—   117  —
Naši dopisi.
Y Gorici 6. aprila. — Kdor dandanes nekterih reči ne izve, živi lahko v sladki blaženosti, kajti po neznanih reč6h nikdo ne hrepeni; to, česar ne ve, ne more ga niti žaliti, niti jeziti. Jez se sicer veliko ne brigam! da bi prav najnovejše in najpikantniše novice po mesta lovil, ali nekaterih reči in vtisov se ne morem ogaiti, naj se jih še tako ogibljem. Kakor se zraku nihče umakniti ne more, tako tudi marsičemu druzemu ne.    Taka
»cm šel nedavno doli po Travniku; pred Paternolli-evo bukvarnico se ustavim in pogledam, ali je kaj novega razstavljenega. In kako se začudim, ko vidim po časnikih raztrobljeno Soča-kadriljo. Jez, uboga reva, sem dosle mislil, da je gosp. Blažke svoj najnovejši opus krstil po društvu „Soča", a ne le, da imenu Soča ušesec manjka, pridejana je tudi avtentična prestava besede Soča, in ta se glasi — Isonzo. Očitno je tedaj, da Blaške vi glasi so glasi od Soče (reke) in da svoje kompozicije po društ „Soča" imenovati, ni mu nikdar na misel prišlo. Iznenadovanje je osoda človeška ! — Rad bi Vam kaj sporočil o lepih produkcijah naših „močij" v Čitalnici, pa se bojim, da bi „Novieam" potem očitali — „razdor", kakor so jim ga zarad znane njih izjave v številki 13. t. 1. Zato raji rečem, da pri nas vlada med „njimi" in „nami" lepa sloga; igramo vkup biljard, beremo vkup časnike — od „N. fr. Presse" in leiborgana nekterih „naših", Ljubljansk. „Tagblatta" noter do „Noce della Veritk", znanega „jezuitovskega" organa rimskega, in Čez ^zagrnjeni" oder nosi narodni Čuvaj pivo, — zraven biljarda edino, s čemer se postna resnoba moti. — Novemu društvu „Gorica" je — slišim — že doberšno udov pristopilo, kolikor — se vč — jih „nekatoliška" ,,verska" podlaga ne straši. Kajti nek ultra-katolišk (?!) list se je spotikal nad besedo „verski" namesti „katoliški", — kakor da bi na Goriškem med Slovenci deset ver imeli. Sicer pa je „versko" znabili le nasprotje „brezverskega". Meni se v pravilih novega društva najbolj dopade to, da hoče samo — ne le s postavnimi— ampak s „poštenimi" sredstvi svoje namene dosezati. Poštenja v politiki nam res najbolj manjka. Zlorabljenje ubozih ljudi za sebične namene mora enkrat nehati. Je li to pošteno sredstvo na pr., da se kdo, ki še pšenice od krompirja ne loči, ki še ne ve, kaj je „brazda", ali „razor" ali „leha" — izvoli za predsednika gospodarskega društva? To je ostuden humbug, to je poraba kmetijskih zadev za krivo-politiČne namene, to je zapeljevanje ljudi. — Ker že o kmetijskih rečeh govorim, naj povem, da smo letos skor za dobre 3 tedne se spomladjo pred drugimi leti. Trte, na priliko, ki začno navadno zeleneti prve dni maja ali konec aprila, mečejo že zdaj perje; ravno tako murve. Češnje itd. že odcvetajo. Solnce je pretekli teden pripekalo, kakor maja ali junija; danes je od-južno vreme in se napravlja k — že potrebnemu — dežju.
Iz Ilir. Bistrice 6. apr. (Spomin na volilno reformo.) Župan J. Fischer je ovadil femetiškega fanta Jožefa Potepana iz sp. Zemna c. kr. okrajnemu glavarju g. Globočniku, da je podpise nabiral na peticijo zoper volilno reformo. 26. svečana je bil v Postojno poklican v zaslišanje, potem pa spet v Bistrico 26. sušca.   30. sušca
{*e dobil razsodbo na 15 gold. globe ali 3 dni zapora, i^ant ni hotel pritožbe vložiti in je zadovoljen s to kaznijo, ker mu je ljubo, da nekoliko trpi za narod. Drugi mi pa si mislimo, da so dandanes vendar čudni časi, ko stare postave (postavo o prošnjah) zakrivajo novi ukazi!
Iz Vipave. (Vabilo.) Čitalnica in Sokol napravita veliko „besedo" 14. aprila s sledečim programom: 1. „Zvezna", moški zbor. 2. Deklamacija. 3. „Nezvesti", samospev. 4. ;,Vdova in vdovec", vesela igra. 5. „Na hory", moški zbor. 6. „Bog Vas sprimi!" vesela igra. Vstonnina 20 kr., sedež 20 kr. Začetek ob pol 8. uri zvečer.    K tej besedi vljudno vabi ude in neude
odbor.
Iz MokroilOŠke doline 3. aprila. - Pričeli so se razlegati glasi posameznih narodnjakov iz ŠentRuperta, iz Mirne in iz Mokronoga po raznih   slovenskih časnikih,
ki obžalujejo res žalostno stanje ondašnjih prebivalcev, kar se tiče narodnega zavestja. Pravijo namreč, da pri* prosti ljudje malo ali pa nič ne ber6, nemčurski kričači pa požirajo debele cmoke iz Dunajske „Presse" ali pa iz Ljubljanskega kljukca „Tagblata", da po njih svoje poštene sotržane z nesramnimi psovkami titulirajo ter s tem javno spričujejo svoj „Freiheitssinn" pa svojo „Bildung". Narodni možje v Mokronoški okolici toraj živo čutijo, kako sila potrebno je, pričeti resno za domačo stvar delati. Treba je ljudstvo zdramiti, mu pokazati pot do omike in navdušiti ga za narodnost. Treba je res, al kdo bo začel? — Prečestita duhovščina, ki je že od nekdaj vneta za blagor ljudstva in narodno omiko, gotovo sprevidi to potrebo ; zato se nadjamo, da ona stori prvi in važni korak, in „iz malega zrastlo bo veliko". Pristopilo bode tudi mnogo neduhovnih narodnjakov v njih delalni krog. Krog Mokronoga je dokaj duhovnij : Trebelno, Sv. Trojica, Šentjanž, st. Ru-pert in Mirna; če bi se ti gospodje kedaj sešli in pogovorili med sabo, lahko bi kmalu kako narodno društvo zagledalo beli dan, — za ktero bi bil najpripravniši kraj Mokronog. Mokronog je skor v sredi imenovanih duhovnij, je trg, kjer ljudje iz druzih krajev mnogo občujejo, in od tod kakor iz središča bi se narodni življej okoli in okoli širil. Narodnega društva je silno potreba in kmalu, kmalu; če bi postava o direktnih volitvah — če tudi mislimo, da ne —-vendar potrjena bila, bi Mokronog imel z Radečami voliti enega poslanca, ki bi bil gotovo — nemčur. Iz Mokronoga bi k volitvi šlo malo volilcev, a še ti bi bili večidel nemškutarji. V Mokronogu pa bode tudi treba voliti, če tudi ne še precej , nov občinski zastop, in gledati bi bilo treba, da se izvolijo boljši in — domači, narodni možje. Društvo toraj bi imelo dovelj dela. Zatoraj prečastita duhovščina in vsi ondotni narodnjaki! združite se pod geslom: „Vse za vero čara dom"!
NovomestO 6. aprila. — Za gotovo Vam morem poročati , da „Tagblattu" in „Laibacherici" prinese telegram poročilo, kako neznansko veselje se je obhajalo v tukajšnji kazini zarad volilne reforme. To je resnica, a tudi ni bilo druzega pričakovati pod vodstvom noč in dan za nemško „omiko" nevtrudljivega c. k. sodniškega svetnika Leitmajerja. Al - Novomeška kazina ni Novomesto, kakor Ljubljanska kazina ni Ljubljana, to pač ve vsak. Ce bode „Tagblattu" se dalje poročalo, da pri popisanem vrisku so bili zastopani „vsi stanovi", je tudi to res, vsaj „trije — pravi atinski pregovor — že naredijo zbor". Da bi se pa tudi v našem mesticu od „vsacega stanu" ne vjel vsaj eden, ki trobi v rog kazinski in ki potem „celi stan" zastopa, kdo more to tajiti. In tako se namala na potrpežljivi papir kar brž veliki slon, v resnici pa je — mala miška! Tako, prosimo, da si v Ljubljani tolmačite oni „commers" kazinski. Mi ne kalimo nikomur njegovega veselja; al to zahtevamo, da večine nas druzih kazinci ne  stavijo med svojce!
Iz Zgornje Šiške. — Našo Šiško je 4. dan t. m. zopet zadela nesreča hudega ognja, ki se je začel pri nekih pericah. Pogorelo je 8 gospodarjem okoli 21 poslopij.   Zavarovani so, razen dveh, menda vsi drugi.
iz Ljubljane. — Volilna reforma je potrjena. Volitve poslancev v državni zbor Dunajski se bodo tedaj vprihodnje kar naravnost brez deželnih zborov — kakor dozdaj — vršile. Direktne volitve so po takem postava in za postavo nam morajo veljati zdaj vsem, ki smo pred potrjenjem cesarjevim volilni reformi nasprotovali , če tudi nam ni po volji. To zahteva red v političnem življenji, kakor je presvitli cesar sam po pravilu konstitucijskem ravnal, da je potrdil to, kar ste ste sklenili dve postavni zbornici,   čeravno   mu  ni ne-
-----    118   ------
znano bilo,   da   večina ljudstev zunaj državnega zbora nima srca do te reforme.
Kaj pa zdaj? — to je sila važno vprašanje. Ko bode po veliki noči sklenjen pričujoči državni zbor, ne bode tako kmalu novega državnega zbora, ker maja meseca se začne veiika razstava in med to ne bode časa za zborovanje. Al ko bode potem sklican zbor, volilo se bo prvikrat po novem načinu. Zato bode nastalo prvo in glavno vprašanje: ali se bode naša, dr-žavopravna ali federalistična stranka udeležila direktnih volitev ali ne in z nevolitvijo demonstrovala proti njim? — Kolikor je nam znano, se bode federalistična stranka povsod udeležila volitev in ne kujala, da ne bi potem bili voljeni ljudje taki, za ktere ne mara veČina ljudstva in ki po takem tudi ne morejo in ne smejo biti njegovi zastopniki. Ker nas je tedaj trdna volja voliti, bomo morali na volišče tako zedinjeni, krepki stopiti, da je zmaga naša, kajti od tega bode odvisno, ali dobi dvalistični centralizem stanovitno go-spodstvo, ali pa da se stvar obrne na bolje. Sisteme se predrugačijo večkrat v vseh državah; kar je lani veljalo, ne velja danes več, in kar danes ni, utegne jutri biti, se ve, da vse na postavni poti. Pri nas v Avstriji smo imeli Goluhovskovo sistemo, ki se je kmalu umaknila Schmerlingovi, ta pa čez 6 let decem-berski. Zato bodo prihodnje volitve neizmerno važne za Avstrijo vso! Zato pa se jih bomo morali udeležiti z vso močjo, da bodo centralisti, ki danes razuzdano ukajo direktnim volitvam, videli, da ni pametno bilo, dneva hvaliti pred večerom. Presvitli cesar sam, kakor je časnik „Vaterl." pisal, je nedavno neki katoliški deputaciji, ki mu je tužno srce odkrila zarad direktnih volitvah,   priporočal živo udeležbo pri volitvah.
Zato kličemo našim prijatlom, ki stojijo z nami pod isto starodavno zastavo „za vero, dom, cesarja", začnite kar brž jutri delati in pripravljati naš narod že zdaj za prihodnje volitve. Tudi naši nasprotniki že delajo na vse kriplje. Podučite ljudstvo naše, da zdaj gre za volilni boj tak, kakoršnega še ni bilo. Napenjali bodo naši protivniki vse sile, da opravičijo zaupanje, ki so ga Dunajski ustavo verski centralisti že takrat vanje stavili, ko so začeli kovati volilno reformo; vse poti bodo poskušali, da bi se jim vsedli naši ljudje na limanice in bi ne volili tako, kakor so dozdaj že tolikrat volili. Razložite jim neizmerni vpliv novega zbora na vse postavodajstvo o verskih, narodnih, administrativnih in druzih obzirih. Dela, žrto-vanja, discipline je tedaj treba, da se že zdaj zagotovimo srečen izid volitev. Kjer je sila naj veča, ondi je pomoč najbliža! Pogled na sijajne volitve v deželni zbor preteklih let na Kranjskem nas navdajajo s polnim zaupanjem, da tudi vprihodnje bodo take. Mirnega srca tedaj „Noviee" svojim prijatlom izročijo že zdaj skrb za osodepolni volilni boj. Bog daj , da bi v nobenem okraji slovenskih dežel volilci ne prišli na volišče brez zavebti, da gre zdaj ne samo za zmago nemškega centralizma, marveč za popolno vničenje federalistične opozicije. Centralisti proglašajo direktne volitve za „novo solnce" decemberske ustave, — kazimo jim po volitvah, da decembersko solnce — ne sije večno!
— (Iz seje deželnega odbora 4. aprila.) Dolgo trajne obravnave zarad naprave deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu v Vipavi so dospele zdaj do tega, da je deželni odbor dotično pogodbo podpisal in c. k. deželni sodniji v potrjenje in vknjiženje izročil, kar je tem bolj nujno, ker bi po pismu g03p. ministra za poljedelstvo državna nodpora 3000 gola. za napravo te šole za leto 1873. zapadla, ako bi do konca aprila t. 1. omenjena pogodba ne bila vsestransko dognana. — Županstvu na Vrhniki in v Skofji Loki  se je dovo-
lilo pobiranje občinskih taks po predloženi tarifi. — Po naznanilu deželnega predsedstva je presvitli cesar potrdil sklepe Kranjskega deželnega zbora, da Ljubljansko mesto napravi loterijsko posojilo za 1%, milijona goldinarjev na posodo, in da se za deželni zaklad in za stroške zemljiške odveze za leto 1873. pobira po 20 odstotkov priklade na direktne davke in po 10 odstotkov priklade na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. — V zadevi naprave posebnih obrtnijskih in kmetijskih nadaljevalnih šol na Kranjskem je deželni odbor pritrdil nazorom deželnega šolskega sveta, da se naprava takih šol glede na sedanje razmere naše dežele odloži na pozneji čas. — Nekterim odličnejim igralcem in igralkam dramatičnega društva se je prepustilo deželno gledališče za benefične predstave 4., 8., 11. in 18. dne maja.
—   (Iz odborove seje družbe kmetijske 6. dne t. m.) Dr. Bleiweis poroča o delovanji družbinega odbora za razstavo Dunajsko in. glede* na potrebo, da zdaj, ko je vse pripravljeno, kar ima na Dunaj iti, naj se izsred odbora voli en odbornik, ki odposlanje in razstavljanje kmetijskih stvari na Dunaji v svoje roke vzame ter nas vetuje zato g03p. Sol maje rja; — odbor enoglasno pritrdi temu predlogu. — Potem gosp. Peter Kozler, ki je ravnokar iz Dunaja prišel, poroča o nekterih razstavnih razmerah. — Gosp. vitez Gut-mansthal poroča o vinski šoli v Mariboru, ki jo je unidan ogledal;  — odbor je poročilo na znanje vzel.
—  Gospod dr. C o sta poroča o svojih pozvedbah na Dunaji zastran oblike častnega diploma za izvrstne sadje* in murborejce in druge pridne gospodarje; sklep o tej zadevi se je odložil za eno prihodnjih sej. — Pismo gosp. grofa Bar bo-ta, da ga je volja na svojem posestvu tobak za poskus njo saditi, se s priporočilom pošlje c. k. vodstvu tobačnih fabrik na Dunaj. — Gosp. Zelen o v kolečko iz Senožeč se je izročil deželni razstavni komisiji. — Od c. k. ministerstva kmetijstva zaželeni zaznamek veh krajev na Kranjskem na posebnem zemljo vidu, kjer so bili in kjer so zdaj subvencij s ki biki razpostavljeni, se izroči gosp. Brusu. — Gosp. Anton Pengal na Pšati dobi premijo 60 gold. za gnojišče, ako ga po ogledu potrdi odbornik gosp. Zevnik. — Za družbi poslano drevje se odbor zahvaljuje c. kr. deželni vladi Tržaški. — Gosp. odborniku P. Lasniku se zahvala izreče za trud, ki ga je imel z razpošiljanjem gozdnega semena. — Za ude družbe kmetijske so bili sprejeti: gosp. AmbrožiČ Tomaž, oskrbnik Kozlerjevega posestva v Ljubljani, gosp. M. Dragan, c. k. poštar in posestnik v Weisen-felsu, in pa gospodarji: Godec Jurij v Vnajnarjih, Hudovernik Jožef v Saspu, Preželj Matevž v Polji, Ravnik Miha v Boh. Bistrici, S o klic Grega pri Savici, Stergar France v Gorjušah in Vrtovec Jožef v Po dragi.
—  Naš rojak gosp. Jožef Žvegel, sin kmetiških starišev v Gorjah na Gorenskem, avanzira hitro. V Carigrad je prišel za Avstrijskega general-konsula, povzdignjen je bil v viteški stan, zdaj na Dunaji je c. kr. dvorni in ministerski svetovalec v ministerstva kupčijstva. Po njem se spolnujejo besede našega Koseškega iz prekrasne   pesmi njegove „Kdo je mar?"
—  — Rodovine je slovenski oratar!"
—  (Banka )}Slovenijai() je — kakor „Slov. Gospodar" pDroča — ob koncu letošnjega prvega četrtletja izdala že 4289 polic ali zagotovil proti ognju. Prejela je v gotovini in menjicah 162.544 gld., od kterih se je za pozavarovanje pri drugih društvih in za storno prepisalo 41.514 gold., tako da ostane v lastni račun banki nad 120.000 gold. Oddanih je delnic 3527, od kterih le samo 169 še čisto vplačanih ni. V seji gospodarskega
----    119   ----
sveta dne 30. marcija t. 1. se je obrok za doplačan je postavil na četrt leta, to je, dokonča junija 1.1. Zavarovanje proti toči se je — odložilo; v oddelku dosmrtnega zavarovanja in kar še vanj spada, je tudi že lepo število oglasov.
—  Gospoda dr. Ku lavi ca, vodjo višega bogoslov-skega semenišča na Dunaji, je te dni neka Ljubljanska govorica za prihodnjega knezoškofa Kranjskega naredila. Dozdaj imenovanje prečastitega gospoda še nikakor ni gotovo; radi bi pa vendar zvedeli, kje tiči tista Ljubljanska fabrika, ki nam je dozdaj že 4 škofe vstvarila.
—  (vBrenceljna(i) zadnji, to je, 3. in 4. list skoro na vsaki strani kaže, da mu „Zabjek" nikakor ni pod-vezal humoristične žile njegove. Da je Kostanj eviškega gosp. Podboja podoba izvrstno naslikana, to je zasluga podobarja; al da ga župan, ki ga nikoli ni videl, kar brž spozna, to je pikantna iznajdba „Brenceljnova", kakor je pikantno še marsikaj druzega v tem listu, kar aicer ni s ^podobami ilustrirano, a prav po natori posneto.
—  [Sest in dvajseta predstava dram. društva) v deželnem gledališči bode velikonočni pondeljek 14. dne t. m., in sicer se bode igrala znana dobra igra v 2 dejanjih „Pes k a v o či" po francoskem poslovenil V. Man-delc in ponavljala se bo priljubljena opereta „Izbujeni lev". Ker je ves čisti dohodek te predstave namenjen blagotvornemu namenu, namreč za nagrobna spominka umrlih slovenskih pisateljev Valentina Mandelca in Simona Jenko ta, se je nadejati, da bode gledališče ta večer prav dobro obiskano, ter da bode omenjenemu namenu došel izdaten denarni donesek.
—  (Poslano.) „Novice" so v zadnjem listu pravično pretresle list „Laib. Schulzeitung-e", al prezrle so le dve redi. V „kronanem" spisku Simatovem (»kronal" ga je nek judovsk Dunajsk Časnik, kteremu za ^podlistek" je g. S ima članek o „Madchenerziehung" za nekoliko grošiČev" spisal) zametuje on nunske šole popolnoma, češ, „da v takih dekliških šolah se izrejajo le »pokorne tercijalke", a ne koristni udje človeštva!" Ako si upa človek, ki je nedavno dober kos kruha v naši deželi dobil, tako gnjusno čenčati o nunskih šolah, ki so po velikoletnih skušnjah spoznana velika dobrota naši deželi, je to pač znamenje, kamo bomo še zabredli z našimi šolami, ako glasi tacih pedagogov obveljajo! — Druga reč v onem listu pa, ktero naj tudi svet izvč, je ta, da v zboru privržer-cev „Schul-zeitung-e" 18. sušca je Kneschaurek (Bog vedi, od kod je ta mojster) trdil, da bi na kmetih otroci že s 6. letom morali v šolo hoditi, in „Uebungslehrer" g. Wisiak mu je pritrdil! — Ali bi ne bilo bolje, da bi tace ga učitelja posadili še le na klop učencev, ne pa na stol učiteljski, ki še do tega spoznanja ni prišel, da mora tel6 otročje se pred vsem nekoliko utrditi, da duh brez škode za zdravje postane sposoben za sprejemanje naukov. No, o tacih nemških „Vereinsabendih" utegne še kedaj to obveljati, da mlade matere na kmetih s svojimi dojenčki hodijo v šolo, dojenec se bo učil abcede , matere pa ob enem gospodinjstva. „0 heller Narrenthurm!"   — bi   vskliknil  Pater Abraham,  da bi
5e živel.
— (Se enkrat !) Kdor želi semena sviloprejk od družbe kmetijske, naj se podviza, kajti zadnji čas je, spomlad je tukaj.
------    120   ------