kulturno - politično glasilo •
sve to^/nih in domačih dogodkov
7. leto/Številka 27	V Celovcu, dne 7. julija 1955	Cena 1 Šiling
URADNI JEZIK
tl en 7 avstrijske državne pogodbe l dne 15. maja 1955 v tretjem odstavku uvaja poleg nemščine tudi slovenščino kot uradni jezik v vseh slovenskih in jezikovno mešanih okrajih.
Ta odstavek državne pogodbe je slovenskemu jeziku dodelil isti pravni položaj v upravi in sodstvu, kakor ga je imela do sedaj edino nemščina. Kakor hitro ho državna pogodba od vseh podpisnic ratificirana, stopi v veljavo in ho tudi za državno oblast obvezna. Računajo, da se bo to zgodilo še ta mesec.
V vseh okrajih s slovenskim, in jezikovno mešanim prebivalstvom bodo ljudje lahko delali vloge na urade v slovenskem jeziku in uradi bodo dolžni tudi odgovarjati v slovenskem jeziku. Ne bo več mogoče, da bi socialna ustanova, ki je namenjena tako ^Jemcem kakor tudi Slovencem, odgovorila na slovensko vlogo, da se more pečati s stavljenim vprašanjem le, če bo vloga napisana v nemškem jeziku.
Ta nov položaj pomeni za državljana Slovenca veliko olajšavo v borbi za svoje pravice, ker ima po državni pogodbi pravico posluževati se svojega jezika. Ta nova ureditev pa je tudi velike načelne važnosti. Do s©daj je znanje slovenskega jezika pri podeljevanju služb v slovenskem ali jezikovno mešanem delu dežele bilo brez|x>membno. Ponovno smo ugotovili, da celo na dvojezičnih šolah voditelji šol ne obvladajo drugega deželnega jezika. Da ne govorimo o pošti, o Zandarmeriji, o železnici, o občinskih tajnikih, ki imajo največ neposrednega opravka s prebivalstvom. Poznamo vrsto slučajev, da niti tam niso upoštevali znanja obeh deželnih jezikov, kjer je bilo to neob-liodno potrebno za dobro izvrševanje službe in kjer so bili na razpolago kandidati, ki so ustrezali vsem zakonskim pogojem ter znali oba jezika.
Z državno pogobo pa je nastal nov polo-''aj> v katerem bo znanje drugega deželnega jezika ne le službena nujnost, ampak logično tudi zakoniti pogoj, za usposobljenost za službovanje v slovenskem in mešanem ozemlju.
Kdor bo sedaj govoril proti dvojezični šoli, ta bo zastopal stališče, da mora biti mladini, ki ne bo znala drugega Uradnega jezika dežele, že vnaprej odvzeta možnost službovanja na jezikovno mešanem ozemlju koroške dežele. V novih razmerah postane znanje slovenščine življenjska nujnost vsega uradništva v jezikovno mešanem ozemlju. ^ tej novi nujnosti tudi glavne šole ne bo-tlo več mogle odrekati slovenščini tistega Položaja, ki ji gre.
Tudi taikozvani „šolski štrajki” in „pro-testna zborovanja staršev” proti pouku slo-venščine postanejo še večji nesmisel, kot so bili doslej, če so doslej bili naperjeni samo proti mirnemu sožitju obeh narodov v de-zeli, bodo pa odslej, naperjeni tudi proti interesom vseh staršev, namreč, da bi bili "jihovi otroci usposobljeni za kakršno koli javno službo v slovenskem ali mešanem 0zemlju. Prepričani smo, da bo treznost in •oditeljska ljubezen zmagala nad hujska-nJ«m nekaterih nepoboljšljivcev, ki ne mo-rejo razumeti, da so njihovi časi za vedno minili.
Uradovanje v Obeh deželnih jezikih bo minevalo od vsakega posameznika popolno manj e obeh jezikov in tako znanje more muliti samo primerno urejena srednja šota in primerno urejena gospodarska šola.
Prav zaradi tega bo treba, da ne le Slo-Veuci posvečamo vprašanju zadostnega šola-nja mladine v obeh jezikih največjo pozor-jmst, ker bomo s tem vsem — ne le svojini astnim — otrokom razširjali življenjske možnosti, marveč bo morala tudi državna ^Irlast ukreniti vse potrebno, da izpolni dolžnosti, ki jih je država prostovoljno
Cilji sovjetske politike ■ vedno isti
Londonska revija „The Economist”, ki zastopa mnenje gospodarskih krogov, posveča svoj uvodnik novi sovjetski politiki.
List označuje pet glavnih elementov v novi sovjetski pomirjevalna politiki: „sprav-Ijive poteze ob spremljavi namigov na grožnje; jasne in daljnosežne zahteve; trmasto izvijanje v bistvenih točkah; mnogoštevilne variacije „pesmii” o nevtralnosti. če vzamemo prve tri točke skupaj, pomenijo, da se morajo svobodni narodi sedaj odločiti za pomirjenje pod pogoji, ki bi onesposobili njihovo obrambo in jim vzeli sleherno moč pri pogajanjih, ali pa se spustiti v novo tekmovanje v oboroženi sili, ki jih bo, kot trdi Moslkva, uničilo."
Sovjeti sami prav nič ne dvomijo o raz-tkroj.evalinem učinku svojih potez, o čemer priča pisanje sovjetskega tiska.
Cilji sovjetske politike v Nemčiji in Evropi so ostali isti, kot so bili. Vtem ko predlagajo umik vseh vojaških sil iz Nemčije, se ne zadovoljijo, da bi se ameriške čete umaknile preko Rena, ali pa celo preko Rokavskega preliva v Anglijo, ampak „se morajo vrniti v Kansas” (v Ameriko), dočim bi sei .^Sovjeti umaknili samo do Kdnigsberga.”
Da doseže ta cilj, ki bi zapadno obrambo uničil pri 'korenini, je najprej poskušala ustvariti nevtralni pas, a potem je prešla k takozvani načrtni ..kolektivni evropski varnosti”, iz katere bi bila izključena Amerika, češ da ni evropska država. Niti z besedico pa Sovjeti ne povedo, zakaj ne bi bilo bolje namesto evropskega varnostnega
sistema ustvariti svetovni varnostni sistem v okviru UNO, danes, ko so moderna sredstva iz naše zemeljske krogle naredila eno celoto.
Uvodnik zaključuje: ..Nesmiselno je misliti, da so se Sovjeti odpovedali svojim o-snovnim ciljem. Nova moč Zapada in edinost obenem s sovjetskimi notranjimi težavami so gotovo pripomogli k spremembi taktike; toda to ne pomeni, da je sovjetska diplomacija na umiku.” Vse skupaj služi le kot priprava za konferenco »štirih velikih”, za katero pripravljajo »zbirko maksimalnih zahtev” in čim bolj bo Zapad kazal popustljivost, tem trdneje bodo na njih vztrajali. Do sporazuma bo prišlo, »ne če bo Zapad bolj elastičen in upogljiv kot Sovjeti, temveč če bo bolj' bister in trden v stremljenju, da ohrani mir.”
Eisenhourer zahteva svobodo za narode za ..železno zaveso"
Na tiskovni konferenci v Beli hiši v Wa-shingtonu je predsednik Združenih držav Eisenhovver dejal, da si ne dela prevelikih upov glede konference »velikih štirih” v Ženevi, vendar bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da pride do sporazuma.
Dejal je tudi, da je treba vztrajno delati za osvoboditev sovjetskih satelitskih držav in je treba v ta namen uporabiti vsa miroljubna sredstva. Tako dolgo, dokler ne bodo narodi v satelitskih državah imeli možnosti, da si svobodno volijo svoje vlade, ne bo trajnega miru na svetu.
Vlada v Monaku je odstopila
Monako je majhna republika ob francoski obali (»Rivieri”), ki slovi po vsem svetu zaradi svoje lepote. Največja zanimivost te majhne državice je mesto Monte Carlo, kjer so slovite igralnice (kazino). Tam je že marsikateri strastni igralec pustil svoje premoženje in si potem v obupu vzel življenje. Vse gospodarsko žmil jen j e državice .silo n i
Ognjenik Etna zopet bruha
Vulkanski hrib Etna na italijanskem otoku Siciliji je v nedeljo zvečer začel znova bruhati plamene, dim in žarečo lavo ter je iz notranjosti gore bilo slišati grmenje, ki običajno naznanja nove izbruhe.
Prebivalci mesta Catanije, ki je oddaljeno 30 km v zračni črti od gore, so videli blizu 100 metrov visoke plamene, ki so švigali iz ognjienikovega žrela.
Učenjaki so dejali, da zaenkrat ni nevarnosti, da bi izbruh postal nevaren za bližnje človeške naselbine. Etna, ki je najvišji evropski ognjenik, je bil zadnje čase precej miren.
sprejela s podpisom državne pogodbe.
Če mogoče ta ali drugi vplivni politik v državi ali deželi misli, da pač ne bo treba vseh predpisov državne pogodbe v polnem obsegu izvrševati, tedaj se hudo moti.
Avstrijski parlament in vsa avstrijska javnost sta te dni jasno izpovedala bratsko skrb za sorojake na Južnem Tirolskem. Parlament in javnost zahtevata izvajanje pogodbe o julžnotirolski avtonomiji. Vso moralno težo za te svoje upravičene zahteve pa bosta tako avstrijski parlament kakor tudi vsa avstrijska javnost podkrepili z dobrim zgledom. Star pregovor pravi: »Besede mikajo, zgledi pa vlečejo”.
Preko ozkih, pogosto varljivih političnih vidikov pa mora ravno nevtralna Avstrija vestno izvrševati prevzete obveznosti, 'kajti le to ji bo dalo pravico, da isto zahteva od drugih.
na tujskem 'prometu.
Zadnje tedne se je mnogo govorilo o škandalu v največji banki države in je zato vladajoči knez Rainer odredil strogo preiskavo. Sedanji odstop vlade kaže, da so bili tudi njegovi ministri zapleteni v to nečedno zadevo.
Prejšnji teden so se namreč pojavile govorice, da je glavna banka v težavah in zato so nekateri večji vlagatelji dvignili znatne vsote denarja, tako da je banka morala ustaviti izplačila. Država ji je priskočila na pomoč z velikim posojilom, a istočasno pa je bilo odstavljeno ravnateljstvo in na njegovo mesto postaljoni novi direktorji.
Letalska parada v Moskvi
V nedeljo so v Sovjetski zvezi praznovali »Dan letalstva” ter so proslave dosegle svoj višek z veliko parado v Moskvi, kjer so prvič nastopila nova sovjetska lovska letala na reakcijski pogon, ki baje prekašajo vsa doslej znana letala te vrste na svetu. Vendar nobena parada ne more dati končnega odgovora na ta vprašanja, ker more le praktična uporaba, to je borba, pokazati resnično kvaliteto kakega orožja. Vsekakor so letala napravila velik vtis na pristojne vojaške strokovnjake, med katerimi sta bila poleg atašejev vseh tujih poslaništev na častni tribuni tudi indijski letalski maršal Mu-kardji in poveljnik jugoslovanskega letalstva general Ulepič, ki je prispel v Sovjetsko zvezo na čelu posebne jugoslovanske vojaške delegacije.
DR. BOCK - DRŽAVNI TAJNIK V FINANČNEM MINISTRSTVU
Tiskovni urad OeVP javlja, da je načelstvo stranke sklenilo predložiti zveznemu kanclerju ing. Raabu, da prestavi sedanjega drž. tajnika pri trgovinskem ministrstvu dr. Fritza Bocka v finančno ministrstvo z nalogo, da prevzame urad za podjetja USIA.
KRATKE VESTI
Delegacija avstrijskega Narodnega sveta je odpotovala v Švico, da tam prouči ureditev švicarske vojske in izdela predloge za avstrijski vojaški zakon. Sestavlja jo sedem poslancev, pod predsedstvom narodnega svetnika dr. Gorbacha, a dodeljen jim je tudi en vojaški strokovnjak.
Ameriške zasedbene sile v Salzburgu so poslale prve odpovedi svojim avstrijskim nameščencem. Odpovedi se glasijo za 15. 8. 1.1. Zadnje dni j,e odpotovalo tudi več transportov ameriških družin, ki se bodo preko Livorna v Italiji, kjer se vkrcajo na ladje, vrnile v Združene države.
Stavka pristaniških delavcev v Angliji, ki se j,e vlekla skoraj v nedogled, se je vendar končala v ponedeljek. Samo v pristani-šču Liverpool je zastalo 171 parnikov, ki niso mogli odpluti, ker delavci niso hoteli nakladati oziroma razkladati tovorov.
Na kongresu francoske socialistične stranke je bil Guy Mollet ponovno izvoljen za generalnega tajnika.
Wilhelm Pieck, predsednik Vzhodne Nemčije, je odšel na zdravljenje v neko kopališče v Sovjetski zvezi. Ne ve se, ali ni njegova 'bolezen »politična”.
Angleška vojna ladja »Glasgovv” je prišla na uradni obisk v poljsko pristanišče Gdynja. Je to prvi obisk ahgleške mornarice v kakem pristanišču za »železnim zastorom” po koncu vojne.
Na volitvah v Mehiki je vladna stranka sedanjega predsednika Ruiz Gortines dobila vseh 161 poslancev.
V Egiptu je ministrski predsednik Nas-ser razdelil kmetom 26.000 oralov zemlje, ki so jo odvzeli bivšemu kralju Faruku. S tem je bilo skupno razdeljenih 125.000 oralov zemlje, odkar so strmoglavili monarhijo.
Newyorški list »Herald Tribune” poroča iz Washingtona: ,,Ameriška vlada ni vznemirjena zaradi bližnjega obiska Tita v Moskvi, vendar so vladni funkcionarji privatno izjavili, da jugoslovansko manevriranje z Moskvo zelo pozorno opazujejo. Vlado ni presenetilo obvestilo o obisku, ker je bila o njem obveščena takoj po jugo-slovansko-sovjetskih razgovorih v Beogradu. Pravijo, da bo najbrž Tito šel v Moskvo tekom prihodnjih dveh mesecev ali pa šele prihodnje leto. V programu ima namreč še nekaj drugih državnih obiskov in sicer v Grčiji, Egiptu, Abesiniji in najbrž v Franciji.”
Na Portugalskem se je osem vojaških lovskih letal na reakcijski pogon kmalu po vzletu zaletelo v neko goro. Vseh osem leta! se je razletelo na drobne kosce in vsi piloti so bili na mestu mrtvi. Je to največja nesreča v zgodovini portugalskega letalstva. Menda je bila megla vzrok nesreče.
Mao Tse Tung, predsednik komunistične Kitajske se je po dolgem času prikazal v javnosti. Prisostvoval je velikemu sprejemu v glavnem parku prestolice Pekinga, kjer so proslavljali 34. obletnico ustanovitve kitajske komunistične partije.
Ameriška policija poroča, da so njeni agentje v lanskem letu zaplenili za en milijon dolarjev ponarejenega denarja in zaprli 190 oseb, ki so bile obtožene ponarejanja denarja.
Pred kratkim je bil izvoljen nov nadzorni svet uradne avstrijske časnikarske agencije (APA), ki si je izbral za svojega predsednika general, ravnatelja Karla Flodla.
Ameriški predsednik Eisenhower in celotna njegova vlada je prisostvovala filmski predstavi v Beli hiši (kjer biva ameriški predsednik). Kazali so sovjetske propagandne filme. Izbrali so najboljše, da se vodilni ameriški 'politiki na lastne oči prepričajo o načinu sovjetske propagande in da jo bodo potem znali uspešno pobijati. Upajmo!
Politični teden
Po svetu...
Veliki štirje
Vsa po/ornost političnih, krogov je koncentrirana na konferenco »velikih štirih”, ki ki ho 18. julija v Ženevi. Deset let take konference ni ibilo več. Med vojno so Stalin, Roosevelt in Churchill na takih sestankih krojili usodo sveta. Vsi trije so že zginili s politične pozornice in na konferenci v Ženevi se 'bodo zbrali možje prav različne vojaške in politične ipomembnosti.
Eisenhower za Ameriko zopet predstavlja šefa vlade in države ter vrhovnega poveljnika vojske. Eden je predsednik britanske vlade in vladne stranke, ni pa poveljnik armade in nima tistega velikega ugleda, kot ga je imel Churchill. Francijo bo v Ženevi prestavljal predsednik vlade Faure, čigar vlada pa je od danes do jutri, ker Francozi tako pogosto menjajo vlade. Za Sovjetsko zvezo bo prišel predsednik vlade Bolgari in, ki pa tudi nima tako trdno vajeti v rokah kot Stalin. Stranka in vojska sta tista dva činitelja v Sovjetski zvezi, ki lahko na Bulganinovo mesto že drugi dan postavita drugo osebo.
Kot je bilo dogovorjeno, bodo »veliki štirje” v Ženevi le postavili nekatera glavna načela, na podlagi katerih bodo potem zunanji ministri po navodilih svojih šefov delo nadaljevali.
Nehru potuje
Indijski ministrski predsednik je na svojem potovanju bil v Pragi, od tam odletel v Moskvo, od koder se je po daljšem obisku v Sovjetski zvezi preko Varšave vrnil na Dunaj. V Avstriji je imel v Fuschlu v Salzburgu konferenco z vsemi indijskimi poslaniki v evropskih državah in nato odšel naprej v Beograd, da vrne svoječasni obisk Tita v Indiji. Nehru se trudi, da bi zgradil neke vrste politični most med vzhodnim in zapadnim svetom. Po tem mostu bi se naj sprehajali vsaj politiki, če se že ne smejo narodi. Nehru želi ustvariti možnost mirnega sožitja med Vzhodom in Zapadem.
V severni Afriki
V Maroku se je politični položaj tako poostril, da niso varni ne domačini in ne francoski kolonisti. Dnevno se dogajajo u-mori, ki imajo politično ozadje. Vlada v Parizu pa se ne more odločiti za potrebne reforme. Boji se dati politično svobodo Ma-rokancem, kajti s tem bi tudi francoski kolonisti, ki niso prinesli le kulturnega, marveč v veliki meri tudi gospodarski napredek v deželo, bili prepuščeni na milost in nemilost domačinom. Francozi hočejo obdržati zemljo in Oblast v svojih rokah. Ma-rokanci pa postajajo politično zreli in se hočejo sami vladati.
rov, ker bi Rusi morali predati vse tako, kot leži in stoji. Vendar ni pričakovati v tem kakih resnejših zapletljajev.
O avstrijski nevtralnosti je bilo govora tudi oh priliki obiska indijskega predsednika vlade Nehruja. Pravijo pa, da Avstrijci niso dali nobene obljube, da bi se vključili v krog onih, ki gojijo »aktivno ” nevtralnost, da pa so z zanimanjem poslušali Nehrujeve besede.
Vrhovni sovjet
v Moskvi in madžarski parlament sta povabila avstrijske parlamentarce, da bi prišli na obisk. Vendar v državnem zboru za enkrat za to niso posebno navdušeni. Socialisti so podali uradno izjavo, v kateri pravijo, da avstrijski poslanci dosleji še nikjer niso bili, da imajo trenutno s postavami v zvezi z državno pogodbo preveč dela in da bi sploh bolj kazalo potovati potem, ko bo Avstrija popolnoma suverena m na njenem ozemlju ne bo več zasedbenih čet.
Socialisti
so v parlamentu protestirali proti temu, da bi Svetovna zveza delavskih sindikalnih organizacij bila priznana kot društvo v smislu avstrijskega društvenega zakona. Zveza je pod komunističnim vplivom in je imela svoj sedež do zdaj pod rusko zaščito na Dunaju. Zdajt je prosila za priznanje avstrijske oblasti. Vsekakor zgleda, da je socialistični protest le hrup za nič, kajti, če statuti ne vsebujejo nič protizakonitega — in tako nerodna pa Zveza gotovo ni — 'potem jo itak morajo priznati kot pravno-veljav-no društvo.
Koalicijski stranki
se pridno pogajata. Glede vojaškega zakona
so se že zedinili o naslednjih točkah: vo; jaški rok 9 mesecev, nacističnih oficirjev od generala navzgor ne bodo sprejeli, vojaki bodo imeli vse politične pravice, ter pasivno in aktivno volilno pravico, vendar v kasarnah samih (političnih zborovanj ne bo smelo biti; nadalje ne 'bo več zaprisege v starem smislu, marveč samo »zaobljuba”, kot je običajna pri uradnikih. Javnih nastopov celotnih formacij pri verskih obredih (n. pr. pri procesijah) tudi ne bo več.
Obe stranki sta se v glavnem tudi sporazumeli o novem zakonu o socialnem zavarovanju.
Težave delajo le še zdravniki s svojimi ne ravno skromnimi zahtevami. Pogajanja, ki so jih zastopniki zdravnikov imeli pri zveznem kanclerju, so se razbila, ker bolniške blagajne niso hotele popustiti zahtevam zdravnikov.
Zdravniki so zato sklicali izredno zasedanje svoje zbornice za soboto, 2. 7. 55. Nekateri so mnenja, da bi naj zopet stavkali, vendar je večini po dolgotrajnih (pogajanjih že vpadla korajža, kajti videli so, da je v resnici tudi OeVP skupno s SPOe predlog nove postave že odobrila. Minister za socialno skrbstvo Maisel je zato tudi ‘že izjavil, da bodo postavo sklenili še v tem zasedanju.
Na Koroškem
se je prejšnji teden začel volilni boj za zbornico kmečkih delavcev. V glavnem nastopata dva konkurenta, OeVP in SPOe. če bereš volilne proglase, obe stranki mnogo obljubljata. Glavne točke so seveda zopet: rente, otroške doklade, stanovanja in — posebno pri socialistih — višje mezde. Take volitve so sedaj prvič v naši deželi. Radi majhnega števila volilnih udeležencev pa te volitve niso pomembne, vendar so za OeVP bolj' važne kot za SPOe, kajti zadnja ima glavnino članstva med industrijskim in obrtnim delavstvom.
Dvojezičnosf ?
To pot pa ne na Koroškem, temveč v mestu Ogleju v Italiji. Kot se morda še kdo iz šole spominja, je Oglej mesto v furlanski nižini, zapadno od Gorice. Že v starih rimskih časih je pod imenom Aquilea slovelo in bilo upravno središče za velik okoliš 'ter pomembna vojaška trdnjava. Bilo je eno izmed največjih mest tedanjega rimskega imperija in je štelo več stotisoč prebivalcev. Po propadu rimskega imperija je propadlo tudi mesto, vendar se je ponovno dvignilo v srednjem veku, ko je bil tam sedež oglejskega patriarha, kateremu so bile podložne tudi Tirolska in Koroška južno od Drave. Zato je zgodovina Ogleja zvezana z zgodovino Avstrije, slovenskih krajev in Koroške in ni čuda, da Avstrijci, ki gredo poleti na morje v bližnji Gradež (Grade), si med potjo ogledajo še Oglej.
Mussolini dal postaviti ta večni spomenik kot znamenje velike zmage in povratka teh svetih tal k materi Italiji”.
V nemščini: »Tukaj vidite volkuljo, ki jo je dal postaviti bivši predsednik vlade Mussolini, kot znamenje, da je Olgej' pravzaprav italijanski. V resnici pa je Oglej vedno pripadal Avstriji. Tam zadaj vidite kraško hribovje, po katerem je v prvi svet. vojni dalj časa 'tekla fronta. Končno so pa Avstrijci1 in Nemci s silovitim prodorom pregazili fronto in pognali italijanske čete daleč v ravnino, prav do Piave. Gotovo bi Italijane gnali še naprej doli do Sicilije, če ne bi bila prav takrat zaradi povodnji Piava narasla, da so morali napredovanje ustaviti. Tako se imajo Italijani samo naravnim dogodkom zahvaliti za rešitev.”
(Po »Furclie”)
Mnenja o manjšinah
„Der osterr. Arbeitsbauernbiindler" na Dunaju
razmotriva določbo državne pogodbe, po kateri bo uvedena slovenščina kot uradni jezik:
»To pomeni, da bodo uradniki v teh krajih, pa bodisi občinski tajnik, orožnik, cariniki, učitelji in duhovniki morali znati slovensko. Gotovo bo znanje obeh ježkov pogoj' za namestitev.
V tej zvezi postaja vprašanje dvojezičnih šol znova pereče. V tej zvezi je treba jasno in stvarno premotriti, ali ne bi bilo dobro-da se vsaj v dvojezičnih krajih vsi otroci udjo obeh jezikov, da ne bodo otroci / nemškim materinim jezikom zapostavljeni nasproti slovenskim otrokom. Ako se odrečemo dvojezičnim šolam, se s tem vse osebe nemškega jezika odpovedo uradniški karieri svojih otrok v teh krajih. Ali je to v interesu vsakega posameznika in predvsem države, pa naj vsak sam presodi.”
„Die Neue Zeit“ v Celovcu
je v zvezi s sedanjim avstrijsko-itaJijanskim sporom glede Južne Tirolske zapisala nekaj splošnih misli o politiki napram manjšinam:
»V manjšinski politiki ni nič bolj škodljivo, kot če hoče večinsko ljudstvo 'potlačiti manjšino k tlom ravno s svojo večino. Manjšinska politika, posebno pa manjšinska šolska politika ne sme biti izvajana tako, da se večinsko ljudstvo postavi v borbeni položaj1 proti narodni manjšini. Na primer: če bi v kaki južnotirobki vasi z nemško jezikovno večino izvedli glasovanje, pri katerem bi bilo udeleženo celotno prebivalstvo kraja, torej tudi Italijani, alt naj se manjšini prizna šola ali ne, bi pri tem manjšina vedno propadla. Aktivno manjšinsko politiko voditi se pravi, da je treba dati pravice manjšinam tudi proti volji nacionalistične večine. Kdor ima dolžnost, da vodi aktivno manjšinsko politiko, a se izgovarja na slabo voljo ljudske večine, ni sposoben, da vodi odgovorno politiko. To ne velja le za primer Južnih Tirolcev, ampak povsod, kjer ima kaka manjšina pravice, ki so vredne zaščite.
MAJHNA SPREMEMBA
Neki švicarski časopis je prinesel naslednjo novico: »Oberstbrigadier Georg Rutis-hauser bo dne 1. oktobra tega leta odstopil kot vrhovni vojni komisar in zapustil službo, ki jo je opravljal od 1. 1945. Prevzel bo nato predsedstvo Švicarskega združenja mesarjev.”
Končno ni nič slabega, če se zaslužen častnik po opravljeni' službi povrne v poklic, iz katerega je prišel, posebno če je to mesarski'poklic, ki je gotovo vse časti vreden in človeški družbi potreben in koristen.
Slavistični delovni krožek v Celovcu ustanovljen
V Nemčiji
je vojaško vprašanje v ospredju. Vojni minister Blank, ki je že leta pripravljal nemško vojsko, ima težave, ker pri mladini ni potrebnega navdušenja za »puško”. Izbira poveljnikov tudi povzroča skrbi, ker je število generalov, ki bi radi prišli na položaje, preveliko. Na drugi strani pa je socialistična stranka odločno proti takojšnji oborožitvi in stoji na stališču, da morajo biti prej dokončani razgovori z Moskvo. Adenauerju pa se menda v Moskvo ne mudi in domnevajo, da se je z Ameriko in Veliko Britanijo dogovoril, da bo šel v Moskvo šele po sestanku »štirih velikih”.
... in pri nas v Avstriji
V Avstriji se je zadnji teden ogorčenje zaradi Južne Tirolske še stopnjevalo. Na Dunaju so sklicali
protestno zborovanje,
kjer so govorili zastopniki vseh strank. Glavni govor je imel profesor Gschnitzer. On je poudaril, da je Italija že trikrat dokazala svojo nesposobnost, da bi pravično ravnala z manjšinami. Genocid (umor naroda kot takega) je danes po statistih UNO prepovedan in zato ima Avstrija pravico, da kot podpisnica sporazuma o južnotirol-ski avtonomiji vloži pritožbo ne le v Rimu, ampak tudi na UNO. Na zborovanju so zastopniki vseh strank pozvali vlado, da podvzame takoj korake v Rimu in če treba tudi pred mednarodnimi forumi.
Avstrijski časopisi, med njimi predvsem socialistični, se pritožujejo, da Sovjeti praznijo
skladišča v podjetjih, ki jih morajo predati po državni pogodbi Avstriji. To je menda v nasprotju z določili tozadevnih dogovo-
Razumljivo, da so tujsko-prometne ustanove to izkoristile in zato imate povsod vodnike, ki vodijo tujce po cerkvah, razvalinah in palačah. V baziliki (glavni cerkvi) so ohranjeni čudoviti mozaiki (slike sestavljene iz drobnih raznobarvnih kamenčkov) iz dobe prvega krščanstva, a poleg cerkve stoji prav 'tako znamenit starinski zvonik. Pred zvonikom pa vidiš kip timske volkulje z Romulom in Remom. Kot pravi stara pravljica, sta Romu! in Rem bila dvojčka, ki ju je oddojila volkulja. Ko sta dorasla, je Romul v sporu ubil Rema, a se nato naselil pri sedmerih gričih ob Tiberi. Zato velja za ustanovitelja Rima.
Je sicer res, da so tudi v starorimskih izkopaninah našli kipe volkulje, vendar je od tistih časov minilo okrog dva tisoč let in zato so vsi taki spomeniki že davno izginili s površja ter jih je zob časa poškodoval in najdete njih kosce le po muzejih. Spomenik v Ogleju je pa očividno iz novejših časov. Povrh tega pa je do leta 1918 Oglej pripadal Avstriji in gotovo Habsburžani niso postavljali spomenika rimski volkulji. To uganko vam razloži vodnik v različnih jezi-kih, za Avstrijce v nemščini, a za Italijane v italijanščini. Našel se pa je poslušalec, ki je razumel oba jezika in je obe razlagi zapisal.
V italijanščini: »Tukaj vidite rimsko volkuljo, ki je voditelj Italije, Mussolini, postavil v znamenje, da je Oglej sveta italijanska zemlja, ki je bila tako dolgo pod tujini 'barbarskim jarmom. Vendar pa avstrijskim vojskam ni uspelo, da bi to nepravično .posest obdržal in v prvi svetovni vojni so se morali umakniti nazaj na Kras, ki ga vidite tam na vzhodu. Tako je
V četrtek, 30. junija, je bil na zborovanju v dvorani Delavske zbornice ustanovljen Slavistični delovni krožek za Koroško.V imenu (pripravljalnega odbora je pozdravil ljubitelje slavističnih ved, ki so se vabilu v lepem številu odzvali, prof. dr. Pavle Zabla-tnik, ki je uvodoma prečital pozdravno pismo deželnega glavarja Ferdinanda Wede-nika, ki so ga nujni posli zadržali na Dunaju in se zato sestanka ni mogel udeležiti. Nadalje je pozdravil ravnatelja urada deželne vlade dr. Newoleja in druge odlične goste.
Zatem je govoril univ. prof. dr. Mati, ordinarij za slavistiko na graški univerzi, ki je v svojem klenem in zanimivem govoru orisal namen krožka in njegov pomen na Koroškem. Navedel je za zgled krožek, ki deluje v okviru Slavističnega instituta graške univerze. Delokrog take delovne skupnosti se ne sme omejiti zgolj na jezikoslovne študije, ampak mora obsegati vse panoge življenja, vzgojo, sodno prakso, gospodarstvo in javno življenje sploh. Pri tem pa mora krožek ohraniti svoj značaj delovne skupnosti ekspertov, strokovnjakov, ki se z vsemi vprašanji bavijo le pod stvarnimi, a ne pod političnimi vidiki. S takim delom bo mogel krožek mnogo doprinesti k razjasnjen ju mnogih nepravilnih pojmovanj in včasih spodnesti tla političnim špekulacijam. Predvsem bi naj krožek združeval v konstruktivnem delu učitelje, profesorje, duhovnike, pravnike in gospodarstvenike, ki imajo v svojem poklicnem delu opraviti s slovenskim življem na Koroškem ali pa s sosednimi slovanskimi državami.
Nadalje je prof. Mati orisal stanje slavistične vede danes in je poudaril, da avstrijska slavistična znanost tudi danes vztraja pri slavni tradiciji, ki so jo započeli Miklošič, Jagič, Murko in drugi, namreč da goji slavistiko kot splošno znanost in polaga predvsem važnost na študij primerjalnega jezikoslovja, dočim so ponekod drugod šli v preveč poudarjeno specializacijo.
V zvezi z različnimi predlogi o organizaciji koroškega Slavističnega krožka je prof. Mati priporočal, da se krožek pri svojem delu nasloni na njegov Slavistični institut v Gradcu, a preko svojih predstavnikov se pa naj1 včlani v Avstrijsko slavistično delovno skupnost na Dunaju. To je bilo soglasno sprejeto.
Ustanovitev Slavističnega krožka je pomemben dogodek za Koroško in mu pri njegovem delu želimo obilo uspeha.
SOVRAŽNI GLAS O POVRATNIKIH IZ SOVJETSKE ZVEZE
V zvezi s transporti (povratnikov iz Sovjetske zveze se je med splošnim veseljem nad povrnjenimi sinovi, očeti, ženami pojiva! tudi glas, ki kaže senčno plat te medalje-
Poročevalska služba avstrijske židovske verske občine je poročala, da se je na zadnjem transportu, ki je dne 25. junija prispel v domovino nahajalo »večje število oseb, ko so v letih med 1939-1945 zakrivile grozne zločine proti židovskemu prebivalstvu v zasedenih predelih Ukrajine in Poljske”. Vendar pravi isto poročilo, zaenkrat ne bodo navedli imen prizadetih.
Obi&h a	SJMtcLi
Konec junija je Organizacija Združenih narodov praznovala desetletnico obstoja. Ko so jo leta 1945, po najstrahotnejši vojni, kar jih doslej pozna zgodovina, ustanovili, je utrujeno človeštvo položilo vanjo svoje upe, da bo ohranila trajni mir na svetu. Vseh upov te organizacije ni izpolnila, vendar je v teku 10 let dokazala, da je potrebna in koristna. Sedaj šteje 60 držav-članic in njen glavni stan je v New Yorku. Dopisnica ameriške revije „Harper’s Magazine” je obiskala obe palači in po njenem opisu prinašamo nekaj zanimivosti tudi za naše bralce.
Ko sem prestopila glavni vhod poslopja, v katerem je slavnostna sejna dvorana, sem mislila, da si
končuje kosilo) ter čakati in sline cediti, dokler oni drugi ne konča in izprazni sedež.
Je pa zato v hiši nekaj drugih trgovin, kjer si pa vedno hitro postrežen in ni zanje nobena množica prevelika. To so trgovine daril in spominčkov, knjigarna, prodajalna znamk in brivski salon.
Posebno zanimanje vzbujajo tri dvorane, katerih notranja oprema je bila poverjena skandinavskim državam, ki so članice organizacije. Tako ima vsaka svoje značilnosti, kajti vsaka država je najela za to delo svoje najboljše umetnike. Norveška je poskrbela za opremo sejne dvorane Varnostnega sveta, Danska je opremila dvorano Sveta za mandate, Švedska pa dvorano Sveta za gospodarska in socialna vprašanja.
Najbolj mogočen vtis pa napravi slavnostna sejna
V srcu New Vorka, ob reki Hudson je kompleks zgradb Združ. narodov. Na levi, v nebotičniku, ki ima 39 nadstropij je nameščeno glavno tajništvo organizacije, a v nekoliko nižji zgradbi pa se nahaja velika slavnostna dvorana in druge manjše sejne dvorane za različne svete, odbore in komisije, ki poslujejo v okviru te svetovne organizacije. Nebotičnik je tudi čudo moderne tehnike, ker je zgrajen ves iz jekla in stekla in velja za vzor nove moderne arhitekture. Posebno ponoči, ko je cela stavba razsvetljena, napravi na gledalca mogočen vtis.
boni lahko celo stavbo v miru ogledala, kajti izbrala sem si čas, ko Združeni narodi niso imeli nobenega zasedanja na programu. Na moje veliko presenečenje pa so bili vsi hodniki in dvorane polne ljudi iz celega sveta. Ko sem se prerinila do vratarja v uniformi, sem ga vprašala: „Kaj pa se je zgodilo?”
Štiri do šest tisoč ljudi na dan
»Nič,” je odgovoril, „zakaj pa? Danes imamo vendar miren dan. Morali bi videti živ-žav ob priliki zasedanj ali pri kakem visokem obisku. Takrat ni prostora za vse tiste, ki hočejo priti noter”. In z nekim ponosom je zaključil: ,,Saj smo vendar največja zanimivost za tujce v New Yorku!”
In ni pretiraval, kajti po statistikah so ugotovili, do obišče Združene narode štiri do šest tisoč oseb na dan. Arhitekti, ki so pripravili načrte za stavbe, seveda niso predvidevali tako velikega zanimanja za javnost, zato že danes stavba ne more zadostiti zahtevam obiskovalcev. Tako so hodniki preozki, dvorane premajhne, dvigala ne zmorejo navala občinstva in sc pred njimi tvorijo dolge vrste čakalcev. V poslopju je tudi nekaj gostiln in restavracij, ki so sicer vedno polne in njih lastniki dobro shajajo, a število miz komaj zadostuje za uradnike organizacije, ki so tam abonirani. Tako nima lačni obiskovalec druge možnosti, kot da si kupi pri pultih kak obložen kruhek (sandvvich) ali pa kos torte in ju v naglici stoje sne. Ali pa se mora postaviti v strate-gični položaj (v bližini mize, kjer kak gost ravno
dvorana za plenarna letna zasedanja, katere strop je visok 20 metrov. Slikovit in pester je pogled z galerij, kadar se vrši letno zasedanje, kajti takrat se zberejo delegati iz vseh petih delov sveta v njihovih narodnih nošah. Tako vidiš indijske sarije poleg brezhibnega evropskega fraka, turške turbane poleg golih glav (po večini plešastih) Evropejcev. Kajti po obliki pri vzhodnih narodih tudi v hišah obdržiš pokrivalo na glavi, dočim če Evropejec obdrži klobuk na glavi, bi to veljalo za neolikano. Pač drugi kraji, drugi običaji!
Mlade gospodične razkazujejo palačo
Po večini so to mlada dekleta katerih prikupna zunanjost se meri z njihovo duševno bistrostjo. Običajno zberejo obiskovalce v skupine po dvajset oseb, ki jim potem vse razkažejo in razložijo. Taka „Gui-ded Tour” traja eno uro.
Vse to vam prijazne vodnice povedo in razkažejo v dvajset jezikih. Imajo čedne plave uniforme, in so prav prikupnega obnašanja. Med njimi je največ študentik, pa tudi bivše uradnice, umetnice in podobno so med njimi. Njih poklic ni tako lahek, kot zgleda. Rekli boste, no, malo pokramljajo z obiskovalci, malo se sprehodijo z njimi, vidijo vedno nove obraze; to je čisto prijetno delo in nič težkega... Pa ne veste, da jih obiskovalci s svojimi vprašanji pogosto v zadrego spravijo. Tako je neki obiskovalec hotel vedeti, kake narodnosti bi bil otrok, ki bi se rodil v palači Združenih narodov. Kako bi naj uboga dečva vedela, ko sc o tem mednarodni advo-
katje že leta prepirajo. Na srečo pa doslej še ni noben otrok tam narodil, Pa v teh rečeh ni mogoče ničesar naprej reči!
Med obiskovalci so vse vrste ljudje, generali, diplomati, milijonarji, pa tudi skromni uradniki, ki so celo leto varčevali, da se v počitnicah peljejo v NewYork, otroci, šolarji in podobno. Imajo tudi posebno spominsko knjigo, v katero se obiskovalci vpisujejo. V tej knjigi je posebna rubrika za pripombe. Najbolj ginljiva je bila pripomba nekega slepega otroka, ki je prišel na izlet s svojim zavodom za slepce. Zapisal je: „Tako sem bil vesel, da sem se lahko vsedel na sedež glavnega tajnika Združenih narodov!”
Ko smo že omenili, imajo poslopja Združenih narodov tudi svoje pomanjkljivosti, vendar je pa za žensko zapravljivost izvrstno postreženo. V prodajalni daril” dobiš stvari, ki vsako žensko zapeljejo:
perzijske preproge, svilo iz Indije in Kitajske, norveški jedilni pribor iz srebra, siamski nakit, eskimske rezbarije, indijanske usnjene pasove, izraelske kovinske izdelke in še marsikaj drugega. Prodajajo samo izdelke držav-članic. Vendar so morali nekatere predmete iz daljnih eksotičnih dežel prikrojiti evropskem okusu in plačilni možnosti kupcev.
V otroškem vrtcu — resnična sloga Pa še mnogo drugih zanimivih reči imajo. Naj omenimo le še otroški vrtec Združenih narodov. Je to majhen paradiž za otroke vseh narodnosti in ras, in pravijo, da tam res vlada pravo prijateljstvo in sloga, bolj kot med diplomati, ki zastopajo države članice. Zato je baje vstop odraslim nezaželen... da morda še tja ne zanesejo „mrzle vojne”. Samo en mož sme vedno tja in ga imajo vsi zelo radi: to je sladoledar.
Doživljaji sovjetskega tehnika v Argentini
Včasih imajo tu!di resni, celo Itrvavi dogodki svojo zabavno stran. Neksaj tednov pred izbruhom revolucije je namreč diktator Peron iz kljubovalnosti proti Ameriki povabil sovjetsko vlado, da priredi v Buenos Airesu razstavo najnovejšega sovjetskega tehničnega napredika. Moskva je želji ustregla in kmalu je pristal v Buenos Airesu tovorni parnik z vso-potrebno ropotijo. Za spremstvo pa so iposlali nekega ,bruin-nega’ strokovnjaka, ki se izvrstno razume na specialna jekla, a prav nič na politiko, posebno pa ne na (politiko v Južni Ameriki. Po dobljenih poveljih je svoje izdelke razporedil v barakah, ki so mu jih odkazali in bil na razpolago tistim redkim obiskovalcem, ki so se za sovjetski napredek zanimali. V tem je izbruhnila revolucija. Potem ko je bilo vsega konec, je neki novinar v kavarni1 dobil Rusa v roke; po nekaj kozarčkih se je mož razgovoril:
„Bil sem na svojem mestu, kot vsako jutro, ko je prišel k meni neki mizar, ki smo ga imeli najetega, ter je prosil za nekaj ur dopusta, češ da gre klat menihe in duhovnike. Začel sem se smejati, toda moj mizar se je zresnil in izpod1 površnika je potegnil dolgo brzostrelko, pravo brzostrelko.
Mizar gre na „dopusf“
Prepričan, da je ubogi mož resnično znorel, sem ga skušal zamotiti s pogovorom, a mimogrede sem pomežiknil svojemu pomočniku, da naj pokliče policijo. Policaj je res takoj (prišel in, ko sem mu razložil, za kaj gre, ni hotel mizarja zapreti, kajti mizar je na poziv, naj. izroči orožje .pokazal izkaznico C.G.T. (Peronov delavski sindikat), nakar mu je policaj' toplo stisnil roko in oba sta se začela živahno pogovarjati, da bo treba vse „farje” poklati, kar sta podkrepila s kopico španskih psovk, ki jih ne morem po spominu ponoviti. Jaz vsega skupaj nisem razumel in sem vprašal, kaj so duhovniki naredili, da jih je treba ipoklati. Odgovorila sta mi, da so to Peronovi sovražniki. Jaz nisem več vedel, ali sem jaz nor ali pa ona dva. Da ima diktator sovražnike, to se mi je zdelo nemogoče in o
tem pri nas doma nisem nikoli slišal. In potem, da je treba zaradi tega napraviti revolucijo, pa se mi je zdelo še bolj. čudno. Pri nas smo naredili revolucijo, ampak to je že dolgo od tega in še takrat je bila naperjena proti sovražnikom delovnega ljudstva, tako so nas učili v šolah.”
Novinar ga ni prekinil, ampak mu je pritrjeval, da še kaj pove. In Rus je nadaljeval:
„Moj mizar in njegov prijatelj 'policaj, sta odšla. Posvetoval sem se s svojim pomočnikom, kaj storiti. Da bi celo reč naznanila argentinskim oblastem, se nisva mogla odločiti, ker bi sicer kdo utegnil reči, da se vmešavam v argentinske notranje razmere. Tako sem na koncu poročal vse našemu sovjetskemu poslaništvu. Tam so mi rekli, da si naj vsega skupaj preveč k srcu ne jemljem in da se naj raje brigam za stvari, ki spadajo k mojemu poslu.
Pojavijo se lefala
Ko sem se baš vračal nazaj, v pristanišče, slišim nad seboj, (brnenje letal. Velel sem šoferju taksija ustaviti in ga vprašal, kaj naj to .pomeni. Odgovoril mi je, da so to pač navadni manevri. Zdeli so se mi pa precej drzni, kajti letala so krožila tik nad strehami in dimniki. Kar naenkrat slišim pok, potem drugi, tretji in tako naprej1. Od tal se začne dvigati črn dim. Ljudje so tekli proti Časa Rosada, kjer je sedež vlade in od koder so se dvigali oblaki dima.
Zdelo se mi je najbolj varno, da se čim-prej' vrnem v pristahišče. A ko sem ravno naročil šoferju smer, je pridrla množica ljudi in, če se ne bi urno pobrala, bi nama zasedli avto. Pa vendar sta dva človeka že bila skočila v moj avto in ni se mi zdelo pametno, da začnem prepir z njima. Velel sem šoferju, da z vso naglico zavije proti pristanišču. Med potjo sem vprašal svoja nepovabljena gosta, kaj se je zgodilo. Oba sta mi začela razburjeno pripovedovati, da sta se mornarica in letalstvo uprli Peronu in so letala obstreljevala sedež vlade, ki gori, a tiran pa da je mrtev, šofer je nenado-(Nadaljevanje na 5. strani)
FRAN ERJAVEC, PARIZ:
koroški Slovenci
(45. nadaljevanje)
II. DEL
II.
Novi kmečki upori
Čeprav je našla misel na upor navdušen odmev med kmeti, pa vendar vse kaže, da je bil zopet jako slabo organiziran. Dolenjski kmetje so n. pr. planili, še preden jjo se mogli Štajerci zadostno pripraviti, a ko so doživeli Majerci že strahovite poraze, se je na Koroškem šele do-oro začelo.
v Podrobnosti tega upora so ravno za Koroško doslej se nezadostno pojasnjene, vendar vemo toliko, da se je mčelo' uporniško gibanje med nezadovljnimi podložniki šentpavelskega samostana v Labotski dolini. Pet tamoš-rfjih podložnikov se je udeležilo velikega uporniškega zborovanja štajerskih kmetov v Konjicah konec ma-,Ia' 1- 1 5 1 5 . Ko so se vrnili domov, so prisilili kaplana ‘i)t- Martinu, da je na binkoštno nedeljo oznanil v cer-j)vi> naj se dne L junija zberejo vsi kmetje v Pustrici, kjer jim bo prebrano cesarsko pismo o osvoboditvi kme-jov. (To pismo pa so Si voditelji, upora izmislili sami.) I u so si ustanovili nekako zvezo, ki je hitro narastla na ■jOOO članov, si izvolili svoje vodstvo (večina voditeljev Je bila iz Mežiške in Labotske doline) in določili so za sedež zveze tabor pri tedaj še slovenskih Rojah blizu M- Andraža. Od tu so razvili veliko propagando in po-uljali razglase in vabila na vse strani. Važna značilnost Je pa ta, da so se kranjski in štajerski kmetje sklicevali na »staro pravdo”, ki jo 'hočejo doseči, niso pa izražali
nobenih groženj., a koroški kmetje so :se sklicevali razen tega še na božjo pravico, kar nam kaže na nekako idejno zvezo z uporom k 1478. Ti njihovi pozivi so naleteli na živahen odmev (povsod, tako da se uporniško gibanje ni razširilo le po Labotski dolini in v Podjuni, temveč je seglo hitro tudi v Ziljsko in gornjo Dravsko dolino. Koroški zgodovinar Megiser poroča, da celo „vsa mesta in trgi, razen Beljaka in Celovca, so bili bolj naklonjeni kmetom kakor prelatom in plemstvu”.
Seveda to gibanje ni moglo ostati skrito plemstvu. Toda koroški stanovi so imeli tedaj, le 80 'konjenikov in 200 pešcev, zato si niso upali udariti takoj po kmetih, temveč so hoteli nabirati še nove vojake. Za naraščajoče kmečko nezadovoljstvo je izvedel tudi cesar in poslal že v začetku meseca1 junija na Koroško svoje komisarje, ki naj bi posredovali med puntarji in gospodo, toda kmetje vanje očividno niso imeli več mnogo zaupanja, plemiči pa ne mnogo volje za pogajanja. Ker se pogajanja niso premaknila z mrtve točke, so izdali komisarji dne 11. VI. 1515 kmetom poziv, naj opuste upiranije, se vrnejo k pokorščini in predlože svoje pritožbe njim.
Tak poziv je moral ostati seveda brezuspešen. Stanovom se je posrečilo medtem zbrati komaj kakih 350 vojakov m so odšli z njimi v St. Vid, kjer pa jim meščani sploh niso hoteli odpreti mestnih vrat; zato so krenili proti Beljaku. Tu sta jih 'dosegla cesarjevo naročilo, naj še branijo, in obljuba, da jam pošlje tudi on na pomoč vojsko.
Podobno so se pripravljali tudi kmetje. Voditelji so pošiljali na vse strani, vabila kmetom, naj. se jim (pridružijo. Okrog Vovfoer in Trušenj; se je zbralo več sto upornikov, ki so vnovič zahtevali božjo pravdo in vrenje je naraščalo iz Podjune preko Roža v Ziljsko in Dravsko dolino ter našlo nekaj odmeva tudi po več nemških pre-
delih severno od Drave in celo ponekod na Salzburškem ter Gornjem Štajerskem. Toda težišče upora je bilo vendarle — kakor 1, 1478. — ves čas pri koroških Slovencih, kajti ne smemo pozabiti, da je bila tedaj močno slovenska še vsa spodnja Labotska dolina, južni deli Grobniškega polja (Krapfeld), dolina gornje Gline in del Dravske doline nad Beljakom. Po Megiserjevem pripovedovanju je odšlo iz okoliša Trušenj več sto upornikov proti Ziljski dolini, da bi jo bolj spodbodli k uporu, s seboj so pa nosili prapor s cesarjevo sliko, ker so otročje verovali, da imajo v Habsburžanu zaščitnika proti plemiški samovolji.
Toda vkljub vsemu navdušenju za upor so bili kmetje mnogo preslabo organizirani in oboroženi, dočim je plemstvo zgoraj navedeno sporočilo cesarja Maksimilijana le še spodbodlo, čeprav je bila stanovska vojska še vedno le majhna, je vendarle krenila zadnji teden meseca junija iz Beljaka, požgala okoli Rožeka in Bekštanja več vasi in pobila nekaj kmetov, ostale pa prisilila k pokorščini. Okrutnost, ki jo je pokazala ob tej priliki stanovska vojska, je pa po drugih okoliših le še podžagala uporniško duh.	, j
Toda stanovske čete so s prvini oddelkom cesarjeve vojske že zadnje dni meseca junija uklonile puntarje najprej pri Starem dvoru (Althofen), prve dni julija pa potem še pri Huttenbergu in pri Rojah. Podjunski uporniki so medtem sicer zasedli most čez Dravo pri Velikovcu, toda kmalu so se morali tudi „predati na milost” in vsi uporniški prvaki, „kjer so jih srečali v deželi, so bili pobešeni na drevesa”, upor sam pa zadušen. Stanovskim četam, ki so tedaj pobijale in obešale kmete, je poveljeval S. Ditrich-stein. »Kmečki klavec” imenovan, katerega je nagradil potem cesar s Humperškim gradom.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri.
CELOVEC
Blagoslovitev spominskega zvona padlim in pogrešanim na Križni gori (Kreuzbergl) v Celovcu
Preteklo soboto, dne 2. julija so ipo stari šegi s konjsko vprego slovesno prepeljali spominski zvon od tovornega kolodvora v Celovcu pod vznožje Križne gore, kjer ga je načelnik gospod Hugo Madritsch prevzel. Zvon je bili vlit v velezvonarni Pliund-ner na Dunaju in j,e krasno delo, in ima tudi jasen glas.
V nedeljo, 3. t. m. so pa topiči na Križni gori že navsezgodaj, oznanjali Celovčanom dan 'blagoslovitve.
Ob navzočnosti številnega prebivalstva je bila na prostem slovesna služba božja, nakar je bil zvon blagoslovljen in ob 12. uri ga je tesarski mojster g. Male s svojimi pomočniki potegnil v levi stolp.
Popoldne ob treh se je pri slovesnem „Te Deum” prvič oglasil novi zvon. Slovesni „Te Deum” je v nabito polni cerkvi ob asistenci opravil mil. gospod stolni kanonik g. Valentin Reinsperger, ki j,e bil tudi član zvonarskega odbora.
ŠMARJETA PRI PLIBERKU
Češnje zorijo na vrheh, zato je prišel čas šmarješkega žegna-nja, ki bo v nedeljo, dne 10. ju-V lija. Blagoslovili bomo dva nova zvonova. Pričetek blagoslo-vitvenega obreda bo ob 9. uri dopoldne. Le pridite, gorjanci in poljanci, sosedje bližnjih in daljnih fara, k cerkvici šmarješki, da skupno pozdravimo sveto Marjeto in nove zvonove ter skupno zapojemo pri pranganju in sv. daritvi Bogu hvalnico z ubranimi zvoki novih zvonov.
ST. VID V PODJUNI (t Voglova mati v St. Primožu)
Dne 24. junija smo ob številni udeležbi vernikov in 20 duhovnikov pokopali Vo-glovo mater v Št. Primožu, ki je po 4-let-nem trpljenju odšla po plačilo k Stvarniku. Šmihelski in domači pevci so se poslovili od nje z žalostinkami, mil. g. prošt iz Dobrič vesi so iji pa posvetili lep in globok nagrobni govor, v katerem so jo pokazali kot vzor požrtvovalne matere in žene. Domači dušni pastir pa se je zahvalil v imenu žalujoče družine mil. gg. proštom iz Dobrle vesi, Tinj in Pliberka ter vsem ostalim duhovnim sobratom, pevcem in vsem, ki so
ri nas naMmkem
ji izkazali zadnjo čast. Voglova mati naj počiva v miru, žalujočim sinovom in sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
Zadnjo nedeljo meseca junija je bilo v št. Vidu nenavadno živahno. Pri prvi sv. maši je naš upokojeni župnik g. Feliks Zu-lechner blagoslovil zakonsko zvezo svoje sorodnice Pepce Smolnik, pd. Pavličeve v Po-grčah, s Tomažem Zdovcem, pd. Vogrinov v Goselni vesi. Po kratkem družinskem slavju na nevestinem domu seje mladi par podal na ženitovanjsko potovanje.
Istega dne popoldne je bila pri farni cerkvi poroka Janeza Hrovata, pd. Ribežl-novega v Rikarji vesi, in Pepce Pirovc, ipd. Gmajnarjeve v Ml inčah. Vesela svatba je bila pri Jariču. Po poroki se je napotil naš g. provizor ta dan še enkrat v Št. Primož, da tam blagoslovi zakonsko zvezo dveh novih parov in sicer Markeja Hribernik, pd. Rudmaževega v št. Primožu, in Katrice Hanžur, pd. ZLičjakove v Gluhem lesu in F milna }arič, Tratnikovega v št. Primožu in Micke Hribernik, Rudmaževe.
V nedeljo, dne 3. julija pa je bila v Št. Primožu poroka Mlinarjevega Franclna v Libučah in Micke Wutej, pd. Hariževe v Gluhem lesu.
Vsem novoporočencem želimo vso srečo in blagoslov!
Na dan farnega patrona smo imeli večno češčenje. Dekleta ene same vasi so lepo okinčale farno cerkev. Želeli bi, da bi ob podobnih praznikih pomagala pri krašenju farne cerkve tudi dekleta drugih vasi, saj jih je 19 in če le hočejo, tudi znajo kaj lepega napraviti.
OBIRSKO
Tako radi beremo „Naš tednik” in vedno z upanjem, da bomo v njem našli tudi kaj iz naših krajev, čas je že, da se oglasimo.
Na praznik Gospodovega vnebohoda, smo imeli pri nas blagoslovitev dveh novih zvonov za podružno cerkev svetega Lenarta. Blagoslovitev so izvršili milostljivi g. kanonik Zechner iz Dobrle vesi. Največ zaslug ima za te nove zvonove stari Bistričnik. Zbiral je denar, za veliki zvon pa je sam največ prispeval. Naj mu bo izrečena v imenu Obirčanov prav lepa zahvala.
Še na eno ne smemo pozabiti. Pevci in godci pa tudi drugi farani imamo našega gospoda župnika res radi, toda tako tiho so praznovali naš gospod svojo petdesetletnico rojstva. Bo kar prav, da jim tudi javno vsi farani izrazimo ob tem lepem jubileju naša voščila, želimo jim prav vsi iz srca zdravja in božjega žegna v dušnopastirski službi med nami. Pri pevskih nastopih pa lepe uspehe. Pevci jim bomo pa pokazali svojo hvaležnost s tem, da se bomo potrudili pri svojih vajah in nastopih. Da pa ne bo šlo tako tiho tudi prihodnje leto, pa že sedaj povemo, da bodo gospod prihodnje leto obhajali srebrno sveto mašo, to je 25-letnico mašništva. Za ta veliki praznik se bomo pa res potrudili in tudi vse žrtvovali, da bomo tak lep praznik lepo proslavili.
NOVE MAŠE
Dne 10. julija 1955 bodo v celovški stolnici posvečeni koroški novo mašniki in sicer Krištof Mihael iz Št. Jakoba v Rožu, Mihor Maksej iz Šmarjcte v Rožu, Moschitz Franc iz Beljaka in Thonhauser Albero iz St. Andraža v Labotski dolini.
Krištof Miha je bil rojen 7. aprila 1930 v Veliki vesi pri Št. Jakobu v Rožu in je študiral v Celovcu, na Ple-šivcu in dokončal bogoslovne študije v Celovcu. Novo mašo bo pel dne 16. julija 1955 v Št. Jakobu v Rožu. Slavnostni pridigar bo hodiški župnik Lovrenc Kašelj.
Mihor Maksimilijan je bil rojen v Šmarjcti v Rožu 4. februarja 1930 in je obiskoval gimnazijo v Celovcu in na Plešivcu ter bogoslovje v Krki in Celovcu.
Novo mašo bo pel 24. julija v Šmar-jeti v Rožu. Slavnostni pridigar bo pliberški dekan m prošt g. Lenart Trabesinger.
.-o. O
Za ugled Št. Jakoba v Rožu
Podpisani možje šentjakobske fare smatramo za svojo častno dolžnost, da v interesu fare in za obrambo časti našega dušnega pastirja izjavimo sledeče:
V štev. 26 „Slovenskega vestnika” jo nepodpisan člankar pod naslovom „Komu koristi kaj takega” zlonamerno obrekoval našega župnika č. g. Kariclja in napadel dobro ime Št. Jakoba v R., z očitkom šovinizma pa sramotno denunciral katoliškega duhovnika.
S č. g. župnikom se strinjamo vsi Šcnt-jakobčani, da je treba vse kulturno škodljivo čtivo v fari odstraniti. V knjižnem daru Prosvetne zveze izšli knjigi »Pomladni dnevi” in „Zibelka” sta nadvse kvarni. Prva je v nekaterih prizorih moralna umazanija, druga pa se z dokazovanjem, da je bila Miklova Zala nezvesta žena in imela dvoje nezakonskih otrok, že sama kvalificira kot povsem ponesrečen poizkus šentjakobske kronike. O književni vrednosti takih del ni treba zgubljati besede.
Šentjakobskega društva župniku ni mogoče v delu ovirati, ker je že izza let nedelavno, in je ta očitek torej jalov in prazen. Zamisel društvene dvorane tik pred pročeljem župnišča na župnijskem zemljišču, ki ga. g. župnik po dopisu noče odstopiti, je zgolj gradbeno gledano neumestna zasnova,
in bi zato nanjo ne mogel pristati nihče, ki nosi odgovornost za hišo.
Članek očita g. župniku šovinizem, da je zavestno redoval nemškega otroka slabše’ vsled njegovega pomanjkljivega znanja slovenščine in ga ni hotel pripustiti k sv. obhajilu. Nepodpisani člankar trdi na istem mestu, da list zastopa resnico in pravico. V interesu te pravice in resnice podpisani možje zahtevamo, da dopisnik pove svoje im in tudi navede ime dotičnega otroka, in da sc »šovinizem” stvarno preišče in dokaže. V danem slučaju se strinjamo z g. župnikom, da proti temu javnemu obrekovanju uvede sodni postopek.
Podpisani Šentjakobčani hkrati z zadoščenjem ugotavljamo, da se vsi trezni krogi zgražajo nad prostaškim napadom na dobro ime fare in našega dušnega pastirja. Župnikovo dušnopastirsko prizadevanje pa pozdravljamo in podpiramo kot predpogoj zdrave rasti celotne naše fare.
V Št. Jakobu, dne 3. julija 1955.
Baumgartner Miha, Gorinčiče — Janežič Janko, Leše — Jelenik Hanzej, Št. Jakob — Mečina France, Velika ves — Miki Jože, Svatne — Obilčnik France, Brdo — Serajnik Ludovik, Sreje — Štikar Joško, št. Peter — Amruš Tone, Tešinja — Dr. Zvvitter Vinko, Tešinja.
(JŽLata poroka pri Ojaf tfattui o Jlepmi
Na lepi Bajdelnovi kmetiji v Lepeni so ta mesec imeli redko slovesnost: zlato poroko!
Dne 12. junija sta stara gospodarja ob 11. uri stopila v farni cerkvi v Železni Kapli pred oltar in si pri svečani poročni maši obnovila zakonsko prisego, ki sta si jo dala pred petdeset leti.
Zlati jubilant Miha Ošina, je bil rojen 29. septembra 1876 na domačiji v Lepeni, katere gozdovi segajo od lobniškega do lepenskega potoka. Leta 1905 je pripeljal na svoj dom Breznikovo hčer iz Lobnika, Amalijo Kogoj. S pridnimi rokami v dobri kmečki slogi sta z božjo pomočjo začela gospodariti. V času prve svetovne vojne, ko je bil Miha nad tri leta odsoten, je M alka sama z veščo roko vodila kmetijo v tistih hudih časih.
Leta 1942 pa je doletela Bajdelnovo kmetijo huda nesreča. Požar je uničil vsa poslopja. Vendar je njuna marljivost in vztrajnost znova postavila še lepši dom, ki je kot roža na prijazni lepenski višavi.
Gospodar Miha je bil vedno strasten lovec, ki je s ponosom zahajal v svoje obširne gozdove; in kaj vse bi še danes vedel povedati o šaljivih doživljajih, ki se pač pripetijo vsakemu lovcu.
Imela sta dva otroka, sin Luki pa je umrl že v otroških letih. Ostal je sin edini Mihi. Temu sta izročila leta 1931 bogato k/metijo in on je s svojo soprogo — hčerjo soseda Kaleja — pokazal, da bo dobro gospodaril. Temu izakonu je Bog naklonil deset zdravih in krepkih otrok, nad katerimi imajo tako ati in mama kot „dedi” in babica veliko veselje.
In še nekaj o našem jubilantu Mihu! Že od nekdaj je zelo rad igral na trobento. Ko je prišel' čas, da ga ni več vleklo v gozd na „jago”, pa je vzel instrument in zaigral kako veselo. Kakšno presenečenje in veselje je bilo, ko je „dedi” Miha na svoji zlati poroki na gostiji pri Niederdorferju v Železni Kapli in pozneje — doma pri Bajdel-nu — kamor so odšli gostje po pojedini v Kapli — vzel trobento in tako hitro odigral 'poskočno polko, da marsikateri mladi ni mogel dovolj urno plesati.
Na gostiji v Železni Kapli je bilo 101 gostov, na dom v Lepeno pa se jih je še tudi podalo dobrih šestdeset. Pa tudi godce so imeli kar svoje: Vnuka Jaki in spet Mihi ter sorodniki so igrali, da je bilo kar veselje jih poslušati.
Zlatima poročencema še mnogih let sreče in zdravja, da se bomo vsi z vama poveselili še na bisernem slavju!
Bog živi Vaju, zlati par, zakonskih še mnogo zlatih let!
Veselje, zdravje naj vsekdar pomaga Vama sreče štet’!
Na trobento dedi naj še godi in babica krape peče, da bo, vsem nam tud’ pogodi, kadar godec pravnuk že priteče!
Pa bo Bajdelnova hiša cela s parom bisernim vesela!
SELE
Dve novi družini sta se ustanovili tekom enega meseca. Erik Ogris, gostilničar in bodoči posestnik Skutove kmetije podjetno gradi hišo s sobami za tujlce. Od tam je krasen pogled proti Košuti; zato se gostilna imenuje „Karawankenblick”. Za tako podjetje pa se potrebuje brhka in gibčna go-spodinjja, saj je mati že v letih. Izbral si je zato Ljudmilo Mak, Francovo iz Zg. Kota, za življenjsko družico. Dne 23. maja sta v krogu številnih svatov skoro do naslednjega jutra slavila svoj ustanovni družinski praznik.
Prav na tihem, v najožjem krogu pa sta bila v soboto, 25. junija, zgodaj zjutraj poročena Albin Male, p. d. Sp. Malej, in Marija Male, Tomkova na Zg. Kotu. Zakaj tako zgodaj? Ker sta se potem z obema pričama podala na poročno potovanje na jug, na Brezje, Ljubljano, k morju in na obisk sorodnikov v Maribor.
Naj bo obema paroma naklonjena velika mera družinske sreče!
Hudo je, če jrogine družini s štirimi otroci edina krava. Tembolj plemenito je, če dobrotnik Uaprošen podari družini drugo kravo! To se je pred kratkim zgodilo pri nas. Dejanska ljubezen do bližnjega jc znak pravega kristjana.
ŽIHPOLJE
Dne 9. majnika sta pristopila pred poročni oltar Ferlicov Franc v št. Urhu in Jesenkova' Zofi na Golšovem. Poroka je bila v naši Marijini cerkvi, svatba pa pri Radarju. Svatov je bilo še čez sto. Da bi bila no-voporočenca srečna, jima želimo iz srca vsi farani.
Na peto nedeljo po binkoštih, ravno na dan našega' cerkvenega žegnanja, pa smo pokopali Alojzijo Piirger iz Imove, staro 54 let. Bolehala je že skoraj dve leti; zapušča sina edinca. Sinu naše iskreno sožalje.
Dne 6. junija se je težko ponesrečila sta-
ra Miškulnica na Želinjah. Ko je izstopila iz avta pri Safronu in hotela iti čez cesto, je pridirjal neki motorist in jo podrl na tla. Obležala je nezavestna in so jo prepeljali z rešilnim avtom v celovško bolnico. Zdravniki so ugotovili težke poškodbe na glavi. Želimo ji skorajšnjega okrevanja!
V	nedeljo, dne 12. junija, smo imeli lepo, skupina romarjev iz Dunaja. Bili so mimogrede tudi v Marijinem Celju in so nadaljevali svojo pot proti Krki.
V	nedeljo, dne 12. t. m., smo imeli lepo, ,pranganje’, pri katerem nam je igrala godba. Pri darovanju so šla dekleta s svečami okoli oltarja.
Hiša naprodaj
Enonadstropna, dobro ohranjena hita v Podjuni takoj zelo ugodno naprodaj. Lega: na lepem mestu blizu kolodvora in zvezne ceste. Naslov na upravi lista.
CESTE V PODJUNI
Po poročilih listov bodo do konca avgusta tega leta dovršena dela na cesti od Velikovca v Železno Kaplo in sicer do Miklav-čega ter dela na cesti iz Dobrle vesi do štebna. Gradnja velikovškega mosta preko Drave tudi napreduje. To je tudi vse, kar je bilo pri izboljševanju cest v južnem delu dežele narejeno.
Ni se pa do sedaj ničesar zgodilo, kar bi dalo sklepati, da bodo državno cesto pri »Beraškem križu” povezali s cesto iz Tinj do Klopinjskega jezera. Tu je ostal tri kilometre dolg rokav med dvema asfaltiranima cestama, ki je v obupnem stanju, kmetje pa, ki se potijo tam po tinjskem polju, imajo to veliko »prednost”, da od zore do mraka požirajo oblake prahu, ki jih številna vozila na poti k in od jezera dvigajo za seboj.
Koroški deželni zbor
Našim gospodinjam
st
Za danes, dne 7. julija je sklican koroški deželni zbor na svojo 17. sejo.
Na dnevnem redu deželnega zbora je vrsta točk, ki zadevajo gradbene načrte, ipred-vsem gradnjo cest in osuševanja, ki pa se vsa nanašajo na nemški del dežele.
Ker so nastale na lesnem trgu v deželi težave, je deželni zibor sklenil, da pozove trgovinsko ministrstvo na Dunaju, da dodeli Koroški več izvoznih dovoljenj 'za les, ker to nujno zahteva zemljepisna lega dežele in gospodarski ustroj Koroške.
Nadalje je deželni zbor obravnaval tudi zakon o prepovedi javnih plesnih prireditev in drugih javnih zabav na Veliki petek in na dan pred Božičem in na Veliko soboto pred 6. uro zvečer. Vsak prestopek proti temu zakonu bo kazniv z globo 3000 šilingov. Deželni zibor je tudi zahteval od deželne vlade, da v proračunu za letu 1956 vnese postavko za zidavo mostu preko Zilje pri Podkloštru.
Na tej seji je deželni zbor tudi obravnaval poročilo o računskem zaključku za leto 1953.
Ta zaključek izkazuje naslednje številke:
Predvideni dohodki 225,577.600 šil., dejanski dohodki 272,014.508 šil.
Predvideni izdatki 231,457.300 šil. dejanski izdatki 263,091.857 šil.
Medtem, ko je bil v proračunu predviden primanjkljaj nad 5 mil. šil., je znašal dejanski prebitek skoraj 9 mil. šilingov.
V izrednem proračunu pa so bili predvideni dohodki v znesku 3,250.000 šil., v resnici znašajo 15,788.369 šil.; izdatki pa so bili
predvideni v višini 27 in pol milijona šilingov, znašali pa so 15,788.869 šil.
Pri celotnem deželnem gospodarstvu se je dobroimetje dežele zvišalo v teku proračunskega leta 1953 na 24,742.079 šilingov, dolg pa se je zvišal za 12 milijonov šilingov in je dosegel vsoto 28 in pol milijona šilingov.
To poročilo je deželni zbor vzel na znanje.
Deželni zibor je pozval deželno vlado, da naj, vpliva na Kmetijsko zbornico, da izvede posebno propagandno akcijo za zaščito pred nezgodami v kmetijstvu.
Zaščita svobode dela je bila nadaljnja točka dnevnega reda deželnega zbora. Vse določbe, ki so posredno ali neposredno onemogočale sprejemanje delavcev, ki niso člani ene ali druge sindikalne organizacije, so razveljavljene. Delodajalci tudi ne smejo odtegovati članarine za društva ali stranke od kolektivne plače, če ni o tej zadevi pismenega dogovora med delodajalcem in delojemalcem. Kjer pa tak dogovor obstaja, ga lahko vsako četrtletje vsakdo prekliče.
Se vedna naicenei? ut pod ugacUtuni ptaufaiitni po%op
dobite poljedelske stroje, gospodarske- in kuhinjske naprave ter kolesa in motorna kolesa vseh vrst p r i
JOHAN LOMSEK
ŠT. L1PŠ P. EBERNDORF
-^URADNE OBJaVEff—
CERKVENI PRISPEVKI
.JAVNI POZIV”
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za 2. četrtletja 1955 (zaključeno 1. julija 1955) še niso plačali, pozivamo, da v opo-minjcvalnem roku treh tednov, ki se začne 1. julija 1955, brez nadaljnjega poziva plačajo svoj prispevek do 21. julija 1955 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo obenem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz.
Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno varstvo in imajo pravico, da zaračunajo 2% zaostalega cerkvenega prispevka kot pobiralno pristojbino.
Za četrtletna plačila naj sc posebno upoštevajo Sledeči roki, in sicer: 1. marec, 1. junij, 1. septem-ber, 1. december.
FINANČNA ZBORNICA KRŠKE ŠKOFIJE Celovec, Mariannengasse 2.
VdLKER-MdBEL
SPALNICE IN JEDILNICE
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
Nedelja, 10. 7.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, II. 7.: 13.55—14.25 Poročila in objave. Slovenske pesmi.
18.45—	19.00 Za našo vas. — Torek, 12. 7. 13.55— 14.25 Poročila in objave. Zdravniški vedež. Zabavna glasba. — Sreda, 13. 7.: 13.55—14.25 Poročila in objave. Iz domačih logov: poje zbor SPD iz Malošč.
18.45-	19.00 Okno v svet. - Četrtek, 14. 7.: 13.55-14.25 Poročila in objave. Razvojne črte slovenske proze. (19. poglavje). — Petek, 15. 7.: 13.55—14.25 Poročila in objave. Od pravljice do pravljice. 18.45 —19.00 15 minut s „Fanti na vasi”. — Sobota, 16. 7.: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 17. 7.: 07.20-07.25 Duhovni nagovor. 07.25 —08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
Malo zna, kdor Schleppe ne pozna
Doživljaji sovj. tehnika v Argentini
(Nadaljevanje s 3. strani)
ma ustavil in ostro 'vprašal, če sta s tem mislila Perona. Onadva sta pritrdila, nakar je avtokvošček zavihal rokave, povlekel oba tujca iz voza in začel z njima pretep. Okrog nas se je začda zbirati množica, ki je bila sovražna šoferju, zato je uvidel, da je bolje, pravočasno se umakniti. Med potjo je še rohnel proti svinjam, pokvarjencem, 'PropaMcam. Vedel sem že, koga s tem misli!
,Revolucionar" se pokriža
V	tistem trenutku pa smo se peljali mi-nio cerkve, ki je gorela, šofer je zavrl in sc pobožno pokrižal. Moral sem se uščipniti, da se prepričam, da je vse res, kar vidim. Končno smo vendar prišli do naših barak v pristanišču. Oddahnil sem si, ker so bile še cele in stražili so jih mornarji. Govoril sem s častnikom, ki jim je poveljeval, in potrdil mi je, da so res letala bombardirala 'predsedstvo vlade in da je tiran mrtev. Svetoval mi je, da naj vse svoje reči spravim na ladjo, kajti v kratkem bo mornarica iz-vršila veliko bombardiranje mesta.
V	naglici smo vse pospravili, kakor smo Pač mogli, in prenesli ves material z načrti. ki so državna tajnost, im jih spravili na varno na ladjo. Ko smo že hoteli izpluti iz pristanišča, pa pride povelje iz sovjetske-
ga poslaništva, da se naji ne ganemo... Z daljnogledi smo z ladje gledali na mesto in zdelo se mi je, kot da doživljam revolucijo v Rusiji leta 1917, o kateri mi je tolikokrat pripovedoval moj. oče. Po ulicah so bile barikade, k a mi j oni so odvažali ranjence in mrtve, dim se je dvigal iz hiš in cerkva, ki so gorele, tu pa tam so ropotale strojnice...
Tedaj se je zaslišalo grmenje topov, krogle so padale v okolici predsedstva vlade. Bombardiranje se je torej začelo. Kapitan parnika je prišel k meni in vprašal, kaj naj stori, kajti kmalu bo gotovo tudi pristanišče pod ognjem- faz pa nisem vedel kaj. odgovoriti, kajti povelje našega poslaništva je bilo jasno: Ne se ganiti nikamor. Spomnil sem se na obleganje Sebastopola za časa ruske revolucije, bili smo v pasti! Tako sem odredil, da naj vse pripravijo za potopitev ladje, da preprečimo, da pade dragoceni tajni material, sovražniku v roke, pri tem pa nisem vedel, kdo in kje je.
Sklical sem posadko in soglasno smo sklenili, da vsakdo napravi testament.
Takrat pa privesla k ladji ribič, ki nam je vsak dan dobavljal sveže ribe. Prinesel je sveže ribe in, ko sem mu rekel, da imam druge skrbi kot njegove ribe, se je razjezil, češ da jih moram vzeti, ker sicer se mu bodo usmradile do jutri! Rekel sem, ali ne ve, da je izbruhnila revolucija!
.Seveda vem,’ je dejal, ,a sedaj je je že tudi konec. Sam Peron je to naznanil po radiu pred desetimi minutami.’ Nisem mo-
ZDRAVILNA RASTLINA:
Borovnice
Prve črnice so že dozorele. Skrbne gospodinje gotovo ne bodo ostale brez njih, kajti zavedajo se zdravilne moči jagod in listov borovnice. Jagode bodo vkuhavale kot kom-pot, nekaj pa jih bodo nasušiie za zdravilni čaj. Prav tako bodo nasušiie za zdravilni čaj borovničevo listje.
Borovnica cvete od maja do junija, liste nabiramo v juniju in juliju, jagode pa od julija do avgusta.
V domačem zdravilstvu pripravljajo iz 'horovničnih listov čaj (ščepec ali veliko žlico, kar je 5—10 g posušenih listov, na skodelico vode), ki ga priporočajo kot zdravilo pri prehladu dihal (kašelj, hripavost itd.), pri prehladu črevesja in mehurja, pri driski, povračanju, griži, pri šibkem in gnoje-čem sečnem mehurju, sladkorni bolezni, kr-.
ali črnice
čih v želodcu, kamnih v žolčnem mehurju, ledvicah, sečnem mehurju itd.
Pri sladkorni bolezni priporočajo mešanico horovničnih, malinovih, fižolovih luš-čin in koprivnih listov (po 3 dele), dalje jastrebine in fižolovih luščin .po 4 dele (Ščepec mešanice zakuhaj na skodelico vode. Skuhaj im piji pol ure pred jedjo!)
Sveže jagode, bodisi kuhane na vodi ali vinu, zdravijo drisko in krvavenje, ker vplivajo ugodno na želodec in črevesje.
Kot zunanje zdravilo rabimo vodo, v kateri smo kuhali suhe liste, za grgranje' in izpiranje ust ter grla pri vnetju v ustih in požiralniku. Prav tako nam služi z vodo razredčen sok.
Ovitki in obkladki, napravljeni z gosto vkuhanimi jagodami, odstranjujejo lišaje. Obkladek menjamo vsakih 5 ur.
Zvišanje obresti v Avstriji
Strokovna udruženja kreditnih ustanov in Avstrijski urad za poštne hranilnice so določili nove obrestne mere za hranilne vloge.
Od 1. julija se bodo hranilne vloge z uradnim odpovedmim rokom obrestovale po 3>/2 odstotka (doslej samo 3 odst.), hranilne vloge s šestmesečnim odpovednim rokom po 4 odstotke, a vloge na najmanj dvanajstmesečno odpoved pa bodo donašale '4!/2 odstotka obresti. Vloge, ki so v smislu zakona za pospeševanje varčevanja zaprte za tri leta, pa se bodo od 1. julija naprej obrestovale po 5 odst. Za poštne hranilne knjižice bodo pa od tega dne naprej računali 3% odstotne obresti.
JOH. VDLKER
Celovec-KIagenfurt, Villachcr Ring 45-47 V bogati izbiri tudi na obroke in kreditne pole
vilo zaposlenih zrastlo za 19.012 enot, dočim se je v primeru s 1. julijem preteklega leta število zvečalo za 105.847.
Po podatkih ministrstva za socialno skrbstvo se je tudi število brezposelnih zmanjšalo. Konec junija je znašalo 76.552, in je za 43.975 enot nižje kot lani ob istem času. Sploh kaže statistika zadnjih let stalno zmanjšanjie števila nezaposlenih. V prihodnjih mesecih pa je pričakovati še nadaljnji padec števila nezaposlenih, ker bo polna letna sezona zaposlila mnogo novih moči. Že sedaj se čuti pomanjkanje kvalificiranih moči v mnogih strokah.
Vloga dednih lastnosti pri prašičih. Temeljita in obsežna preiskava ameriškega poljedelskega ministrstva je ugotovila, da so podedovane lastnosti, ki jih prašiči dobijo od „staršev”, ki so jih skotili, le v majhni meri odločujoče za njihov razvoj. Ugotovili so, da znaša vpliv teh lastnosti
Rekordno število zaposlenih v Avstriji
Iz najnovejših statistik urada za socialno zavarovanjema Dunaju izhaja, da je dne 1. junija bilo v Avstriji zaposlenih v .nesamostojnih službah 2,114.160 oseb. To je naj-višja številka, ki je bila doslej pri nas dosežena. Samo v primeri z 1. junijem je šte-
VdLKER-MOBEL
KUHINJE - DIVANI - NASLANJAČI
na rast prašičev le v 25 odst., a ostalih 75 odst. pa zavzema hranjenje svinje v kotil nem času, in posebej pa hranjenje prašičev v dobi dojenja, rasti in krmljenja.
SALZBURQER HOF
Z VINSKO SOBICO CELOVEC - KLAGENFURT - LIDMANSKVGASSE 43
NA NOVO RENOVIRAN
CENJENE GOSTE OPOZARJAMO POSEBEJ NA NAŠE
Specialitete na ražnju
A. in W. GREGORČIČ
gel verjeti svojim ušesom, ko so pa prej vsi rekli, da je mrtev.
Da se prepričam, sem šel na suho in videl, da so naše barake še cele, samo niso jih več stražili mornarji, ampak četa kopne vojlske. Njihov poveljnik mi je potrdil, da je Peron res živ lu da je njegovo zdravje popolnoma v redu in da ga ščiti vojska.
Mizar se vrne
V	teni trenutku se je vrnil tudi naš mizar. V roki je imel časopis, kjer je bila revolucija že natančno opisana. Prišel je k meni in se opravičil, da se je nekoliko dalje zamudil, kot je računal. Pristavil je še: „Ali ste videli, kako smo jih te” ... in sledila je kopica slikovitih izrazov.
.Kako pa sedaj?’ sem se obrnil k poveljniku vojakov. .Boste vendar napravili čistko!’ — Debelo me je pogledal. Začel sem mu razlagati, kako pri nas v Rusiji obračunamo s sovražniki ljudstva, kot so bili Trocki, Zinovjev, Beria itd.
V	sredi razlage pa je izza barak stopil neki sumljiv tip, ki se je kradoma skušal izmuzniti. Prepoznali sem v njem častnika mornarjev, ki je prej poveljeval straži mojih barak. Bil je v civilni obleki, gotovo je po 'ponesrečeni revoluciji poskušal pobegniti. Poveljnik vojakov mi je pomežiknil: .Pustite ga, es un amigo — je naš prijatelji’
Sprevidel sem, da nima smisla mu razlagati kaj! je čistka, v Sovjetski zvezi; jaz pa tudi ne bom nikoli razumel, kaj je revolucija v Južni Ameriki.”
KDOR SVOJE ZDRAVJE LJUBI, PIJE
„PAGO“
„PAGO” JE TEKOČE SADJE, BREZ KONZERVIRANJA, BREZ BARVE IN PREDVSEM BREZ KOFEINA. ZATO JE ZDRAVO!

V«m nudi
PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL - BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA
NAJVEČJO IZBIRO
PAZLJIVO POSTREŽBO
NIZKE CENE ■ PLAČILNE OLAJŠAVE
BEUAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL 47-67
Župni uradi in gostinski obrati imajo posebne popuste!
KOPALNE OBLEKE, KOPALNE HLAČE IN KOPALNE PLAŠČE PRIPOROČA POCENI
WALCHER
CELOVEC-KLAGENEURT, lO.-Okt. Str.
Kadar hočemo reči, da kaka stvar ni vredna miuje, .pravimo, da hi se holj izplačalo iskati šivanko v senenem vozu. Le pogosto pa ta ljudska prišlo vica služi slabičem in lenuhom za izgovor, da se izmaknejo delu.
Neka ženska je izgubila dragocen prstan z briljanti v snegu. Da ga najde, je vzela košaro in skrbno nadevala vanj ves sneg s prostora, v katerem je izgubila prstan. Sneg je znosila v kote1! in ga stalila. Dvanajst košar snega je stalila in, ko je vodo odlila, je na dnu našla prstan.
Ničesar na svetu ne dosežemo brez napora in le to, kar smo z delom dosegli, ima za nas vrednost. Vsakdanje življenje nam nudi dovolj, primerov po naših mestih in vaseh.
Vidimo mnogo ljudi, ki so si z dolgoletnim in poštenim delom ustvarili prijeten dom in včasih tudi lqpo premoženje, tako da brez skrbi pričakujejo starost.
Po drugi strani pa vidimo propadati bogate hiše, kjer otroci niso bili že v mladosti navajeni na trdote življenja, na delo. V domovih, kjer so starši otroke razvajali, kjer so otroci dobili vse, kar so si poželeli, starši tudi na stara leta nimajo mirnega življenja. Kajti sinovi ali v življenju omagajo in klonejo pred težavami ali pa, ,potem ko prevzamejo domačijo, jo kmalu zapravijo. Kajti za slabiča in razvajenca ni nobena kmetija prevelika, noben gozd dovolj, bujen in nobena trgovina do vol) bogato založena, da je ne bi kmalu pognal na boben.
In naloga človeka v življenju je, da se s težavami bori in jih premaguje. In v teh zmagah je tudi njegova sreča.
/■
Jltpo vedenje
POTOVANJE
Na potovanju se zavedaj1 vedno in povsod, da nisi sam, da imajo drugi enake pravice kot ti, oziroma da je treba dati starejšim, bolnim in slabotnim prednost.
Pri vstopu v vlak daš prednost odličnejši, starejši osebi. Pomagaj pri vstopu in izstopu ljudem, katere vidiš, da so preobloženi s prtljago, starejši in bdlni. Ko prideš v kupe, lepo pozdraviš in vprašaš, če je prazno mesto še prosto. Prtljago odložiš na prazno polico. Če moraš kaj prestaviti na tujo prtljago, prosi dovoljenja. Ne postavi se k oknu, ker s tem oviraš potnikom pogled na prosto. Če želiš odpreti okno, prosi za dovoljenje. Ne ovira) prehoda s svojim postajanjem po hodnikih voza. Pri izstopu stopi prvi in nudi pomoč svojemu sopotniku.
Vedi se vljudno — ne spuščaj se v daljše razgovore, zlasti ne s tujci. Pogostokrat se pod najelegantnejšo obleko slkriva največji lopo v. Če te kdo kaj vpraša, mu vljudno in kratko odgovori, prav tako se za vsako uslugo zahvali. Če te kdo nadleguje, si poišči drug prostor v vlaku ali pa prosi sprevodnika, da on to stori.
Jasno je, da med vožnljo nikoli ne vpijemo in ne vzbujamo kakršne koli pozornosti. Če naletimo na znanca ali imamo spremljevalca, se pogovarjamo v običajnem mirnem tonu in o vsakdanjih rečeh. Če komu stopimo na nogo ali se vanj zadenemo, se oprostimo. Nikoli ne bodimo brezobzirni.
Ako je voz, avtobus ali tramvaj prenapolnjen, odstopi sedež starejši, slabotni oziroma ženski osebi.
V	javnih lokalih, v uradu, v čakalnici, gledališki dvorani, hotelu, rasta vrači ji:
Ko prideš v urad, čakalnico ali kamor koli, lepo pozdravi. V čakalnici mimo počakaj, dokler ne pride čas vstopa v ordina-cijsko sobo, na vlak ali uradni sprejem. Ne vzbujaj pozornosti s svojim vedenjem oziroma s svojo nerodnostjo.
Ne pljuvaj po tleh in ne meči ostankov jedi in papirja po tleh, sa) so povsod Zato pripravljeni koški ali zabojčki.
V	urad stopi mirno brez vsake bojazni, potrkaj in pozdravi. Pove) s „prosim”, kar želiš, in počakaj, da ti odgovore. Če nisi naletel na pravo osebo, pa prosi za pojasnilo, kje in kdaj jo moreš dobiti. Ako ne gre vse v redu, naj te to ne zmede, pa tudi ne razkači, če ti kaj odrečejo oziroma ugovarjajo. Kreganje po uradih je brez haska. Z vljudno prošnjo in lepo besedo, pa brez hlapčevske ponižnosti razloži svojo zadevo.
Če imaš do nečesa pravico, je uradnik dolžen, da napravi, kar želiš; a če zahtevaš stvari, do katerih nimaš pravice, pa jih tudi s kreganjem ne boš izsilil, kajti uradnik se more držati svojega reda.
se je napotil po stezah skrivnostnega gaja k templju.
V templju so ie zbrani vitezi in otroci. Med njimi je tudi kralj Amfortas, ki vzdihuje zaradi svoje krivde in zaradi ran. Parsifal pa ga z dotikom sulice ozdravi, zakaj sulica, ki jo je imel v rokah čist človek, je ozdravljala.
Nato prime božjo posodo, jo dvigne in kot kralj pokaže vitezom sv. Grala. čudovito zažari Kristusova kri v njegovih rokah, vse svetišče je polno nepopisnega sijaja.
P A R S
To je ena najlepših nemških legend o pokristjanjenju starih Germanov. Po njej je sloviti skladatelj Wagner uglasbil svojo istoimensko opero, (ured.)
Parsifal je bil še otrok, ko se je mati zatekla ž njim v globok gozd. Njegov oče je bil vitez, ki je padel v boju. Zato se je mati bala, da bo ista usoda zadela tudi sina, če mu razodene, kaj je viteštvo.
Toda v gozd pridejo trije bleščeči vitezi in Parsifal strmi nad njihovo lepoto. Povedo mu, da so vitezi na dvoru kralja Arturja. Nič več ni moglo zadržati Parsifala in na veliko žalost svoje matere je šel za vitezi.
Na kraljevem dvoru ni bil spočetka lepo sprejet, a kmalu se je izkazal v bojih. Zato ga je čakalo posebno plačilo: postal bi naj vitez svetega Grala. To je bil kelih z vinom, ki ga je dal Jezus apostolom pri zadnji večerji. Kelih je varoval na Daljnem vzhodu, na nepristopni gori, v čudovitem svetišču pobožen mož Titurel.
Do tega svetišča je prišel Parsifal. Dvigne oko in zagleda v zraku belega laboda. Prestreli ga s
I F A L
govih visokih misli. Zato je Kundry poklicala čarovnika in ta je v jezi zagnal sulico, da bi Parsifala prebodel. A glej čudež, sulica ni ranila nedolžnega mladeniča. Parsifal jo prime, napravi z njo križ in isti trenutek izgine zapeljivi vrt, rožni grmi in rastline.
„Ali veš, da sl na tleh sv. Grala.’” ga vpraša pu-ščavnik, ki stoji na mah pred njim.
„Ali veš, da je danes veliki petek?”
Vitez vstane — bil je Parsifal — zasadi sulico v zemljo in začne moliti. Našel je pot h Gralu, ki jo je iskal toliko let!
Puščavnik, ki je bil svojčas ščitonosec prvega kralja, varuha keliha, je spoznal sulico Kristusovo ter je vedel, da je črni vitez določen za gospodarja v kraljestvu božje posode. Zato ga posveti pri studencu sredi odprtega polja, spokornica Kundry pa mu umije noge.
Parsifal se je tudi spremenil: prej truden, molčeč in teman vitez, je zdaj postal lep in močan in obraz mu je zablestel. S puščavnikom iu s Kundry
Dobro uspela kulturna prireditev na Gorenčah
V nedeljo, dne 26. junija t. L, je naša Farna mladina priredila lepo kulturno prireditev s petjem naših narodnih pesmi, z igrama „Na Visokem” in „Kje je meja” in plesom po naših narodnih pesmih.
Obe igri sta bili lepo podani in so vsi igralci in vse igralke svoje vloge lepo rešili. Zlasti dobro obvladajo jezik, poznajo oder in njih strah pred publiko. Prav tako moramo pohvaliti naše dečle, ki so v prikupnih enotnih oblekah izvedle lepo vrsto rajanj po narodnih pesmih.
Naša mladina zasluži posebno pohvalo tudi zato, ker je prireditev pripravila in izvedla v vročem (poletnem času, ko je še v polnem teku naporno delo na njivah in košnja.
Zahvaliti pa se moramo tudi vsem gledalcem, ki so 'kljuib slabemu vremenu dvakrat napolnili farno dvorano.
f/fkradeni k fiz
puščico. Takoj nato primejo Parsifala in peljejo pred varuha templja. Tam vidi umirajočega laboda. Prvič v življenju se mu zasmili zadeta žival, njemu, ki je bil doslej lovec in ni poznal usmiljenja. Zato zlomi svoj lok in gre v gaj.
V gaju najde prazen oltar. Okrog njega so peli vitezi in modro oblečeni otroci. Ko so končali, začnejo klicati: Gospod, pokaži nam svetega Grala! Med množico je bil tudi kralj Amfortas, grešnik, ki ni bil vreden, da se dotakne božje posode, ki se je medtem pokazala na oltarju.
„Nisem vreden,” se je izgovarjal kralj Amfortas. Odgovarjal mu je skrivnosten glas, naj stori svojo dolžnost.
Komaj pa je kralj dvignil posodo, se je razlila po templju rožnata luč in zdelo se je, da gori vse svetišče. V tem žaru so izginili vitezi, otroci in kralj Amfortas. Ostal je Parsifal sam in si ni vedel raztolmačiti, kaj sc godi.
Kralj Amfortas bi moral čuvati tudi sulico, s katero je bil preboden Kristus. To sulico mu je ukradel čarovnik Klingsor, ki ga je tudi ranil ž njo. Zdaj bi bilo treba spet dobiti nazaj to sulico. Tudi keliha bi sc smele dotikati le čiste roke.
Preprosti in nedolžni Parsifal ni vedel, da je za to določen on. Vedel pa je za to čarovnik Klingsor, ki ni bil vreden, da bi bil med vitezi sv. Grala. Na vsak način je hotel preprečiti, da bi Parsifal postal varuh dragocenega keliha. Zato ga je zvabil v čudovit vrt in mu pričaral vse lepote sveta pred oči, da bi ga omamil kakor nekoč Amfortasa. Neki ženi, po imenu Kundry, ki je bila v njegovi oblasti, pa je naročil, naj skrbi, da bo Parsifal pozabil na vse, za kar je določen. Toda njej se nakana ni posrečila, Parsifala ni bilo mogoče odvrniti od nje-
Učkeljica se je na vse pretege trudila, da bi Janezka naučila šteti do šest. A ves njen trud je bil zaman. V šolo pride nadzornik in na nesrečo vpraša prav Janezka, naj šteje do šest.
„Zna samo do pot, naprej pa ne,” mu pojasni učiteljica. „Vse sem že poizkusila, 'pa ga ne morem pripraviti do tega, da bi štel čez pet.”
„Že nimate pravega načina,” ji odvrne nadzornik. „Bom pa jaz poizkusil, boste videli, da bo slo.” In gospod nadzornik se loti nadebudnega Janezka.
In Janezek pricaplja pred gospoda nadzornika.
„Ako ti da mamica eno jabolko, (koliko jabolk imaš?” „Enega,” se odreže Janezek.
„Zelo dobro. In sedaj ti da oče še enega. Koliko jih imaš sedaj?” „Dva,” odvrne Janezek.
„Prav dobro, že vidim, da bo šlo,” pravi gospod nadzornik. „Im domov pride brat, pa ti prinese še eno jabolko. Koliko jih imaš sedaj?”
..Tri.”
„Vrlo dobro. Iz tebe bo še kaj,” smehljaje (potreplja Janezka po rami, jezno pa pogleda učiteljico.
„Sestra te ima rada, pa ti da še eno jabolko. Ali veš, koliko jih imaš sedaj?”
»Sedaj imam štiri, gospod nadzornik.”
,.Imenitno. Sedaj' pa pride na obisk še teta in ti podari eno jabolko. Koliko jih imaš pa sedaj?”
..Gospod župnik, nekoč v življenju sem napravil prav veliko napako!” Tako je potožil Laznik svojemu dušnemu pastirju v zaupnem razgovoru.
..Kakšno napako?” se je začudil duhovnik, ki je dobro (poznal moža in mu doslej ni mogel kaj slabega očitati.
..Nekaj sem vzel, kar me vedno teži in peče...”
..Vzeli, hm, hm!” Župnik ga ni mogel razumeti. „Morda celo ukradli, kar pa skoraj mi mogoče ...”
„Vzel,” je ponovil možakar in pojasnil: ..Križ in celo na svetem kraju pred desetimi leti....”
»Tatvina na svetem kraju je božji rop,” je razlagal duhovnik.
„Da, v cerkvi je bilo ...” je potrdil Laznik. »Pred oltarjem sem si nadel ta križ in zdaj ga moram nositi za pokoro ...”
Župnik ga je hotel pomiriti: »Priznanje olajšuje vest in prav tako tudi kesanje. Poglavitno pa je seveda popraviti storjeno škodo. V vašem primeru bi bilo treba vrniti to, kar ste si prilastili.”
»Oh, gospod župnik, če bi mogel!” je vzdihnil možakar.
»Edino sredstvo, ki vas more razbremeniti ...”
»Pet.”
Nadzorniku so kar gorela lica od zadovoljstva.
»•Saj sem vedel, da si hraber dečko, če bo šlo tako naprej, postaneš še nadzornik. Sedaj pa dobro pazi. Koliko jabolk pa bi potem imel, če ti dam še jaz eno?”
»Dosti.”
Gospodu nadzorniku je postalo vroče, hitro pograbi klobuk in izgine iz razreda.
JllLadost
Deček na piščalko piska, da v sosednjo vas odmeva, tam na vasi fantič vriska, žvižga, svira in prepeva.
Deklica strmi, posluša, občuduje zvonko petje; radost ipije njena duša in uživa mladoletje.
Vonj razlivajo gredice, zbor krilatcev poje v gaju, vigred ji obseva lice, vse okrog je kakor v raju ...
Godba, vrisk in spev na vasi — sama radost in sladkosti. —
Oj presrečni zlati časi, leta blažene mladosti!
Samo povejte mi, kdaj naj vam prinesem.”
»Čim prej, tem bolje. Morda takoj 1” je hitel' župnik, da bi mu brž ublažil trpljenje. »Seveda bo ostalo tajno kakor v spovednici.”
»Tedaj pa grem in se (bom prav hitro vrnil.” — Laznik se je poslovil in odšel z naglimi koraki.
Župnik je gledal za njim skoz okno. Vesel je bil, da je olajšal siromaku vest, obenem pa tudi radoveden, s čim se je bil možak pregrešil. Najbrž gre za kako manjšo stvar, zakaj kaka večja tatvina se v cerkvi med tem časom ni izvršila.
Med Laznikom in župniščem ni bilo več kakor kakih sto korakov. Samo vrt je bil vmes z. lično ograjo, mimo katere je peljala uglajena stezica.
»No, kaj pa to pomeni?” je presenetilo duhovnika, ki ije še vedno stal ob oknu. Zagledali je namreč Laznika, ki se je upognjen ipod težkim (bremenom počasi ‘bližal župnišču. »In nekaj nese ...” Zasenčil si je iz dlanjo oči, da bi natančno razločil.
Laznik je dospel pred župnišče ter se ozrl proti oknu. »Tukaj sem, prečastiti!” je spregovoril in raz hrbet mu je zdrknilo breme — njegova žena.
»Lojze, ali si ob pameti” Župnik ije zmajal z glavo nad neokusno šalo.
»Oprostite, gospod župnik!” se je opravičeval hudomušni sosed. »Storil nisem drugega kakor to, kar ste mi svetovali. Prinesel sem vam križ, ki sem ga vzel pred desetimi leti v cerkvi pred oltarjem.”
Na mah je minila župnika vse nejevolja ter se pričeli smejati. Povabil ju je v sobo ter ju prijateljsko pogostil, obenem pa tudi olajšal njuno zakonsko breme z zlatimi besedami, ki so ju spremljale vse življenje.
ZA DOBRO VOLJO
Mali voščilec. Osemletni Pavelček je večkrat videl, kako .so njegovi starši pošiljali voščila za praznike in Želeli: Vesele božične, velikonočne in binkoštne praznike.
Kupil je skrivaj razglednico in napisal teti voščilo: »Vesel Vnebohod ti želimo vsi. Tvoj Pavelček.”
Breme. Tone je čestital prijatelju, ki se je nedavno poročil in naposled dostavil: »Veš, Tone, čudim se, da si vzel talko majhno žensko. Saj je skoro polovico manjša od tebe.”
»Imel sem posebne nazore,” mu je razlagal.* »Kakšne?” je bil radoveden.
»Pravijo, da je žena možu veliko breme, pa sem si mislil, ako vzamem majhno, bom laže nosil...”
Ne vesta koliko... »če bi ti vedela, kako te ljubim!” je zatrjeval sosedov Ivan na sestanku svoji izvoljenki.
»In če bi ti vedel, kako jaz tebe!” mu je odgovorila.
»Čudno, da ne vesta, koliko?” ju je presenetil vaški paglavec, ki je bil skrit za plotom.
»Dobro, storil bom, kar ste mi svetovali.
DOBER RAČUNAR
l
i
j

P * I * S * A * N * O * B*R*A*N* J*E
V. Pitt^Kethley:
GROZEN DOŽIVLJAJ
--------na matsk&n duu—
Oceanski orjak ,,Dunvegan Castle” ste je bil po nesreči s tako silo zaletel v severni pomol kapstadtske luke, da se je zrušilo v morje nekaj ogromnih kamnitih kock, ki so utrjevale obalo. Nasip je hilo treba nemudoma popraviti, zato je luška oblast odredila, da se kamenje dvigne iz morja in vzida na prejšnje mesto.
Takoj so začeli z delom. Pozvali so potapljače, da hi odkrušene kamnite klade ovili z verigami in 'bi jih nato s stroji potegnili kvišku.
Eden izmed najbolj izkušenih in najbolj veščih potapljačev je bil H. Palmer. Delal je bil že petnajst let po vseh morjih sveta in marsikaj doživel in izkusil. Tudi njega so bili poklicali v Kapstadt. Pravkar se je bil oblekel v potapljaško obleko iz gumija in si nataknil masko z velikimi očali in cevmi, po katerih so črpali svež zrak na dno morja. Spustil se je na dno, do klade, ki je ležala najgloblje, to je skoraj štirideset metrov pod morsko površino.
Voda je bila dokaj čista, tako da je Palmer na dnu še precej dobro razločil predmete. Ko se je približal kamnu, okrog katerega naj bi bil ovil verigo, je opazil ne-' kaj čudnega. Ali je to kaka ogromna cev ali bala nekake gobaste tkanine, prvi hip ni mogel razločiti. A v tistem trenutku se pomoli izpod kamna ogromna lovka in »»'krak” orjaške hobotnice je zgrabil nogo nesrečnega potapljača. Palmer je čutil, kakor da bi ga bil zgrabil velik škripec, kaj ti do sto sesal na lovki ostudne hobotnice se je začelo vsesavati v njegovo stegno. Prestrašen se je skušal revež iztrgati, a tisti hip se je pomolila izpod kamna druga lovka in se z železno močjo prisesala na potapljačevo levo laket. Nebeški Bog! Skušal se je oprostiti železnega objema in napel vse sile, a vse je bilo zaman. Izpod kamna se je pomolilai še tretja in četrta lovka in se prisesala na Palmerja. 'Sreča, da je bilo vse potapljačevo telo pokrito z izvrstno, trpežno gumijevo obleko; samo roke so bile do ramen gole in na levici je čutil Palmer ka-jkor pekoč ogenj1 sesalke odvratne hobotnice, ki je pohlepno in lakomno sesala sokove njegovega telesa.
Palmer je bil velik in močan človek in v najboljših letih; v teku let je bil doživel v svojem poklicu že mnogo nevarnosti in zrl v oči marsikateri nepriliki. A ta ogabna
Ladja morskega roparja
Prevod iz angleščine
(23. nadaljevanje)
„In ako nas napadejo, Francisco?”
»»Braniti se bomo morali in upam, da j*lbijemo njihov napad. Prišli bodo v svojih čolnih in ponoči. Ako bi prišla sama ladja podnevi bliže in se zasidrala nam ravno nasproti, bi seveda imeli le malo upanja. Toda njim se niti ne sanja, da sem jaz tukaj in da smo jih spoznali. Zaradi tega, mislim, nas napadejo ponoči.”
»In kaj svetujete, Francisco?”
»Da predvsem pošljemo vse ženske na Posestva dona Teodora — samo pet milj je do tja - in da skličemo može, kakor hitro le moremo. Ako utrdimo hišo, smo dovolj niočni, da odbijemo napad. Oni ne morejo Poslati na suho več kakor devetdeset ali *to mož, zakaj nekaj jih mora ostati na ladji, in zoper nje lahko postavimo prav toliko mož. Dobro bi tudi bilo, da obljubimo našim nagrado, ako store svojo dolžnost.
»To je vse prav dobro; kaj pa z zlatom, ki ga imamo tukaj?”
»Najbolje, ako ga pustimo tukaj. Pre-več časa bi nam vzelo, če bi ga hoteli spra-v>ti na varno, in to bi tudi zmanjšalo našo nioč, ker bi morali .pustiti nekaj mož pri njem, da ga stražijo. Zunanja poslopja motamo zapustiti in vzeti iz njih vse, kar je ko-lička j vrednega. Bržkone jih zažgo. Na vsak način pa imamo dovolj časa, da se pripra-Vlnio, le takoj moramo pričeti.”
>,Dobro, Francisco, postavljam vas za po-
pošast ga je za nekaj časa vendarle pripravila ob vso hladnokrvnost.
Tedaj je začela gnusna žival polagoma lezti izpod kamna. Zdaj' je’Palmer šele videl, kako ogromna je bila. Njene odurne oči so bile grozne ko smrt. In vedno več lovk je objemalo ubogega potapljača in tisti slinasti, gobasti udje so ga čim dalje tesneje stiskali.
Palmer se zaradi težke potapljaške oble-ke*ni mogel zadosti hitro in spretno gibati, upiral se je, kolikor je mogel, varujoč najbolj desno rolko. Imel je seveda nož za pasom, a po njem niti segel ni, kajti to uborno orožje je bilo naravnost smešno za to žilavo pošast, ki bi, če bi jo tudi čez pol prerezal, živela v vsaki polovici dalje. Desnico je varoval,,da bi mogel potegniti za signalno vrvico, nakar bi ga potegnili kvišku.
čudite se, zakaj' nesrečni potapljač tega ni takoj storil? Zakaj ni nemudoma potegnil za to vrvico in dal onim gori znamenje, naj ga hitro potegnejo na vrh?
Hobotnica je oklepala Palmerja šele s štirimi lovkami, z ostalimi je bila prisesana na kamen; kakor hitro bi bila čutila, da se ji plen izmika, bi ga z vso silo pritegnila nase in se še trdneje prisesala na kamen. Kamna, hobotnice in potapljača ne bi mogli izvleči na tenki vrvi; utrgala bi se in z njo zračne cevi in Palmer bi se zadušil.
Palmerjeva rešitev je bila v tem, da bi se ga hobotnica oprijela z vsemi svojimi kraki, zato je radostno zadrhtel — najsi je
bil sicer pogled zanj strašen — ko je videl, da se orjaška pošast vleče izpod kamna in se mu približuje.
Negotovost je bila strašna. Hobotnica bi ga mogla zgrabiti še za desnico ali pa ga tako stisniti, da bi se onesvestil — saj mu je ob pičlem zraku itak že pohajala sapa. Če M pa prezgodaj potegnil za signalno vrvico in bi ga preraTto začeli vleči kvišku, bi se hobotnica prestrašila in se s svojimi številnimi še prostimi kraki oprijela za kamen in nesrečnik bi bil izgubljen.
Žival se je zdaj vsa zmazala izpod kamna in se pokazala v vsej svoji pošastni veličini. Cela gora mezgastega, sluznatega mesa! Palmer se je previdno odmikal od kamna, kar je hobotnico razkačilo, da ga je naenkrat Oklenila z vsemi lovkami. V teh stoterih verigah je Palmer izgubljal zavest. Potegnil je za signalno vrvico ali vsaj zdelo se mu je tako in nato se je onesvestil.
PotegTjaj je bil tako buren, da so oni na vrhu takoj vedeli, da gre za veliko nevarnost in so potegnili tovariša kvišku z vso možno brzino. In vzkliknili od groze, ko so videli strašni prizor? gorostasno, ostudno hobotnico, ki je držala v svojih krakih kakor neznatno igračko onesveščenega Palmerja. Izvlekli so vse skupaj, čim bolj1 na kopno in začeli z noži, kleščami in sekirami trgati in rezati lovke. Kajti dokler pošast ni bila razrezana in raztrgana na drobne kose, ni nehala stiskati in sesati svoje žrtve. Še nihče ni bil nikdar videl tolikega nestvora. Palmerja so onesveščenega prenesli v bolnišnico, kje je dolgo ostal in le počasi okreval.
Hobotnico so mornarji raznesli — samo kožo in dva velika kraka je mogoče še zdaj videti v kapstadtskem muzteju. Lovke so se seveda posušile in zgrbančile, a so vendar še zdaj debele kakor stegno močnega moža.
TROJNA ZIBKA
V zgodovino Korotana slednja misel mi hiti, trojno zibko iz domovine živo gledam pred očmi.
Vidim gosposvetski kamen, kmetski prestol tisti čas; tam okrog se je razlegal naše pesmi mili glas.
Vojvoda je tam prisegal, preoblečen kakor kmet, še slovenske govorice jek doni iz davnih let.
veljnika ter vam prepuščam vse priprave, sam pa grem in izpregovorim z dono Izidoro. Zberite može ter jim povejte vse. Obljubite jim nagrado v mojem imenu.” „Nadejam se, da se izkažem vrednega vašega zaupanja”, je odgovoril Francisco.
„Caramlba!” je vzkliknil stari don, Iko je zapustil sobo; „toda sreča za nas, da ste vi tukaj. Sicer bi nas pomorili v postelji” Francisco je sklical može, ki so opravljali posle, jim razložil, kaj jih čaka, ter jim povedal svoje mnenje. Nato so sklicali tudi druge. Francisco jim je povedal, kako malo milosti in usmiljenja jim je pričakovati od morskih razbojnikov, ako ne odbijejo njih napada; povedal jim je tudi, da jim je don Cumanos obljubil bogato nagrado, ako store svojo dolžnost.
Španci so sploh hrabri ljudje in ker jih je Francisco še navduševal, so sklenili, da se branijo do zadnjega diha.
Hiša dona Cumanosa je bila zelo pripravna za obrambo proti napadu z mušketami, s katerimi so bili oboroženi razbojniki. Bilo je veliko, podolgasto, štirioglato poslopje s kamonitim zidovjem in leseno verando v pritličju ter je imelo le eno nadstropje. V prvem nadstropju je bilo mnogo oken, spodaj, pa sta bili samo dve in ni bilo nobene druge odprtine kakor vrata. Slog je bil mešan, na ipol mavrski, na pol španski. Najprej so založili okna v spodnjem delu poslopja in sicer tako, da so nagrmadili velik kup kamenja, ki je bil spodaj širši, zgoraj pa ožji ter se je vzdigoval do stropa. Sploh so pripravili vse, da zvečer dobro zabarikadirajo vrata. Nato so prislonili lestvo na verando, ki so jo zava-
Blagoslovljena milina gosposvetskega polja!
Zibko prvega krščanstva so nosila tvoja tla!
Kaj si Ti pradedom bila, priča nam Marijin dvor, zibka Njenega ceščenja, ki jc vseh dobrot izvor.
Trojna zibka združi v eno danes verni Korotan, naj Marijino češčenje nam prinese sončni dan.
j- Limbarski
rovali proti kroglam, kolikor je bila ograja visoka. Dono Izidoro in ostale ženske so poslali popoldne na posestva dona Teodora. Na Franciscovo željo in na prošnje done Izidore se je dal tudi don Cumanos pregovoriti, da jih spremi. Don je sklical svoje može ter jim povedal, da je postavil Francisca za poveljnika, in jih .pozval, da mu naj bodo pokorni. Nato je podal vsakemu roko in družba je kmalu izginila v .gozdu za ozkimi travniki, ki so se razprostirali ob reki.
Mušket in streliva ni bilo pogrešati. Nekateri so začeli ulivati krogle, drugi pa so pregledovali orožje, ki že dolgo ni bilo v rabi. Pred večerom je bilo vse pripravljeno in tako je mogel Francisco .posvetiti več pozornosti razbojniški ladji, ki se je čez dan zopet nekoliko bolj oddaljila od suhe zemlje, proti večeru se pa zopet 'bolj bližala obrežju. Pol ure, preden se je zmračilo, se je ustavila kake tri milje od obale s prednjim ddom proti morju.
„še nocoj' nas napadejo,” je dejal Francisco, „to vem skoro gotovo, zakaj pripravili so” že vse, ,<jla spuste velike čolne v morje.”
„Naj le pridejo, prav dobro jih sprejmemo,” je dejal Diego.
Kmalu je postalo tako temno, da niso več mogli videti ladje. Francisco in Diego sta razpostavila vse može razen petih znotraj v hiši. Vrata so močno zabarikadirali in zavalili nekoliko vtelikih skal proti njim. Nato je razpostavil Francisco ostalih pet mož obrežju, na vsakih sto jardov enega, z
nalogo, da sporoči prihod čolnov. Bilo je
^Matere in sinovu
Spremljal sem skrbnika ubožcev na njegovih obiskih pri varovancih. Med drugim sva vstopila v na pol razpadlo kočo na Osmi cesti. Zanemarjenost in skrajna beda v no-trajnosti nama ni bila nič novega; toda mol vrati se je pojavil v svitu drhteče sveče šiljast, ovel obraz, tako zaskrbljen in žalosten, da se mučnega spomina nanj več dni nisem mogel otresti. Okrog oči so legale globoke sence in dolge, trde gube okrog ust so pripovedovale o malodušnosti in brezčutni otrplosti življenja, ki je bilo polno grenkih razočaranj. Žena je plašno in nezaupno zrla na obiskovalca in kar čutil sem, kako žaljivo je učinkoval v tem iozračjit večna bede pogled' na srečnejše bitje.
„Kako se godi staremu?” je prijazno vprašal skrbnik.
Nejevoljno je skomignila z rameni 'in odgovorila s hripavim, krhkim glasom, da je odšel v ubožnico. Osemdesetletni mož jo j,e pustil oslabelo in brez pomoči samo; nista mogla več »drug drugega prenašati, on je za vsako reč takoj zrogovilil”.
„Hm,” je menil skrbnik, drugih sorodnikov nimate več?
Stara žena se je žalostno nasmehnila in oddrsala z lučjo k staremu predalniku, ubogi pokveki, ki se je moral naslanjati na borno postelj’, da ni padel. Naglo je brkljala po spodnjem predalu, vzela iz njega požoltelo, ogoljeno pismo in ga nama pomolila. Bilo je datirano iz rudniškega mesta na daljnem zapadu. Pripovedovalo jc o srečni ženitvi, lepih upih na skorajšnje bogastvo in znatnih uspehih v lovu za srečo; obetalo je materi pomoč močnega sina.
„To je ‘bilo zadnje,” je mrmrala, „... 1925.”
Kolikokrat in s kakšno ljubeznijo je hodila mati znova in znova brat to pismo, dokler stari papir ni onemel, ko ga je ovela roka v grenkem obupu zmečkala, a ga nazadnje vendarle zopet zravnala in zgladila. Trudna so prihajala in potekala leta; z njimi je prišla beda in ni več odšla. Zima za zimo, in vsaka se je zdela hujša ko prejšnja, je belo pokrila ceste in grozljivo je skozi ključavnico ječal veter. Iz malega mesteca na daijnjem zapadu je zraslo veliko mesto; toda molka ni nič prekinilo in polagoma j,e zamrlo zaupanje v roko, ki je bila napisala obledele besede: „Ljuba mati”, kakor zamre rdeče življenje žarečega oglja v sivem pepelu. In čudno: ko so se vrata s hripavim škripanjem zaprla za nama, sem čisto določno čutil, da bo starka nocoj to noč ob plapolajoči sveči pismo še enkrat prebrala, preden bo romalo v zapuščeni kot.
(Falcadio Hearn: V cincinnatski četrti.)
okrog desetih ponoči, ko sta Francisco in Diego splezala po lestvi iz hiše, da nadzirata svoje prednje straže.
„Senor,” je rekel Diego, ko je stal s Franciscom ob reki, „kaj mislite, kdaj nas napadejo ti razbojniki?”
„To je težko reči. Če jim zapoveduje isti kapitan kakor takrat, ko sem bil še jaz na ladji, se ne bo zgodilo prej, dokler ne zaide mesec, torej okoli polnoči. Ako pa je kdo drug sedaj njih poveljnik, morebiti ne bo tako oprezen.”
„Sveta Devica! Vi ste bili na tej ladji, senor?”
„Bil, Diego, in celo zelo dolgo, toda ne prostovoljno. Ako ne bi bil na njej, je ne bi mogel spoznati.”
„Prav res, senor, torej moramo zahvaliti svetnike, da ste bili nekoč morski razbojnik.”
„To nisem bil nikdar, Diego,” je odgovoril Francisco; „toda bil sem priča mnogim groznim dogodkom na ladji, in kri mi zastaja v žilah, kadar se jih spominjam.”
Nato je pripovedoval Francisco Diegu nekoliko strašnih prizorov, ki jih je doživel, ko je bil na „ A Venigerju”. Ni še končal svojega pripovedovanja, ko je prva straži dala znamenje in ustrelila.
..Poslušajte, Diego!”
Straža za stražo je dala znamenje, da so čolni blizu. V nekoliko minutah so prišli tudi možje sami in sporočili, da se peljejo razbojniki v treh čolnih po reki navzgor in da niso niti miljo daleč od kraja, kjer čolni navadno pristajajo.
(Dalje prihodnjič)
JUDENBURG:
od 8. do 10. julija
WOLFSBERG:
od 11. do 13. julija
Zoo na kolesih
odprt od 9. ure naprej, z nosorogom, opičjim rajem in mnogimi redkimi živalmi!
14 Liliputancev
najmanjši artisti
12 Lipicancev
prvič pokazana dresura
Čreda slonov
Dresura divjih zveri
.. in svetovni program I
Deželna kmetijska zbornica za Koroško prenovljena
Spodnja slika nam kaže obnovljeno poslopje Deželne kmetijske zbornice v Museumgasse. Bomba je leta 1944 hudo poškodovala poslopje, tako da ga je bilo treba na novo zgraditi. Svečana blagoslovitev in otvoritev zbornice je bila dne 11. junija t. 1. Deželna kmetijska zbornica v sredini Celovca dostojno predstavlja koroške kmete. Predvsem pa bodo izvoljeni ljudski zastopniki v njenih prostorih delali za divig koroškega gospodarstva in se borili za interese celotnega koroškega kmečkega stanu.
Gradba Kmetijske zbornice je bila zelo težavna, ker je bilo treba na temeljih porušene stavbe dvigniti nove zidove, a celotni Kapleks pa mora odgovarjati današnjim zahtevam. Ker je fasada, ki jo je zamislil in izvršil leta 1876 arhitekt Gugitz, močno trpela v vojni, bi bila njena obnovitev povezana z velikimi stroški. Zato so se odločili, da dajo poslopju novo, okolici primerno pročelje. Pri gradnji so bile udeležene tudi naslednje tvrdke:
Tvrdka RICHARD SCHERZER v Celovcu, Prie-sterhausgasse 1, proizvaja vsa ključavničarska dela, moderna portalna vrata in izložbe kakor tudi železne ograje.
PETER de CILLIA, slikarski mojster in lakirar v Fcldkirchnu (Trg), prevzema vsa slikarska dela, lastna izdelava barv in lakov. Omenjena tvrdka je znana po vsej naši deželi, zlasti po svojem dobrem in kvalitativnem delu.
ALFONS ZAHORKA, slikarski mojster v Celovcu, Paulitschgasse 16, izvršuje vsa v slikarsko stroko spadajoča dela in je tudi pri tem poslopju izvršil sto-
UotelsUe Ut g&siUtiske ftoice^scUtc
D IP L.-I N C.
LUGNER
KLAGENFURT - KARFREITSTRASSE 17
Dobavlja in zalaga talne obloge, kakor THELON, DLW-plošče za tlakovanje, DLW-li-nolej, ročne tekače za stopnice, plastikfolije itd. Ardur-Spachtelmasse
Franz Puschnig
CELOVEC, St. Peter, Leutschacher Strasse Nr. 17
mestni tesarski mojster — sodno zapriseženi izvedenec
izdelovanje stanovanjskih pomožnih hiš in stopnišč, .polnojermenikov in oblanje desk, izdelava ladijskih podov, izdelovanje strešnih stolov za zvonove, se priporoča za poteg zvonov v stolpe. Pojasnila brezplačno, točna in solidna postrežba.
Stavbena ključavničarska dela, ročaji za stopnice za glavne in posamezne stopnice v moderni izdelavi z antikorodal-ročnim tekom, vhodna vrata z okrašenimi profili, vratarske lože, zeleno loksi-rane viseče vratc so bile za novo zgradbo dež. kmetijske zbornice v najboljši izdelavi izpeljane po tvrdki
RICHARD SCHERZER
Moderna železna konštrukcija — gradba portalov
KLAGENFURT, Priesterhausgasse 3, Tel. 52-71 Delavnica: Bahnsvcg 27	Tel. 59-55
žaUotUa
SLIKARSKI MOJSTER
CELOVEC-KLAGENFURT Paulitschgasse 16 — Telefon 58-69, 54-39
odstotno svoje delo. Vsakemu se nudi prilika to ogledat.
Tvrdka Ing. KARL LUGNER dobavlja vse potrebščine za gostinski in hotelski obral. Omenjeno
tvrdko poznamo daleč po Koroškem kot dobro in solidno v svoji izvedbi del, ki sc mu zaupajo.
Tesarska tvrdka FRANZ PUSCHNIG v Celovcu, St. Peter, Leutschacherstrasse, z lastno žago s polno-
jarmenikom izvršuje vsa tesarska dela. Strokovno tudi izvršuje strešne stole in stopnice. Firma Puschnig je vse številno delo izvršila v polno zadovoljstvo delodajalca.
Pri novem poslopju Deželne kmetijske zbornice je sodelovala tvrdka PRIMER & MoSSLACHER v Celovcu in sicer je napravila po vsej hiši moderne kurilne naprave za toplo vodo kakor tudi naprave za zračenje novih prostorov. Vse delo, ki je izvršeno solidno in strokovno, daje omenjeni firmi lepo spričevalo.
Stare sanitarne naprave seveda niso odgovarjale Več današnjim zdravstvenim predpisom in zahtevam in so morale biti prenovljene po tvrdki THOMAS ZITTERER iz Celovca, ki se je potrudila napraviti to delo tako, kot zahtevajo današnja moderna poslopja.
Na državnih poslopjih in sploh na uradih so potrebni tudi razni napisi. Vse napise in črke, ki se tičejo zunanje in notranje opreme Deželne kmetijske zbornice, je napravila tvrdka SCHILDER-BRISKER, Celovec, Villacher Ring 19.
Kdo od naših bralcev ne pozna firme ALBERT FLEISCHMANN, krovskega mojstra v Celovcu in marsikateri se je že zatekel k njemu po nasvete in podobno. Tako je bila tvrdki Albert Fleischmann Uidi pri zgradnji tega veleposlopja poverjena naloga, da spravi pod streho vse to, kar so druge fir-ine napravile. V tem smislu je delodajalcu tudi ustregla strokovno in solidno.
Met de CiMin
SLIKARSKI MOJSTER AVTO-LAKIRER CRKO-SLIKAR
TRGOVINA IN IZDELOVALNICA
BARV IN LAKOV
PRIPOMOČKI ZA SNAŽENJA TAL V NAJBOLJŠI KVALITETI
Feldkirchen (Trg) na Koroškem, tel. 273
TRGOVINA:	BAHNHOFSTRASSE 16
OSKRBA Z VODO SANITARNE NAPRAVE CENTRALNE KURJAVE
PFRIMER & MOSSLACHER
KLAGENFURT, Austcllungsstrasse Nr. 1—3
Thomas Zitterer
Inštalacijsko podjetje za sanitarne naprave in centralne kurjave
KLAGENFURT
Anzengruberstrasse 5 — Tel. 47-49
Instrumente na pihala, klarinete, jazztrompete, saksafone, jazzgitare, citre, harmonike vseh vrst dobite v največji izbiri in na ugodne o-broke pri
HERGETH
Celovec-Klagcnfurt, Burggasse 23 Strokovna delavnica!
OptASUf v našem lislu •
SCHILDER-BRISKER
Delavnica za kovinaste črke iz pločevine in ulitkov
NOVOST: „EL0FEX ČRKE
v vseh barvah in pastelnih tonih na kovino
KLAGENFURT, Villacher Ring 19, VVeidmansdorfer Strasse 2
Die Sensation der internationalen Alpcnfahrt:
Ober die Leistung des
tZ	war se
war selbst die Fachvvelt crstaunt.
„ H O R E X “ und „VIKTORIA“
Motorrader, seit Jahten erpropbt und zuverlassig
AUG. KASAN Klagcnfurt, Lidmanskvgasse 2
ODPRTO MESTO
Odlična družina brez otrok, išče za svoje moderno urejeno gospodinjstvo, eno popolnoma pošteno in zanesljivo HIŠNO POMOČNICO za dom in kuhinjo brez. velikega pranja. Potrebno znanje lika-kanja. Nudi se stalno mesto, izvrstna plača in lastna soba z ra-
dijem, ter toplo in mrzlo vodo. Ponudbe s sliko in življenjepisom pošljite na Frau Erika Sannvvald, Bregenz, Klausturm.
OČALA OD SEKERKA drž. izpr. optik. Dobavitelj vseh bolniških blagajn. Celovec-Klagen furt, St.-Ruprechter-Strasse 18
STANDARD-TRIUMPHl
angleškega razreda
Zastopstvo za Koroško in Vzhodno Tirolsko

28 PS - 803 ccm - Syn. - 4 prestave - 4 vrata - 4 sedeži - 110 km/h - 5 do 6 litrov na 100 km - 35% navzgor-ne sile - 300,— šil. let. davek Family .... S 35.750-dc Luxe ... S 37.800,-

33 PS - 948 ccm - Syn. - 4 prestave - 4 vrata - 4 sedeži - 115 km/h - 6 do 7 litrov na 100 km - 35% navzgor-ne sile - 300,— šil. let. davek Export ... S 38.800-de Luxe ... S 41.500-
PROSIM, OGLEJTE SI RAZSTAVLJENI AVTO NA VILLACHER RING 33
Skladišče nadomestnih delov! — Dobavlja prompt — Poskusne vožnje!
JOSEF SINTSCHNIG
CELOVEC - KLAGENFURT, Sudbahngtirtel 8. Tel. 53-20
skrilaste strehe
so močnejše in zato najceneje pri
Albert Flehchmann
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
krovski mojster Celovec - Klagenfurt pisarna in skladišče
Wulfengasse 2 a (nasproti kmetijske zbornice)
Telefon 55-23
{
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
STADTTHEATER
8. — 11. 7.: „Herr iiber Leben und Tod”, (ni zamladino)
12. — 14. 7.: „Dcr Held des Ta-ges”
PRECHTL
8. — 14. 7.: „Die Kameliendame”
PLIBERK
9. — 10. 7.: „Kleines Hcrz auf grosser Fahrt”
13. — 14. 7.: „Tantc Jutta aus Kalkutta”, (ni za mladino)
Črke za portal pri Jcnoch, Klagenfurt, Herengasse 14.
Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec Adler-gasse, tel. 20-52. Strokovni nasveti in brezplačni proračuni. Dobave po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi.
Vsak teden nove pošiljke raznih avto vozov iz Nemčije; najugodneje samo Autozentrale Potuznik Celovcc-Klagenfurt, St. Ruprechtcr Strasse 4. Velika razstavna dvorana: Gabelsbcrgerstr. 7 (Autohof).
ŠIVALNE IN PLETILNE STROJE
C • I o v • c Wienerg. 10
TVOJE MOTORNO KOLO samo od tvrdke Potuznik, tovarniško novo in rabljeno. Majhno napla-čilo, ostanek v 25 mesečnih obrokih. Celovec-Klagenfurt, St. Rup-rechter Strasse 4.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-53.