne. MZ ETL 250, letnik 1987, prodam. Informacije po © 857-330. INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO IN LATINŠČINO za osnovne in srednje šole. ® 854-429. TELICO, brejo 5 mesecev in brane ter plug za traktor TV 523, prodam. Franc Podpečan, Ponikva 11 a., Žalec. ŠKODO 120 L. Letnik 1978, v voznem stanju, ugodno prodam, tudi po delih. ® 855-166 zvečer. GARAŽO V ŠALEKU PRODAM. © 850-968. Teleta za zakol prodam. ® 778-112. STREŠNO OPEKO KIKINDA 2500 komadov, staro 4 . leta, ugodno prodam. © 853-617. SOBO, S KUHINJO in sanitarijami oddam samski, zaposleni ženski. © 853-432 zvečer. USNJENO SEDEŽNO GARNITURO, jogi posteljo (2 x 180), omaro, zamrzovalno skrinjo in glasbeni stolp Kamacrown, nujno prodam. © 855-959. DVE SEDEŽNI GARNITURI, kompletni, prodam po zelo ugodni ceni. © 850-746. STILNO JEDILNICO in otroško spalnico zaradi selitve prodam. © 858-615. SIPAK VELENJE, daje v najem 85 m2 poslovnih prostorov v centru Ljubljane. © 854-485. STANOVANJSKO HIŠO ali prostore v Velenju ali okolici za mirno poslovno dejavnost, najame manjše podjetje. © 852-376, 858-052 ves dan. SPOSOBNEGA ZANESLJIVEGA DELAVCA za komercialna dela išče podjetje z računalniško dejavnostjo. © 852-376, 854-203. ORGANIZIRAMO SEMINAR »SNEMANJE Z VIDEOKAMERO«. Informacije in prijave po © 854-539! DELAVSKA UNIVERZA VELENJE TAPETNIŠTVO AČKO Nudimo popravila vseh vrst sedežnih garnitur, jogi vzmetnic, kuhinjskih kotnih garnitur, stolov, vrat, itd . . . © 853-238. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Helene Sojč se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: oče Vladislav, mama Erna in brat Jani. V SPOMIN Edi ju Žgeču Že drugo leto nas jesenske barve spominjajo na tvoj mnogo prerani odhod od nas. Hvala vsem, ki ga obiščete, prižgete svečko ali položite cvet. Žalujoči: mama in sestra Jerica A prst imela mojo smrt. Vi življenje moje. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice i Frančiške Blatnik iz Gaberk se za skrb in nego zahvaljujemo bolnišnici Topolšica, dr. Lazarju, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki so nam ob tem težkem trenutku pomagali in sočustvovali z nami. VSI NJENI! ADEG-MARKT SUPERDISCOIUT KRAUT PLIBERK v bližini cerkve Trgovina z mešanim blagom Koroika 8 c, Velenje Tel.: 855-998 DIMNIKAR- STVO Peter Petaik klrfe 15, Veleaje TelcToa: 063/188-257 |m mmm m m$ ¥ mumm nama ü V samopostrežni prodajalni: jj • Šentjurska suha domača klobasa 462,30 SLT ^ • Gorenjska 196,10 SLT 'I • mini posebna 196,10 SLT \ V prodajalni PRESKRBA na Koroški: j • Merlot Brda 48,80 SLT ; • sardine Izola 27,90 SLT j • riž Tajska 35,00 SLT i • kava Milka kg 261,00 SLT j Vabimo vas na demonstracijo nove kozmetike KRKA-j TEATER, ki bo danes, 17. in jutri 18. oktobra. ! Jutri, v petek, 18. oktobra, boste lahko pri nas poskusili ; na degustaeiji INTESOVE solate iz testenin. ! Vabljeni! mm, TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE vas vabi na 9. tradicionalni TURISTIČNI PLES, v soboto, 19. oktobra, v restavraciji veleblagovnice NAMA. Ples se bo pričel ob 20. uri, vstopnine ni. Za vse obiskovalce bo bogat program s srečelo-vom! VABI VAS TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE NEMŠČINA ZA ODRASLE V Šoštanju, Trg svobode 12 (PTT stavba) Začetek: čet., 17. 10. 1991 ob 18.30 Jože Kolar Jezikovna šola TABULA RASA Tel.: 882-809 POBEGNITE pred mestnim smradom in obiščite ANDREJEV DOM NA SLEMENU Sprehodite se po tihem gozdu, kjer se vzpenja bršljan in se širi preprogasti mah. Mimo nas vodi planinska pot Smre- kovec—Uršlja gora. Na višini 1096 m vam nudimo po predhodnem naročilu svečana družinska, poslovna kosila, večerje ter prenočišče v dvo-, troposteljnih sobah in skupna ležišča. V zimskem času preizkusite naše smučišče (vlečnica 200 m). Odprto je vsak dan od 7.-22. ure. Vabljeni ste v ANDREJEV DOM, Milan Kretič, tel. 063-895-154. Ml a Občina Velenje V Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 17. oktobra — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Grošelj in dr. Vrabič Petek, 18. oktobra — dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. S. Popov in dr. Pirtovšek Soboto, 19. oktobra in nedeljo, 20. oktobra — dr. Mijin in dr. Menih Ponedeljek, 21. oktobra — dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Hrastnik, nočni dr. Lazar in dr. V. Vrabič Zobozdravstvo: V nedeljo, 20. oktobra — dr. Età Rogan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna Velenje z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju : Od 18. oktobra do 25. oktobra — Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Jerihova 38, tel.: 858-704. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 20. oktobra — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. Od 21. oktobra do 27. oktobra — Ciril Kralj, dipl. veterinar Ljubno, tel.: 841-410. HELENA Poznal sem nekoč neko Benedikta, kije polnila ozračje z idealom. Njene oči so razsipale hrepenenje po vzvišenosti, po lepoti, po stavi in po vsem, kar zbuja vero v nesmrtnost. Toda to čudežno deklè je bilo prelepo, da bi dolgo živelo .. . -Charles Baudelaire- V ponedeljek smo pokopali njeno telo, vendar nje nismo ujeli v utesnjenost nedolžno bele krste. Ostala je v meni, mogoče tudi v tebi, smeji se nam z obrazom Lune in nas boža namesto vetra; človek, kot je Helena, namreč ne um/e! Na pogrebu me je požgečka-la po levem podplatu in v ihte-nje spoznanja človekove osamljenosti se je pomešal njen nagajivi smeh. Da bi posušila solze vsem, ki jo imamo radi, me je opozorila, da se je pač odločila, da prestopi dimenzijo, katero je prerastla. Čas in prostor sta krojila meje, ki so omejeva- le njeno bistvo, zato si je izbrala nov začetek, ki ne priznava končnosti in se ne ozira na kriterije, ki so ši jih izmislili neki omejeni predniki. Zato bi rada vse malomeščanske moraliste opozorila, da je edini, ki lahko sodi o njenih odločitvah, izključno ona sama, ker je bila sama, ko se je odločala, odločila in se tudi sama spoprijema s posledicami. Človek je ustvarjen, da pozablja reči, ki niso pomembne, zato pozabimo, da je umrlo neko telo in se navadimo živeti ob Heleni, ki nas ne bo nikoli zapustila. /Ì Televizija Velenje Vedno bolj med nami Televizija je privlačen medij, medij, ki sporoča s sliko in besedo. Je pa tudi zelo zahteven medij, ki potrebuje profesionalen pristop, zahtevno tehnično opremo in dobro usposobljene kadre. Vsega tega velenjska televizija, ko se je prvič predstavila gledalcem, ni imela. Bilo pa je veliko volje in pripravljenosti za delo. Nastale so prve oddaje, ki so bile, kot pravi urednik Rajko Djordjevič, večinoma dobro sprejete. Pa tudi kritično. Gledalca pač ne zanima v kakšnih pogojih so nastajale oddaje in kako so usposobljeni tisti, ki jih pripravljajo. »Konstruktivnih kritik — jih skušali pri oblikovanju naših naslednjih oddaj tudi upoštevati.« »Menim, da smo napredovali,« dodaja odgovorni urednik Janko Sopar. Naše vodilo je bilo namreč ves čas, da ne smemo pristajati na amaterskem programu, četudi je to le lokalna televizija. Ce gledalcu ponujamo nekvalitetne programe ga na nek način žalimo in tega si ne smemo dovoliti. Seveda pa računamo na razumevanje, na to da nam kakšen spodrsljaj tudi spregledajo. Vseeno smo začetniki in kljub temu, da smo pritegnili veliko sodelavcev — preko 30 nas je, je to majhna ekipa. dnevnika sodeluje kakšnih 80 ljudi, ki so profesionalci. Če to primerjamo, smo lahko z doseženim zadovoljni. Še zlasti z nekaterimi prispevki, ki so bili na povsem profesionalnem nivoju. Program je torej stekel, oblikovan je bil tudi že programski svet, ki ga sestavljajo Franc Sever^ Milan Kneževič, Franc Zem-va, Slavko Hozjan, Vlado Vrbič in Janko Šopar. Svet naj bi postal aktivni sooblikovalec programa in pomagal tudi pri njegovem finančnem pokrivanju. Program velenjske televizije zaenkrat namreč nima finančnega kritja. Nekateri mislijo, da ga plačujejo v vzdrževalnini za kabelsko razdelilni sistem. A ni tako. Kot pravi Rajko Djordjevič, ki ima VTV studio v zasebni lasti, so računali, da bodo lahko pripravljali pet oddaj tedensko. A vse kaže, da bodo ostajali pri dveh informativnih (ob torkih in sobotah, v katerih pripravljamo osrednjo informativno oddajo »Naš čas poroča« delavci našega podjetja. Četrtkove večere pa bodo 14-dne-vno zapolnili z glasbeno oddajo Video top in raznimi kontaktnimi pogovori. Pripričani so tudi, da se bo občina Velenje z njihovo pomočjo pogosteje »videla« tudi na osrednji televiziji. V studiu televizije Velenje — urednika Rajko Djordjevič in Janko Šopar ter snemalec Dušan Marič v glavnem so bile takšne, Samo pri ustvarjanju smo bili vedno veseli in osrednjega ljubljanskega Pod republiško kapo Na zasedanjih zborov velenjske občinske skupščine so poslanci že večkrat zahtevali, da je potrebno razgrniti problematiko osnovnega šolstva. Glede na to, da so na tem področju predvidene korenite zakonske spremembe, pa je sekretariat za družbene dejavnosti pripravil celovito analizo stanja s predlogom vsebinskih usmeritev, ki jo je velenjska vlada že tudi posredovala v obravnavo skuščiščini. V sopredju je zahteva po ohranitvi vseh dosedanjih programov in širitev zahtevnejših. Na vseh področjih je potrebno kvaliteto izobraževanja izboljšati in vzpo- staviti več tekmovalnosti in konkurenčnosti. V usmeritvah je podana podpora privatni iniciativi (predvsem v zagotavljanju prostorskih možnosti — prva takšna možnost pa bi bila mednarodna glasbena gimnazija). V prostore v prihodnjem obdobju na področju osnovnega šolstva vlaganja ne bodo potrebna, razen v telovadnice (potrebovali bi dve). Število učencev naj bi se po dosedanjih analizah v prihodnjih petih letih s sedanjih 6212 zmanjšalo na 5385, kar bi pomenilo, da bi lahko imeli v vseh os- MILIČNIKI SO ZAPISALI SKRB ZA OZIMNICO Prejšnji torek med 16. in 17. uro sta A. S. in M. O. iz Velenja v nasadu jabolk na Turnu, last Kmetijstva Šoštanj, nabirala jabolka za ozimnico. Dovoljenja za to seveda nista imela in čuvaj, ki ju je našel pri nedovoljenem dejanju, jima je nabranih okrog 30 kg jabolk zasegel. Njuno dejanje seveda ne bo ostalo zapisano le v miličniških be-ležnicah, ampak še kje drugje. KOLESA KRADEJO KOT SRAKE V minulem tednu skoraj ni bilo dneva, da na velenjski postaji milice ne bi zabeležili kakšne prijave o odtujenem kolesu. Največ med njimi je bilo gorskih. Čas in kraj odtujitve nista pomembna, saj je vseeno, ali ga lastnik pusti pred samopostrežno trgovino kot gaje J. M. v šaleku, pred kulturnim domom v Velenju (tu ga je pred tednom dni pustila T. I.) ali pred stanovanjsko hišo (o tem se je v noči iz 9. na 10. oktober lahko prepričal D. L. iz Velenja). TUDI ZA REŠETKE PRIKLENJENO KOLO Z MOTORJEM NI VARNO S. M. iz Velenja je priklenil svoje kolo z motorjem za rešetke kleti pri svoji stanovanjski hiši. Ker pravijo za dolgoprstneže, da vedo, kam morajo, je očitno to vedel tudi neznani storilec, ki je preščipnil verigo in tako postal nov lastnik kolesa z motorjem bele barve. S. M. pa bo, če ne bo imel skupaj z miličniki sreče pri iskanju nepridiprava, do nakupa novega vozila moral hoditi peš. GOZDNA TATVINA V dneh iz 8. na 13. oktober je v gozdu v Velikem vrhu, last M. R. iz Gavc, nekdo opravljal nenačrtovano gospodarjevo delo. Posekal je namreč dve smreki, prav toliko bukev in en hrast. Okrog 5 kubičnih metrov lesa naj bi si prisvojil na ta način. Pri zbiranju podatkov so miličniki ugotovili, da je to storil oškodovančev sorodnik. CRN DAN ZA BISTRO SONČEK V VELENJU Prejšnja sreda je bila za bistro Sonček v Velenju črn dan. Najprej sta se namreč v tem lokalu sprla, nato pa še stepla E. A. in M. J. oba iz Velenja (v pretepu je bil E. A. huje telesno poškodovan), okoli 21.40 pa je I. G. svojo jezo stresel še na nič kriv ni nič dolžan igralni aparat. S tem svojim dejanjem je oškodoval lastnico za veQisoč tolarjev. STEPLA STA SE SORODNIKA V bifeju pri Kinu na Koroški cesti v Velenju sta se pred tednom dni okoli 20. ure stepla sorodnika M. T. in S. T. iz Velenja. Svojih ra- novnih šolah enoizmenski pouk. Celoten program osnovnega izobraževanja bo v prihodnje v pristojnosti republike, občina pa naj bi tudi v bodoče pokrivala morebitne dodatne fakultativne predmete (ti bi se tudi vpisovali v spričevala) ter druge programe, ki bi jih dogovorili v občini (med drugim del stroškov kuharic). Predviden je tudi celovit informacijski sistem, ki naj bi povezoval posamezne zavode (tako bodo v bodoče organizirane šole) s sekretariatom za družbene dejavnosti in naprej do republiškega ministrstva za izobraževanje. (mz) čunov najbrž nista poravnala do konca, stroške pa bosta imela še večje po zagovoru pri sodniku za prekrške. POSKUS POSILSTVA Prejšnji četrtek, nekaj po polnoči, je R. D. iz Šoštanja obiskal znanko R. H., prav tako iz Šoštanja. Ker ni privolila v spolne odnose, jo je fizično napadel. Njeno kričanje in klice na pomoč so slišali sosedje in jo tako rešili pred nasilnežem. S kraja dogodka je res pobegnil, najbrž pa mu to ne bo uspelo pred roko pravice. NEKJE BO ŽUR V noči iz 13. na 14. oktober je nekdo skozi odprtine mreže na skladišču trgovine Metro v podzemnih garažah na Kardeljevem trgu odtujil 145 steklenic piva. Lastnik S. T. je tako ostal brez prihodka, dolgoprstnež pa gotovo ne brez prijateljev. Zanje bo najbrž pripravil lep žurček. OSTAL BREZ ISKRINEGA VRTALNEGA STROJA J. Ž. iz Velenja je hranil svoj vrtalni stroj v kleti. Nič ne bi bilo narobe, če ne bi tega očitno vedel neznanec. V noči iz 11. na 12. oktober je namreč Obiskal njegovo klet, odtrgal obešanko z vrat in odhitel s plenom vred v noč. ODKRIL POVZROČITELJA NEPRESPANIH NOČI V skoraj vsaki naši rubriki Miličniki so zapisali, smo poročali o nepridipravu, ki je odnesel že skoraj vse rezervne dele iz parkiranega avtomobila na Stantetovi v Velenju, last F. A. iz Velenja. Tudi marsikatero noč je omenjeni lastnik riskiral za to, da bi zgrabil dolgoprst-neža, pa mu to ni uspelo vse do prejšnje nedelje. Ob 4. uri zjutraj je namreč nepridiprav hotel spet uradovati na in v njegovem avtomobilu, ko ga je A. F. prijel. Neznancu je sicer zaradi izrečenih groženj uspelo pobegniti s kraja dogodka, vendar pa so ga miličniki še isti dan prijeli. Zaradi interesa po nadaljnjih raziskavah imena in priimka niso povedali. Sumijo namreč, da ima na grbi še več takih podvigov. DVA HUDO RANJENA UDELEŽENCA V torek, ta teden, ob 5.45 uri se je zgodila v Pesju prometna nesreča, v kateri sta se dva udeleženca huje telesno poškodovala. Iz smeri Šoštanja proti Velenju je vozil voznik osebnega avtomobila Mehmed Omerovič (27 let) iz Šoštanja. V desnem nepreglednem ovinku v Pesju je zapeljal na levo stran v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Mirko Lakič (40 let) iz Velenja. Med voziloma je prišlo do čelnega trčenja. Na to pa je za Lakičem pripeljal še voznik osebnega avtomobila Branko Salobir (36 let) iz Velenja, ki se kljub zaviranju nesreči ni mogel izogniti. Trčil je v bok La-kičevega avtomobila. Omerovič in Lakič sta v nesreči zadobila hude telesne poškodbe, pomoč pa so jima nudili v celjski bolnišnici. Pralni stroj za četverčke 19. junija letos se je družina Mojce in Vikija Drak-slerja pričakovano povečala. Rodili so se prvi letošnji slovenski četverčki — deklica Patricija in dečki Kevin, Timotej in Kristjan. Nanje so se spomnili tudi v Gorenju. »Sojenice ob vaši zibki so vam namenile bogastvo, ki je redko na svetu: ljubezen, pogum in potrpljenje vaših staršev«, so zapisali v čestitki Drakslerjevi družini v Gorenju Gospodinjski aparati in da bi bilo potrpljenja staršev kar največ, so jim podarili pralni stroj. V Gorenju Servis so se odločili, da bodo pet let skrbeli, da bo Gorenjev pralni stroj brezhibno deloval. Gorenje Mali gospodinjski aparati pa so družini Draksler darovali električni ročni mešalnik s podstavkom. Pralnega stroja sta bila Mojca (na sliki levo) in Viki Draksler (na sliki desno) resnično vesela. Pa še eno veliko skrb jim je Gorenje pomagalo rešiti — kar pet let bodo serviserji iz Trbovelj skrbeli za to, da bo stroj vedno pripravljen za pranje. (VŠ) J it Sr*, MS JBfm m ; m IwlL ■i jpgir^i^BM A^I^MÌ, j ' * jPH fl ^mg^^KmS^^^^fk Ps> Ü1 W i & * m ' jL AI " i RÄÄy * JÄi rV'ir Ib^BT»-- p_pn JF ^ mgsF M ~ t ™ mi Drakslerjevi: oče Viki s Patricijo in Kristjanom ter mama Mojca s Kevinom in Timotejem Letošnji mednarodni teden otroka je v Šaleški dolini tako kot lansko leto potekal v znamenju Pike Nogavičke, njen gost pa je bil prav tako med otroci dobro poznan Ostržek. Organizatorja Pikinega tedna, Kulturni center Ivan Napotnik in Občinska zveza prijateljev mladine Velenje sta se na vse prireditve dobro pripravila. Vsak dan se je dogajalo kaj zanimivega, prav gotovo knjigo o Astrid Lindgren. Kljub slabim napovedim vre-menoslovcev se je v soboto na Pikinem trgu zgodil Pikin dan, ki so se ga otroci veselili že ves Jeden. Okoli 9h dopoldne, ko naj bi se prireditev že pričela, so vsi, ki so skrbeli za program in spremljajoče dejavnosti še marljivo delali, kazalo pa je, daje Pika dovolj močna, da je poskrbela za sicer oblačno, a ne deževno nebo. Ko so pripravljali Pikin oder, napihovali slona in klovna veli- Toliko veselih čopk in čopkov že dolgo nismo videli pa je bil višek vsega sobotni Pikin dan. V petek so se v Kulturnem domu zbrali otroci in njihovi starši, ki so si najprej ogledali simpatično igrico Pika Nogavička v cirkusu, ki jo je izvedla skupina otrok iz OŠ Polzela. Po njej je bila še uradna predstavitev nove knjige Pika Nogavička, ki jo je izdala zasebna založba ROTIŠ iz Maribora. Knjiga je izšla v treh delih, črke so velike in otrokom razumljive, ilustracije Boža Kosa pa so zelo simpatične. Pika Nogavička je bila pri nas prvič objavljena v Pionirju, ilustrirala pa jo je Marlenka Stupica. Ko je knjiga, ki jo je avtorica Astrid Lindgren napisala leta 1945, prvič izšla na Švedskem, je prav tako izšla v treh delih. Tako kot v prvotni slovenski izdaji je tudi Rotisova izdaja delo prevajalke Kristine Brenkove, zbirka pa se imenuje Astrid. V njej bodo izhajale le knjige Astrid Lindgren. Naslednja knjiga bo Emil, ki bo prav tako izšla v treh delih, urednik Marjan Marinšek pa pripravlja tudi kana, postavljali tirnice za mini vlak, so se otroci, ki jih je bilo letos nekoliko manj kot lansko leto, že zabavali v raznih Pikinih kotičkih. Risali so Pike in Ostrž-ke, izdelovali vetromlinke, polž-ke, skrbeli za Pikino mornarico, se šli olimpiado, izdelovali Ostržkove nosove, glasbila (v tem kotičku so tudi zapeli). Največja gneča pa je bila v Pikini olepševalnici, kjer so skrbeli za pegice in čopke tistih, ki so na Največja gneča je bila v Pikini olepševalnici, kjer so v nekaj minutah naredili najmočnejšo deklico na svetu prav iz vsakega otroka prireditev prišli nemaskirani. Okoli 10. ure se je pričelo tudi na Pikinem odru, Sten Viler je skrbel za povezovanje, otroke pa je najbolj razživela Mateja Ko-ležnik. Nastopi so se vrstili, Pike in Pikoti pa so bili raztreseni po vsem Pikinem trgu in se vsak na svoj način zabavali. Okoli 12h so Piki pričele pojenjati moči in padle so prve dežne kaplje. Zato so organizatorji pohiteli s Pikino parado, ki je bila vsekakor višek prireditve. Veliko zanimivega smo lahko videli v njej, tako gusarsko razpoloženo Piko na belem konju s črnimi pikami in veliko njenih prijateljev iz otroških knjig. V času parade so v zrak spustili veliko balonov z mirovnimi gesli, zbranim pa je spregovoril tudi član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Tako je zaključni del Pikinega dne izzvenel kot mirovni shod, saj smo si tako otroci kot odrasli želeli, da bi povsod na svetu, še posebej pa na Hrvaškem, čimprej zavladal mir. Želeli smo, da bi se otroci lahko povsod tako lepo zabavali, kot so se naši na Pikinem trgu. Ko se je parada ustavila na Pikinem trgu, se je ulil de;: in ljudje so se pričeli razhajati. Do prihodnjega leta seje Pika poslovila, otroci pa so spravili pisane nogavičke in Pikine obleke na varno, saj upamo, da jih bodo prihodnje leto spet potrebovali. B. Špegel Na Pikinem odru so se ves čas vrstili zanimivi nastopi malčkov, med prvimi je nastopila OŠ Polzela z igrico Pika v cirkusu