SI. 29. V Trstu, v sredo 20. julijii 1881. -r* s Tetftj VI. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V eJihOitl Je moh »EDINOST« izhaja vsako sredo; cena za vse loto j* 4 flld. 40 kr., za polu li>ta 2 kM. 30 Ur., /a Setrt leta I gid. 20 kr. - Posi'inzne številke pri upravništvu in po tralikali v Trstu se dobivajo pn 8 kr. — Naro&itine, reklam v'ijj In iuzerate prejema Upravništvo »vla Zonta 5«. Vsi lin/nt- s - p »Jiljftj,. Uredništvu via S. Laiiaro < Tip. Huala; vsak m >ra biti frahkirari Rokopisi brez st'biiH vrednosti «i» ne vr.uv^j). - l>rfn'i rizm vrsti na/.iuuila in p islam.' s i zara iunijo p) pogodbi— črk ' ..... pnsi prav ceno; pri kratkih ,lasih /. drobnimi e.rkaini m pi i: ije z.i vsak i bes ; ! kr. Zapisnik XXV. občnega zbora j)olil. druStva »Edinost« za Primorsko v Komnu dne 26. junija 1881. (Dalje). Predsednik naznani, da bode o tretjej točki, namreč o živinoreji na Krasu in o živinozdrav-nikih govoril g. Josip Živic, posestnik iz Skopega in občeznanl kraški rodoljub. G. J. Živic nastopi in govori skoro od besede do besede tako le: Predragi mi rojaki I Moj predgovornik, gosp. Stok, je govoril o pogozdovanju Krasa, i it je po dobrom svojem nienjenju razložil, kako bi se želja in namen pogozdovanja Krasa najbolje dos >gla. Jaz tudi nisem pogozdovanju nasproten, posebno ker dobro vem, da bi pogozdenjem bil zr.ik vlaž-niši, in bi tudi zemlja postala vlaŽtiiŠ.i In vsled tega rodovltnejŠa. Ker je pa moj namen, danes nekoliko, če prav površno, govoriti o povzdigi živinoreje na Krasu, zato mislim, da no bi se naši pašniki kar vsi vprek pogozdovali, ampak le taki prostori, da se živini nič živeža ne odvzame, da toraj pogozdovanje živinoreji ne bo na škodo. Da je glavni steber kmetovalcu živinoreja, na katero ves svoj up stavi, posebno o sedanjih slabili vinskih letinah, da je poljedelstvo brez živinoreje to, kar bi bila živinoreja brez kmetije, ali bi rekel, hiSa brez strehe, to je vsem, kateri se s kmetijo pečamo, predobro znano, kajti oboje, živinoreja in kmetijstvo si je tako v ozkej zvezi, da drugo brez druzega ne more obstati. Naša zemljišča nam dajo o pridnem obdelovanji in po ugodnosti leta obilega in plemenitega pridelka, najplemenitejši in naj zdatnejši je vino; a kde se vidijo lepe plodonosne njive, lepe z grozdjem obloženo trte? Gotovo ne tam, kder ima kmet svoj blev prazen, ali pa Ima v primeri svojih njiv le toliko živine, da ne more svojih njiv dobro iu redno gnojiti, kar žalibog, pri nas na Krasu ni redka prikazen. Živina je toraj oni neprecenljivi steber, kateri nam daje: 1. gnoja, one neprecenljive tvarine katera pospešuje rast in rodovitnost naših tr( in vseh druzih za naše živenje potrebnih rastlin, kajti dobro nam je znano, da več dohodka daje ona dobro pognojena in obdelana leha, nego pastiri nepognojene in neobdelane; 2. nam živina najtežja dela opravlja, s Živino vse ob-orjemo, vse piipeljemo in vse odpeljemo in 3. pri dobrej i z roj i ludi skupimo za živino lepega denarja, kateri se sme, rekel bi, v čist dohodek šteti; kar živina povlije, to nam dvakrat z delom, gnojem in mlekom povrne, Glavna naša skrb toraj mora biti, in vso pozornost moramo na to obračati, da živinorejo na Krasu na višjo stopinjo povzdignemo, in da to dosežemo, moramo skrbeti: 1. Da si dobrega, našemu Krasu ugodnega plemena zaplodimo, za kar slavno kmetijsko društvo v Gorici, slava mu! neutrudljivo dela. 2. Moramo skrbeti, da homo dovolj klaje /a govejo Živino pridelovali, kajti le dobrega lepega plemena in dobro gojena in rojena živina nam je dobičkonosna. Pri nas na Krasu se mnogo, rekel bi, še premnogo se žitom pečamo; ne bodem tajil, da podnebje in zemlja pri nas niso zato, In da žilo ni tako kakor drugod, ampak trdim, da ste podnebje in zemlja za to popolnoma ugodni, in tudi žito se lahko meri z vsem druzhn Iz druzih dežel; le to pa moram opaziti, da pri nas na Krasu, kakor je vsem. znano, mora biti Žito popolnoma plevela očiščeno, sicer ne pridelamo nič, za kar v druzih deželah še ne vedo ne> nas toraj obdelovanje žita toliko stane, kar smem iz svoje latne skušnje trditi, posebno večje posestnike, kateri morajo obdelovati vse s ptu-jlml delalnimi močmi, katere nas posebno v sedanjih časih premnogo stanejo; da smemo veseli biti, predno ga spravimo na kaščo, ako moremo slamo za čist dohodek šteti. Skušnja me toraj uči, da bi dobro bilo vse one njive, katere niso s trtami posajene, z deteljo posejati, s tem bi si mnogo koristili; detelja nam daje, česar sem sam prepričan, ne dvakrat, teinuč desetkrat več čistega dohodka, nego žito; število naše govejo živine si moremo pomnožiti, vsled poinnoženja Živine dobomo tudi več gnoja, njiv pa hnaino manj obdelovati, potrebujemo toraj tudi manj delalnih moči, in ker jih moremo dvakrat več gnojiti, nismo si na žitu nič na škodi, moremo ga dovolj za svojo potrebo pridelati; grozdja pa tudi vsled močnega gnojenja nastavijo trte veliko več. Za povzdigo živinoreje pa je neohodno potrebno še nekaj druzega, kar se na Krasu skoraj sploh pogreša, namreč čiste vode; kakor je zdrava le čista voda človeku, prav tako je pri Živini. Dobro bi bilo toraj, da bi se občine s čisto vodo za napajanje živine preskrbelo, in da bi si, ako mogoče, napravile take kalove, kakoršne, mislim, je uže sleherni od vas videl v tržaškej okolici pri sv. Križu i na Občinah. To se ve, da naprava takih kalov mnogo sline, in občino bi si takošnih teško priskrbele. Visoki vladi pa je veliko na tem ležeče, da se sploh kuielijstvo na Krasu povzdigne na višjo stopinjo, iu zato je tudi uže mnogo žrlovala, posebno za n.iprav-ljanje vodnjakov. Obrnoti bi se morali n ( visoko vlado, naj bi nam pripomogla, da bi si mogli tudi za živino čiste vode pripraviti. Pripeti se pa večkrat, kakor pri Človeku, tiko tudi pri živini, da žival zboli, kmet si no ve pomagati, izkušenega in zvedenega zdravnika ne more od daleč poiskati, ker Žep jo prazen in boji se, da bi ga zdravnik več slal, nego je živinČe vredno; uda se toraj domačim zdravnikom, kateri še pojma o zdravilstvu nemajo, in okoli živinčeta lolilco č isa ooprajo, da mu tudi pri nenevarnej bolezni pogine. Ker so skoraj povsod dežele s živinozdravniki proskrbene, na vsem Krasu pa nemamo ni enega zvedenega in skušenoga žlvinozdravnlka, zato je neobhodno treba, da bi se nam iz deželne denarnice priskrbel tak zdravnik, kateri naj bi bival v sredini Krasa; društvo »Edinost« naj se tedaj obrne v tej, kakor v vseh omenjenih zadevah, na vlado in goriški deželni odbor. Predsednik g. Nabergoj se popolnoma ujema s predlogi predgovornika. Dobra voda iu dobro seno, to sla prva pogoja vspešne živinoreje. A k temu ne more le vlada pomoči, posebno kar zadeva dobrih vodnjakov: vlada ima v tem oh. žiru uže nek princip, ona podeli rada vsakej občini podporo za vodnjake, saj je to storila tudi v tržaškej okolici, kder so prav krasni vodnjaki, za katere je dala vlada '/,, tržaška občina pa '/, denarja. Ako postopajo tudi kraške občine tako, loje, ako se zavežejo, da bodo same trpelo '/, t roško v za vodnjake, potem je gotovo, da jim vlada podeli saj '/,» izjemoma za Kras morebiti Še več; dobro bi bilo torej, da se občine, potrebno vodnjakov, same obrnejo do vlade, to bo imelo gotovo dober vspeli; polit, društvo moro to potrebo vladi le naznaniti. Za tem se ogl asi za beselo, g. Al. Strehelj posestnik iz Komna iu izšolan kmetovalec; — mi govori blizu tako-le: O zboljia>• ju litine na Krasu. Ne zadostuje le izvrst la krma, da se kako dež. pleme zboljša ter požlahtni, tomuč p »leg lega mora bili Iu li srečno zbrano goveje pleme, katero se strinja pop dne.u s krajni.ni in klima-tičniini razm rami. Velesl. km d. društvo v Gorici so uže več let trudi /.boljšali naša goveda s tem, da dajo po deželi plemenske junce; ker je to drutvo prel leti delilo bike »marijadvorskega plemena«, to je goved iz mehkih tal, rodovitnih dolin gornje štirske Invautinske doline > na naš trdi i revni kraški svet, ni s tem, če prav nehote, zboljšalo kraškega govejega plemena, še popolnoma pokvarilo ga je. To ji; zakrivila nevednost, ker si. krnel, društvo no po^na omenjenega plemena i njegove lastnosti, Če prav mu vendar nase olmebno in krajne razmere ne morejo ncznmo biti. SI. kmetijsko društvo spoznavši, da je z nesrečnim marijadvorskim plemenom našo goved pokvarilo, mesto zboljšalo, sprejelo jo po nasvetu nekaterih gospodov predlog, naj se »marijadvorsko pleme« zamenja s »untenvaldskim« Švicarskim, katero živi na visokih skalovltlh, torej trdili tleh. S te in upam, da nas si. kmet. društvo nekoliko odškoduje, ker živina je zelo ješča, zadostljlva v vsakem oziru» iu jej boljše ugaja slama, nego marijadvorskemu plemenu Izvstna klaja iz najboljšega sena, otrobov, krinensku pese itd. To niso gole fraze, ampak fakta, katera so se resnično godila prj čistem plemenu gosp. Forčiča v Preserjali, In to jo leliko slehern opazoval, tor se o resničnosti moje trditve prepričal z lastnimi očmi. Kakor jo bilo marijadvorsko pleme popolnem nasprotno našim krajni m in obnebnim razmeram, prav tako pripravno in primerno je švicarsko, katero se odliKiijo z idostljivostjo v krmi, trpež-nostjo, iu kar je še največ: v mleku; mi pa terjamo le mleko I llči marijadvorskega bika je dajala navadno polovico mleka od svoje matere; pomarijadvorčene krave imajo visoke noge, šibek život, s kratka: so prave pomarijadvorčene šp ike J Nasprotno pa opazujemo, da vsaka hčerka švicarskega bika prekosi mater v množini mleka, ima nizke noge, okrogli, t. j. Čvrstejši život. Marijadvorska živina ima mrtev temperament JPocIlis-fcels. Delo Cirila i Metoda. V spomin 5. julija 1881. Spisal Jaromir Volkov. II. «Et quonlam armis si eos delenduriut, in servitium rede-gerint; ideirca iure proprio tri-butarios hubera dubuerunt et debent; et sive vellnt, sive nolbit, regno nostro subacti erunt« Poglejmo, kako so je dalje godilo sv. Metodu i njegovim učencem. Ker dolgo časa nI bilo sv. Cirila i Metoda, pa tudi nju učencev nazaj iz Rima, ker so jih slovanski knezi i ljudstvo močno pogrešali i želno pričakovali; pošlje knez blatenskl poslanike v Rim papeža prosit, naj mu odpravi nazaj Metoda i njegove učence. Papež Adrijan prošnjo usliŠi, ter sv. Metodu izroči priporočilni list na Rastislava, Svatopluka i Koclja. Papež piše v tem listu polog druzega tako: »Mi smo polni veselja i radosti sklenoli, to stvar razmotreČ, poslati v vaše kraje Metoda, sina našeg a, posvet i vši ga z učenci; moža pravovernega i izvrstnega razuma; da vas poduči, kakor ste prosili, ter preloži knjige na vaš jezik za vsa cerkvena opravila, bodisi sv. mašo t. j. liturgijo ali pa sv. krst, kakor je bil začel filozof Konstantin z božjo pomočjo i sv. Klementa priprošnjo. Ako bi bil kdo drug zmožen, dostojno i pravoverno učiti, naj bode sveto 1 blagoslovono njegovo početje od Hoga, nas i vse katoliške i apostolske cerkve zalo, da se leliko navadilo božjih zapovedi. Poleg lega pa ohranite običaje, da so bodo pri liturgiji čital list i blagovestje najprej latinski, potem pa slovanski; da so spolni beseda sv. pisma: Hvalite Gospoda vsi narodi (ps. 11(>, I.) I drugi: Vsi so oznanjali v različnih jezicih velika dela božja. (Act. ap. 2, II.) Ako pa bi se kdo vam odločenih cerkvenih učiteljev, ali izmej njihovih učencev, odvračajoč ušesa svoja od resnice, drznil vas drugače učiti, zaničevajoč knjige vašega jezika, bodi izobčen« (proklet). Da je papež zaukazal pri slovanskej liturgiji čitati list i blagovestje najprvo po latinski, potem pi slovanski, storil je to iz previdnosti, da razburjene sovražnike vsaj nekoliko polo-laži, če tudi je dobro znal, da tacega dostavka ni trebalo stvari samej dodajati. S papeževim, precej obširnim pismom, nastopi sv. Metod z učenci dolgo pot proti domu v slovansko kraje. Kneza Rastislav i Svatopluk sta imela prav takrat srdito vojno z nemškim kraljem Ljudovikom i njegovim sinom Karlo-manom, zato gre sv. Metod naravnost v Panonijo, da se ogne vojnemu pozorišču. Knez Kocelj je sv. moža z veseljem sprejel ter se naučil tudi slovanskega pisma mej tem, ko seje sv. Metod pri njem mudil. S tem, da jo papež sv. Metoda v vladiko povzdignol, spol-njene so bile Slovanom želje le polovično. Moravani i Panonci so hoteli imeti lastno stalno slovansko vrhovno vladikovino (metropolo) ter biti popolnoma neodvisni od solnograŠkega vrhovnega škofa, ki je slovansko reč na vse mogoče načine, javno i tnjno zatiral i preganjal. Knez Kocelj pošlje sv. Metoda uže 1. 870 v Rim papeža prosit, naj poviši Metod.i za panonskega i moravskoga vrhovnega vladiko. Papež prošnjo usliši ter sv. Metoda postavi »na stolico sv. Andronika, apostola izmej LXX.« učencev Gospodovih. Sv. Metod se vrne iz Rima domov imenovan od papeža za slovanskega metropolita. Tako je nastala panonsko- moravska vrhovna vladikovina, kije bila tedanjim Slovanom cerkveno središču i ognjišče, Nemcem pa hud trn v peti. Nemški i latinski škofje so bili še od prejšnega leta silno razkačeni, ker jim je zlobna založba pri papežu čisto izpodletela; a ko so bili izvedeli, da je papež sv. Metoda v vrhovnega vladiko povijal, strese jih mraz od samega sovraštva i grde nevoščlji-vosti. Urno, urno! kakor bi streha gorela, skliče solnograški škof cerkveni zbor k sebi. Nemški i latinski škofje se na papeža srde, češ, da jo sv. Metoda povišal za metropolita »na stolico sv. Andronika,« trdeč, da se to nikdar ne sme i ne more zgoditi brez dovoljenju solnograŠkega vrhovnega škofa, kateri bi moral zdaj — po dotičnoj papeževej naredbi, — zgubiti vso cerkveno moč i ves vpliv na moravsko ljudstvo. V to cerkveno pravdo pa sežejo ludi mogočni posvetni Nemci, hujskajoč škof« i »erzpriestarje«, da je v velikoj nevarnosti tudi posvetna oblast, ako se Moravani odtrgajo od solnograŠke metropole. Eno 1 drugo jo pripomoglo, da jo nemška jeza vskipela do vrhunca. Kakor razdraženi gadje planejo od vseli strani na sv. Metoda, ki je bil tudi v zboru pričujoč. Zdivjana drhal samovlastno obsodi sv. moža v ječo. Kruta sila, brez milosti, bila jim jo voditeljica pri sodbi. Kralj Arnulf, Slovanom smrtni sovražnik i osobito knezu Koclju, Metodovemu prijatelju, — sodbo potrdi. Svabje sv. Metoda zgrabijo ter odvedo v inostrani svet, kder so imeli polu-tretje leto zaprtega. (Dalj« prihodnji?.) EDINOST. in mehko parklje, naš zrak j*>j ne ugaja in zato je zmirom liolehua, Švicarska pa n isprotno. To niso prazna besede in sanjarija, kir-e navadno pri teoretili često nahaja, ampak te inoje Ir.lilve slone na praksi in vsakdanji skušnji. Ker -so 111 tonj dokaz al, da so Švicarsko pleme popolnem strinja z nagimi revnimi kraškimi razmerami, da je imenovano pleme izključljivo pravo in edino, s katerim M mogli popraviti našo, vsled pomarijadvurčenja pokvarjeno Živino, zato predlagam ji pooblastil >lav. odbor našega društva, da bi on si. kmetijsko društvo v Gorici nemudoma prosil naj se 1. še vedno nadaljuje pošiljanje švicarskih untenvaldskih bikov, ter 'J. ker je mislilo silno pomanjkanje dobrih plemenskih bikov, naj se brl ku mogoit nakupi mladih, da se razdele po deželi, oziroma po Krasu. (i. Dolenec pravi, da je treba konkretnega predloga v tem obziru, glede živinoreje treba se j-' obrnoti do kmetijskega društva v Gorico, glede vodnjakov na vlado v smislu Nabergojevih pojasnil, gledć živinozdravnikov pa ludi na vlado, mej tem ko se je treba tudi obrnoti na dež, odbore tržaškega in goriškega zarad štipendij za take učence, ki bi se hoteli učiti Jlvinozdrav-nlštva; morda hi bilo pa celo bolje, da tudi v tej zadevi društvo posredno po kmet. društvu prosi dež. o Ihore. G. Nabergoj pojasnuje, da vlada uže dela na to, da dobi vsak okraj svojega Živinozdravnlka. G. Lit!en se pritožuje, da v Ajdovščini na ondotnih semnjih dohajajo kmetje se živino brez predpisanih certifikatov. Vzrok temu je, ker glavarstva niso poslala natančnejšega poduka v tej zadevi raznim županstvom. Zarad lega trpe živinorejci veliko škodo; on torej svetuje, naj bi se društvo obrnolo na vlado tudi v tej zadevi. Gospod vladni komisar pojasnuje, da se je to zgodilo v sežanskem okraju, kder tudi ni v tem obziru nobene pomote več, enako se je moralo zgoditi v drugih okrajih. S tem pojasnilom se zadovoli predložitelj in se torej ne glasuje o njegovem predlogu. G. Žirec pravi — naslanjajo se na njegov govor, — da bi bilo najboljše, da se obrne društvo na ministerstvo zaradi napravo vodnjakov in pa zarad dveh livlnozdravnikov, enega za Komen, druzega za Sežano. G. iMohorčič nasvetuje, naj so obrne društvo do kmet. društva v Gorici in Trstu, da bi oni društvi zato poskrbeli, da dežela ali vlada dovoli nekoliko podpore za take dečke ki bi se hoteli učiti v ljubljanskoj podkovaškoj šoli živino-zdravstva. Na tak način bi prišli polagoma do tega, da bi bil v vsakem večem kraju kak ve-ščak v živinozdravstvu. G. Ličen podpira ta predlog in pravi, da bi se s tem v okom prišlo onim italijanskim kopitarjem, ki delajo več kvara, nego pa pomagajo živinorejcem. G. Nabergoj — meni, da menda so uže nekatere štipendije za take, ki se hotć učiti ži-vinozdravstva. G. Liien odgovarja, da na Goriškem in tudi sploh na Primorskem ni takih štipendij, kar je obžalovali, na Vipavskem jo par veščakov, ki so se izučili na lastne troške in zdaj primeroma dobro delajo in tudi dobro stojć. G. Nabergoj pravi, da vlada 110 bode delala takih štipendij; ker to je deželna stvar in da torej morajo deželni zastopi skrbeti za take štipendije. G. Dolenec — meni, da vsa ta reč mora iti s pomočjo kmetijskih društev, kakor sta uže rekla on in g. Mohorčič. Predsednik naznani konec debate in pri glasovanji obveljata predloga g. Živca, Streklja in Mohorčiča, da se namreč društvo obrne s prošnjami do miuisterstva iu do kmetijskih društev v Trstu in Gorici. Predsednik naznani, da bode o četrtej in zadnjej točki govoril g. R. Mohorčič, sežanski Župan. (Daljo prihodnjič.) Dopisi. Iz litija u«' 5. julija. (Konec.) Se zdaj se zapazujo začetna dela nerono-vega prokop-otvorjenja pri selu Dielkos ob morju, Herod Atik, ki je mnogo krasnih stavb dal sezidati v Atenah i drugod po Heladi, i 011 je modroval, kako bi se dalo i to izvršiti. I Filo-strat nam pravi, da ga je od tega grajenja od-vrnolo le prazno babjeverje. Mislil je, da je njemu nemogoče završiti to, kar je celo vsemogočnemu Neronu izpodletelo. K uhlje pri prokopu robotajoči, snH6 se na posvet i posebnega pooblaščenca odvedć k proročišču k .lovu, da jim nasvetuje, kaj jim je stvoriti. Stari Grki niso se nijedne stvari polotili, dokler niso bogov za svet i ugodno srečo prašali. O tem piše Grabe v svojej basnoslovnej povestnici: Me- glice Delfis stoji na podnožju hriba imenom Parnas v divje-goratej pokrajini imenom Fokis. Tu se je nahajala na srelini malega okrogliŠča neka jama, iinejoČa ob stranicah dok i j razpokltn i votlin, iz kojih je v zrak vedno puhtela množin.1 žvepljene pare, ki ji- priblijijoča se jej ži\a bitja, bodisi ljudi ali živali omamljal 1. Na istem kraju nastani se krdelo svečenikov i se posveti službi Apolinovej »resnieogovoročemu« i mu sv. liram postavi. I)a bi p.i razumevala prorokovanj 1, izvole si duhovnico, ki po pridevki pitijskega Apolona — Pitijoj nazvo. Na čezjamno širino vzpetem trinožju sedeča i od žvepljene pnre omamljena, izgovarjala je nepomenljive zvoke i zamotane besele, ki od svečenikov v lepo-doneče stihe uvrščene so bile sveta iskajočemu obelodanjene. Navadno so laki govori bili dvopomemhni i temni tako, da so proročišču o kakej prevari ali zmoti ni moglo oporekovati, ako niso 11a-stopkom ugijali. Na pr.: Koje Pir kralj epirskij iz rolu Cakov h tel napram Rinm vojno začeti, popraša za svet i proročišče v Dellisu i ono mu odgovori: naznanjam ti, da rod Cakov Rim premore. Negotovo i nemogoče je razumeti; čo bo Cakov rod v resni i Rim ztnigal ali nasprotno. V povestnici čitamo, da poslednje seje pripetilo Časom slava tega sv. kraja se je razširila po vsej Orodji. Drugo enako svetišče je bilo v Uodoni. Poslanec se povrne i Knijdom naznani voljo božjo, rekoč: Po nagovoru .lova, Pitij 1 nam veleva to le: Nemojte se povečati, nemojte ožino prokopati, — Jupiter je postavil otoke — kamor je hotel, da se vedno nahajajo I I zopet po nagovoru od zgoraj popuste delo i tako je obtičalo do denašnjega dne. Ali general Turr Jovu ne verjame 1 Njemu najzvesteji prijatelj kompiis vse drugače prepeva. Pogajanja so završena i študije so so pričele, da se izvedo i tu nov čudež 19. stoletja. Danjukl, jeden prvih tehničnih svetovalcev Lessepsovih, bode delo nadzoroval. 1 nam južnim Slovanom l tudi po morju bode še krajši pot do Soluna 1 A. R. I/ Ajdovščina 27. junija.*) Podporno društvo za rokodelce je blagoslovilo svojo društveno zastavo ininolo nedeljo« slavnost se je sijajno vršila. Pred društveno dvorano so nastopili društveniki v vrsto oh 8 uri, ter se napotili v Sturje po prvosednikas zastavo in godbo na čelu. Zastava je bila zavita prenesena na veliki trg, kdor jo bila miza in altar; potem so šli vsi društveniki po ku-mico gospo Godinovo; g. kurat je izvršil bla-goslovenje; zabili so so redno žeblji v zastavo, katero je potem predal g. predsednik D. Saplja zastavničarju; godba je zaigrala cesarsko himno in občinstvo se zastavo na čelu, kumlca in 12 družic, imeli so obhod po trgu. Ker je pa prav ta dan tudi procesija, udeležilo se je društvo nje iu corpore se zastavo. Popoludne je šlo vse društvo s6 zastavo in godbo v Sturje na okrašeni vrt, kder je bilo plešišče napravljeno in oder za govornike in pevce postavljen. Prišlo je dosti gostov iz raznih krajev kakor deputacije: iz Trsta. Gorice, itd. Ajdovščina ni še nikdar imela lake slavnosti, zatoraj pa gre vsa čast društvenemu odboru, posebno gg. Saplji, Casagrande, MarkoviČuin drugim. Ajdovščina je lahko ponosna na delalsko društvo z novo krasno zastavo, na katere krasnih trakovih jo pisano: I. Društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini; II. Spomin kumice; III. Marija Godina. Da jo bila zabava izvrstna, to si morate misliti, govorilo in napivalo so je, godba je igrala in plesalci so se vrtlli v večernem hladu; le hudo vreme ob U. uri je zaprččilo pod milim nebom zabavo, ki se je pa v dvorani nadaljevala do zore. Delalsko društvo, razcvctaj se in obrodi dober sad v prid Ajdovščine in slovenskega naroda. K»|>«»r, 17. julija. (iUČitetjilČe.) Zanimalo bodo prijatelje in so-čuteče tovariše, kako smo končali izpit zrelosti. Bilo je dvajset tukajšnjih kandidatov, četrtolet-nlkov in vsi so se aprobali iu to 10 z slovenskim, 4 s hrvatskim, 5 z italijanskim učnim jezikom ter jeden z slovenskim in nemškim učnim jezikom. Vrlim pričetnikom na polji narodovega učiteljevanja čestitamo ter želimo, naj jih vedno druži bratovska vez, ljubezen do stanu, do domovine in napredkal Od lani reprobiranih so so sedaj 4 apro-birali in jeden ima zopet poskušnjo iz jed nega predmeta po dveh mesecih. Imena aprobiranih Slovencev in tedaj naših novih mladih učiteljev so: gg. Ballč, Bogotaj, Brezigar, Čibej, Hrast, Kemla, Modvešček, Ravbar, Somolič, Vodopivec, Veber in Mlekuž, Koso volj. Hrvati: gg. Mahulja, Sepič, Tončid, Ruboša. ') Po nakljuebi zakasnelo. Skušnje za 1. 2. in 3. leto bodo dr.e 2T>. 26. in 27. t. m. Slovencev je v prvih treh letih: 33, Hrvatov: 14 iu Italijanov: 20. Pri izpitu zrelosti je bilo letos tudi 7 pri-valistov, ki so večinom iz Kranjske došli. Po-srečilo se jim — žalibože — ni, dospeli do svrhe, kajti 5 jih je reprobiranih na jedno leto i 11 2 na dva meseca. Prilično opozoriijeuio, da so v koprskem okraji razpisane učiteljske službe: v Dolini. Mor tu, Ricmanji, Klancu, v Smarji, v Kovedu, I.onkah in Draguči. N' Kopru bivajoče prijatelje pravemu raz-vitku našega narodnega učiteljstva je razveselila vest, da se je osnova učiteljskega društva za ovi okraj potrdila; iznenadilo pa nas je, da bode prvo zborovanje še le meseca avgusta, ko većinom uže vsi iz mesti odrinemo. Iz IJtlhljan«* 10. julija. {O nemikutarskih Škandalih.) Poročati Vam imam o dveh Škandalih, katera sta se v kratkem dogodila. Minoli teden je v tukajšnjej kazini sedela pri nekoj mizi vesela družba, pri katerej je bil ludi grof Locatelli, pri sosednej mizi p;ik tudi taka družba ljubljanskih postopaških nem-Skut irjev, pri katerej je glavno rolo igral nek Malitsch, ki je bil pri dragoncih »\varhtmeister« in sicer je ponesrečen ali pokvarjen dijak, ki svojo prazno glavo visoko nosi. Na obeh mizah so pili šampanjca, ko grof Looatteli zopet eno steklenico odpre, pade po nesreči zamašek na mizo njegovih sosedov, na kar mladi Malitsch vstane, k Locatelliju pristopi in prične s pasjim bičem po njem biti, na kar Locatellijevi tovariši vstanejo in se v bran postavijo. Na to pa priskoči ves roj ostale neinškutarske inteligencije in prične se velik škandal na kazinskem vrtu, kateremu niti natakarji, nili gostilničar konca ni mogel storiti, ampak policija, katera se je s popolno pravico v to reč vmešala. To so je godilo namreč od izobraženih neinčurskih pobalinov, ki ves ljubi dan druzega ne delajo, nego zabavljajo na Slovence, dvorijo deklicam ali pa po gostilnieah popivajo. Ali o takem slučaji nobena židovska kreatura v svojem liberalnem nemškem listu nič ne omeni; ko bi se kaj enacega v čitalnici zgodilo, brati bi bilo polno telegramov in člankov v dunajskih ži-dovsko-liberalnlh nemških listih. Drugi Škandal dogodil bi se 1 • i 1 k malti o priliki svečanosti sv. Cirila i Metoda, ki se je tudi velikansko vršila, ko so šla vsa društva vračajoč so od božje službe v čitalnico mimo zvezde, katera jo bila zelo napolnena od občinstva, mej katerim je bilo tudi mnogo narodnega; oglasita se namreč dva IValdherrjeva gojenca in pričneta zabavljati z »gosindel«, kar se ve da v obližji stoječim narodnjakom ni pristojalo in začnć jima ugovarjati; da nista k sreči pristopila dva izvrstna narodna kupc i in srdite narodnjake pogovorila, ne vem kako Id se bila stvar izvršila. Taki so ti širokoustni Nemci, pri vsakej priliki zabavljajo in ščuvajo na nas in če kedo kako dobi, kakor se mu spodobi za tako zaničevanje, potem se pa upije, da smo neizobraženi. Gospodu VValdherrju bi pak svetoval, naj svoje gojence, bolje izobražuje, kakor jih doslć, ker tudi isti Malitsch je bil nekedanji njegov gojenec in naj tudi svoje gojence vsaj nekoliko v slovenskem jeziku podučuje, kar se je dosedaj zelo v tem zavodu zanemarjalo; mnogo ljubljanskih dečkov poznam, ki so 4—5 let v ta zavod hodili, pa še ubornega slovenskega stavka skupaj ne spravijo. Kaj pak kaj gospod profesor Ileinrich temu poreče? Ko so vedno taki nemškutarji pri njem v velikej »gnadi« in jim vodno svojo nemško kulturo cepi, morebiti je to sad to kulture, ker je vedno pridigal in Slovence v šoli črnil in zasramoval. —r. 1» llolliko 12. julija. 4. t. m. o peti uri popoludne nas jo prestrašil plat zvona, oznanjajoč, da gori v Rado-viču hiša posestnika Malešiča. Ljudje so bili večinoma na polju, in lahko bi so bil ogenj po vasi razširil. A vrlo gasilno društvo metliško zbere naglo toliko udov, da se zapeljejo z ga-silnicami na mesto požara, iu prineso obrambo. Saj so Metličani svojim sosedom o vsakej takoj nezgodi pridni pomočniki. V enoj uri so požar srečno pogasili. Vsa hvala g, F. .lutražu, kateri je bil konje zapregel, potem metliškemu županu, in svetovalcu Korenu. Sram pa bodi prebivalcev bližnjih vaseh, kateri so s hribov zijala prodajali, iu ko so jih žandarji k pomoči priganjali, ali so razbežali, ali p 1 le z nevoljo gasili. Praznik sv. Cirila in Metoda so katoliški Slovani povsod slovesno obli ijali, — le naši »narod naki« (!) so zanj niso brigali. Zato pa tukajšnji nomčurji z nami norce brijojo, in se naše mlačnosli vesele. Čitalnica toliko da životari, iu vidi se, da nekateri v njo zahajajo le za to, da so tam nemščine vadijo. Tujec, kateri bi nas obiskal, mislil bi si, da je zašel v ljubljansko k izinol Samo krtalki udje so časlna izjema, oni ponosito svoj jezik spištujejo iu kažejo, da ni sramota, če tudi omikani človek materinščino v javnem živenju rabi. Pri nas še se je ohranilo nekoliko ostankov nekedanjih cehor, katerih udje so /goli Slovenci. A v svojih shodili in li>tinah tolčejo »vsezve-ličavno« nemščino tako nevkretno, da se mi mnogokrat v sn e smilijo, »Čevljar, ostani pri svojem kopitu«, t. j. gospodje, tukaj ni mesto neni.škej kulturi I »Kdor zaničuje se sam, podloga je tujčevej peti I« Politični pregled. Notranje dežele. Praska v Pragi se je končala s tem, da je bil en češki vseučiliščnik izključen iz vseh vseučilišč. trije iz praškega vseučilišča za vselej in trije za več semestrov; da so več nemških študentov zaprli i da sta dobila češki deželni načelnik i njegov namestnik plavi poli. Vse drugo je laž ustavovernih časnikov, in Taafle lahko mirno spi. Nekateri t Pragi stanujoči Nemci so se obr-noli na nemškega poslanca na Dunaj, naj skrbi za njihovo varnost; ta pa jih je zavrnol 11a praško polcijsko vodstvo s pristavkom, da ono uže skrbi za njihovo varnost. — Dobili so tedaj dolg nos ti ošabneži. Ker se liberalcem praSka praska ni po volji i sreči izvršila, in grof TaafTe ni padel, zato so sklicali v Purkersdorf shod i tam zopet odločno pokazali, kdo in kaj so. Govorili so veleizdajskoi časniki, ki so prinesli njih govore, bili so vsi zaplenjeni. To pa je uredništvom teh čisnikov zopet dalo povod, da zdaj tožijo, da se tiskovna svoboda zatira, inolčo pa, da so tiskovni zakon oni sami skovali ob času njihove vsemogočnosti, da bi ž njim zatirali avtonomistične časnike. Orožje, katero so kovali zoper svoje nasprotnike, obrnolo se je proti njim. Zdaj se vijo v svojih bolečinah in kličejo armado, Midjare in Pruso na pomoč, a tudi armada i Madjari so jiin pomoč odrekli in Blsmark ima druge skrbi in se dvakrat premisli, predno bo ločil ustavoverske rane. Irredentarska drhal v Splitu je 11. t. m, zopet rogovllila. Okoli 80 capinov se je drvilo' ob morji in po ulicah ter kričalo: »Evviva Ba-jamontil Evviva 1'Itallal Morte al Croatil« — Bajamonti je mestu Splitu en milijon gold. zapravil, laško drhal pital, luško in ustavaško politiko podpiral, zato se ni čuditi, da ga Irredenta slavi. V Zagrebu so obhajali zadnji ponedeljek veliko slovesnost zarad vtelovljenj 1 vojaško Krajine v Hrvatsko. Vnanje države. Papež jo poslal dne 29. junija škofom okrožnico 1. o rovarskih nazorih; 2. o ljudskej naj-višjej oblasti; 3. vsa oblast je od Boga; 4. o družbinskej pogodbi; 5. o dolžnostih podlož-nikov; 6. Bogu je treba bolj pokornim biti, nego ljudem; 7. o dolžnostih vladarjev; 8. o pokorščini prvih kristijinov; 9. o svetem rimskem kraljestvu; 10. o novošegnih zmotah; 11. le vera more človeka oteti; 12. opomin vladarjem i narodom; 13. spodbuda škofom; 14. opominovanje k molitvi. Papeža Pija IX truplo so 12. t. m. ponoči prenesli v grob, kateri si je sam izvolil. Spremljalo je rakev 200 kočij in 3000 ljudi. Mnogo oken je bilo razsvitljenih. Na trgu sv. Petra so se slišali klici: »Živela Italija!• katerim se je odgovorilo: »Živel papež!« Na to pa so začeli kamene metati mej spremljalee, da je bilo nekoliko ranjenih. Policija je nekoliko razsajalcev zaprla. Italijansko prijateljstvo do Avstrije razodeva vradna »Gazzetla Pieinontese« s tem, da iz nepomenljive praske v Pragi kaže na bližnji razpad Avstrije ter opominja Italijo, naj o pravem času misli na to, kaki rodovi v Avstriji živfi. — Nn, v Avstriji žive taki rodovi, ki se Italije 110 boje, katerim so Lahi uže večkrat hrbet kazali. Albanska liga se jo zopet ojaČila; turška vojska je preslaba, da bi jo mogla z vspehom prijeti; zato je sklenola turška vlada poslati več vojakov v Prizrend in Ipek. Skadarski načelnik je v Carigrad poročil, da se je bati napada na turško vojsko. GrUo-tiirSko praUnje je bilo uže skoraj rešeno, vsaj tako se je zdelo. Grki so brez upora zasedli Arto, kar naglo pa so je daljše zasedanje ustavilo, ker turška vlada zahteva, da se pro-meno proti morju določene meje. Bolgarsko narodno sebrauje je soglasno sprejelo kneževa zahtevanja iu so se na to soje končale. Knez je potem izdal proklamacijo, v katerej se ljudstvu zahvaljuje za zaupanje; on izrekuje, da nema druzega namena, nego svobodo in pravice narodu varovati; on je zahteval oblast le zato, da se odpravijo ovire, k' EDINOST. zadržujejo ilobro in trajno uredbo dežele; on boče samovolji in tlačenju konec storiti. On obeća pravičnost, nepristranost in spoštovanje zakonov. Ustava ostane podloga javnej pravici. On pokliče vsako leto deželne zastopnike, da se posvetujejo o proračunu, davkih itd. Vlada preuredi državno uredbo in postavi državno službo na stalne in zakonike podloge ter odpravi vedno menitev uradnikov. Knez se bo posebno prizadeval, da se v \išjo upravo postavijo rodoljubni, značajni i zmožni uradniki brez ozira na stranke. (Ju se obrači na vse, katerim je na srcu bodočnost domovine, da mu pomorejo pri velicem delu, katero je čas Bolgariji naložil. Turlka t/ada se hoče zopet vtikali v bolgarski' zadeve ter namerjava poslati 5000 vojakov v Jadrenje in zasesti balkanske soteske. Mislimo, da dvakrat premisli, prednokaj tacega stori, ker s tem bi užgala še tisto streho, kolikor jo se ni pogorelo. I: Rusije se j udje zelo selijo v Ameriko in ruska vlada jih pri tem še podpira; da bi le vsi šli I Po načrtu ruskega vojnega ministra se je letni proračun za vojsko znižal za 33 milijonov rubljev, le za trdnjave na nemške) iu avstrijskej meji se je zbrisalo 10 milijonov. Naj bi se to tudi drugod posnemalo. V Parizu in po drugih francoskih mestih so 14. t, m. z veliko slovesnostjo obhajali obletnico republike. Francozi v Afriki zmagujejo arabske vstaše ; lepo mesto Sfaks so zasedli i u glavnega vodjo Bu-Ainemo natepli in v beg zapodili. DOMAČE STVARI. Tržaška mcMna blagajn len jma sušico. V zadnjej mestnej seji je bilo namreč naznanjeno, da potrebuje 150.000 gld. sicer ne moro Izgotovitl plačil. Pri tej priliki se je tudi povedalo, da je mestna blagajnica v prvih treh mesecih tega leta vŽitninskega davka prejela G250G gld. minj, nego v istej dobi lanskega leta. Trst vedno bolj v dolgove leze, ker gospodarstvo dosti ne velja. MU. škorjuraj Dohrlla odpotova1 je v Karlove vare na ĆeŠko, da si ukrepi svoje oslabljeno zdravje. Velikodušno«!. O. Josip Oorup se je zopet pokazal vrlega človekoljuba. Da čćsti spomin nepozabljlvo svojo soproge, obdaroval je skoro vse javne zavode rečanske in pozaldl ni tudi hrvatske gimnazije na Reki. Tako pišo reški listi, pa tudi tržaški »Cittadino«, ki so vsi polni hvale za rajno in za gospoda Gorupa, našega vrlega rodoljuba. PovoUonJ o suši. TrŽačanje se po pravici čudijo našega rojaka, gospoda Fr. Kalistra krasnoj palači, katero je on sezidal na kolodvorskem trgu. To palačo hodijo ljudje gledat ko znamenitost Trsta in vsi priznavajo, da je gledć štila, elegance in bogatije najlepša in najkomodnejša palača v Trstu; s tem je pač dosti rečeno in to kaže, da pravi okus je tudi vlast Slovencem, ako so premožni. Ta palača ima podstrešjem tudi reservoar za vodo ko najhitreja pomoč v slučaju požara. Vodno cev, ki vodi v6do v ta reservoar, odprl je nek delalec v soboto, reservoar so je po noči napolnil in voda je prekipela ter nap dnlla najprej podstrešje, potem prodrla v tretje nadstropje in tam poškodovala vse parkete in tapete ter prodrla tudi v drugo nadstropje ter tam poškodovala parkete, tapete in krasna dela iz štuka. Škoda jo velika, ceni se na najmanj 0000 gl. Hf€»r«»«nično novico je pisal nek dopisnik iz Trsta, v »TrihUne« od petka o veselici na Opčinah, katero je kakor znano priredil angleški konzul; oni dopisnik ali je iz zloh-nosti ali pa mu je kedo to lažnjivo vest objavil, poročil, da so se vojaki od Jelačičeve godbe z okoličani stopil, temu neresničnemu dopisu seje tukaj vsukedo čudil, kodor ga je bral, ker nobenemu ni znano, da se je kaj enacega prigodilo. To stvar je celo vojno ministerstvo preiskavalo ter se prepričalo, da je vse to gola laž, 1* laž tUlli' da se avstrijski častniki veselice niso udeležili. Žalostno je res, da imamo take dopisnike, ki nas primorske Slovane vedno srainotć. NlaviioM ISK Ictnice roja uske čitalnico v nedeljo, 17. t. m. se je vršila doka; dobro. — Gospod predsednik Peršič je v svojem govoru na kratko spodbujal k slogi. — Pevski zbor delalskega društva je pel izvrstno, posebno »Kdo je mar. in Kocijančičev venec narodnih pesnij. Tudi umeteljni ognji v narodnih barvah so delali najlepši elekt; posebno odlikovati pa moramo gospodičine igralke, oho gospodičini Ilakelj in gospodičino Kobalovo, katere so z naravnim igranjem igre »Ena se mora omožiti. občinstvo lepo kratkočasile. Za krasno veselico moramo se pa v prvej vrsti zahvaliti rodoljubnim gospem sestram ir Vesel je rodovine, katere se v leni obziru vedno odlikujejo. Občinstva je bilo dosti: le to pa obžalujemo, da so okoličani to čitalnico popolnoma zapustili in da ni bilo pri tej veselici zopet nobenega okoličana. Ali ne misli odbor preiskavali uzrokov te mlačnostl? V prvej vrsti bi ta čitalnica vendar morala de-lati za okolico. Oličnl zlior ilclaKkcgn podpor nega ilraiftlia je bil 17. t. m. v društvenej dvorani. I. Sklenolo seje, da se po mogočo«)i blagoslove društvena zastava dne 11. avgusta in dovolili so se dotični troški po proračunu; 2. Odobril je občni zbor sistemiziranje plače z i enega društvenega uradnika; 13. Vzel je na znanje pre-drugačbo zadnjega paragrafa pravil in to potrdil ter vzel na znanje semestralni račun od 14. decembra 1881 do 15. junija 1881, po katerem ima društvo to le premoženje: Gotovine 2740 gld. 14 kr.; pri udih in posojilo rojanskej čltanlci 352 gld.; pohištva vrednost 720 gld. skupaj 3812 gld. 14 kr. Udov je nad 500 in vsak dan novi pristopajo. .tnfflcgko parol»ro«lno ilrušiio »Peninsolar« preti s konkurenco »Llovdu«, kajti iinelo bo le z Aleksandrijo in Trslom redno zvezo po nizkej ceni. I'orolne *o«llw se začno v Trstu 1. septembra. .Illnlftler liaron l*lno, tako se pripoveduje, pride prihodnji mesec v Trst in se napoti o l tod v Dalmacijo, da se vdeleži početka del za vrejenje reke Neretve. t I'run pl. IMIparh, c. k. stotnik v penziji umrl je po kratki bolezni dne 18. t. m. v vojaški bolnišnici v 60 letu. — Mož bil je še pred letom 1840 v mnogih malih bitkah s (Črnogorci, potem leta 1841) v vojni proti Italiji, leta 1859 tudi proti Italiji, leta I8G4 v Schlesvvlg-Holsteinu in leta 1800 tudi proti Italiji torej v vseh vojnah, katere je imela Avstrija zadnjih 50 let. Bil je kakor vojak in plemič to, kar se pravi bela vrana, mej Slovenci; lo je: bil je dober slovenski narodnjak uže ko aktivni vojak in potom ludi ko penzijonist. Mož je rad tu in tam kaj podrezal, tudi rad zabavljal, ako ni šlo vse gladko, a vedno le iz dobrega namena; rad je podpiral slovensko mladino in če je mogel koinu kako protekcijo dobiti, za kar je porabil svoje obširno znanje, storil je to z največim veseljem. — Bil jo poseben čestitelj in prijatelj rajnkega dr. Lavriča, dr. Bleiweisa in drž. poslanca g. Pfeiferja in skoro vseh odličnih slovenskih rodoljubov prijatelj ali vsaj znanec; zatorej je po vsem Slovenskem jako znana osoba : kedo nij poznal na Notranjskem, na Gorenjskem Dolenjskem in v Primorju kapitana Pilpacha? Imel je tudi sovražnikov, zarad dostikrat preoj-strega kritiziranja; a reči moramo, da mož ni imel nikoli slabih namenov, da jedro v njem je bilo plemenito in da je želel našemu narodu le dobro. Napozabljiv ostane posebno slovenski mladini, za katero je bil ves unet. Hvaležen mu spomin in lehka mu zemljica 1 Pogreb bode danes ob 5. uri, iu kakor pričakujemo jako lop, vdeležil se ga bo mnogo vojaških in civilnih honoracij in mnogo slovenskih rodoljubov, kateri mu bodo na rake v položili krasen venec. t Ci. •Iiirlj Svajgcr, višji policijski komisar, Izvrsten narodnjak in v Trstu svoje dni ud slov. čitalnice, umrl je 5. t. m. v Golovcu. Bodi mu zemlja lahka 1 l*o»t4tfn*ko Jamo je zadnjo saboto obiskalo okoli sto častnikov angleške vojne mornarice. Asiiorlkanftka vojna ladlja Trm Ion se jo zadnjo soboto pred Trstom zakotila. Na krovu ima 474 mornarjev ter je najhitrejša amerikanska vojna ladlja. Mlovanttkl romarji so sv. Očetu, kakor poročajo rimski časniki, poklonili IGO.OOO gld. daru. 1% Lokavra se nam piše, da so tudi tam prav lepo proslavljali praznik sv. Metoda in Cirila. Več o tom prihodnjič. Ho vi koroški pok nežen! Škof Peter Funder, ki je bil 10. t. m. v Celovci vmeščen, Izdal je lep pastirski list, v katerem naglaša mir mej narodi in enakopravnost jezikov. '£a prvega vrhovnega Nkofti za Bosno in Hercegovino je imenovan slavni profesor dogmatike v Zagrebu dr. Jože Stadler. Imel bo sedež v Serajevu. Pod turško vlado so bili v omenjenih deželah le apostolski vikarja t i. Nlovan*ki romar In l.ulioii sta v Trstu skupaj prišla v krčmi. Romar, odličen Poljak, sedi pri mizi, zraven pa trije Lahonl, kateri so mej soboj o ščavlh prav kosmato zabavljali. Ko se Poljaku zadosti zdi, vstane ter glasno reče, da so vsi slišali: Rimljani bi se sramovali, ako bi slišali surove vaše pogovore o druzih narodih. Vidi se, da ne teče po vaših žilah |a pokojnem Benedoku je mnogo pove lek, naj povemo eno: Benedek ni bil prijatelj Cehom ter je to pri vsa kej priliki pokazal. Ko koraka neki dan ob redovih vojske, zapazi vlsocega bobnarja z dolgo iu gosto brado t->r gi vpraša, iz katere dežel« je. — «la h», odgovori bobnar. In oni tam .' vpraša zopet Benedek, pokazav i na godce. — «Ć'hi,» odgovori zopet bobnar. In to je tudi Ćeh, našali se Benedek ter pokaže s prstom ni psa, ki je stal poleg velicega bobna. — »Ne« — reče ozbiljno bobnar — »to je Madj ir.« Mene lek je bil namreč Madjar. Sodnji dan. Laski listi objavljajo proroko-vanje Leonarda Aretino umrl v' il. stoletji), katero s'- nahaja v petem zvezku njegovega dela «.\i[uila Volante«. To prerokovanje pravi, da bode sodnji dan dne 15. novembra 1881. Konec bo jemala zemlja tako |e: Prvi dan stopi morje čez meje iu drugi dan udari v notranjo zemljo, tretji ilan poginejo vse živali v vodah, četrti dan vse živali v morji in peti dan vse lice; šesti dan se poruše Iliše, sedmi dan skale; osmi dan bodo potresi, deveti dan popadajo gore na kup, deseti dan onetnč ljudje, enajsti dan se odpro grobovi, dvanajsti dan popadajo zvezde z nebi. trinajsti dan poniro vsi ljudje in štirinajsti dan bode vstajenje in sodba. l'o tem t nem bo Veslcnrck Še le po sodnjem dnevu načelnik kranjskej deželi. Vino na Algerskem je začelo zelo sloveti. Kder je bila poprej gošča ali celo goljava, tam so marljivi Fra možje začeli trti' saditi uže pred nekaterimi leti. Vspeh je prav dober, trta bogato rodi te dije izvrstno vino, katero bodo Frau-rozje še drago po svetu prodajali i ž nji ni bogateli. Draga soproga. V ImkareŠkih uovinah je bil le dni 11 le oglas: Pred Štirimi dnem! mi je nekdo od ve lel mojo soprogo, mater mojega sina in štirih hčer; mogoče |>i tudi bilo, da je sama ušla. Vsaceuiu, kdor mi soprogo dovede, ali jo pregovori, da se k meni vrne, obočam 25 balio na... fline in priimek . Posnomanja vredno. V lihim so se nedavno se'di vsi uredniki lun izhajajočih časnikov tor sklenoli, d i no bodo več v svojih lislih priob-čevali sarnournu'ov, moritev, ubojstev, tatvin itd. ker take vesti kvariji javno urav iu le pospešujejo enake hudobije. Pogosto branje tacili hudodelstev zatira str,ih in stud do njih ter zbuja iu draži zverinsko in zlodejsko urav v človeku. To je gotovo resnica iu žito je omenjeni sklep posnemanja vreden. Mislimo si kako mirno do-iino, v kalerej so laka Inido lelstva neznana; v takoj dolini se je pripetilo, da se je nekdo obesil. Kako hudo se jo ljudstvo tega preplašilo i kako jo bilo razbeganoi Minulo je morebiti užo 20 let, ali še več, i vedno še ljudje z grozo o tem pripovedujejo. Poglejmo pa v kako razuzdano mesto, kdor so taka hudodelstva navadna; še menijo se ljudje no zanje, ker so jim užt) vsakdanja, zato nomajo več toliko strahu i studa pred njimi, kar pa je glavni vzrok, da se vedno množe. Ostra obsodba. Nek amerikanski Časnik pripoveduje, da so nedavno v mestu SI. Louis necega John Peytona umora krivega spoznali i da je bil obsojo i v 00 letno ječo. Amerikanski časnik pristavlja, d.i Peytoa utegne umreti, predno kazen prebije. Ce je 11 kazen potrjena tudi na omen svetu, potem obsojenec vicam no otide. Naj starša znano drevo na svetu. Pariška »Liberfe« pripoveduje, da so v Sv. Frančišku v severnej Ameriki posekali drevo, ki jo bilo 4840 let starol (Ne trdili bi, da je račun prav natank. Ured.) To drevo jo bilo najstarše na vsem svetu. I na to ne bi prisegli). Ne bili bi ga še posekali, da ni bilo votlo iu da so ni bilo biti, da se samo zvrne. — Drugo drevo, ki je imelo 3000 let, zgorelo je ua Grškem 15. aprila t. I, Kilo je v okolici Sparte. Pavzanias ga je popisal v popisu grške dežele; bilo je 52 metrov visoko iu obsegalo je njegovo deblo 80 metrov. V njegovem deblu so stanovali cigani ter so v njem kurili ter ga tako končali. Ondašnje prebivalce je ta zgnba zelo ožalostila ter toliiio hujše zadela, ker so ga hodili gledat tujci, od katerih je mnogo ljudi živelo. Zajem mesta Dunaja od leta 1874. Izžrebane so bile na Dunaju t. julija 1881 te le serije: 201, 1075, 1IG1, 12GG, 1348, 11580, 1388, 1939, 2099, 2287, 2508, '2041. Dobile so: Serijo „ štev. Gold. Borijo št«v. Gold 201 77 400 1380 35 400 87 400 55 400 100 1000 1388 — — 1075 02 400 1989 05 1000 82 400 72 400 01 400 2099 11 200.000 1101 12 (00 13 400 39 10.000 2287 — — 1:200 39 400 2508 — — 44 50.000 2641 13 1000 00 400 30 1000 1348 81 1 1 N O S T. V 3—4 dneh sirovina. začne vreti, pridene se 8e malo surovega masla in kimone ter se postavi k ognju in ine-a, da se skuha. Potem se dene na hladen kraj, da se pohladi, ter razreze na koščke. 1['»ko je oteti konje, Če je požar. Konji so spravijo iz hleva na jako priprost način, ako nastane požar tik konjskega hleva. Ni treba druzega, nego kona osedlati, ali mu deti komat na vrat, pa se da odpeljati hrez ležav in ovir. Zelodova moka izvrstna krma kokošim. Navadni želod jeseni nabran se posuši v peči in zmelje v moko. Krmi se primeša malo lo želodove moke ter se mlačno daje kokošim, /e-lodova moka učlnl, da ležejo kokoši mnogo več jaje. Najbolje pak je želodovo moko z gorko vodo zainesiti, zgnosti v testo ter napravili pest veliko hlebčke, ki naj se posuše. Navadni krmi se pridene za dvanast kokoši '/,, del rečenoga hlebčka, ki naj se poprej v mlačni vodi namoči" KokoŠarji, poskusite I To «Prakt. Land.« Kako letina kaže. Visoko ministerstvo poljedelstva jo objavilo izvestje, kako je letina kazala sredi maja. Iz njega povzamemo te le podatke. Vreme je sploh postalo toplo in ugodno tako, da je vse veselo rasti začelo. Pšenica kaže Izvrstno izvzemši po nekatere krajo na (ioskein. Rž uže cvete pa ne ItaŽo povsod dobro; v Salcbur-škem in gornjem Avstrijskem je sneg veliko rži polomil. Zimski ječmen v Dalmaciji uže žanjejo, na spodnjem Štajerskem tu pa tam slabo kaže. .Tarine in okopavni sadeži so precej zaostali. Koruzo in krompir sejati je slabo vreme dolgo zadržavalo. Deteljo in travniki bodo menj krme dajali, nego druga lola. Vinska trta jo mnogo zaostala pa krepko žene in večkabrnkov nastavlja, nego so je bilo nadejati. Uže 7 let niso vinogradi tako lepo kazali. Na Tirolskem so celo ozebli trsi mladike s kabrnki pognali. Okolo Klostcrneuburpa pa jo le malo kabrnkov videti. Sadovno drevjo kaže lepo v servernih, menj v južnih in planinskih deželah. Na Ogerskem in Hrvatskem je ugodno vreme manjnikovo dobro uplivalo na rastlino. Kder so imeli sušo, tam je pomagal obilni dež prve dni junija. Tudi o uimah, točah, miših, hroščih Itd, jo menj slišati od drugih let. Nadejajo se vseskozi dobre letine. Le kder so povodnjl bile, tam jo slabo. Vinogradi so si zdatno opomogli in nastavili obilo kabrnkov. Ako ti ugodno ocvelo, dobe ogersko-hrvatski vinogradarji precej veliko vina. Na Ruskem obečajo zimine in jarine mnogo in lepih pridelkov, v Ameriki pa ne tako. Tukaj bodo imeli dosti slabšo nego lani in toraj tudi ne bo toliko ameriškega zrnja za izvožnjo pripravljenega, kakor zadnja lola. Tržno poročilo. Kava — brez spremembe; cene so ostalo popolnoma enako zadnjič nastavljenim. — Olje. — fino nekoliko trdneje, dalmatinsko pa šibkejo; cene nespremenjene. — Sadje. — pri mali kupčiji, cene nespremenjene. Riž. — Italijanski prodaja se po trdnih cenah, ki utegnejo še kaj poskočiti. Denes velja italijansko blago gl. 107. do gl. 22'/., Rangoon gl. 13 do gl. \l% Mast m ipeh. — Oboje blago je sopet draže poslalo, ker ga primanjkuje. — Mast velja gl. (38 do gl. 7li.—, špeh gl. 02 iio gl. 07. — Petrolje. — Iver nij došla nobena ladija s petro]ljetuje cena poskočila za 2°/«; denes stane petrolijo i/, prvih rok gl. 10'/,. — DomaČi pridelki. — fižol v slabem obrajtu; cene so nominalne. — Za novi fižol rudoči, oddaja v oktobru, novembru plačujejo gl. tO. — Maslo gl. 82 do gl. 85. — Slive gl. 12 do gl. 14. — Žito. — Koruza jo postala draži, denes stano valaška lepa gl. 0.70 na ladiji, za avgust pa jo plačujejo uže po gl. 7.15 na'ladiji. Javna zahvala. Naša čitalnb-a snuje tako potrebno ljudsko knjižnico, kutnr.j so uže dosedaj raznih knjig dorovali: čust, g. coop Fr. Pančur 1» zve/,., g. And. Vertovec 7 z voz., g. Ivan Sancin, posestnik in blagajnik čitalnični 12 zvez., g. Janez Legat, c, kr. katehket prof. v Trstu 7 zvez., neimenovan inllostljvi g. Iz Trsta 14 velikih in elegantno vezanih zvez. Čitalnica je na-ročenu na družbo sv. Mohora 0 zvez. Naša knjižnica šteje uŽe sedaj 54 prav lepih in podučljlvih knjig, za kur pa se največ iu najtoplejše zahvaljuje blagim gg. doruvalcein, v imenu odboru, T Dolini 18. julija 1881. And. Vertovec, tajnik in knjižničar čitalnični. Listnica opravništva. Našim naročnikom duhovnega stanu je priloženo danes naznanilo »katoliško bule varne« v Ljubljani, nemiko, ker zadeva nemške knjige I — Pri opruvništvn je nit ogledu tudi podoba »v. Cirila in Metoda k turo smo uže priporočali, in jo zopet toplo priporočamo. lftiniaj*hM liur/.it dne /O. julija. Enohii dri. il kr. Knotni dr/, ibdu v srebrn . . 50 « Zlata rent i..... . ■ 75 « 181'Jt držav ni zajem . . . . t l«litii u verificijski ured za vsa loterijska Žre-bovuiiju, v hiši Slrolli poleg c. k. niimestuištva. Hotel IPicoolo. Podpisani je prevzel krčmo »Hotel Piccolo« via Aequedotto SI. 2.'t ter so priporoča čestitomu občinstvu s pristivkom, da ima posebno dobro istersko noreško) vino in štajerska vina.miŠ mas z dobro Kuhinjo in točno postrežbo. (4—3) Amlrcj fokrlj. Skladišče vsakovrstnih S i n g e r -jevili amerikanskih Šivalnih strojev. Amerikanski Singerjevl stroj s poboljšanim mulialiiiin kolesom. Ti stroji so pridobili na vseh razstavah darila, so najboljši, in poroštvo dajani za nje 8 let, akoprav Singer A Conip. za svoje sumo 5 let garantira. Skladišče od Hovveja, Wilson-u W«eler-ja itd. Naročita iz deželo in poprava se ceno in natančno Izvršujejo. Prodaja tudi hi plačilno delo po f. gld. na teden. Prltlkllnu, kakor šlvnake, sukanec itd. po najnižji fabrlški ceni. (12—1) l ilip Dnllloh, Afjuedotto št. 23. Trst. -M - • Latteria Milanese 11 Via dell'Aocguećlotto 11 V omenjeni prostor se pošilja vsak dan Iz Latteria Milanese tvrdke Bithringer, Mitius et Co. v Milanu svezo mleko, kakor tudi najfinejše milansko turovo maslo najboljše vrste na prodaj. Liter mleka velja 10 kr. Kozarec » » 5 » Naročnikom so mleko po 16 kr. liter na dom poiilja. Naročila se za zdaj sprejemajo v prostoru (13—8) 11 Via deirAocjuedotto 11. Novo zboljšanl francosk Tambourir- vezni stroj. [hvor Bonnaz.) Ilissi! in Confrir- si roji razne velikosti, posebno priporočljivi pri rov-stanju. Gust. Lintner, Wien Mariahilferstrasse 117. (10-8) Ravnanje z vinom se djansko uči v novo izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k požlahtenju kislega, pustega natoruega vina. napravljanje vina brez grozdja; vina iz d rož i j (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domaČo pijačo, in fina vina v butelije; dalje naredbo umetno prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadni/t izlečkov, ilrožij, dišav, zdravilnih spiri-toznih balzamov, mjila, iu nad 1000 trgovinskih stvari, ktero dajejo več ko 100°/. dobička. — Cena .'i gl. — Naročuje so z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Mariia Hrdlička, c. k. priv. lastnica, Wien, Wieden, Hauptstr. Nr. JJG, I. Stock 84. (24 15) Trakuljo zdravi tudi pismeno dr Blocli na < i'ii zoper proti n, rrroia-hzrni, k line spnšč je, sl>• k priv. vlastnik na Dunaji, Wiaden, Hauptstrasse st, 36. kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (24—8) Vinske sesalke (pumpe) najboljše sestave, pri shodu vlnorejcev na I »unujliz državnim In enim zlatim darilom /.uradi dobre izd lave odlikovane, s vso prltiktino; iirave amerikanske cevizdveletnim ...................... »Klel, menjalne iu kljunast* pipe, prehodne zaklop-ntce m vsi izdelki iz kovine pri Franc $yro*y, Wien, 111, Bezirk, Fasangasse Nr. 18. v last noj hiši. (-J4—4) IVi sleparstvo! c. kr. zastavnice dunajske rešene epne ure izjemno cen6, namreč ■ 70 odstotkov pod kupno ceno. gg Razne komisijske zaloge ur, od največjih švaj-carskih tovaren, soj« v c. kr. zastavnici zastavilo, a no rešilo, tedaj so zupadlo po javnoj dražbi prišlo po nererjetno nizkej veni nam v last. Mi moremo tedaj ure zlata srebra In niklja, najboljši svajoarskl Izdelek, vse s 5 letnim poroit-vom, samo da dobimo svoj denar, prodajati 70 odstotkov pod fabriško ceno, ure so skoraj zastonj. Vsak človek, naj si je bogat ali ubog, potrebuje vendar um, ki je često nujzvostejsa prijateljic in spremljevalka skozi celo življenje; tako priliko, priletno In nikdar vraSajnčo sa, ima zdaj vsako, da si more preskrbeti skoraj zastonj solidno, fino. ga rantlrano in na minute regulicuno uro, ker je naše fabriško osohje rse ure š