E
Izhaja ob 2, pop.
Ši 8-	V Ljubljani, sreda due 29. novembra 1922.
Pešam. it. 50 par
NAPREDNA LJUBLJANA
GLASILO CENTRALNEGA VOLILNEGA ODBORA JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE
Inžener Vidmar Je nosilec liste demokratske stranke; dr. Ravnihar je nosilec liste dezerterjev.
Politični položaj v Ljubljani.	Mestna lekarna.
«Zajednica* pomaga klerikalcem in spravlja Ljubljano v resno nevarnost, da pade v roke klerikalcem in njihovim podrepnikom komunistom, obojim najhujšim sovražnikom mesta.
Naši dezerterji se izgovarjajo, da bi sicer NSS bila ostala zaveznica klerikalcev in tako zasigurala klerikalno zmago, toda NSS je sama postavila «Narodovce» na laž.
NSS je namreč uvidela, da je izgubila vse svoje boljše pristaše, ker je vse leto služila za klerikalno deklo.
Ker pa ona ne more več sama obstojati in je tudi navezana na denarno podporo in na neslavno Peskovo
«Jugoslavijo», se je namesto klerikalcem brezpogojno prodala Jelačin-Knezovi in drugi velekapitalistični komandi.
Vkljub temu pa mnogi enesesarji že sedaj priznavajo, da velja njihova zveza z našimi dezerterji le do 3. decembra in da pojdejo potem raje zopet v klerikalno koalicijo.
Vsenaokrog izdajstvo Ljubljane, vsenaokrog podlost, osebna ambicija, korito!
Ob tla s klerikalci in zajedavci!
Komur je resnično za narodno in napredno Ljubljano, bo volil demokratsko!
Za narodno in napredno Ljubljano
Pod tem geslom vabi «Jugoslovenska Zajednica» svoje redke vršite v boj proti oni stranki, ki se je do sedaj edina borila za narodno in napredno Ljubljano. Na vabilih je podpisan dr. Ravnihar, ki je pred leti šel v boj za- napredno Kranjsko in Ljubljano kot kandidat klerikalcev, za narodno Kranjsko in Ljubljano pa kot kandidat Nemcev. Klerikalci in Nemci so podpirali njegovo kandidaturo! Človek, ki se enkrat ni tega sramovol, tudi danes' z naprednostjo in narodnostjo Ljubljane ne more misliti pošteno.
Tudi z nedeljeno Slovenijo ne more misliti resno, tudi Jugoslovanstvo mu
more biti le lepa beseda. Bez enkrat ne more biti dvakrat in kdor je grešil proti našim najsvetejšim svetinjam enkrat, more tudi grešiti dvakrat, trikrat. Vse ob priliki. Človek, ki je enkrat lahko opravičil izdajstvo narodne in napredne stvari — ne more imeti popolnega zaupanja, da tega ne stori drugič. Političen značaj ni tisti, ki ima svoj politični plašč noč in dan raz okno obešen. Tak značaj tudi z resolucijo zagrebškega kongresa ne misli resno.
Ljubljana, Slovenija in država pa potrebujejo resne ljudi!
Za «Slovenski Narod»: Pes boječ huje laja, nego grize. Za dr. Ravniharja: Volk malo hvale ve, ko ovco poje.
Kdor hoče namesto moke grašico, bo volil Knezovo «Zajednico». Ako hočete, da bo amerikanska mast še dražja, potem volite Jelačina!
Izmed nebroj dobrot, ki jih prav po kramarsko ponujajo ljubljanskim vodičem nam nasprotne politične grupacije, je tudi mestna lekarna. Ko sem to čital, se mi je zdelo, da bi namesto besedi «mestna lekarna» moglo tudi prav lahko stati «en zlai grac vsake mu, ki bo nas volil». Kakor ne misli tisti resno, ki obljublja zlate gradove, ravno tako ne misli resno tisti, ki za volitve obljublja mestno lekarno. To je lepa beseda samo za tiste volilce, ki nič ne mislijo. Vzemimo slučaj, da bi se ta točka v doglednem času uresničila, ali se ne bi tudi g. Sušnik, ki s svojim podpisom na manifestu tudi zahteva mestno lekarno, pridružil upravičenemu protestu vseh lekarnarjev? Dene naj roko na srce in vsaj sam sebi naj prizna, da z mestno lekarno ne misli in ne more misliti resno.
Pa pustimo na strani moment konkurence, ki je gotovo za vsakega lekarnarja, tudi za onega, ki pripada «Zajednici», merodajen in ga v trenutku uresničitve mestne lekarne nihče ne bo zatajil. Mislimo pošteno s svojimi besedami in ne Imejmo ljudi za norca.
V vsakem mestnem podjetju se morajo uveljavljati prav tista gospodarska in trgovska načela, kakor v vsakem privatnem podjetju. To resnico se je do sedaj povsod zanemarjalo', zato so bila državna, deželna in komunalna podjetja povečini pasivna in to pasivnost so trpeli davkoplačevalci. Na Češkem vlada trezen duh in zato so tam zadnje čase v vsa državna podjetja uvedli privatnogospodarska načela. Tudi v zadrugah morajo obveljati ta načela. Istotako v komunalnih! podjetjih! Osnovna dobrota zadrug tiči v tem, da dobiček ne gre v zasebne žepe, ampak zopet v korist splošnosti. Neki dobiček zadruge morajo imeti. Istotako
bi bilo z mestno lekarno, ki bi zdravil ne smela prodajati prav nič cenejše, kakor druge lekarne, ako bi se hotela gospodarsko utrditi. Dobiček bi šel v mestno blagajno in bi se porabil recimo v socialno-zdravstvne namene. — Mestna lekarna bi gospodarsko oslabela ostale lekarne in njih davčna moč bi se zmanjšala; finančni efekt bi bil za občino isti. Pa to je samo teoretično. V resnici je znane, da bi se v mestno lekarno usedel birokratični duh, ki bi njen obstoj kaj kmalu nevarno ogrožal. Lekarna bi postajala pasivna in primanjkljaj bi krila občina. Lekarna ni navadna pekarija, katero se vodi in otvori is. par kronami in z nekaj trgovske spretnosti. 0 koristnosti in uspešnosti socializacije je nedavno prav resno podvomila sama «Jugoslavija». Piše o propadanju državnih in komunalnih podjetij in razlaga upravičenost, da država in občine oddajajo svoja podjetja v roke zasebnikov. Pravi, da je beseda socializacija izgubila svoj mikavni sijaj. Tako «Jugoslavija» na eni strani govori proti socializaciji, na drugi strani pa hoče zopet kar na debelo socializirati. To je politika morale, kaj ne? Ali' mislite, da ljubljanski volile! res ničesar ne mislijo!? «Jugoslavija» je sama dokazala, da je beseda o mest ni lekarni — sama prazna beseda. Lim za čas volitve. — Usodepolno zlo ko-ruptnega političnega udejstvovanja naših nasprotnikov je, da s praznimi obljubami slepe ljudstvo, da je to slepo in ne vidi, kako se po njegovem hrbtu vzpenjajo politični špekulanti. Ljubljansko prebivalstvo ni otrok, ki naseda Miklavževim obljubam! Svojo resnost bo pokazalo dne 3. decembra s tem, da bo volilo stranko dela in resnosti in ne ljudi, ki imajo s svojimi obljubami Ljubljano za norca.
Volilna skrinjica demokratske stranke je
Naša kandidati za ljubljanski občinski svet.
1.	Dr. Milan Vidmar, univ. profesor.
2.	Josip Turk, prevoznik.
3.	Anton Likozar, nadučitelj.
4.	Dr. France Tominšek, odvetnik.
5.	Franc Kavčič, gostilničar.
6.	Josip Bekš, višji davč. upravitelj.
7.	Rihard Tory, trgov, poslovodja
8.	Anton Merljak, stavb, delovodja.
9.	Miro Luznar, poštni uradnik.
10.	Mihael Srakar, stavbni polir.
11.	Franc Batjel, trgovec.
12.	Franc Stare, slikar in posestnik.
13.	Simon Praprotnik, mizar.
H. Alojzij Accetto, stavbenik.
15.	Ivan Bajželj, trgovec.
16.	Franc Tumpej, paznik.
17.	Vinko Janežič, višji poštni oficial.
18.	Peter Šterk, trgovec.
19.	Dr. Živko Lapajne, zdravnik.
20.	Franc Planinšek, želez, nadzor.
21.	Josip Primc, prekajevalec.
22.	Viktor Turnšek, inženjer.
23.	Ivan Gjud, brivec.
24.	Leon Macoratti, progov. mojster.
25.	Dr. Dinko Puc, odvetnik.
26.	Edvard Roš, državni uradnik.
27.	Dr. Joža Bohinjec, uradnik.
28.	Miroslav Urbas, trgovec.
29.	Anton Bončar, gostilničar.
30.	Gvidon Gulič, višji grad. komisar.
31.	Franc Vrhovnik, profesor.
32.	Ludovlk Štih, knjigovodja.
33.	Ivan Zamljen, čevljar.
34.	Lovro Grčar, gostilničar.
35.	Josip Bizjak, krojač.
36.	Josip Lovše, posestnik.
37.	Ivan Svetina, stavbenik.
38.	Franc Martinšek, poštni podurad.
39.	Franc Verbič, trgov, sotrudnik.
40.	Dr. Josip Plemelj, univ. profesor.
41.	Franc Breskvar, gostilničar.
42.	Ivan Jerančič, poslovodja.
43.	Josip Gaberjevčič, želez, nadzor.
44.	Ferdo Primožič, mizar.
45.	Dr. Pavel Pestotnik, profesor.
46.	Karel Žerjav, paznik.
47.	Franc Štrukelj, računski revident
48.	Rudolf Geyer, ključavničar.
49.	Ivan Jakopič, knjigovez.
Volilna skrinjica JDS je prva!
Nove sile
Dezercija nedelavnih frakarjov je bila. potrebna. Po njej ae je pokazalo v demokratski stranki novo življenje. Mora, ki nas je zadnja leta tiščala k tlom, k brezdelju, se je sama odstranila, in stranka je dobila svobodnega razmaha, kakršnega še ni imela nikoli. Predvsem jo treba poudariti, da je imela zelo srečno roko, ko je po odhodu Narodovcev izbirala novega poslevodečega podpredsednika. Popularna osebnost dr. Puca nazorno predstavlja naš demokratski program in daje tudi garancij, da se bo ta program v celoti izvajal. Ko je izginila iz stranke zavist, neodkritosrčnost, zahrbtnost, se je šele vsak njen član prav zavedel, da je stranka zares demokratska. Pa ne samo to. Preporod se je občutil tudi zunaj stranke. Prišli so k nam ljudje, ki so poprej mislili, da v naši stranki ni mesta zanje. Vračajo' se bivši pristaši, ki so stranko nekdaj za« pustili, prihajajo pa tudi popolnoma novi ljudje. Narodni socialisti v velikem številu in posamezni zapeljani komunisti, socialni demokrati in celo nekateri klerikalci. Razen razčiščenja v stranki pa vabi tudi delo naših poslancev. Vse, kar je poštenega, že loči delo- od besed, že gleda na uspehe slovenskih demokratskih poslancev brez podcenjevanja, pa četudi niso taki, kakor bi si jih ta ali
oni želel. Državni nameščenci, delavci, invalidi, vsi gospodarsko slabi sloji iz-poznavajo, kje so njih prijatelji. Ko gleda svet na brezdelje naše slavne opozicije, se vprašuje: Kaj bi bilo, če bi bili slovenski demokratski poslanci tudi deli roke navzkriž in samo postopali po- beograjskih ulicah ter zapravljali dnevnice po beograjskih gostilnah, kakor to delajo drugi? Kdo bi bil izpeljal številne socialne in druge naredbe?
Uradništvo, ki je v zares mizernem položaju, vseeno priznava, da bi bili brez poslanca Reisnerja njegovi izgledi mnogo slabši, kakor so. Pragmatika pa bo po njegovi zaslugi že kmalu sprejeta, brez njega bi ise pa najbrž ne bila niti načela. Ko se uradništvu v kratkem zboljša gmotni položaj, bo to v v prvi vrsti zasluga naših demokratov. Ono uradništvo, ki se tega najbolj zaveda, se je v zadnjem času zgenilo. Ustanovilo si je demokratske klube, ki imajo nalogo, da branijo tovariše pred vplivom demagoštva in pred izkoriščanjem njih bede v same strankarske namene, in da vzgajajo demokratski stranki zveste pristaše.
V demokratski stranki se kažejo nove sile. Namesto starih, suhih, odrevenelih odpadlih vej so zrastle nove, zdrave, krepke veje, ki pomorejo jugoslovanski demokraciji tudi v Sloveniji do zmage.
Samo demokratska stranka Je sposobna vzdržati ter odbiti naval klerikalizma in komunizma.
Kdor ostane v nedeljo doma, pomaga komunistom in klerikalcem!
Značajni možje, ki so zadnjič volili demokratsko stranko, bodo tudi v nedeljo vrgli kroglico
Narodni sociale! se sramujejo.
Vsak pošten in res socialno misleč pristaš NSS se danes sramuje zveze z ljudmi okoli «Narodne tiskarne» in ljubljanskih velebank. Zavedajo se prav dobro, da jih je k izstopu iz demokratske stranke prisilila nedelavnost, nesocialno razpoloženje in osebne ambicije. Resolucije zagrebškega kongresa so jim samo v zunanji okras. V tej zvezi vidijo pogubo za NSS. Načelstvo, ki je v svoji kratkovidnosti prezrlo čutenje in mišljenje pristašev, podko-pava zaupanje v avtoriteto vodstva. Spoznavajo, da je NSS potrebna te-
meljitega čiščenja. Za to čiščenje pa bodo poskrbeli volilci sami — in bodo volili po svojih srčnih nagnenjih tiste, ki so res za socialno delo, ne pa na povelje tiste, ki jim je socialnost tuj pojem in ki ga poznajo samo ob volitvah. Jelačini in Knezi so tuji našemu poštenemu delavcu in uradniku! Ne verujeta jim in če jima prinašajo polne gradove obljub. Slovenska poštenost ima jasne oči in dober pogled! O tem se bodo naši nasprotniki dne 3. decembra morali ponovno prepričati!
Le kdor je neznačajen, bo Obrtniki, trgovci, ki hočete biti
Da se ti interesi ščitijo, zato ovirajo uzakonjenje uradniške pragmatike. — Dr. Bohinjec je v živahnem govoru označil, kako se iv bratskem objemu družijo klerikalci, narodni socialisti in zajedničarji, da bi v našem narodu zadušili ljubezen do države in jugoslovansko narodno idejo. Hočejo- zamoriti v nas tiste ideale, katere smo nosili v svojih srcih takrat, ko- nam je bila svoboda začetek in konec naših hrepenenj. Dr. Puc j,e orisal vse križe in težave, preko katerih mora hoditi politika JDS, da uresniči svoj nacijonalni, socijalni in gospodarski program. Vsi se trudijo, da konsolidacijo države ovirajo in da težave mlado države izrabljajo v svoje spekulativne politične namene. G. Zupan je pokazal na razpoloženje somišljenikov na deželi, kj morajo dezerterstvo zajedničarjev označiti kot izdajstvo-nad tistimi načeli, za katere se je napredna misel borila dolga desetletja. G. Starš je z žgočim sarkazmom zavrnil vse napade «Slovenskega Naroda», ki divje plane po vsakem poštenem človeku, ki ne more dane,s hoditi na eno stran, jutri na drugo-. Posebno pozornost je vzbudilo pismo g. Davidoviča, y katerem predsednik JDS poživlja vse- pristaše demokratske stranke, da ostanejo zvesti veliki demokratski ideji in v katerem prepoveduje vsako- zlorabo- nj-e-
v nedeljo skakal za uskokl. brez zaščite, volite «Zajednico»!
govega imena v protidemokratske namene.
Shod pri Češnovarju. V torek zvečer je sklicalo šentjakobsko društvo shod demokratskih somišljenikov pri Češnovarju. Ob veliki udeležbi je otvoril zborovanje g. predsednik šentjakobskega društva Likozar, ki je med živahnim odobravanjem poudarjal, da bo društvo storilo svojo- dolžnost in pokazalo avojo disciplino in zvestobo demokratski stranki. G. Janežič je temeljito orisal zmeša-nico, ki se druži v zajedničarski in kle-rikalno-komunistični zvezi. G, Mlakar je pojasnil, kako težko je bilo najboljšim strankinim somišljenikom podvreči se disciplini takrat, ko je bilo treba doprinesti dokaz zvestobe stranki, ko -so bili vsled nekaterih — ki -so danes stranki, plačevali njene žrtve z izdajstvom, še na vodilnih mestih. Te težke preizkušnje danes od demokratov v Ljubljani stranka n-e zahteva več. Šli so med izdajalce, Na-j se ne vrnejo več, da bi iskali v nji zase nezasluženih dobrot. Tajnik demokratske stranke, g. Majcen, je naslikal nemoralno zvezo, v kateri so se našli klerikalci s svojim rimskim in komunisti s svojim moskovskim papežem na eni strani in njih nesocialni socialisti na drugi strani, Pojasnil je tudi samomor stranke tako zvanih narodnih socialcev, ki so zatajili svoj program.
Glava narodnih socialistov je klerikalna, srce komunistično, želodec pa zajedničarski.
Naši shodi.
Ljubljančanje! Vsi na volišče za demokratsko stranko, da poderemo
klerikalce in komuniste!
Volilni sestanek JDS pri Štruklju za kolodvorski in šentpeterski okraj. Prostorne sobe so bile polne navdušenih in zavednih somišljenikov. Dr. Kramer je v svojem stvarnem govoru omenjal, da se pri sedanjih občinskih volitvah borimo zai jugoslovanski značaj Ljubljane, za silo in moč jugoslovanske ideje, katere nositeljica je jugoslovanska demokratska stranka. Dr. Kramer je v svojem govoru prepričevalno dokazal, kako nemoralno politiko uganja-
jo naše opozicijonalne stranke, zlasti kar se tiče uradniškega vprašanja in socialnopolitičnih problemov, ki imajo svoje naravne nasprotnike v mentaliteti jugoslovanskega prebivalstva in katerim je kljub velikim odporom JDS zmago-nosno s svojo vztrajno politiko in požrtvovalnostjo vsilila razumevanje za sodobna uradniška in socialna vprašanja. Naše uradništvo se deloma ne zaveda nevarnosti, katera mu preti, ako zmagajo v državi veleagrarni interesi.
Zaloška cesta je spomenik bratstva med klerikalci in komunisti, Delavci! Ne dajte krogec klerikalcem; IzpremeniU jih bodo v
svinčenke proti Vam!
Kdo hoče moderno in zdravo Ljubljano?
Dr. Živko Lapajne.
Tuberkuloza je ona zdravstvena opasnost, ona hidra, ki stalno ogroža zdravje ljubljanskega prebivalstva, kateri mečemo na žrtvenik heka-tombe nesrečnih žrtev.
Od pravilne zdravstvene politike pa je odvisno, da se ta opasnost prav zelo omeji ali celo popolnoma odstrani. Ker se vsakdo okuži že v zgodnji mladosti — najbolj je občutljivo dete do 2. leta — je treba, kakor to vsak lajik izprevidi, z bojem proti tuberkulozi pričeti istotako že v de-tinstvu. Za najmlajšo deco ni druge pomoči, nego da se jim nudi nepokvarjenega zraka v obilici in lahko pristopnega v javnih parkih, o katerih je bilo že govora. Za starejšo deco pa je misliti na še kaj uspešnejšega, in to je: na šport.
Med nami Slovenci žal še ni opažati pravega vzleta športnega gibanja. Nekako nam to še ni prišlo v kri in meso. če se kdo v gorah ponesreči, se čuje po gotovih časopisih celo zmerjanje mladine, češ, čemu pa je neki treba hoditi po nepristopnih čereh in pečinah ter stenah, ko je na razpolago lepo obdelana in skrbno zavarovana gorska steza? Res pa je, da je vse to starokopitno naziranje. Šport zahteva pravilno opremo, in pravilno izvajan, je skoro brez opasnosti. Seveda pa gleda športnik nevarnosti stalno v oči. In v tem leži ogromna korist za njegovo živčevje, za utrditev njegovega značaja, za utrditev celotne duševne konstitucije. Naš narod ima še velike naloge pred seboj, biti mora jak in silen, treba je ves narod v športu prekvasiti.
Nekateri šnorti so naravnost izborno sredstvo proti tuberkulozi, začno pa so nam Slovencem naravnost najceneje ali brezplačno na razpolago. Tako n. pr. planinstvo. Deček in deklica, ki se od mladega vadi v turi-stiki, je takorekoč popolnoma zavarovan proti tuberkulozi, pa najsi je iz še tako jetične rodbine ali okolice.
Komunalna zdravstvena nolitika Ljubljane bi moraia imeti to pred očmi, podpirati bo morala vsa dru-štva, ki se bavijo s tako vzgojo mladine, zidati bi morala zavetišča na bližnjih gorah, v katerih bi mogla deca eno noč prenočiti itd. Taki obligatni planinski šolski izleti bi prihranili mestni blagajni velike stroške, ki jih inače zahteva tuberkuloza in z njo združena beda prebivalstva.
Narod bi pa spoznal, da je uprava slovenske prestolice, o kateri mora vsakdo želeti, da naj bi bila napredna in vzorna, to pot v pravih in veščih rokah.
Drugi šport, kateri je tudi posebnega pomena proti tuberkulozi in istotako izvedljiv, ker provzroča malo izdatkov, je kopel v reki. Solnce, sveži vzduh, sveža voda in čvrsto gibanje v teh elementih, krepe na izreden način vso našo konstitucijo, napravljajo jo odporno proti raznim boleznim, v prvi vrsti baš proti tuberkulozi.
Te dobrote pa so dandanes Ljubljančanom le s težavo pristopne. Da ne govorim o naši Koleziji, ki ne nudi dovolj čiste vode in zamaka ter okužuje teren, omenim naj le težko pristopno Savo v Lazah in na Ježici. Mestni človek navadno, žal, nima časa, da bi zamudil celo popoldne radi
kopeli, šolska deca pa to radi pouka navaden dan sploh ne utegne.
In vendar je za utrditev telesne konstitucije kopel v reki, plavanje na prostem pri razvijajočem se človeku eden izmed najvažnejših faktorjev.
Ob vsesokolskem zletu letošnjega leta je bilo človeka naravnost sram, ako so ga izpraševali mladi češki telovadci, ki zelo ljubijo snago in kopeli, kam in kod se hodimo Ljubljančani kopat. Ali naj jih napotim v umazano Gradaščico? Ali naj jih pošljem v Savo na Laze, da si pobijejo prste na nogi in se svečano v živinskih vozovih pripeljejo nazaj v pre-stolico? Za goste to vendar ne gre. Moral sem jih potolažiti z Bledom.
Vsi vemo, da Bled od daleč ni Ljubljančanom pristopen, kvečjemu enkrat na leto. Jasno je, da mora biti prilika, prav po ceni in prav blizu se redno in z malo izgubo časa temeljito osvežiti v rečni vodi in čistem vzdu-hu. To pa je zelo važna naloga mestnega gospodarstva! Naši malčki morajo imeti priliko, kopati se v mestnem kopališču, učiti in naučiti se plavanja. Pa poglejmo, kako je sedaj. Komur se gabi Kolezija radi kvalitete Gradaščice, ta bo svojo deco le s težavo priučil plavanju, ako je ne bo imel prilike, poslati v uk kam drugam v srečnejše kraje. Zdravstvena zahteva je, da bodi vsakemu detetu, ko postane dovolj jako, dana prilika, da se obvezno uči plavanja v reki. Samo ob sebi je umljivo, da je naloga mestnega gospodarstva, da to priliko brezhibno preskrbi. Je to utrjevanje konstitucije, tedaj boj proti tuberkulozi, tej največji opasnosti mestnega prebivalstva.
Bilo je sramotno čitati, da je letos utonil na Bledu ob pasivnem prisostvovanju raznih gledalcev neki nadebudni tehnik. Videti je bilo, da manjka narodu vzgoje!
Sedaj pa poglejmo, kaj je bilo v tem oziru dosedaj storjeno. Ej, porečeš, pa saj je občinski svet prodal ugoden svet ob izlivu toplega Malega grabna v Ljubljanico nekemu športnemu klubu in tamkaj se sigurno lahko koplješ in vadiš deco v plavanju. Prijatelj, mogoče prideš lažje v nebesa nego v «Ljubljanski športni klub». Ta klub je namreč ekskluziven, to je: ako se hočeš pri njem kopati, plavati, veslati itd., moraš biti najprej v njega sprejet. Ali oj! po-zabil si, da je mogoče še tvoj oče krave pasel ali celo mogoče ti sam. Klub je namreč podjetje zelo finih ljudi — frakarjev —, ljudi, ki so boljši od tebe in pri katerih se da kvečjemu šele pri starem očetu dokazati kako nižje opravilo. Sprejem je tedaj izključen, za demokrata ni prostora na onem prostoru na solncu in ob vodi! Lasciate ogni speranza, tudi pisec teh vrstic je izgubil nado, biti sprejet in ni vložil ponižne prošnje.
Ni pa izgubila nade demokratska stranka. Ako ji volilci poverijo nalogo, opravljati mestno gospodarstvo, opravljala ga bo na demokratski način in frakarji bodo morali otvoriti svoje pod demokratsko tvrdko, a brez demokratskega srca napravljeno kopališče našim malčkom, ki se bodo tam v topli vodi naučili telesnim vajam, ki so jim sedaj od-rečene.
Izjeme so, toda člani Ljubljanskega športnega kluba so v glavnem kandidati na zajedničarski listi.
Vprašam vsakogar: ali bomo še nadalje dovolili, da bi se frakarija šopirila ob Ljubljaničnem bregu, naši malčki pa se valjali po cestnem prahu? Kdor ima srce za slovensko mladino in tudi za najbednejšo, bo glasoval proti njim!
(Pride najhuje.)