V sredo in saboto izhaja in velja: Z» c»lo leto . 6 for. 20 kr. n pol leta . 3 „ 30 „ n četert leta . 1 „ 70 „ i mesec . . — „ 60 ,, Po pošti: celo leto . 7 for. 50 kr. i> pol leta . 3 „ 80 „ • četert leta . 2 „ — „ n mesec . . — „ 70 ,, „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!" peaem. Oznanila. Za navadno dvestopno vent* se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; več« pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. St. 50. V Celovcu v saboto 14. julija 1866. TCČaj II. Prijazna beseda slovenskim rodoljubom! Ne more se zgoditi, kar smo želeli vsi rodoljubi — mi in vi —, „Slovenec4* še ne more izhajati trikrat na teden. Minulo polletje se je od „Slovenca44 tiskalo 610 iztisov, izmed kterih se jih razpošilja 54 iztisov zastonj, 59 naročnikov pa naročnine še plačalo ni. Po tem takem je I. polletje 1866 hodilo plačanih iztisov 497, kar znaša 1640 gld. 10 kr. Od tega denarja gre za tiskarnino 884 gld. in za kolikov-nino 320 gld, tako da ostane za vse druge stroške: za vredovanje, razpošiljanje, dopisovanje le samo 436 gld. II. polovicah 1866 se pa še slabej kaže. Novih naročnikov se je oglasilo 14, starih Pa ni še plačalo naročnine 84. Ako torej ti gg. naročniki ne pošljejo naročnine in odstopijo, kaže se gotova zguba. Ne samo, da je ves trud zastonj, da je pri vredovanju toliko Bkerbi, nevarnost in sitnost, po verliu je še pri denarju očitna škoda. Mislimo pa, da so „Slovenec44 tako obnaša, da je vreden, naj ga slovenski rodoljubi bolje podpirajo. Največ podpornikov šteje med čč. gg. duhovniki; nekaj jih je tudi med šolsko mladino in kmeti. Cisto zapuščen pa je „Slovenec44 od naše gospode, od naših bogatinov in naših uradnikov. Ako bi nektere naše Velikaše in rodoljubne bahače imenovali in povedali, da ti gospodje še beliča ne pokažejo za domače časnike, gotovo bi ves svet * rokami sklepal in čudom se čudil: Rodoljubno bahanje je pač dober kup! In vendar so časi kaj ugodni in prijazni Političnim časnikom: Nemški časniki, ki Slovane prav nesramno čemijo in bi vse slovanske svetinje in pravice radi v prah po-mandrali, štejejo naročnikov toliko, da jim iztisov pomanjkuje. In med naročniki je gotovo tudi največ Slovanov, ki po tem takem sami sebi s pestmi v medočje bijejo, sovražnike svoje pa podpirajo in so tako sami Svoji največi sovražniki! Preljubi Slovenci! V sedanjih časih, ko se godijo ne samo lako strašne, temuč tudi tako imenitne reči Po naših krajih, tudi vi ne morete shajati hrez časnikov. Pravo in potrebno je, da segate po njih in da zveste, kaj se po svetu godi. Pa imejte toliko pameti in toliko slovenske kervi, da si naročujete najpred slovenske, domače časnike. Hvala Bogu, da jih imate, — imate „Novice44, „Slovenca44, »Dan co44, „Ilirsk. Primorjana44, po teh segajte, te podpirajte, te priporočujte in razširjajte ! Pa pravite: „Saj ne zastopim in še prav gladko brati ne znam te nove „Šprahe44, “rašamo vas, ali po nemških časnikih razumite vse, kar berete ? Marsikaj razumite Uarobe, marsičesa pa čisto nič ! Kar „Slovenca44 posebej zadeva, slišimo od vseh stra-1}l> da ljudje prav lehko razumejo vse, kar uonaša, še celo vvodne članke, v kterih se razlaga visoka politika. Le poskusite in iz fodoljubja in ljubezni nekaj poterpljenja imejte in prepričali se boste, da znate slo- venske časnike lehko in gladko brati, preden mesec mine. Dalje pravite: „Godijo se zdaj take novice, da jin hočemo vsak den zvedeti.44 To morejo le tisti terditi, kterim časniki po pošti dohajajo vsak den, — takih pa ni tolika sila; največ je takih Slovencev, kterim časniki le po dva'—ali trikrat v roke pridejo. Koliko laži donašajo taki dnevniki! Kar danes terdijo za sveto resnico, jutri ali jutre-mine spet preklicujejo. Časniki pa, ki bolj poredkoma hodijo na svitlo, dogodbe in novice bolj trebijo in prebirajo, pa le to donašajo, kar se je skazalo resnica. Sicer smo pa tudi rade volje ria svitlo dajati „Slovenca44 tri — štirikrat, ja celo vsakden, ako nas gg. naročniki tako podpirajo, da — dobička ne iščemo nobenega — vsaj denarne zgube ne bodo. Čč. gg. rodoljubi le odprite svoje mošnjice in že prihodnje četertlctje dobote „Slovenca44 tri — ali še večkrat na teden ! To se pa samo ob sebi razume, da bode tudi cena poskočila, pa le za toliko, kolikor tisk, papir, kolek (štempelj) in poštnina velja. Serčno nam je žal, da nismo tak bogatin, da bi mogli tako imenitno reč precej začeti na svojo pest in vsaj eno ali dve leti „Slovenca44 3—* krat na teden izdajati, ako ravno nam škode donaša. Morebiti da je kak drug premožen rodoljub volje to storiti; naj se nam oglasi, lehko se pogodimo. — Tem besedam pristavljamo še te le rodoljubne prošnje : a) Naj nam čč. gg. stari naročniki pošljejo naročnino; danešnji list je predposled-nji list, ki ga jim pošljemo, ako se hitro ne oglasijo. Kdor „Slovenca44 ni volje imeti, naj na prihodnji list napiše : „Ne sprejemlje se“ jn naj se nam pošlje nazaj. b) Naj čč. gg. rodoljubi po naših mestih: v Mariboru, Celju, Ptuju, — Ljubljani, Kranju, Novem mestu, — Gorici in Ter-stu, — Celovcu, Beljaku, Velikovcu, Pliberku, tudi na Dunaju in Gradcu tirjajo, da si kavarne in gostilnice, kamor Slovenci dohajajo in svoj denar nosijo, tudi naše gore liste naročujejo. Gospodje! tu še veliko manjka, le krepko na noge za svoj denar, serčnost velja! c) Naj šolska mladina, ktera je našim narodnim svetinjam toliko krepka podpora in že toliko pripomogla, naj zdaj o šolskih počitnicah ne derži križem rok; prijazna beseda najde prijazno mesto! Mla-denči! hodite po vseh koncih naše Slovenije; skazujte se povsod in vselej verle sinove matere Slovenije. Prigovarjajte čč. gg. županom, učenikom, kerčmarjem in drugim Slovencem, naj ne zabijo in zanemarjajo domačih časnikov. Videli bote, da bo beseda vaša rodila obilno sadu! — d. Naj čč. gg. rodoljubi ne zabijo tistih pre-važnih besed, ki jih je une dni omenil č. g. dopisovatelj iz Šoštanja. Naznanjajte „Slovencu44 vsake 8—10 dni „drobne novice44 iz vseh pokrajin slovenskih naših dežel, naznanjajte jih vsaj 3—4 mesece, in tako mi sunca! Slovenci vsi bojo radi segali po „Slovencu44 ! Delajmo tako vsi z zedinjeno močjo za preljubo pa žalibog od marsiktere strani še pozabljeno domovino! Božja pomoč 1 V Celovcu 12. julija 1866. lisstnlk In vi'ednik. Dežele notranje-avstrijanske. Iz Celovca. (Stara pesem; — vojaška nabira; gg. nune; monturna komisija.) Strašna nesreča je našo der-žavo zadela; ena največih in najlepših dežel zdihuje pod težkim jarmom tujega zmagovalca. Da! celo bati se je, da naše poglavitno mesto Dunaj pade Prusom v roke. To je strašna nesreča in velika sramota! Pa imeli so tudi okrutni Turki in prevzetni Francozi naš Dunaj že večkrat v svojej pesti, — pa vse je minulo in obveljala je stara pravica. Zatorej nas tudi ne straši to, da naše dni tako hodijo po naših deželah in mestih, kakor da bi Avstrija ne imela niti pušk niti bodal, — pa tudi to bode minulo. Straši nas le to, kar Madjari in Nemci počenjajo ravno zdaj, ko je deržava naša v velikej nevarnosti. Presvitli cesar je te dni ostro zaukazal, naj da časniki o znotranjih zadevah mirno pišejo in naj da se razni narodi med seboj ne pikajo in ne dražijo. Pa ne samo časniki — nemški in madjarski — so zagnali staro pesem, „naj Avstrija pomoč in otetbo svojo išče v Frankobrodu in v Pešti44, zagnali so to staro pesem o dualizmu ne samo časniki, timveč že mestne gosposke v Solnogradu, v Gradcu — na Dunaju, tudi v Celovcu in še po drugih mestih so že ali gotovo bojo v visoko vlado tiščale, naj se vda njih tirjatvam ali pa naj da sedanje mini8terstvo odstopi. In že imajo tudi nove ministre pri roči in to so vsi prevejeni „grossdeutscherji in dualisti44, Slovanov in Romanov najhujši nasprotniki. Dozdaj jim je presvitli cesar vse s krepko besedo spod* bil, — Bog ga razsveti in .poterdi, da stanoviten ostane! Ako se iz teh zmotnjav izcimi dualizem, gorje in joj ti uboga Avstrija! Največ kervi prelijajo, davkov plačujejo in zdaj bojnih strahot in nesreč nosijo Slovani j nai se naša visoka viada vedno tega spominja! Na vse narode se je svitli cesar zaupljivo obernil, tako je pravo, vsi narodi ga bojo obdali pa branili prestol in domovino do poslednjega beliča in do poslednje kapljice svoje kervi. — Vse torej se čudi, da zastran nove nabire ali rekrutbe gre vse tako polževo pot, vse ravno tako, kakor da bi ne bilo nobene sile in potrebe. Prusi to delajo vse drugači, — spet pošljejo še več kot 300.000 novih vojakov v vojsko starej armadi na pomoč. Kaj se pa pri nas dela tako imenitnega in izvanrednega? Vse le po starem kopitu! — Mestni odbor naš je hud na čč. gg. nune Uršulinarice, ker niso svoje sirotnišnice hotle prepustiti za vojaške potrebe. Nam se pa dozdeva, da čč. gg. nune niso se toliko pregrešile, ker je dosti druzih prostorov, ki so za take reči bolj pripravni. — Monturna komisija ne pride v Celovec in veliki prostori šolskih hiš prazni stojč. O koncu šolskega leta povemo kaj v prihodnjem listu. Is it. Hancljaim. (Marojčičani; vtonjenec; žalostni pogovori.) Slušajte Slovenci, kakih lovor-vencev si je prislužil naS domači polk Marojčičev. 22. junija se je podal o pol sedmih zvečer iz št. Martina čez most, kterega so naglo na ladijah sestavili, k sv. Luciji pred sovražnika. 24. jun. (6. leto in dan, kar so Lahi pri Solferini zmagali) ob treh zjutraj so vstali in ukazalo se jim je, da se dene puška čez rame in dalje se je odrinilo. Sprednji polki so se že sekali, da je treskalo in ropotalo, naš domači polk pa je višino pri „Somieampagni11 obsedel. Že so Lahi sprednje polke hudo stiskali, in višino „Monte Croce11 vzeli; ob štirih popoldne pa se zakliče našemu polku : „Naprej11 in dirjali so in mahali po laških glavah, da so vse razkadili. Lahi v beg, naši pa za njimi veselo klicaje : „Živio cesar11 ! Pri Kustoci so se hteli Lahoni še ustaviti; pa naši še hujše pritiskajo kričaje : „Mi Slovenci ne jenja- mo“ ! In vzela se je tudi Kustoca, razun tega 7 topov, ktere so štajerski slovenski lovci v pest dobili in blizo 40.000 pušk in dokaj drugih reči, ktere je moral sovražnik pustiti našim. Zdaj še nekaj. Tisti Urban Dakskobler, ki se je 11. jun. pod Kotmarovasjo vtopil, izvlekel se je pri Goreči vesi 26. junija iz Drave; v št. Kancijanu so ga pokopali. Osem dni pozneje pride komisija in ž njo dva moža merliča ogledat. In glej težavo; una dva ne znata nemški, uradnika ne slovenski ; dolgo so se mučili, potem se je vendar nek gospod našel, ki jim je tolmačil. Kamor prideš, povsod slišiš, kako se ljudje o vojski pomenkujejo ; krnet skorej noče verjeti, da so nase Prusi podjali. Veči del naših je te misli, da bi bilo bolje, ko bi sc bila reč mirno in brez vojske poravnala, da-siravno ne obupajo, da bode končno zmaga vendar le naša. Od kod bomo denarja dobili, čeravno imamo še dosti ljudi, popra-šujejo nekteri; drugi pa terdijo, da bodo spet navstala nova plačila. Radi bi vsi dajali in plačevali, da bi le kaj imeli! Tudi za ljudi bo sčasom težava! Ise Ljubljane, 10. julija. L—č. (S e nekaj o Sokolu in ranjenih; društvo milosrčnih gosp d.) Da je odbor Sokola poslal g. deželnemu poglavarju odgovor, v kterem je razloženo, zakaj da se Sokol ni mogel udeleževati prenašanja in sprejemanja ranjenih, dal sem Vam že drugod na znanje. Koj drugi dan je dobil načelnik Sokola g. mestni župan dr. Costa Besednik. Šolske zadeve v Velikovcu! 9. julija Namenil sem se sicer vsaj za nekaj časa šoli slovo dati; pa zdi se mi, da bi prerano molčal, torej naj še kaj spregovorim. Bil sem pervikrat že 6. julija 1864 k mesečnemu šolskemu posvetovanju povabljen; prišel je ob 9. uri, ko sem ravno od oltarja v žagrad stopil, neki učenik rekši: „1st Ihnen vielleicht gefallig der Monat-Schul-Conferenz beizuwohnen, sind eingeladen, sie fangt gleich nn“. Jaz sem se zahvalil za njegov spomin in se je nisem udeležil. Imeli so učeniki že prej večkrat take posvete in nikdo ni vedel, da je dolžnost tudi katehete tje povabiti in jim naznaniti, o čem da bode govor in posvetovanje. Tudi kateheti imajo pravico govoriti in protokol (zapisnik) podpisati, ne le samo poslušati. Izostal sem pa tudi iz drugih vzrokov, ktere bom govorč o naših šolskih shodih naznanil. K taki pomenitvi so me zopet povabili 27. junija t. 1.; zvedel sem tudi, hvala Bogu! da so se usmi- — 222 — sledeči odgovor od deželnega poglavarja barona Bacha: „Ker po razodetih mi razme- rah za zdaj odpade delavnost Sokola na „kolodvoru, zahvalujem se za naznanilo človekoljubne pripravljenosti, ktero mi je priobčil odbor s pismom od 5. t. mesca.11 Po tem takem bi bila ta stvar, o kterej se je toliko govorilo, rešena. Čudno je le to, da se tako hitro najdejo jeziki, kteri očitajo Sokolu, da nima nič človekoljubja in patriotizma in Bog ve kaj še vse. In zakaj vso to ? Zato, ker se on, dobro poznavši okoliščine, ni hotel vrivati v opravila, ktera so prevzeli že drugi. Ko je pa Sokol združen s čitalnico dvakrat naklonil s svojo umetnostjo in svojim trudom stradajočim rojakom izdatno denarno pripomoč, takrat nobeden teh zlobnih jezikov ni prašal: Zakaj nemški turnerji prav nič ne store? Takrat je bilo vse tiho ! Da je Sokol okoijščine popolnoma dobro razsodil, pokazalo se je, ko je „Laibacher-Turnverein11 na ponudbo Sokolove pripomoči odgovor dal, da „Laibacher-Turnverein11 sam popolnoma zadostuje, tedaj zavrgel ponudbo Sokola. Koj drugi dan zjutraj potem pa smo videli, da res zadostuje (!), kajti cele 4 (piši štiri) turnerje smo videli na kolodvoru! To je bilo 7. t. m. zjutraj okoli 10. ure. Iz tega se marsikaj lehko izpeljava ! Pri društvu milosrčnih gospej se je vnel med dvema visokima gospema prepir, kteri delavnost društva jako ovira. Celo dopisnik „Tagespošte11 nam naznanja to, kakor tudi še drugo novico, da se zdravniki dostikrat britko pritožujejo, ker so gospč premarljive ali po ljubljansko „kšaftig11 — da dostikrat ranjene bolj mučijo, kakor jim pomagajo in da brez da bi vprašale zdravnika, prevezujejo rane ravno takim, ki so miru najbolj potrebni. Tacih pritožb smo žalibog tudi tukaj res dosti slišali, tedaj ne moremo reči, da se dopisnik „Tagespošte11 laže, kakor je to pri tacih gospodih rgs včasih navada, posebno če o narodnih zadevah pišejo. To pot se mu to ne more očitati! Nadjamo se, da se bode boj teh dveh gospa poravnal, ker za tako milosrčne gospč se nič kaj ne spodobi, da so prepirajo. Iz Ilaloz. B. R. (Kako gre z berači ravnati? Psetnina. Poziv.) Deželni zbor štirski je sklenil odpraviti beraštvo, nadležne klateže in potepuhe in na vso moč pomagati, da se v okora pride temu zlegu; zato je deželno namestništvo razposlalo prepis županstvom, vsled kterega naj so redno po neki osnovi deli milostinja ubožcem vsake župe od župnega urada v porazumljenji z žu- lili poprej mi naznaniti, o čem da se bodo pomenkovali. Bilo je od prečast. gosp. dekana samega sproženo trojno vprašanje, kterih zapopadek se je glasil: I. Kteri nagibki so za — in kteri proti temu, da se šola še le ob 9., namesto kakor dozdaj , že ob 8. uri začenja? II. Ali bi bilo primerno ravnati se tudi tukaj kakor v sosednjih šolah in začenjati šolsko leto še le meseca novembra? III. Kako bi se moglo doseči, da bi se šolska meša bolj po redu obiskovala in da bi otroci za njo bolj vneti bili? Bili so pričujoči 4 učeniki in 2 kateheta; med njimi jih je pri 1. vprašanju 5 glasovalo za staro navado, ker so terdili, da je: L) Večina (?) otrok iz mesta, kteri k šolski meši ob '/a8 ravno tako lahko pridejo kakor ob %9, in tudi mestnjani želijo, da ostane vse pri strarem. 2.) Kaj bi rekle vse spoštovanja vredne mojškre (šivilje), ako bi se šola še le o 11. uri končala in kdaj bi potem učeniki še poduke po hišah imeli? 3.) Predolgo bi morali šolarji rndlice čakati in gladovati. panskim uradom iz ubožnice; kjer pa ne shaja, naj se nasveti dajo, kako da bi se moglo pomagati. Navadni berači in potepuhi, kij so sicer zdravi ljudje pa se jim delati ne ljubi, in pa rokodelski otroci nezmerno nadlegujejo no samo meščanov, nego tudi veščane in je treba vsak hip v žep segati; pa naj bi že bilo, ako bi se ne bil že spraz; nil. Moja misel je: Vsaka občina naj skrbi za svoje domače ubožce; če je pa presiromaš-na, naj se ji v sili pomore iz okrajne pe-neznice, če pa tudi ta ne bi zmogla potrebne pomoči, naj se prošnja vloži deželnemu odboru za podporo iz deželnega zaklada, klateži, potepuhi in dangube pa naj se odpravijo, če inači ne, z uradnim spremstvom v Bvoje občine, kamor spadajo. Občina jim bo že skrbela za delo, ako so zdravi in močni. Dan danešnji je malokomu tolika sreča, da bi brez dela, truda in skrbi mogel živeti, to je ugodno lenjariti, ter se krmiti iz žuljev drugih ljudi. Najpotrebnejše pa je, da se postave v tem izdane ostro in brez vsake milosti izvršujejo, saj vemo, da najboljša in najkoristnejša postava nima vrednosti, ako se ne gleda zvesto na to, da bi se na tenko spolnjevala. O tej priliki se miv potrebno, zdi omeniti neke nespametnosti. Županjo zavrčki so na Ivanje ali kresni dan dali oznaniti po g. učitelju, ki je tudi občinski svetovalec, psov-nino ali psetnino, to je dačo, ki naj bi so plačevala za pse in sicer od vsakega posam-nega psa 2 gld. na leto. Red in pot, da se taka dača vvede, je ta le: Občina mora to v seji skleniti po večini glasov, potem naznaniti v podkrepljenem pismu deželnemu odboru, in ako ta spozna, da bi dobro in potrebno bilo nakladati tako dačo, sme se kaj takega zgoditi. V tem primeru pa bi se ne smelo merilo jemati po mestnem davku; kormanje, želarje in viničarje imajoči po-samna sloka ščeneta, da jim po noči bevkajo, po dnevu pa kake kuro iz kvara naganjajo, nimajo dostikrat si soli s čira kupiti, ne da bi po 2 gld. psovnine plačevali, nepotrebnih mopsov, mufov in pinčev pa ni videti v Halozah. Zavrčki gospodje županje pa niso odborov sklicali v seje, nego so svojevoljno skuhali to nepotrebno čorbo, menda vsled nekega pisma od okrajne, gosposke, ki ga najbrže razumeli niso! Glasno moramo gg. županom in drugim zatrobiti , da sami nimajo nikake sklepavno ali določivne moči in oblasti, nego samo izvršivno , da izvedejo in opravijo, kar odbor sklene. Ptujski okrajni glavar je razposlal poziv svojim okrajanom, da pritekč na pomoč Pobijal je torej staro kopito le en sam in terdil, da je potreba, da se ta reč pre-naredi. Otroci, ki so najdaljši, morajo po zimi že po noči od doma iti, ako hočejo o pravem času priti in da ne le kmečki, ampak tudi meščanski navadno zamujajo, prepozno prihajajo in tako podučevanju škodujejo. Na tak ugovor je pa nasprotna stranka vedela zagotoviti: „Es sind nur ein Paar in jeder Schule, die ofter zu spat kommen11. Škoda, da ta beseda ni resnica! Sešteval sem prepozno prihajoče že leta 1864, lani in letos, ker sem večkrat še le o i/,110 uri v šolo pridši našel včasih po «5 otrok klečati zavoljo tega, ker so prepozno prišli. Jela me je ta napaka (kajti pri drugih farnih glavnih šolanv se uk še le začenja ob 9. uri: tako v S. Paulu, v Dober-livesi pa ob 10—12 in od 1—3) žaliti in začel sem ostro paziti in od dne do dne si včasih kaj zapisati. Naznanjam torej za staro navado navdušeni stranki, da jih jo leta 1864 4. novembra 21, 5. pa 11, 16. decembra 19, 17. pa celo 27 otrok mudilo. V letu 1865 sem zapisoval 5 krat po zim* in po lotu in bilo je v 6 dneh ne manj kot 137 otrok, ki so mudili. Da sem kupom® postajajoče že večkrat priganjal, naj hitrej hodijo, pa ne le jaz ampak tudi g. dekan, kO ranjencem, bodi si z novci ali drugimi rečmi; toda toži se že, da se kaže malo vspeha. Dragi gospod! K Slovencu Be mora govoriti v slovenskem jeziku, ako se hoče vspeh doseči, nikar pa v nemščini, k tore ne znamo, zapomnite si za vselej, da je ptujski okraj na Slovenskem in slovenski! Celo v tolikih stiskah nočete dati , kar nam gre! — 1% CJratlcM 7. julija. (O b č u t k i po zgubi; tirjanje avtonomistov; strežba ranjenih vojakov; planinski lovci; konce šolskega 1 e ta.) Kakor kmet po hudi nevihti in toči žalostno pa obupno gleda svoje polje, tako >n še z britkejšim in tužnišim v sercem se oziramo zdaj na bojno polje na Češkem, kjer je toliko hrabrih vojakov za drago domovino žertvovalo svoje življenje. Jasno je ko beli dan, kako so avstrijanski Slovani si prizadevali, da bi se bil mir ohranil, in ko se vendar ni slušalo na njih glasove, podpirali so ravno tako krepko vlado z ma-terijalnimi in dušnimi žertvami, da bi do dobrega nasekali prevzetne sovražnike. Jasno je zdaj, kako so Cehoslovani vdani habsburškemu prestolu. Kamor Prusi pridejo, naletijo na vpor pridnih slovanskih deželanov. Z vilami in sekirami se branijo češki kmetje zoper prusko trume; v stolpih se zagrajajo in se ne vdajo, in rajši poginejo pod razvalinami obzidja, kteremu so le topovi kos ; da, celo ženske se kažejo Spartanke. Oj škoda, da se ni ko j dalo orožje v roke tako pogumnim, junaškim in zvestim Avstri- jancera! In glej čuda 1 še zdaj se nočejo avtonomisti zmodriti; še zmirom jim roji veliko-nemška ideja po motnih glavah. Kdor zdaj V obličja sovražnika dualizem priporoča, no •nore druzega želeti nego konec Avstriji, ki se smo skorej edino le zanašati na zveste •n vdane Slovane. Da se tem nevarnim tir-j jatvam ne bodo vdalo ministerstvo naše, porok nam je razumno postopanje Belkredije-Vo nasproti dunajskemu občinskemu sveto-valstvu. 6. jul. je namreč tirjalo, naj se skličeta ogerski in oži deržavni zbor. Kako je ljudstvo sploh pripravljeno darovati vse, vidi se najbolj pri strežbi ranjenih vojakov. Sirote, ki skoraj sami nimajo obleke in živeža, donašajo darove in pridno strežejo ubogim vojakom. Dozdaj jih je v Gradec že 900 došlo in vsak dan jih prihaja kakih 200 iz južnega bojišča. Že primanjkuje platna in cufanja; zato se jo vnovič poziv razglasil, naj se to potrebne reci Priskerbe. Nekteri ranjeni imajo Še tisto je y^8 in tudi 8 ura se dolgo odbila, morejo Prebivavci naše ulice pričati. Terdila je na-sProtna stranka, da so otroci, kteri mešo in Šolo zamujajo, le otroci nemarnih staršev, fia ktere se ne more gledati. — Jaz pa, ako je treba, morem imenovati tudi pridne Učence in deklice poštenih imenitnih staršev m c. k. uradnikov. Izgovarjajo se pa navadno mestni otroci, da so jih prepozno zbudili, da niso prej zajuterka dobili, da so morali iti po mleka, po žemlje i. t. d., kmečki pa večidel, da se niso mogli obuti ah pa da je ura obstala i. t. d. Daljo kaj Počenjajo otroci tiste tri cele ure , ki so med predpoldensko in popoldensko šolo? zganjajo burko in norčijo, počenjajo truš m šunder, da se čujejo pritožbe od vseh 8tra«i. , Vem v našem cesarstvu ljudske šole 'menovati, ktere štejejo dosti več šolarjev kot velikovška, pa je vendar pri njih šola “e le od 10—12 in od 1—3 in ljudje so Zadovoljni; velikovški učeniki pa potrebujejo °poldne 3 ure, da se oddahnejo, — vse ^Ugo bi mogli prej ali poznej storiti! (Konec pride.) — 223 — srajco na životu, v kterej jih je krogla zadela. — Posebno velik« slovenskih zdravo-slovcev pomaga, obezovati in umivati rane ubogih vojakov. — Od začetka je bil namen planinskih lovcev, braniti notranje - avstrijske dežele po planinah; od tod tudi ime. Pa zdaj se je za dobro spoznalo, da so pošljejo severni armadi v pomoč. Že 4. t. m. so 2 kompa-niji poslali na severno bojišče in danes zopet odrinete dve proti Dunaju. Vseučiliščni dijaki že zaporedoma zapuščajo Gradec; mnogo jih po deržavnem izpitu prečej k vojaščini pristopi; živa priča, da jih oživlja domoljubni duh. Srednjo in niže šole se končajo še le konec tega meseca. Šolska mladina, kadar prideš domu med svoje slovenske rojake, ne žabi buditi in razširjati narodnega duha; priporočuj slovenske časnike! ■ z N o stanj n. J. D. B. (Kako je kaj? Nabira. Milosrčnost). Avstrija vsled kraljevograjskih tužnih dogodb še ne bo upadla v sercih svojih narodov! Vse se je živahno razgorelo, vse je novo požarno in navdušeno za nesrečno milo Avstrijo. — Vojaška nabira bo; fantje, posebno bolj izbu-jeni in prebrisani, želč biti vojaci, in pobiti prevzetne Pruse. — Še nekaj! Naš okraj je sklcnil oskcrbljevati dvanajst ranjenih vojakov — se ve da možakov, kteri se tukaj razumejo. Vse se živo pripravlja z ra-dovoljnostjo, prej ko mogoče jih tukaj sprejeti. Okrajni zdravnik gospod Fr. N okorni an, po rodu Slovenec, je izrekel in zagotovil, ranjence zdraviti in zdravila dajati brezplačilno, — Slednje dni je še tudi od Paške šole bilo poslano precej pukanja. Slava! — Živila naša mila Avstrijanska domovina 1 Ona krije blage narode! to naj zvedo sovražniki njeni! Z Bogom! junači severno armado! Serca na viš! Bog blagoslovi puške, bodala in pesti krepkih naših vojakov! Iz Šoštanj». („T a ge s p o s t a44 pa njeni sveti.) Že dhlj časa premišljam, kaj vendar našo ljubo prijatlico „Tagespošto" in njene učenjake sili, da si tolikanj glavo belijo in prizadevajo, kako bi nam Slovencem svojo kulturo in „Bildung des Verstan-des“ itd. vrinili in tako nas oblažili! Le škoda, da je njih trud zastonj, ker jaz pravim, da „Bildung des Verstandes ohuo Veredlung des Herzens etc. etc. —---------- — — —“ to rodi, tako uči tudi nemško ukoslovje, več slabega kot dobrega. — Moj Bog! „sittliche Bildung11 nam naročujejo. Kdo izmed rodoljubov pa ni ves vnet za požlaht-ujenje ljudstva ? Ali niso v ta namen že )0 mogočosti skerbeli in delali — domo-jubi slovenski, skerbijo in delajo so? — Od kod neki veje najbolj veter „der Ent-sittlichung ?“ — Ravno samo pri nas je dokaj hudobnega ljudstva 1 Ta odgovor dajejo isti časniki pogostoma, ki navadno mergolijo tacih reči. — Da, leča je za to, ali ne le leča, — tudi šola, šola! Saj nemškutarji in vsi štimanoglavci ne hodijo radi v cerkev, kaj tedaj leča pomaga? Hočeš staro drevo pripogovati, če ndadega nisi ? — Kako pa so se naši kmečki otroci pred dvajsetimi leti kerščanskega nauka učili v šoli ? Ali ne ravno vseskozi v tujem, nemškem jeziku? Kaj so pa odnesli prida in žlahtnega v sercu iz nje? — Prazno besede! — Veliko žalostnega bi se še navoditi dalo o zvedno-sti pri velikonočnem spraševanju, pa dosti naj bo! Mislim, da po tej poti, kakor smo do zdaj hodili, bili bi lahko skorej krivo vero z muziko pripeljali med praznoserčne, ponemčene šolarje slovenskega rodu. Hvala Bogu! da so je na bolje obernilo vendar nekoliko. Tudi nam serce tuguje zaradi veliko spridenih uojakov; ali prašajte, koliko je verlih in zbujenih ter slovensko omikanih rodoljubov med njimi! Tudi za to naši možje skerbijo, da so prostemu ljudstvu nauk o umnem kmetovanju pripravi.Pa draga „Tages-pošta“ ne ve, da imamo koristne kmetijske „Novice11, Zalokarja in drugih verle podučivne knjige za vino-, sadje-, čebelo-in živinorejo, in da je skerb domoljubnih mož po čitalnicah in drugih družbah vse to še obširniše med ljudstvo po vsaki mogoči poti razsojati. — Ali ni potem nespametno, da se kdo derzne o rečeh soditi, kterih ne pozna, in ki jih razume kakor zajic na boben! — Naš ubogi kmetič no razume nemški več, ako ravno je 4 — 6 let tratil s strašno učenostjo: der Haspel, des Haspels, dem Ha-spel i. t. d., ker mu ta jeziček ni „Um-gangssprache44 — da bi prebil nauk o kmetijstvu ; — slovenski pa spet le taisti znajo, ki so se ga brez šol z veliko marljivostjo priučili. Nemci, vpeljite v svojih šolah turški jezik „als Unterrichtsspracno in čez 50 -100 let imate same „Hottentote.44 ■* ITIinegMte v Ameriki, 5. junija 1866. (***) (Moje misli o „Slovencu". Odkod beseda „hurrah44? Nova Idrija.) Ne zamerite mi, da Vam tudi jaz nekaj vrstic za „Slovenca4* pošljem. Če so vam všeč, le natisnite jih. Najprej Vam moram odkritosrčno povedati, da Vaš v resnici izvrstni list „Slovenec44 vselej z veliko radostjo prebiram tu v teh divjih krajih med divjimi Indijani, in zelo me veseli, da se tako vrlo in hrabro poteguje za svete naše narodne pravice. Z velikim veseljem me navdaja tudi, kadar prebiram, kako moško so borijo naši domorodni poslanci na deželnih zborih proti vsem nemškutarskim zvijačam, lažčm in krivicam. Ravno tako me tudi zelo veseli, da se duhovni labod-ske vladikovine tako vrlo zoperstavljajo vsemu nemškutarjenju od ktere koli strani in da ne gledajo toliko na osebo, ktera jih k uemškutovanju siliti hoče, ampak le na pravico, in da le skrbe in so vneti za blagor njim v dušno varstvo izročenih. Le duhovniki ljubljanske vladikovine se še premalo energično potegujejo za svoje svete narodne pravice. Le premalo je še v. č. dek. Torn a n o v *) v tej vladikovini! Moralo pa bi jih kaj več biti, da bi so zoperstavljali tako strašnemu nemškutarjenju. Kljubu vsemu temu pa tudi vemo, da še vlada pravični Bog, ki vsako krivico kaznuje o svojem času! — Ker mi tedaj „Slovenec44 tako zelo dopada, želim ga za naprej naravnost semkaj prejemati. S tem mi bo vreduištvo kar zelo vstreglo. Zdaj pa še nekaj iz amerikanskega lista „New-Orleans Tribune44. Berem namreč v tem časniku v angleškem listu, kar tu podajam v slovenskej prestavi, kaj da namreč pomenja beseda „H u r r a h“. — Ta beseda jo čisto slovanska in so čuje od bregov Dalmacije do Beringove morske ožine in se čuje tedaj, kedar je ktero ljudstvo, ki živi med temi mejami, primorano pokazati junaštvo in moč svojo. Postala pa je iz prejšnje ideje ali misli, da gre vsak, kdor junaško umerje za domovino svojo, naravnost v nebesa (hu-raj- v raj), in za-volj tega so vojskovalci v začetku vojskovanja vpili „hurrah44, kakor Turki „Allah44, ter so se tako eden druzega navduševali, da bi pozabili zemljo in zaničevali smrt, misleči, da bodo precej po smrti gotovo v raju obilno obdarovani in poplačani.—Tako amerikanski list. — Zdaj pa še nekaj druzega. Idričanje na Kranjskem morebiti še ne vedč, da imamo tu v Ameriki tudi že „Novo Idrijo44. Je namreč mestice, imenovano od Amerikancev „New-Idrija t. j. Nova Idrija, v deržavi Kaliforniji na južno-izhodnji strani mesta „San Francisco44 blizo rudnikov, kjer se dobiva živo srebro. Sicer pa jaz še nisem bil tamkaj, da bi vedel povedati, ali stanujejo tam Slovenci, ali Nemci, nemškutarji, ali Kinezi, Amerikanci ali Japanezi, Mehikanci ali Angleži itd.; torej tudi ne morem nemškutarjem v stari Idriji na Kranjskem naznaniti, ali pojč mali fio- *) Vsi čil gg. dekani so se skazali kot prave in serčne „Toman-“e, česar g. dopisovalec v daljni Ameriki menda tedaj še ni vedel. Vredn, larji pri maši ali „Hier liegt" ali „Wir werfen". Toliko pa vendar smem reči, da bi se novi Idričanje gotovo sramovali in da ne bi bili imenovali svojega mestica „Nova Idrija", da bi bili vedeli, kaj da se v stari Idriji na Kranjskem godi! Severno bojišče. Mnogo žalostnih novic nam prihaja od tod, pa javeljne jih bo še konec, — obetajo se nam še hujše. Bodimo torej tudi kristjani in ne zgubimo upanja! Veliko, neizrečeno veliko smo zgubili v kratkem, v dobriih 14 dneh — po vnemarnosti naših diplomatov in vojskovodjev, vendar se pa lahko še vse na bolje oberne in popravi, če viši le še pravo zadenejo. Zadnji čas pa je, da se to zgodi! Da bi se bili po naših slovanskih željah in nasvetih kaj ravnali, nikdar bi nam ne bilo treba kaj s tega bojišča pripovedovati, ali vsaj tako žalostnih dogodeb ne, ki stresajo zdaj ccsarevino našo od pokrajin do pokrajin ter jo ponižujejo tako, da zastonj iščemo enacih primer v najžalostniših časih avstrijske zgodivine, in dakervavi gotovo serce vsacega pravega domoljuba žalosti, jeze in sramote! Pa dosti o tem. Padla je, kakor smo že zadnjič na kratko omenili, zlata stotur-nasta Praga 6. t. m. pop. Prusom v roke, „Politik" piše, da je prej te dni bežalo več ko 10.000 ljudi iz mesta proti Pelznu, da je bila zmešnjava zlasti tec(aj kar velika, ko so se tudi cesarski in deželni uradniki, policaji itd. na pot spravili. 6. t. m. zjutraj vedelo se je za gotovo, da jo Prusko kar-delo princa Frica Karola (20.000 m.) maha na dveh straneh proti mestu. Grof Lažan-ski se je še enkrat poslovil in zapustil mesto. Na stolpih, palačah in hišah so začele vihrati bela bandera — znamnja naše slabosti 1 Proti 5. se pelje kardinal in nadškof praški z županom vred sovražnemu poveljniku do perve postaje naproti ter ga prosi v posebni zaslišbi, naj z mestom usmiljeno ravna. Potem pa so šli Prusi skozi Nova vrata in Karolinško predmestje ter tako v oblast vzeli staro8lavno našo Prago, ki, kakor piše „Pol." v neizmerni žalosti, še ni doživela v svoji preslavni zgodovini enake -- sramote. To je sad prečudne avstrijske politike! Pra-žani so bili tedaj mirni in vdani, dasiravno jim je gotovo žalosti pčkalo tužno serce. Poveljnik, nek general Gruščinski, je obljubil lepo ravnati, samo da se tudi prebivalci mirno in lepo zaderže. Pripravno ali zasebno premoženje je varno, samo da bo mesto moralo vojake rediti. Vsi oklici se naznanjajo v češkem in nemškem jeziku. Za varnost skerbi zdaj mestno starešinstvo, ker so vsi policaji na Dunaj odšli. Vrednikom je bilo na znanje dano, da ne smejo zoper Pruse pisati itd. V Pragi ostane za posadko 8000 pr. vojakov, ki bodo v kosarnah in šolskih poslopjih stanovali. Za jod in pijačo jim morajo Pražani skerbeti. Razun tega bodo morali tudi še več ko 50.000 m., ki bodo šli skozi mesto, z živežem preskerbljevati. Vsi begunci so nazaj poklicani. — Tako Prusi še vedno ne počivajo, dasiravno se je že pred nekaj dnevi premirje za terdno naznanjalo. Ali to vendar ne more res biti, ker bi sicer javeljne smeli naprej. Tako pa zvemo (13. jul.), da so tudi že Jiglavo in Znojim posedli in da jo mahajo neki naravnost proti Dunaju, ne ozirdje se na Olomuc, ki je bolj proti izhodnji strani Moravskega. — Kaj pa naša nesrečna armada? Več dni po nesrečni bitvi 3. t. m. ni bilo od nje nič gotovega slišati, ker je bila še vsa, kar se je je rešiti moglo, razkropljena. Zdaj še le se piše,, da je Benedek se svojim glavnim stanom prišel 9. t. m. v Olomuc in da se je neki tam spet blizo 200.000 mož zbralo, ki imajo o svojem času spet na sovražnika — 224 — vdariti, — Če prej ne sklenejo mini, ki se ga pa pri zdanjih okcdiščinah ni lahko nadjati. Po pravici velja tu pregovor: Derži ga, lovi ga! — Sicer pa so še vsi časniki polni popisov grozovite bitve pri Kraljičnem Gradcu. Vsak ve še kaj novega in strašnejšega povedati. Zakaj da se je pa za nas tako nesrečno končala, temu je bilo krivo, kakor smo že omenili, slabo vodstvo, veča sovražnikova moč in umno vojskovanje, puške na igle itd. Pred vsem pa se imajo obtožiti naši „nemški bratje", izmed kterih nam ni razun Saksoncev nobeden na pomoč pritekel. Benedek je res veliko veliko pregrešil, ali beržkone je v upanju na nemško pomoč v tako zadrego in nesrečo sebe, armado in deržavo našo pripravil. — Mi Slovani smo dosti zoper vojsko pisali, — pa Avstrija je vendar šla na vojsko, braniti Nemcem njih pravice, pa bila je žertovana in premagana za Nemčijo. Benedeku se je prav za prav nemogoča res izročila! In tako spet pre-britko čutimo, kaj se pravi: „Mi lahko čakamo !“ (Be v n o so 12. j. zapustili ces. uradniki.) Južno bojišče. Prav na kratko naznanjamo to, kar se je zadnje dni tu godilo. Naš cesar je Napoleonu Benečijo nepogojno odstopil, samo da bi Lahe pomiril. Vsled tega se je že izvolil nadvojvoda Albreht za višega poveljnika vesoljne armade, in gen. J ohn za načelnika'glavnega stana. Vsa južna armada odrine prej ko mogoče proti Olomucu, da se z ostankom krasne Benedekove armade združi in da zgrabi hitro sovražnika, če se premirje ne sklene. V ta namen se je gotovo tudi tako hitro 200 milijonov na posodo vzelo. 60 milij. da k oj narodna banka, zastavi pa se jej bogati ruduik v Vilički. — Kaj pa Napoleon prav za prav z Benečijo početi misli, to pa ni še prav jasno. Piše se samo, da ga je terdna volja, da se premirje naredi s Prusom in Lahom, da so francoske ladije in komisar Leboef na poti v Benetke, general Frossard pa v glavni stan pruske armade, ki je zdaj v Svitavi na Moravskem, s tem poročilom, da napove orožen o posredništvo francoske vlade, ker Napoleon hoče, da Avstrija neoslabljena ostane v svoji moči. Gen. Cialdini je sicer že 8. t. m. s 150.000 m. čez reko Pad na Beneško vdaril, — mislimo pa vendar, da se bodo Lahi Napoleona zbali in storili, kar jim bo on ukazal. Tu tedaj je beržkone konec puljave. Razne novice. *** Iz Ljubljane: Druga vojskina naznanila v slovenskem in nemškem jeziku, kterc izdaja slavno deželno predsedništvo, prišla so te dni na svitlo in so se naznanila tudi po voglih. Kako se je vstreglo s tem, posebno prostemu ljudstvu, se je lehko videlo iz tega, da se je pri vsakem voglu zbrala, posebno v nedeljo, velika množica, ktera je pazljivo prebirala ta naznanila. Kaj je s „Schutzentkompanijo" (kom-panijo strelcev), ktero so hoteli napraviti tukajšnji strelci, od tega se prav nič ne čuje. Menda je cela stvar, ktera se je v začetku s tako glorijo naznanjala, mirno zaspala! Oglasilo se jih je nekaj — pa vsi so hoteli biti oficirji! *** V pondeljek bi se bil kmalo vnel boj med kranjskimi in laškimi zidarji, ker so napadli kranjski zidarji laške in jih hoteli odpoditi v dveh krajih, vendar se pa pomirili potem, ko je mestna policija zagrabila nekoliko rogoviležev in jih zaprla. *** Zadnji vlaki z raajenimi so se peljali le skozi Ljubljano, po kratkem odpo-čitku, kterega so imeli ranjeni tukaj; potem so se odpeljali koj naprej. Vsak vlak je spremil od tukaj en zdravnik. Jez čez Ljubljanico zarad snaženj* in vglobljenja struge se vendar le popravil'* in izdeluje, vendar pa tako, da se boaa mčgla voda vsaki hip spustiti v strugo. Po tem takem se voda ne bode zapirala, ako bi zdravniški oziri tega ne pripuščali. * Ne moremo si kaj da ne bi spet „slov. Glasnika" z vso pohvalo, ki jo tudi res zasluži, omenili. List za mesec julij nam spet prinaša celo torbico lepoznansko - po-dučnega berila. — Gotovo bo spet vsak 8 serčnim veseljem po njem segel in ga prebiral. Slovenci, naročite se vendar prav / obilno nanj, sej ne velja veliko — 1 gld. 50 kr. za pol leta! Obsega pa ta list sledeče : 3 pesmi, namreč „z biseri se rada kinčaš", od L. Pesjakove, „Ponočni jezdeci od Fr. L. in „Regata", balada od verleg*. g. Fr. Zakrajšeka; potem zanimiva izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja „Hči mestnega sodnika" spisuje g. J. Jurčič; nadalje „Certice iz življenja na kmetih", o Andrej-čekovega Jožeka; „O nekdanjih Slovanih 7 Retiji in Helveciji", spisal g. Davorin Ter-stenjak ; „Značaji iz življenja našega naro- da, spisuje g. Mat. Valjavec; „Slovenska terminologija za mineralogijo", spisal g. Fr-Erjavec; „Slovansko Berilo" v hervaškem, češkem, polskem in ruskem jeziku ; „Književni obzor" slovenskega slovstva ; „Besednik" ima zanimiva sporočila iz Celovca jo Ljubljane in še nekaj druzih drobtinec. Ze samo napisi in imena pisateljev nam ka; žejo, da so posamezni sestavki jako važni in zanimivi. Slovenci, naročite si naročite „slov. Glasnika." *** Na Dunajuje pred 14. dnevi umeri tudi po slovenskem svetu dobro znani advokat dr. Karol pl. Vilas v 36. letu svoje starosti. Bil je rajni na Tiroljskom doma in eden izmed najimenitniših in najbolj čislanih dunajskih advokatov, ki je tudi nekdanji znani časnik „Ost und West" večkrat pred sodbo izverstno zagovarjal. Kdor ga je slišal govoriti, zares moral se jo čuditi njegovi zgovornosti, bistroumnim logičnim dokazom in neustrašenemu pogumu, a kterim je zlasti v neprijetni Šmerlingovi dobi tožence na vse strani branil in zagovarjal. Kazala se je zares verlemu odvetniku lepa prihodnjost. Naj v miru počiva! * Dr. G i s k r a, znani nemškutar in nasprotnik Slovanstva, ki je bil nedavno za bernskega župana na Moravskem izvoljen, jo že tudi zdaj poterjen od Njih. Veličanstva. Po volitvi je neki rekel, da im* tudi Slovane rad, — ali to mora še le v djanju pokazati. Prilik se mu gotovo ne % manjkalo ! Duhovske zadeve. Kerška škofija: G. Valentini^ Al. fajm. v Bredljah je umeri. R I. P.l Ljubljanska škofija: G. Jakop Marolt je dobil duhovnijo pri sv. Križu poleg Turna. Lavantinska škofija: G. Juri Arzenšek je dobil župnijo ali faro v UU' mijem. Loterija. Gradec t S3 8« 4» 85 t*. Prihoduje srečkanje je t8. julija 1866. Danajska borsa 10. julija 1866. 6°/0 metalike . 64 26 6% nacijonal . 60.66 1860 derž. posoj . . 72.40 Bankine akcije . 667,- Kreditne „ . 136.— London . 133— Novi zlati . 6.33 Srebro 126. jLastnik A* Einspieler* Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno P. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik R. Berti eh ing er.