Silvin Sardenko:
Mamici za god.
Vera                                                 Pera
(s hopkom belih roi).                                     (s šopfeotn rdetih roi).
l\adar se bliža mamičin god,             Lsčasih se vendar čuda gode:
kadar gredo čestitke na pot,                  v šopek spreminja se nam srce.
takral, kdor hoče s česlilkami priti,         Misliš, da to so rože rdeče,
mora v srcu prav maihen biti.              jaz pa le vem, da srce je Ijubeče.
Pravijo, da le majhno srce                    Vse bi ob godu bilo lepo,
vedno najboljšo čestitko pove.               ko bi ne bilo nam v duši tesno.
Danes, ko god je mamice naše,             Pravsaprav ob godu spoznamo:
manjšamo v srcu se hčerke vaše:        Tdko dobro mater imamo,
Tislo radost kakor v davnih dneh         da ne moremo najti besed —
nosimo v svojih iskrenih oeeh.              mora za nas govoriti cvel.
Vsaka roza na vrlu bela                        Vsaka roza na vrtu rdeča
kliče: Na mnoga leta vesela!                priča: Srca so naša Ijubeča.
G-
(s iopkom zlatorumenih rož).
/Visem vajena sladkih besed,
vendar še v trnu se najde med;
vem, da napravljam dneve ti bridke,
vendar jih sprejmi, moje česlitke.
Kadar posije solnce Ijubo,
tudi zlati trni cveto.
Za trpljenje Tvoje med nami
tolažim v tolažbi se eni sami:
S komur največ trpela boš,
v raju najbolj ga vesela boš.
Vsaka roža na vrtu zlata
obeta z Marijo — nebeška vrata.
82