2023 R A S T O Č I S L O V A R J I SSlovar slovenskega knjižnega jezika Slovar slovenskega knjižnega jezika Marko Snoj 2023 ORCID: https://orcid.org/0000-0002-8641-6669 Mladen Uhlik ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4635-9273 Zbirka: Rastoči slovarji Andreja Žele ISSN 2536-2968 ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6477-2590 Urednik zbirke: Andrej Perdih Tehnična urednica zbirke: Duša Divjak Race avtorji slovarskih sestavkov Aleksandra Bizjak Končar, Duša Divjak Race, Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Dejan Gabrovšek, Nataša Gliha Komac, Nataša Commons CC-BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: Jakop (frazeologija), Janoš Ježovnik, Boris https://doi.org/10.3986/9789610508564 Kern, Simona Klemenčič (etimologija), Domen Krvina, Nina Ledinek, Matej Meterc (frazeo- Glavni uredniki logija), Mija Michelizza, Tanja Mirtič (izgovor, Aleksandra Bizjak Končar pregibnostno-naglasni vzorci), Andrej Perdih, Špela Petric Žižić, Maja Rotter, Marko Snoj, ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4054-3758 Andreja Žele Duša Divjak Race ORCID: https://orcid.org/0000-0003-3338-9270 Dejan Gabrovšek uredniški svet ORCID: https://orcid.org/0000-0002-4995-1814 Kozma Ahačič, Milena Mileva Blažić, Helena Nataša Gliha Komac Dobrovoljc, Janez Dular, Marjeta Humar, ORCID: https://orcid.org/0000-0001-9762-0676 Nataša Jakop, Drago Jančar, Marko Jesenšek, Nataša Jakop Marta Kocjan Barle, † Tomo Korošec, Miran ORCID: https://orcid.org/0000-0002-4575-272X Košuta, Erika Kržišnik, Nina Ledinek, Matija Janoš Ježovnik Ogrin, Irena Orel, Janez Orešnik, Andrej Perdih, Nataša Purkat, Miro Romih, Andrej E. Skubic, ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6642-9833 Vera Smole, Marko Snoj, Irena Stramljič Boris Kern Breznik, Matej Šekli, Alenka Šivic-Dular, Jožica ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7733-5755 Škofic, Saška Štumberger, Hotimir Tivadar, Simona Klemenčič Ada Vidovič Muha, Dušanka Zabukovec, ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7772-7871 † Zinka Zorko, Mojca Žagar Karer, Andreja Domen Krvina Žele, Jerneja Žganec Gros ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2276-1156 Nina Ledinek ORCID: https://orcid.org/0000-0003-1068-3856 terminološki svetovalci Matej Meterc Simon Atelšek (čebelarstvo), Dejan Bordjan ORCID: https://orcid.org/0000-0002-0198-3745 (zoologija), Nina Ditmajer (literarna veda), Mija Michelizza Klemen Grabnar (muzikologija), Matjaž ORCID: https://orcid.org/0000-0001-9741-600X Gregorič (zoologija), Vladimir Habjan Tanja Mirtič (planinstvo), Antonija Holcman (živinoreja), ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2098-011X Aleksander Horvat (geologija), Vesna Matic Pavlič Huber (plesna umetnost), Metka Hudina ORCID: https://orcid.org/0000-0001-8248-8860 (agronomija), Kristjan Jarni (botanika), Andrej Perdih Slavko Jerič (šport), Marko Juvan (literarna ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2248-9666 veda), Gorazd Karer (elektrotehnika), Tomaž Špela Petric Žižić Katrašnik (strojništvo), Katarina Keber ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7451-4264 (zgodovina), Blaž Komac (geografija), Mojca Maja Rotter Kovač Šebart (pedagogika), Monika Kropej ORCID: https://orcid.org/0000-0001-5734-9180 Telban (etnologija), Erna Krošelj (grafično oblikovanje), Radovan Kumar (enologija), Jože Kutin (strojništvo), Vasja Leban (gozdarstvo), Ljubljana 2024 Igor Lengar (fizika), Simon Malmenvall (teologija), Lucija Mandić (literarna veda), Publikacija je nastala v okviru programa Ljubica Marjanovič Umek (psihologija), Matej P6-0038, ki ga financira ARIS, in programa Michelizza (računalništvo in informatika), Naravna in kulturna dediščina slovenskega Matevž Mihelič (gozdarstvo), Ana Motnikar naroda, ki ga financira SAZU. (tekstilstvo), Boštjan Napotnik (gastronomija), Aleš Novak (pravo), Aleš Obreza (farmacija), Franc Perdih (kemija), Katarina Podbevšek Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili (gledališka umetnost), Tomo Podstenšek v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. (literarna veda), Anton Poje (gozdarstvo), COBISS.SI-ID 191113987 Miha Preinfalk (zgodovina), Nataša Rogelja ISBN 978-961-05-0856-4 (PDF) Caf (ribištvo), Helena Seražin (umetnostna zgodovina), Mojca Simčič (živinoreja), Igor Smolej (gozdarstvo), Aleš Smrekar (geografija), Janez Snoj (avtomobilizem), Dušica Šibav (enologija), Danilo Škulj (gozdarstvo), Urša Šmid Božičević (ekonomija), Katarina Šter (muzikologija), Blaž Torkar (vojska), Franc Verovnik (medicina), Damjan Vrenčur (matematika), Branko Vreš (biologija), Janja Žagar (etnologija), Silvester Žgur (živinoreja) tehnološka podpora Janoš Ježovnik, Andrej Perdih oblikovanje in prelom Duša Divjak Race oblikovanje naslovnice Brane Vidmar izdajatelja Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša zanju Peter Štih in Kozma Ahačič Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC zanj Oto Luthar Glavni urednik Založbe Aleš Pogačnik Slovar slovenskega knjižnega jezika 2023 Uvod Slovar slovenskega knjižnega jezika 2023 v 532 slovarskih sestavkih prinaša sodoben jezikoslovni opis izseka jezikovne realnosti slovenskega jezika. Za lažje razumevanje slovarskih sestavkov so v nadaljevanju predstavljena osnovna pojasnila. Slovarska zasnova je natančneje prikazana v Konceptu novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki so ga leta 2015 potrdili in sprejeli Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni svet ZRC SAZU, Razred za filološke in literarne vede SAZU in Predsedstvo SAZU. Izrazni del slovarskega sestavka Slovarski sestavek uvaja jakostno onaglašena iztočnica v osnovni obliki, ki ji sledita zapis prve stranske oblike in besednovrstna opredelitev. Izgovor iztočnice je naveden v oglatem oklepaju v poenostavljeni slovarski transkripciji, imenovani Riglerjeva transkripcija. To je že do sedaj uveljavljena slovenska slovarska transkripcija, ki je uporabljena že v prejšnjih izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu 2001. Razdelek Izgovor in oblike prikazuje izgovor iztočnice v Riglerjevi transkripciji in v mednarodni fonetični abecedi IPA. Zapis izgovora je onaglašen tako jakostno kot tonemsko. Izpisan je izgovor osnovne oblike. Izgovor prve stranske oblike je naveden, kadar v izglasju osnovne prihaja do premene po zvenečnosti (npr. jod jakostno [jót jóda] / tonemsko [jt jda]) ali položajnih sprememb fonema v ali l (npr. borov jakostno [bôro bôrova bôrovo] / tonemsko [bóro bórova bórovo]). Pregibnostno-naglasni vzorci so prikazani pri vseh pregibnih besednih vrstah in so onaglašeni tako jakostno kot tonemsko. Navedene so vse sistemsko mogoče oblike. Nepredvidljive in zato zahtevnejše oblike (npr. rodilnik dvojine in množine pri samostalniku zajklja) so v pregibnostno-naglasnih vzorcih dodatno izpostavljene. Pri nepregibnih besednih vrstah je v razdelku Izgovor in oblike praviloma naveden le izgovor v obeh transkripcijah. Pri prislovih so prikazane tudi stopnjevane oblike. Jakostni naglas je na dolgih samoglasnikih i, a in u, dolgih ozkih e in o ter na r označen z ostrivcem (ˊ), na dolgih širokih e in o s strešico (ˆ) in na kratkih samoglasnikih i, e, a, o, u in polglasniku s krativcem (ˋ). Pri tonemskem naglaševanju se nizki ton (naslednji nenaglašeni zlog je praviloma visok) na dolgih samoglasnikih in na r označuje z akutom (ˊ), visoki ton (naslednji nenaglašeni zlog je praviloma nizek) pa s cirkumfleksom ( ̑). Na kratkih samoglasnikih in polglasniku je nizki ton označen z gravisom (ˋ), visoki ton pa z dvojnim gravisom (). Ozka e in o sta označena s piko pod črko ( ẹ, ọ), široka nista posebej zaznamovana. 5 Pomenski del slovarskega sestavka Iztočnice oziroma njihove večbesedne leksikalne enote (pomensko neprozorne stalne besedne zveze in frazeološke enote) imajo vsaj en pomen. Na prvem mestu je po navadi splošnejši pomen, iz katerega je praviloma mogoče izpeljati vse ostale pomene. Manjši pomenski premiki so uvrščeni v podpomene, večji pomenski premiki pa so obravnavani kot samostojni pomeni. Pomeni in podpomeni so označeni s številkami. Pri frazeoloških enotah so pomeni, podpomeni in manjši pomenski odmiki ločeni s podpičjem. Razlagalni del vedno vključuje razlago, ki jo lahko uvajajo slovarske oznake in pojasnila. Pri iztočnicah, ki poimenujejo živali, rastline in druge organizme, razlago praviloma dopolnjuje taksonomsko ime (npr. tip mečarica primerjaj lat. Xiphias gladius, naprstec primerjaj lat. Digitalis, turek primerjaj lat. Leccinum). Pri navajanju taksonomskih imen gre zgolj za informativni, orientacijski podatek, ki ga je treba za rabo v strokovnih in znanstvenih besedilih preveriti v ustrezni strokovni literaturi. Zaradi razlik v rabi poimenovanj za živa bitja v splošnem in strokovnem jeziku ter načina obravnave tovrstnega besedja v splošnorazlagalnem slovarju so namreč nekatere poenostavitve pri navajanju taksonomskih imen neizogibne (prim. bodika 3. : navadna bodika). Taksonomska imena so tudi ob morebitni drugačni rabi v strokovnih besedilih vedno v celoti izpisana ležeče, iztočnice ali večbesedne leksikalne enote pa so navedene v ednini, tudi ko je to v nasprotju z uveljavljenimi taksonomskimi imeni. Pri posameznih pomenih in podpomenih so lahko navedeni sinonimi. Kot sinonimi so med seboj povezane že uslovarjene besede in stalne besedne zveze z enakim ali zelo podobnim pomenom (npr. bakala – polenovka, bolezen norih krav – bovina spongiformna encefalopatija – BSE), poleg tega so ob zaznamovanih besedah prikazani njihovi nevtralni sinonimi (npr. manj formalno arabec – arabski konj, neformalno parazol 2. – dežnik). Ponazarjalno gradivo vključuje skladenjske vzorce, kolokacije in stavčne zglede. V slovarskih sestavkih služi za ponazoritev razlage posameznega pomena ali podpomena in predstavlja rabo iztočnice v tipičnem besedilnem okolju. Skladenjski vzorci, ki so v slovarskem sestavku označeni z znakom ►, ponazarjajo tipično skladenjsko okolje iztočnice. Navedeni so pri pomenih in podpomenih iztočnice, pri katerih se prikazane skladenjske strukture v gradivu pojavljajo dovolj pogosto in statistično značilno. Pri slovničnih in modifikacijskih besednih vrstah (predlogi, vezniki, členki in medmeti) skladenjskih vzorcev praviloma ne navajamo. Skladenjski vzorci so predstavljeni z zapisom besednih vrst v ustreznih oblikah, pri čemer je tisti del vzorca, ki ponazarja iztočnico, poudarjen, npr. samostalniška beseda + samostalniška beseda v rodilniku za strukture tipa dohodek kmetije ali glagol + glagol v nedoločniku za strukture tipa pomagati razstrupiti. Vezniki in predlogi, redkeje tudi druge besedne vrste, so v vzorcih navedeni eksplicitno, npr. samostalnik + z/s + samostalnik v orodniku za strukture tipa kapa s cofom. Formulacije tipa samostalniška beseda, pridevniška beseda opisujejo tako enobesedne kot besednozvezne uresničitve. V slovarju prikazane kolokacije so tipične sopojavitve iztočnice in vsaj še ene besede. Slovar navaja tiste kolokacije, ki so v gradivu prepoznane kot dovolj pogoste in statistično značilne. Kolokacije so navedene pri ustreznih skladenjskih vzorcih, glede na pomensko sorodnost pa so uvrščene v pomenske nize. Stavčni zgledi so kot avtentični primeri jezikovne rabe vzeti iz besedilnih korpusov. Ker so iztrgani iz siceršnjega besedilnega konteksta, so v nekaterih primerih za slovarsko rabo ustrezno prilagojeni, pri čemer se teži k čim manjši modifikaciji izvornega gradiva. Stavčni zgledi so 6 prikazani pri ustreznih skladenjskih vzorcih, nastopajo pa tudi samostojno. V tem primeru so glede na druge stavčne zglede umaknjeni v levo. Vsak skladenjski vzorec, pomen ali podpomen je ponazorjen z najmanj enim stavčnim zgledom. Večbesedne leksikalne enote V slovarju so stalne besedne zveze in frazeološke enote v pomenskem delu obravnavane praviloma na enak način kot enobesedne iztočnice. Imajo svojo slovarsko razlago in ponazarjalno gradivo, lahko pa tudi stilne podatke. V razdelku Stalne besedne zveze so predstavljene stalne besedne zveze, ki so pomensko neprozorne in nefrazeološke (npr. hišna miš, integralna čelada, kmetija odprtih vrat, novi tango). Razdelek Frazeologija prinaša prikaz frazeoloških in paremioloških enot, ki v svoji zgradbi vključujejo katero od iztočničnih besed, njihove ustaljene variante in nekatere tipe frazeoloških pretvorb. Prikazane so v osnovni obliki, ki je v gradivskih virih praviloma tudi najpogostejša. Variantne oblike so razporejene po frekvenčnem merilu od najpogostejše navzdol. Variantne besednozvezne frazeološke enote so prikazane tudi v strnjenem shematskem zapisu (npr. še/tudi slepec vidi (kaj) | še/tudi slepcu je jasno (kaj)). V tem zapisu poševnica (/) prikazuje sestavinske variante (največ tri), pokončnica (|) označuje skladenjske in druge variante, pri katerih bi bil zapis s poševnico lahko manj razumljiv, v navadnih oklepajih () pa so prikazane neobvezne sestavine frazeoloških enot. Pragmatični frazemi (npr. Oh in sploh!, Ustavite konje! ) in paremiološke enote (Komedija je končana. , Za dobrim konjem se vedno praši. ) so v osnovni obliki in variantah zapisani z veliko začetnico in končnim ločilom, ki označuje njihov značilni skladenjski naklon. Stavčni zgledi prikazujejo tipično besedilno realizacijo frazeoloških in paremioloških enot ter njihovih variant. Raba frazeoloških in paremioloških enot v jeziku je stilno zaznamovana, na kar implicitno opozarja že njihova umestitev v poseben razdelek. Osnovna oblika in frazeološke variante so označene z ekspresivnimi kvalifikatorji ( ljubkovalno, slabšalno, evfemistično, ironično, šaljivo, privzdignjeno, vulgarno), kadar je mogoče natančneje določiti njihovo slogovno vrednost (evfemistično imeti ga pod kapo, slabšalno Kmet je kmet. ). Družbenostna kvalifikatorja ( manj formalno, neformalno) se uporabljata zlasti za prikaz razmerja med različnimi stopnjami formalnosti v okviru frazeoloških variant, npr. neformalno švicati kot konj : potiti se kot konj. Pri glagolskih frazemih je s slovničnim pojasnilom v dovršni obliki oziroma v nedovršni obliki opozorjeno na vidske variante frazema. Slovarske oznake in pojasnila Slovarske oznake in pojasnila1 na ravni slovarske iztočnice, pomenov ali podpomenov eno- in večbesednih leksikalnih enot prinašajo slovnične opredelitve slovarskih enot in podatke o specifični, tj. zaznamovani rabi jezikovnih enot v knjižnih besedilih. 1 Nabor slovarskih oznak za Slovar slovenskega knjižnega jezika 2023 je bil glede na Koncept novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika deloma prenovljen. Spremembe so predstavljene v prispevkih Tipologija slovarskih oznak za tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) (Gliha Komac in Divjak Race 2022) in Teoretična izhodišča za kvalificiranje v eSSKJ (Divjak Race 2023). 7 Slovnične oznake in slovnična pojasnila opredeljujejo besedno vrsto, slovnične kategorialne lastnosti ter nekatere druge slovnične posebnosti in omejitve obravnavanih leksikalnih enot, kot jih izkazuje jezikovno gradivo. Kvalifikatorji in kvalifikatorska pojasnila prinašajo podatke o slogovni zaznamovanosti leksikalnih enot, njihovih pomenov in podpomenov, in sicer z družbenostnega, prostorskega, časovnega, področnega in konotativnega vidika. Z družbenostnima kvalifikatorjema manj formalno in neformalno so označene leksikalne enote, pomeni in podpomeni, ki so tipični za sporazumevalne položaje z različnimi stopnjami znižane formalnosti, uradnosti in medosebne distance. Leksikalne enote, pomeni in podpomeni, označeni s kvalifikatorjem manj formalno, se navadno uporabljajo pri neposrednem sporazumevanju, ko je v ospredju gospodarnost izražanja. Navadno so rezultat poenobesedenja in izraznega krajšanja, na pomenski ravni pa posploševanja, npr. arabec < arabski konj, trojanec < trojanski konj in konj < konjska moč. Načeloma lahko te enote nadomestimo z nevtralnim sinonimom, ki je pomensko jasnejši in nedvoumen. Leksikalne enote, pomeni in podpomeni, označeni s kvalifikatorjem neformalno, se navadno uporabljajo pri spontanem neposrednem sporazumevanju v bolj sproščenem vzdušju, v splošno rabo pa pogosto prehajajo iz različnih družbenih – navadno interesno, strokovno, starostno prostorsko ipd. določenih – skupin jezikovnih uporabnikov. Npr. marela ‘dežnik’, špeh ‘podkožno maščobno tkivo pri živali, zlasti pri prašiču’, šminker ‘kdor si prizadeva vzbujati pozornost z izbranim videzom, načinom oblačenja, obnašanja ali se mu to pripisuje’. Načeloma imajo te enote v knjižni rabi nevtralni sinonim. S terminološkimi kvalifikatorji (v obliki iz + strokovno področje) so označene leksikalne enote, pomeni in podpomeni, ki v splošno rabo prehajajo s specializiranih, strokovnih področij. Npr. iz medicine astigmatizem, iz jezikoslovja izglagolski samostalnik. Ekspresivni kvalifikatorji označujejo leksikalne enote, pomene in podpomene, s katerimi jezikovni uporabnik razkriva svoje vrednotenje ubesedene pojavnosti ( ekspresivno, ljubkovalno, slabšalno) in/ali svojo zavedno ali nezavedno sporazumevalno strategijo oz. način ubesedovanja ( evfemistično, ironično, privzdignjeno, šaljivo, vulgarno). Npr. mišek ljubkovalno ‘otrok’, bedastoča slabšalno ‘neumno govorjenje ali ravnanje’, jebiga vulgarno ‘izraža, da je govorec sprijaznjen z neprijetno situacijo’. S časovnim kvalifikatorjem starinsko so označeni časovno odmaknjeni izrazi, pomeni in podpomeni, ki so v rabi še prisotni, a imajo v sodobnem jeziku načeloma nevtralni sinonim (žalibog ‘izraža, da govorec obžaluje, kar je vsebina povedanega’). S prostorskimi kvalifikatorji ( koroško, štajersko, primorsko ipd.) so označene leksikalne enote, pomeni in podpomeni, ki se primarno uporabljajo na zemljepisno omejenem območju. V splošni rabi so tipične za neformalno sporazumevanje, zato se prostorski kvalifikatorji navadno kombinirajo z družbenostnim kvalifikatorjem neformalno (oštja neformalno, primorsko ‘izraža, da je govorec zaradi kake zunanje okoliščine nejevoljen, nestrpen’). 8 Z normativnimi kvalifikatorji ( in, tudi, glej) je označeno razmerje med dvojnicami. Kvalifikatorska pojasnila so namenjena podrobnejši časovni in prostorski opredelitvi pomena ( od leta X do leta X, nekdaj, v X okolju ipd.) ter posredovanju podatka o vezanosti jezikovne enote na določeno besedilno vrsto (npr. zlasti v pravljicah). Npr. hozana v krščanskih besedilih ‘uporablja se, ko govorec slavi, poveličuje Boga’, šlem nekdaj ‘kovinsko pokrivalo za zaščito glave in zatilja’. Normativnost Normativni podatki so v slovarju prikazani s hierarhijo navajanja in vrednotenja dvojnic knjižnega jezika z normativnimi kvalifikatorji ( in, tudi, glej) ter s pojasnili v okviru razdelka Normativnost. Dvojnice so lahko pisne (npr. tokata/toccata, etuda/etida), izgovorne (npr. klobúčarka/ klobučárka, kmétič/kmetìč, bôrov/bórov), oblikoslovne (npr. šêrpa šêrpe/šêrpa) in druge. Uvaja jih normativni kvalifikator. Lahko so opredeljene kot enakovredne (kvalifikator in) ali neprednostne (kvalifikator tudi), samo pri pisnih dvojnicah pa tudi kot prednostne (kvalifikator glej). Pisne dvojnice so celostno obravnavane v samostojnih slovarskih sestavkih. Na obstoj dvojničnega razmerja je uporabnik opozorjen tudi pri stalnih besednih zvezah. Besedotvorje V razdelku Besedotvorje so prikazani feminativi, maskulinativi (klobučar – klobučarka), manjšalnice (koder – kodrček) in svojilni pridevniki (miška – miškin), ki se v analiziranem gradivu pojavljajo dovolj pogosto. Termina feminativ in maskulinativ sta rabljena v širšem smislu in zajemata tudi primere vzporedne tvorbe (kostanjar – kostanjarka, kostanjarica). Feminativi, svojilni pridevniki in manjšalnice so navedeni pri parnih samostalnikih moškega spola, ne pa tudi obratno. V razdelku so tudi pari, pri katerih je zaradi družbenih razmer kot prvi obstajal ženski par. V teh primerih so parni samostalniki navedeni tako pri samostalnikih moškega kot ženskega spola. Etimologija Etimološki razdelek prinaša etimološke osvetlitve, tj. strnjene informacije o izvoru besed. Zasnovane so po načelu kontinuitete navedbe jezika in pomena. To pomeni, da ležeče prikazano besedno gradivo, ki ni pomensko razloženo, pomeni isto kot prva ležeče prikazana beseda ali besedna zveza na njegovi levi, in da besedno gradivo, ki ni opredeljeno glede na jezik, pripada istemu jeziku kot besedno gradivo pred njim. Če prva ležeče prikazana beseda etimološke osvetlitve ni pomensko razložena, je njen pomen enak ali vsaj zelo podoben pomenu slovarske iztočnice. Če jezik ni posebej opredeljen, je slovenski. Kotnik v levo (<) pomeni, da je to, kar stoji na njegovi levi strani, nastalo v rednem jezikovnem razvoju iz tistega, kar stoji na njegovi desni, enojna narekovaja na začetku in koncu besede (ʽ ʼ) sta navednici za pomen, zvezdica (*) stoji pred neizpričano, rekonstruirano besedo, njenim delom ali pomenom. Enačaj (=) pomeni, da ima to, kar stoji na njegovi levi, isti izvor kot to, kar stoji na njegovi desni, vezaj (-) je znak za morfemsko mejo, znak plus (+) uvaja v zlaganje ali sestavo. 9 Etimološke osvetlitve v slovarju so sklicevalne (sklic na besedo, ki je obravnavana na drugem mestu v slovarju) in polne. Sklicevalne etimološke osvetlitve vsebujejo navedbo motivirajočega leksema, tj. besede ali njenega dela, iz katerega je tvorjena dana beseda. Nadaljnja pojasnila o izvoru dane besede ali njenega dela torej najdemo pri besedi, na katero kaže sklic. Če je potrebno, je sklicu dodano pojasnilo. Iz starejših jezikovnih plasti podedovane besede imajo polne etimološke osvetlitve, ki segajo do izvora, vendar najdlje do indoevropskega prajezika. V primerih, pri katerih etimološka osvetlitev brez dodatnih podatkov za razumevanje nastanka besede ne bi zadoščala, so besedilu dodana enciklopedična pojasnila. 10 Slovar ahm; tudi ahem medmet ▪ Ker smo se že nekaj menili, sem si rekel, pa ajde, P gremo pogledat na to Rakitno. OMEN 1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege IZVOR ▪ Oklevala je. »Ahm, saj vam ne bi bilo odveč, če se ↑hajde vidiva čez kak mesec ali dva, ko bom bolj spodobnega videza.« àjoj in ajòj in àjôj medmet ▪ Ahm, no, saj veste, čisto vse res ni za objavo. P 2. OMEN izraža, da se govorec uspe česa spomniti, 1. izraža, da govorec česa ne odobrava, se navadno nenadoma zgraža, negoduje ▪ »Ahm, zdaj sem se spomnil,« se je veselo zasmejal, ▪ Saj ga skoraj ni človeka v tej vladi brez afere. Kam »natanko tako je rekel!« nas ti peljejo, ajoj! ▪ Ahm, pa še to. Spet se vidimo v torek. ▪ Policija pa nič. Ajoj, in kaj se bo zgodilo. Nič, prav 3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj nič. popravi svojo namerno napako z namenom ▪ Ajoj, kako nizek nivo novinarstva! pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike 1.1. izraža, da govorec obžaluje kaj ▪ ▪ Kakšen nasmešek se mu je moral zarisati na obrazu, »Ajoj, jaz sem vam hotel pomagati, pa sem vas ko je ugotovil, da se mu je ponudila brezplačna, ahm, skoraj ubil,« stoka. brezpravna tarča. ▪ Preveč je stegoval jezik in s tem povzročal podjetju, IZVOR ahm, vladi, poslovno škodo. ↑a + ↑joj 4. kot členek, manj formalno uporablja se, ko govorec pritrjuje, soglaša alelúja medmet ▪ »Si jo videl?« – »Ahm. Prijazno je govorila z mano in [alelúja] rekla, naj še pridem.« POMEN ▪ »Čakate avtobus?« sem jo vprašal. »Ahm. Pred 1. zlasti v krščanskih besedilih izraža, da govorec občuti nosom mi je odpeljal.« ▪ »Ahm, ahm, ahm,« je pritrjeval. radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih ▪ Gospod je vstal, aleluja! ▪ Prišel bo majhen po telesu in velik po dejanjih. Prišel IZVOR bo in združil ljudstvi iz knjige. Aleluja! ↑a + ↑hm ▪ Sledila je sveta maša in veseli pozdrav »aleluja« Gospodu, ki je vstal od mrtvih. àjde; glej àjd; glej àjdi; glej hàjd; glej hàjdi medmet 2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, POMEN prijetno presenečen 1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga ▪ Aleluja, tekma je bila odlična. spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z ▪ »O aleluja, to pa je vino, to!« sem občudujoče mesta vzkliknil. ▪ Aleluja, že dvanajst dni ne kadim in nikotina sploh ▪ »Ajde, gremo!« je dejala ena izmed pohodnic. ne pogrešam. ▪ Ajde, odpelji avto na parking. ▪ Tukaj imamo mikrofon, ampak kdo bo pa pel? Ajde, 2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se ti si najmlajši, ti boš. je kaj končno zgodilo 2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju ▪ Z drobnimi očesci čaka, da doumem besedno neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod igro, in ko se zasmejem, se zakrohota: Aleluja! ▪ Metle in smetnjake v roke pa ajde pometat ulice, ki ▪ Končno sem zlezel na Triglav! Aleluja. ste jih nasmetili. 2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj ▪ A bojo nezaposlenim kupili superge pa ajde v ▪ Lahko samo rečem eno: aleluja za mojo taščo! gmajno lavfat? Tale njen sin obvlada vse, od pospravljanja in 3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pranja do nakupovanja. pozdravi koga, zlasti znanca ▪ Aleluja za avtomobilsko asistenco! Res da sem ▪ Ostanite še naprej takšni, kot ste. Ajde. čakala slabo uro, a so mi pripeljali nadomestni ▪ Ajde, lep dan še naprej. avto in odpeljali mojega na servis. 4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno 3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, strinjanje nezaslišano, nesprejemljivo ▪ Ajde, velja. 12 ▪ Predrzni tat je občankama iz rok iztrgal torbico in ▪ Brez posveta z zdravnikom aluminijevega pobegnil. Oškodoval ju je za okoli tisoč evrov. Aleluja. hidroksida ne bi smeli uporabljati dalj kot 4 tedne. ▪ Ne morem verjeti, da lahko to napiše kaka mamica. ▪ Večina ponev na testu je iz aluminija oziroma iz Aleluja. aluminijeve zlitine. 4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev ⏵ priredna zveza ▪ Velikonočna aleluja nam je poživljala vero v aluminijev in magnezijev posmrtno življenje. ▪ Zaradi tehnološkega razvoja aluminijeve in ▪ S slovesnim spevom aleluja se začenja velikonočno magnezijeve litine postajajo čedalje cenejše in praznovanje. zato primerne tudi za izdelke v nižjih cenovnih ▪ Zbor zapoje alelujo. razredih. 5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih 1.1. ki je iz aluminija ali vsebuje aluminij posušenih olupkov repe ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Za kosilo na veliko soboto in za zajtrk na veliko noč aluminijeva folija | aluminijeva pločevina je bila aleluja, ki so jo gospodinje pripravile iz ▪ Meso vzamemo iz posode in ga zavijemo v posušenih repnih olupkov. aluminijevo folijo. ▪ V zimskem času pripravijo koline, ob prazniku pa ▪ V zadnjem času gre razvoj v smeri gradnje velikonočno alelujo, ki jo skuhajo le še redkokje. samonosnih karoserij iz aluminijeve pločevine. ▪ Poleg prate doma skuhajo alelujo iz repnih olupkov in naredijo hrenovo prilogo z jabolki. IZGOVOR IN OBLIKE 6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča JAKOSTNO ▪ Zlata kolajna je aleluja! [alumínije alumínijeva alumínijevo] ▪ Če bom tako tekmo ponovil, bo to aleluja. IPA: [aluˈmiːnijɛ aluˈmiːnijɛʋa aluˈmiːnijɛʋɔ] ▪ Po dolgem velikonočnem postu bo le dočakala svojo OSNOVNIK alelujo in šla z njim pred oltar. moški spol ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: alumínijev JAKOSTNO RODILNIK: alumínijevega [alelúja] DAJALNIK: alumínijevemu IPA: [alɛˈluːja] TOŽILNIK: alumínijev TONEMSKO živo alumínijevega [alelȗja] MESTNIK: pri alumínijevem IPA: [alɛlúːjà] ORODNIK: z alumínijevim dvojina IZVOR IMENOVALNIK: alumínijeva prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. RODILNIK: alumínijevih allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ DAJALNIK: alumínijevima TOŽILNIK: alumínijeva àlo MESTNIK: pri alumínijevih in aló medmet ORODNIK: z alumínijevima POMEN množina neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti IMENOVALNIK: alumínijevi pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu RODILNIK: alumínijevih ▪ Alo, punce ... a ne bi morale biti zdajle v šoli? DAJALNIK: alumínijevim ▪ Alo, fantje, ne se kregati. TOŽILNIK: alumínijeve MESTNIK: pri alumínijevih IZVOR ORODNIK: z alumínijevimi prevzeto iz it. allo iz ↑halo ženski spol ednina IMENOVALNIK: alumínijeva alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik RODILNIK: alumínijeve [alumínije alumínijeva alumínijevo] DAJALNIK: alumínijevi POMEN TOŽILNIK: alumínijevo 1. ki je v zvezi z aluminijem MESTNIK: pri alumínijevi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z alumínijevo aluminijev hidroksid, klorid, oksid | aluminijev dvojina silikat, sulfat | aluminijeva ruda | aluminijeva sol, IMENOVALNIK: alumínijevi spojina, zlitina RODILNIK: alumínijevih DAJALNIK: alumínijevima 13 TOŽILNIK: alumínijevi ORODNIK: z alumínijevimi MESTNIK: pri alumínijevih ženski spol ORODNIK: z alumínijevima ednina množina IMENOVALNIK: alumínijeva IMENOVALNIK: alumínijeve RODILNIK: alumínijeve RODILNIK: alumínijevih DAJALNIK: alumínijevi DAJALNIK: alumínijevim TOŽILNIK: alumínijevo TOŽILNIK: alumínijeve MESTNIK: pri alumínijevi MESTNIK: pri alumínijevih ORODNIK: z alumínijevo ORODNIK: z alumínijevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: alumínijevi ednina RODILNIK: alumínijevih IMENOVALNIK: alumínijevo DAJALNIK: alumínijevima RODILNIK: alumínijevega TOŽILNIK: alumínijevi DAJALNIK: alumínijevemu MESTNIK: pri alumínijevih TOŽILNIK: alumínijevo ORODNIK: z alumínijevima MESTNIK: pri alumínijevem množina ORODNIK: z alumínijevim IMENOVALNIK: alumínijeve dvojina RODILNIK: alumínijevih IMENOVALNIK: alumínijevi DAJALNIK: alumínijevim RODILNIK: alumínijevih TOŽILNIK: alumínijeve DAJALNIK: alumínijevima MESTNIK: pri alumínijevih TOŽILNIK: alumínijevi ORODNIK: z alumínijevimi MESTNIK: pri alumínijevih srednji spol ORODNIK: z alumínijevima ednina množina IMENOVALNIK: alumínijevo IMENOVALNIK: alumínijeva RODILNIK: alumínijevega RODILNIK: alumínijevih DAJALNIK: alumínijevemu DAJALNIK: alumínijevim TOŽILNIK: alumínijevo TOŽILNIK: alumínijeva MESTNIK: pri alumínijevem MESTNIK: pri alumínijevih ORODNIK: z alumínijevim ORODNIK: z alumínijevimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: alumínijevi [alumínije alumínijeva alumínijevo] RODILNIK: alumínijevih IPA: [alumìːníjɛ alumìːníjɛʋa alumìːníjɛʋɔ] DAJALNIK: alumínijevima OSNOVNIK TOŽILNIK: alumínijevi moški spol MESTNIK: pri alumínijevih ednina ORODNIK: z alumínijevima IMENOVALNIK: alumínijev množina RODILNIK: alumínijevega IMENOVALNIK: alumínijeva DAJALNIK: alumínijevemu RODILNIK: alumínijevih TOŽILNIK: alumínijev DAJALNIK: alumínijevim živo alumínijevega TOŽILNIK: alumínijeva MESTNIK: pri alumínijevem MESTNIK: pri alumínijevih ORODNIK: z alumínijevim ORODNIK: z alumínijevimi dvojina IMENOVALNIK: alumínijeva IZVOR RODILNIK: alumínijevih ↑aluminij DAJALNIK: alumínijevima TOŽILNIK: alumínijeva MESTNIK: pri alumínijevih amaránt amaránta samostalnik moškega spola ORODNIK: z alumínijevima [amaránt] množina POMEN IMENOVALNIK: alumínijevi 1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji RODILNIK: alumínijevih navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi DAJALNIK: alumínijevim semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. TOŽILNIK: alumínijeve Amaranthus MESTNIK: pri alumínijevih 14 ▪ Amarant ali ščir je stara kulturna rastlina, ki je bila MESTNIK: pri amarántih tudi pri amarȃntih priljubljena v predkolumbovskih civilizacijah. ORODNIK: z amarántoma ▪ Semena amaranta lahko zmeljemo v moko, iz katere množina pripravimo kruh in pecivo, kalčki in listi te rastline pa IMENOVALNIK: amaránti so odlični v solati. RODILNIK: amarántov tudi amarȃntov 1.1. semena te rastline kot hrana, jed DAJALNIK: amarántom ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: amaránte ▪ Kuhan amarant zabelimo in začinimo po MESTNIK: pri amarántih tudi pri amarȃntih okusu. ORODNIK: z amaránti tudi z amarȃnti ▪ Če sladkemu amarantu dodamo nastrgana in [amarȃnt] jabolka ali zmečkan tofu, ga lahko uporabimo tudi kot nadev za zavitek ali pito. IPA: [amaɾáːnt] ▪▪▪ (tonemska dvojnica) ▪ Amarant ne vsebuje glutena, zato se v zadnjih ednina letih vse pogosteje uporablja tudi za dietetične IMENOVALNIK: amarȃnt izdelke. RODILNIK: amarȃnta DAJALNIK: amarȃntu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: amarȃnt JAKOSTNO [amaránt] MESTNIK: pri amarȃntu ORODNIK: z amarȃntom IPA: [amaˈɾaːnt] dvojina ednina IMENOVALNIK: amarȃnta IMENOVALNIK: amaránt RODILNIK: amarȃntov RODILNIK: amaránta DAJALNIK: amarȃntoma DAJALNIK: amarántu TOŽILNIK: amarȃnta TOŽILNIK: amaránt MESTNIK: pri amarȃntih MESTNIK: pri amarántu ORODNIK: z amarȃntoma ORODNIK: z amarántom množina dvojina IMENOVALNIK: amarȃnti IMENOVALNIK: amaránta RODILNIK: amarȃntov RODILNIK: amarántov DAJALNIK: amarȃntom DAJALNIK: amarántoma TOŽILNIK: amarȃnte TOŽILNIK: amaránta MESTNIK: pri amarȃntih MESTNIK: pri amarántih ORODNIK: z amarȃnti ORODNIK: z amarántoma množina IZVOR IMENOVALNIK: amaránti prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus RODILNIK: amarántov ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz DAJALNIK: amarántom gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’ TOŽILNIK: amaránte MESTNIK: pri amarántih ORODNIK: z amaránti Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola TONEMSKO [amêrika] [amaránt] IPA: [amaɾàːnt] IZGOVOR IN OBLIKE ednina JAKOSTNO IMENOVALNIK: amaránt [amêrika] RODILNIK: amaránta IPA: [aˈmɛːɾika] DAJALNIK: amarántu ednina TOŽILNIK: amaránt IMENOVALNIK: Amêrika MESTNIK: pri amarántu RODILNIK: Amêrike ORODNIK: z amarántom DAJALNIK: Amêriki dvojina TOŽILNIK: Amêriko IMENOVALNIK: amaránta MESTNIK: pri Amêriki RODILNIK: amarántov tudi amarȃntov ORODNIK: z Amêriko DAJALNIK: amarántoma dvojina TOŽILNIK: amaránta IMENOVALNIK: Amêriki 15 RODILNIK: Amêrik ▪ Usnjeno oblazinjenje bi zavoljo njegovega prestiža DAJALNIK: Amêrikama naročili takoj, če bi račun lahko poslali stricu iz TOŽILNIK: Amêriki Amerike. MESTNIK: pri Amêrikah ▪ Morda »strica iz Amerike« ne bo, morda pa gre le za ORODNIK: z Amêrikama izhod v sili za izplačilo letošnjih obveznosti. množina IMENOVALNIK: Amêrike teta iz Amerike RODILNIK: Amêrik 1. bogata, radodarna ženska; kdor materialno, DAJALNIK: Amêrikam finančno podpira koga ali kaj TOŽILNIK: Amêrike ▪ Ko jim je končno uspelo najti čas za nas, smo jih bili MESTNIK: pri Amêrikah veseli vsaj tako kot tete iz Amerike. ORODNIK: z Amêrikami ▪ Glede želja se država enkrat vede kot teta iz TONEMSKO Amerike, ki ji denar tako rekoč visi iz žepa, drugič pa [amȇrika] kot zbegan, nekoliko nevrotičen in povsem nemočen IPA: [amːɾìka] kolos. ednina ▪ Posestvo ima 311 hektarjev zemljišč, ima tudi dva IMENOVALNIK: Amȇrika hotela in igrišče za golf, a pristojni kljub temu iščejo RODILNIK: Amȇrike teto iz Amerike, ki bi jim dala denar. DAJALNIK: Amȇriki 2. evfemistično menstruacija TOŽILNIK: Amȇriko ▪ Zagotovo vas bo obiskala »teta iz Amerike«, če vam MESTNIK: pri Amȇriki nagaja napet trebuh, nespečnost ali glavobol. Nasvet: ORODNIK: z Amȇriko pokukajte na koledarček in ugotovite, kako na vas dvojina vplivajo faze menstrualnega ciklusa. IMENOVALNIK: Amȇriki RODILNIK: Amȇrik IZVOR DAJALNIK: Amȇrikama prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. TOŽILNIK: Amȇriki Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od MESTNIK: pri Amȇrikah 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu ORODNIK: z Amȇrikama Vespucciju (1454–1551) množina IMENOVALNIK: Amȇrike RODILNIK: Amȇrik angélika angélike samostalnik ženskega spola DAJALNIK: Amȇrikam [angélika] TOŽILNIK: Amȇrike POMEN MESTNIK: pri Amȇrikah 1. zdravilna rastlina z višjim steblom in ORODNIK: z Amȇrikami zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica FRAZEOLOGIJA archangelica ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku odkriti/odkrivati Ameriko korenina angelike odkriti Ameriko ▪ Meni je všeč napitek iz korenin angelike, v nedovršni obliki odkrivati Ameriko namočenih v žganje. ugotoviti, najti kaj novega, presenetljivega; na ▪▪▪ novo odkriti kaj, kar je bilo že znano ▪ Pekočo zgago prežene tudi čaj iz angelike. ▪ Vseh podrobnosti najine peke orehove potice se niti ▪ Oči je treba zavarovati pred vsakim stikom s ne spominjam več. Zdelo se mi je, kot bi odkrila tekočino, v kateri smo kuhali ali namakali angeliko. Ameriko. 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline ▪ »Gospa, najprej greste čez rdečo luč, nato mi ▪ V ljudski medicini velja angelika za učinkovito poveste še napačne osebne podatke.« Policaj, misleč, zdravilo za želodec, ki preprečuje napenjanje in da je odkril Ameriko, z nasmeškom pripomni: »Zdaj težave z vetrovi. sem vas pa dobil.« ▪ Angelika pomaga pri bolezni prebavil, pri ▪ Pri kriznem ukrepanju ni časa, da bo kdo odkrival napenjanju, zdravljenju ledvic, srca in krvnega Ameriko. obtoka. stric iz Amerike IZGOVOR IN OBLIKE bogata, radodarna oseba; kdor materialno, JAKOSTNO finančno podpira koga ali kaj [angélika] 16 IPA: [aŋˈgeːlika] dvojina ednina IMENOVALNIK: angliki IMENOVALNIK: angélika RODILNIK: anglik RODILNIK: angélike DAJALNIK: anglikama DAJALNIK: angéliki TOŽILNIK: angliki TOŽILNIK: angéliko MESTNIK: pri anglikah MESTNIK: pri angéliki ORODNIK: z anglikama ORODNIK: z angéliko množina dvojina IMENOVALNIK: anglike IMENOVALNIK: angéliki RODILNIK: anglik RODILNIK: angélik DAJALNIK: anglikam DAJALNIK: angélikama TOŽILNIK: anglike TOŽILNIK: angéliki MESTNIK: pri anglikah MESTNIK: pri angélikah ORODNIK: z anglikami ORODNIK: z angélikama množina IZVOR IMENOVALNIK: angélike prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica RODILNIK: angélik ‛angelska (rastlina)’ DAJALNIK: angélikam TOŽILNIK: angélike MESTNIK: pri angélikah ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola ORODNIK: z angélikami [ántiperspiránt] TONEMSKO POMEN [anglika] sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod IPA: [aŋgèːlíka] pazduho ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: anglika uporaba antiperspirantov RODILNIK: anglike ▪ Pri uporabi antiperspirantov je potrebna DAJALNIK: angliki previdnost, saj lahko pretirano nanašanje povzroči TOŽILNIK: angliko povečanje žlez znojnic in njihovo vnetje. MESTNIK: pri angliki ▪ Raba antiperspiranta je primerna na mestih, kjer ORODNIK: z angliko se močno znojite. dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: angliki ▪ Antiperspiranti preprečujejo znojenje in s tem RODILNIK: anglik izločanje strupenih snovi iz telesa. DAJALNIK: anglikama ▪ Antiperspiranti delujejo tako, da pore zaprejo in TOŽILNIK: angliki tako potu fizično preprečijo, da bi ušel iz telesa. MESTNIK: pri anglikah ▪▪▪ ORODNIK: z anglikama ▪ Mnogi ne ločijo med antiperspirantom in množina deodorantom, misleč, da gre za eno in isto sredstvo IMENOVALNIK: anglike proti potenju. RODILNIK: anglik DAJALNIK: anglikam IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: anglike JAKOSTNO MESTNIK: pri anglikah [ántiperspiránt] ORODNIK: z anglikami IPA: [ˈaːntipɛɾspiˈɾaːnt] in ednina [anglika] IMENOVALNIK: ántiperspiránt IPA: [aŋgéːlìka] RODILNIK: ántiperspiránta DAJALNIK: ántiperspirántu (tonemska dvojnica) TOŽILNIK: ántiperspiránt ednina MESTNIK: pri ántiperspirántu IMENOVALNIK: anglika ORODNIK: z ántiperspirántom RODILNIK: anglike dvojina DAJALNIK: angliki IMENOVALNIK: ántiperspiránta TOŽILNIK: angliko RODILNIK: ántiperspirántov MESTNIK: pri angliki DAJALNIK: ántiperspirántoma ORODNIK: z angliko TOŽILNIK: ántiperspiránta 17 MESTNIK: pri ántiperspirántih ▪▪▪ ORODNIK: z ántiperspirántoma ▪ Andaluzijec, neapolitanec in arabec so lipicanca množina pomembno sooblikovali, osnovo pa mu je dal domači IMENOVALNIK: ántiperspiránti avtohtoni kraški konj. RODILNIK: ántiperspirántov ▪ Andaluzijci so se razvili s križanjem domačih čred s DAJALNIK: ántiperspirántom pasmo arabec. TOŽILNIK: ántiperspiránte MESTNIK: pri ántiperspirántih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z ántiperspiránti JAKOSTNO TONEMSKO [arábəc] [ȃntiperspiránt] IPA: [aˈɾaːbəʦ] IPA: [áːntìpɛɾspiɾàːnt] ednina ednina IMENOVALNIK: arábec IMENOVALNIK: ȃntiperspiránt RODILNIK: arábca RODILNIK: ȃntiperspiránta DAJALNIK: arábcu DAJALNIK: ȃntiperspirántu TOŽILNIK: arábca TOŽILNIK: ȃntiperspiránt MESTNIK: pri arábcu MESTNIK: pri ȃntiperspirántu ORODNIK: z arábcem ORODNIK: z ȃntiperspirántom dvojina dvojina IMENOVALNIK: arábca IMENOVALNIK: ȃntiperspiránta RODILNIK: arábcev RODILNIK: ȃntiperspirántov tudi ȃntiperspirȃntov DAJALNIK: arábcema DAJALNIK: ȃntiperspirántoma TOŽILNIK: arábca TOŽILNIK: ȃntiperspiránta MESTNIK: pri arábcih MESTNIK: pri ȃntiperspirántih tudi pri ORODNIK: z arábcema ȃntiperspirȃntih množina ORODNIK: z ȃntiperspirántoma IMENOVALNIK: arábci množina RODILNIK: arábcev IMENOVALNIK: ȃntiperspiránti DAJALNIK: arábcem RODILNIK: ȃntiperspirántov tudi ȃntiperspirȃntov TOŽILNIK: arábce DAJALNIK: ȃntiperspirántom MESTNIK: pri arábcih TOŽILNIK: ȃntiperspiránte ORODNIK: z arábci MESTNIK: pri ȃntiperspirántih tudi pri TONEMSKO ȃntiperspirȃntih [arȃbəc] ORODNIK: z ȃntiperspiránti tudi z ȃntiperspirȃnti IPA: [aɾáːbʦ] ednina IZVOR IMENOVALNIK: arȃbec prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí RODILNIK: arȃbca ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, DAJALNIK: arȃbcu prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’ TOŽILNIK: arȃbca MESTNIK: pri arȃbcu arábec ORODNIK: z arȃbcem arábca samostalnik moškega spola dvojina [arábəc] IMENOVALNIK: arȃbca POMEN RODILNIK: arȃbcev manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo DAJALNIK: arȃbcema nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SIN.: arabski TOŽILNIK: arȃbca konj MESTNIK: pri arȃbcih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z arȃbcema ▪ Polnokrvni arabec je najpomembnejši konj v množina zgodovini vzreje konj. IMENOVALNIK: arȃbci ▪ Pred petimi leti je kupil prvega čistokrvnega RODILNIK: arȃbcev arabca, zdaj jih ima 17. DAJALNIK: arȃbcem ▪ Zgradil bo lepo hišo z vodnjakom na dvorišču in TOŽILNIK: arȃbce gojil iskre arabce. MESTNIK: pri arȃbcih ORODNIK: z arȃbci 18 IZVOR TONEMSKO poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem [ȁstigmatízəm] polotoku, ker je pradomovina te pasme IPA: [ástìgmatìːzm] ednina àstigmatízem àstigmatízma IMENOVALNIK: ȁstigmatízem samostalnik moškega spola [àstigmatízəm] RODILNIK: ȁstigmatízma DAJALNIK: ȁstigmatízmu POMEN TOŽILNIK: ȁstigmatízem 1. iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi MESTNIK: pri ȁstigmatízmu neenakomerne upognjenosti roženice pojavi ORODNIK: z ȁstigmatízmom neoster, nejasen vid dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: ȁstigmatízma korigirati astigmatizem RODILNIK: ȁstigmatízmov tudi ȁstigmatȋzmov ▪ S cilindrično lečo pogosto lahko korigiramo DAJALNIK: ȁstigmatízmoma astigmatizem. TOŽILNIK: ȁstigmatízma ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri ȁstigmatízmih tudi pri ȁstigmatȋzmih daljnovidnost in astigmatizem, kratkovidnost in ORODNIK: z ȁstigmatízmoma astigmatizem množina ▪ Najpogostejše napake očesa so daljnovidnost, IMENOVALNIK: ȁstigmatízmi kratkovidnost, astigmatizem in barvna slepota. RODILNIK: ȁstigmatízmov tudi ȁstigmatȋzmov ▪▪▪ DAJALNIK: ȁstigmatízmom ▪ Oseba z astigmatizmom lahko vidi vodoravne vrste TOŽILNIK: ȁstigmatízme ostro, navpične pa so neostre. MESTNIK: pri ȁstigmatízmih tudi pri ȁstigmatȋzmih 2. iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se ORODNIK: z ȁstigmatízmi tudi z ȁstigmatȋzmi širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča IZVOR ▪ Nekateri starejši osciloskopi imajo za korigiranje prevzeto nem. Astigmatismus iz gr. a.. ‛ne..’ + astigmatizma potenciometer, ki ga nastavimo tako, da tvorjenka iz gr. stígma ‛točka, madež’ žarek najprej močno defokusiramo, šele potem ostrino naravnamo na najugodnejšo vrednost. àufbíks medmet IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO 1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga [àstigmatízəm] k pretepu, zlasti množičnemu IPA: [ˈastigmaˈtiːzəm] ▪ Potem je običajno nekdo zavpil: »Aufbiks!« in že je ednina padalo vsevprek. IMENOVALNIK: àstigmatízem ▪ Včeraj je hodil po vasi, vpil »aufbiks« in hotel imeti RODILNIK: àstigmatízma na vsak način pretep. DAJALNIK: àstigmatízmu 2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev TOŽILNIK: àstigmatízem izjave, zlasti ob odobravanju MESTNIK: pri àstigmatízmu ▪ Štajerci moramo skupaj držati, aufbiks! ORODNIK: z àstigmatízmom ▪ Aufbiks! me je navdušil, ker sem se poučila o dvojina dogodkih v našem mestu v obdobju, ki se z današnje IMENOVALNIK: àstigmatízma perspektive zdi precej romantično. RODILNIK: àstigmatízmov 3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti DAJALNIK: àstigmatízmoma množični TOŽILNIK: àstigmatízma ▪ Policisti imajo zaradi aufbiksov veliko dela. MESTNIK: pri àstigmatízmih ORODNIK: z àstigmatízmoma 3.1. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno nasilje množina ▪ Obstaja skupina mladih in manj mladih ljudi, za IMENOVALNIK: àstigmatízmi katere je provokacija način življenja, aufbiks pa RODILNIK: àstigmatízmov metoda sporazumevanja. DAJALNIK: àstigmatízmom 4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški TOŽILNIK: àstigmatízme ▪ Pa ne, da drugod ne bi bilo aufbiks dogodkov! V ta MESTNIK: pri àstigmatízmih lokal se po polnoči steče reka tistih, ki jim je ORODNIK: z àstigmatízmi šankiranje žal edina zabava. 19 ▪ Bili so časi, ko so mladci živahne hormone sproščali TOŽILNIK: ávtoléstvi z »aufbiks« pretepi, pri katerih tudi ni šlo brez izbitih MESTNIK: pri ávtoléstvah zob in krvi. ORODNIK: z ávtoléstvama množina FRAZEOLOGIJA IMENOVALNIK: ávtoléstve RODILNIK: ávtoléstev na aufbiks DAJALNIK: ávtoléstvam takó, da vzbuja vtis neurejenega; takó, da kaže TOŽILNIK: ávtoléstve odsotnost občutka za uglajenost, urejenost, MESTNIK: pri ávtoléstvah ustreznost ravnanja ORODNIK: z ávtoléstvami ▪ Odprla nama je kakšnih dobrih petdeset let stara TONEMSKO ženska s krvavo rdečo frizuro na aufbiks, kot da bi ji v [ȃtolstə ȃtolstve] glavo treščil grom. IPA: [áːtlèːst áːtlèːstʋ] ▪ Pri tej glasbi je zame harmonika najlepši inštrument, ednina kar jih je. Po drugi strani pa jo seveda lahko IMENOVALNIK: ȃvtolstev raztegujemo na aufbiks ter poleg krulimo in jodlamo. RODILNIK: ȃvtolstve ▪ Tako na aufbiks, kot se pri nas dela, se nikjer. DAJALNIK: ȃvtolstvi TOŽILNIK: ȃvtolstev IZVOR MESTNIK: pri ȃvtolstvi prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in ORODNIK: z ȃvtolstvijo Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’ dvojina IMENOVALNIK: ȃvtolstvi ávtoléstev RODILNIK: ȃvtolstev ávtoléstve samostalnik ženskega spola DAJALNIK: ȃvtolstvama [átoléstə átoléstve] TOŽILNIK: ȃvtolstvi POMEN MESTNIK: pri ȃvtolstvah gasilski tovornjak z raztegljivo lestvijo in košaro ORODNIK: z ȃvtolstvama za gašenje, reševanje z višin množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: ȃvtolstve gasilska avtolestev RODILNIK: ȃvtolstev ▪ Pred številnimi gosti in zbranimi občani so gasilci DAJALNIK: ȃvtolstvam uradno prevzeli in predstavili gasilsko avtolestev. TOŽILNIK: ȃvtolstve ▪ To je sodobna avtolestev, ki s svojo teleskopsko MESTNIK: pri ȃvtolstvah lestvijo, na koncu katere je delovna košara, doseže ORODNIK: z ȃvtolstvami višino 32 metrov oziroma 27 metrov reševalne in višine. [ȃtolstə ȃtolstve] ▪▪▪ IPA: [áːtléːst áːtléːstʋ] ▪ Na prizorišče so pripeljali poveljniško vozilo gasilske zveze, sedem avtocistern, avtolestev, dve tehnični (tonemska dvojnica) vozili za reševanje v prometnih nesrečah, šest vozil za ednina prevoz moštev, tri reševalna vozila in policijsko vozilo. IMENOVALNIK: ȃvtolstev RODILNIK: ȃvtolstve IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: ȃvtolstvi JAKOSTNO TOŽILNIK: ȃvtolstev [átoléstə átoléstve] MESTNIK: pri ȃvtolstvi IPA: [ˈaːtɔˈleːstə ˈaːtɔˈleːstʋɛ] ORODNIK: z ȃvtolstvijo ednina dvojina IMENOVALNIK: ávtoléstev IMENOVALNIK: ȃvtolstvi RODILNIK: ávtoléstve RODILNIK: ȃvtolstev DAJALNIK: ávtoléstvi DAJALNIK: ȃvtolstvama TOŽILNIK: ávtoléstev TOŽILNIK: ȃvtolstvi MESTNIK: pri ávtoléstvi MESTNIK: pri ȃvtolstvah ORODNIK: z ávtoléstvijo ORODNIK: z ȃvtolstvama dvojina množina IMENOVALNIK: ávtoléstvi IMENOVALNIK: ȃvtolstve RODILNIK: ávtoléstev RODILNIK: ȃvtolstev DAJALNIK: ávtoléstvama DAJALNIK: ȃvtolstvam TOŽILNIK: ȃvtolstve 20 MESTNIK: pri ȃvtolstvah dvojina ORODNIK: z ȃvtolstvami IMENOVALNIK: bakalȃja RODILNIK: bakalȃjev IZVOR DAJALNIK: bakalȃjema ↑avto + ↑lestev TOŽILNIK: bakalȃja MESTNIK: pri bakalȃjih bakalá ORODNIK: z bakalȃjema bakalája; glej bakalár samostalnik moškega spola množina [bakalá] IMENOVALNIK: bakalȃji POMEN RODILNIK: bakalȃjev 1. posušena riba trska kot hrana, jed; SIN.: DAJALNIK: bakalȃjem polenovka TOŽILNIK: bakalȃje ▪ Popečeni bakala z artičoko zalijemo z belim suhim MESTNIK: pri bakalȃjih vinom, dodamo narezan češnjev paradižnik. ORODNIK: z bakalȃji ▪ Ne potrebujemo posebne dekoracije, le vejico timijana, ki ga dodamo bakalaju pri peki. IZVOR 1.1. namaz iz te ribe ↑bakalar ▪ Kruh je sočen in poln, odličen je z raznimi namazi ali pa z bakalajem. bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola ▪ Bakala je zelo okusen ribji namaz iz polenovke in olivnega olja. [bakalár] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. posušena riba trska kot hrana, jed; SIN.: JAKOSTNO polenovka [bakalá] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [bakaˈlaː] ▪ Na predvečer velikonočnega ali postnega petka ednina je najprej skuhala priljubljeni bakalar. IMENOVALNIK: bakalá ▪ Primešamo na kose narezan bakalar in kuhljamo RODILNIK: bakalája 5 minut. DAJALNIK: bakaláju ▪ Na kremasto polento je položil omako iz svežih TOŽILNIK: bakalá artičok in suhih paradižnikov, nanjo pa hrustljavo zapečen bakalar. MESTNIK: pri bakaláju ▪▪▪ ORODNIK: z bakalájem dvojina ▪ Kozico vzamemo z ognja, bakalar odcedimo, naložimo na servirni pladenj in obilno popramo. IMENOVALNIK: bakalája RODILNIK: bakalájev 1.1. namaz iz te ribe DAJALNIK: bakalájema ▪ Po tradiciji se bakalar ponudi ob polenti, izvrstno TOŽILNIK: bakalája pa prija tudi namazan na popečene in še tople MESTNIK: pri bakalájih kruhke. ORODNIK: z bakalájema ▪ Na stojnicah se bodo predstavili najboljši množina izdelovalci kremastega bakalarja, predstavili bodo IMENOVALNIK: bakaláji značilne beneške predjedi. RODILNIK: bakalájev DAJALNIK: bakalájem IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: bakaláje JAKOSTNO MESTNIK: pri bakalájih [bakalár] ORODNIK: z bakaláji IPA: [bakaˈlaːɾ] TONEMSKO ednina [bakalȃ] IMENOVALNIK: bakalár IPA: [bakaláː] RODILNIK: bakalárja ednina DAJALNIK: bakalárju IMENOVALNIK: bakalȃ TOŽILNIK: bakalár RODILNIK: bakalȃja MESTNIK: pri bakalárju DAJALNIK: bakalȃju ORODNIK: z bakalárjem TOŽILNIK: bakalȃ dvojina MESTNIK: pri bakalȃju IMENOVALNIK: bakalárja ORODNIK: z bakalȃjem RODILNIK: bakalárjev 21 DAJALNIK: bakalárjema ▪ Da bo listje čim bolj zdravo, poganjke TOŽILNIK: bakalárja poškropimo z bakrovim pripravkom. MESTNIK: pri bakalárjih ORODNIK: z bakalárjema IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: bakalárji [bákro bákrova bákrovo] RODILNIK: bakalárjev IPA: [ˈbaːkɾɔ ˈbaːkɾɔʋa ˈbaːkɾɔʋɔ] DAJALNIK: bakalárjem OSNOVNIK TOŽILNIK: bakalárje moški spol MESTNIK: pri bakalárjih ednina ORODNIK: z bakalárji IMENOVALNIK: bákrov TONEMSKO RODILNIK: bákrovega [bakalȃr] DAJALNIK: bákrovemu IPA: [bakaláːɾ] TOŽILNIK: bákrov ednina živo bákrovega IMENOVALNIK: bakalȃr MESTNIK: pri bákrovem RODILNIK: bakalȃrja ORODNIK: z bákrovim DAJALNIK: bakalȃrju dvojina TOŽILNIK: bakalȃr IMENOVALNIK: bákrova MESTNIK: pri bakalȃrju RODILNIK: bákrovih ORODNIK: z bakalȃrjem DAJALNIK: bákrovima dvojina TOŽILNIK: bákrova IMENOVALNIK: bakalȃrja MESTNIK: pri bákrovih RODILNIK: bakalȃrjev ORODNIK: z bákrovima DAJALNIK: bakalȃrjema množina TOŽILNIK: bakalȃrja IMENOVALNIK: bákrovi MESTNIK: pri bakalȃrjih RODILNIK: bákrovih ORODNIK: z bakalȃrjema DAJALNIK: bákrovim množina TOŽILNIK: bákrove IMENOVALNIK: bakalȃrji MESTNIK: pri bákrovih RODILNIK: bakalȃrjev ORODNIK: z bákrovimi DAJALNIK: bakalȃrjem ženski spol ednina TOŽILNIK: bakalȃrje IMENOVALNIK: bákrova MESTNIK: pri bakalȃrjih RODILNIK: bákrove ORODNIK: z bakalȃrji DAJALNIK: bákrovi TOŽILNIK: bákrovo IZVOR prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. MESTNIK: pri bákrovi bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz ORODNIK: z bákrovo dvojina lat. baculum ‛palica’ IMENOVALNIK: bákrovi RODILNIK: bákrovih bákrov bákrova bákrovo pridevnik DAJALNIK: bákrovima [bákro bákrova bákrovo] TOŽILNIK: bákrovi POMEN MESTNIK: pri bákrovih 1. ki je v zvezi z bakrom 1. ORODNIK: z bákrovima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina bakrov ion, oksid, sulfat | bakrov mineral | bakrova IMENOVALNIK: bákrove ruda, zlitina | bakrovo rudišče RODILNIK: bákrovih ▪ Na pozitivni elektrodi atomi bakra oddajajo DAJALNIK: bákrovim elektrone in kot bakrovi ioni prehajajo v raztopino. TOŽILNIK: bákrove ▪ Na dnu oceanov nastajajo sulfidi, ki bi jih bilo MESTNIK: pri bákrovih mogoče izkoriščati kot železovo, bakrovo in druge ORODNIK: z bákrovimi srednji spol rude. ednina 1.1. ki je iz bakra 1. ali vsebuje baker 1. IMENOVALNIK: bákrovo ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: bákrovega bakrov pripravek DAJALNIK: bákrovemu 22 TOŽILNIK: bákrovo ORODNIK: z bákrovima MESTNIK: pri bákrovem množina ORODNIK: z bákrovim IMENOVALNIK: bákrove dvojina RODILNIK: bákrovih IMENOVALNIK: bákrovi DAJALNIK: bákrovim RODILNIK: bákrovih TOŽILNIK: bákrove DAJALNIK: bákrovima MESTNIK: pri bákrovih TOŽILNIK: bákrovi ORODNIK: z bákrovimi MESTNIK: pri bákrovih srednji spol ORODNIK: z bákrovima ednina množina IMENOVALNIK: bákrovo IMENOVALNIK: bákrova RODILNIK: bákrovega RODILNIK: bákrovih DAJALNIK: bákrovemu DAJALNIK: bákrovim TOŽILNIK: bákrovo TOŽILNIK: bákrova MESTNIK: pri bákrovem MESTNIK: pri bákrovih ORODNIK: z bákrovim ORODNIK: z bákrovimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: bákrovi [bákro bákrova bákrovo] RODILNIK: bákrovih IPA: [bàːkɾ bàːkɾʋa bàːkɾʋɔ] DAJALNIK: bákrovima OSNOVNIK TOŽILNIK: bákrovi moški spol MESTNIK: pri bákrovih ednina ORODNIK: z bákrovima IMENOVALNIK: bákrov množina RODILNIK: bákrovega IMENOVALNIK: bákrova DAJALNIK: bákrovemu RODILNIK: bákrovih TOŽILNIK: bákrov DAJALNIK: bákrovim živo bákrovega TOŽILNIK: bákrova MESTNIK: pri bákrovem MESTNIK: pri bákrovih ORODNIK: z bákrovim ORODNIK: z bákrovimi dvojina IMENOVALNIK: bákrova IZVOR RODILNIK: bákrovih ↑baker DAJALNIK: bákrovima TOŽILNIK: bákrova MESTNIK: pri bákrovih báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola ORODNIK: z bákrovima [báldrijan] množina POMEN IMENOVALNIK: bákrovi 1. zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v RODILNIK: bákrovih kobulastem socvetju in nasproti rastočimi DAJALNIK: bákrovim deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis TOŽILNIK: bákrove ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri bákrovih korenina baldrijana ORODNIK: z bákrovimi ▪ Korenine baldrijana nabiramo aprila in maja ter ženski spol od septembra do novembra. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: bákrova ▪ Baldrijan je trajnica, ki izvira iz Evrope in zahodne RODILNIK: bákrove Azije, pozneje pa je z naseljenci prispela tudi v DAJALNIK: bákrovi Severno Ameriko. TOŽILNIK: bákrovo ▪ Baldrijan je značilna dvoletna rastlina, ki prvo leto MESTNIK: pri bákrovi požene le rozeto močnih listov, šele v drugem pa se ORODNIK: z bákrovo pojavijo pokončna stebla z belimi ali rožnatimi dvojina cvetovi. IMENOVALNIK: bákrovi RODILNIK: bákrovih 1.1. korenina te rastline ⏵ DAJALNIK: bákrovima sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: bákrovi pripravek iz baldrijana MESTNIK: pri bákrovih 23 ▪ Z redno in dolgotrajno uporabo čajev in MESTNIK: pri bȃldrijanih pripravkov iz baldrijana lažje premagujemo ORODNIK: z bȃldrijanoma stres, razburjenost, čustveno razrvanost in množina izčrpanost. IMENOVALNIK: bȃldrijani ▪ Izdelovanje preparata iz baldrijana je RODILNIK: bȃldrijanov preprosto. DAJALNIK: bȃldrijanom 1.2. zdravilni pripravek iz korenine te rastline TOŽILNIK: bȃldrijane ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri bȃldrijanih baldrijan pomaga, pomirja ORODNIK: z bȃldrijani ▪ Baldrijan in hmelj pomirjata živčni sistem in lajšata nespečnost. IZVOR ▪ Baldrijan se uporablja za izboljšanje prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana psihičnega počutja. ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. ▪▪▪ Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno ▪ Pri močnejšem bitju srca pomaga tudi čaj, v na valēre ‛biti zdrav’ katerega kanete nekaj kapljic baldrijana. I balónarka balónarke ZGOVOR IN OBLIKE samostalnik ženskega spola JAKOSTNO [balónarka] [báldrijan] POMEN IPA: [ˈbaːldɾijan] ženska, ki se ukvarja z balonarstvom ednina ▪ Novokrščeni balonar ali balonarka dobi ime po kraju IMENOVALNIK: báldrijan pristanka. RODILNIK: báldrijana DAJALNIK: báldrijanu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: báldrijana JAKOSTNO MESTNIK: pri báldrijanu [balónarka] ORODNIK: z báldrijanom IPA: [baˈloːnaɾka] dvojina ednina IMENOVALNIK: báldrijana IMENOVALNIK: balónarka RODILNIK: báldrijanov RODILNIK: balónarke DAJALNIK: báldrijanoma DAJALNIK: balónarki TOŽILNIK: báldrijana TOŽILNIK: balónarko MESTNIK: pri báldrijanih MESTNIK: pri balónarki ORODNIK: z báldrijanoma ORODNIK: z balónarko množina dvojina IMENOVALNIK: báldrijani IMENOVALNIK: balónarki RODILNIK: báldrijanov RODILNIK: balónark DAJALNIK: báldrijanom DAJALNIK: balónarkama TOŽILNIK: báldrijane TOŽILNIK: balónarki MESTNIK: pri báldrijanih MESTNIK: pri balónarkah ORODNIK: z báldrijani ORODNIK: z balónarkama TONEMSKO množina [bȃldrijan] IMENOVALNIK: balónarke IPA: [báːldɾìjan] RODILNIK: balónark ednina DAJALNIK: balónarkam IMENOVALNIK: bȃldrijan TOŽILNIK: balónarke RODILNIK: bȃldrijana MESTNIK: pri balónarkah DAJALNIK: bȃldrijanu ORODNIK: z balónarkami TOŽILNIK: bȃldrijana TONEMSKO MESTNIK: pri bȃldrijanu [balnarka] ORODNIK: z bȃldrijanom IPA: [balóːnàɾka] dvojina ednina IMENOVALNIK: bȃldrijana IMENOVALNIK: balnarka RODILNIK: bȃldrijanov RODILNIK: balnarke DAJALNIK: bȃldrijanoma DAJALNIK: balnarki TOŽILNIK: bȃldrijana TOŽILNIK: balnarko 24 MESTNIK: pri balnarki DAJALNIK: barakúdi ORODNIK: z balnarko TOŽILNIK: barakúdo dvojina MESTNIK: pri barakúdi IMENOVALNIK: balnarki ORODNIK: z barakúdo RODILNIK: balnark dvojina DAJALNIK: balnarkama IMENOVALNIK: barakúdi TOŽILNIK: balnarki RODILNIK: barakúd MESTNIK: pri balnarkah DAJALNIK: barakúdama ORODNIK: z balnarkama TOŽILNIK: barakúdi množina MESTNIK: pri barakúdah IMENOVALNIK: balnarke ORODNIK: z barakúdama RODILNIK: balnark množina DAJALNIK: balnarkam IMENOVALNIK: barakúde TOŽILNIK: balnarke RODILNIK: barakúd MESTNIK: pri balnarkah DAJALNIK: barakúdam ORODNIK: z balnarkami TOŽILNIK: barakúde MESTNIK: pri barakúdah IZVOR ORODNIK: z barakúdami ↑balonar TONEMSKO [barakȗda] barakúda IPA: [baɾakúːdà] barakúde samostalnik ženskega spola ednina [barakúda] IMENOVALNIK: barakȗda POMEN RODILNIK: barakȗde 1. večja plenilska morska riba z dolgim trupom DAJALNIK: barakȗdi srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; TOŽILNIK: barakȗdo primerjaj lat. Sphyraena MESTNIK: pri barakȗdi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z barakȗdo jata barakud dvojina ▪ Kjer se je koralni plato strmo spustil v globino, IMENOVALNIK: barakȗdi sta se v močnem toku zadrževali dve jati barakud. RODILNIK: barakȗd ▪ Velika barakuda je največja med približno DAJALNIK: barakȗdama dvajsetimi vrstami barakud, razširjenih po vsem TOŽILNIK: barakȗdi svetu. MESTNIK: pri barakȗdah ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z barakȗdama ▪ Kdaj in kje se barakude razmnožujejo, še ni množina dovolj raziskano. IMENOVALNIK: barakȗde ▪ Ko sem se potapljala po koralnem grebenu, je RODILNIK: barakȗd mimo mene priplavala barakuda. DAJALNIK: barakȗdam ▪▪▪ TOŽILNIK: barakȗde ▪ Zaradi zanimivega podvodnega sveta so to pravi MESTNIK: pri barakȗdah kraji za potapljače, pustolovci pa lahko ob večernih ORODNIK: z barakȗdami urah lovijo tudi barakude in celo morske pse. 2. navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno IZVOR izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda drugega; SIN.: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda piranja taino ▪ Je uspešen londonski bankir. Finančna barakuda, ki želi osvojiti evropsko tržišče. bedastôča bedastôče in bedastóča bedastóče IZGOVOR IN OBLIKE samostalnik ženskega spola JAKOSTNO [bedastôča] in [bedastóča] [barakúda] POMEN IPA: [baɾaˈkuːda] slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SIN.: slabšalno ednina oslarija IMENOVALNIK: barakúda ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: barakúde ▪ Takih bedastoč, kot sem jih tu slišal, nisem slišal že pol leta. 25 ▪ Očitno v državi nimamo resnih problemov, da se ORODNIK: z bedastóčami odzovemo na vsako bedastočo, ki jo kdo izreče. TONEMSKO ▪▪▪ [bedastóča] ▪ Njihova lucidna opažanja o bedastočah, ki se IPA: [bɛdastːʧá] dogajajo v bližnji in širši okolici, puščajo na obrazih ednina poslušalcev sladko-grenek nasmeh. IMENOVALNIK: bedastóča ▪ To je bedastoča! Navadna bedastoča, ki jo z RODILNIK: bedastóče veseljem ponavlja! DAJALNIK: bedastóči TOŽILNIK: bedastóčo IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri bedastóči JAKOSTNO ORODNIK: z bedastȏčo tudi z bedastóčo [bedastôča] dvojina IPA: [bɛdaˈstɔːʧa] IMENOVALNIK: bedastóči ednina RODILNIK: bedastȏč IMENOVALNIK: bedastôča DAJALNIK: bedastóčama RODILNIK: bedastôče TOŽILNIK: bedastóči DAJALNIK: bedastôči MESTNIK: pri bedastóčah TOŽILNIK: bedastôčo ORODNIK: z bedastóčama MESTNIK: pri bedastôči množina ORODNIK: z bedastôčo IMENOVALNIK: bedastóče dvojina RODILNIK: bedastȏč IMENOVALNIK: bedastôči DAJALNIK: bedastóčam RODILNIK: bedastôč TOŽILNIK: bedastóče DAJALNIK: bedastôčama MESTNIK: pri bedastóčah TOŽILNIK: bedastôči ORODNIK: z bedastóčami MESTNIK: pri bedastôčah in ORODNIK: z bedastôčama [bedastča] množina IPA: [bɛdastòːʧá] IMENOVALNIK: bedastôče RODILNIK: bedastôč ednina DAJALNIK: bedastôčam IMENOVALNIK: bedastča TOŽILNIK: bedastôče RODILNIK: bedastče MESTNIK: pri bedastôčah DAJALNIK: bedastči ORODNIK: z bedastôčami TOŽILNIK: bedastčo in MESTNIK: pri bedastči [bedastóča] ORODNIK: z bedastčo IPA: [bɛdaˈstoːʧa] dvojina IMENOVALNIK: bedastči ednina RODILNIK: bedastč IMENOVALNIK: bedastóča DAJALNIK: bedastčama RODILNIK: bedastóče TOŽILNIK: bedastči DAJALNIK: bedastóči MESTNIK: pri bedastčah TOŽILNIK: bedastóčo ORODNIK: z bedastčama MESTNIK: pri bedastóči množina ORODNIK: z bedastóčo IMENOVALNIK: bedastče dvojina RODILNIK: bedastč IMENOVALNIK: bedastóči DAJALNIK: bedastčam RODILNIK: bedastóč TOŽILNIK: bedastče DAJALNIK: bedastóčama MESTNIK: pri bedastčah TOŽILNIK: bedastóči ORODNIK: z bedastčami MESTNIK: pri bedastóčah ORODNIK: z bedastóčama množina IZVOR ↑bedast IMENOVALNIK: bedastóče RODILNIK: bedastóč DAJALNIK: bedastóčam belín belína samostalnik moškega spola TOŽILNIK: bedastóče [belín] MESTNIK: pri bedastóčah 26 POMEN MESTNIK: pri belȋnih dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili ORODNIK: z belȋni navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae ▪ Pripadniki družine belinov so razširjeni povsod po STALNE ZVEZE svetu, največ pa jih živi v tropskih območjih. ▪ Tako kot drugi belini tudi citrončki odlagajo kapusov belin vretenasta, rebrasta jajčeca. iz zoologije velik belin s temno liso na zgornjem robu ▪ Na gosenice belinov odložijo svoja jajčeca muhe in na sredini zgornjega krila; primerjaj lat. Pieris goseničarke. brassicae ▪ Prvi rod kapusovih belinov se razvije aprila in maja IZGOVOR IN OBLIKE iz rumeno zelenih bub s temnimi lisami, ki navadno JAKOSTNO prezimijo na drevesih, plotovih ali zidovih. [belín] ▪ Kapusovemu belinu ugaja toplo in mirno vreme in IPA: [bɛˈliːn] takrat jih opazimo cele roje, medtem ko ob močnejših ednina ohladitvah in padavinah poginejo. IMENOVALNIK: belín ▪ Gosenice kapusovega belina so po navadi na RODILNIK: belína kapusnicah (zelje, brstični ohrovt, ohrovt). DAJALNIK: belínu TOŽILNIK: belína IZVOR MESTNIK: pri belínu ↑bel ORODNIK: z belínom dvojina IMENOVALNIK: belína bêmti in bémti; tudi bênti medmet RODILNIK: belínov [bêmti] in [bémti] DAJALNIK: belínoma POMEN TOŽILNIK: belína 1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, MESTNIK: pri belínih v zadregi ORODNIK: z belínoma ▪ »Bemti, tega pa res ne razumem!« se je jezil oče. množina ▪ Frizer je obupano vil roke: »Bemti, mladi so se IMENOVALNIK: belíni nehali striči, stari so pa plešasti.« RODILNIK: belínov ▪ Ko je natakarica pogledala proti meni, bemti, se DAJALNIK: belínom nisem mogla spomniti na nobeno brezalkoholno TOŽILNIK: belíne pijačo. MESTNIK: pri belínih 2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev ORODNIK: z belíni izjave, zlasti ob odobravanju TONEMSKO ▪ Vsaj nekaj sem kupila na teh razprodajah. Ker [belȋn] hočem, ker lahko in ker, bemti, si tudi zaslužim! IPA: [bɛlíːn] ▪ Bemti, kako huda silhueta in kako hud dekolte! ednina IMENOVALNIK: belȋn IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: belȋna JAKOSTNO DAJALNIK: belȋnu [bêmti] TOŽILNIK: belȋna IPA: [ˈbɛːmti] MESTNIK: pri belȋnu in ORODNIK: z belȋnom [bémti] dvojina IPA: [ˈbeːmti] IMENOVALNIK: belȋna TONEMSKO RODILNIK: belȋnov [bȇmti] DAJALNIK: belȋnoma IPA: [bːmtì] TOŽILNIK: belȋna in [bmti] MESTNIK: pri belȋnih ORODNIK: z belȋnoma IPA: [béːmtì] množina IMENOVALNIK: belȋni IZVOR RODILNIK: belȋnov ↑jebemti DAJALNIK: belȋnom TOŽILNIK: belȋne 27 bênti in bénti; glej bêmti medmet MESTNIK: pri bíkicah [bênti] in [bénti] ORODNIK: z bíkicama P množina OMEN 1. IMENOVALNIK: bíkice vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi RODILNIK: bíkic ▪ »A se lahko umakneš, prosim? ... Benti!« DAJALNIK: bíkicam ▪ Benti, spet sem kiksnil! TOŽILNIK: bíkice ▪ Benti, denar sem pozabil doma! MESTNIK: pri bíkicah 2. ORODNIK: z bíkicami vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev TONEMSKO izjave, zlasti ob odobravanju [bȋkica] ▪ A so videli tisti prispevek zadnjič? Benti, si jih dobro! IPA: [bíːkìʦa] ▪ Takoj sem šla po šiviljski meter in preverila, koliko je ednina sedem centimetrov. Benti, sploh ni tako malo. IMENOVALNIK: bȋkica RODILNIK: bȋkice IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: bȋkici JAKOSTNO [bênti] TOŽILNIK: bȋkico MESTNIK: pri bȋkici IPA: [ˈbɛːnti] in ORODNIK: z bȋkico [bénti] dvojina IPA: [ˈbeːnti] IMENOVALNIK: bȋkici RODILNIK: bȋkic TONEMSKO [bȇnti] DAJALNIK: bȋkicama IPA: [bːntì] TOŽILNIK: bȋkici in MESTNIK: pri bȋkicah [bnti] ORODNIK: z bȋkicama IPA: [béːntì] množina IMENOVALNIK: bȋkice RODILNIK: bȋkic IZVOR ↑bemti DAJALNIK: bȋkicam TOŽILNIK: bȋkice MESTNIK: pri bȋkicah bíkica bíkice samostalnik ženskega spola ORODNIK: z bȋkicami [bíkica] POMEN IZVOR ženska, rojena v astrološkem znamenju bika ↑bik ▪ Priznala je, da je tipična bikica – predvsem se to vidi v njeni trmi. bíkovski ▪ Sem trmasta bikica, sitna, stroga, včasih bíkovska bíkovsko pridevnik prezahtevna, preveč zgovorna. [bíkoski] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. ki je v zvezi z biki 1. JAKOSTNO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [bíkica] ▪ Marmor za Tadž Mahal so pripeljali na vozovih z IPA: [ˈbiːkiʦa] bikovsko vprego več kot 400 km daleč. ednina 1.1. ki spominja na bika 1. ali je tak kot pri IMENOVALNIK: bíkica biku 1. ali se mu to pripisuje; SIN.: bikov RODILNIK: bíkice ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: bíkici bikovska energija TOŽILNIK: bíkico ▪ Ima bikovsko energijo, kajti dela vse dneve v MESTNIK: pri bíkici letu. ORODNIK: z bíkico ▪ Korakal je naprej, kar sopel je, bikovski tilnik dvojina je stegoval naprej. IMENOVALNIK: bíkici 2. ki je v zvezi z biki 2. RODILNIK: bíkic DAJALNIK: bíkicama TOŽILNIK: bíkici 28 ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: bíkovsko ▪ Toplino svoje bikovske osebnosti odlično MESTNIK: pri bíkovski združujete s svojo instinktivno obzirnostjo in ORODNIK: z bíkovsko diplomatskostjo. dvojina ▪ Znani hol ywoodski komedijant rad izživlja svojo IMENOVALNIK: bíkovski bikovsko težnjo po uživaštvu. RODILNIK: bíkovskih 3. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih DAJALNIK: bíkovskima papirjev dlje časa naraščajo; SIN.: manj formalno bikov TOŽILNIK: bíkovski ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri bíkovskih bikovski trend | bikovsko gibanje | bikovsko ORODNIK: z bíkovskima razpoloženje množina ▪ Zaradi bikovskih trendov se je premoženje IMENOVALNIK: bíkovske gospodinjstev v preteklih treh letih podvojilo. RODILNIK: bíkovskih ▪ Na borzah zdaj vlada bikovsko gibanje in tečaji DAJALNIK: bíkovskim bodo do konca leta še zrasli, vendar ne brez TOŽILNIK: bíkovske nihanj. MESTNIK: pri bíkovskih 3.1. manj formalno ki kaže, izraža prepričanje o ORODNIK: z bíkovskimi srednji spol takem naraščanju ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: bíkovsko ▪ Bikovsko razpoloženje vlagateljev je potegnilo RODILNIK: bíkovskega oba osrednja borzna indeksa krepko navzgor. DAJALNIK: bíkovskemu ▪ Večjega popravka navzdol ni pričakovati, TOŽILNIK: bíkovsko napovedi so večinoma bikovske. MESTNIK: pri bíkovskem ORODNIK: z bíkovskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO [bíkoski] IMENOVALNIK: bíkovski RODILNIK: bíkovskih IPA: [ˈbiːkɔski] DAJALNIK: bíkovskima OSNOVNIK TOŽILNIK: bíkovski moški spol ednina MESTNIK: pri bíkovskih ORODNIK: z bíkovskima IMENOVALNIK: bíkovski množina RODILNIK: bíkovskega IMENOVALNIK: bíkovska DAJALNIK: bíkovskemu RODILNIK: bíkovskih TOŽILNIK: bíkovski živo bíkovskega DAJALNIK: bíkovskim TOŽILNIK: bíkovska MESTNIK: pri bíkovskem MESTNIK: pri bíkovskih ORODNIK: z bíkovskim dvojina ORODNIK: z bíkovskimi PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: bíkovska moški spol RODILNIK: bíkovskih EDNINA: bòlj bíkovski DAJALNIK: bíkovskima ženski spol TOŽILNIK: bíkovska EDNINA: bòlj bíkovska MESTNIK: pri bíkovskih srednji spol ORODNIK: z bíkovskima EDNINA: bòlj bíkovsko množina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: bíkovski moški spol RODILNIK: bíkovskih EDNINA: nàjbolj in nájbolj bíkovski ženski spol DAJALNIK: bíkovskim EDNINA: nàjbolj in nájbolj bíkovska TOŽILNIK: bíkovske srednji spol MESTNIK: pri bíkovskih EDNINA: nàjbolj in nájbolj bíkovsko ORODNIK: z bíkovskimi TONEMSKO ženski spol [bíkoski] ednina IPA: [bìːkski] IMENOVALNIK: bíkovska OSNOVNIK RODILNIK: bíkovske moški spol DAJALNIK: bíkovski ednina 29 IMENOVALNIK: bíkovski množina RODILNIK: bíkovskega IMENOVALNIK: bíkovska DAJALNIK: bíkovskemu RODILNIK: bíkovskih TOŽILNIK: bíkovski DAJALNIK: bíkovskim živo bíkovskega TOŽILNIK: bíkovska MESTNIK: pri bíkovskem MESTNIK: pri bíkovskih ORODNIK: z bíkovskim ORODNIK: z bíkovskimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: bíkovska moški spol RODILNIK: bíkovskih EDNINA: bȍlj bíkovski DAJALNIK: bíkovskima ženski spol TOŽILNIK: bíkovska EDNINA: bȍlj bíkovska srednji spol MESTNIK: pri bíkovskih EDNINA: bȍlj bíkovsko ORODNIK: z bíkovskima množina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: bíkovski EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj bíkovski RODILNIK: bíkovskih ženski spol DAJALNIK: bíkovskim EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj bíkovska TOŽILNIK: bíkovske srednji spol MESTNIK: pri bíkovskih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj bíkovsko ORODNIK: z bíkovskimi ženski spol STALNE ZVEZE ednina IMENOVALNIK: bíkovska bikovska mati RODILNIK: bíkovske iz živinoreje krava, katere potomci so plemenski biki DAJALNIK: bíkovski ▪ Reja bikovskih mater, s katero se ukvarjajo od TOŽILNIK: bíkovsko sredine 80. let, jim je doslej prinesla že številne MESTNIK: pri bíkovski uspehe. ORODNIK: z bíkovsko ▪ Za osemenjevanje bikovskih mater in plemenic rjave dvojina pasme je bilo kupljeno seme dveh rjavih bikov. IMENOVALNIK: bíkovski RODILNIK: bíkovskih IZVOR DAJALNIK: bíkovskima ↑bik TOŽILNIK: bíkovski MESTNIK: pri bíkovskih bíoplástika ORODNIK: z bíkovskima bíoplástike samostalnik ženskega spola množina [bíjoplástika] IMENOVALNIK: bíkovske POMEN RODILNIK: bíkovskih plastika, ki je biorazgradljiva ali izdelana iz DAJALNIK: bíkovskim obnovljivih organskih materialov TOŽILNIK: bíkovske ▪ Bioplastika je večinoma izdelana iz virov rastlinskega MESTNIK: pri bíkovskih in živalskega izvora, njena največja prednost pa je ORODNIK: z bíkovskimi razgradljivost. srednji spol ▪ Izdelki iz bioplastike naj bi zamenjali sedanje ednina plastične izdelke, ki jih pridobivajo iz nafte in IMENOVALNIK: bíkovsko naravnega plina. RODILNIK: bíkovskega ▪ Bioplastika je zelo primerna tudi za pribor, ki ostane DAJALNIK: bíkovskemu po množičnih prireditvah. Skupaj z ostanki hrane ga TOŽILNIK: bíkovsko preprosto odložiš na kompost. MESTNIK: pri bíkovskem ORODNIK: z bíkovskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: bíkovski [bíjoplástika] RODILNIK: bíkovskih IPA: [ˈbiːjɔˈplaːstika] DAJALNIK: bíkovskima ednina TOŽILNIK: bíkovski IMENOVALNIK: bíoplástika MESTNIK: pri bíkovskih RODILNIK: bíoplástike ORODNIK: z bíkovskima DAJALNIK: bíoplástiki 30 TOŽILNIK: bíoplástiko ▪ Pomembna prednost bioplinarne je, da lahko MESTNIK: pri bíoplástiki gnojevko, stranske živalske produkte in tudi ORODNIK: z bíoplástiko organske kuhinjske odpadke uporablja za dvojina pridobivanje do okolja prijaznejše električne in IMENOVALNIK: bíoplástiki toplotne energije. RODILNIK: bíoplástik ▪▪▪ DAJALNIK: bíoplástikama ▪ Poudaril je, da je bila bioplinarna zgrajena po TOŽILNIK: bíoplástiki mednarodnih standardih in skladno s slovensko MESTNIK: pri bíoplástikah zakonodajo. ORODNIK: z bíoplástikama ▪ V Evropi obratuje veliko bioplinarn. množina IMENOVALNIK: bíoplástike IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: bíoplástik JAKOSTNO DAJALNIK: bíoplástikam [bíjoplinárna] TOŽILNIK: bíoplástike IPA: [ˈbiːjɔpliˈnaːɾna] MESTNIK: pri bíoplástikah ednina ORODNIK: z bíoplástikami IMENOVALNIK: bíoplinárna TONEMSKO RODILNIK: bíoplinárne [bȋjoplástika] DAJALNIK: bíoplinárni IPA: [bíːjplàːstíka] TOŽILNIK: bíoplinárno ednina MESTNIK: pri bíoplinárni IMENOVALNIK: bȋoplástika ORODNIK: z bíoplinárno RODILNIK: bȋoplástike dvojina DAJALNIK: bȋoplástiki IMENOVALNIK: bíoplinárni TOŽILNIK: bȋoplástiko RODILNIK: bíoplinárn MESTNIK: pri bȋoplástiki DAJALNIK: bíoplinárnama ORODNIK: z bȋoplȃstiko TOŽILNIK: bíoplinárni dvojina MESTNIK: pri bíoplinárnah IMENOVALNIK: bȋoplástiki ORODNIK: z bíoplinárnama RODILNIK: bȋoplȃstik množina DAJALNIK: bȋoplástikama IMENOVALNIK: bíoplinárne TOŽILNIK: bȋoplástiki RODILNIK: bíoplinárn MESTNIK: pri bȋoplástikah DAJALNIK: bíoplinárnam ORODNIK: z bȋoplástikama TOŽILNIK: bíoplinárne množina MESTNIK: pri bíoplinárnah IMENOVALNIK: bȋoplástike ORODNIK: z bíoplinárnami RODILNIK: bȋoplȃstik TONEMSKO DAJALNIK: bȋoplástikam [bȋjoplinȃrna] TOŽILNIK: bȋoplástike IPA: [bíːjplináːɾnà] MESTNIK: pri bȋoplástikah ednina ORODNIK: z bȋoplástikami IMENOVALNIK: bȋoplinȃrna RODILNIK: bȋoplinȃrne IZVOR DAJALNIK: bȋoplinȃrni prevzeto iz angl. bioplastic, iz ↑bio... + ↑plastika TOŽILNIK: bȋoplinȃrno MESTNIK: pri bȋoplinȃrni bíoplinárna ORODNIK: z bȋoplinȃrno bíoplinárne samostalnik ženskega spola dvojina [bíjoplinárna] IMENOVALNIK: bȋoplinȃrni POMEN RODILNIK: bȋoplinȃrn obrat za proizvodnjo in distribucijo bioplina DAJALNIK: bȋoplinȃrnama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: bȋoplinȃrni gradnja bioplinarne MESTNIK: pri bȋoplinȃrnah ▪ Gradnja bioplinarne je stala 7,5 milijona evrov, s ORODNIK: z bȋoplinȃrnama proizvodnjo 10 milijonov kWh električne energije iz množina plinov gnojnice in zelene mase pa na leto IMENOVALNIK: bȋoplinȃrne zmanjšuje količino izpustov CO2 v ozračje za devet RODILNIK: bȋoplinȃrn tisoč ton. DAJALNIK: bȋoplinȃrnam TOŽILNIK: bȋoplinȃrne 31 MESTNIK: pri bȋoplinȃrnah ▪ Postal bo pomočnik urednice, s katero sta ORODNIK: z bȋoplinȃrnami složno sodelovala pri blagopokojnem dnevniku Republika. IZVOR ▪▪▪ ↑bio... + ↑plinarna ▪ Vajina ljubezen je, tako razumem iz tvojega pisma, že blagopokojna. bìp in bíp medmet IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO 1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljenim i posnema [blagopokójən blagopokójna blagopokójno] srednje visok opozorilni zvok ali signal IPA: [blagɔpɔˈkoːjən blagɔpɔˈkoːjna blagɔpɔˈkoːjnɔ] elektronskih naprav OSNOVNIK ▪ Pokličeš, zaslišiš le glasbo, bip in potem moraš moški spol pustiti sporočilo. ednina ▪ Ročna ura se je začela oglašati »bip, bip, bip …« IMENOVALNIK: blagopokójen določno blagopokójni 1.1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljenim i posnema RODILNIK: blagopokójnega srednje visok zvok, ki prekriva neprimerne DAJALNIK: blagopokójnemu besede v objavljenih govorjenih besedilih TOŽILNIK: blagopokójen ▪ Preklinjata kot za stavo. Bip-bip-bip-bip. Komaj določno blagopokójni razumeš, kaj si govorita. živo blagopokójnega ▪ Skladbe ne bomo objavili, saj bi zvenela približno MESTNIK: pri blagopokójnem tako: »Nikotin, bi ip, bi ip, bi i p.« ORODNIK: z blagopokójnim 2. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi z večkrat ponovljenim i srednje dvojina visok opozorilni zvok ali signal elektronskih IMENOVALNIK: blagopokójna naprav RODILNIK: blagopokójnih ▪ Posebnost voznikovega delovnega prostora so DAJALNIK: blagopokójnima stikala, ki ob vsakem pritisku oddajo zvočni bip. TOŽILNIK: blagopokójna ▪ Na vrhu ladijskega stolpa je slišal medel bip-bip-bip MESTNIK: pri blagopokójnih iz radiooperaterske kabine. ORODNIK: z blagopokójnima ▪ Sledi dolgi bi ip, nato zaslišimo moškega, ki pusti množina sporočilo. IMENOVALNIK: blagopokójni RODILNIK: blagopokójnih IZVOR DAJALNIK: blagopokójnim prevzeto iz angl. beep, imitativnega izvora TOŽILNIK: blagopokójne MESTNIK: pri blagopokójnih blagopokójen ORODNIK: z blagopokójnimi blagopokójna blagopokójno pridevnik ženski spol [blagopokójən blagopokójna blagopokójno] ednina POMEN IMENOVALNIK: blagopokójna 1. privzdignjeno, v nekaterih zvezah v obliki blagopokojni mrtev, RODILNIK: blagopokójne pokojen; SIN.: neformalno, slabšalno crknjen DAJALNIK: blagopokójni ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: blagopokójno blagopokojni škof MESTNIK: pri blagopokójni ▪ Dan po Maistrovem prazniku, 26. novembra, je ORODNIK: z blagopokójno rojstni dan še enega velikega Mariborčana – dvojina blagopokojnega svetniškega škofa Antona Martina IMENOVALNIK: blagopokójni Slomška. RODILNIK: blagopokójnih ▪ Svojemu blagopokojnemu očetu je pomagala in DAJALNIK: blagopokójnima do zadnjega ljubeče skrbela zanj. TOŽILNIK: blagopokójni MESTNIK: pri blagopokójnih 1.1. ekspresivno ki ne obstaja, ne deluje več ORODNIK: z blagopokójnima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Moj stric je upokojen poštar, služboval je še v IMENOVALNIK: blagopokójne časih blagopokojne Avstrije in je sila RODILNIK: blagopokójnih tenkovesten človek. DAJALNIK: blagopokójnim TOŽILNIK: blagopokójne MESTNIK: pri blagopokójnih 32 ORODNIK: z blagopokójnimi MESTNIK: pri blagopokjni srednji spol ORODNIK: z blagopokjno ednina dvojina IMENOVALNIK: blagopokójno IMENOVALNIK: blagopokjni RODILNIK: blagopokójnega RODILNIK: blagopokjnih DAJALNIK: blagopokójnemu DAJALNIK: blagopokjnima TOŽILNIK: blagopokójno TOŽILNIK: blagopokjni MESTNIK: pri blagopokójnem MESTNIK: pri blagopokjnih ORODNIK: z blagopokójnim ORODNIK: z blagopokjnima dvojina množina IMENOVALNIK: blagopokójni IMENOVALNIK: blagopokjne RODILNIK: blagopokójnih RODILNIK: blagopokjnih DAJALNIK: blagopokójnima DAJALNIK: blagopokjnim TOŽILNIK: blagopokójni TOŽILNIK: blagopokjne MESTNIK: pri blagopokójnih MESTNIK: pri blagopokjnih ORODNIK: z blagopokójnima ORODNIK: z blagopokjnimi množina srednji spol IMENOVALNIK: blagopokójna ednina RODILNIK: blagopokójnih IMENOVALNIK: blagopokjno DAJALNIK: blagopokójnim RODILNIK: blagopokjnega TOŽILNIK: blagopokójna DAJALNIK: blagopokjnemu MESTNIK: pri blagopokójnih TOŽILNIK: blagopokjno ORODNIK: z blagopokójnimi MESTNIK: pri blagopokjnem TONEMSKO ORODNIK: z blagopokjnim [blagopokjən blagopokjna blagopokjno] dvojina IPA: [blagɔpɔkòːjn blagɔpɔkòːjná blagɔpɔkòːjn] IMENOVALNIK: blagopokjni OSNOVNIK RODILNIK: blagopokjnih moški spol DAJALNIK: blagopokjnima ednina TOŽILNIK: blagopokjni IMENOVALNIK: blagopokjen MESTNIK: pri blagopokjnih določno blagopokjni ORODNIK: z blagopokjnima RODILNIK: blagopokjnega množina DAJALNIK: blagopokjnemu IMENOVALNIK: blagopokjna TOŽILNIK: blagopokjen RODILNIK: blagopokjnih določno blagopokjni DAJALNIK: blagopokjnim živo blagopokjnega TOŽILNIK: blagopokjna MESTNIK: pri blagopokjnem MESTNIK: pri blagopokjnih ORODNIK: z blagopokjnim ORODNIK: z blagopokjnimi dvojina in IMENOVALNIK: blagopokjna [blagopokjən blagopokjna blagopokjno] RODILNIK: blagopokjnih IPA: [blagɔpɔkóːjn blagɔpɔkóːjna blagɔpɔkóːjn] DAJALNIK: blagopokjnima TOŽILNIK: blagopokjna (tonemska dvojnica) MESTNIK: pri blagopokjnih OSNOVNIK moški spol ORODNIK: z blagopokjnima množina ednina IMENOVALNIK: blagopokjen IMENOVALNIK: blagopokjni določno blagopokjni RODILNIK: blagopokjnih RODILNIK: blagopokjnega DAJALNIK: blagopokjnim DAJALNIK: blagopokjnemu TOŽILNIK: blagopokjne TOŽILNIK: blagopokjen MESTNIK: pri blagopokjnih določno blagopokjni ORODNIK: z blagopokjnimi ženski spol živo blagopokjnega ednina MESTNIK: pri blagopokjnem IMENOVALNIK: blagopokjna ORODNIK: z blagopokjnim RODILNIK: blagopokjne dvojina DAJALNIK: blagopokjni IMENOVALNIK: blagopokjna TOŽILNIK: blagopokjno RODILNIK: blagopokjnih 33 DAJALNIK: blagopokjnima IZVOR TOŽILNIK: blagopokjna prevzeto iz hrv., srb. blagopòkōjnī, iz ↑blag v MESTNIK: pri blagopokjnih pomenu ‛dober’ + ↑pokojen ORODNIK: z blagopokjnima množina bodíka bodíke samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: blagopokjni RODILNIK: blagopokjnih [bodíka] DAJALNIK: blagopokjnim POMEN TOŽILNIK: blagopokjne 1. koničast izrastek pri živalih ali rastlinah MESTNIK: pri blagopokjnih ▪ Popenjava vrtnica, zimski jasmin in robida se ORODNIK: z blagopokjnimi oprijemljejo ogrodja s pomočjo dolgih bičastih in ženski spol upogljivih poganjkov, trni in bodike pa jim služijo kot ednina opora. IMENOVALNIK: blagopokjna 2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter RODILNIK: blagopokjne strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi DAJALNIK: blagopokjni zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena TOŽILNIK: blagopokjno ▪ Tako morski pajek kot bodika se znata skriti v pesku MESTNIK: pri blagopokjni v plitvini, zato ju le stežka opazimo. ORODNIK: z blagopokjno ▪ Bodike so čokate ribe, njihova značilnost je zelo dvojina velika glava, ki ima ob straneh izrazit koščen greben. IMENOVALNIK: blagopokjni ▪ Bodike so mirne in veličastne ribe, ki jih je RODILNIK: blagopokjnih razmeroma enostavno gojiti v akvariju s prostornino DAJALNIK: blagopokjnima najmanj 300 litrov. TOŽILNIK: blagopokjni 3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z MESTNIK: pri blagopokjnih bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno ORODNIK: z blagopokjnima rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SIN.: iz botanike množina navadna bodika IMENOVALNIK: blagopokjne ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: blagopokjnih vejica bodike DAJALNIK: blagopokjnim ▪ Med vrtovi in progo so bili zasajeni grmi bodike, TOŽILNIK: blagopokjne tako da se kolibe iz hiš skoraj ni videlo. MESTNIK: pri blagopokjnih ▪ V Rimu so si podarjali vejice ob decembrskih ORODNIK: z blagopokjnimi praznovanjih in tudi v krščanstvu je vejica bodike z srednji spol ednina rdečimi jagodami simbol praznikov. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: blagopokjno ▪ Bodika ima zelo lepe temno zelene bleščeče liste, RODILNIK: blagopokjnega ženske rastline pa imajo jeseni tudi živo rdeče DAJALNIK: blagopokjnemu jagode, ki včasih ostanejo na vejah vse do TOŽILNIK: blagopokjno pomladi. MESTNIK: pri blagopokjnem ▪ Bodika je ponavadi nizko drevesce (v vrtovih tudi ORODNIK: z blagopokjnim do tri metre visoko) ali grm z vedno zelenimi in dvojina bleščečimi listi. IMENOVALNIK: blagopokjni ▪ Kadar so temperature pozimi izredno nizke, se RODILNIK: blagopokjnih lahko zgodi, da bodika odvrže liste. DAJALNIK: blagopokjnima ▪▪▪ TOŽILNIK: blagopokjni ▪ Bodiko z jagodami ponekod uporabljajo tudi za MESTNIK: pri blagopokjnih božični okras. ORODNIK: z blagopokjnima ▪ Listje je pri bodiki res vednozeleno, vendar rastlina z množina vznikom novih listov vsako leto odvrže nekaj starih. IMENOVALNIK: blagopokjna ▪ Strma pobočja so gozdnata, v osojnih legah so RODILNIK: blagopokjnih pogosta rastišča tise in bodike. DAJALNIK: blagopokjnim TOŽILNIK: blagopokjna IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri blagopokjnih JAKOSTNO ORODNIK: z blagopokjnimi [bodíka] IPA: [bɔˈdiːka] ednina IMENOVALNIK: bodíka 34 RODILNIK: bodíke ▪ Navadna bodika je pri nas na seznamu zavarovanih DAJALNIK: bodíki rastlin že vse od leta 1922. TOŽILNIK: bodíko MESTNIK: pri bodíki IZVOR ORODNIK: z bodíko ↑bosti dvojina IMENOVALNIK: bodíki RODILNIK: bodík bogatún bogatúna samostalnik moškega spola DAJALNIK: bodíkama [bogatún] TOŽILNIK: bodíki POMEN MESTNIK: pri bodíkah slabšalno kdor ima, si je pridobil veliko materialnih ORODNIK: z bodíkama dobrin množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: bodíke ▪ Mestnim bogatunom kriza ni pristrigla peruti – še RODILNIK: bodík več, izkoristili jo bodo za nov zagon. DAJALNIK: bodíkam ▪ Amaterski udeleženci na tekmovanju so zvečine TOŽILNIK: bodíke adrenalinski odvisneži, pustolovci in avanturisti ali MESTNIK: pri bodíkah zdolgočaseni bogatuni, ki se dirke udeležijo za ORODNIK: z bodíkami popestritev vsakdanjika. TONEMSKO ▪▪▪ [bodíka] ▪ Bogatuni z dvomljivim izvorom premoženja so IPA: [bɔdìːká] postali filozofi, ki s svojih jaht prepričujejo ednina obubožane, da sta za srečo potrebna le ljubezen in IMENOVALNIK: bodíka zdravje. RODILNIK: bodíke DAJALNIK: bodíki IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: bodíko JAKOSTNO MESTNIK: pri bodíki [bogatún] ORODNIK: z bodȋko IPA: [bɔgaˈtuːn] dvojina ednina IMENOVALNIK: bodíki IMENOVALNIK: bogatún RODILNIK: bodȋk RODILNIK: bogatúna DAJALNIK: bodíkama DAJALNIK: bogatúnu TOŽILNIK: bodíki TOŽILNIK: bogatúna MESTNIK: pri bodíkah MESTNIK: pri bogatúnu ORODNIK: z bodíkama ORODNIK: z bogatúnom množina dvojina IMENOVALNIK: bodíke IMENOVALNIK: bogatúna RODILNIK: bodȋk RODILNIK: bogatúnov DAJALNIK: bodíkam DAJALNIK: bogatúnoma TOŽILNIK: bodíke TOŽILNIK: bogatúna MESTNIK: pri bodíkah MESTNIK: pri bogatúnih ORODNIK: z bodíkami ORODNIK: z bogatúnoma množina STALNE ZVEZE IMENOVALNIK: bogatúni RODILNIK: bogatúnov navadna bodika DAJALNIK: bogatúnom iz botanike zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi TOŽILNIK: bogatúne listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi MESTNIK: pri bogatúnih navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SIN.: ORODNIK: z bogatúni bodika TONEMSKO ▪ V severnejših deželah je poleg navadne bodike za [bogatȗn] žive meje zelo uporabljena drobnolistna vrsta, doma IPA: [bɔgatúːn] iz Japonske in Koreje. ednina ▪ Navadna bodika je bila od nekdaj priljubljena IMENOVALNIK: bogatȗn okrasna rastlina in jo danes najdemo tudi na RODILNIK: bogatȗna območjih opuščenih kmetij. DAJALNIK: bogatȗnu TOŽILNIK: bogatȗna 35 MESTNIK: pri bogatȗnu TONEMSKO ORODNIK: z bogatȗnom [bogatȗnka] dvojina IPA: [bɔgatúːŋkà] IMENOVALNIK: bogatȗna ednina RODILNIK: bogatȗnov IMENOVALNIK: bogatȗnka DAJALNIK: bogatȗnoma RODILNIK: bogatȗnke TOŽILNIK: bogatȗna DAJALNIK: bogatȗnki MESTNIK: pri bogatȗnih TOŽILNIK: bogatȗnko ORODNIK: z bogatȗnoma MESTNIK: pri bogatȗnki množina ORODNIK: z bogatȗnko IMENOVALNIK: bogatȗni dvojina RODILNIK: bogatȗnov IMENOVALNIK: bogatȗnki DAJALNIK: bogatȗnom RODILNIK: bogatȗnk TOŽILNIK: bogatȗne DAJALNIK: bogatȗnkama MESTNIK: pri bogatȗnih TOŽILNIK: bogatȗnki ORODNIK: z bogatȗni MESTNIK: pri bogatȗnkah ORODNIK: z bogatȗnkama BESEDOTVORJE množina ženski spol: bogatunka IMENOVALNIK: bogatȗnke RODILNIK: bogatȗnk IZVOR DAJALNIK: bogatȗnkam ↑bogat TOŽILNIK: bogatȗnke MESTNIK: pri bogatȗnkah bogatúnka bogatúnke ORODNIK: z bogatȗnkami samostalnik ženskega spola [bogatúnka] IZVOR POMEN ↑bogatun slabšalno ženska, ki ima, si je pridobila veliko materialnih dobrin ▪ Zatrjuje, da zakona s tajkunom ni končala kot borága boráge samostalnik ženskega spola bogatunka. [borága] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi JAKOSTNO cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem [bogatúnka] dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat. Borago IPA: [bɔgaˈtuːŋka] officinalis ednina ▪ V začetku meseca julija porežemo borago. IMENOVALNIK: bogatúnka ▪ Čaj iz borage naj bi ugodno deloval na jetra, vendar RODILNIK: bogatúnke če z njim pretiravamo, jim lahko prej škodimo kot DAJALNIK: bogatúnki koristimo. TOŽILNIK: bogatúnko ▪ Pripravki borage vplivajo tudi na nadledvični žlezi in MESTNIK: pri bogatúnki pospešujejo izločanje adrenalina. ORODNIK: z bogatúnko dvojina 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba ▪ Drobnjak, koper in borago oplaknemo, do IMENOVALNIK: bogatúnki suhega popivnamo in sesekljamo. RODILNIK: bogatúnk ▪ Dodajte sesekljano borago in ribjo juho ter vse DAJALNIK: bogatúnkama skupaj počasi dušite še nekaj minut. TOŽILNIK: bogatúnki ▪ Stari Rimljani so borago dodajali v solate. MESTNIK: pri bogatúnkah ORODNIK: z bogatúnkama 1.2. zdravilni pripravek iz te rastline množina ▪ V ljudskem zdravilstvu velja, da boraga iz telesa IMENOVALNIK: bogatúnke izloči vse strupene snovi s tem, ko močno RODILNIK: bogatúnk pospešuje potenje. DAJALNIK: bogatúnkam ▪ Boraga lahko umiri kašelj in lajša težave TOŽILNIK: bogatúnke revmatikov. MESTNIK: pri bogatúnkah ORODNIK: z bogatúnkami 36 IZGOVOR IN OBLIKE bóraks bóraksa samostalnik moškega spola JAKOSTNO [borága] [bóraks] P IPA: [bɔˈɾaːga] OMEN ednina bela ali brezbarvna kristalna snov kot sestavina za čistila, razkužila, belila IMENOVALNIK: borága ⏵ RODILNIK: boráge sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: borági raztopina boraksa | žlička boraksa ▪ Močna raztopina boraksa in eteričnega olja TOŽILNIK: borágo čajevca odstrani plesen. MESTNIK: pri borági ▪ Če madež ne izgine, z gobo vtremo vanj ORODNIK: z borágo dvojina mešanico žličke boraksa in 250 ml vode. ▪ Nahajališča boraksa so v Kaliforniji, Turčiji in IMENOVALNIK: borági Tibetu. RODILNIK: borág ▪▪▪ DAJALNIK: borágama ▪ V čašo daj 0,5 g boraksa in 15 ml destilirane vode. TOŽILNIK: borági ▪ Boraks raztopimo v vroči vodi in pustimo, da se MESTNIK: pri borágah ohladi na sobno temperaturo. ORODNIK: z borágama množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: boráge JAKOSTNO RODILNIK: borág [bóraks] DAJALNIK: borágam IPA: [ˈboːɾaks] TOŽILNIK: boráge ednina MESTNIK: pri borágah IMENOVALNIK: bóraks ORODNIK: z borágami RODILNIK: bóraksa TONEMSKO [borȃga] DAJALNIK: bóraksu TOŽILNIK: bóraks IPA: [bɔɾáːgà] MESTNIK: pri bóraksu ednina ORODNIK: z bóraksom IMENOVALNIK: borȃga dvojina RODILNIK: borȃge IMENOVALNIK: bóraksa DAJALNIK: borȃgi RODILNIK: bóraksov TOŽILNIK: borȃgo DAJALNIK: bóraksoma MESTNIK: pri borȃgi TOŽILNIK: bóraksa ORODNIK: z borȃgo MESTNIK: pri bóraksih dvojina ORODNIK: z bóraksoma IMENOVALNIK: borȃgi množina RODILNIK: borȃg IMENOVALNIK: bóraksi DAJALNIK: borȃgama RODILNIK: bóraksov TOŽILNIK: borȃgi DAJALNIK: bóraksom MESTNIK: pri borȃgah TOŽILNIK: bórakse ORODNIK: z borȃgama MESTNIK: pri bóraksih množina ORODNIK: z bóraksi IMENOVALNIK: borȃge TONEMSKO RODILNIK: borȃg [braks] DAJALNIK: borȃgam IPA: [bóːɾàks] TOŽILNIK: borȃge ednina MESTNIK: pri borȃgah IMENOVALNIK: braks ORODNIK: z borȃgami RODILNIK: braksa DAJALNIK: braksu IZVOR TOŽILNIK: braks prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, MESTNIK: pri braksu nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, ORODNIK: z braksom dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala dvojina za pospeševanje potenja IMENOVALNIK: braksa RODILNIK: braksov DAJALNIK: braksoma 37 TOŽILNIK: braksa ORODNIK: z bôrovima MESTNIK: pri braksih množina ORODNIK: z braksoma IMENOVALNIK: bôrovi množina RODILNIK: bôrovih IMENOVALNIK: braksi DAJALNIK: bôrovim RODILNIK: braksov TOŽILNIK: bôrove DAJALNIK: braksom MESTNIK: pri bôrovih TOŽILNIK: brakse ORODNIK: z bôrovimi MESTNIK: pri braksih ženski spol ORODNIK: z braksi ednina IMENOVALNIK: bôrova IZVOR RODILNIK: bôrove prevzeto prek nem. Borax, srlat. borax in arab. DAJALNIK: bôrovi bawraq iz perz. būrah TOŽILNIK: bôrovo MESTNIK: pri bôrovi ORODNIK: z bôrovo bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik dvojina [bôro bôrova bôrovo] IMENOVALNIK: bôrovi POMEN RODILNIK: bôrovih 1. ki je v zvezi z bori1 1. DAJALNIK: bôrovima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: bôrovi borov gozd, gozdiček | borov les | borova smola | MESTNIK: pri bôrovih borovo drevo ORODNIK: z bôrovima ▪ V borovem gozdu se pod drevesi z leti nabere množina precej debel sloj iglic. IMENOVALNIK: bôrove ▪ Gorelo je na poldrugi hektar velikem zemljišču, ki RODILNIK: bôrovih je poraslo s travo in borovimi drevesi. DAJALNIK: bôrovim 1.1. ki je del bora TOŽILNIK: bôrove 1 1. ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri bôrovih ORODNIK: z bôrovimi borov storž | borovi vršički | borova krošnja, veja srednji spol | borove iglice | borovo deblo, lubje ednina ▪ Smrekove in borove vršičke je najbolje IMENOVALNIK: bôrovo nabirati, ko so približno dva centimetra dolgi. RODILNIK: bôrovega ▪ Požgana borova debla so znova ozelenela, DAJALNIK: bôrovemu tako rekoč mrtev bor je pognal iglice in nove TOŽILNIK: bôrovo veje. MESTNIK: pri bôrovem ORODNIK: z bôrovim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO [bôro bôrova bôrovo] IMENOVALNIK: bôrovi RODILNIK: bôrovih IPA: [ˈbɔːɾɔ ˈbɔːɾɔʋa ˈbɔːɾɔʋɔ] DAJALNIK: bôrovima OSNOVNIK TOŽILNIK: bôrovi moški spol ednina MESTNIK: pri bôrovih ORODNIK: z bôrovima IMENOVALNIK: bôrov množina RODILNIK: bôrovega IMENOVALNIK: bôrova DAJALNIK: bôrovemu RODILNIK: bôrovih TOŽILNIK: bôrov živo bôrovega DAJALNIK: bôrovim TOŽILNIK: bôrova MESTNIK: pri bôrovem MESTNIK: pri bôrovih ORODNIK: z bôrovim dvojina ORODNIK: z bôrovimi TONEMSKO IMENOVALNIK: bôrova [bóro bórova bórovo] RODILNIK: bôrovih IPA: [bːɾ bːɾʋa bːɾʋɔ] DAJALNIK: bôrovima TOŽILNIK: bôrova OSNOVNIK moški spol MESTNIK: pri bôrovih ednina 38 IMENOVALNIK: bórov množina RODILNIK: bórovega IMENOVALNIK: bórova DAJALNIK: bórovemu RODILNIK: bórovih TOŽILNIK: bórov DAJALNIK: bórovim živo bórovega TOŽILNIK: bórova MESTNIK: pri bórovem MESTNIK: pri bórovih ORODNIK: z bórovim ORODNIK: z bórovimi dvojina IMENOVALNIK: bórova STALNE ZVEZE RODILNIK: bórovih DAJALNIK: bórovima borova ogorčica TOŽILNIK: bórova 1. iz agronomije ličinka žuželke, ki zajeda zlasti iglavce MESTNIK: pri bórovih in povzroča hitro venenje in sušenje dreves; ORODNIK: z bórovima primerjaj lat. Bursaphelenchus xylophilus množina ▪ Borova ogorčica vstopi v drevo skozi luknjice, ki jih IMENOVALNIK: bórovi pri odlaganju jajčec izdolbe samica hroščka. RODILNIK: bórovih ▪ Borova ogorčica je v zadnjih desetletjih v japonskih DAJALNIK: bórovim gozdovih najpomembnejši škodljivec, zadnja leta pa TOŽILNIK: bórove povzroča veliko škode tudi na Kitajskem. MESTNIK: pri bórovih 1.1. bolezen dreves, zlasti borov, ki jo ORODNIK: z bórovimi ženski spol povzroča ta ličinka ednina ▪ Ureja se načrt ukrepanja v primeru izbruha IMENOVALNIK: bórova borove ogorčice. RODILNIK: bórove ▪ Borov smolasti rak je glivična bolezen, ki DAJALNIK: bórovi podobno kot borova ogorčica povzroča propadanje TOŽILNIK: bórovo borov. MESTNIK: pri bórovi ORODNIK: z bórovo borov glivec dvojina iz biologije kodrasta, cvetači podobna užitna goba, ki IMENOVALNIK: bórovi raste na borovih koreninah; primerjaj lat. Sparassis RODILNIK: bórovih crispa DAJALNIK: bórovima ▪ Borove glivce lahko najdemo pozno poleti in jeseni TOŽILNIK: bórovi ob deblih in koreninah borov. MESTNIK: pri bórovih ▪ Borov glivec je zelo okusen, njegov okus spominja ORODNIK: z bórovima na orehe, meso pa je belo. množina IMENOVALNIK: bórove borov goban RODILNIK: bórovih iz biologije užiten goban z rdeče rjavim rahlo DAJALNIK: bórovim nagubanim klobukom in trdim, sočnim mesom, ki TOŽILNIK: bórove raste pod bori in bukvami; primerjaj lat. Boletus MESTNIK: pri bórovih pinophilus ORODNIK: z bórovimi ▪ V sušnem času je borov goban navadno precej srednji spol navrtan od ličink žuželk. ednina ▪ Na kakšnih tisočih kvadratnih metrih pomešano IMENOVALNIK: bórovo rastejo poletni gobani, jesenski gobani in borovi RODILNIK: bórovega gobani. DAJALNIK: bórovemu TOŽILNIK: bórovo borovo gostivanje; glej borovo gostüvanje MESTNIK: pri bórovem prekmurski običaj uprizarjanja poroke osebe z ORODNIK: z bórovim borom, ki se odvije, če se v predpustnem času v dvojina vasi nihče ne poroči IMENOVALNIK: bórovi ▪ Izsledki novejših raziskav kažejo, da je mogoče RODILNIK: bórovih pustne maske kurentov in običaj borovega gostivanja DAJALNIK: bórovima razumeti kot daljni odmev prastarih pomladnih TOŽILNIK: bórovi obredov. MESTNIK: pri bórovih ORODNIK: z bórovima 39 ▪ Goričanci so se trdno oklepali svojih navad in IMENOVALNIK: bôrova običajev. Zato se je ohranilo borovo gostivanje, v RODILNIK: bôrovih katerem sodeluje vsa vas. DAJALNIK: bôrovima TOŽILNIK: bôrova borovo gostüvanje; tudi borovo gostivanje MESTNIK: pri bôrovih prekmurski običaj uprizarjanja poroke osebe z ORODNIK: z bôrovima borom, ki se odvije, če se v predpustnem času v množina vasi nihče ne poroči IMENOVALNIK: bôrovi ▪ Prekmurci in Porabci na borovih gostüvanjih oživljajo RODILNIK: bôrovih stare ljudske šege in običaje ter na šaljiv način DAJALNIK: bôrovim opozorijo na nenavadne dogodke in nepravilnosti v TOŽILNIK: bôrove domačem in širšem okolju. MESTNIK: pri bôrovih ▪ Zahtevna organizacija je eden od razlogov, da je ORODNIK: z bôrovimi borovih gostüvanj v Prekmurju čedalje manj. ženski spol ednina borov prelec IMENOVALNIK: bôrova iz zoologije metulj sivkaste barve s progami, katerega RODILNIK: bôrove gosenice naredijo na borih zapredke in ponoči DAJALNIK: bôrovi objedajo iglice; TOŽILNIK: bôrovo primerjaj lat. Thaumetopoea pityocampa ▪ Na parceli, ki jo imam v Istri in na kateri rastejo MESTNIK: pri bôrovi borovci, se vsako leto naseli borov prelec. ORODNIK: z bôrovo ▪ Gosenice borovega prelca obžirajo iglice in brste dvojina bora, ličinke smrekovega prelca pa jedo iglice smreke. IMENOVALNIK: bôrovi ▪ Veterinarji opozarjajo na pojav gosenic borovega RODILNIK: bôrovih prelca, ki so nevarne tako za živali kot tudi za ljudi. DAJALNIK: bôrovima TOŽILNIK: bôrovi MESTNIK: pri bôrovih IZVOR ↑bor ORODNIK: z bôrovima množina bôrov2 IMENOVALNIK: bôrove bôrova bôrovo tudi bórov bórova bórovo RODILNIK: bôrovih pridevnik DAJALNIK: bôrovim [bôro bôrova bôrovo] tudi [bóro bórova bórovo] TOŽILNIK: bôrove POMEN MESTNIK: pri bôrovih ki je v zvezi z borom2 ORODNIK: z bôrovimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda srednji spol borovo jeklo | borova kislina, sol | borove spojine ednina ▪ Izolaciji je dodana borova sol, ki preprečuje IMENOVALNIK: bôrovo gorenje, hkrati pa odvrača insekte in preprečuje RODILNIK: bôrovega razvoj plesni. DAJALNIK: bôrovemu ▪ Na tržišču je množica borovih gnojil, med TOŽILNIK: bôrovo katerimi lahko izbiramo. MESTNIK: pri bôrovem ORODNIK: z bôrovim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: bôrovi [bôro bôrova bôrovo] RODILNIK: bôrovih IPA: [ˈbɔːɾɔ ˈbɔːɾɔʋa ˈbɔːɾɔʋɔ] DAJALNIK: bôrovima OSNOVNIK TOŽILNIK: bôrovi moški spol MESTNIK: pri bôrovih ednina ORODNIK: z bôrovima IMENOVALNIK: bôrov množina RODILNIK: bôrovega IMENOVALNIK: bôrova DAJALNIK: bôrovemu RODILNIK: bôrovih TOŽILNIK: bôrov DAJALNIK: bôrovim živo bôrovega TOŽILNIK: bôrova MESTNIK: pri bôrovem MESTNIK: pri bôrovih ORODNIK: z bôrovim ORODNIK: z bôrovimi dvojina 40 tudi dvojina [bóro bórova bórovo] IMENOVALNIK: bórovi IPA: [ˈboːɾɔ ˈboːɾɔʋa ˈboːɾɔʋɔ] RODILNIK: bórovih DAJALNIK: bórovima OSNOVNIK TOŽILNIK: bórovi moški spol ednina MESTNIK: pri bórovih ORODNIK: z bórovima IMENOVALNIK: bórov množina RODILNIK: bórovega IMENOVALNIK: bórova DAJALNIK: bórovemu RODILNIK: bórovih TOŽILNIK: bórov živo bórovega DAJALNIK: bórovim TOŽILNIK: bórova MESTNIK: pri bórovem MESTNIK: pri bórovih ORODNIK: z bórovim dvojina ORODNIK: z bórovimi TONEMSKO IMENOVALNIK: bórova [bóro bórova bórovo] RODILNIK: bórovih IPA: [bːɾ bːɾʋa bːɾʋɔ] DAJALNIK: bórovima OSNOVNIK TOŽILNIK: bórova moški spol MESTNIK: pri bórovih ednina ORODNIK: z bórovima IMENOVALNIK: bórov množina RODILNIK: bórovega IMENOVALNIK: bórovi DAJALNIK: bórovemu RODILNIK: bórovih TOŽILNIK: bórov DAJALNIK: bórovim živo bórovega TOŽILNIK: bórove MESTNIK: pri bórovem MESTNIK: pri bórovih ORODNIK: z bórovim ORODNIK: z bórovimi dvojina ženski spol ednina IMENOVALNIK: bórova RODILNIK: bórovih IMENOVALNIK: bórova DAJALNIK: bórovima RODILNIK: bórove TOŽILNIK: bórova DAJALNIK: bórovi MESTNIK: pri bórovih TOŽILNIK: bórovo ORODNIK: z bórovima MESTNIK: pri bórovi množina ORODNIK: z bórovo dvojina IMENOVALNIK: bórovi RODILNIK: bórovih IMENOVALNIK: bórovi DAJALNIK: bórovim RODILNIK: bórovih TOŽILNIK: bórove DAJALNIK: bórovima MESTNIK: pri bórovih TOŽILNIK: bórovi ORODNIK: z bórovimi MESTNIK: pri bórovih ženski spol ORODNIK: z bórovima ednina množina IMENOVALNIK: bórova IMENOVALNIK: bórove RODILNIK: bórove RODILNIK: bórovih DAJALNIK: bórovi DAJALNIK: bórovim TOŽILNIK: bórovo TOŽILNIK: bórove MESTNIK: pri bórovi MESTNIK: pri bórovih ORODNIK: z bórovo ORODNIK: z bórovimi dvojina srednji spol ednina IMENOVALNIK: bórovi RODILNIK: bórovih IMENOVALNIK: bórovo DAJALNIK: bórovima RODILNIK: bórovega TOŽILNIK: bórovi DAJALNIK: bórovemu MESTNIK: pri bórovih TOŽILNIK: bórovo ORODNIK: z bórovima MESTNIK: pri bórovem množina ORODNIK: z bórovim IMENOVALNIK: bórove 41 RODILNIK: bórovih IMENOVALNIK: brova DAJALNIK: bórovim RODILNIK: brove TOŽILNIK: bórove DAJALNIK: brovi MESTNIK: pri bórovih TOŽILNIK: brovo ORODNIK: z bórovimi MESTNIK: pri brovi srednji spol ORODNIK: z brovo ednina dvojina IMENOVALNIK: bórovo IMENOVALNIK: brovi RODILNIK: bórovega RODILNIK: brovih DAJALNIK: bórovemu DAJALNIK: brovima TOŽILNIK: bórovo TOŽILNIK: brovi MESTNIK: pri bórovem MESTNIK: pri brovih ORODNIK: z bórovim ORODNIK: z brovima dvojina množina IMENOVALNIK: bórovi IMENOVALNIK: brove RODILNIK: bórovih RODILNIK: brovih DAJALNIK: bórovima DAJALNIK: brovim TOŽILNIK: bórovi TOŽILNIK: brove MESTNIK: pri bórovih MESTNIK: pri brovih ORODNIK: z bórovima ORODNIK: z brovimi množina srednji spol IMENOVALNIK: bórova ednina RODILNIK: bórovih IMENOVALNIK: brovo DAJALNIK: bórovim RODILNIK: brovega TOŽILNIK: bórova DAJALNIK: brovemu MESTNIK: pri bórovih TOŽILNIK: brovo ORODNIK: z bórovimi MESTNIK: pri brovem ORODNIK: z brovim tudi dvojina [bro brova brovo] IMENOVALNIK: brovi IPA: [bóːɾ bóːɾʋa bóːɾʋɔ] RODILNIK: brovih DAJALNIK: brovima OSNOVNIK TOŽILNIK: brovi moški spol MESTNIK: pri brovih ednina ORODNIK: z brovima IMENOVALNIK: brov množina RODILNIK: brovega IMENOVALNIK: brova DAJALNIK: brovemu RODILNIK: brovih TOŽILNIK: brov DAJALNIK: brovim živo brovega TOŽILNIK: brova MESTNIK: pri brovem MESTNIK: pri brovih ORODNIK: z brovim dvojina ORODNIK: z brovimi IMENOVALNIK: brova RODILNIK: brovih IZVOR ↑bor DAJALNIK: brovima TOŽILNIK: brova MESTNIK: pri brovih brálnik brálnika samostalnik moškega spola ORODNIK: z brovima [brálnik] množina POMEN IMENOVALNIK: brovi 1. naprava ali del naprave za branje podatkov RODILNIK: brovih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: brovim bralnik kartic TOŽILNIK: brove ▪ Pomnilniške kartice lahko povežemo z MESTNIK: pri brovih računalnikom, če je opremljen z univerzalnim ORODNIK: z brovimi bralnikom ženski spol kartic. ednina ▪ Slike prek bralnika kartic prenesite na pomnilniško kartico. 42 ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Bralniki pri večjih ločljivostih po navadi delujejo vdelan, vgrajen bralnik počasneje, tako dobljeni izdelki pa na disku ▪ Zmogljivi bralnik kartic je izjemno priročen za zavzamejo veliko več prostora. prenos, saj tehta le dobrih 20 gramov. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Računalnik je v nekoliko večjem ohišju vseboval ločljivost bralnika tudi laserski bralnik za črtno kodo. ▪ Postopek prebiranja se začne, ko papir položimo ▪ Nepridipravi namestijo svoj bralnik za kartice in na stekleno površino in zapremo pokrov bralnika. kamero, s katero posnamejo pin, nato pa z ▪▪▪ dvojnikom kartice dvignejo gotovino z drugih ▪ Za varnost podatkov je še dodatno poskrbljeno z bankomatov. vdelanim bralnikom prstnih odtisov, ki je namenjen ▪▪▪ identifikaciji uporabnika. ▪ Bralnik za pomnilniške kartice zna prebrati vse ▪ Pri branju drobnega besedila smo od bralnika z pomembne tipe kartic. optično ločljivostjo 1200 pik na palec pričakovali več. ▪ Biometrični potni list je na točkah preverjanja treba 4. programska oprema za ogled vsebine datotek odpreti in položiti na bralnik. v določenem formatu 2. prenosna elektronska naprava za branje, ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku shranjevanje elektronskih knjig; SIN.: e-bralnik bralnik novic | bralnik PDF-datotek, PDF- ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dokumentov | bralnik pošte bralnik e-knjig, knjig ▪ Na računalniku bodo naloženi spletni brskalnik, ▪ Podjetje bo 27. avgusta na trg poslal tretjo bralnik PDF-datotek, urejevalnik besedil ter ostala generacijo bralnikov e-knjig. nepogrešljiva orodja. ▪ Izdelek je križanec med tabličnim računalnikom ▪ Brskalnik se ponaša z veliko paleto in bralnikom knjig. spremljevalnih programov. Vključen je bralnik ⏵ prid. beseda + sam. beseda pošte in novic. elektronski bralnik ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Vse več ljudi bere knjige na elektronskih bralnik omogoča KAJ bralnikih. ▪ Bralnik omogoča odpiranje in omejeno urejanje ▪ Ne sodi med najhitrejše bralnike, ima pa zelo datotek. tanko ohišje in bo s priloženim stojalom zasedel ▪▪▪ kar najmanj prostora na pisalni mizi. ▪ Bralnik za datoteke PDF sicer omogoča označevanje ▪▪▪ in kopiranje besedila, vendar pri tem izgubimo obliko. ▪ Bralnik omogoča dostop do množice naslovov hkrati, 5. programska oprema zlasti za slepe in ponuja nam možnost preklapljanja na druge knjige, slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v spletne enciklopedije, bloge, časopise. govorjeno ▪ Ocenil je, da se kupcu naložba v nakup bralnika ▪ Ob Brail ovi vrstici je hkrati mogoče uporabljati tudi izplača pri približno treh kupljenih e-knjigah na bralnik besedil. mesec. ▪ Bralnik omogoča, da se zapisano posluša v zvočni 3. naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, obliki, do besedil pa se lahko dostopa z zvočnimi dokumentov, navadno za shranjevanje na ukazi, miško ali s tipkovnico. računalniku ▪ Govorec je skupaj z bralniki zaslona ali knjig ⏵ prid. beseda + sam. beseda uporaben kot pomoč slepim in slabovidnim. barvni bralnik | hiter, zmogljiv bralnik | namenski bralnik | namizni bralnik | biometrični, optični bralnik IZGOVOR IN OBLIKE | vgrajen bralnik JAKOSTNO ▪ Pri velikih povečavah se izkaže, da namizni [brálnik] optični bralniki ne morejo vedno izpolniti zahtev po IPA: [ˈbɾaːlnik] kakovosti. ednina ▪ V ohišje je vgrajen biometrični bralnik prstnih IMENOVALNIK: brálnik odtisov, s katerim lahko odklenemo podatke na RODILNIK: brálnika disku. DAJALNIK: brálniku ▪ Tržišču so ponudili zmogljiv bralnik profesionalne TOŽILNIK: brálnik kvalitete. MESTNIK: pri brálniku ▪ V svoji ponudbi ima tako najcenejše bralnike za ORODNIK: z brálnikom rabo doma kakor tudi profesionalne bralnike. dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: brálnika bralnik omogoča KAJ RODILNIK: brálnikov DAJALNIK: brálnikoma TOŽILNIK: brálnika 43 MESTNIK: pri brálnikih ▪ Bramorje lovimo v steklene kozarce, zakopane do ORODNIK: z brálnikoma roba v zemljo. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: brálniki ▪ Po mesecu dni mladi bramorji zapustijo gnezdo, do RODILNIK: brálnikov takrat pa zanje skrbi samica, vmes se še levijo. DAJALNIK: brálnikom ▪ Vrtnar nastavlja bramorjem pasti. TOŽILNIK: brálnike MESTNIK: pri brálnikih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z brálniki JAKOSTNO TONEMSKO [brámor] [brȃlnik] IPA: [ˈbɾaːmɔɾ] IPA: [bɾáːlnìk] ednina ednina IMENOVALNIK: brámor IMENOVALNIK: brȃlnik RODILNIK: brámorja RODILNIK: brȃlnika DAJALNIK: brámorju DAJALNIK: brȃlniku TOŽILNIK: brámorja TOŽILNIK: brȃlnik MESTNIK: pri brámorju MESTNIK: pri brȃlniku ORODNIK: z brámorjem ORODNIK: z brȃlnikom dvojina dvojina IMENOVALNIK: brámorja IMENOVALNIK: brȃlnika RODILNIK: brámorjev RODILNIK: brȃlnikov DAJALNIK: brámorjema DAJALNIK: brȃlnikoma TOŽILNIK: brámorja TOŽILNIK: brȃlnika MESTNIK: pri brámorjih MESTNIK: pri brȃlnikih ORODNIK: z brámorjema ORODNIK: z brȃlnikoma množina množina IMENOVALNIK: brámorji IMENOVALNIK: brȃlniki RODILNIK: brámorjev RODILNIK: brȃlnikov DAJALNIK: brámorjem DAJALNIK: brȃlnikom TOŽILNIK: brámorje TOŽILNIK: brȃlnike MESTNIK: pri brámorjih MESTNIK: pri brȃlnikih ORODNIK: z brámorji ORODNIK: z brȃlniki TONEMSKO [brámor] IZVOR IPA: [bɾàːmɾ] ↑brati ednina IMENOVALNIK: brámor brámor RODILNIK: brámorja brámorja samostalnik moškega spola DAJALNIK: brámorju [brámor] TOŽILNIK: brámorja POMEN MESTNIK: pri brámorju iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in ORODNIK: z brámorjem lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje dvojina podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; IMENOVALNIK: brámorja primerjaj lat. Gryl otalpa gryl otalpa RODILNIK: brámorjev tudi brȃmorjev ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: brámorjema ▪ V rahlih in pognojenih tleh se bramor najbolje TOŽILNIK: brámorja počuti. MESTNIK: pri brámorjih tudi pri brȃmorjih ▪ Da se bramorji preveč ne razmnožijo, poskrbijo ORODNIK: z brámorjema vrtnarji, krti, rovke in kosi. množina ▪ Mlade koreninice rada objedata voluhar in IMENOVALNIK: brámorji bramor, slednji pa pogosto pride pogledat tudi na RODILNIK: brámorjev tudi brȃmorjev površino. DAJALNIK: brámorjem ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: brámorje ▪ Bramorja zatiramo zgodaj poleti z uničenjem MESTNIK: pri brámorjih tudi pri brȃmorjih gnezd, ki jih izkopljemo predvsem na gredah, ORODNIK: z brámorji tudi z brȃmorji gnojenih s hlevskim gnojem. 44 IZVOR DAJALNIK: brancínu < mramor < pslov. * mormorъ, tako kot stcslov. TOŽILNIK: brancína izmrъmьrati, strus. izmoromrati ‛poglodati, izjesti’ MESTNIK: pri brancínu iz ide. korena * merh2- ‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, ORODNIK: z brancínom prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ dvojina IMENOVALNIK: brancína brancín brancína RODILNIK: brancínov samostalnik moškega spola [ DAJALNIK: brancínoma brancín] TOŽILNIK: brancína POMEN MESTNIK: pri brancínih 1. morska riba s srebrnkastim hrbtom in ORODNIK: z brancínoma izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. množina Dicentrarhus labrax IMENOVALNIK: brancíni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: brancínov gojiti brancine | loviti brancine DAJALNIK: brancínom ▪ V ribogojnici v Piranskem zalivu gojijo izvrstne TOŽILNIK: brancíne brancine. MESTNIK: pri brancínih ▪ V portoroškem in strunjanskem ribolovnem ORODNIK: z brancíni rezervatu lovijo s trnki predvsem brancine, orade, TONEMSKO ovčice, špare in lice. [brancȋn] ⏵ priredna zveza IPA: [bɾanʦíːn] brancin in orada ednina ▪ Gojijo predvsem orade, brancine in morske liste. IMENOVALNIK: brancȋn ▪▪▪ RODILNIK: brancȋna ▪ V devet metrov globokih okroglih mrežah so v krogu DAJALNIK: brancȋnu plavali brancini. TOŽILNIK: brancȋna ▪ Poklicnim morskim ribičem je uspel velik ulov, saj se MESTNIK: pri brancȋnu je v njihove mreže ujelo približno 15 ton cipljev in ORODNIK: z brancȋnom približno sto kilogramov brancinov. dvojina 1.1. ta žival kot hrana, jed IMENOVALNIK: brancȋna ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: brancȋnov divji brancin | pečen brancin | piranski brancin | DAJALNIK: brancȋnoma svež brancin TOŽILNIK: brancȋna ▪ File divjega brancina na žaru je bil brezhibno MESTNIK: pri brancȋnih pečen. ORODNIK: z brancȋnoma ▪ Pečene brancine vzemite iz folije, jih prelijte z množina omako, ki je nastala med pečenjem, in IMENOVALNIK: brancȋni postrezite s kuhanim krompirjem. RODILNIK: brancȋnov ▪ Iz kuhinje je dišal svež piranski brancin. DAJALNIK: brancȋnom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: brancȋne file brancina MESTNIK: pri brancȋnih ▪ Jed postavimo na krožnik: najprej pečen ORODNIK: z brancȋni krompir, nato koromač, fileje brancina in na koncu češnjev paradižnik. IZVOR ▪▪▪ prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, ▪ Poskusite zanimiv recept za brancina na žaru. rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ▪ Brancina očistimo, oplaknemo, osušimo in od ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne znotraj natremo s soljo in poprom. ▪ V štirih ljubljanskih ribarnicah smo preverili, velike škrge’ koliko stane kilogram brancinov. brávo medmet IZGOVOR IN OBLIKE [brávo] JAKOSTNO P [ OMEN brancín] 1. izraža, da govorec navdušeno kaj odobrava, IPA: [bɾanˈʦiːn] koga hvali ednina ▪ Dober predlog, bravo, čestitam. IMENOVALNIK: brancín ▪ Bravo mladi. Uprli ste se. RODILNIK: brancína 45 ▪ »Bravo, bravo, bravo!« Toliko spontanega ▪ Stopil je izpod prhe in se pošteno otrl z brisačo. navdušenja, žarečih nasmehov, ploskanja in ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku vztrajnega mahanja še nisem bila deležna. sušenje brisač 1.1. ironično izraža, da govorec česa ne ▪ Vroče cevi so primerne za sušenje brisač. odobrava, s čim ni zadovoljen ▪ Očesne okužbe so lahko zelo nalezljive, zato se ▪ Trikrat bravo za butalščino! izogibajmo skupni uporabi brisač za obraz. ▪ Ja, bravo jaz! Zakaj sem bila takšna kura, besno ▪▪▪ razmišljam. ▪ V kopalnici je lahko radiator hkrati obešalnik za 2. brisače. kot samostalnik izraz navdušenega odobravanja, pohvale 1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za ▪ A niso trije popravljeni predmeti uspeh? Ali si to ne vpijanje odvečne vlage, maščobe; SIN.: brisačka zasluži glasnega bravo!? ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Le redkim je to uspelo, velik bravo za njih. kuhinjska brisača | papirna, papirnata brisača ▪ Zvitke zapečemo, odcedimo na papirnati IZGOVOR IN OBLIKE brisači in še tople postrežemo. JAKOSTNO ▪ Za brisanje rok so najbolj priporočljive mehke [brávo] papirnate brisače ali sušilci rok s toplim IPA: [ˈbɾaːʋɔ] zrakom. TONEMSKO ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku [brȃvo] obrisati z brisačo | osušiti, popivnati, posušiti z IPA: [bɾáːʋ] brisačo ▪ Jajčevce popivnajte s papirnato brisačo. ▪ Zrezke oplaknite z mrzlo vodo in s kuhinjskimi IZVOR prevzeto iz it. bravo, prvotneje pridevnik ‛dober, brisačami osušite. sposoben, pogumen, srčen’ ▪ Malo kreme vmasiramo v kožo in obrišemo s papirnato brisačo ali splaknemo s toplo vodo. ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku brisáča brisáče samostalnik ženskega spola dati, preložiti, položiti, zložiti na brisačo [brisáča] ▪ Pečene polpete sproti polagamo na papirnate POMEN brisače, da se odvečna maščoba odcedi. 1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa ▪▪▪ ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Zvitke ocvremo v vročem olju, jih odcedimo na čista, stara, sveža, umazana brisača | debela, papirnatih brisačah in še vroče ponudimo. majhna, velika brisača | groba, mehka brisača | kopalna brisača | mokra, suha, vlažna brisača IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Roke splaknite in jih osušite s čisto brisačo za JAKOSTNO roke. [brisáča] ▪ Ko pridete iz vode, se oprhajte, zavijte v veliko IPA: [bɾiˈsaːʧa] kopalno brisačo in še dobre pol ure počivajte. ednina ▪ Otroka dvignite iz vode, ga zavijte v toplo brisačo IMENOVALNIK: brisáča in temeljito osušite. RODILNIK: brisáče ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: brisáči oviti brisačo okoli ČESA | podložiti, pogrniti, položiti, TOŽILNIK: brisáčo razgrniti brisačo | potrebovati, uporabljati brisačo | MESTNIK: pri brisáči prinesti, pripraviti si, vzeti brisačo ORODNIK: z brisáčo ▪ V garderobi smo oblekli kopalke, vzeli brisače in dvojina šli do bazena. IMENOVALNIK: brisáči ▪ Okoli glave si ovijte brisačo in nato pet do deset RODILNIK: brisáč minut globoko vdihavajte paro. DAJALNIK: brisáčama ▪ Vsak naj uporablja svoje brisače, ki se lahko TOŽILNIK: brisáči prekuhavajo. MESTNIK: pri brisáčah ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: z brisáčama brisati, otreti, posušiti z brisačo | oviti, pokriti, množina prekriti z brisačo | zdrgniti z brisačo IMENOVALNIK: brisáče ▪ Naravne kodre rahlo osušite z brisačo. RODILNIK: brisáč ▪ Nagnemo se nad posodo z vročo vodo in se DAJALNIK: brisáčam pokrijemo z brisačo, da ulovimo čim več hlapov. TOŽILNIK: brisáče 46 MESTNIK: pri brisáčah 1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za ORODNIK: z brisáčami vpijanje odvečne vlage, maščobe; SIN.: brisača TONEMSKO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [brisáča] papirnata brisačka IPA: [bɾisàːʧá] ▪ Gobe do čistega obrišemo s papirnatimi ednina brisačkami in tanko narežemo. IMENOVALNIK: brisáča ▪ Meso oplaknemo pod tekočo vodo in ga RODILNIK: brisáče osušimo s papirnato kuhinjsko brisačko. DAJALNIK: brisáči TOŽILNIK: brisáčo IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri brisáči JAKOSTNO ORODNIK: z brisȃčo [brisáčka] dvojina IPA: [bɾiˈsaːʧka] IMENOVALNIK: brisáči ednina RODILNIK: brisȃč IMENOVALNIK: brisáčka DAJALNIK: brisáčama RODILNIK: brisáčke TOŽILNIK: brisáči DAJALNIK: brisáčki MESTNIK: pri brisáčah TOŽILNIK: brisáčko ORODNIK: z brisáčama MESTNIK: pri brisáčki množina ORODNIK: z brisáčko IMENOVALNIK: brisáče dvojina RODILNIK: brisȃč IMENOVALNIK: brisáčki DAJALNIK: brisáčam RODILNIK: brisáčk TOŽILNIK: brisáče DAJALNIK: brisáčkama MESTNIK: pri brisáčah TOŽILNIK: brisáčki ORODNIK: z brisáčami MESTNIK: pri brisáčkah ORODNIK: z brisáčkama FRAZEOLOGIJA množina IMENOVALNIK: brisáčke vreči brisačo v ring RODILNIK: brisáčk predati se, prenehati si prizadevati kaj DAJALNIK: brisáčkam ▪ Štirje zaporedni katastrofalni porazi v slabih dveh TOŽILNIK: brisáčke mesecih so jih prisilili, da so vrgli brisačo v ring. MESTNIK: pri brisáčkah Pogoltnili so ponos in zaprosili za premirje. ORODNIK: z brisáčkami ▪ To so šale na račun tistega, ki prvi vrže brisačo v TONEMSKO ring, pa ne ve, da je njegov nasprotnik tudi tik pred [brisáčka] tem, da prizna poraz. IPA: [bɾisàːʧká] ednina BESEDOTVORJE IMENOVALNIK: brisáčka manjšalnica: brisačka RODILNIK: brisáčke DAJALNIK: brisáčki IZVOR TOŽILNIK: brisáčko ↑brisati MESTNIK: pri brisáčki ORODNIK: z brisȃčko brisáčka brisáčke dvojina samostalnik ženskega spola [brisáčka] IMENOVALNIK: brisáčki RODILNIK: brisȃčk POMEN DAJALNIK: brisáčkama 1. navadno ekspresivno brisača, zlasti manjša TOŽILNIK: brisáčki ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri brisáčkah bombažna brisačka | mehka brisačka | vlažna ORODNIK: z brisáčkama brisačka množina ▪ V posodo nalijemo vročo vodo, vanjo namočimo IMENOVALNIK: brisáčke bombažno brisačko in jo ožamemo. RODILNIK: brisȃčk ▪ Z mehko brisačko operite otrokova ušeska. DAJALNIK: brisáčkam ▪ Preden nanesete masko, na obraz položite toplo TOŽILNIK: brisáčke vlažno brisačko. MESTNIK: pri brisáčkah 47 ORODNIK: z brisáčkami RODILNIK: capína DAJALNIK: capínu IZVOR TOŽILNIK: capína ↑brisača MESTNIK: pri capínu ORODNIK: s capínom bùmf dvojina in búmf medmet IMENOVALNIK: capína POMEN RODILNIK: capínov 1. posnema zvok ob nepričakovanem močnem DAJALNIK: capínoma udarcu TOŽILNIK: capína ▪ Vrata odpre sunkovito in – bumf! – mimo vozeče MESTNIK: pri capínih kolo zadene obnje. ORODNIK: s capínoma ▪ Ležim v kabini, ko naenkrat udari … bumf … množina 1.1. ponazarja močen udarec, padec, doskok IMENOVALNIK: capíni ▪ Matevž mi spodmakne stol. Bumf! Priletim z RODILNIK: capínov zadnjico na trda tla. DAJALNIK: capínom ▪ Priletela sem, prmejduš, tresk in bumf dol po TOŽILNIK: capíne stopnicah. MESTNIK: pri capínih 2. ponovljeno posnema nizke zvoke glasne glasbe ORODNIK: s capíni ▪ Po naših cestah velikokrat vozijo avtomobili, kjer TONEMSKO celo skozi zaprta okna prodira hrupna glasba, od [capȋn] katere slišimo le »bumf, bumf, bumf!«. IPA: [ʦapíːn] ▪ Ko prideš v avtobus, spet dobiš porcijo hrupa iz ednina slušalk najstniških potnikov: »ššš-bumf, ššš-bumf, IMENOVALNIK: capȋn ššš-bumf!«, pa če ti je prav ali ne. RODILNIK: capȋna 3. ekspresivno ponazarja nenadno, hitro spremembo DAJALNIK: capȋnu ▪ Spoznala sva se tudi v živo in bumf!!! Postal mi je TOŽILNIK: capȋna zelo všeč. MESTNIK: pri capȋnu ▪ Mlada ljubezen, vroča zaljubljenost in bumf v zakon! ORODNIK: s capȋnom dvojina IMENOVALNIK: capȋna IZVOR verjetno iz imitativne besede buf, morda pod RODILNIK: capȋnov vplivom ↑bum DAJALNIK: capȋnoma TOŽILNIK: capȋna MESTNIK: pri capȋnih capín capína samostalnik moškega spola ORODNIK: s capȋnoma [capín] množina POMEN IMENOVALNIK: capȋni navadno slabšalno kdor se vede neustrezno, RODILNIK: capȋnov neodgovorno, ima negativne lastnosti ali se mu DAJALNIK: capȋnom to pripisuje TOŽILNIK: capȋne ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri capȋnih ▪ Sikal je predse in si v mislih predstavljal, kaj vse ORODNIK: s capȋni bo storil temu izdajalskemu capinu, ko ga dobi v roke. IZVOR ▪ Najbrž si je to zaslužil, vendar mi je ubogega ↑capa po zgledu fakin ipd. capina vseeno žal. ▪▪▪ capriccio capriccia samostalnik moškega spola ▪ Capina sta me – tako meni nič tebi nič – zabrisala v vodo. [kapríčo] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba s prosto JAKOSTNO kompozicijo, navadno šaljivega, igrivega značaja [capín] ▪ Na ljubljanskem koncertu bo nastopil s svojimi IPA: [ʦaˈpiːn] priredbami petih Scarlattijevih klavirskih sonat in dveh ednina Paganinijevih capricciov. ▪ IMENOVALNIK: capín Frescobaldi je leta 1624 izdal 12 capricciov. 48 ▪ Za vse tragedije, ki sem jih doživel, sem že napisal cíklokrós cíklokrósa samostalnik moškega spola ustrezno glasbo; zdaj bi rad ustvaril kak capriccio ali [cíklokrós] intermezzo. POMEN I 1. kolesarska disciplina, pri kateri tekmovalec ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO vozi po razgibani krožni stezi z različnimi ovirami, [kapríčo] čez katere kolo občasno prenese IPA: [kapˈɾiːʧɔ] ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ednina dirka, prvenstvo v ciklokrosu | pokal v ciklokrosu | IMENOVALNIK: [kapríčo] prvak v ciklokrosu RODILNIK: [kapríča] ▪ Aktualni svetovni prvak v ciklokrosu je slavil DAJALNIK: [kapríču] zmago na prvi dirki letošnjega svetovnega pokala TOŽILNIK: [kapríčo] v Švici. ▪ Na zahodu Francije je bilo svetovno prvenstvo v MESTNIK: [pri kapríču] ciklokrosu, kjer se je bil ogorčen boj za zlato ORODNIK: [s kapríčem] dvojina kolajno do zadnjih metrov. ▪ V svoji karieri je slavil že več kot 300 zmag na IMENOVALNIK: [kapríča] dirkah v ciklokrosu. RODILNIK: [kapríčev] ▪▪▪ DAJALNIK: [kapríčema] ▪ Fantje so trdo delali celo zimo, tekli na smučeh, TOŽILNIK: [kapríča] vadili v telovadnici in vozili ciklokros. MESTNIK: [pri kapríčih] ORODNIK: [s kapríčema] 1.1. tekmovanje v tej disciplini množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: [kapríči] ▪ Že drugič zapored je organiziral dobrodelni RODILNIK: [kapríčev] ciklokros. DAJALNIK: [kapríčem] ▪ V izredno napornem ciklokrosu na blatni in razmočeni progi je v skupni uvrstitvi osvojil TOŽILNIK: [kapríče] srebrno kolajno. MESTNIK: [pri kapríčih] ▪▪▪ ORODNIK: [s kapríči] ▪ Bil je drugi v ciklokrosu. TONEMSKO [kaprȋčo] IZGOVOR IN OBLIKE IPA: [kapɾíːʧ] ednina JAKOSTNO [cíklokrós] IMENOVALNIK: [kaprȋčo] IPA: [ˈʦiːklɔˈkɾoːs] RODILNIK: [kaprȋča] ednina DAJALNIK: [kaprȋču] IMENOVALNIK: cíklokrós TOŽILNIK: [kaprȋčo] RODILNIK: cíklokrósa MESTNIK: [pri kaprȋču] DAJALNIK: cíklokrósu ORODNIK: [s kaprȋčem] TOŽILNIK: cíklokrós dvojina MESTNIK: pri cíklokrósu IMENOVALNIK: [kaprȋča] ORODNIK: s cíklokrósom RODILNIK: [kaprȋčev] dvojina DAJALNIK: [kaprȋčema] IMENOVALNIK: cíklokrósa TOŽILNIK: [kaprȋča] RODILNIK: cíklokrósov MESTNIK: [pri kaprȋčih] DAJALNIK: cíklokrósoma ORODNIK: [s kaprȋčema] TOŽILNIK: cíklokrósa množina MESTNIK: pri cíklokrósih IMENOVALNIK: [kaprȋči] ORODNIK: s cíklokrósoma RODILNIK: [kaprȋčev] množina DAJALNIK: [kaprȋčem] IMENOVALNIK: cíklokrósi TOŽILNIK: [kaprȋče] RODILNIK: cíklokrósov MESTNIK: [pri kaprȋčih] DAJALNIK: cíklokrósom ORODNIK: [s kaprȋči] TOŽILNIK: cíklokróse MESTNIK: pri cíklokrósih IZVOR ORODNIK: s cíklokrósi prevzeto iz it. capriccio, nejasnega izvora TONEMSKO [cȋklokrs] 49 IPA: [ʦíːklkɾóːs] ▪ S cilindrično lečo lahko astigmatizem pogosto ednina korigiramo. IMENOVALNIK: cȋklokrs RODILNIK: cȋklokrsa IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: cȋklokrsu JAKOSTNO TOŽILNIK: cȋklokrs [cilíndričən] MESTNIK: pri cȋklokrsu IPA: [ʦiˈliːndɾiʧən] ORODNIK: s cȋklokrsom OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: cȋklokrsa ednina RODILNIK: cȋklokrsov IMENOVALNIK: cilíndričen DAJALNIK: cȋklokrsoma določno cilíndrični TOŽILNIK: cȋklokrsa RODILNIK: cilíndričnega MESTNIK: pri cȋklokrsih DAJALNIK: cilíndričnemu ORODNIK: s cȋklokrsoma TOŽILNIK: cilíndričen množina določno cilíndrični IMENOVALNIK: cȋklokrsi živo cilíndričnega RODILNIK: cȋklokrsov MESTNIK: pri cilíndričnem DAJALNIK: cȋklokrsom ORODNIK: s cilíndričnim TOŽILNIK: cȋklokrse dvojina MESTNIK: pri cȋklokrsih IMENOVALNIK: cilíndrična ORODNIK: s cȋklokrsi RODILNIK: cilíndričnih DAJALNIK: cilíndričnima TOŽILNIK: cilíndrična IZVOR prevzeto iz angl. cyclo-cross iz ↑(bi)cikel + ↑kros MESTNIK: pri cilíndričnih ORODNIK: s cilíndričnima množina cilíndričen cilíndrična cilíndrično pridevnik IMENOVALNIK: cilíndrični [cilíndričən] RODILNIK: cilíndričnih POMEN DAJALNIK: cilíndričnim 1. v nekaterih zvezah v obliki cilindrični ki ima obliko valja TOŽILNIK: cilíndrične ali po obliki spominja na valj MESTNIK: pri cilíndričnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s cilíndričnimi cilindrična oblika ženski spol | cilindrična posoda ednina ▪ Izberemo primerno vazo, najbolje glineno, cilindrične ali trapezne oblike. IMENOVALNIK: cilíndrična ▪ Ogromen in ozek cilindričen stolp se visoko RODILNIK: cilíndrične dviguje nad vso četrt. DAJALNIK: cilíndrični ▪ Gavial ima dolg ozek cilindrični gobec in v TOŽILNIK: cilíndrično čeljustih ogromno zob. MESTNIK: pri cilíndrični 2. ORODNIK: s cilíndrično v obliki cilindrični ki je v zvezi s cilindrom 2. ⏵ dvojina prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: cilíndrični cilindrični vložek | cilindrična ključavnica ▪ Sodobna cilindrična ključavnica z zatiči se je RODILNIK: cilíndričnih pojavila okrog leta 1900. DAJALNIK: cilíndričnima ▪ Cilindrična ključavnica je sestavljena iz telesa, TOŽILNIK: cilíndrični vrtljivega cilindra, valjastih zatičev in vzmeti. MESTNIK: pri cilíndričnih ▪ Vlomilci najpogosteje vdirajo tako, da lomijo ORODNIK: s cilíndričnima cilindrične vložke ključavnic. množina 3. IMENOVALNIK: cilíndrične v obliki cilindrični ki je v zvezi z očesno napako zaradi neenakomerne upognjenosti roženice RODILNIK: cilíndričnih DAJALNIK: cilíndričnim ▪ Poltrde leče so se na trgu obdržale predvsem zaradi cilindrične TOŽILNIK: cilíndrične dioptrije. MESTNIK: pri cilíndričnih 3.1. v obliki cilindrični ki se uporablja pri ORODNIK: s cilíndričnimi korekciji take napake srednji spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina cilindrične leče IMENOVALNIK: cilíndrično 50 RODILNIK: cilíndričnega TOŽILNIK: cilíndrične DAJALNIK: cilíndričnemu MESTNIK: pri cilíndričnih TOŽILNIK: cilíndrično ORODNIK: s cilíndričnimi MESTNIK: pri cilíndričnem ženski spol ORODNIK: s cilíndričnim ednina dvojina IMENOVALNIK: cilíndrična IMENOVALNIK: cilíndrični RODILNIK: cilíndrične RODILNIK: cilíndričnih DAJALNIK: cilíndrični DAJALNIK: cilíndričnima TOŽILNIK: cilíndrično TOŽILNIK: cilíndrični MESTNIK: pri cilíndrični MESTNIK: pri cilíndričnih ORODNIK: s cilíndrično ORODNIK: s cilíndričnima dvojina množina IMENOVALNIK: cilíndrični IMENOVALNIK: cilíndrična RODILNIK: cilíndričnih RODILNIK: cilíndričnih DAJALNIK: cilíndričnima DAJALNIK: cilíndričnim TOŽILNIK: cilíndrični TOŽILNIK: cilíndrična MESTNIK: pri cilíndričnih MESTNIK: pri cilíndričnih ORODNIK: s cilíndričnima ORODNIK: s cilíndričnimi množina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: cilíndrične moški spol RODILNIK: cilíndričnih EDNINA: bòlj cilíndričen DAJALNIK: cilíndričnim ženski spol TOŽILNIK: cilíndrične EDNINA: bòlj cilíndrična MESTNIK: pri cilíndričnih srednji spol ORODNIK: s cilíndričnimi EDNINA: bòlj cilíndrično srednji spol PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ednina moški spol IMENOVALNIK: cilíndrično EDNINA: nàjbolj in nájbolj cilíndričen ženski spol RODILNIK: cilíndričnega EDNINA: nàjbolj in nájbolj cilíndrična DAJALNIK: cilíndričnemu srednji spol TOŽILNIK: cilíndrično EDNINA: nàjbolj in nájbolj cilíndrično MESTNIK: pri cilíndričnem TONEMSKO ORODNIK: s cilíndričnim [cilíndričən] dvojina IPA: [ʦilíːndɾìʧən] IMENOVALNIK: cilíndrični OSNOVNIK RODILNIK: cilíndričnih moški spol DAJALNIK: cilíndričnima ednina TOŽILNIK: cilíndrični IMENOVALNIK: cilíndričen MESTNIK: pri cilíndričnih določno cilíndrični ORODNIK: s cilíndričnima RODILNIK: cilíndričnega množina DAJALNIK: cilíndričnemu IMENOVALNIK: cilíndrična TOŽILNIK: cilíndričen RODILNIK: cilíndričnih določno cilíndrični DAJALNIK: cilíndričnim živo cilíndričnega TOŽILNIK: cilíndrična MESTNIK: pri cilíndričnem MESTNIK: pri cilíndričnih ORODNIK: s cilíndričnim ORODNIK: s cilíndričnimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: cilíndrična moški spol RODILNIK: cilíndričnih EDNINA: bȍlj cilíndričen DAJALNIK: cilíndričnima ženski spol TOŽILNIK: cilíndrična EDNINA: bȍlj cilíndrična srednji spol MESTNIK: pri cilíndričnih EDNINA: bȍlj cilíndrično ORODNIK: s cilíndričnima množina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: cilíndrični EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj cilíndričen RODILNIK: cilíndričnih ženski spol DAJALNIK: cilíndričnim EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj cilíndrična 51 srednji spol IMENOVALNIK: cíplja EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj cilíndrično RODILNIK: cípljev DAJALNIK: cípljema IZVOR TOŽILNIK: cíplja prevzeto iz nem. zylindrisch iz ↑cilinder MESTNIK: pri cípljih ORODNIK: s cípljema cípelj cíplja množina samostalnik moškega spola [cípəl] IMENOVALNIK: cíplji RODILNIK: cípljev POMEN DAJALNIK: cípljem 1. morska riba z dvema kratkima hrbtnima TOŽILNIK: cíplje plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; MESTNIK: pri cípljih primerjaj lat. Mugil ORODNIK: s cíplji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TONEMSKO jata cipljev | lov, ribolov, ulov cipljev | vrsta cipljev [cípəl] ▪ Ribiči nadzirajo ribolovni rezervat in skrbijo za IPA: [ʦìːpl] jato cipljev. ednina ▪ V Jadranu živi šest vrst cipljev, ki se razlikujejo IMENOVALNIK: cípelj po velikosti in načinu hranjenja. RODILNIK: cíplja ▪ Posebno poglavje v uredbi bo urejalo ulov cipljev DAJALNIK: cíplju v portoroškem rezervatu. ⏵ TOŽILNIK: cíplja glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri cíplju loviti ciplje ORODNIK: s cípljem ▪ Stari ribiči lovijo ciplje tudi z vršami. ⏵ dvojina sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: cíplja lov na ciplje RODILNIK: cípljev tudi cȋpljev ▪ V obeh ribiških skupinah se strinjajo z oceno, da DAJALNIK: cípljema bi morali imeti koncesijo za lov na ciplje v TOŽILNIK: cíplja rezervatu za daljše obdobje. ▪▪▪ MESTNIK: pri cípljih tudi pri cȋpljih ▪ Bližina kanala, ki spaja jezero z morjem in pri ORODNIK: s cípljema katerem se zaradi tega mešata sladka in slana voda, množina ustvarja razmere, v katerih se radi zadržujejo ciplji. IMENOVALNIK: cíplji ▪ V večje kanale zaidejo predvsem mladice orad, RODILNIK: cípljev tudi cȋpljev brancinov in cipljev. DAJALNIK: cípljem TOŽILNIK: cíplje 1.1. ta žival kot hrana, jed MESTNIK: pri cípljih tudi pri cȋpljih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s cíplji tudi s cȋplji pečen cipelj | svež cipelj in ▪ Prijatelje je povabil na porcijo pečenih cipljev. [cȋpəl] ▪ Kar nekaj slovenskih ribarnic bo danes IPA: [ʦíːpl] prodajalo sveže ciplje iz portoroškega ribolovnega rezervata. (tonemska dvojnica) ▪ Na glavnem pomolu so raztovarjali ulov in za ednina mimoidoče pekli okusne ciplje. IMENOVALNIK: cȋpelj RODILNIK: cȋplja IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: cȋplju JAKOSTNO TOŽILNIK: cȋplja [cípəl] MESTNIK: pri cȋplju IPA: [ˈʦiːpəl] ORODNIK: s cȋpljem ednina dvojina IMENOVALNIK: cípelj IMENOVALNIK: cȋplja RODILNIK: cíplja RODILNIK: cȋpljev DAJALNIK: cíplju DAJALNIK: cȋpljema TOŽILNIK: cíplja TOŽILNIK: cȋplja MESTNIK: pri cíplju MESTNIK: pri cȋpljih ORODNIK: s cípljem ORODNIK: s cȋpljema dvojina množina IMENOVALNIK: cȋplji 52 RODILNIK: cȋpljev tako so nastali znameniti concerti grossi, za katere je DAJALNIK: cȋpljem značilen dvogovor med manjšo skupino solistov in TOŽILNIK: cȋplje celotnim orkestrom. MESTNIK: pri cȋpljih ORODNIK: s cȋplji IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO IZVOR [končêrto gróso] prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. IPA: [kɔnˈʧɛːɾtɔ ˈgɾoːsɔ] cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po ednina razmeroma veliki glavi te vrste ribe IMENOVALNIK: [končêrto gróso] RODILNIK: [končêrta grósa] ck DAJALNIK: [končêrtu grósu] ; in cak medmet TOŽILNIK: [končêrto gróso] POMEN MESTNIK: [pri končêrtu grósu] 1. navadno ponovljeno posnema zvok pri rezanju, ORODNIK: [s končêrtom grósom] sekljanju dvojina ▪ Narežemo na tanke rezine in »ck ck ck« sesekljamo. IMENOVALNIK: [končêrta grósa] ▪ Stekel sem v kopalnico, poiskal žiletko, položil grudo RODILNIK: [končêrtov grósov] na papir in ck, ck, ck. DAJALNIK: [končêrtoma grósoma] 2. ponazarja hitro dejanje, ki mu navadno sledi TOŽILNIK: [končêrta grósa] konec, dokončanje česa MESTNIK: [pri končêrtih grósih] ▪ Drugo jutro sem gospe sporočila, da imam ORODNIK: [s končêrtoma grósoma] obveznosti in da prekinjam dogovor. Ck! Prekinila množina sem. IMENOVALNIK: [končêrti grósi] ▪ Križec, krožec, križec, krožec, ck – trije v vrsti. RODILNIK: [končêrtov grósov] Zmaga. Se še spomnite te igrice? DAJALNIK: [končêrtom grósom] ▪ Zgodba bo enaka, ck, elektrike ne bo. TOŽILNIK: [končêrte gróse] MESTNIK: [pri končêrtih grósih] IZVOR ORODNIK: [s končêrti grósi] ↑cak TONEMSKO [končȇrto grso] Cl IPA: [kɔnʧːɾt gɾóːs] simbol ednina POMEN simbol za kemijski element IMENOVALNIK: [končȇrto grso] klor RODILNIK: [končȇrta grsa] ▪ Skupina halogeniranih ogljikovodikov vsebuje halogene elemente klor (Cl), fluor (F), brom (Br) in DAJALNIK: [končȇrtu grsu] jod (I) ter vodik (H), ki je lahko prisoten ali tudi ne. TOŽILNIK: [končȇrto grso] MESTNIK: [pri končȇrtu grsu] ORODNIK: [s končȇrtom grsom] IZVOR prevzeto iz nlat. Cl, simbola za element ↑klor dvojina IMENOVALNIK: [končȇrta grsa] RODILNIK: [končȇrtov grsov] concerto grosso concerta grossa samostalnik moškega DAJALNIK: [končȇrtoma grsoma] spola TOŽILNIK: [končȇrta grsa] [končêrto gróso] MESTNIK: [pri končȇrtih grsih] POMEN ORODNIK: [s končȇrtoma grsoma] iz glasbene umetnosti večstavčna instrumentalna skladba množina s kontrastnimi deli, ki jih izmenjaje izvajata IMENOVALNIK: [končȇrti grsi] manjša skupina solističnih instrumentov in RODILNIK: [končȇrtov grsov] orkester DAJALNIK: [končȇrtom grsom] ▪ Schnittkejev opus obsega tri velike skupine del: TOŽILNIK: [končȇrte grse] simfonije, concerte grosse in solistične koncerte. MESTNIK: [pri končȇrtih grsih] ▪ V baroku je nastalo več novih glasbenih oblik: ORODNIK: [s končȇrti grsi] opera, oratorij, kantata, sonata, suita, fuga, concerto grosso in koncert. ▪ Ko je bleščeča londonska operna doba minila, je bil Händel prisiljen pisati »cenejša« instrumentalna dela; 53 IZVOR DAJALNIK: cȗcku prevzeto iz it. concerto grosso ‛veliki koncert’, iz TOŽILNIK: cȗcka ↑koncert in grosso v pomenu ‛velik’ MESTNIK: pri cȗcku ORODNIK: s cȗckom cúcek cúcka dvojina samostalnik moškega spola [cúcək] IMENOVALNIK: cȗcka RODILNIK: cȗckov POMEN DAJALNIK: cȗckoma 1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SIN.: ekspresivno TOŽILNIK: cȗcka kužek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene MESTNIK: pri cȗckih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s cȗckoma potepuški cucek | sosedov cucek množina ▪ Na dvorišču ju je oblajal majhen cucek z zavitim IMENOVALNIK: cȗcki repom. RODILNIK: cȗckov ▪ Hiše so bile obdane z vrtovi, na katerih se DAJALNIK: cȗckom poulični cucek ni smel prikazati. TOŽILNIK: cȗcke ▪▪▪ MESTNIK: pri cȗckih ▪ Ni mogla razumeti, kako sta lahko tako oboževali ORODNIK: s cȗcki zoprnega cucka. ▪ Cucek je vohljal gor pa dol in ni opazil, da na ograji F ždi mačka. RAZEOLOGIJA 2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, kot polit cucek/kužek bojazljiv ali se mu to pripisuje; SIN.: slabšalno ščene kot polit cucek ▪ Moj zabavni, hrupni prijatelj se je v pičlem letu dni kot polit kužek spremenil v pohlevnega cucka z ugaslimi očmi. zelo potrto, preplašeno I ▪ Po hrbtu so se mi zlivale debele srage potu, ko sem ZGOVOR IN OBLIKE se zavédel, da sem ob vseh otroških neumnostih JAKOSTNO [cúcək] pravkar naredil daleč največjo. Domov sem se odplazil IPA: [ˈʦuːʦək] kot polit cucek, se ulegel na kavč in se poskušal ednina umiriti. ▪ Počutil sem se povsem nelagodno, ko sem kot polit IMENOVALNIK: cúcek kužek capljal za njim. RODILNIK: cúcka ▪ Člani tolpe so mu sledili kot politi kužki. DAJALNIK: cúcku TOŽILNIK: cúcka kot psa/cucka MESTNIK: pri cúcku kot psa ORODNIK: s cúckom kot cucka dvojina IMENOVALNIK: cúcka izraža, poudarja, da kako neugodno, težavno RODILNIK: cúckov dejanje, stanje nastopa v veliki meri, z veliko DAJALNIK: cúckoma intenzivnostjo TOŽILNIK: cúcka ▪ Ko si je čez dva tedna našla drugega, me je zavrgla MESTNIK: pri cúckih kot psa. ORODNIK: s cúckoma ▪ Če sem odkrit, bi inšpektorja nagnal kot psa, če bi množina mi težil v mojem gozdu. IMENOVALNIK: cúcki ▪ Lahko me pretepeš kot psa, ampak ubiti me ne RODILNIK: cúckov moreš. DAJALNIK: cúckom ▪ Grozil mu je, da ga bo ustrelil kot psa, in groženj se TOŽILNIK: cúcke je močno prestrašil. MESTNIK: pri cúckih ▪ Ob uradnih urah velikokrat ni nikogar na delovnem ORODNIK: s cúcki mestu, če jih človek kaj povpraša po telefonu, pa ga TONEMSKO naderejo kot psa in odložijo slušalko. [cȗcək] ▪ Preiskovalcem je povedal, da ga je bilo kot psa strah IPA: [ʦúːʦk] za življenje. ednina ▪ Zebe me kot cucka, zdaj pa ste mi dovolili, da IMENOVALNIK: cȗcek vstopim v dvorano, kjer je za kurjavo odlično RODILNIK: cȗcka poskrbljeno. 54 ▪ Nasmehnil se je. »Premlatil te bom kot cucka in te ▪ Nataknili smo si rudarske čelade s svetilkami in vrgel ven.« se podali v odkopno dvorano. ▪ Za skuterje in mestno vožnjo z motociklom moker kot cucek priporočamo čelado z vizirjem, ki vas zaščiti pred zelo, popolnoma moker, premočen mušicami in pišem vetra. ▪ Čeprav je preostanek poti tekel, je prišel domov ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku moker kot cucek. čelada za kolesarje, motoriste | čelada za motokros ▪ Zunaj naju pričaka viharni piš z redkimi, a težkimi ▪ Ni treba posebej poudarjati, da je za terenski kapljami dežja. Hitiva proti podzemni, vedoč, da bova motociklizem edino prava namenska čelada za zdaj zdaj mokra kot cucka. motokros. ▪▪▪ IZVOR ▪ Antični junak je upodobljen v pokončni drži s čelado = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. na glavi in sulico ter ščitom v rokah. rus. cúcka < pslov. * cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz * cucь, ▪ Osnovno načelo je, da brez plavalnega jopiča in iz vabnega klica za pse * cu cu, tako kot litov. čelade na reko ne smeš. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda] [čeláda] IPA: [ʧɛˈlaːda] POMEN ednina trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred IMENOVALNIK: čeláda poškodbami; SIN.: manj formalno šlem RODILNIK: čeláde ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: čeládi bronasta, jeklena, kovinska, zlata, železna čelada | TOŽILNIK: čeládo dirkaška, gasilska, hokejska, kolesarska, MESTNIK: pri čeládi motoristična, rudarska, smučarska, vojaška čelada ORODNIK: s čeládo | homologirana, ustrezna čelada | obvezna čelada | dvojina otroška čelada | varnostna, zaščitna čelada IMENOVALNIK: čeládi ▪ Nadela sta si varnostni čeladi in se usedla na RODILNIK: čelád motor. DAJALNIK: čeládama ▪ Otroke spodbujajte, naj pri smučanju in sankanju TOŽILNIK: čeládi vedno nosijo smučarsko čelado tako kot na kolesu. MESTNIK: pri čeládah ▪ Pod obvezno dirkaško čelado vedno nosi tudi ORODNIK: s čeládama muslimansko naglavno ruto. množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: čeláde izdelovati čelade | kupiti čelado | nadeti, natakniti, RODILNIK: čelád povezniti, sneti (si) čelado | nositi, uporabljati DAJALNIK: čeládam čelado | odložiti čelado | priporočati čelado TOŽILNIK: čeláde ▪ Rimljani so najprej izdelovali usnjene čelade, MESTNIK: pri čeládah nato pa kovinske. ORODNIK: s čeládami ▪ Nadel si je gasilsko čelado, ki jo je imel vseskozi TONEMSKO v avtu. [čelȃda] ▪ Zaradi negotovih jesenskih razmer imejte pri sebi IPA: [ʧɛláːdà] svetilko in manjše dereze, priporočajo tudi čelado. ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: čelȃda del, notranjost, oblika, KATERA stran čelade | model, RODILNIK: čelȃde znamka čelade | nošenje, uporaba čelade | školjka, DAJALNIK: čelȃdi vizir čelade | velikost čelade TOŽILNIK: čelȃdo ▪ Za tekmovalce na triatlonu je obvezna uporaba MESTNIK: pri čelȃdi čelad. ORODNIK: s čelȃdo ▪ Zanka na zadnjem delu čelade služi za nastavitev dvojina smučarskih očal. IMENOVALNIK: čelȃdi ▪ Ravno sem si očistil vizir čelade, ko je spet začelo RODILNIK: čelȃd deževati. DAJALNIK: čelȃdama ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: čelȃdi čelada s svetilko | čelada z vizirjem MESTNIK: pri čelȃdah ORODNIK: s čelȃdama 55 množina 1.1. stanje, lastnost človeka, da je zdrav, ima IMENOVALNIK: čelȃde voljo za delo, dejavno življenje RODILNIK: čelȃd ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: čelȃdam ohranjati čilost TOŽILNIK: čelȃde ▪ Vitamin B ohranja čilost, vitalnost in dobro MESTNIK: pri čelȃdah delovanje živčnega sistema. ORODNIK: s čelȃdami ▪ Cvetni prah zaradi kemične sestave ohranja biološko ravnotežje, spodbuja telesno in STALNE ZVEZE duševno čilost in povečuje odpornost proti okužbam. integralna čelada ⏵ prid. beseda + sam. beseda čelada z vizirjem, ki z vseh strani ščiti glavo duhovna, duševna, telesna čilost ▪ V prtljažnem prostoru pod sedežem je prostora za ▪ Eden najučinkovitejših načinov za dve integralni čeladi. premagovanje stresa je skrb za ohranjanje ▪ Za daljša potovanja z motociklom je primerna telesne in duševne čilosti. vsestranska integralna čelada z dvižnim predbradnim ▪▪▪ delom. ▪ Za čilost sta pomembna tudi zmernost pri jedi in pravilno kombiniranje hrane. tropska čelada lahko pokrivalo, navadno iz plute, blaga, za IZGOVOR IN OBLIKE zaščito pred soncem, zlasti v vročem tropskem JAKOSTNO podnebju [čílost] ▪ Pred tropskim soncem so jih varovale tropske IPA: [ˈʧiːlɔst] čelade, pred kačami in zajedalci pa vroči škornji. ednina ▪ V kovčku je imel veliko knjig, nekatere so bile v tujih IMENOVALNIK: čílost jezikih, s sabo pa je imel tudi kratke hlače in RODILNIK: čílosti plutovinasto tropsko čelado. DAJALNIK: čílosti TOŽILNIK: čílost IZVOR MESTNIK: pri čílosti prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); ORODNIK: s čílostjo nejasnega izvora dvojina IMENOVALNIK: čílosti čílost RODILNIK: čílosti čílosti samostalnik ženskega spola DAJALNIK: čílostma tudi čílostima [čílost] TOŽILNIK: čílosti POMEN MESTNIK: pri čílostih 1. stanje, lastnost koga, da ima moč, voljo za ORODNIK: s čílostma tudi s čílostima dejavno življenje, zlasti v starosti množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: čílosti duhovna, duševna, telesna čilost RODILNIK: čílosti ▪ Razmišljanje o duševni in telesni čilosti v tretjem DAJALNIK: čílostim obdobju življenja je danes bolj aktualno kakor TOŽILNIK: čílosti kdajkoli poprej. MESTNIK: pri čílostih ▪ Večina ljudi dočaka vedno višjo starost, in to pri ORODNIK: s čílostmi razmeroma dobro ohranjeni telesni čilosti. TONEMSKO ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku [čílost] ohraniti čilost IPA: [ʧìːlst] ▪ Ohranil je čilost dolgo po stotem rojstnem dnevu. ednina ▪ Mnogim upokojencem sodelovanje v raznih IMENOVALNIK: čílost društvih popestri vsakdanjik in jim pomaga, da RODILNIK: čílosti ohranjajo čilost in duhovno moč. DAJALNIK: čílosti ▪▪▪ TOŽILNIK: čílost ▪ Imel je osemdeset let, vendar je ohranil čilost duha MESTNIK: pri čílosti in zanimanje za ljudi. ORODNIK: s čílostjo ▪ Za visoko obletnico so mu čestitali in mu zaželeli dvojina zdravja in čilosti v nadaljnjem življenju. IMENOVALNIK: čílosti RODILNIK: čílosti 56 DAJALNIK: čílostma tudi čílostima IMENOVALNIK: číščeni TOŽILNIK: čílosti RODILNIK: číščenih MESTNIK: pri čílostih DAJALNIK: číščenim ORODNIK: s čílostma tudi s čílostima TOŽILNIK: číščene množina MESTNIK: pri číščenih IMENOVALNIK: čílosti ORODNIK: s číščenimi RODILNIK: čílosti ženski spol DAJALNIK: čílostim ednina TOŽILNIK: čílosti IMENOVALNIK: číščena MESTNIK: pri čílostih RODILNIK: číščene ORODNIK: s čílostmi DAJALNIK: číščeni TOŽILNIK: číščeno IZVOR MESTNIK: pri číščeni ↑čil ORODNIK: s číščeno dvojina číščen IMENOVALNIK: číščeni číščena číščeno pridevnik RODILNIK: číščenih [číščen] DAJALNIK: číščenima POMEN TOŽILNIK: číščeni ki se mu odstranjuje umazanijo, odpadke, MESTNIK: pri číščenih neželene snovi ORODNIK: s číščenima ⏵ prisl. + prid. beseda množina redno čiščen IMENOVALNIK: číščene ▪ Dokumenti potrjujejo, da so bile kurilne naprave RODILNIK: číščenih pregledane, redno čiščene in vzdrževane. DAJALNIK: číščenim ▪ Moderno je propagirati naravno čiščeno vino brez TOŽILNIK: číščene aditivov, vendar se tako vino brez zaščite pokvari. MESTNIK: pri číščenih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s číščenimi čiščena (odpadna) voda | čiščena površina srednji spol ▪ Odvzeli so proporcionalni vzorec čiščene odpadne ednina vode na iztoku iz čistilne naprave. IMENOVALNIK: číščeno ▪ Zaradi majhne porabe vode se čiščena površina RODILNIK: číščenega napoji z zelo majhno količino vode. DAJALNIK: číščenemu TOŽILNIK: číščeno IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri číščenem JAKOSTNO ORODNIK: s číščenim [číščen] dvojina IPA: [ˈʧiːʃʧɛn] IMENOVALNIK: číščeni OSNOVNIK RODILNIK: číščenih moški spol DAJALNIK: číščenima ednina TOŽILNIK: číščeni IMENOVALNIK: číščen MESTNIK: pri číščenih določno číščeni ORODNIK: s číščenima RODILNIK: číščenega množina DAJALNIK: číščenemu IMENOVALNIK: číščena TOŽILNIK: číščen RODILNIK: číščenih določno číščeni DAJALNIK: číščenim živo číščenega TOŽILNIK: číščena MESTNIK: pri číščenem MESTNIK: pri číščenih ORODNIK: s číščenim ORODNIK: s číščenimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: číščena moški spol RODILNIK: číščenih EDNINA: bòlj číščen DAJALNIK: číščenima ženski spol TOŽILNIK: číščena EDNINA: bòlj číščena srednji spol MESTNIK: pri číščenih EDNINA: bòlj číščeno ORODNIK: s číščenima PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE množina moški spol 57 EDNINA: nàjbolj in nájbolj číščen IMENOVALNIK: čȋščeno ženski spol RODILNIK: čȋščenega EDNINA: nàjbolj in nájbolj číščena DAJALNIK: čȋščenemu srednji spol TOŽILNIK: čȋščeno EDNINA: nàjbolj in nájbolj číščeno MESTNIK: pri čȋščenem TONEMSKO [čȋščen] ORODNIK: s čȋščenim dvojina IPA: [ʧíːʃʧn] IMENOVALNIK: čȋščeni OSNOVNIK moški spol RODILNIK: čȋščenih ednina DAJALNIK: čȋščenima IMENOVALNIK: čȋščen TOŽILNIK: čȋščeni določno čȋščeni MESTNIK: pri čȋščenih RODILNIK: čȋščenega ORODNIK: s čȋščenima DAJALNIK: čȋščenemu množina TOŽILNIK: čȋščen IMENOVALNIK: čȋščena določno čȋščeni RODILNIK: čȋščenih živo čȋščenega DAJALNIK: čȋščenim MESTNIK: pri čȋščenem TOŽILNIK: čȋščena ORODNIK: s čȋščenim MESTNIK: pri čȋščenih dvojina ORODNIK: s čȋščenimi IMENOVALNIK: čȋščena PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol RODILNIK: čȋščenih EDNINA: bȍlj čȋščen DAJALNIK: čȋščenima ženski spol TOŽILNIK: čȋščena EDNINA: bȍlj čȋščena MESTNIK: pri čȋščenih srednji spol ORODNIK: s čȋščenima EDNINA: bȍlj čȋščeno množina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: čȋščeni moški spol RODILNIK: čȋščenih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj čȋščen DAJALNIK: čȋščenim ženski spol TOŽILNIK: čȋščene EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj čȋščena srednji spol MESTNIK: pri čȋščenih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj čȋščeno ORODNIK: s čȋščenimi ženski spol ednina IZVOR IMENOVALNIK: čȋščena ↑čistiti RODILNIK: čȋščene DAJALNIK: čȋščeni čìv in čív medmet TOŽILNIK: čȋščeno POMEN MESTNIK: pri čȋščeni 1. ORODNIK: s čȋščeno navadno ponovljeno posnema glas majhnega ptiča dvojina ▪ »Čiv čiv,« so bili prestrašeni ptički. IMENOVALNIK: čȋščeni ▪ »Čiv čiv čiv!« se je oglašalo z drevja, v travi pa so RODILNIK: čȋščenih svoj čri čri živahno peli črički. ▪ Čiv, čiv! Ptičice, pridite! Cip, cip, cvrk, cvrk! Cicifuj! DAJALNIK: čȋščenima TOŽILNIK: čȋščeni 2. kot samostalnik, navadno podvojeno visok glas, značilen za MESTNIK: pri čȋščenih majhne ptiče ORODNIK: s čȋščenima ▪ Odprla sva kletko in ptič je z glasnim čiv-čiv izginil množina za hišo v svobodo. IMENOVALNIK: čȋščene 3. povedkovnik z glagolom biti, podvojeno, ekspresivno RODILNIK: čȋščenih nespameten, neumen DAJALNIK: čȋščenim ▪ No, tisti ki se mu zdi ob naših sodiščih in sodnikih to TOŽILNIK: čȋščene kaj čudnega, je res čiv čiv. MESTNIK: pri čȋščenih ▪ Kdo je sedaj tu malo čiv čiv? ORODNIK: s čȋščenimi srednji spol ednina 58 IZVOR ▪ S postopkom kalibracije smo pridobili podatek o imitativna beseda, ki posnema glas majhnih ptičev, številu preštetih razdelkov dajalnika pri premiku traku zlasti vrabcev, podobno hrv., srb. cȉjū, nem. za en milimeter. tschilpen ‛čivkati’ IZGOVOR IN OBLIKE čòf JAKOSTNO medmet [dajálnik] POMEN IPA: [daˈjaːlnik] 1. posnema zvok ob skoku, padcu v vodo ednina ▪ Čof in že se je sidro potopilo. IMENOVALNIK: dajálnik ▪ Od spodaj se zasliši »čof«. Čeber je padel v vodo. RODILNIK: dajálnika ▪ Čof čof čof se je zaslišalo iz močvare: žabice plavčki DAJALNIK: dajálniku so drug za drugim prestrašeni poskakali v vodo. TOŽILNIK: dajálnik 1.1. ponazarja skok, padec, met, navadno v MESTNIK: pri dajálniku vodo ORODNIK: z dajálnikom ▪ Stekel je ven in ... čof! ... že plava psiček proti dvojina drugemu bregu. IMENOVALNIK: dajálnika ▪ Čof, pa že poleti jagoda v gosto mlečno maso. RODILNIK: dajálnikov ▪ Vaja mi do polovice odlično uspe, potem pa – DAJALNIK: dajálnikoma čof! z glavo navzdol priletim na beton. TOŽILNIK: dajálnika 1.2. ponazarja udarec, navadno v obraz MESTNIK: pri dajálnikih ORODNIK: z dajálnikoma ▪ Čof! ga kar naenkrat zmoti lahen udarec v nos. Čof množina , čof! Še drugi in tretji. ▪ Klečal mu je na prsih in ga držal z eno roko za IMENOVALNIK: dajálniki goltanec, z drugo pa čof! čof! čof! RODILNIK: dajálnikov 2. DAJALNIK: dajálnikom ponovljeno posnema zvok pri hoji, skakanju po TOŽILNIK: dajálnike plitki vodi, blatu ali ponazarja tako hojo, skakanje MESTNIK: pri dajálnikih ▪ »Čof, čof, čof,« je čofotal po luži. ORODNIK: z dajálniki ▪ Škoda le, ker se nisem spomnila, da bi sezula TONEMSKO sandale, saj je v mokrih hoja kar kočljiva. Čof čof po [dajȃlnik] toplih lužah. IPA: [dajáːlnìk] 3. kot samostalnik, ekspresivno skok, padec v vodo ednina ▪ Dopoldan je navadno namenjen oddihu in kakšnemu IMENOVALNIK: dajȃlnik čofu v reko, popoldan pa različnim aktivnostim. RODILNIK: dajȃlnika ▪ Ob napovedani nevihti smo novinarji napeto DAJALNIK: dajȃlniku pričakovali kakšen čof v morje. TOŽILNIK: dajȃlnik MESTNIK: pri dajȃlniku IZVOR ORODNIK: z dajȃlnikom imitativna beseda, ki posnema zvok ob padcu v dvojina vodo, blato IMENOVALNIK: dajȃlnika RODILNIK: dajȃlnikov dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola DAJALNIK: dajȃlnikoma [dajálnik] TOŽILNIK: dajȃlnika P MESTNIK: pri dajȃlnikih OMEN 1. ORODNIK: z dajȃlnikoma iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z množina vprašalnico komu ali čemu IMENOVALNIK: dajȃlniki ▪ Predlogi lahko ob sebi zahtevajo rodilnik, dajalnik, RODILNIK: dajȃlnikov tožilnik, mestnik ali orodnik. DAJALNIK: dajȃlnikom ▪ Delali smo stavčno analizo in se naučili razlikovati TOŽILNIK: dajȃlnike med dajalnikom in mestnikom. MESTNIK: pri dajȃlnikih ▪ Slovnica uči, da naslonka v dajalniku (mu) nujno ORODNIK: z dajȃlniki stoji pred naslonko v tožilniku (ga). 2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukov IZVOR po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz ↑dajati ▪ Dajalniki so naprave, ki zaznajo fizikalno spremembo in jo pretvorijo v digitalno ali analogno obliko signala. 59 demoralizácija demoralizácije samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri demoralizáciji [demoralizácija] ORODNIK: z demoralizȃcijo P dvojina OMEN 1. delovanje, proces, ki povzroči, da volja za IMENOVALNIK: demoralizáciji delovanje, vztrajnost pri kom upade RODILNIK: demoralizȃcij ▪ Najbolj priljubljeno orožje oblegovalcev sta bili DAJALNIK: demoralizácijama lakota in demoralizacija. TOŽILNIK: demoralizáciji ▪ Brezposelnost povzroča revščino in demoralizacijo MESTNIK: pri demoralizácijah oseb, ki so zmožne in voljne delati, vendar ne morejo ORODNIK: z demoralizácijama dobiti zaposlitve. množina ▪ Demoralizacija in hromitev državljanov, četudi samo IMENOVALNIK: demoralizácije tistih, ki mislijo drugače ali jim vest narekuje RODILNIK: demoralizȃcij drugačne politične izbire, je smrt za demokracijo. DAJALNIK: demoralizácijam TOŽILNIK: demoralizácije 1.1. stanje, pri katerem volja za delovanje, MESTNIK: pri demoralizácijah vztrajnost pri kom upade ORODNIK: z demoralizácijami ▪ Kljub demoralizaciji prebivalstva je Perikles vztrajal pri obrambnem načrtu, tokrat z uspehom, IZVOR saj se je peloponeška vojska umaknila. prevzeto (prek nem. Demoralisation) iz frc. 2. upad moralnih načel démoralisation, iz frc. dé.. , pred samoglasniki dés. , ▪ Na obsodbo so naletele vse oblike zabave in < lat. dis.. ‛raz-, ne-’ + ↑morala razvedrila, ker jih je takratna družba imela za izvor demoralizacije in znamenje zapravljivega življenja. desánt desánta samostalnik moškega spola IZGOVOR IN OBLIKE [desánt] JAKOSTNO POMEN [demoralizácija] 1. vojaški napad na območje pod sovražnikovim IPA: [dɛmɔɾaliˈzaːʦija] nadzorom iz zraka ali z morja ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: demoralizácija helikopterski, letalski, padalski, zračni desant | RODILNIK: demoralizácije pomorski desant DAJALNIK: demoralizáciji ▪ Zaradi močnega ladjevja so se odločili za zračni TOŽILNIK: demoralizácijo desant. MESTNIK: pri demoralizáciji ▪ Padalski desant se je popolnoma ponesrečil: ORODNIK: z demoralizácijo dobršen del padalcev so branilci pobili že v zraku, dvojina tiste, ki so pristali, pa so v glavnem zajeli. IMENOVALNIK: demoralizáciji ▪ Zračnemu desantu je sledil še pomorski desant. RODILNIK: demoralizácij ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: demoralizácijama izvesti desant TOŽILNIK: demoralizáciji ▪ Helikopterska eskadrilja bo izvedla desant, MESTNIK: pri demoralizácijah mornarica pa bo z morja zavzela pristanišče. ORODNIK: z demoralizácijama ▪ Nemci so izvedli desant na Drvar in poskušali Tita množina zajeti. IMENOVALNIK: demoralizácije ▪▪▪ RODILNIK: demoralizácij ▪ V drugi svetovni vojni je sodeloval v desantu na DAJALNIK: demoralizácijam Normandijo. TOŽILNIK: demoralizácije 2. ekspresivno nenadno, intenzivno prizadevanje za MESTNIK: pri demoralizácijah dosego česa, zlasti prevlado, prisvojitev, prevzem ORODNIK: z demoralizácijami nadzora TONEMSKO ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku [demoralizácija] izvesti desant IPA: [dɛmɔɾalizàːʦíja] ▪ Novinarji bodo izvedli desant na dobitnico zlatega ednina prstana in jo nekaj dni neusmiljeno oblegali. IMENOVALNIK: demoralizácija ▪ Finančni minister je izvedel desant na blagajne RODILNIK: demoralizácije posameznih ministrov. DAJALNIK: demoralizáciji TOŽILNIK: demoralizácijo 60 ▪▪▪ [desȃnt] ▪ Naše kramljanje zmoti glasno čivkanje in hitro IPA: [dɛsáːnt] ugotovimo, da se je jata vrabcev potuhnila in izvedla desant na enega izmed šopkov. (tonemska dvojnica) ▪ Kljub medijskemu desantu z brezplačniki in ednina neverjetni servilnosti državne televizije do oblasti se IMENOVALNIK: desȃnt je volilno telo opredelilo za politični obrat. RODILNIK: desȃnta DAJALNIK: desȃntu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: desȃnt JAKOSTNO MESTNIK: pri desȃntu [desánt] ORODNIK: z desȃntom IPA: [dɛˈsaːnt] dvojina ednina IMENOVALNIK: desȃnta IMENOVALNIK: desánt RODILNIK: desȃntov RODILNIK: desánta DAJALNIK: desȃntoma DAJALNIK: desántu TOŽILNIK: desȃnta TOŽILNIK: desánt MESTNIK: pri desȃntih MESTNIK: pri desántu ORODNIK: z desȃntoma ORODNIK: z desántom množina dvojina IMENOVALNIK: desȃnti IMENOVALNIK: desánta RODILNIK: desȃntov RODILNIK: desántov DAJALNIK: desȃntom DAJALNIK: desántoma TOŽILNIK: desȃnte TOŽILNIK: desánta MESTNIK: pri desȃntih MESTNIK: pri desántih ORODNIK: z desȃnti ORODNIK: z desántoma množina IZVOR IMENOVALNIK: desánti prevzeto iz frc. descente, prvotno ‛sestop, padec, RODILNIK: desántov hoja navzdol’, iz descendre ‛sestopiti, dol iti’ < lat. DAJALNIK: desántom descendere TOŽILNIK: desánte MESTNIK: pri desántih desántni ORODNIK: z desánti desántna desántno pridevnik TONEMSKO [desántni] [desánt] POMEN IPA: [dɛsàːnt] 1. ki je v zvezi z desantom 1. ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: desánt desantni napad | desantna akcija, operacija | RODILNIK: desánta desantna enota DAJALNIK: desántu ▪ V podporo glavnemu napadu naj bi bila tudi TOŽILNIK: desánt amfibijsko izkrcanje z morja in desantni napad iz MESTNIK: pri desántu zraka. ORODNIK: z desántom ▪ Zavezniki niso več tako dobro varovali trgovskih dvojina konvojev, saj so se bolj posvečali desantnim IMENOVALNIK: desánta operacijam v severni Afriki. RODILNIK: desántov tudi desȃntov ▪ Pripravljajo se na gibljivo obrambo obale in DAJALNIK: desántoma utrjujejo položaje tam, kjer pričakujejo pristanek TOŽILNIK: desánta desantnih enot. MESTNIK: pri desántih tudi pri desȃntih 1.1. ki se uporablja pri desantu 1. ORODNIK: z desántoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina desantni čoln | desantna ladja IMENOVALNIK: desánti ▪ Ko so prve izvidniške enote z desantnimi čolni RODILNIK: desántov tudi desȃntov v temi prečkale kanal in pristale, so jih branilci DAJALNIK: desántom nenadoma začeli obstreljevati s puškami in TOŽILNIK: desánte strojnicami. MESTNIK: pri desántih tudi pri desȃntih ORODNIK: z desánti tudi z desȃnti in 61 ▪ Nekaj minut pozneje so se v akcijo vključile DAJALNIK: desántnemu posebne desantne ladje in začele z raketami TOŽILNIK: desántno obstreljevati obalo. MESTNIK: pri desántnem ORODNIK: z desántnim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: desántni [desántni] RODILNIK: desántnih IPA: [dɛˈsaːntni] DAJALNIK: desántnima OSNOVNIK TOŽILNIK: desántni moški spol MESTNIK: pri desántnih ednina ORODNIK: z desántnima IMENOVALNIK: desántni množina RODILNIK: desántnega IMENOVALNIK: desántna DAJALNIK: desántnemu RODILNIK: desántnih TOŽILNIK: desántni DAJALNIK: desántnim živo desántnega TOŽILNIK: desántna MESTNIK: pri desántnem MESTNIK: pri desántnih ORODNIK: z desántnim ORODNIK: z desántnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: desántna [desȃntni] RODILNIK: desántnih IPA: [dɛsáːntnì] DAJALNIK: desántnima OSNOVNIK TOŽILNIK: desántna moški spol MESTNIK: pri desántnih ednina ORODNIK: z desántnima IMENOVALNIK: desȃntni množina RODILNIK: desȃntnega IMENOVALNIK: desántni DAJALNIK: desȃntnemu RODILNIK: desántnih TOŽILNIK: desȃntni DAJALNIK: desántnim živo desȃntnega TOŽILNIK: desántne MESTNIK: pri desȃntnem MESTNIK: pri desántnih ORODNIK: z desȃntnim ORODNIK: z desántnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: desȃntna ednina RODILNIK: desȃntnih IMENOVALNIK: desántna DAJALNIK: desȃntnima RODILNIK: desántne TOŽILNIK: desȃntna DAJALNIK: desántni MESTNIK: pri desȃntnih TOŽILNIK: desántno ORODNIK: z desȃntnima MESTNIK: pri desántni množina ORODNIK: z desántno IMENOVALNIK: desȃntni dvojina RODILNIK: desȃntnih IMENOVALNIK: desántni DAJALNIK: desȃntnim RODILNIK: desántnih TOŽILNIK: desȃntne DAJALNIK: desántnima MESTNIK: pri desȃntnih TOŽILNIK: desántni ORODNIK: z desȃntnimi MESTNIK: pri desántnih ženski spol ORODNIK: z desántnima ednina množina IMENOVALNIK: desȃntna IMENOVALNIK: desántne RODILNIK: desȃntne RODILNIK: desántnih DAJALNIK: desȃntni DAJALNIK: desántnim TOŽILNIK: desȃntno TOŽILNIK: desántne MESTNIK: pri desȃntni MESTNIK: pri desántnih ORODNIK: z desȃntno ORODNIK: z desántnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: desȃntni ednina RODILNIK: desȃntnih IMENOVALNIK: desántno DAJALNIK: desȃntnima RODILNIK: desántnega TOŽILNIK: desȃntni 62 MESTNIK: pri desȃntnih ▪▪▪ ORODNIK: z desȃntnima ▪ Z nežnim obrazom, modrimi očmi in dolgimi množina svetlimi lasi ter diademom na glavi je videti kot IMENOVALNIK: desȃntne prava princesa. RODILNIK: desȃntnih DAJALNIK: desȃntnim IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: desȃntne JAKOSTNO MESTNIK: pri desȃntnih [dijadém] ORODNIK: z desȃntnimi IPA: [dijaˈdeːm] srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: diadém IMENOVALNIK: desȃntno RODILNIK: diadéma RODILNIK: desȃntnega DAJALNIK: diadému DAJALNIK: desȃntnemu TOŽILNIK: diadém TOŽILNIK: desȃntno MESTNIK: pri diadému MESTNIK: pri desȃntnem ORODNIK: z diadémom ORODNIK: z desȃntnim dvojina dvojina IMENOVALNIK: diadéma IMENOVALNIK: desȃntni RODILNIK: diadémov RODILNIK: desȃntnih DAJALNIK: diadémoma DAJALNIK: desȃntnima TOŽILNIK: diadéma TOŽILNIK: desȃntni MESTNIK: pri diadémih MESTNIK: pri desȃntnih ORODNIK: z diadémoma ORODNIK: z desȃntnima množina množina IMENOVALNIK: diadémi IMENOVALNIK: desȃntna RODILNIK: diadémov RODILNIK: desȃntnih DAJALNIK: diadémom DAJALNIK: desȃntnim TOŽILNIK: diadéme TOŽILNIK: desȃntna MESTNIK: pri diadémih MESTNIK: pri desȃntnih ORODNIK: z diadémi ORODNIK: z desȃntnimi TONEMSKO [dijadm] IZVOR IPA: [dijadéːm] ↑desant ednina IMENOVALNIK: diadm diadém diadéma RODILNIK: diadma samostalnik moškega spola [ DAJALNIK: diadmu dijadém] TOŽILNIK: diadm POMEN MESTNIK: pri diadmu 1. manjši kroni podoben polkrožni naglavni ORODNIK: z diadmom okras, navadno kot znamenje oblasti, časti dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: diadma dragocen diadem | zlat diadem RODILNIK: diadmov ▪ Mikenski vladarji so nosili zlate diademe. DAJALNIK: diadmoma ▪ Znamenita sta zlasti grob kneza, pokopanega z TOŽILNIK: diadma oklepom, in grob kneginje z zlatim diademom. MESTNIK: pri diadmih ▪ Okronan je bil z dragocenim diademom, ob njem ORODNIK: z diadmoma pa je bil njegov sin. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: diadmi ▪ Po zgledu helenističnih vladarjev se je diadem RODILNIK: diadmov uveljavil tudi pri Tračanih, Skitih in Sarmatih, celo v DAJALNIK: diadmom Indiji. TOŽILNIK: diadme 1.1. tak naglavni okras kot nakit; SIN.: tiara MESTNIK: pri diadmih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z diadmi diamanten, zlat diadem ▪ Nevesta je nosila zlat diadem, lase je imela na tilniku spete v svitek. 63 IZVOR TOŽILNIK: disléksično prevzeto prek nem. Diadem in lat. diadēma iz gr. MESTNIK: pri disléksični diádēma, iz diadéō ‛ovijem, čvrsto privežem’ iz diá ORODNIK: z disléksično ‛skozi, prek, po’ + déō ‛vežem’ dvojina IMENOVALNIK: disléksični disléksičen disléksična disléksično RODILNIK: disléksičnih pridevnik [disléksičən disléksična disléksično] DAJALNIK: disléksičnima TOŽILNIK: disléksični POMEN MESTNIK: pri disléksičnih ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je ORODNIK: z disléksičnima značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje množina zapisanega; SIN.: dislektičen IMENOVALNIK: disléksične ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku RODILNIK: disléksičnih ▪ Po nekaterih ocenah je disleksična ena od petih DAJALNIK: disléksičnim oseb, med njimi veliko pisateljev, zdravnikov in TOŽILNIK: disléksične odvetnikov. MESTNIK: pri disléksičnih ▪ Biti disleksičen je v mladosti precej težko, a se z ORODNIK: z disléksičnimi leti navadiš in gre na bolje. srednji spol ▪▪▪ ednina ▪ Težava z disleksičnimi otroki je, da jih frustrirajo IMENOVALNIK: disléksično izzivi, ki izhajajo iz zahtev konvencionalnega RODILNIK: disléksičnega poučevanja v šoli. DAJALNIK: disléksičnemu TOŽILNIK: disléksično IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri disléksičnem JAKOSTNO ORODNIK: z disléksičnim [disléksičən disléksična disléksično] dvojina IPA: [disˈleːksiʧən disˈleːksiʧna disˈleːksiʧnɔ] IMENOVALNIK: disléksični OSNOVNIK RODILNIK: disléksičnih moški spol DAJALNIK: disléksičnima ednina TOŽILNIK: disléksični IMENOVALNIK: disléksičen MESTNIK: pri disléksičnih določno disléksični ORODNIK: z disléksičnima RODILNIK: disléksičnega množina DAJALNIK: disléksičnemu IMENOVALNIK: disléksična TOŽILNIK: disléksičen RODILNIK: disléksičnih določno disléksični DAJALNIK: disléksičnim živo disléksičnega TOŽILNIK: disléksična MESTNIK: pri disléksičnem MESTNIK: pri disléksičnih ORODNIK: z disléksičnim ORODNIK: z disléksičnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: disléksična [dislksičən dislksična dislksično] RODILNIK: disléksičnih IPA: [dislèːksíʧən dislèːksíʧna dislèːksíʧnɔ] DAJALNIK: disléksičnima OSNOVNIK TOŽILNIK: disléksična moški spol MESTNIK: pri disléksičnih ednina ORODNIK: z disléksičnima IMENOVALNIK: dislksičen množina določno dislksični IMENOVALNIK: disléksični RODILNIK: dislksičnega RODILNIK: disléksičnih DAJALNIK: dislksičnemu DAJALNIK: disléksičnim TOŽILNIK: dislksičen TOŽILNIK: disléksične določno dislksični MESTNIK: pri disléksičnih živo dislksičnega ORODNIK: z disléksičnimi MESTNIK: pri dislksičnem ženski spol ORODNIK: z dislksičnim ednina dvojina IMENOVALNIK: disléksična IMENOVALNIK: dislksična RODILNIK: disléksične RODILNIK: dislksičnih DAJALNIK: disléksični DAJALNIK: dislksičnima 64 TOŽILNIK: dislksična disleksíja disleksíje samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri dislksičnih [disleksíja] ORODNIK: z dislksičnima množina POMEN motnja usvajanja jezika, za katero je značilno IMENOVALNIK: dislksični oteženo branje, pisanje in razumevanje RODILNIK: dislksičnih DAJALNIK: dislksičnim zapisanega ⏵ TOŽILNIK: dislksične sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri dislksičnih ljudje, osebe z disleksijo | otrok, učenec z disleksijo ORODNIK: z dislksičnimi ▪ Zelo pomembno je, da dobijo otroci z disleksijo ženski spol že na začetku šolanja ustrezno strokovno pomoč in ednina oporo. IMENOVALNIK: dislksična ▪ Nekatera sodišča so pritegnila strokovnjake, da RODILNIK: dislksične med obravnavo pomagajo ljudem z disleksijo. DAJALNIK: dislksični ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: dislksično imeti disleksijo MESTNIK: pri dislksični ▪ Kako so pri tebi ugotovili, da imaš disleksijo? Še ORODNIK: z dislksično v tretjem razredu osnovne šole nisem brala z dvojina razumevanjem, pri pisanju sem zamenjevala črke. IMENOVALNIK: dislksični ▪ Izrazito odločen značaj naj bi dokončno izklesal v RODILNIK: dislksičnih srednji šoli, ko je premagal disleksijo in si priboril DAJALNIK: dislksičnima vpis na univerzo. ⏵ TOŽILNIK: dislksični sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri dislksičnih ▪ Zgodnejše odkrivanje disleksije bistveno ORODNIK: z dislksičnima pripomore k ustreznemu premagovanju težav. množina ▪ Organski izvor disleksije je sicer v možganih, IMENOVALNIK: dislksične vendar z njimi ni nič narobe, le malo drugače delujejo. RODILNIK: dislksičnih ▪▪▪ DAJALNIK: dislksičnim ▪ Novejše raziskave kažejo, da je disleksija povezana z TOŽILNIK: dislksične nevrološko okvaro, ki vpliva na gibanje oči. MESTNIK: pri dislksičnih ▪ Za disleksijo so značilne napake pri črkovanju, ki jih ORODNIK: z dislksičnimi srednji spol pogosto spremlja zapisovanje narobe obrnjenih črk in ednina besed. IMENOVALNIK: dislksično RODILNIK: dislksičnega IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: dislksičnemu JAKOSTNO [disleksíja] TOŽILNIK: dislksično MESTNIK: pri dislksičnem IPA: [dislɛkˈsiːja] ORODNIK: z dislksičnim ednina dvojina IMENOVALNIK: disleksíja IMENOVALNIK: dislksični RODILNIK: disleksíje RODILNIK: dislksičnih DAJALNIK: disleksíji DAJALNIK: dislksičnima TOŽILNIK: disleksíjo TOŽILNIK: dislksični MESTNIK: pri disleksíji MESTNIK: pri dislksičnih ORODNIK: z disleksíjo ORODNIK: z dislksičnima dvojina množina IMENOVALNIK: disleksíji IMENOVALNIK: dislksična RODILNIK: disleksíj RODILNIK: dislksičnih DAJALNIK: disleksíjama DAJALNIK: dislksičnim TOŽILNIK: disleksíji TOŽILNIK: dislksična MESTNIK: pri disleksíjah MESTNIK: pri dislksičnih ORODNIK: z disleksíjama ORODNIK: z dislksičnimi množina IMENOVALNIK: disleksíje RODILNIK: disleksíj IZVOR ↑disleksija DAJALNIK: disleksíjam TOŽILNIK: disleksíje 65 MESTNIK: pri disleksíjah DAJALNIK: disléktičarkama ORODNIK: z disleksíjami TOŽILNIK: disléktičarki TONEMSKO MESTNIK: pri disléktičarkah [disleksȋja] ORODNIK: z disléktičarkama IPA: [dislɛksíːjà] množina ednina IMENOVALNIK: disléktičarke IMENOVALNIK: disleksȋja RODILNIK: disléktičark RODILNIK: disleksȋje DAJALNIK: disléktičarkam DAJALNIK: disleksȋji TOŽILNIK: disléktičarke TOŽILNIK: disleksȋjo MESTNIK: pri disléktičarkah MESTNIK: pri disleksȋji ORODNIK: z disléktičarkami ORODNIK: z disleksȋjo TONEMSKO dvojina [dislktičarka] IMENOVALNIK: disleksȋji IPA: [dislèːktíʧaɾka] RODILNIK: disleksȋj ednina DAJALNIK: disleksȋjama IMENOVALNIK: dislktičarka TOŽILNIK: disleksȋji RODILNIK: dislktičarke MESTNIK: pri disleksȋjah DAJALNIK: dislktičarki ORODNIK: z disleksȋjama TOŽILNIK: dislktičarko množina MESTNIK: pri dislktičarki IMENOVALNIK: disleksȋje ORODNIK: z dislktičarko RODILNIK: disleksȋj dvojina DAJALNIK: disleksȋjam IMENOVALNIK: dislktičarki TOŽILNIK: disleksȋje RODILNIK: dislktičark MESTNIK: pri disleksȋjah DAJALNIK: dislktičarkama ORODNIK: z disleksȋjami TOŽILNIK: dislktičarki MESTNIK: pri dislktičarkah IZVOR ORODNIK: z dislktičarkama prevzeto iz nem. Dyslexie, iz gr. dys.. ‛slab’ + gr. množina léksis ‛beseda, izraz’, iz légō ‛govorim, rečem’ IMENOVALNIK: dislktičarke RODILNIK: dislktičark disléktičarka DAJALNIK: dislktičarkam disléktičarke samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: dislktičarke [disléktičarka] MESTNIK: pri dislktičarkah POMEN ORODNIK: z dislktičarkami ženska, ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in IZVOR razumevanje zapisanega ↑dislektik ▪ Zelo pozno so jo prepoznali kot dislektičarko. ▪ Sem dislektičarka – dislektiki potrebujemo določen nadzor nad informacijami, smo pa zato izjemni disléktičen disléktična disléktično pridevnik strategi. [disléktičən disléktična disléktično] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je JAKOSTNO značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje [disléktičarka] zapisanega; SIN.: disleksičen IPA: [disˈleːktiʧaɾka] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina ▪ Veliko sem pridobila ob raziskovanju dela z IMENOVALNIK: disléktičarka dislektičnimi otroki. RODILNIK: disléktičarke ▪ Knjiga bo dobrodošla učiteljem, logopedom, DAJALNIK: disléktičarki svetovalnim delavcem, staršem dislektičnih otrok TOŽILNIK: disléktičarko in odraslim s to motnjo. MESTNIK: pri disléktičarki ▪ S pomočjo funkcionalne magnetne resonance so ORODNIK: z disléktičarko preučevali dejavnost v možganih dislektičnih in dvojina drugih odraslih bralcev, ki so jih izpostavili IMENOVALNIK: disléktičarki različnim črkam in glasovom, te pa je bilo treba RODILNIK: disléktičark ustrezno povezati v pare. 66 ▪▪▪ IMENOVALNIK: disléktične ▪ Je dislektična. Ima težave z branjem, RODILNIK: disléktičnih prepoznavanjem besed in črkovanjem. DAJALNIK: disléktičnim 1.1. ki kaže, izraža tako motnjo TOŽILNIK: disléktične ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri disléktičnih ▪ Razredničarka je pri slovenščini upoštevala ORODNIK: z disléktičnimi moje dislektične napake, še preden sem dobila srednji spol državno odločbo, da imam disleksijo. ednina ▪ Dislektične motnje je mogoče odpraviti samo, IMENOVALNIK: disléktično če otroku ponudimo primerno intenzivno učno RODILNIK: disléktičnega pomoč. DAJALNIK: disléktičnemu TOŽILNIK: disléktično I MESTNIK: pri disléktičnem ZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z disléktičnim JAKOSTNO [disléktičən disléktična disléktično] dvojina IPA: [disˈleːktiʧən disˈleːktiʧna disˈleːktiʧnɔ] IMENOVALNIK: disléktični RODILNIK: disléktičnih OSNOVNIK moški spol DAJALNIK: disléktičnima ednina TOŽILNIK: disléktični IMENOVALNIK: disléktičen MESTNIK: pri disléktičnih določno disléktični ORODNIK: z disléktičnima RODILNIK: disléktičnega množina DAJALNIK: disléktičnemu IMENOVALNIK: disléktična TOŽILNIK: disléktičen RODILNIK: disléktičnih določno disléktični DAJALNIK: disléktičnim živo disléktičnega TOŽILNIK: disléktična MESTNIK: pri disléktičnem MESTNIK: pri disléktičnih ORODNIK: z disléktičnim ORODNIK: z disléktičnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: disléktična [dislktičən dislktična dislktično] RODILNIK: disléktičnih IPA: [dislèːktíʧən dislèːktíʧna dislèːktíʧnɔ] DAJALNIK: disléktičnima OSNOVNIK TOŽILNIK: disléktična moški spol ednina MESTNIK: pri disléktičnih ORODNIK: z disléktičnima IMENOVALNIK: dislktičen množina določno dislktični IMENOVALNIK: disléktični RODILNIK: dislktičnega RODILNIK: disléktičnih DAJALNIK: dislktičnemu DAJALNIK: disléktičnim TOŽILNIK: dislktičen določno dislktični TOŽILNIK: disléktične živo dislktičnega MESTNIK: pri disléktičnih MESTNIK: pri dislktičnem ORODNIK: z disléktičnimi ženski spol ORODNIK: z dislktičnim ednina dvojina IMENOVALNIK: disléktična IMENOVALNIK: dislktična RODILNIK: disléktične RODILNIK: dislktičnih DAJALNIK: disléktični DAJALNIK: dislktičnima TOŽILNIK: disléktično TOŽILNIK: dislktična MESTNIK: pri disléktični MESTNIK: pri dislktičnih ORODNIK: z disléktično ORODNIK: z dislktičnima dvojina množina IMENOVALNIK: disléktični IMENOVALNIK: dislktični RODILNIK: disléktičnih RODILNIK: dislktičnih DAJALNIK: disléktičnima DAJALNIK: dislktičnim TOŽILNIK: disléktični TOŽILNIK: dislktične MESTNIK: pri disléktičnih MESTNIK: pri dislktičnih ORODNIK: z disléktičnima ORODNIK: z dislktičnimi množina ženski spol 67 ednina ▪ Po eni od teorij pri dislektikih čutilno pomnjenje IMENOVALNIK: dislktična napisanih besed traja dalj časa in ovira njihovo RODILNIK: dislktične prevajanje v zaznavnih predelih možganov. DAJALNIK: dislktični TOŽILNIK: dislktično IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri dislktični JAKOSTNO ORODNIK: z dislktično [disléktik] dvojina IPA: [disˈleːktik] IMENOVALNIK: dislktični ednina RODILNIK: dislktičnih IMENOVALNIK: disléktik DAJALNIK: dislktičnima RODILNIK: disléktika TOŽILNIK: dislktični DAJALNIK: disléktiku MESTNIK: pri dislktičnih TOŽILNIK: disléktika ORODNIK: z dislktičnima MESTNIK: pri disléktiku množina ORODNIK: z disléktikom IMENOVALNIK: dislktične dvojina RODILNIK: dislktičnih IMENOVALNIK: disléktika DAJALNIK: dislktičnim RODILNIK: disléktikov TOŽILNIK: dislktične DAJALNIK: disléktikoma MESTNIK: pri dislktičnih TOŽILNIK: disléktika ORODNIK: z dislktičnimi MESTNIK: pri disléktikih srednji spol ORODNIK: z disléktikoma ednina množina IMENOVALNIK: dislktično IMENOVALNIK: disléktiki RODILNIK: dislktičnega RODILNIK: disléktikov DAJALNIK: dislktičnemu DAJALNIK: disléktikom TOŽILNIK: dislktično TOŽILNIK: disléktike MESTNIK: pri dislktičnem MESTNIK: pri disléktikih ORODNIK: z dislktičnim ORODNIK: z disléktiki dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: dislktični [dislktik] RODILNIK: dislktičnih IPA: [dislèːktík] DAJALNIK: dislktičnima ednina TOŽILNIK: dislktični IMENOVALNIK: dislktik MESTNIK: pri dislktičnih RODILNIK: dislktika ORODNIK: z dislktičnima DAJALNIK: dislktiku množina TOŽILNIK: dislktika IMENOVALNIK: dislktična MESTNIK: pri dislktiku RODILNIK: dislktičnih ORODNIK: z dislktikom DAJALNIK: dislktičnim dvojina TOŽILNIK: dislktična IMENOVALNIK: dislktika MESTNIK: pri dislktičnih RODILNIK: dislktikov tudi dislktikov ORODNIK: z dislktičnimi DAJALNIK: dislktikoma TOŽILNIK: dislktika IZVOR MESTNIK: pri dislktikih tudi pri dislktikih prevzeto iz nem. dyslektisch, glej ↑disleksija ORODNIK: z dislktikoma množina disléktik disléktika IMENOVALNIK: dislktiki samostalnik moškega spola [disléktik] RODILNIK: dislktikov tudi dislktikov DAJALNIK: dislktikom POMEN TOŽILNIK: dislktike kdor ima motnjo usvajanja jezika, za katero je MESTNIK: pri dislktikih tudi pri dislktikih značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje ORODNIK: z dislktiki tudi z dislktiki zapisanega ▪ Je dislektik in sodi med izjemno uspešne učence. BESEDOTVORJE ▪ Na šoli imamo letos sedem otrok z odločbo, da so ženski spol: dislektičarka dislektiki. 68 IZVOR IMENOVALNIK: dramátikovi prevzeto iz nlat. dyslecticus, glej ↑disleksija RODILNIK: dramátikovih DAJALNIK: dramátikovima dramátikov dramátikova dramátikovo TOŽILNIK: dramátikovi pridevnik [dramátiko dramátikova dramátikovo] MESTNIK: pri dramátikovih ORODNIK: z dramátikovima POMEN množina ki je v zvezi z dramatikom 1., pripada dramatiku IMENOVALNIK: dramátikove 1. RODILNIK: dramátikovih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: dramátikovim dramatikovo življenje TOŽILNIK: dramátikove ▪ Romantična komedija pripoveduje o MESTNIK: pri dramátikovih dramatikovem ljubezenskem življenju. ORODNIK: z dramátikovimi ▪ Za potrebe snemanja so imeli dostop do srednji spol dramatikovih zasebnih hiš in stanovanj, njegovih ednina rokopisov in vrste še neobjavljenih in na novo IMENOVALNIK: dramátikovo odkritih pisem. RODILNIK: dramátikovega ▪ Uprizoritev se dramatikovim navodilom zavestno DAJALNIK: dramátikovemu odreka in stavi na zahtevnejšo formo gledališke TOŽILNIK: dramátikovo predstave. MESTNIK: pri dramátikovem ORODNIK: z dramátikovim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: dramátikovi [dramátiko dramátikova dramátikovo] RODILNIK: dramátikovih IPA: [dɾaˈmaːtikɔ dɾaˈmaːtikɔʋa dɾaˈmaːtikɔʋɔ] DAJALNIK: dramátikovima OSNOVNIK TOŽILNIK: dramátikovi moški spol ednina MESTNIK: pri dramátikovih ORODNIK: z dramátikovima IMENOVALNIK: dramátikov množina RODILNIK: dramátikovega IMENOVALNIK: dramátikova DAJALNIK: dramátikovemu RODILNIK: dramátikovih TOŽILNIK: dramátikov DAJALNIK: dramátikovim živo dramátikovega TOŽILNIK: dramátikova MESTNIK: pri dramátikovem MESTNIK: pri dramátikovih ORODNIK: z dramátikovim dvojina ORODNIK: z dramátikovimi TONEMSKO IMENOVALNIK: dramátikova [dramátiko dramátikova dramátikovo] RODILNIK: dramátikovih IPA: [dɾamàːtíkɔ dɾamàːtíkɔʋa dɾamàːtíkɔʋɔ] DAJALNIK: dramátikovima OSNOVNIK TOŽILNIK: dramátikova moški spol MESTNIK: pri dramátikovih ednina ORODNIK: z dramátikovima IMENOVALNIK: dramátikov množina RODILNIK: dramátikovega IMENOVALNIK: dramátikovi DAJALNIK: dramátikovemu RODILNIK: dramátikovih TOŽILNIK: dramátikov DAJALNIK: dramátikovim živo dramátikovega TOŽILNIK: dramátikove MESTNIK: pri dramátikovem MESTNIK: pri dramátikovih ORODNIK: z dramátikovim ORODNIK: z dramátikovimi dvojina ženski spol ednina IMENOVALNIK: dramátikova RODILNIK: dramátikovih IMENOVALNIK: dramátikova DAJALNIK: dramátikovima RODILNIK: dramátikove TOŽILNIK: dramátikova DAJALNIK: dramátikovi MESTNIK: pri dramátikovih TOŽILNIK: dramátikovo ORODNIK: z dramátikovima MESTNIK: pri dramátikovi množina ORODNIK: z dramátikovo dvojina IMENOVALNIK: dramátikovi RODILNIK: dramátikovih 69 DAJALNIK: dramátikovim ▪ Majhen del testa damo v dresirno vrečko z TOŽILNIK: dramátikove zvezdastim dulcem in na pekač nabrizgamo obročke. MESTNIK: pri dramátikovih ▪ Ko zalivate, nastavite cev ali dulec zalivalke v bližino ORODNIK: z dramátikovimi stebla rastline in previdno zalijte. ženski spol ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: dramátikova JAKOSTNO RODILNIK: dramátikove [dúləc] DAJALNIK: dramátikovi IPA: [ˈduːləʦ] TOŽILNIK: dramátikovo ednina MESTNIK: pri dramátikovi IMENOVALNIK: dúlec ORODNIK: z dramátikovo RODILNIK: dúlca dvojina DAJALNIK: dúlcu IMENOVALNIK: dramátikovi TOŽILNIK: dúlec RODILNIK: dramátikovih MESTNIK: pri dúlcu DAJALNIK: dramátikovima ORODNIK: z dúlcem TOŽILNIK: dramátikovi dvojina MESTNIK: pri dramátikovih IMENOVALNIK: dúlca ORODNIK: z dramátikovima RODILNIK: dúlcev množina DAJALNIK: dúlcema IMENOVALNIK: dramátikove TOŽILNIK: dúlca RODILNIK: dramátikovih MESTNIK: pri dúlcih DAJALNIK: dramátikovim ORODNIK: z dúlcema TOŽILNIK: dramátikove množina MESTNIK: pri dramátikovih IMENOVALNIK: dúlci ORODNIK: z dramátikovimi RODILNIK: dúlcev srednji spol DAJALNIK: dúlcem ednina TOŽILNIK: dúlce IMENOVALNIK: dramátikovo MESTNIK: pri dúlcih RODILNIK: dramátikovega ORODNIK: z dúlci DAJALNIK: dramátikovemu TONEMSKO TOŽILNIK: dramátikovo [dȗləc] MESTNIK: pri dramátikovem IPA: [dúːlʦ] ORODNIK: z dramátikovim ednina dvojina IMENOVALNIK: dȗlec IMENOVALNIK: dramátikovi RODILNIK: dȗlca RODILNIK: dramátikovih DAJALNIK: dȗlcu DAJALNIK: dramátikovima TOŽILNIK: dȗlec TOŽILNIK: dramátikovi MESTNIK: pri dȗlcu MESTNIK: pri dramátikovih ORODNIK: z dȗlcem ORODNIK: z dramátikovima dvojina množina IMENOVALNIK: dȗlca IMENOVALNIK: dramátikova RODILNIK: dȗlcev RODILNIK: dramátikovih DAJALNIK: dȗlcema DAJALNIK: dramátikovim TOŽILNIK: dȗlca TOŽILNIK: dramátikova MESTNIK: pri dȗlcih MESTNIK: pri dramátikovih ORODNIK: z dȗlcema ORODNIK: z dramátikovimi množina IMENOVALNIK: dȗlci IZVOR RODILNIK: dȗlcev ↑dramatik DAJALNIK: dȗlcem TOŽILNIK: dȗlce dúlec dúlca samostalnik moškega spola MESTNIK: pri dȗlcih [dúləc] ORODNIK: z dȗlci POMEN kljunast, cevast del priprave ali posode za zlivanje, odmerjanje 70 IZVOR TOŽILNIK: dvojíni = hrv., srb. dȕlac ‛ustnik, dulec pri mehu’, mak. MESTNIK: pri dvojínah dulec, dule ‛lončena posoda z lijakom’, bolg. dúlec ORODNIK: z dvojínama ‛ustnik’, verjetno iz ↑duti tako kot hrv., srb. dȕlo množina ‛izvir’, rus. dúlo ‛topovsko žrelo’, dulьce ‛ustnik’ IMENOVALNIK: dvojíne RODILNIK: dvojín dvojína dvojíne DAJALNIK: dvojínam samostalnik ženskega spola [ TOŽILNIK: dvojíne dvojína] MESTNIK: pri dvojínah POMEN ORODNIK: z dvojínami 1. iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje dve TONEMSKO osebi, stvari [dvojína] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [dʋɔjìːná] imeti, poznati dvojino | ohraniti dvojino | uporabljati ednina dvojino IMENOVALNIK: dvojína ▪ O številnih prastarih jezikih vemo, da so imeli RODILNIK: dvojíne dvojino, na primer klasična grščina in sanskrt. DAJALNIK: dvojíni ▪ Oče je vedno uporabljal dvojino, nikoli ni rekel TOŽILNIK: dvojíno »bomo šli« namesto »bova šla«. MESTNIK: pri dvojíni ⏵ priredna zveza ORODNIK: z dvojȋno dvojina in ednina, dvojina in množina dvojina ▪ Večina slovenskih samostalnikov ima oblike za tri IMENOVALNIK: dvojíni števila: za ednino, dvojino in množino. RODILNIK: dvojȋn ▪ Katero posebnost imata v rodilniku dvojine in DAJALNIK: dvojínama množine samostalnika sestra in ladja? TOŽILNIK: dvojíni ▪▪▪ MESTNIK: pri dvojínah ▪ Slovenščina je eden redkih indoevropskih jezikov, ki ORODNIK: z dvojínama je ohranil dvojino. množina ▪ Govorim rusko in poljsko, pri slovenščini pa imam IMENOVALNIK: dvojíne največ težav z dvojino in besednim redom. 2. RODILNIK: dvojȋn ekspresivno navadno dober, pozitiven odnos med DAJALNIK: dvojínam dvema osebama, zlasti ljubezenski, partnerski TOŽILNIK: dvojíne ▪ Tema njegovih pesmi je večinoma umanjkanje MESTNIK: pri dvojínah ljubezenske dvojine. ORODNIK: z dvojínami ▪ Posledica izkušenj nenehnega izključevanja me je pozneje v življenju navajala k temu, da je treba ljudi združevati in zbliževati, da morata biti bližina in IZVOR dvojina in ne zadrtost in izključevanje. ↑dvoj ▪ Vprašanje, h kateremu se pripovedovalec pogosto vrača, se prvič zastavi na prelomnici junakovega dvojínski dvojínska dvojínsko pridevnik življenja, s poroko in spremenjenim stanom, ko [dvojínski] ednino nadomesti dvojina. POMEN 1. ki je v zvezi z dvojino 1. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Preučeval je slovensko dvojino in opazil nenavadno JAKOSTNO [dvojína] razliko med dvojino v slovenskem knjižnem jeziku ter dejanskimi dvojinskimi oblikami živega govora svojih IPA: [dʋɔˈjiːna] slušateljev. ednina ▪ Vse naše sklanjatve imajo samostojna dvojinska IMENOVALNIK: dvojína sklonila, čeprav se ta za nekatere sklone že pokrivajo RODILNIK: dvojíne z množino, na primer »dveh stolov«, »pri dveh DAJALNIK: dvojíni stolih«, »treh stolov«, »pri treh stolih«. TOŽILNIK: dvojíno 2. ekspresivno ki je, poteka med osebama v MESTNIK: pri dvojíni ljubezenskem, partnerskem odnosu ORODNIK: z dvojíno ▪ dvojina Pred bralcem je najčistejša ljubezenska lirika, ki melanholično prevetruje dvojinski odnos ljubimcev, IMENOVALNIK: dvojíni njuno padanje v ekstreme in bolečino, ki zbada kot RODILNIK: dvojín šivanka. DAJALNIK: dvojínama 71 ORODNIK: z dvojínskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: dvojínski [dvojínski] RODILNIK: dvojínskih IPA: [dʋɔˈjiːnski] DAJALNIK: dvojínskima OSNOVNIK TOŽILNIK: dvojínski moški spol MESTNIK: pri dvojínskih ednina ORODNIK: z dvojínskima IMENOVALNIK: dvojínski množina RODILNIK: dvojínskega IMENOVALNIK: dvojínska DAJALNIK: dvojínskemu RODILNIK: dvojínskih TOŽILNIK: dvojínski DAJALNIK: dvojínskim živo dvojínskega TOŽILNIK: dvojínska MESTNIK: pri dvojínskem MESTNIK: pri dvojínskih ORODNIK: z dvojínskim ORODNIK: z dvojínskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: dvojínska [dvojȋnski] RODILNIK: dvojínskih IPA: [dʋɔjíːnskì] DAJALNIK: dvojínskima OSNOVNIK TOŽILNIK: dvojínska moški spol MESTNIK: pri dvojínskih ednina ORODNIK: z dvojínskima IMENOVALNIK: dvojȋnski množina RODILNIK: dvojȋnskega IMENOVALNIK: dvojínski DAJALNIK: dvojȋnskemu RODILNIK: dvojínskih TOŽILNIK: dvojȋnski DAJALNIK: dvojínskim živo dvojȋnskega TOŽILNIK: dvojínske MESTNIK: pri dvojȋnskem MESTNIK: pri dvojínskih ORODNIK: z dvojȋnskim ORODNIK: z dvojínskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: dvojȋnska ednina RODILNIK: dvojȋnskih IMENOVALNIK: dvojínska DAJALNIK: dvojȋnskima RODILNIK: dvojínske TOŽILNIK: dvojȋnska DAJALNIK: dvojínski MESTNIK: pri dvojȋnskih TOŽILNIK: dvojínsko ORODNIK: z dvojȋnskima MESTNIK: pri dvojínski množina ORODNIK: z dvojínsko IMENOVALNIK: dvojȋnski dvojina RODILNIK: dvojȋnskih IMENOVALNIK: dvojínski DAJALNIK: dvojȋnskim RODILNIK: dvojínskih TOŽILNIK: dvojȋnske DAJALNIK: dvojínskima MESTNIK: pri dvojȋnskih TOŽILNIK: dvojínski ORODNIK: z dvojȋnskimi MESTNIK: pri dvojínskih ženski spol ORODNIK: z dvojínskima ednina množina IMENOVALNIK: dvojȋnska IMENOVALNIK: dvojínske RODILNIK: dvojȋnske RODILNIK: dvojínskih DAJALNIK: dvojȋnski DAJALNIK: dvojínskim TOŽILNIK: dvojȋnsko TOŽILNIK: dvojínske MESTNIK: pri dvojȋnski MESTNIK: pri dvojínskih ORODNIK: z dvojȋnsko ORODNIK: z dvojínskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: dvojȋnski ednina RODILNIK: dvojȋnskih IMENOVALNIK: dvojínsko DAJALNIK: dvojȋnskima RODILNIK: dvojínskega TOŽILNIK: dvojȋnski DAJALNIK: dvojínskemu MESTNIK: pri dvojȋnskih TOŽILNIK: dvojínsko ORODNIK: z dvojȋnskima MESTNIK: pri dvojínskem množina 72 IMENOVALNIK: dvojȋnske živo dvóstárševskega RODILNIK: dvojȋnskih MESTNIK: pri dvóstárševskem DAJALNIK: dvojȋnskim ORODNIK: z dvóstárševskim TOŽILNIK: dvojȋnske dvojina MESTNIK: pri dvojȋnskih IMENOVALNIK: dvóstárševska ORODNIK: z dvojȋnskimi RODILNIK: dvóstárševskih srednji spol DAJALNIK: dvóstárševskima ednina TOŽILNIK: dvóstárševska IMENOVALNIK: dvojȋnsko MESTNIK: pri dvóstárševskih RODILNIK: dvojȋnskega ORODNIK: z dvóstárševskima DAJALNIK: dvojȋnskemu množina TOŽILNIK: dvojȋnsko IMENOVALNIK: dvóstárševski MESTNIK: pri dvojȋnskem RODILNIK: dvóstárševskih ORODNIK: z dvojȋnskim DAJALNIK: dvóstárševskim dvojina TOŽILNIK: dvóstárševske IMENOVALNIK: dvojȋnski MESTNIK: pri dvóstárševskih RODILNIK: dvojȋnskih ORODNIK: z dvóstárševskimi DAJALNIK: dvojȋnskima ženski spol TOŽILNIK: dvojȋnski ednina MESTNIK: pri dvojȋnskih IMENOVALNIK: dvóstárševska ORODNIK: z dvojȋnskima RODILNIK: dvóstárševske množina DAJALNIK: dvóstárševski IMENOVALNIK: dvojȋnska TOŽILNIK: dvóstárševsko RODILNIK: dvojȋnskih MESTNIK: pri dvóstárševski DAJALNIK: dvojȋnskim ORODNIK: z dvóstárševsko TOŽILNIK: dvojȋnska dvojina MESTNIK: pri dvojȋnskih IMENOVALNIK: dvóstárševski ORODNIK: z dvojȋnskimi RODILNIK: dvóstárševskih DAJALNIK: dvóstárševskima IZVOR TOŽILNIK: dvóstárševski ↑dvojina MESTNIK: pri dvóstárševskih ORODNIK: z dvóstárševskima dvóstárševski množina dvóstárševska dvóstárševsko pridevnik IMENOVALNIK: dvóstárševske [dvóstáršeski] RODILNIK: dvóstárševskih POMEN DAJALNIK: dvóstárševskim ki je v zvezi s skupnostjo, ki jo sestavljata dva TOŽILNIK: dvóstárševske starša in njun otrok, otroci MESTNIK: pri dvóstárševskih ▪ Raziskava opredeljuje enostarševske in ORODNIK: z dvóstárševskimi dvostarševske družine, razširjene in reorganizirane srednji spol družine. ednina ▪ Ameriški sociolog je leta 1961 objavil študijo o IMENOVALNIK: dvóstárševsko poklicnih karierah moških, ki so odraščali v RODILNIK: dvóstárševskega enostarševskih in dvostarševskih družinah. Ugotovil DAJALNIK: dvóstárševskemu je, da je prisotnost avtoritarnega očeta v povprečju TOŽILNIK: dvóstárševsko negativno vplivala na poklicno uspešnost moških. MESTNIK: pri dvóstárševskem ORODNIK: z dvóstárševskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: dvóstárševski [dvóstáršeski] RODILNIK: dvóstárševskih IPA: [ˈdʋoːˈstaːɾʃɛski] DAJALNIK: dvóstárševskima OSNOVNIK TOŽILNIK: dvóstárševski moški spol MESTNIK: pri dvóstárševskih ednina ORODNIK: z dvóstárševskima IMENOVALNIK: dvóstárševski množina RODILNIK: dvóstárševskega IMENOVALNIK: dvóstárševska DAJALNIK: dvóstárševskemu RODILNIK: dvóstárševskih TOŽILNIK: dvóstárševski DAJALNIK: dvóstárševskim 73 TOŽILNIK: dvóstárševska MESTNIK: pri dvstárševskem MESTNIK: pri dvóstárševskih ORODNIK: z dvstárševskim ORODNIK: z dvóstárševskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: dvstárševski [dvstáršeski] RODILNIK: dvstárševskih IPA: [dʋóːstàːɾʃski] DAJALNIK: dvstárševskima OSNOVNIK TOŽILNIK: dvstárševski moški spol MESTNIK: pri dvstárševskih ednina ORODNIK: z dvstárševskima IMENOVALNIK: dvstárševski množina RODILNIK: dvstárševskega IMENOVALNIK: dvstárševska DAJALNIK: dvstárševskemu RODILNIK: dvstárševskih TOŽILNIK: dvstárševski DAJALNIK: dvstárševskim živo dvstárševskega TOŽILNIK: dvstárševska MESTNIK: pri dvstárševskem MESTNIK: pri dvstárševskih ORODNIK: z dvstárševskim ORODNIK: z dvstárševskimi dvojina IMENOVALNIK: dvstárševska IZVOR RODILNIK: dvstárševskih iz dva starša DAJALNIK: dvstárševskima TOŽILNIK: dvstárševska MESTNIK: pri dvstárševskih ednína edníne samostalnik ženskega spola ORODNIK: z dvstárševskima [ednína] množina POMEN IMENOVALNIK: dvstárševski iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje eno RODILNIK: dvstárševskih osebo, stvar, enoto DAJALNIK: dvstárševskim ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: dvstárševske KATERI sklon ednine MESTNIK: pri dvstárševskih ▪ Osnovna oblika samostalniških besed je ORODNIK: z dvstárševskimi imenovalnik ednine. ženski spol ▪ Iskane besede naj bodo samostalniki v prvem ednina sklonu ednine. IMENOVALNIK: dvstárševska ⏵ priredna zveza RODILNIK: dvstárševske ednina in dvojina, ednina in množina DAJALNIK: dvstárševski ▪ Navadno jeziki danes ločijo le ednino in množino, TOŽILNIK: dvstárševsko slovenščina pa je ohranila tudi dvojino in je po tej MESTNIK: pri dvstárševski strani znamenita. ORODNIK: z dvstárševsko ▪▪▪ dvojina ▪ Pridevnik, ki stoji ob samostalniku v ednini, mora biti IMENOVALNIK: dvstárševski v obliki za ednino, npr. zanimiv kraj. RODILNIK: dvstárševskih ▪ Osnovna oblika pridevniških besed je moški spol DAJALNIK: dvstárševskima ednine v imenovalniku. TOŽILNIK: dvstárševski MESTNIK: pri dvstárševskih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z dvstárševskima JAKOSTNO množina [ednína] IMENOVALNIK: dvstárševske IPA: [ɛdˈniːna] RODILNIK: dvstárševskih ednina DAJALNIK: dvstárševskim IMENOVALNIK: ednína TOŽILNIK: dvstárševske RODILNIK: edníne MESTNIK: pri dvstárševskih DAJALNIK: edníni ORODNIK: z dvstárševskimi TOŽILNIK: edníno srednji spol ednina MESTNIK: pri edníni ORODNIK: z edníno IMENOVALNIK: dvstárševsko dvojina RODILNIK: dvstárševskega IMENOVALNIK: edníni DAJALNIK: dvstárševskemu RODILNIK: ednín TOŽILNIK: dvstárševsko DAJALNIK: ednínama 74 TOŽILNIK: edníni IPA: [ɛdˈniːnski] MESTNIK: pri ednínah OSNOVNIK ORODNIK: z ednínama moški spol množina ednina IMENOVALNIK: edníne IMENOVALNIK: ednínski RODILNIK: ednín RODILNIK: ednínskega DAJALNIK: ednínam DAJALNIK: ednínskemu TOŽILNIK: edníne TOŽILNIK: ednínski MESTNIK: pri ednínah živo ednínskega ORODNIK: z ednínami MESTNIK: pri ednínskem TONEMSKO ORODNIK: z ednínskim [ednína] dvojina IPA: [ɛdnìːná] IMENOVALNIK: ednínska ednina RODILNIK: ednínskih IMENOVALNIK: ednína DAJALNIK: ednínskima RODILNIK: edníne TOŽILNIK: ednínska DAJALNIK: edníni MESTNIK: pri ednínskih TOŽILNIK: edníno ORODNIK: z ednínskima MESTNIK: pri edníni množina ORODNIK: z ednȋno IMENOVALNIK: ednínski dvojina RODILNIK: ednínskih IMENOVALNIK: edníni DAJALNIK: ednínskim RODILNIK: ednȋn TOŽILNIK: ednínske DAJALNIK: ednínama MESTNIK: pri ednínskih TOŽILNIK: edníni ORODNIK: z ednínskimi MESTNIK: pri ednínah ženski spol ednina ORODNIK: z ednínama množina IMENOVALNIK: ednínska IMENOVALNIK: edníne RODILNIK: ednínske RODILNIK: ednȋn DAJALNIK: ednínski DAJALNIK: ednínam TOŽILNIK: ednínsko TOŽILNIK: edníne MESTNIK: pri ednínski MESTNIK: pri ednínah ORODNIK: z ednínsko dvojina ORODNIK: z ednínami IMENOVALNIK: ednínski RODILNIK: ednínskih IZVOR ↑eden DAJALNIK: ednínskima TOŽILNIK: ednínski MESTNIK: pri ednínskih ednínski ednínska ednínsko pridevnik ORODNIK: z ednínskima [ednínski] množina POMEN IMENOVALNIK: ednínske ki je v zvezi z ednino RODILNIK: ednínskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: ednínskim edninska oblika TOŽILNIK: ednínske ▪ Odbor je sprejel dopolnilo koalicijskih poslanskih MESTNIK: pri ednínskih skupin, da se množinska oblika »poroštva« v ORODNIK: z ednínskimi naslovu in besedilu zakona spremeni v edninsko srednji spol obliko »poroštvo«. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: ednínsko ▪ Edninska sklanjatev moških samostalnikov ima v RODILNIK: ednínskega slovenščini kategorijo živosti: imena živih bitij se DAJALNIK: ednínskemu sklanjajo drugače kot imena neživih, vendar je razliko TOŽILNIK: ednínsko opaziti samo v tožilniku. MESTNIK: pri ednínskem ORODNIK: z ednínskim I dvojina ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO IMENOVALNIK: ednínski [ednínski] RODILNIK: ednínskih 75 DAJALNIK: ednínskima MESTNIK: pri ednȋnskih TOŽILNIK: ednínski ORODNIK: z ednȋnskimi MESTNIK: pri ednínskih srednji spol ORODNIK: z ednínskima ednina množina IMENOVALNIK: ednȋnsko IMENOVALNIK: ednínska RODILNIK: ednȋnskega RODILNIK: ednínskih DAJALNIK: ednȋnskemu DAJALNIK: ednínskim TOŽILNIK: ednȋnsko TOŽILNIK: ednínska MESTNIK: pri ednȋnskem MESTNIK: pri ednínskih ORODNIK: z ednȋnskim ORODNIK: z ednínskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: ednȋnski [ednȋnski] RODILNIK: ednȋnskih IPA: [ɛdníːnskì] DAJALNIK: ednȋnskima OSNOVNIK TOŽILNIK: ednȋnski moški spol MESTNIK: pri ednȋnskih ednina ORODNIK: z ednȋnskima IMENOVALNIK: ednȋnski množina RODILNIK: ednȋnskega IMENOVALNIK: ednȋnska DAJALNIK: ednȋnskemu RODILNIK: ednȋnskih TOŽILNIK: ednȋnski DAJALNIK: ednȋnskim živo ednȋnskega TOŽILNIK: ednȋnska MESTNIK: pri ednȋnskem MESTNIK: pri ednȋnskih ORODNIK: z ednȋnskim ORODNIK: z ednȋnskimi dvojina IMENOVALNIK: ednȋnska STALNE ZVEZE RODILNIK: ednȋnskih DAJALNIK: ednȋnskima edninski samostalnik TOŽILNIK: ednȋnska iz jezikoslovja samostalnik, ki nima dvojinskih ali MESTNIK: pri ednȋnskih množinskih slovničnih oblik ORODNIK: z ednȋnskima ▪ Multimedija je edninski samostalnik ženskega spola, množina njegova slovenska sopomenka pa večpredstavnost. IMENOVALNIK: ednȋnski ▪ Vitanje je edninski samostalnik in se zato sklanja kot RODILNIK: ednȋnskih Pohorje, Tepanje. DAJALNIK: ednȋnskim TOŽILNIK: ednȋnske IZVOR MESTNIK: pri ednȋnskih ↑ednina ORODNIK: z ednȋnskimi ženski spol ednina èh in êh medmet IMENOVALNIK: ednȋnska POMEN RODILNIK: ednȋnske 1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je DAJALNIK: ednȋnski govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, TOŽILNIK: ednȋnsko zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, MESTNIK: pri ednȋnski nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti ORODNIK: z ednȋnsko dvojina ▪ »Kako pa je z vašim?« »Eh!« se kislo odzove gostitelj. IMENOVALNIK: ednȋnski ▪ Eh, ja, kakršen gospodar, takšen pes. RODILNIK: ednȋnskih ▪ Eeh! Saj nima pojma, kaj počne. DAJALNIK: ednȋnskima ▪ Škoda pa tako fajn punca je izgledala, ehh slava TOŽILNIK: ednȋnski dela svoje! MESTNIK: pri ednȋnskih ORODNIK: z ednȋnskima 1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim množina neprijetnim IMENOVALNIK: ednȋnske ▪ Eh, če je šel bik, naj gre še štrik. RODILNIK: ednȋnskih ▪ Eh, pa kaj, en neuspeh še ne pomeni, da sem DAJALNIK: ednȋnskim nesposoben človek. TOŽILNIK: ednȋnske ▪ Eh, bo že šlo, sklenem sam pri sebi. 76 1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, ▪ Ameriški slamnik ali ehinaceja je pozno cvetoča da govorec zavrača sogovorčevo misel ali trajnica. skuša ustaviti njegovo govorjenje ▪ Preparati ehinaceje so na voljo v obliki izvlečka, čaja ▪ Eh, nehaj spet s tem, lepo te prosim. in praška, v uporabi pa je tudi sveže stisnjen sok ▪ Eh, slabo me poznaš. rastline. ▪ Eeeh, ta me ne zanima. ▪ Proti gripi sta se odlično izkazala alkoholni izvleček 2. izraža, da govorec občuti nostalgijo ehinaceje in vitamin D. ▪ Eh, nekoč pa je bilo drugače! 2.1. zdravilni pripravek iz te rastline; SIN.: ▪ Eh, kako ta čas drvi. ameriški slamnik ▪ Imel sem čudovito modro uniformo z medeninastimi ▪ Ehinaceja krepi imunski sistem. gumbi, ki so se svetili kot zlati; eh, danes takšnih več ▪ Ker z dolgotrajno rabo ehinaceja izgublja svojo ne delajo. učinkovitost, jo je najbolje nehati jemati takoj, ko 3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se izginejo simptomi bolezni. obotavlja spregovoriti ▪ No, ja … eh … mislil sem si, da bi dame to morda IZGOVOR IN OBLIKE zanimalo. JAKOSTNO ▪ »Hm … eh … ne vem,« je zajecljal ubogi policist. [ehinacêja] ▪ »Kaj pa iščeta tukaj?« – »Midve – eeh – je tukaj IPA: [ɛxinaˈʦɛːja] zobozdravnik?« sem zajecljala. ednina 4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja IMENOVALNIK: ehinacêja svojo izjavo RODILNIK: ehinacêje ▪ »Eh, danes sem dobre volje!« je rekel. DAJALNIK: ehinacêji ▪ Avto je bil tako nabit, da nisem mogel niti udobno TOŽILNIK: ehinacêjo sedeti, eh. MESTNIK: pri ehinacêji 5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko ORODNIK: z ehinacêjo govorec takoj popravi svojo namerno napako z dvojina namenom pritegovanja pozornosti, izražanja IMENOVALNIK: ehinacêji posmeha, kritike RODILNIK: ehinacêj ▪ Opažen je bil, kako se rokuje s tremi DAJALNIK: ehinacêjama nepremagljivimi, eeh, nepremakljivimi glede sosežiga TOŽILNIK: ehinacêji v cementarniški peči. MESTNIK: pri ehinacêjah ▪ Moj slog pisanja je tako skromen, eeh, slab. ORODNIK: z ehinacêjama množina IMENOVALNIK: ehinacêje IZVOR ↑e RODILNIK: ehinacêj DAJALNIK: ehinacêjam TOŽILNIK: ehinacêje ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri ehinacêjah [ehinacêja] ORODNIK: z ehinacêjami POMEN TONEMSKO 1. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in [ehinacȇja] bodičastim osrednjim delom cveta; IPA: [ɛxinaʦːjà] primerjaj lat. Echinacea; ednina SIN.: ameriški slamnik, slamnik ▪ Izmed devetih vrst ehinaceje, ki sicer domuje v IMENOVALNIK: ehinacȇja Združenih državah Amerike in južni Kanadi, se RODILNIK: ehinacȇje najpogosteje uporablja echinacea purpurea, ki ji DAJALNIK: ehinacȇji pripisujejo največje zdravilne učinke. TOŽILNIK: ehinacȇjo ▪ Od vrste ehinaceje je odvisno, ali so zeliščni MESTNIK: pri ehinacȇji pripravki narejeni iz nadzemnih delov rastline, ORODNIK: z ehinacȇjo korenine ali obojega. dvojina 2. zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično IMENOVALNIK: ehinacȇji rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim RODILNIK: ehinacȇj delom cveta ali del te rastline; DAJALNIK: ehinacȇjama primerjaj lat. Echinacea purpurea; TOŽILNIK: ehinacȇji SIN.: ameriški slamnik, slamnik, škrlatna ehinaceja, MESTNIK: pri ehinacȇjah iz botanike škrlatni ameriški slamnik ORODNIK: z ehinacȇjama množina 77 IMENOVALNIK: ehinacȇje DAJALNIK: ékokmetíjama RODILNIK: ehinacȇj TOŽILNIK: ékokmetíji DAJALNIK: ehinacȇjam MESTNIK: pri ékokmetíjah TOŽILNIK: ehinacȇje ORODNIK: z ékokmetíjama MESTNIK: pri ehinacȇjah množina ORODNIK: z ehinacȇjami IMENOVALNIK: ékokmetíje RODILNIK: ékokmetíj STALNE ZVEZE DAJALNIK: ékokmetíjam TOŽILNIK: ékokmetíje škrlatna ehinaceja MESTNIK: pri ékokmetíjah 1. zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično ORODNIK: z ékokmetíjami rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim TONEMSKO delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. Echinacea [kokmetȋja] purpurea; SIN.: ameriški slamnik, ehinaceja, slamnik, iz IPA: [éːkkmɛtíːjà] botanike škrlatni ameriški slamnik ednina ▪ Škrlatno ehinacejo lahko gojimo tudi na vrtu, saj je IMENOVALNIK: kokmetȋja zaradi izrazitih cvetov okrasna rastlina. RODILNIK: kokmetȋje ▪ Zdravila z izvlečki škrlatne ehinaceje krepijo imunski DAJALNIK: kokmetȋji sistem in s tem preprečujejo gripo in prehlad. TOŽILNIK: kokmetȋjo ▪ Škrlatna ehinaceja je doma v severnoameriških MESTNIK: pri kokmetȋji prerijah. ORODNIK: z kokmetȋjo 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline dvojina ; SIN.: ameriški slamnik, ehinaceja IMENOVALNIK: kokmetȋji ▪ RODILNIK: kokmetȋj Znano je, da škrlatna ehinaceja spodbuja delovanje imunskega sistema. DAJALNIK: kokmetȋjama TOŽILNIK: kokmetȋji MESTNIK: pri kokmetȋjah IZVOR ORODNIK: z kokmetȋjama prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehnos ‛jež’ množina IMENOVALNIK: kokmetȋje ékokmetíja ékokmetíje samostalnik ženskega spola RODILNIK: kokmetȋj [ékokmetíja] DAJALNIK: kokmetȋjam P TOŽILNIK: kokmetȋje OMEN ekološka kmetija MESTNIK: pri kokmetȋjah ▪ Na istrski vinski poti nas bodo popeljali na ORODNIK: z kokmetȋjami ekokmetijo in nas seznanili z integrirano pridelavo grozdja in vina. IZVOR ▪ V hotelu bodo v času kosila pripravljeni trije meniji s ↑eko + ↑kmetija hrano iz ekološko pridelanih surovin s tolminskih ekokmetij. enoróg enoróga samostalnik moškega spola ▪ Kot lastniku ekokmetije mi je zelo pomembno, da so vse snovi neškodljive. [enorók enoróga] POMEN I mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO rogom na sredini čela; SIN.: samorog [ékokmetíja] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [ˈeːkɔkmɛˈtiːja] ▪ Motiv enoroga ni izginil iz evropske umetnosti, ednina čeprav je res, da ni bil nikdar tako pogost kot v IMENOVALNIK: ékokmetíja srednjem veku. RODILNIK: ékokmetíje ▪ Povezava enoroga z divjim konjem je stara. DAJALNIK: ékokmetíji ▪▪▪ ▪ TOŽILNIK: ékokmetíjo Sanjal je, da se je zbudil, vstal in se iz oči v oči srečal s prekrasnim belim enorogom. MESTNIK: pri ékokmetíji ORODNIK: z ékokmetíjo dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: ékokmetíji JAKOSTNO [enorók enoróga] RODILNIK: ékokmetíj 78 IPA: [ɛnɔˈɾoːk ɛnɔˈɾoːga] dvojina ednina IMENOVALNIK: enorga IMENOVALNIK: enoróg RODILNIK: enorgov RODILNIK: enoróga DAJALNIK: enorgoma DAJALNIK: enorógu TOŽILNIK: enorga TOŽILNIK: enoróga MESTNIK: pri enorgih MESTNIK: pri enorógu ORODNIK: z enorgoma ORODNIK: z enorógom množina dvojina IMENOVALNIK: enorgi IMENOVALNIK: enoróga RODILNIK: enorgov RODILNIK: enorógov DAJALNIK: enorgom DAJALNIK: enorógoma TOŽILNIK: enorge TOŽILNIK: enoróga MESTNIK: pri enorgih MESTNIK: pri enorógih ORODNIK: z enorgi ORODNIK: z enorógoma množina IZVOR IMENOVALNIK: enorógi ↑en + ↑rog RODILNIK: enorógov DAJALNIK: enorógom TOŽILNIK: enoróge ênostárševski ênostárševska ênostárševsko pridevnik MESTNIK: pri enorógih [ênostáršeski] ORODNIK: z enorógi POMEN TONEMSKO ki je v zvezi s skupnostjo, ki jo sestavlja en starš [enork enorga] in njegov otrok, otroci IPA: [ɛnɔɾóːk ɛnɔɾòːgá] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina enostarševska družina, skupnost | enostarševsko IMENOVALNIK: enorg gospodinjstvo RODILNIK: enorga ▪ Narašča delež enostarševskih družin, vse več je DAJALNIK: enorgu istospolnih, razširjenih, reorganiziranih družin, TOŽILNIK: enorga ljudje se vse manj poročajo, povečuje pa se število MESTNIK: pri enorgu tudi pri enorgu razvez. ORODNIK: z enorgom ▪ Gospodinjstva z otroki, še zlasti enostarševska dvojina gospodinjstva, so podvržena višjim finančnim IMENOVALNIK: enorga tveganjem. RODILNIK: enorgov in enorgov DAJALNIK: enorgoma IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: enorga JAKOSTNO MESTNIK: pri enorgih in pri enorgih [ênostáršeski] ORODNIK: z enorgoma IPA: [ˈɛːnɔˈstaːɾʃɛski] množina OSNOVNIK IMENOVALNIK: enorgi moški spol RODILNIK: enorgov in enorgov ednina DAJALNIK: enorgom IMENOVALNIK: ênostárševski TOŽILNIK: enorge RODILNIK: ênostárševskega MESTNIK: pri enorgih in pri enorgih DAJALNIK: ênostárševskemu ORODNIK: z enorgi in z enorgi TOŽILNIK: ênostárševski in živo ênostárševskega [enork enorga] MESTNIK: pri ênostárševskem IPA: [ɛnɔɾóːk ɛnɔɾóːgà] ORODNIK: z ênostárševskim dvojina (tonemska dvojnica) IMENOVALNIK: ênostárševska ednina RODILNIK: ênostárševskih IMENOVALNIK: enorg DAJALNIK: ênostárševskima RODILNIK: enorga TOŽILNIK: ênostárševska DAJALNIK: enorgu MESTNIK: pri ênostárševskih TOŽILNIK: enorga ORODNIK: z ênostárševskima MESTNIK: pri enorgu množina ORODNIK: z enorgom IMENOVALNIK: ênostárševski 79 RODILNIK: ênostárševskih TOŽILNIK: énostárševski DAJALNIK: ênostárševskim živo énostárševskega TOŽILNIK: ênostárševske MESTNIK: pri énostárševskem MESTNIK: pri ênostárševskih ORODNIK: z énostárševskim ORODNIK: z ênostárševskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: énostárševska ednina RODILNIK: énostárševskih IMENOVALNIK: ênostárševska DAJALNIK: énostárševskima RODILNIK: ênostárševske TOŽILNIK: énostárševska DAJALNIK: ênostárševski MESTNIK: pri énostárševskih TOŽILNIK: ênostárševsko ORODNIK: z énostárševskima MESTNIK: pri ênostárševski množina ORODNIK: z ênostárševsko IMENOVALNIK: énostárševski dvojina RODILNIK: énostárševskih IMENOVALNIK: ênostárševski DAJALNIK: énostárševskim RODILNIK: ênostárševskih TOŽILNIK: énostárševske DAJALNIK: ênostárševskima MESTNIK: pri énostárševskih TOŽILNIK: ênostárševski ORODNIK: z énostárševskimi MESTNIK: pri ênostárševskih ženski spol ORODNIK: z ênostárševskima ednina množina IMENOVALNIK: énostárševska IMENOVALNIK: ênostárševske RODILNIK: énostárševske RODILNIK: ênostárševskih DAJALNIK: énostárševski DAJALNIK: ênostárševskim TOŽILNIK: énostárševsko TOŽILNIK: ênostárševske MESTNIK: pri énostárševski MESTNIK: pri ênostárševskih ORODNIK: z énostárševsko ORODNIK: z ênostárševskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: énostárševski ednina RODILNIK: énostárševskih IMENOVALNIK: ênostárševsko DAJALNIK: énostárševskima RODILNIK: ênostárševskega TOŽILNIK: énostárševski DAJALNIK: ênostárševskemu MESTNIK: pri énostárševskih TOŽILNIK: ênostárševsko ORODNIK: z énostárševskima MESTNIK: pri ênostárševskem množina ORODNIK: z ênostárševskim IMENOVALNIK: énostárševske dvojina RODILNIK: énostárševskih IMENOVALNIK: ênostárševski DAJALNIK: énostárševskim RODILNIK: ênostárševskih TOŽILNIK: énostárševske DAJALNIK: ênostárševskima MESTNIK: pri énostárševskih TOŽILNIK: ênostárševski ORODNIK: z énostárševskimi MESTNIK: pri ênostárševskih srednji spol ORODNIK: z ênostárševskima ednina množina IMENOVALNIK: énostárševsko IMENOVALNIK: ênostárševska RODILNIK: énostárševskega RODILNIK: ênostárševskih DAJALNIK: énostárševskemu DAJALNIK: ênostárševskim TOŽILNIK: énostárševsko TOŽILNIK: ênostárševska MESTNIK: pri énostárševskem MESTNIK: pri ênostárševskih ORODNIK: z énostárševskim ORODNIK: z ênostárševskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: énostárševski [énostáršeski] RODILNIK: énostárševskih IPA: [ːnstàːɾʃski] DAJALNIK: énostárševskima OSNOVNIK TOŽILNIK: énostárševski moški spol MESTNIK: pri énostárševskih ednina ORODNIK: z énostárševskima IMENOVALNIK: énostárševski množina RODILNIK: énostárševskega IMENOVALNIK: énostárševska DAJALNIK: énostárševskemu RODILNIK: énostárševskih 80 DAJALNIK: énostárševskim DAJALNIK: ȇnostárševskemu TOŽILNIK: énostárševska TOŽILNIK: ȇnostárševsko MESTNIK: pri énostárševskih MESTNIK: pri ȇnostárševskem ORODNIK: z énostárševskimi ORODNIK: z ȇnostárševskim in dvojina [énostáršeski] IMENOVALNIK: ȇnostárševski IPA: [ːnstàːɾʃski] RODILNIK: ȇnostárševskih DAJALNIK: ȇnostárševskima (tonemska dvojnica) TOŽILNIK: ȇnostárševski OSNOVNIK moški spol MESTNIK: pri ȇnostárševskih ednina ORODNIK: z ȇnostárševskima IMENOVALNIK: ȇnostárševski množina RODILNIK: ȇnostárševskega IMENOVALNIK: ȇnostárševska DAJALNIK: ȇnostárševskemu RODILNIK: ȇnostárševskih TOŽILNIK: ȇnostárševski DAJALNIK: ȇnostárševskim živo ȇnostárševskega TOŽILNIK: ȇnostárševska MESTNIK: pri ȇnostárševskem MESTNIK: pri ȇnostárševskih ORODNIK: z ȇnostárševskim ORODNIK: z ȇnostárševskimi dvojina IMENOVALNIK: ȇnostárševska IZVOR RODILNIK: ȇnostárševskih iz en starš DAJALNIK: ȇnostárševskima TOŽILNIK: ȇnostárševska etída etíde; glej etuda samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri ȇnostárševskih [ ORODNIK: z ȇnostárševskima etída] množina POMEN IMENOVALNIK: ȇnostárševski 1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za RODILNIK: ȇnostárševskih izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti DAJALNIK: ȇnostárševskim ▪ Etido sem prvič slišala v glasbeni šoli, ko jo je TOŽILNIK: ȇnostárševske zaigrala moja hči. MESTNIK: pri ȇnostárševskih 1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, ORODNIK: z ȇnostárševskimi navadno tridelna, katere kompozicija temelji ženski spol ednina na razvijanju določene tehnične prvine IMENOVALNIK: ȇnostárševska ▪ Prejela je posebno nagrado za najboljšo izvedbo RODILNIK: ȇnostárševske obvezne etide in virtuozne skladbe. DAJALNIK: ȇnostárševski 2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev TOŽILNIK: ȇnostárševsko za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe MESTNIK: pri ȇnostárševski ▪ Koreografijo za etide po motivih romana F. M. ORODNIK: z ȇnostárševsko Dostojevskega Zločin in kazen je naredila priznana dvojina slovenska umetnica. IMENOVALNIK: ȇnostárševski RODILNIK: ȇnostárševskih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: ȇnostárševskima JAKOSTNO TOŽILNIK: ȇnostárševski [etída] MESTNIK: pri ȇnostárševskih IPA: [ɛˈtiːda] ORODNIK: z ȇnostárševskima ednina množina IMENOVALNIK: etída IMENOVALNIK: ȇnostárševske RODILNIK: etíde RODILNIK: ȇnostárševskih DAJALNIK: etídi DAJALNIK: ȇnostárševskim TOŽILNIK: etído TOŽILNIK: ȇnostárševske MESTNIK: pri etídi MESTNIK: pri ȇnostárševskih ORODNIK: z etído ORODNIK: z ȇnostárševskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: etídi ednina RODILNIK: etíd IMENOVALNIK: ȇnostárševsko DAJALNIK: etídama RODILNIK: ȇnostárševskega TOŽILNIK: etídi 81 MESTNIK: pri etídah ▪▪▪ ORODNIK: z etídama ▪ Bil je mojster klavirskih miniatur, kot so množina poloneze, mazurke, etude, nokturni, balade in IMENOVALNIK: etíde valčki. RODILNIK: etíd ▪ V 27 etudah je delček Chopinovega srca; etude DAJALNIK: etídam razodevajo pesnika klavirja, zmožnega sprememb, TOŽILNIK: etíde ki ne pozablja na didaktični namen. MESTNIK: pri etídah ▪ Njegovo izvajanje ne blesti samo zaradi izredne ORODNIK: z etídami tehnike, marveč hkrati daje etudam svoboden, TONEMSKO poetičen izraz. [etȋda] 2. iz gledališke umetnosti, iz plesne umetnosti krajša uprizoritev IPA: [ɛtíːdà] za izpopolnjevanje tehnične spretnosti, izvedbe ednina ▪ Študent je pokazal tri kratke etude z marioneto in IMENOVALNIK: etȋda navdušil. RODILNIK: etȋde ▪ Pred gledalcem se na prvi pogled odvija serija DAJALNIK: etȋdi natančno izvedenih pantomimsko-koreografskih etud TOŽILNIK: etȋdo za roke in zgornji del igralčevega telesa. MESTNIK: pri etȋdi ▪ Udeležencem seminarja bo posredoval izbrane ORODNIK: z etȋdo izkušnje iz svoje bogate odrske prakse ter pripravil dvojina koreografske etude za baletne plesalce. IMENOVALNIK: etȋdi RODILNIK: etȋd IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: etȋdama JAKOSTNO TOŽILNIK: etȋdi [etída] MESTNIK: pri etȋdah IPA: [ɛˈtiːda] ORODNIK: z etȋdama ednina množina IMENOVALNIK: [etída] IMENOVALNIK: etȋde RODILNIK: [etíde] RODILNIK: etȋd DAJALNIK: [etídi] DAJALNIK: etȋdam TOŽILNIK: [etído] TOŽILNIK: etȋde MESTNIK: [pri etídi] MESTNIK: pri etȋdah ORODNIK: [z etído] ORODNIK: z etȋdami dvojina IMENOVALNIK: [etídi] IZVOR RODILNIK: [etíd] prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. DAJALNIK: [etídama] estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, TOŽILNIK: [etídi] marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’ MESTNIK: [pri etídah] ORODNIK: [z etídama] etuda množina etude in etúde; tudi etída samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: [etíde] [etída] in [etúda] RODILNIK: [etíd] POMEN DAJALNIK: [etídam] 1. iz glasbene umetnosti krajša skladba za TOŽILNIK: [etíde] izpopolnjevanje izvajalske tehnične spretnosti MESTNIK: [pri etídah] ▪ Vsak dan si vzamem urico za harmoniko in vadim ORODNIK: [z etídami] stvari, ki sem jih vadil v mladosti – prstne vaje, in lestvice, etude. [etúda] ▪ Da bi si ogrela prste, je zaigrala nekaj etud. IPA: [ɛˈtuːda] 1.1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno tridelna, katere kompozicija temelji ednina na razvijanju določene tehnične prvine IMENOVALNIK: etúda ⏵ RODILNIK: etúde prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: etúdi Chopinova, Lisztova etuda ▪ Velja za prvega pianista, ki je posnel vse TOŽILNIK: etúdo Chopinove etude za solo klavir na sodobnem in MESTNIK: pri etúdi izvirnem klavirju. ORODNIK: z etúdo 82 dvojina IMENOVALNIK: etȗde IMENOVALNIK: etúdi RODILNIK: etȗd RODILNIK: etúd DAJALNIK: etȗdam DAJALNIK: etúdama TOŽILNIK: etȗde TOŽILNIK: etúdi MESTNIK: pri etȗdah MESTNIK: pri etúdah ORODNIK: z etȗdami ORODNIK: z etúdama množina IZVOR IMENOVALNIK: etúde prevzeto iz frc. étude, prvotno ‛vaja’, < stfrc. RODILNIK: etúd estudie < lat. studium ‛prizadevnost, vnema, DAJALNIK: etúdam marljivost, znanstveno prizadevanje, delo, študij’ TOŽILNIK: etúde MESTNIK: pri etúdah ORODNIK: z etúdami fijú medmet TONEMSKO POMEN [etȋda] 1. tudi podvojeno, tudi s ponovljeno črko u posnema žvižg IPA: [ɛtíːdà] ▪ »Fiju, tale mašinca pa vleče!« smo zažvižgali. ednina ▪ Čarovnik je mahal s palico, mi smo morali pa IMENOVALNIK: [etȋda] žvižgati. Fiju, fiju. RODILNIK: [etȋde] ▪ »Fijuuu!« je zažvižgal glavni policist. Z roko je DAJALNIK: [etȋdi] pokazal, naj se drugi začasno umaknejo. TOŽILNIK: [etȋdo] 2. tudi s ponovljeno črko u ponazarja zelo hitro gibanje, MESTNIK: [pri etȋdi] premikanje ORODNIK: [z etȋdo] ▪ Ehej, kako je to drvelo! Fiju, navzdol po klancu, pa dvojina skozi gozdiček in na glavno cesto in fijuuu. IMENOVALNIK: [etȋdi] ▪ Hitro je planil po hodniku in potem po stopnicah RODILNIK: [etȋd] navzdol. Fijuu. DAJALNIK: [etȋdama] ▪ Fijuuu ... Drvi kot raketa! TOŽILNIK: [etȋdi] 3. s ponovljeno črko u izraža, da je govorec prijetno MESTNIK: [pri etȋdah] presenečen, navdušen, kaj občuduje ORODNIK: [z etȋdama] ▪ Fijuu, okrogla vsotica! množina ▪ Fijuuu, to pa je jahta! IMENOVALNIK: [etȋde] 4. s ponovljeno črko u izraža, da govorec občuti RODILNIK: [etȋd] olajšanje, duševno razbremenitev DAJALNIK: [etȋdam] ▪ Fijuu, lahko si oddahnemo. TOŽILNIK: [etȋde] ▪ Fijuu. Z olajšanjem sem zaprla vrata za njim. MESTNIK: [pri etȋdah] ▪ Vse je potekalo mirno. Fijuu, izognili smo se ORODNIK: [z etȋdami] diplomatskemu zapletu, ha? in 5. kot samostalnik, tudi podvojeno, tudi s ponovljeno črko u, ekspresivno [etȗda] žvižg IPA: [ɛtúːdà] ▪ Žvižganje se zdaj razlega v hipermarketih, kjer mimoidoči nakupovalci izgovarjajo občudujoč »fiju ednina fiju«. IMENOVALNIK: etȗda ▪ Sledil je nekakšen »fijuuu« in »čof!« in »bum«. RODILNIK: etȗde DAJALNIK: etȗdi IZVOR TOŽILNIK: etȗdo imitativna beseda, ki posnema žvižganje, tako kot MESTNIK: pri etȗdi it. fiù, angl. phew ORODNIK: z etȗdo dvojina IMENOVALNIK: etȗdi fókstrot fókstrota samostalnik moškega spola RODILNIK: etȗd [fókstrọt] DAJALNIK: etȗdama POMEN TOŽILNIK: etȗdi 1. počasnejši družabni ples v štiričetrtinskem MESTNIK: pri etȗdah taktu, po izvoru iz Severne Amerike ORODNIK: z etȗdama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina plesati fokstrot 83 ▪ Plesati znam polko, valček in fokstrot. IMENOVALNIK: fkstroti ▪▪▪ RODILNIK: fkstrotov ▪ Malo manj kot sto parov se je na plesišču vrtelo v DAJALNIK: fkstrotom ritmih čačačaja, fokstrota, valčka, sambe, jiva in TOŽILNIK: fkstrote drugih plesov. MESTNIK: pri fkstrotih ▪ Pri salsi, fokstrotu in drugih plesih moramo paziti na ORODNIK: s fkstroti pokončno držo in usklajene gibe. 1.1. skladba za ta ples IZVOR ▪ Pianist se je opravičil in rekel, da ne zna igrati prevzeto iz angl. foxtrot, iz fox ‛lisica’ + trot ‛drnec, tanga in fokstrota, kot bi rad lastnik restavracije. dir’ ▪ V drugem delu je dirigent povezal dve skladbi: Adamsov fokstrot za orkester The Chairman Dances in Ravelov Bolero. fósfor fósforja tudi fósfora samostalnik moškega spola [fósfor] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO rumenkasto bel strupen ali rdeč nestrupen [fókstrọt] element, kemijski element [P] IPA: [ˈfoːkstɾot] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina količina, koncentracija, vsebnost fosforja | IMENOVALNIK: fókstrot pomanjkanje fosforja RODILNIK: fókstrota ▪ S standardno analizo določimo kislost tal ter DAJALNIK: fókstrotu količino fosforja in kalija. TOŽILNIK: fókstrot ▪ Sladkorna pesa je zelo občutljiva na pomanjkanje MESTNIK: pri fókstrotu fosforja, kalija, kalcija, bora in mangana. ORODNIK: s fókstrotom ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dvojina vsebovati fosfor IMENOVALNIK: fókstrota ▪ Ob globokem lopatanju dodamo tudi nekaj RODILNIK: fókstrotov mineralnega gnojila, ki vsebuje predvsem fosfor in DAJALNIK: fókstrotoma kalij (brez dušika). TOŽILNIK: fókstrota ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri fókstrotih beli, rdeči fosfor ORODNIK: s fókstrotoma ▪ Film dokumentira uporabo orožja na osnovi množina belega fosforja in drugih substanc. IMENOVALNIK: fókstroti ▪ Hrapava površina škatlice za vžigalice je zmes RODILNIK: fókstrotov rdečega fosforja, zdrobljenega stekla in lepila. ⏵ DAJALNIK: fókstrotom sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: fókstrote gnojenje s fosforjem MESTNIK: pri fókstrotih ▪ Večje pridelke lahko dosežemo z dodatnim ORODNIK: s fókstroti gnojenjem s fosforjem in kalijem. TONEMSKO [fkstrọt] IZGOVOR IN OBLIKE IPA: [fóːkstɾòt] JAKOSTNO ednina [fósfor] IPA: [ˈfoːsfɔɾ] IMENOVALNIK: fkstrot RODILNIK: fkstrota ednina DAJALNIK: fkstrotu IMENOVALNIK: fósfor TOŽILNIK: fkstrot RODILNIK: fósforja MESTNIK: pri fkstrotu DAJALNIK: fósforju ORODNIK: s fkstrotom TOŽILNIK: fósfor dvojina MESTNIK: pri fósforju IMENOVALNIK: fkstrota ORODNIK: s fósforjem RODILNIK: fkstrotov dvojina DAJALNIK: fkstrotoma IMENOVALNIK: fósforja TOŽILNIK: fkstrota RODILNIK: fósforjev MESTNIK: pri fkstrotih DAJALNIK: fósforjema ORODNIK: s fkstrotoma TOŽILNIK: fósforja množina MESTNIK: pri fósforjih ORODNIK: s fósforjema 84 množina IMENOVALNIK: fósforji tudi RODILNIK: fósforjev [fsfor] DAJALNIK: fósforjem IPA: [fóːsfɾ] TOŽILNIK: fósforje MESTNIK: pri fósforjih ednina ORODNIK: s fósforji IMENOVALNIK: fsfor RODILNIK: fsfora tudi DAJALNIK: fsforu [fósfor] TOŽILNIK: fsfor IPA: [ˈfoːsfɔɾ] MESTNIK: pri fsforu ORODNIK: s fsforom ednina dvojina IMENOVALNIK: fósfor IMENOVALNIK: fsfora RODILNIK: fósfora RODILNIK: fsforov DAJALNIK: fósforu DAJALNIK: fsforoma TOŽILNIK: fósfor TOŽILNIK: fsfora MESTNIK: pri fósforu MESTNIK: pri fsforih ORODNIK: s fósforom ORODNIK: s fsforoma dvojina množina IMENOVALNIK: fósfora IMENOVALNIK: fsfori RODILNIK: fósforov RODILNIK: fsforov DAJALNIK: fósforoma DAJALNIK: fsforom TOŽILNIK: fósfora TOŽILNIK: fsfore MESTNIK: pri fósforih MESTNIK: pri fsforih ORODNIK: s fósforoma ORODNIK: s fsfori množina IMENOVALNIK: fósfori IZVOR RODILNIK: fósforov prevzeto prek nem. Phosphor iz nlat. phosphorus, DAJALNIK: fósforom to prevzeto iz gr. phōsphóros ‛ki nosi luč’, iz phõs TOŽILNIK: fósfore ‛luč’ + phorós ‛nesoč’, poimenovan po lastnosti, da MESTNIK: pri fósforih je dobro gorljiv ORODNIK: s fósfori TONEMSKO [fsfor] fŕr medmet IPA: [fóːsfɾ] POMEN ednina 1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema IMENOVALNIK: fsfor zvoke pri frfotanju, plapolanju, hitrem RODILNIK: fsforja premikanju skozi zrak DAJALNIK: fsforju ▪ Zaslišal sem rahel šum nad svojo glavo med vrhovi TOŽILNIK: fsfor dreves: frr, frr. MESTNIK: pri fsforju ▪ Ima prekrasen par kril, ki delajo frrr, frrr, ko se ORODNIK: s fsforjem razprejo. dvojina ▪ Potegnem za ročico, ki bo odprla padalo. Frrr, je IMENOVALNIK: fsforja zaplapolalo nad glavo in glasen veter se je spremenil RODILNIK: fsforjev v tišino. DAJALNIK: fsforjema 1.1. z večkrat ponovljeno črko r ponazarja hitro gibanje, TOŽILNIK: fsforja premikanje MESTNIK: pri fsforjih ▪ Prva prestava malo škrta, druga gre pa kot hudir: ORODNIK: s fsforjema množina frrr, in sem že brzel trideset kilometrov na uro in več. IMENOVALNIK: fsforji ▪ Natipkaš, klikneš z miško in frrr, odhiti pošta RODILNIK: fsforjev nekam v božje daljave. DAJALNIK: fsforjem TOŽILNIK: fsforje MESTNIK: pri fsforjih IZVOR ORODNIK: s fsforji imitativna beseda, ki posnema zvoke ob frfotanju ptičjih kril 85 fúga1 fúge samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: fúgo [fúga] MESTNIK: pri fúgi POMEN ORODNIK: s fȗgo dvojina iz glasbene umetnosti instrumentalna ali vokalna večglasna skladba, pri kateri se tema IMENOVALNIK: fúgi zaporedoma ponavlja v vseh glasovih RODILNIK: fȗg ⏵ DAJALNIK: fúgama prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: fúgi Bachova fuga ▪ MESTNIK: pri fúgah Med letoma 1730 in 1740 je napisal vrsto solističnih in trio sonat, orgelskih fug in tri ducate ORODNIK: s fúgama množina fantazij. ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: fúge preludij in fuga RODILNIK: fȗg ▪ Za orgle je Mendelssohn napisal vrsto preludijev DAJALNIK: fúgam in fug. TOŽILNIK: fúge ▪ Johann Sebastian Bach velja za skladatelja, ki že MESTNIK: pri fúgah desetletja navdihuje jazziste, čeprav so njegovi ORODNIK: s fúgami preludiji in fuge stari že več kot 250 let. ▪▪▪ IZVOR ▪ Skladba ima značilnosti fuge: melodija se kanonsko prevzeto prek nem. Fuge, prvotneje ‛kánon’, iz lat. pojavi v vseh glasovih, ki se nato harmonsko fuga ‛beg’, ker si glasovi v teh skladbah skledijo na prepletajo ob stalni prisotnosti glavne teme v enem tak način, kakor da bi drug pred drugim bežali od glasov, sledi melodično in harmonsko zanimiv sklep. fúga2 fúge samostalnik ženskega spola [fúga] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO [fúga] 1. navadno v množini, iz gradbeništva razmik med sosednjima IPA: [ˈfuːga] gradbenima elementoma, ploščicama ednina ▪ Ko zaključimo polaganje zidakov v izbranem vzorcu, z dodatno malto zapolnimo fuge. IMENOVALNIK: fúga ▪ Izračuni so pokazali, da bodo s fasado demit, RODILNIK: fúge zamenjavo in zatesnitvijo vertikalnih in horizontalnih DAJALNIK: fúgi fug med fasadnimi elementi dosegli zelo ugodne TOŽILNIK: fúgo rezultate. MESTNIK: pri fúgi ▪ Ploščic ne smemo polagati tako, da med njimi ne bi ORODNIK: s fúgo bilo fug. dvojina IMENOVALNIK: fúgi 1.1. navadno v množini masa, snov, ki zapolnjuje tak RODILNIK: fúg razmik DAJALNIK: fúgama ▪ Če želite s fug odstraniti sledi plesni, si lahko TOŽILNIK: fúgi pomagate s soljo. MESTNIK: pri fúgah ▪ Umazane fuge očistimo z acetonom, nato pa jih ORODNIK: s fúgama premažemo s posebnim premazom za osvežitev množina fug. IMENOVALNIK: fúge RODILNIK: fúg IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: fúgam JAKOSTNO TOŽILNIK: fúge [fúga] MESTNIK: pri fúgah IPA: [ˈfuːga] ORODNIK: s fúgami ednina TONEMSKO IMENOVALNIK: fúga [fúga] RODILNIK: fúge IPA: [fùːgá] DAJALNIK: fúgi ednina TOŽILNIK: fúgo IMENOVALNIK: fúga MESTNIK: pri fúgi RODILNIK: fúge ORODNIK: s fúgo DAJALNIK: fúgi dvojina 86 IMENOVALNIK: fúgi ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: fúg ▪ V ohlajeno juho damo kuhane garnele, DAJALNIK: fúgama sesekljana zelišča in sladko smetano. TOŽILNIK: fúgi ▪ Na maščobi popražimo čebulo, dodamo MESTNIK: pri fúgah očiščene garnele, pražimo pet minut. ORODNIK: s fúgama ▪▪▪ množina ▪ V večji skledi zmešamo očiščene repe garnel s IMENOVALNIK: fúge sesekljanim koprom in sladko smetano. RODILNIK: fúg ▪ Bolniki, ki so alergični na pršico iz hišnega prahu, DAJALNIK: fúgam lahko reagirajo z navzkrižno alergijo še na TOŽILNIK: fúge prehrambene alergene, denimo na morske sadeže, MESTNIK: pri fúgah kot so rakci, garnele in lignji. ORODNIK: s fúgami TONEMSKO IZGOVOR IN OBLIKE [fúga] JAKOSTNO IPA: [fùːgá] [garnéla] ednina IPA: [gaɾˈneːla] IMENOVALNIK: fúga ednina RODILNIK: fúge IMENOVALNIK: garnéla DAJALNIK: fúgi RODILNIK: garnéle TOŽILNIK: fúgo DAJALNIK: garnéli MESTNIK: pri fúgi TOŽILNIK: garnélo ORODNIK: s fȗgo MESTNIK: pri garnéli dvojina ORODNIK: z garnélo IMENOVALNIK: fúgi dvojina RODILNIK: fȗg IMENOVALNIK: garnéli DAJALNIK: fúgama RODILNIK: garnél TOŽILNIK: fúgi DAJALNIK: garnélama MESTNIK: pri fúgah TOŽILNIK: garnéli ORODNIK: s fúgama MESTNIK: pri garnélah množina ORODNIK: z garnélama IMENOVALNIK: fúge množina RODILNIK: fȗg IMENOVALNIK: garnéle DAJALNIK: fúgam RODILNIK: garnél TOŽILNIK: fúge DAJALNIK: garnélam MESTNIK: pri fúgah TOŽILNIK: garnéle ORODNIK: s fúgami MESTNIK: pri garnélah ORODNIK: z garnélami IZVOR TONEMSKO prevzeto iz nem. Fuge iz ide. * pak'- ‛pritrditi, [garnla] privezati’ IPA: [gaɾnéːlà] ednina garnéla IMENOVALNIK: garnla garnéle samostalnik ženskega spola RODILNIK: garnle [garnéla] DAJALNIK: garnli POMEN TOŽILNIK: garnlo 1. majhen rak s prosojnim, bočno rahlo MESTNIK: pri garnli sploščenim trupom in tankimi nogami, ki živi ORODNIK: z garnlo zlasti v morju; primerjaj lat. Caridea dvojina ▪ Gojijo predvsem sladkovodne ribe in garnele. IMENOVALNIK: garnli ▪ Ličinke mušic, majhni rakci ali pa organizmi, podobni RODILNIK: garnl garnelam, se dvignejo z dna, da bi si poiskali hrano. DAJALNIK: garnlama ▪ Koralni greben je življenjsko okolje škarpen, garnel, TOŽILNIK: garnli školjk, rakovic, morskih zvezd in drugih morskih živali. MESTNIK: pri garnlah 1.1. ORODNIK: z garnlama navadno v množini ta žival kot hrana, jed množina IMENOVALNIK: garnle RODILNIK: garnl 87 DAJALNIK: garnlam TOŽILNIK: genealga TOŽILNIK: garnle MESTNIK: pri genealgih MESTNIK: pri garnlah ORODNIK: z genealgoma ORODNIK: z garnlami množina IMENOVALNIK: genealgi IZVOR RODILNIK: genealgov prevzeto prek nem. Garnele iz star. niz. garneel DAJALNIK: genealgom ‛garnela’, nejasnega izvora TOŽILNIK: genealge MESTNIK: pri genealgih genealóg ORODNIK: z genealgi genealóga samostalnik moškega spola [genealók genealóga] BESEDOTVORJE POMEN ženski spol: genealoginja kdor se ukvarja z genealogijo; SIN.: rodoslovec ▪ Velja za enega najpomembnejših genealogov. IZVOR ▪ Njihove sorodstvene vezi segajo v 15. stoletje, trdijo prevzeto prek nem. Genealoge in lat. genealogus iz genealogi. gr. geneálogos iz geneá ‛izvor, rod, poreklo’ + tvor. od gr. lógos ‛beseda, govor’ IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO [genealók genealóga] genealóginja genealóginje samostalnik ženskega spola IPA: [gɛnɛaˈloːk gɛnɛaˈloːga] [genealóginja] ednina POMEN IMENOVALNIK: genealóg ženska, ki se ukvarja z genealogijo; SIN.: rodoslovka RODILNIK: genealóga ▪ Genealoginja je povedala, da je Alijev praded leta DAJALNIK: genealógu 1860 emigriral v ZDA, se naselil v Kentuckyju in TOŽILNIK: genealóga poročil z Afroameričanko. MESTNIK: pri genealógu ▪ Genealoginja je raziskovala družinske usode v ORODNIK: z genealógom Gambiji v 50. letih prejšnjega stoletja. dvojina IMENOVALNIK: genealóga IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: genealógov JAKOSTNO DAJALNIK: genealógoma [genealóginja] TOŽILNIK: genealóga IPA: [gɛnɛaˈloːginja] MESTNIK: pri genealógih ednina ORODNIK: z genealógoma IMENOVALNIK: genealóginja množina RODILNIK: genealóginje IMENOVALNIK: genealógi DAJALNIK: genealóginji RODILNIK: genealógov TOŽILNIK: genealóginjo DAJALNIK: genealógom MESTNIK: pri genealóginji TOŽILNIK: genealóge ORODNIK: z genealóginjo MESTNIK: pri genealógih dvojina ORODNIK: z genealógi IMENOVALNIK: genealóginji TONEMSKO RODILNIK: genealóginj [genealk genealga] DAJALNIK: genealóginjama IPA: [gɛnɛalóːk gɛnɛalóːgà] TOŽILNIK: genealóginji ednina MESTNIK: pri genealóginjah IMENOVALNIK: genealg ORODNIK: z genealóginjama RODILNIK: genealga množina DAJALNIK: genealgu IMENOVALNIK: genealóginje TOŽILNIK: genealga RODILNIK: genealóginj MESTNIK: pri genealgu DAJALNIK: genealóginjam ORODNIK: z genealgom TOŽILNIK: genealóginje dvojina MESTNIK: pri genealóginjah IMENOVALNIK: genealga ORODNIK: z genealóginjami RODILNIK: genealgov TONEMSKO DAJALNIK: genealgoma [genealginja] 88 IPA: [gɛnɛalóːgìnja] ▪ Ginseng deluje kot krepčilo za cirkulacijski ednina sistem. IMENOVALNIK: genealginja ▪ Ginseng krepi organizem in pomaga pri RODILNIK: genealginje ohranjanju življenjske moči. DAJALNIK: genealginji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: genealginjo uživanje ginsenga MESTNIK: pri genealginji ▪ Če ste po dveh tednih uživanja ginsenga ORODNIK: z genealginjo ugotovili napetost ali močnejše bitje srca, ga dvojina prenehajte jemati. IMENOVALNIK: genealginji ▪ Pri rednem jemanju ginsenga so vsakih nekaj RODILNIK: genealginj mesecev priporočljivi krajši premori ter DAJALNIK: genealginjama omejitev uživanja drugih zeliščnih spodbujeval TOŽILNIK: genealginji in kave. MESTNIK: pri genealginjah ▪▪▪ ORODNIK: z genealginjama ▪ Ginseng je veljal kot izvrsten afrodiziak, sredstvo množina proti utrujenosti, eliksir vitalnosti in sredstvo proti IMENOVALNIK: genealginje staranju. RODILNIK: genealginj DAJALNIK: genealginjam IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: genealginje JAKOSTNO MESTNIK: pri genealginjah [gínsenk gínsenga] ORODNIK: z genealginjami IPA: [ˈgiːnsɛŋk ˈgiːnsɛŋga] ednina IMENOVALNIK: gínseng IZVOR ↑genealog RODILNIK: gínsenga DAJALNIK: gínsengu TOŽILNIK: gínseng gínseng gínsenga samostalnik moškega spola MESTNIK: pri gínsengu [gínsenk gínsenga] ORODNIK: z gínsengom POMEN dvojina 1. rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi IMENOVALNIK: gínsenga z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče RODILNIK: gínsengov barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; DAJALNIK: gínsengoma primerjaj lat. Panax ginseng; TOŽILNIK: gínsenga SIN.: iz botanike korejski ginseng ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri gínsengih korenina ginsenga ORODNIK: z gínsengoma ▪ Korenina ginsenga zvišuje odpornost pri množina psihičnem in fizičnem stresu. IMENOVALNIK: gínsengi ▪▪▪ RODILNIK: gínsengov ▪ Na Kitajskem je ginseng zdravilna rastlina, ki lajša DAJALNIK: gínsengom vse bolezni, njen vpliv pa najbolj cenijo moški, saj TOŽILNIK: gínsenge poveča vitalnost. MESTNIK: pri gínsengih ORODNIK: z gínsengi 1.1. korenika te rastline TONEMSKO ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [gȋnsenk gȋnsenga] izvleček ginsenga IPA: [gíːnsŋk gíːnsŋga] ▪ Dolgotrajno jemanje pripravkov z izvlečki ednina ginsenga ohranja vitalnost ter izboljša IMENOVALNIK: gȋnseng razpoloženje in splošno počutje. RODILNIK: gȋnsenga ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: gȋnsengu ▪ V raziskavi so poskušali ugotoviti, ali izvleček TOŽILNIK: gȋnseng iz ginsenga lahko vpliva na koncentracijo MESTNIK: pri gȋnsengu sladkorja v krvi po obroku. ORODNIK: z gȋnsengom 1.2. zdravilni pripravek iz korenike te rastline; dvojina SIN.: korejski ginseng IMENOVALNIK: gȋnsenga ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: gȋnsengov ginseng deluje, pomaga | ginseng vsebuje KAJ DAJALNIK: gȋnsengoma TOŽILNIK: gȋnsenga 89 MESTNIK: pri gȋnsengih ▪ V plitvini so v glavnem majhne ribe, podobne ORODNIK: z gȋnsengoma giricam. množina ▪ Večje količine školjk, drobnih giric, malih kozic ali IMENOVALNIK: gȋnsengi sardel pomenijo večjo koncentracijo rib. RODILNIK: gȋnsengov 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed DAJALNIK: gȋnsengom ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: gȋnsenge ocvrte, pečene girice MESTNIK: pri gȋnsengih ▪ Na pikniku ni manjkalo morskih školjk, ocvrtih ORODNIK: z gȋnsengi giric in osvežilne pijače. ▪ Pečene girice postrežemo in pojemo takoj, STALNE ZVEZE kajti najboljše so vroče. ▪▪▪ korejski ginseng ▪ Majhne ribe (girice, sardelice) lahko pečemo z 1. iz botanike rastlina z drobnimi belimi cvetovi, drobovino vred, vendar je bolje, da jo odstranimo. ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje IZGOVOR IN OBLIKE in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SIN.: ginseng JAKOSTNO ▪ Korejski ginseng je eno od najbolj uporabljanih in [gírica] čislanih zdravilnih zelišč na svetu. IPA: [ˈgiːɾiʦa] ▪ Pravi ginseng je doma na Kitajskem in v Severni ednina Koreji, zato se zanj pogosto uporablja ime azijski ali IMENOVALNIK: gírica korejski ginseng. RODILNIK: gírice 1.1. zdravilni pripravek iz korenike te rastline; DAJALNIK: gírici SIN.: ginseng TOŽILNIK: gírico ▪ Čeprav se stresu ne morete popolnoma izogniti, MESTNIK: pri gírici ga boste s pomočjo korejskega ginsenga veliko ORODNIK: z gírico lažje obvladali. dvojina IMENOVALNIK: gírici sibirski ginseng RODILNIK: gíric 1. DAJALNIK: gíricama iz botanike grmičasta rastlina z ovalnimi deljenimi listi, trnatim steblom in okroglimi plodovi črne TOŽILNIK: gírici barve ali del te rastline MESTNIK: pri gíricah ; primerjaj lat. Eleutherococcus senticosus ORODNIK: z gíricama množina ▪ Ameriški in sibirski ginseng sta sorodnika korejskega IMENOVALNIK: gírice in prav tako slovita po številnih, a malce drugačnih zdravilnih lastnostih. RODILNIK: gíric DAJALNIK: gíricam 1.1. zdravilni pripravek iz korenike te rastline TOŽILNIK: gírice ▪ Redno jemanje sibirskega ginsenga okrepi MESTNIK: pri gíricah imunski sistem. ORODNIK: z gíricami TONEMSKO IZVOR [gȋrica] prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. IPA: [gíːɾìʦa] angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. ednina renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to IMENOVALNIK: gȋrica in sorodne rastline’ RODILNIK: gȋrice DAJALNIK: gȋrici gírica TOŽILNIK: gȋrico gírice samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri gȋrici [gírica] ORODNIK: z gȋrico POMEN dvojina 1. zelo majhna morska riba s srebrnkastimi, po IMENOVALNIK: gȋrici hrbtu in zgornjem delu boka temnejšimi luskami; RODILNIK: gȋric primerjaj lat. Centracanthidae DAJALNIK: gȋricama ▪ Odkril je, da so girice v mladosti prav vse ženskega TOŽILNIK: gȋrici spola, ko pa prvič oddajo ikre, spremenijo spol. MESTNIK: pri gȋricah ORODNIK: z gȋricama 90 množina DAJALNIK: glavníku IMENOVALNIK: gȋrice TOŽILNIK: glavník RODILNIK: gȋric MESTNIK: pri glavníku DAJALNIK: gȋricam ORODNIK: z glavníkom TOŽILNIK: gȋrice dvojina MESTNIK: pri gȋricah IMENOVALNIK: glavníka ORODNIK: z gȋricami RODILNIK: glavníkov DAJALNIK: glavníkoma IZVOR TOŽILNIK: glavníka prevzeto prek hrv. gȉrica in dalmat. roman. iz lat. MESTNIK: pri glavníkih gerrēs, girrēs ‛vrsta manjše in malo cenjene morske ORODNIK: z glavníkoma ribe’ množina IMENOVALNIK: glavníki glavník RODILNIK: glavníkov glavníka samostalnik moškega spola DAJALNIK: glavníkom [glaník] TOŽILNIK: glavníke POMEN MESTNIK: pri glavníkih priprava z zobci za česanje, oblikovanje, nego las ORODNIK: z glavníki ali dlake TONEMSKO ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku [glaník] česati, počesati, razčesati z glavnikom | potegniti z IPA: [glanìːk] glavnikom ednina ▪ Oblikujte prečko na strani in lase ob glavi z IMENOVALNIK: glavník glavnikom počešite za uho. RODILNIK: glavníka ▪ Ogrnila si je plašč, namazala ustnice in nekajkrat DAJALNIK: glavníku potegnila z glavnikom skozi kratke lase. TOŽILNIK: glavník ▪ Gostejše dojenčkove lase češemo z gostim MESTNIK: pri glavníku glavnikom. ORODNIK: z glavníkom ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina gost, redek glavnik | kovinski glavnik | poseben IMENOVALNIK: glavníka glavnik RODILNIK: glavníkov tudi glavnȋkov ▪ Z brisačo dobro obrišite lase in jih razčešite z DAJALNIK: glavníkoma redkim glavnikom, ki ne bo trgal las ali poškodoval TOŽILNIK: glavníka njihovih konic. MESTNIK: pri glavníkih tudi pri glavnȋkih ▪ Za česanje uporabljam kovinski glavnik, za ORODNIK: z glavníkoma kopanje pa profesionalne šampone za mačke. množina ▪ Najlažji način odkrivanja uši je česanje z gostim IMENOVALNIK: glavníki glavnikom. RODILNIK: glavníkov tudi glavnȋkov ▪ Odstranjevanje bolh s krtačenjem in česanjem DAJALNIK: glavníkom živali je uspešno, če sta kovinski glavnik ali krtača TOŽILNIK: glavníke dovolj gosta, da med zobce ujamemo čim več MESTNIK: pri glavníkih tudi pri glavnȋkih bolh. ⏵ ORODNIK: z glavníki tudi z glavnȋki glag. + sam. beseda v tožilniku kupiti glavnik | uporabljati glavnik ▪ Če glavnik prekrijemo z listom papirja in vanj IZVOR zamrmramo vižo, zapojemo ali govorimo, se zvok, ↑glava ki ga zaslišimo, močno spremeni. ▪▪▪ góbčen góbčna góbčno pridevnik ▪ Priročni so kompleti za nego dojenčka s krtačo in [gópčən] glavnikom. POMEN 1. I slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno ZGOVOR IN OBLIKE vsebinsko prazno, predrzno JAKOSTNO [glaník] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [glaˈniːk] ▪ Hitro smo kakšnega gobčnega politika kovali v ednina zvezde, četudi je bil pritlehen. ▪ Če bi kdaj zares počilo, bi prvi stisnil rep med IMENOVALNIK: glavník noge – poznamo take gobčne junake! RODILNIK: glavníka 91 ▪▪▪ IMENOVALNIK: góbčne ▪ Očita mi, da sem preveč gobčen, in pravi, da je RODILNIK: góbčnih bolje najprej odteči in šele potem vrteti jezik in se DAJALNIK: góbčnim hvaliti. TOŽILNIK: góbčne 2. ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, MESTNIK: pri góbčnih odločno, prepričljivo ORODNIK: z góbčnimi ▪ Prijatelj, ki je delal na radiu, ga je kot gobčnega srednji spol prepričal, da poskusi kot spiker. ednina ▪ Pokazalo se je, da lahko gobčen človek v minuti IMENOVALNIK: góbčno pove vraga in pol. RODILNIK: góbčnega ▪ V studiu so sedeli gobčni in prijazni gostje. DAJALNIK: góbčnemu TOŽILNIK: góbčno IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri góbčnem JAKOSTNO ORODNIK: z góbčnim [gópčən] dvojina IPA: [ˈgoːpʧən] IMENOVALNIK: góbčni OSNOVNIK RODILNIK: góbčnih moški spol DAJALNIK: góbčnima ednina TOŽILNIK: góbčni IMENOVALNIK: góbčen MESTNIK: pri góbčnih določno góbčni ORODNIK: z góbčnima RODILNIK: góbčnega množina DAJALNIK: góbčnemu IMENOVALNIK: góbčna TOŽILNIK: góbčen RODILNIK: góbčnih določno góbčni DAJALNIK: góbčnim živo góbčnega TOŽILNIK: góbčna MESTNIK: pri góbčnem MESTNIK: pri góbčnih ORODNIK: z góbčnim ORODNIK: z góbčnimi dvojina PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: góbčna moški spol RODILNIK: góbčnih ednina DAJALNIK: góbčnima IMENOVALNIK: góbčnejši TOŽILNIK: góbčna RODILNIK: góbčnejšega MESTNIK: pri góbčnih DAJALNIK: góbčnejšemu ORODNIK: z góbčnima TOŽILNIK: góbčnejši množina živo góbčnejšega IMENOVALNIK: góbčni MESTNIK: pri góbčnejšem RODILNIK: góbčnih ORODNIK: z góbčnejšim DAJALNIK: góbčnim dvojina TOŽILNIK: góbčne IMENOVALNIK: góbčnejša MESTNIK: pri góbčnih RODILNIK: góbčnejših ORODNIK: z góbčnimi DAJALNIK: góbčnejšima ženski spol TOŽILNIK: góbčnejša ednina MESTNIK: pri góbčnejših IMENOVALNIK: góbčna ORODNIK: z góbčnejšima RODILNIK: góbčne množina DAJALNIK: góbčni IMENOVALNIK: góbčnejši TOŽILNIK: góbčno RODILNIK: góbčnejših MESTNIK: pri góbčni DAJALNIK: góbčnejšim ORODNIK: z góbčno TOŽILNIK: góbčnejše dvojina MESTNIK: pri góbčnejših IMENOVALNIK: góbčni ORODNIK: z góbčnejšimi RODILNIK: góbčnih ženski spol DAJALNIK: góbčnima ednina TOŽILNIK: góbčni IMENOVALNIK: góbčnejša MESTNIK: pri góbčnih RODILNIK: góbčnejše ORODNIK: z góbčnima DAJALNIK: góbčnejši množina TOŽILNIK: góbčnejšo 92 MESTNIK: pri góbčnejši ORODNIK: z nàjgóbčnejšim in z ORODNIK: z góbčnejšo nájgóbčnejšim dvojina dvojina IMENOVALNIK: góbčnejši IMENOVALNIK: nàjgóbčnejša in RODILNIK: góbčnejših nájgóbčnejša DAJALNIK: góbčnejšima RODILNIK: nàjgóbčnejših in nájgóbčnejših TOŽILNIK: góbčnejši DAJALNIK: nàjgóbčnejšima in MESTNIK: pri góbčnejših nájgóbčnejšima ORODNIK: z góbčnejšima TOŽILNIK: nàjgóbčnejša in nájgóbčnejša množina MESTNIK: pri nàjgóbčnejših in pri IMENOVALNIK: góbčnejše nájgóbčnejših RODILNIK: góbčnejših ORODNIK: z nàjgóbčnejšima in z DAJALNIK: góbčnejšim nájgóbčnejšima TOŽILNIK: góbčnejše množina MESTNIK: pri góbčnejših IMENOVALNIK: nàjgóbčnejši in nájgóbčnejši ORODNIK: z góbčnejšimi RODILNIK: nàjgóbčnejših in nájgóbčnejših srednji spol DAJALNIK: nàjgóbčnejšim in nájgóbčnejšim ednina TOŽILNIK: nàjgóbčnejše in nájgóbčnejše IMENOVALNIK: góbčnejše MESTNIK: pri nàjgóbčnejših in pri RODILNIK: góbčnejšega nájgóbčnejših DAJALNIK: góbčnejšemu ORODNIK: z nàjgóbčnejšimi in z TOŽILNIK: góbčnejše nájgóbčnejšimi MESTNIK: pri góbčnejšem ženski spol ORODNIK: z góbčnejšim ednina dvojina IMENOVALNIK: nàjgóbčnejša in IMENOVALNIK: góbčnejši nájgóbčnejša RODILNIK: góbčnejših RODILNIK: nàjgóbčnejše in nájgóbčnejše DAJALNIK: góbčnejšima DAJALNIK: nàjgóbčnejši in nájgóbčnejši TOŽILNIK: góbčnejši TOŽILNIK: nàjgóbčnejšo in nájgóbčnejšo MESTNIK: pri góbčnejših MESTNIK: pri nàjgóbčnejši in pri ORODNIK: z góbčnejšima nájgóbčnejši množina ORODNIK: z nàjgóbčnejšo in z IMENOVALNIK: góbčnejša nájgóbčnejšo RODILNIK: góbčnejših dvojina DAJALNIK: góbčnejšim IMENOVALNIK: nàjgóbčnejši in nájgóbčnejši TOŽILNIK: góbčnejša RODILNIK: nàjgóbčnejših in nájgóbčnejših MESTNIK: pri góbčnejših DAJALNIK: nàjgóbčnejšima in ORODNIK: z góbčnejšimi nájgóbčnejšima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE TOŽILNIK: nàjgóbčnejši in nájgóbčnejši moški spol MESTNIK: pri nàjgóbčnejših in pri EDNINA: bòlj góbčen nájgóbčnejših ženski spol ORODNIK: z nàjgóbčnejšima in z EDNINA: bòlj góbčna nájgóbčnejšima srednji spol množina EDNINA: bòlj góbčno IMENOVALNIK: nàjgóbčnejše in PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE nájgóbčnejše moški spol ednina RODILNIK: nàjgóbčnejših in nájgóbčnejših IMENOVALNIK: nàjgóbčnejši in nájgóbčnejši DAJALNIK: nàjgóbčnejšim in nájgóbčnejšim RODILNIK: nàjgóbčnejšega in TOŽILNIK: nàjgóbčnejše in nájgóbčnejše nájgóbčnejšega MESTNIK: pri nàjgóbčnejših in pri nájgóbčnejših DAJALNIK: nàjgóbčnejšemu in nájgóbčnejšemu ORODNIK: z nàjgóbčnejšimi in z nájgóbčnejšimi TOŽILNIK: nàjgóbčnejši in nájgóbčnejši živo nàjgóbčnejšega srednji spol in nájgóbčnejšega ednina MESTNIK: pri nàjgóbčnejšem in pri nájgóbčnejšem IMENOVALNIK: nàjgóbčnejše in nájgóbčnejše 93 RODILNIK: nàjgóbčnejšega in množina nájgóbčnejšega IMENOVALNIK: gbčni DAJALNIK: nàjgóbčnejšemu in RODILNIK: gbčnih nájgóbčnejšemu DAJALNIK: gbčnim TOŽILNIK: nàjgóbčnejše in nájgóbčnejše TOŽILNIK: gbčne MESTNIK: pri nàjgóbčnejšem in pri MESTNIK: pri gbčnih nájgóbčnejšem ORODNIK: z gbčnimi ORODNIK: z nàjgóbčnejšim in z ženski spol nájgóbčnejšim ednina dvojina IMENOVALNIK: gbčna IMENOVALNIK: nàjgóbčnejši in nájgóbčnejši RODILNIK: gbčne RODILNIK: nàjgóbčnejših in nájgóbčnejših DAJALNIK: gbčni DAJALNIK: nàjgóbčnejšima in TOŽILNIK: gbčno nájgóbčnejšima MESTNIK: pri gbčni TOŽILNIK: nàjgóbčnejši in nájgóbčnejši ORODNIK: z gbčno MESTNIK: pri nàjgóbčnejših in pri dvojina nájgóbčnejših IMENOVALNIK: gbčni ORODNIK: z nàjgóbčnejšima in z RODILNIK: gbčnih nájgóbčnejšima DAJALNIK: gbčnima množina TOŽILNIK: gbčni IMENOVALNIK: nàjgóbčnejša in MESTNIK: pri gbčnih nájgóbčnejša ORODNIK: z gbčnima RODILNIK: nàjgóbčnejših in nájgóbčnejših množina DAJALNIK: nàjgóbčnejšim in nájgóbčnejšim IMENOVALNIK: gbčne TOŽILNIK: nàjgóbčnejša in nájgóbčnejša RODILNIK: gbčnih MESTNIK: pri nàjgóbčnejših in pri DAJALNIK: gbčnim nájgóbčnejših TOŽILNIK: gbčne ORODNIK: z nàjgóbčnejšimi in z MESTNIK: pri gbčnih nájgóbčnejšimi ORODNIK: z gbčnimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj góbčen IMENOVALNIK: gbčno ženski spol RODILNIK: gbčnega EDNINA: nàjbolj in nájbolj góbčna DAJALNIK: gbčnemu srednji spol TOŽILNIK: gbčno EDNINA: nàjbolj in nájbolj góbčno MESTNIK: pri gbčnem TONEMSKO [gpčən] ORODNIK: z gbčnim dvojina IPA: [góːpʧn] IMENOVALNIK: gbčni OSNOVNIK moški spol RODILNIK: gbčnih ednina DAJALNIK: gbčnima IMENOVALNIK: gbčen TOŽILNIK: gbčni določno gbčni MESTNIK: pri gbčnih RODILNIK: gbčnega ORODNIK: z gbčnima množina DAJALNIK: gbčnemu TOŽILNIK: gbčen IMENOVALNIK: gbčna določno gbčni RODILNIK: gbčnih živo gbčnega DAJALNIK: gbčnim MESTNIK: pri gbčnem TOŽILNIK: gbčna ORODNIK: z gbčnim MESTNIK: pri gbčnih dvojina ORODNIK: z gbčnimi IMENOVALNIK: gbčna PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol RODILNIK: gbčnih ednina DAJALNIK: gbčnima IMENOVALNIK: gbčnejši TOŽILNIK: gbčna RODILNIK: gbčnejšega MESTNIK: pri gbčnih DAJALNIK: gbčnejšemu ORODNIK: z gbčnima TOŽILNIK: gbčnejši 94 živo gbčnejšega TOŽILNIK: gbčnejša MESTNIK: pri gbčnejšem MESTNIK: pri gbčnejših ORODNIK: z gbčnejšim ORODNIK: z gbčnejšimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: gbčnejša moški spol RODILNIK: gbčnejših EDNINA: bȍlj gbčen DAJALNIK: gbčnejšima ženski spol TOŽILNIK: gbčnejša EDNINA: bȍlj gbčna srednji spol MESTNIK: pri gbčnejših EDNINA: bȍlj gbčno ORODNIK: z gbčnejšima množina PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: gbčnejši ednina RODILNIK: gbčnejših IMENOVALNIK: nȁjgbčnejši in nȃjgbčnejši DAJALNIK: gbčnejšim RODILNIK: nȁjgbčnejšega in TOŽILNIK: gbčnejše nȃjgbčnejšega MESTNIK: pri gbčnejših DAJALNIK: nȁjgbčnejšemu in ORODNIK: z gbčnejšimi nȃjgbčnejšemu ženski spol TOŽILNIK: nȁjgbčnejši in nȃjgbčnejši ednina živo nȁjgbčnejšega in nȃjgbčnejšega IMENOVALNIK: gbčnejša MESTNIK: pri nȁjgbčnejšem in pri RODILNIK: gbčnejše nȃjgbčnejšem DAJALNIK: gbčnejši ORODNIK: z nȁjgbčnejšim in z TOŽILNIK: gbčnejšo nȃjgbčnejšim MESTNIK: pri gbčnejši dvojina ORODNIK: z gbčnejšo IMENOVALNIK: nȁjgbčnejša in dvojina nȃjgbčnejša IMENOVALNIK: gbčnejši RODILNIK: nȁjgbčnejših in nȃjgbčnejših RODILNIK: gbčnejših DAJALNIK: nȁjgbčnejšima in DAJALNIK: gbčnejšima nȃjgbčnejšima TOŽILNIK: gbčnejši TOŽILNIK: nȁjgbčnejša in nȃjgbčnejša MESTNIK: pri gbčnejših MESTNIK: pri nȁjgbčnejših in pri ORODNIK: z gbčnejšima nȃjgbčnejših množina ORODNIK: z nȁjgbčnejšima in z IMENOVALNIK: gbčnejše nȃjgbčnejšima RODILNIK: gbčnejših množina DAJALNIK: gbčnejšim IMENOVALNIK: nȁjgbčnejši in nȃjgbčnejši TOŽILNIK: gbčnejše RODILNIK: nȁjgbčnejših in nȃjgbčnejših MESTNIK: pri gbčnejših DAJALNIK: nȁjgbčnejšim in nȃjgbčnejšim ORODNIK: z gbčnejšimi TOŽILNIK: nȁjgbčnejše in nȃjgbčnejše srednji spol ednina MESTNIK: pri nȁjgbčnejših in pri nȃjgbčnejših IMENOVALNIK: gbčnejše ORODNIK: z nȁjgbčnejšimi in z RODILNIK: gbčnejšega nȃjgbčnejšimi DAJALNIK: gbčnejšemu ženski spol TOŽILNIK: gbčnejše ednina MESTNIK: pri gbčnejšem IMENOVALNIK: nȁjgbčnejša in ORODNIK: z gbčnejšim nȃjgbčnejša dvojina RODILNIK: nȁjgbčnejše in nȃjgbčnejše IMENOVALNIK: gbčnejši DAJALNIK: nȁjgbčnejši in nȃjgbčnejši RODILNIK: gbčnejših TOŽILNIK: nȁjgbčnejšo in nȃjgbčnejšo DAJALNIK: gbčnejšima MESTNIK: pri nȁjgbčnejši in pri TOŽILNIK: gbčnejši nȃjgbčnejši MESTNIK: pri gbčnejših ORODNIK: z nȁjgbčnejšo in z ORODNIK: z gbčnejšima nȃjgbčnejšo množina dvojina IMENOVALNIK: gbčnejša IMENOVALNIK: nȁjgbčnejši in nȃjgbčnejši RODILNIK: gbčnejših RODILNIK: nȁjgbčnejših in nȃjgbčnejših DAJALNIK: gbčnejšim 95 DAJALNIK: nȁjgbčnejšima in IZVOR nȃjgbčnejšima ↑gobec TOŽILNIK: nȁjgbčnejši in nȃjgbčnejši MESTNIK: pri nȁjgbčnejših in pri nȃjgbčnejših goséničar goséničarja samostalnik moškega spola ORODNIK: z nȁjgbčnejšima in z [goséničar] nȃjgbčnejšima POMEN množina 1. delovno, vojaško vozilo z gosenicami IMENOVALNIK: nȁjgbčnejše in ⏵ prid. beseda + sam. beseda nȃjgbčnejše ▪ Velikanski goseničar prevaža raketoplan do RODILNIK: nȁjgbčnejših in nȃjgbčnejših izstrelišča s hitrostjo le 1,6 km/h. DAJALNIK: nȁjgbčnejšim in nȃjgbčnejšim ▪ Vojska ima radar in raketne lanserje nameščene TOŽILNIK: nȁjgbčnejše in nȃjgbčnejše tudi na lahkih goseničarjih, ki se laže premikajo po MESTNIK: pri nȁjgbčnejših in pri hribovitem terenu. nȃjgbčnejših ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z nȁjgbčnejšimi in z ▪ Med vožnjo upravljavec goseničarja stoji na nȃjgbčnejšimi posebnem mostu, ki ga je po potrebi možno srednji spol dvigniti. ednina ▪ Prednost goseničarjev je v veliki vlečni moči ob IMENOVALNIK: nȁjgbčnejše in manjšem zbijanju tal v primerjavi s kolesniki, med nȃjgbčnejše pomanjkljivosti pa štejemo predvsem manjšo RODILNIK: nȁjgbčnejšega in okretnost. nȃjgbčnejšega ▪▪▪ DAJALNIK: nȁjgbčnejšemu in ▪ Stroj je sestavljen iz traktorja goseničarja in okvirja nȃjgbčnejšemu z odrivno desko. TOŽILNIK: nȁjgbčnejše in nȃjgbčnejše ▪ Prvi goseničarji z naloženimi pontonskimi mostovi so MESTNIK: pri nȁjgbčnejšem in pri se spuščali po bregu prekopa. nȃjgbčnejšem 1.1. naprava z gosenicami za premikanje ORODNIK: z nȁjgbčnejšim in z nȃjgbčnejšim invalidskega vozička po stopnicah, pragovih ▪ V kratkem času so zbrali denar za nakup dvojina goseničarja, s katerim drugošolka premaguje IMENOVALNIK: nȁjgbčnejši in nȃjgbčnejši šolske stopnice. RODILNIK: nȁjgbčnejših in nȃjgbčnejših ▪ Zbirali bodo prostovoljne prispevke za nakup DAJALNIK: nȁjgbčnejšima in tako imenovanega stopniščnega goseničarja in nȃjgbčnejšima prilagoditev hiše za njegovo uporabo. TOŽILNIK: nȁjgbčnejši in nȃjgbčnejši MESTNIK: pri nȁjgbčnejših in pri I nȃjgbčnejših ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO ORODNIK: z nȁjgbčnejšima in z [goséničar] nȃjgbčnejšima IPA: [gɔˈseːniʧaɾ] množina ednina IMENOVALNIK: nȁjgbčnejša in nȃjgbčnejša IMENOVALNIK: goséničar RODILNIK: goséničarja RODILNIK: nȁjgbčnejših in nȃjgbčnejših DAJALNIK: goséničarju DAJALNIK: nȁjgbčnejšim in nȃjgbčnejšim TOŽILNIK: goséničarja TOŽILNIK: nȁjgbčnejša in nȃjgbčnejša MESTNIK: pri goséničarju MESTNIK: pri nȁjgbčnejših in pri nȃjgbčnejših ORODNIK: z goséničarjem dvojina ORODNIK: z nȁjgbčnejšimi in z nȃjgbčnejšimi IMENOVALNIK: goséničarja RODILNIK: goséničarjev PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol DAJALNIK: goséničarjema EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj gbčen TOŽILNIK: goséničarja ženski spol MESTNIK: pri goséničarjih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj gbčna ORODNIK: z goséničarjema srednji spol množina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj gbčno IMENOVALNIK: goséničarji RODILNIK: goséničarjev 96 DAJALNIK: goséničarjem 3. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv TOŽILNIK: goséničarje ali se mu to pripisuje; SIN.: slabšalno krastača, neformalno, MESTNIK: pri goséničarjih slabšalno krota ORODNIK: z goséničarji ▪ Ti lokalni govnači se napihujejo kot krote in se TONEMSKO bahajo, da se človeku vse skupaj pošteno gravža! [gosničar] IPA: [gɔséːnìʧaɾ] IZGOVOR IN OBLIKE ednina JAKOSTNO IMENOVALNIK: gosničar [gonáč] RODILNIK: gosničarja IPA: [gɔˈnaːʧ] DAJALNIK: gosničarju ednina TOŽILNIK: gosničarja IMENOVALNIK: govnáč MESTNIK: pri gosničarju RODILNIK: govnáča ORODNIK: z gosničarjem DAJALNIK: govnáču dvojina TOŽILNIK: živo govnáča IMENOVALNIK: gosničarja neživo govnáč RODILNIK: gosničarjev MESTNIK: pri govnáču DAJALNIK: gosničarjema ORODNIK: z govnáčem TOŽILNIK: gosničarja dvojina MESTNIK: pri gosničarjih IMENOVALNIK: govnáča ORODNIK: z gosničarjema RODILNIK: govnáčev množina DAJALNIK: govnáčema IMENOVALNIK: gosničarji TOŽILNIK: govnáča RODILNIK: gosničarjev MESTNIK: pri govnáčih DAJALNIK: gosničarjem ORODNIK: z govnáčema TOŽILNIK: gosničarje množina MESTNIK: pri gosničarjih IMENOVALNIK: govnáči ORODNIK: z gosničarji RODILNIK: govnáčev DAJALNIK: govnáčem IZVOR TOŽILNIK: govnáče ↑gosenica MESTNIK: pri govnáčih ORODNIK: z govnáči govnáč govnáča TONEMSKO samostalnik moškega spola [gonáč] [gonáč] IPA: [gɔnàːʧ] POMEN ednina 1. iz zoologije hrošč črnkaste barve, ki se hrani zlasti IMENOVALNIK: govnáč z govejimi iztrebki, samica pa podnje odlaga RODILNIK: govnáča jajčeca; primerjaj lat. Geotrupes DAJALNIK: govnáču ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: živo govnáča ▪ Govnači zbirajo živalske iztrebke in jih odnesejo neživo govnáč domov za hrano. MESTNIK: pri govnáču ▪ Govnači iz iztrebkov oblikujejo majhne, goste ORODNIK: z govnáčem kroglice. dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: govnáča ▪ Govnači so večinoma veliki črni hrošči, pri nekaterih RODILNIK: govnáčev tudi govnȃčev vrstah nosijo samci na glavi nekakšne rogove. DAJALNIK: govnáčema ▪ Odkrili so 6 novih vrst rib, 12 vrst hroščev govnačev TOŽILNIK: govnáča in eno novo vrsto mravelj. MESTNIK: pri govnáčih tudi pri govnȃčih ▪ Najmočnejše živali naj bi bili hrošči vrste govnač, ki ORODNIK: z govnáčema lahko dvignejo predmet, ki je 850-krat težji od njih. množina 2. jed iz zabeljenega sladkega zelja in krompirja IMENOVALNIK: govnáči ▪ Med gorenjskimi jedmi je nekaj posebnosti. Mednje RODILNIK: govnáčev tudi govnȃčev sodi govnač, ki je izvrstna samostojna jed ali priloga k DAJALNIK: govnáčem mesnim jedem. TOŽILNIK: govnáče ▪ Napišite, kako so vaše babice pripravljale alelujo in MESTNIK: pri govnáčih tudi pri govnȃčih žgance, govnač in obaro. ORODNIK: z govnáči tudi z govnȃči 97 IZVOR IMENOVALNIK: gregorijánski ↑govno RODILNIK: gregorijánskih DAJALNIK: gregorijánskima gregorijánski gregorijánska gregorijánsko TOŽILNIK: gregorijánski pridevnik [gregorijánski] MESTNIK: pri gregorijánskih ORODNIK: z gregorijánskima POMEN množina 1. ki je v zvezi z gregorijanskim koledarjem IMENOVALNIK: gregorijánske ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: gregorijánskih gregorijanska reforma DAJALNIK: gregorijánskim ▪ Leta 1582 je stopila v veljavo gregorijanska TOŽILNIK: gregorijánske reforma, ki je popravila julijanski koledar in za MESTNIK: pri gregorijánskih izravnavo odpravila deset dni v oktobru. ORODNIK: z gregorijánskimi 2. ki je v zvezi z gregorijanskim koralom srednji spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina gregorijansko petje IMENOVALNIK: gregorijánsko ▪ Posebej v gregorijanskih liturgičnih napevih in RODILNIK: gregorijánskega nekaterih zborovskih oblikah je opazno skupno DAJALNIK: gregorijánskemu glasbeno jedro evropske in armenske glasbe, ki TOŽILNIK: gregorijánsko sta se obe razvijali prek krščanstva. MESTNIK: pri gregorijánskem ORODNIK: z gregorijánskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: gregorijánski [gregorijánski] RODILNIK: gregorijánskih IPA: [gɾɛgɔɾiˈjaːnski] DAJALNIK: gregorijánskima OSNOVNIK TOŽILNIK: gregorijánski moški spol MESTNIK: pri gregorijánskih ednina ORODNIK: z gregorijánskima IMENOVALNIK: gregorijánski množina RODILNIK: gregorijánskega IMENOVALNIK: gregorijánska DAJALNIK: gregorijánskemu RODILNIK: gregorijánskih TOŽILNIK: gregorijánski DAJALNIK: gregorijánskim živo gregorijánskega TOŽILNIK: gregorijánska MESTNIK: pri gregorijánskem MESTNIK: pri gregorijánskih ORODNIK: z gregorijánskim ORODNIK: z gregorijánskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: gregorijánska [gregorijȃnski] RODILNIK: gregorijánskih IPA: [gɾɛgɔɾijáːnskì] DAJALNIK: gregorijánskima OSNOVNIK TOŽILNIK: gregorijánska moški spol MESTNIK: pri gregorijánskih ednina ORODNIK: z gregorijánskima IMENOVALNIK: gregorijȃnski množina RODILNIK: gregorijȃnskega IMENOVALNIK: gregorijánski DAJALNIK: gregorijȃnskemu RODILNIK: gregorijánskih TOŽILNIK: gregorijȃnski DAJALNIK: gregorijánskim živo gregorijȃnskega TOŽILNIK: gregorijánske MESTNIK: pri gregorijȃnskem MESTNIK: pri gregorijánskih ORODNIK: z gregorijȃnskim ORODNIK: z gregorijánskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: gregorijȃnska ednina RODILNIK: gregorijȃnskih IMENOVALNIK: gregorijánska DAJALNIK: gregorijȃnskima RODILNIK: gregorijánske TOŽILNIK: gregorijȃnska DAJALNIK: gregorijánski MESTNIK: pri gregorijȃnskih TOŽILNIK: gregorijánsko ORODNIK: z gregorijȃnskima MESTNIK: pri gregorijánski množina ORODNIK: z gregorijánsko IMENOVALNIK: gregorijȃnski dvojina RODILNIK: gregorijȃnskih 98 DAJALNIK: gregorijȃnskim tradicijo pa poznajo tudi tradicionalni koledar, na TOŽILNIK: gregorijȃnske primer na Kitajskem in Japonskem. MESTNIK: pri gregorijȃnskih ▪ Maji so gibanje Sonca, Lune in planetov razumeli ORODNIK: z gregorijȃnskimi bolje od Evropejcev, njihov koledar pa je bil ženski spol natančnejši od julijanskega in gregorijanskega ednina koledarja. IMENOVALNIK: gregorijȃnska ▪ Da bi koledar uskladili z naravo, je tedanji papež RODILNIK: gregorijȃnske Gregor XIII., in sicer po predlogu posebne komisije DAJALNIK: gregorijȃnski najboljših astronomov, reformiral koledar, ki se po TOŽILNIK: gregorijȃnsko njem imenuje gregorijanski koledar. MESTNIK: pri gregorijȃnski ORODNIK: z gregorijȃnsko gregorijanski koral dvojina iz glasbene umetnosti enoglasna vokalna glasba IMENOVALNIK: gregorijȃnski srednjeveške krščanske liturgije; SIN.: koral RODILNIK: gregorijȃnskih ▪ Glavni nosilci tradicije gregorijanskega korala so DAJALNIK: gregorijȃnskima benediktinci kot najstarejši evropski meniški red. TOŽILNIK: gregorijȃnski ▪ Njihov repertoar je širok, sega od gregorijanskega MESTNIK: pri gregorijȃnskih korala do del sodobnih avantgardnih skladateljev in ORODNIK: z gregorijȃnskima slovenske ljudske pesmi. množina ▪ Gregorijanski koral je petje besedil, ki so sestavljala IMENOVALNIK: gregorijȃnske srednjeveško krščansko liturgijo. RODILNIK: gregorijȃnskih DAJALNIK: gregorijȃnskim IZVOR TOŽILNIK: gregorijȃnske po papežu Gregorju XIII. (1572–1585) MESTNIK: pri gregorijȃnskih ORODNIK: z gregorijȃnskimi srednji spol gŕr medmet ednina POMEN IMENOVALNIK: gregorijȃnsko 1. tudi podvojeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema nizek, RODILNIK: gregorijȃnskega grozeč glas živalskega renčanja, rjovenja, DAJALNIK: gregorijȃnskemu grčanja TOŽILNIK: gregorijȃnsko ▪ »Grr,« je zarenčal pes. MESTNIK: pri gregorijȃnskem ▪ »Grr grr,« rohni lev. ORODNIK: z gregorijȃnskim ▪ »Grrr,« zarenči in divje zamahne s šapo proti meni. dvojina IMENOVALNIK: gregorijȃnski 1.1. tudi podvojeno, z večkrat ponovljeno črko r posnema RODILNIK: gregorijȃnskih zvok športnega motornega vozila DAJALNIK: gregorijȃnskima ▪ Vklopiš menjalnik in spelješ. Grrrrr, osemvaljnik TOŽILNIK: gregorijȃnski pridušeno zagrmi in se hipoma zgane. MESTNIK: pri gregorijȃnskih ▪ Ko avto zadiha s polno močjo, postane prijetno ORODNIK: z gregorijȃnskima poskočen, predvsem pa se oglasi s tisto klasično množina melodijo, ki je zanj tako tipična. Grrrr, grrr ... in IMENOVALNIK: gregorijȃnska tako naprej do pete prestave. RODILNIK: gregorijȃnskih 2. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da je govorec DAJALNIK: gregorijȃnskim nejevoljen, jezen, da mu kaj ni všeč TOŽILNIK: gregorijȃnska ▪ Vsekakor je bil ves čas ob meni in se je vpadljivo MESTNIK: pri gregorijȃnskih prijazno trudil okrog mene. Grr! Tako nebogljena pa ORODNIK: z gregorijȃnskimi tudi nisem. ▪ Zobar jutri dopoldne. Grrr. STALNE ZVEZE ▪ Grrr, ne, videti sem prav grozno. 3. z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se kdo zdi govorcu gregorijanski koledar telesno privlačen koledar, po katerem leto obsega 365 dni, leta, ▪ V oprijetem džersiju ste pokazali vse in nič. Grrr! deljiva s številom 4, pa 366 dni, razen let, deljivih ▪ Odrski nastop je lepo popestrila z divjimi dodatki v s 100, če niso hkrati deljiva s 400 leopardjem vzorcu ... grrrr. ▪ Danes skoraj povsod uporabljajo gregorijanski koledar, v nekaterih deželah z daljšo astronomsko 99 IZVOR DAJALNIK: gȗpiju imitativna beseda, ki posnema grozeče živalsko TOŽILNIK: gȗpija renčanje MESTNIK: pri gȗpiju ORODNIK: z gȗpijem gúpi gúpija dvojina samostalnik moškega spola [gúpi] IMENOVALNIK: gȗpija RODILNIK: gȗpijev POMEN DAJALNIK: gȗpijema majhna riba z vitkim trupom in pahljačastim TOŽILNIK: gȗpija repom, ki sta pri odraslih samcih pisanih barv, po MESTNIK: pri gȗpijih izvoru z vzhodnih Karibov in severnega dela ORODNIK: z gȗpijema Južne Amerike; primerjaj lat. Poecilia reticulata množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: gȗpiji ▪ Gupiji najbolje uspevajo v trdi in lužnati vodi, RODILNIK: gȗpijev vendar so glede kemične sestave in kakovosti DAJALNIK: gȗpijem vode precej nezahtevni. TOŽILNIK: gȗpije ▪ Gupi dokončno odraste pri približno treh MESTNIK: pri gȗpijih mesecih, medtem ko razkošne hrbtne in repne ORODNIK: z gȗpiji plavuti dobijo poln sijaj, ko je ribica stara od 5 do 12 mesecev. ▪▪▪ IZVOR prevzeto iz angl. guppy, po angleškem, na ▪ Akvaristi so vzredili številne zelo barvite gupije Trinidadu delujočem naravoslovcu Robertu Johnu različnih oblik. ▪ Naravni areal gupijev je že tako velik, človek pa ga Lechmeru Guppyju (1836–1916) je še razširil, saj ga je kot plenilca komarjevih ličink razselil po vsem svetu. hàh medmet POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. posnema glas pri kratkem smejanju, zlasti JAKOSTNO [gúpi] resnobnem ▪ »Hah!« se je zahahljal. »Ohranili ste smisel za IPA: [ˈguːpi] humor, kaj?« ednina ▪ Resnobno se je posmejal. »Hah! Rekli ste, da je pes IMENOVALNIK: gúpi še edino bitje, vredno, da zleze v vašo posteljo.« RODILNIK: gúpija 2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec DAJALNIK: gúpiju nejevoljno posmehuje, je ironičen TOŽILNIK: gúpija ▪ Hah, ravno tebe bom ubogal! Kar misli si! MESTNIK: pri gúpiju ▪ Hah, pravna država je farsa od farse. ORODNIK: z gúpijem dvojina ▪ Kot vsako leto tudi tokrat vprašamo, kakšne novosti so letos na sporedu. »Hah«, zavpije možakar, IMENOVALNIK: gúpija »največja novost je letos atmosferska, saj neprestano RODILNIK: gúpijev dežuje!« DAJALNIK: gúpijema TOŽILNIK: gúpija 2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec MESTNIK: pri gúpijih zavrača predhodno izjavo, misel, dejanje ORODNIK: z gúpijema ▪ On pa copata, hah! O tem ne razmišljam, sploh množina pa mislim, da za postati copata ni treba imeti IMENOVALNIK: gúpiji nobenega potenciala. RODILNIK: gúpijev 3. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj DAJALNIK: gúpijem ▪ Če bi imel moč hipnoze ... hah, kako bi bilo vse TOŽILNIK: gúpije drugače! MESTNIK: pri gúpijih ▪ »Zdaj pa razumem, zakaj si tako utrujena. Čisto si ORODNIK: z gúpiji odklopljena!« – »Hah,« je rekla. TONEMSKO [gȗpi] IZVOR IPA: [gúːpì] ↑ha ednina IMENOVALNIK: gȗpi RODILNIK: gȗpija 100 He simbol ▪ »Hej, vrni se!« je stekel na pomol možak, ki je P sposojal čolne. OMEN simbol za kemijski element helij ▪ »Hej,« sem rekla s tresočim glasom. »Poglejte, koga ▪ Masa helijevega atoma He je približno 4-krat večja sem našla.« od mase vodikovega atoma. ▪ Hej, hej, počakaj malo. 2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo IZVOR prevzeto iz nlat. He, simbola za element ↑helij ▪ Hej, saj sem v puberteti tudi jaz hodila okoli vsa razcapana. ▪ Hej, saj nas je že za celo stranko! hèh medmet ▪ Vse je v redu, hej. Bo že čas pokazal, kako in kaj. POMEN 2.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja 1. izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen nasprotje s predhodno izjavo s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za ▪ Nekateri tudi umrejo, ampak hej, tako je nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče življenje. odpraviti ▪ Torbica je zelo težka, lomi mi hrbet, toda hej, za ▪ Heh, če bi bil mlajši, bi šlo hitreje, toda s srebrno lepoto je treba potrpeti! kolajno je bilo garanje poplačano. ▪ Prtljažnik, heh, je bolj majhen, a se vanj da varno IZVOR spraviti vsaj denarnico, ključe in mobilnik. imitativna beseda, tako kot ↑ej, ↑he, primerjaj tudi ▪ Nacionalni mediji so jo povsem ignorirali, heh, kot hrv., srb. hȇj, češ. hej, angl. hey, nem. hei da je ne bi bilo in kot da ni vredna niti omembe. 1.1. izraža, da govorec rahlo omalovažuje hélij hélija samostalnik moškega spola koga, kaj, se posmehuje, navadno [héli] pokroviteljsko POMEN ▪ Skupina ne bo všeč raznim, heh, poglobljencem, najlažji žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, za katere so glavna merila kakovosti inovativnost, vzvišenost in politična vsebina. kemijski element [He] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 1.2. izraža, da je govorec ironičen, navadno atom, jedro helija do sebe ▪ Poenostavljeno gledano se v jedrskih reakcijah ▪ In kaj bom jaz, ko bom velika? Ko bom velika, zlijejo 4 jedra vodika v jedro helija. bom pametna in bogata, heh. ⏵ prid. beseda + sam. beseda 2. kot členek izraža stopnjevanje povedanega z tekoči helij drugo, primernejšo izjavo ▪ Tri leta je porabil za izboljšanje naprave za ▪ Varnost ima prednost pred pravicami in svobodo, pridobivanje večjih količin tekočega helija. heh, tudi pred pravico do potovanja, ki je, kot veste, najbolj mitska ameriška pravica. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Kalifornija je dežela imigrantov, heh, dežela JAKOSTNO akcentov. [héli] ▪ Predsednikovo glavo je imel na pladnju, heh, celo na IPA: [ˈxeːli] tnalu, pa tega ni izkoristil. ednina 3. kot členek, manj formalno uporablja se za zanikanje IMENOVALNIK: hélij ▪ »Bomo plačali?« – »Heh!« Je odmahnil. RODILNIK: hélija ▪ »Bomo spreminjali svet?« – »Heh, saj ga ne DAJALNIK: héliju moremo.« TOŽILNIK: hélij MESTNIK: pri héliju IZVOR ORODNIK: s hélijem ↑he dvojina IMENOVALNIK: hélija hèj RODILNIK: hélijev in hêj medmet DAJALNIK: hélijema POMEN TOŽILNIK: hélija 1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi MESTNIK: pri hélijih pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k ORODNIK: s hélijema čemu množina IMENOVALNIK: héliji 101 RODILNIK: hélijev ednina DAJALNIK: hélijem IMENOVALNIK: hélijev TOŽILNIK: hélije RODILNIK: hélijevega MESTNIK: pri hélijih DAJALNIK: hélijevemu ORODNIK: s héliji TOŽILNIK: hélijev TONEMSKO živo hélijevega [hli] MESTNIK: pri hélijevem IPA: [xèːlí] ORODNIK: s hélijevim ednina dvojina IMENOVALNIK: hlij IMENOVALNIK: hélijeva RODILNIK: hlija RODILNIK: hélijevih DAJALNIK: hliju DAJALNIK: hélijevima TOŽILNIK: hlij TOŽILNIK: hélijeva MESTNIK: pri hliju MESTNIK: pri hélijevih ORODNIK: s hlijem ORODNIK: s hélijevima dvojina množina IMENOVALNIK: hlija IMENOVALNIK: hélijevi RODILNIK: hlijev tudi hlijev RODILNIK: hélijevih DAJALNIK: hlijema DAJALNIK: hélijevim TOŽILNIK: hlija TOŽILNIK: hélijeve MESTNIK: pri hlijih tudi pri hlijih MESTNIK: pri hélijevih ORODNIK: s hlijema ORODNIK: s hélijevimi množina ženski spol IMENOVALNIK: hliji ednina RODILNIK: hlijev tudi hlijev IMENOVALNIK: hélijeva DAJALNIK: hlijem RODILNIK: hélijeve TOŽILNIK: hlije DAJALNIK: hélijevi MESTNIK: pri hlijih tudi pri hlijih TOŽILNIK: hélijevo ORODNIK: s hliji tudi s hliji MESTNIK: pri hélijevi ORODNIK: s hélijevo dvojina IZVOR prevzeto prek nem. Helium, angl. helium, frc. IMENOVALNIK: hélijevi hélium iz nlat. helium, iz gr. hélios ‛sonce’ RODILNIK: hélijevih DAJALNIK: hélijevima TOŽILNIK: hélijevi hélijev hélijeva hélijevo pridevnik MESTNIK: pri hélijevih [hélije hélijeva hélijevo] ORODNIK: s hélijevima POMEN množina 1. ki je v zvezi s helijem IMENOVALNIK: hélijeve ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: hélijevih helijev atom | helijevo jedro DAJALNIK: hélijevim ▪ Ugotovili so, da je masa helijevega atoma TOŽILNIK: hélijeve približno 4-krat večja od mase vodikovega atoma. MESTNIK: pri hélijevih ▪ Sonce dobiva energijo pri zlivanju vodikovih ORODNIK: s hélijevimi atomskih jeder v helijeva jedra. srednji spol ednina 1.1. ki vsebuje helij IMENOVALNIK: hélijevo ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: hélijevega helijev balon DAJALNIK: hélijevemu ▪ Ob koncu bodo v zrak spustili 999 helijevih TOŽILNIK: hélijevo balonov z mirovniškimi sporočili. MESTNIK: pri hélijevem ORODNIK: s hélijevim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: hélijevi [hélije hélijeva hélijevo] RODILNIK: hélijevih IPA: [ˈxeːlijɛ ˈxeːlijɛʋa ˈxeːlijɛʋɔ] DAJALNIK: hélijevima OSNOVNIK TOŽILNIK: hélijevi moški spol MESTNIK: pri hélijevih 102 ORODNIK: s hélijevima ednina množina IMENOVALNIK: hlijevo IMENOVALNIK: hélijeva RODILNIK: hlijevega RODILNIK: hélijevih DAJALNIK: hlijevemu DAJALNIK: hélijevim TOŽILNIK: hlijevo TOŽILNIK: hélijeva MESTNIK: pri hlijevem MESTNIK: pri hélijevih ORODNIK: s hlijevim ORODNIK: s hélijevimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: hlijevi [hlije hlijeva hlijevo] RODILNIK: hlijevih IPA: [xèːlíjɛ xèːlíjɛʋa xèːlíjɛʋɔ] DAJALNIK: hlijevima OSNOVNIK TOŽILNIK: hlijevi moški spol MESTNIK: pri hlijevih ednina ORODNIK: s hlijevima IMENOVALNIK: hlijev množina RODILNIK: hlijevega IMENOVALNIK: hlijeva DAJALNIK: hlijevemu RODILNIK: hlijevih TOŽILNIK: hlijev DAJALNIK: hlijevim živo hlijevega TOŽILNIK: hlijeva MESTNIK: pri hlijevem MESTNIK: pri hlijevih ORODNIK: s hlijevim ORODNIK: s hlijevimi dvojina IMENOVALNIK: hlijeva IZVOR RODILNIK: hlijevih ↑helij DAJALNIK: hlijevima TOŽILNIK: hlijeva MESTNIK: pri hlijevih híhí in hìhì; in hí medmet ORODNIK: s hlijevima POMEN množina 1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom IMENOVALNIK: hlijevi posnema visok glas pri smejanju, navadno RODILNIK: hlijevih ženske, otroka DAJALNIK: hlijevim ▪ Zahihita se z visokim glasom. »Hihi! Hihihi!« TOŽILNIK: hlijeve ▪ Ob enajstih je poklicala babica. »Hihi,« se je MESTNIK: pri hlijevih zasmejala. »Danes ne pridem domov, spala bom pri ORODNIK: s hlijevimi prijateljici.« ženski spol ednina 1.1. izgovarja se z višjim tonom izraža, da je govorec, IMENOVALNIK: hlijeva navadno ženska, zaradi namigovanja na RODILNIK: hlijeve spogledovanje, goloto, spolnost v manjši DAJALNIK: hlijevi zadregi TOŽILNIK: hlijevo ▪ »Hihi, pa so res vsi čisto nagi!« sem skrila smeh MESTNIK: pri hlijevi v pest tudi sama. ORODNIK: s hlijevo ▪ Sta v javnosti že kdaj podlegli strastem in bili pri dvojina tem zasačeni? Ja, hihi, že! IMENOVALNIK: hlijevi 2. izgovarja se z višjim tonom izraža, da se govorec RODILNIK: hlijevih posmehuje, je ironičen DAJALNIK: hlijevima ▪ Kako malo je potrebno, da nekomu priskutimo voljo TOŽILNIK: hlijevi do zdravega načina življenja, hihi! MESTNIK: pri hlijevih ORODNIK: s hlijevima 2.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom hi, izgovarja se z višjim tonom množina izraža, da govorec komu kaj neprijetnega IMENOVALNIK: hlijeve hudomušno privošči RODILNIK: hlijevih ▪ Spustil sem mu radirko v čevelj. To bo debelo DAJALNIK: hlijevim gledal, hihi, ko se bo obuval! TOŽILNIK: hlijeve ▪ S sirom smo zasmradili hotelsko sobo, da je vsaj MESTNIK: pri hlijevih kakšna dva tedna zagotovo ne bodo mogli oddati, ORODNIK: s hlijevimi hihi. srednji spol 103 3. kot členek, izgovarja se z višjim tonom uporablja se za 4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, poudarjanje šaljivosti, hudomušnosti predhodne da je v čem slabem tudi kaj dobrega izjave ▪ Hja, dodajamo, tudi bogata ločitev ni slaba. ▪ Seznam desetih najbolj čudaških kuharskih knjig je ▪ In kako jo skrbi, da bomo morali evropski denar prav zabaven, med njimi je tudi bukvica z receptom na koncu celo zavrniti. Hja, vsaj nagrade ne bodo za kuhanje tašče, hihi. mogli vzeti nazaj. ▪ On je največji kljukec, jaz pa malo manjši. Hihi, smo pa za hece, a ne? IZVOR verjetno iz he + ja IZVOR ↑hi hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi] hjà in hjá medmet POMEN POMEN 1. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem 1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi času, za sprostitev; SIN.: konjiček opredeliti do pravilnosti ali resničnosti ⏵ prid. beseda + sam. beseda sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali čuden, nenavaden, poseben, zanimiv hobi | nasprotuje dolgoletni, nov hobi | drag hobi | lep, ljub, ▪ »Domnevam, da se ne strinjate z njihovo priljubljen hobi | skupen hobi argumentacijo.« – »Hja, ne vem, ali se strinjam ali ▪ Nov hobi ti bo prinesel tudi nove prijatelje. ne.« ▪ Sem velik ljubitelj filma, in to je moj največji ▪ »Si še vedno strasten pivec?« – »Hja, no. Zadnje hobi. čase se skušam malo brzdati.« ▪ Imam veliko različnih hobijev in zanimanj. ▪ »Kako zanesljiva je ta metoda?« – »Hja, celo to, kar ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku vidite z lastnimi očmi, ni zanesljivo.« gojiti, imeti hobi | izbrati, omisliti si hobi | najti, 2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri poiskati si hobi uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva ▪ Morebiti ne bi bilo slabo, če bi si za preganjanje ▪ Kaj je dramaturgija? Hja, če bi takrat vedela, kaj je dolgčasa omislili kakšen hobi. dramaturgija, ne verjamem, da bi jo vpisala. ▪ Srečevali smo se zato, ker smo gojili iste hobije. ▪ Hja, sem si mislil, če bi vsi ti namesto postajanja in ▪ Srečajte se s svojimi prijatelji, poiščite si hobi. posedanja po lokalih pobirali smeti po državi, bi bil ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku njen videz hitro precej drugačen. posvetiti se hobiju ▪ Zdaj se bom končno lahko posvetila hobijem, za 2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža katere doslej nisem imela časa. trenutno neodločenost ▪ Zaradi spleta okoliščin se je moral odreči ▪ »Mogoče veste, koliko bo stalo?« – »Hja, težko priljubljenemu hobiju – potapljanju. rečem, težko; moram najprej pogledati ...« ▪▪▪ ▪ »Kaj mislite o podjetju?« – »Hja, zgodba še ni ▪ Ljubezen do golobov je dolga že tri desetletja in končana.« skrb zanje je postala njegov hobi. 3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža ▪ V svoj urnik moramo vpeljati čas sprostitve in čas za omalovaževanje, negodovanje hobi, da ob njem pozabimo na vsakodnevne težave. ▪ Nato so en teden kuhali puding, hja, res presunljivo. 2. ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ▪ Dobro, da me ni zasnubil! Hja, še knezi niso več ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi tisto, kar so bili! običajno 3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža ▪ Kršenje človekovih pravic in svoboščin je postalo že presenečenje hobi politikov in birokratov. ▪ Izza koče se je vzdignila znana postava. »Hja, ▪ Na začetku devetdesetih let podiranje in prečenje Janez, saj to si pa ti!« je presenečen ugotovil ata. žanrskih meja postane vsesplošni hobi. 4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim ▪ Nekateri brskajo po medicinskih enciklopedijah in neizogibnim, navadno neželenim, slabim iščejo namišljene bolezni, kar lahko postane njihov hobi. ▪ »Kakšen pa je njegov komentar tega, da njen lik na ▪ Iskanje vseobsegajočega duhovnega zadoščenja je koncu ubijejo?« – »Hja, prave ljubezni imajo vedno postalo nov hobi znanih in slavnih. tragičen konec, mar ne?« ▪ Hja, roko na srce. Polnih dvoran si sodobni ples ne 3. kot pridevnik ki je v zvezi s hobijem 1. obeta ravno veliko. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda hobi program 104 ▪ Model je namenjen predvsem hobi fotografom. IZVOR ▪ Škatle iz lesa dobimo tudi v naših trgovinah s prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na hobi programom. lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, ▪ Zelo dobra izbira v sedlu mladega konja je namenjen guganju’ spreten turnirski ali pa hobi jezdec. I hòj ZGOVOR IN OBLIKE in hôj medmet JAKOSTNO POMEN [hóbi] 1. navadno podvojeno ali s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo IPA: [ˈxoːbi] uporablja se, ko govorec opozarja na svojo ednina prisotnost in želi priklicati koga IMENOVALNIK: hóbi ▪ Nekajkrat je zaklical hoj! hoj! Ko se mu nihče ni RODILNIK: hóbija oglasil, je naglo odšel v strmino. DAJALNIK: hóbiju ▪ Omagano je pričel klicati: »Hoo-oooj! TOŽILNIK: hóbi Pomagaaajte!« »Hoj! Hoj!« so se odzvali klici prav MESTNIK: pri hóbiju blizu. ORODNIK: s hóbijem ▪ Udaril je s pestmi po steni in zakričal: Hooj, slišite? dvojina Odgovoril ni nihče. IMENOVALNIK: hóbija 1.1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko RODILNIK: hóbijev govorec želi pri kom zbuditi pozornost, ker mu DAJALNIK: hóbijema želi nekaj reči TOŽILNIK: hóbija ▪ Hoj, povej, koliko let imaš, grešnik sivi, in MESTNIK: pri hóbijih kolikokrat si bil že kaznovan! ORODNIK: s hóbijema množina ▪ Hoj, punca, kaj pa mažeš tam na vratih? IMENOVALNIK: hóbiji 1.2. neformalno uporablja se, ko govorec ob RODILNIK: hóbijev prihodu, srečanju pozdravi koga, zlasti znanca DAJALNIK: hóbijem ▪ »Hoj,« je pozdravil in odšel mimo naju. TOŽILNIK: hóbije ▪ Hoj! reče, ko vstopim. MESTNIK: pri hóbijih ▪ Hoj! rečem in ga poljubim. ORODNIK: s hóbiji 2. izraža, da je govorec vesel, navdušen TONEMSKO ▪ »Hoj!« se ga je razveselil, ko je slišal, zakaj je prišel. [hbi] ▪ Hoj, hoj, hoj! Dobil sem telefon! IPA: [xóːbì] 2.1. ponazarja veselje, navdušenje ednina ▪ Veseli so, hoj, in razigrani, ker jim gre delo tako IMENOVALNIK: hbi gladko in uspešno od rok. RODILNIK: hbija DAJALNIK: hbiju FRAZEOLOGIJA TOŽILNIK: hbi MESTNIK: pri hbiju Hej hoj! ORODNIK: s hbijem dvojina izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje ▪ Hej hoj, to bo še veselo! IMENOVALNIK: hbija ▪ Hej hoj, si moreta misliti, uspelo mi je zaspati! RODILNIK: hbijev DAJALNIK: hbijema TOŽILNIK: hbija IZVOR verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi MESTNIK: pri hbijih in angl. hoy ORODNIK: s hbijema množina IMENOVALNIK: hbiji hòjla medmet RODILNIK: hbijev POMEN DAJALNIK: hbijem 1. neformalno uporablja se, ko govorec želi veselo, TOŽILNIK: hbije prijazno pritegniti pozornost MESTNIK: pri hbijih ▪ Hojla, posluh! Vsi na krov. ORODNIK: s hbiji ▪ Hojla, pozor, Miklavž je pred vrati! Le kaj nam bo prinesel? 105 ▪ »Hojla, mila družinica,« sem osuplo zaklical v hozána medmet dnevno sobo. [ 2. hozána] neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, P srečanju veselo pozdravi koga OMEN 1. v krščanskih besedilih uporablja se, ko govorec slavi, ▪ »Hojla!« je zavpila, ko je odprla vrata. »Oh, kako dober dan je danes!« poveličuje Boga ▪ »Hojla, dekleta!« sem pozdravil. ▪ Z oljčnimi vejami in palmami so ljudje na cvetno ▪ Hojla. Za zadnji blog sem prihranila meni zelo ljubo nedeljo pozdravljali Kristusa in mu vzklikali na poti v temo. Jeruzalem: »Hozana!« 3. izraža, da je govorec vesel, presenečen ▪ Jeruzalemski prebivalci sprejemajo Jezusa z vzkliki: »Hozana, hozana! Pozdravljen, naš kralj!« ▪ Vse več je bilo borovničevja, vendar brez jagod. ▪ Hojla Kot tedaj tudi danes Gospodu vzklikamo »Hozana!«, , potem pa sva le zagledala sem ter tja nekaj bodi hvaljen, bodi slavljen, bodi blagoslovljen, ki osamelih borovnic. prihajaš v imenu Gospodovem! ▪ »Hojla, zdaj mi je jasno,« sem se počil po čelu, »tole oddajo sem že nekoč videl!« 1.1. ekspresivno izraža, da govorec slavi, poveličuje koga, kaj sploh IZVOR ▪ Čas, ko bi lahko peli: »Hozana!«, je z velikim pod vplivom ↑hoj iz hola, kar je prek nem. holla iz padcem dolarja že davno minil, zato bi bilo bolj frc. holà, prvotno ‛stoj!’, iz ho ‛hej’ imitativnega pričakovati težke besede: »Križaj ga!« nastanka + là ‛tam, tja’ ▪ Kričal bi bil hozana, kakor so drugi kričali, in razglasili bi te bili za oznanjevalca pozitivnih idej, vrhu tega pa še za velikega umetnika. hòjladrí medmet 2. kot samostalnik, ekspresivno slavljenje, poveličevanje POMEN ▪ Naj hozana odmeva do neba! 1. ponazarja veselo razpoloženje, razposajenost ▪ Spominjam se, kako je igralec sijajno ironiziral votli ▪ Zaklenem stanovanje, nenarejeno in nered ostaneta patos takšne hozane, ko je kričal »Živel hrbet doma, jaz pa hojladri na lepše. delovnega ljudstva!«. ▪ Mi pa fletno in hojladri po Ljubljani. ▪ Njegovo bogočastje je implicitno, in zato ne more ▪ Primemo se čez ramena in hojladri hojladro! storiti nič boljšega kakor ves dan peti hozano. 2. kot pridevnik, ekspresivno ki je lahkoten, zabaven, navadno brez umetniške vrednosti IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Prav vzhičen sem, da sem lahko prebral družinsko JAKOSTNO idilo neke hojladri pevke. [hozána] ▪ Večina posluša hojladri raztegovanje frajtonaric ali IPA: [xɔˈzaːna] pa nekakšne osladne slovenske verzije pop popevčic. TONEMSKO ▪ Imajo prenekateri hojladri komad, ampak ga [hozȃna] zapakirajo tako dobro, da se z lahkoto vpiše v IPA: [xɔzáːnà] sodobno pop produkcijo. IZVOR FRAZEOLOGIJA prevzeto prek srlat. hosanna in gr. hōsanná iz aram. hōšaᶜ nā, prvotno ‛pomagaj vendar’ na hojladri 1. takó, da je kaj površno narejeno, manj hŕsk kvalitetno, nedodelano, navadno zaradi hitenja medmet ▪ Vse skupaj je pripravljeno preveč na hojladri. POMEN ▪ Začeli smo »na hojladri«. Center smo zgradili 1. tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko r posnema hreščeč praktično v dveh mesecih. zvok pri lomljenju, trenju, hoji po čem krhkem 2. ki je površen, neurejen; nepremišljen ▪ Hrsk, poči zob, kot da je steklen, ne pa porcelanast. ▪ Ker je bila organizacija v tistih časih bolj »na ▪ Gleženj je sicer naredil hrsk, hrsk, vendar nisem čutil hojladri«, je pritožb mrgolelo kot plevela. nobene bolečine. ▪ Vlada zdaj, ko je spisala pol tone odgovorov, ▪ Zajel je pest arašidov. »Hrsk, hrsk,« je zahreščalo, opoziciji očita, da so njihove trditve bolj na hojladri. ko so se lomile lupine. ▪ Vrečka se je z vso hitrostjo odlomila iz prijema, hrrrsk!, odfrčala in zletela IZVOR prevzeto iz bav. nem. holladri, verjetno iz Hallodri 2. kot samostalnik hreščeč zvok pri lomljenju, trenju, ‛nezanesljiv moški, vetrnjak’, morda iz Allotria hoji po čem krhkem ‛neumnost’; prvi zlog pod vplivom ↑hoj 106 ▪ Če ste slišali glasen hrsk ali če je vaša roka podobna 1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo črki S, ni nobenega dvoma – zlomljena je. jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga ▪ Slišal sem le še hrsk vejevja pod bežečo divjadjo. odganja ▪ Dolg, s snegom pokrit greben, škripanje zmrznjene ▪ Bližal se mu je oprezno in je trikrat zavpil: »Hu, povrhnjice pod škornji. Razločno sem slišal vsak hrsk medved, huhu ...« posebej, edini zvok povsod naokoli. ▪ Hu, ti! Oba bosta še izkušala, kaj se pravi mene tepsti. IZVOR ▪ Odkod pa zdaj tale dva? Zdaj vaju oglodam do imitativna beseda, ki posnema pri lomljenju nastale golih kosti, hu, huuu! zvoke, verjetno k ↑hreščati, ↑hrustati, kot hŕskati 2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec ‛glasno se lomiti, pokljati, hrustati’, hrv., srb. presenečen hȑskati, mak. rska ‛hrustati’ ▪ Hu, kako ste me prestrašili! ▪ Hu, a to pomeni, da bom doživela to, kar si želim? hú1 medmet Jupi! ▪ P »Hu, poglej, kakšno krilce sem imela!« ste si OMEN 1. mogoče rekli ob gledanju prizorov izpred mnogih let. ponovljeno posnema glas pri glasnem izdihovanju, 3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja sopihanju odgovoriti, spregovoriti ▪ Hu, hu, hu, je pihal in skušal z roko pogasiti žerjavico v ustih. ▪ »Hu!« sem spet pihnil. »Če jaz tu kaj razumem?« ▪ »Zate ni potreben črni pas v karateju! Zadostuje sem se popraskal, kajti bilo mi je vse bolj nelagodno. ▪ oranžni pas!« je zavpila. »Hu! Hu! Hu!« je visoko v »Kakšen je tvoj sanjski moški?« – »Hu! Potrebujem zrak zavihtela nogo. predvsem takšnega moškega, ki me bo podpiral v ▪ Zgrudil se je na klop pri oknu in čuden, votel glas, stvareh, ki jih počnem.« kakor: »Hu-hu-hu!« se mu je izvil iz prsi. ▪ »Bi bil pripravljen izbrati zelo drugačno smer na življenjski poti?« – »Hu! Tega vprašanja pa res nisem 1.1. tudi s ponovljeno črko u, ponovljeno posnema glas hotel slišati.« sove 4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja ▪ »Hu hu!« huka sova. svojo izjavo ▪ Nenadoma pa »hu-hu hu-u-u-u-u-u« iz bližnjega ▪ »Hotela sem te prositi za uslugo,« je rekla. »Hu, gozda in tik ob vrtu se pojavi silhueta sove. seveda.« 1.2. ponovljeno, izgovarja se z večjo jakostjo posnema ▪ Zunaj je pa mraz, hu! zategel zvok trobila ▪ Hu, to je pot za koze, ne za poštenega človeka. ▪ Nato je dvignil volovski rog k ustnicam in zatrobil 4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja klic, ki oznanja pogon. »Hu-hu! Hu, hu, hu, hu!« izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost ▪ »Hu, hu,« je zahukala ladijska piščalka v česa pozdrav. ▪ Hu, kako je mraz! ▪ Prej, ko sem bil še neporočen, sem imel deklet, IZVOR hu, koliko! imitativna beseda, ki posnema glasno izdihovanje; ▪ Lepo jo je prijel pod roke, nato pa sta zavrtela po glas sove tako kot nem. huu, huhu, angl. whoo in plesišču. Hu, in to v kakšnem plesu, morali bi ga posamostaljeno nem. Uhu ‛sova uharica’, švic. nem. videti! Huw(e), ↑uuu IZVOR hù2 verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji in hú medmet P kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, OMEN 1. za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim izražanje čustvenega odziva, najpogosteje ▪ Če se stvar raznese – hu! – komu naj še pogledam v presenečenja oči? ▪ Toda, hu! nikjer nobene vode, sam kamen, sama skala! hùh medmet ▪ Iz hleva so odgnali dva vola, kravo in dve telici. Stari POMEN je stal pri oknu in kričal: »Hu, moja živina. Pustite mi 1. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj jo!« ▪ Ljudje so si rekli: vse smo videli, huh, celo več, kot bi smeli in hoteli! 107 ▪ Hej, ljudje, predstavljajte si, kaj bo šele počel, ko bo ▪▪▪ šlo zares, huh, ko bo na nevarni misiji! ▪ Predmet lahko stoji v vseh sklonih razen v 2. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja imenovalniku. odgovoriti, spregovoriti ▪ Da bi lahko določili, v katero sklanjatev spada kak ▪ »Huh,« kaj naj rečem? Tako neskončno čudno je samostalnik, moramo poznati njegov spol ter obliki za izreči besede »lačna sem, potrebujem hrano.« imenovalnik in rodilnik. ▪ »Ali je to cena, ki jo morajo podjetja plačati za učinkovitost in varnost?« – »Huh, težko vprašanje.« IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Huh, to so vprašanja za filozofa svetovnega formata, JAKOSTNO ki bi si drznil govoriti o prihodnosti in preteklosti. Jaz [imenoválnik] si ne upam. IPA: [imɛnɔˈʋaːlnik] 3. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja ednina svojo izjavo IMENOVALNIK: imenoválnik ▪ Za knjigo mu bo ostalo bolj malo časa, huh. RODILNIK: imenoválnika ▪ Kaj se dogaja? Sem kaj narobe naredil, huh? DAJALNIK: imenoválniku 3.1. TOŽILNIK: imenoválnik kot členek izraža stopnjevanje povedanega z MESTNIK: pri imenoválniku drugo, primernejšo izjavo ORODNIK: z imenoválnikom ▪ Ko so stvari izgubile videz, so dobile smisel. Ne dvojina malo, huh – dobile so ogromno smisla. IMENOVALNIK: imenoválnika ▪ Lahko bi bilo slabše, huh, dosti slabše. RODILNIK: imenoválnikov ▪ Zdi se, kot da ga hoče kaznovati, huh, DAJALNIK: imenoválnikoma apokaliptično kaznovati. TOŽILNIK: imenoválnika 3.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja MESTNIK: pri imenoválnikih izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost ORODNIK: z imenoválnikoma česa množina ▪ Šli smo skozi glavna vrata ven, pred poslopje. IMENOVALNIK: imenoválniki Huh, kot bi stopil v turško savno! RODILNIK: imenoválnikov ▪ Enako kot – huh, dolgo je že od takrat – pred DAJALNIK: imenoválnikom dobrimi dvajsetimi leti bomo tudi tokrat organizirali TOŽILNIK: imenoválnike vlak za navijače. MESTNIK: pri imenoválnikih ▪ Kar streslo me je od nemira. Huh, kakšen dedec! ORODNIK: z imenoválniki TONEMSKO [imenovȃlnik] IZVOR ↑hu IPA: [imɛnɔʋáːlnìk] ednina I IMENOVALNIK: imenovȃlnik simbol RODILNIK: imenovȃlnika POMEN DAJALNIK: imenovȃlniku simbol za kemijski element jod TOŽILNIK: imenovȃlnik ▪ Skupina halogeniranih ogljikovodikov vsebuje MESTNIK: pri imenovȃlniku halogene elemente klor (Cl), fluor (F), brom (Br) in ORODNIK: z imenovȃlnikom jod (I) ter vodik (H), ki je lahko prisoten ali tudi ne. dvojina IMENOVALNIK: imenovȃlnika IZVOR RODILNIK: imenovȃlnikov prevzeto iz nlat. I, simbola za element ↑jod DAJALNIK: imenovȃlnikoma TOŽILNIK: imenovȃlnika imenoválnik MESTNIK: pri imenovȃlnikih imenoválnika samostalnik moškega spola ORODNIK: z imenovȃlnikoma [imenoválnik] množina POMEN IMENOVALNIK: imenovȃlniki iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z RODILNIK: imenovȃlnikov vprašalnico kdo ali kaj DAJALNIK: imenovȃlnikom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: imenovȃlnike imenovalnik ednine MESTNIK: pri imenovȃlnikih ▪ Katero končnico imajo v imenovalniku ednine ORODNIK: z imenovȃlniki samostalniki avto, finale, disko? 108 IZVOR MESTNIK: pri inčúnih po zgledu lat. nōminātīvus (iz nōmināre ORODNIK: z inčúni ‛imenovati’) iz ↑imenovati TONEMSKO [inčȗn] inčún inčúna IPA: [inʧúːn] samostalnik moškega spola [inčún] ednina IMENOVALNIK: inčȗn POMEN RODILNIK: inčȗna 1. sardeli podobna morska riba s tankim DAJALNIK: inčȗnu modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki TOŽILNIK: inčȗna navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis MESTNIK: pri inčȗnu encrasicholus; SIN.: sardon ORODNIK: z inčȗnom ▪ Ribiči na severnem delu Jadrana opažajo bistveno dvojina manj sardel in inčunov. IMENOVALNIK: inčȗna ▪ Inčun se v Jadranu drsti od aprila do oktobra. RODILNIK: inčȗnov ▪ Inčune so lovili z navpičnimi mrežami. DAJALNIK: inčȗnoma 1.1. ta žival kot hrana, jed; SIN.: sardon TOŽILNIK: inčȗna ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri inčȗnih mariniran, slan inčun | sesekljan inčun ORODNIK: z inčȗnoma ▪ V krompirjevo solato vmešajte nekaj na množina drobno sesekljanih inčunov iz pločevinke. IMENOVALNIK: inčȗni ▪ Maso polagamo na popečen kruh, na vrhu RODILNIK: inčȗnov okrasimo s slanimi inčuni in vejico rožmarina. DAJALNIK: inčȗnom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: inčȗne file, filet inčuna MESTNIK: pri inčȗnih ▪ V mešalniku zmešajte odcejeno tunino, filete ORODNIK: z inčȗni inčunov, peteršilj, sok pečenke in majonezo. ▪▪▪ IZVOR ▪ V ponvi segrejemo olje, dodamo česen in prevzeto prek hrv. ìnćūn iz ben. it. incio premešamo, nato dodamo inčune in malo popražimo. ▪ Slane sardele in inčune lahko ponudimo kot infékt infékta samostalnik moškega spola samostojno hladno začetno jed. [infékt] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE vdor povzročiteljev bolezni v organizem ali JAKOSTNO obolenje zaradi takega vdora [inčún] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [inˈʧuːn] akutni infekt | bakterijski, virusni infekt | gripozni, ednina respiratorni infekt IMENOVALNIK: inčún ▪ Po pregledu, rentgenskem slikanju pljuč in krvni RODILNIK: inčúna preiskavi je zdravnik ugotovil, da ima bolnik akutni DAJALNIK: inčúnu respiratorni infekt. TOŽILNIK: inčúna ▪ Pri virusnih infektih smo v smislu imunitete MESTNIK: pri inčúnu odporni, če smo proti posameznemu virusu ORODNIK: z inčúnom cepljeni ali pa smo bolezen preboleli. dvojina ▪ Pri obvladovanju bolnišničnih infektov, ki se IMENOVALNIK: inčúna prenašajo z bolnika na bolnika, so poleg temeljite RODILNIK: inčúnov dezinfekcije postelj pomembne tudi prostorske DAJALNIK: inčúnoma razmere. TOŽILNIK: inčúna ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri inčúnih ▪ Vsak infekt spremeni imunski sistem matere: ORODNIK: z inčúnoma razvijejo se protitelesa, ki ob dojenju z mlekom množina prehajajo na otroka. IMENOVALNIK: inčúni ▪▪▪ RODILNIK: inčúnov ▪ Suh zrak suši sluznico in povečuje možnost infektov. DAJALNIK: inčúnom ▪ Pri svojem delu se je srečevala z bolniki s TOŽILNIK: inčúne ponavljajočimi se infekti. 109 IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO pregleden slikovni prikaz povezanih, navadno [infékt] kompleksnih podatkov IPA: [iɱˈfeːkt] ▪ Infografika, ki v živo prikazuje realne cene ednina kriptovalut, omogoča hiter in enostaven pregled nad IMENOVALNIK: infékt trgom. RODILNIK: infékta ▪ Začenjamo projekt, v okviru katerega bomo DAJALNIK: inféktu mesečno analizirali kopice podatkov, ki jih bomo na TOŽILNIK: infékt spletnem portalu tudi vizualizirali v interaktivnih MESTNIK: pri inféktu infografikah. ORODNIK: z inféktom ▪ Če je infografika zanimiva, se bo bralec morda dvojina odločil še za branje besedila zraven nje. IMENOVALNIK: infékta RODILNIK: inféktov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: inféktoma JAKOSTNO TOŽILNIK: infékta [ínfográfika] MESTNIK: pri inféktih IPA: [ˈiːɱfɔˈgɾaːfika] ORODNIK: z inféktoma ednina množina IMENOVALNIK: ínfográfika IMENOVALNIK: infékti RODILNIK: ínfográfike RODILNIK: inféktov DAJALNIK: ínfográfiki DAJALNIK: inféktom TOŽILNIK: ínfográfiko TOŽILNIK: infékte MESTNIK: pri ínfográfiki MESTNIK: pri inféktih ORODNIK: z ínfográfiko ORODNIK: z infékti dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: ínfográfiki [infkt] RODILNIK: ínfográfik IPA: [iɱféːkt] DAJALNIK: ínfográfikama ednina TOŽILNIK: ínfográfiki IMENOVALNIK: infkt MESTNIK: pri ínfográfikah RODILNIK: infkta ORODNIK: z ínfográfikama DAJALNIK: infktu množina TOŽILNIK: infkt IMENOVALNIK: ínfográfike MESTNIK: pri infktu RODILNIK: ínfográfik ORODNIK: z infktom DAJALNIK: ínfográfikam dvojina TOŽILNIK: ínfográfike IMENOVALNIK: infkta MESTNIK: pri ínfográfikah RODILNIK: infktov ORODNIK: z ínfográfikami DAJALNIK: infktoma TONEMSKO TOŽILNIK: infkta [ȋnfográfika] MESTNIK: pri infktih IPA: [íːɱfgɾàːfíka] ORODNIK: z infktoma ednina množina IMENOVALNIK: ȋnfográfika IMENOVALNIK: infkti RODILNIK: ȋnfográfike RODILNIK: infktov DAJALNIK: ȋnfográfiki DAJALNIK: infktom TOŽILNIK: ȋnfográfiko TOŽILNIK: infkte MESTNIK: pri ȋnfográfiki MESTNIK: pri infktih ORODNIK: z ȋnfogrȃfiko ORODNIK: z infkti dvojina IMENOVALNIK: ȋnfográfiki IZVOR RODILNIK: ȋnfogrȃfik prevzeto prek nem. Infekt iz lat. infectus ‛okužen’ iz DAJALNIK: ȋnfográfikama ↑inficirati TOŽILNIK: ȋnfográfiki MESTNIK: pri ȋnfográfikah ínfográfika ORODNIK: z ȋnfográfikama ínfográfike samostalnik ženskega spola množina [ínfográfika] IMENOVALNIK: ȋnfográfike 110 RODILNIK: ȋnfogrȃfik ORODNIK: z inspiciéntko DAJALNIK: ȋnfográfikam dvojina TOŽILNIK: ȋnfográfike IMENOVALNIK: inspiciéntki MESTNIK: pri ȋnfográfikah RODILNIK: inspiciéntk ORODNIK: z ȋnfográfikami DAJALNIK: inspiciéntkama TOŽILNIK: inspiciéntki IZVOR MESTNIK: pri inspiciéntkah prevzeto iz angl. infographic, iz ↑info + ↑graf ORODNIK: z inspiciéntkama množina inspiciêntka IMENOVALNIK: inspiciéntke inspiciêntke tudi inspiciéntka RODILNIK: inspiciéntk inspiciéntke; tudi inšpiciêntka samostalnik ženskega spola DAJALNIK: inspiciéntkam [inspicijêntka] tudi [inspicijéntka] TOŽILNIK: inspiciéntke POMEN MESTNIK: pri inspiciéntkah strokovnjakinja, ki se ukvarja z vodenjem poteka ORODNIK: z inspiciéntkami predstave TONEMSKO ▪ Skupaj je igrala, režirala, pripravljala scene, priredbe [inspicijéntka] besedil, bila inspicientka ali šepetalka v več kot IPA: [inspiʦijːntká] 60 predstavah doma in na številnih gostovanjih. ednina ▪ V gledališkem listu je navedena kot inspicientka IMENOVALNIK: inspiciéntka predstave. RODILNIK: inspiciéntke DAJALNIK: inspiciéntki IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: inspiciéntko JAKOSTNO MESTNIK: pri inspiciéntki [inspicijêntka] ORODNIK: z inspiciȇntko tudi z inspiciéntko IPA: [inspiʦiˈjɛːntka] dvojina ednina IMENOVALNIK: inspiciéntki IMENOVALNIK: inspiciêntka RODILNIK: inspiciȇntk RODILNIK: inspiciêntke DAJALNIK: inspiciéntkama DAJALNIK: inspiciêntki TOŽILNIK: inspiciéntki TOŽILNIK: inspiciêntko MESTNIK: pri inspiciéntkah MESTNIK: pri inspiciêntki ORODNIK: z inspiciéntkama ORODNIK: z inspiciêntko množina dvojina IMENOVALNIK: inspiciéntke IMENOVALNIK: inspiciêntki RODILNIK: inspiciȇntk RODILNIK: inspiciêntk DAJALNIK: inspiciéntkam DAJALNIK: inspiciêntkama TOŽILNIK: inspiciéntke TOŽILNIK: inspiciêntki MESTNIK: pri inspiciéntkah MESTNIK: pri inspiciêntkah ORODNIK: z inspiciéntkami ORODNIK: z inspiciêntkama in množina [inspicijȇntka] IMENOVALNIK: inspiciêntke IPA: [inspiʦijːntkà] RODILNIK: inspiciêntk DAJALNIK: inspiciêntkam (tonemska dvojnica) ednina TOŽILNIK: inspiciêntke IMENOVALNIK: inspiciȇntka MESTNIK: pri inspiciêntkah RODILNIK: inspiciȇntke ORODNIK: z inspiciêntkami DAJALNIK: inspiciȇntki tudi TOŽILNIK: inspiciȇntko [inspicijéntka] MESTNIK: pri inspiciȇntki IPA: [inspiʦiˈjeːntka] ORODNIK: z inspiciȇntko dvojina ednina IMENOVALNIK: inspiciȇntki IMENOVALNIK: inspiciéntka RODILNIK: inspiciȇntk RODILNIK: inspiciéntke DAJALNIK: inspiciȇntkama DAJALNIK: inspiciéntki TOŽILNIK: inspiciȇntki TOŽILNIK: inspiciéntko MESTNIK: pri inspiciȇntkah MESTNIK: pri inspiciéntki ORODNIK: z inspiciȇntkama 111 množina ORODNIK: z inspicintkami IMENOVALNIK: inspiciȇntke RODILNIK: inspiciȇntk IZVOR DAJALNIK: inspiciȇntkam ↑inspicient TOŽILNIK: inspiciȇntke MESTNIK: pri inspiciȇntkah ORODNIK: z inspiciȇntkami instrumentál instrumentála samostalnik moškega spola [instrumentál] tudi POMEN [inspicijntka] instrumentalna glasba IPA: [inspiʦijèːntká] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Na novi plošči so se znašle Bachove Goldbergove ednina variacije, izvedene na harmoniko, valček in IMENOVALNIK: inspicintka klavirski instrumental. RODILNIK: inspicintke ▪▪▪ DAJALNIK: inspicintki ▪ V zadnjem stavku je poleg instrumentala uporabil TOŽILNIK: inspicintko tudi vokal. MESTNIK: pri inspicintki ▪ Preigravali so priredbe tujih pesmi ali ORODNIK: z inspicintko instrumentalov. dvojina IMENOVALNIK: inspicintki IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: inspicintk JAKOSTNO DAJALNIK: inspicintkama [instrumentál] TOŽILNIK: inspicintki IPA: [instɾumɛnˈtaːl] MESTNIK: pri inspicintkah ednina ORODNIK: z inspicintkama IMENOVALNIK: instrumentál množina RODILNIK: instrumentála IMENOVALNIK: inspicintke DAJALNIK: instrumentálu RODILNIK: inspicintk TOŽILNIK: instrumentál DAJALNIK: inspicintkam MESTNIK: pri instrumentálu TOŽILNIK: inspicintke ORODNIK: z instrumentálom MESTNIK: pri inspicintkah dvojina ORODNIK: z inspicintkami IMENOVALNIK: instrumentála in RODILNIK: instrumentálov [inspicijntka] DAJALNIK: instrumentáloma IPA: [inspiʦijéːntkà] TOŽILNIK: instrumentála MESTNIK: pri instrumentálih (tonemska dvojnica) ednina ORODNIK: z instrumentáloma množina IMENOVALNIK: inspicintka IMENOVALNIK: instrumentáli RODILNIK: inspicintke RODILNIK: instrumentálov DAJALNIK: inspicintki DAJALNIK: instrumentálom TOŽILNIK: inspicintko TOŽILNIK: instrumentále MESTNIK: pri inspicintki MESTNIK: pri instrumentálih ORODNIK: z inspicintko dvojina ORODNIK: z instrumentáli IMENOVALNIK: inspicintki TONEMSKO [instrumentȃl] RODILNIK: inspicintk IPA: [instɾumɛntáːl] DAJALNIK: inspicintkama ednina TOŽILNIK: inspicintki MESTNIK: pri inspicintkah IMENOVALNIK: instrumentȃl ORODNIK: z inspicintkama RODILNIK: instrumentȃla množina DAJALNIK: instrumentȃlu IMENOVALNIK: inspicintke TOŽILNIK: instrumentȃl RODILNIK: inspicintk MESTNIK: pri instrumentȃlu DAJALNIK: inspicintkam ORODNIK: z instrumentȃlom dvojina TOŽILNIK: inspicintke MESTNIK: pri inspicintkah IMENOVALNIK: instrumentȃla 112 RODILNIK: instrumentȃlov ednina DAJALNIK: instrumentȃloma IMENOVALNIK: inšpiciéntka TOŽILNIK: instrumentȃla RODILNIK: inšpiciéntke MESTNIK: pri instrumentȃlih DAJALNIK: inšpiciéntki ORODNIK: z instrumentȃloma TOŽILNIK: inšpiciéntko množina MESTNIK: pri inšpiciéntki IMENOVALNIK: instrumentȃli ORODNIK: z inšpiciéntko RODILNIK: instrumentȃlov dvojina DAJALNIK: instrumentȃlom IMENOVALNIK: inšpiciéntki TOŽILNIK: instrumentȃle RODILNIK: inšpiciéntk MESTNIK: pri instrumentȃlih DAJALNIK: inšpiciéntkama ORODNIK: z instrumentȃli TOŽILNIK: inšpiciéntki MESTNIK: pri inšpiciéntkah IZVOR ORODNIK: z inšpiciéntkama prevzeto (prek nem. in frc. instrumental) iz srlat. množina instrumentalis iz ↑instrument IMENOVALNIK: inšpiciéntke RODILNIK: inšpiciéntk inšpiciêntka DAJALNIK: inšpiciéntkam inšpiciêntke tudi inšpiciéntka TOŽILNIK: inšpiciéntke inšpiciéntke; glej inspiciêntka samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri inšpiciéntkah [inšpicijêntka] tudi [inšpicijéntka] ORODNIK: z inšpiciéntkami POMEN TONEMSKO strokovnjakinja, ki se ukvarja z vodenjem poteka [inšpicijéntka] predstave IPA: [inʃpiʦijːntká] ▪ Zaradi spora sva komunicirala preko inšpicientke: ednina »Prosim, če poveš režiserju to in to …« IMENOVALNIK: inšpiciéntka RODILNIK: inšpiciéntke IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: inšpiciéntki JAKOSTNO TOŽILNIK: inšpiciéntko [inšpicijêntka] MESTNIK: pri inšpiciéntki IPA: [inʃpiʦiˈjɛːntka] ORODNIK: z inšpiciȇntko tudi z inšpiciéntko ednina dvojina IMENOVALNIK: inšpiciêntka IMENOVALNIK: inšpiciéntki RODILNIK: inšpiciêntke RODILNIK: inšpiciȇntk DAJALNIK: inšpiciêntki DAJALNIK: inšpiciéntkama TOŽILNIK: inšpiciêntko TOŽILNIK: inšpiciéntki MESTNIK: pri inšpiciêntki MESTNIK: pri inšpiciéntkah ORODNIK: z inšpiciêntko ORODNIK: z inšpiciéntkama dvojina množina IMENOVALNIK: inšpiciêntki IMENOVALNIK: inšpiciéntke RODILNIK: inšpiciêntk RODILNIK: inšpiciȇntk DAJALNIK: inšpiciêntkama DAJALNIK: inšpiciéntkam TOŽILNIK: inšpiciêntki TOŽILNIK: inšpiciéntke MESTNIK: pri inšpiciêntkah MESTNIK: pri inšpiciéntkah ORODNIK: z inšpiciêntkama ORODNIK: z inšpiciéntkami množina in IMENOVALNIK: inšpiciêntke [inšpicijȇntka] RODILNIK: inšpiciêntk IPA: [inʃpiʦijːntkà] DAJALNIK: inšpiciêntkam (tonemska dvojnica) TOŽILNIK: inšpiciêntke ednina MESTNIK: pri inšpiciêntkah IMENOVALNIK: inšpiciȇntka ORODNIK: z inšpiciêntkami RODILNIK: inšpiciȇntke tudi DAJALNIK: inšpiciȇntki [inšpicijéntka] TOŽILNIK: inšpiciȇntko IPA: [inʃpiʦiˈjeːntka] MESTNIK: pri inšpiciȇntki ORODNIK: z inšpiciȇntko dvojina 113 IMENOVALNIK: inšpiciȇntki množina RODILNIK: inšpiciȇntk IMENOVALNIK: inšpicintke DAJALNIK: inšpiciȇntkama RODILNIK: inšpicintk TOŽILNIK: inšpiciȇntki DAJALNIK: inšpicintkam MESTNIK: pri inšpiciȇntkah TOŽILNIK: inšpicintke ORODNIK: z inšpiciȇntkama MESTNIK: pri inšpicintkah množina ORODNIK: z inšpicintkami IMENOVALNIK: inšpiciȇntke RODILNIK: inšpiciȇntk IZVOR DAJALNIK: inšpiciȇntkam ↑inšpicient TOŽILNIK: inšpiciȇntke MESTNIK: pri inšpiciȇntkah ORODNIK: z inšpiciȇntkami ivánjščica ivánjščice samostalnik ženskega spola [ivánščica] tudi POMEN [inšpicijntka] marjetici podobna travniška rastlina s cvetovi na IPA: [inʃpiʦijèːntká] daljšem steblu in nazobčanimi razdeljenimi listi; primerjaj lat. Leucanthemum ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: inšpicintka ▪ S košnjo počakajo, dokler ne odcvetijo ivanjščice. RODILNIK: inšpicintke ▪ Tik ob njem je bila velika, lepa, razcvetela DAJALNIK: inšpicintki ivanjščica. TOŽILNIK: inšpicintko ▪ Ivanjščice zrastejo do 90 cm visoko in so zelo MESTNIK: pri inšpicintki primerne za velike poletne šopke. ORODNIK: z inšpicintko ▪▪▪ dvojina ▪ Med ivanjščicami so se košatile temnomodre kadulje IMENOVALNIK: inšpicintki in čisto pri tleh stiskale še male marjetice. RODILNIK: inšpicintk ▪ Kratka trava je bila tako na gosto posuta z DAJALNIK: inšpicintkama ivanjščicami, da je bilo vsenaokrog belo in rumeno. TOŽILNIK: inšpicintki MESTNIK: pri inšpicintkah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z inšpicintkama JAKOSTNO množina [ivánščica] IMENOVALNIK: inšpicintke IPA: [iˈʋaːnʃʧiʦa] RODILNIK: inšpicintk ednina DAJALNIK: inšpicintkam IMENOVALNIK: ivánjščica TOŽILNIK: inšpicintke RODILNIK: ivánjščice MESTNIK: pri inšpicintkah DAJALNIK: ivánjščici ORODNIK: z inšpicintkami TOŽILNIK: ivánjščico in MESTNIK: pri ivánjščici [inšpicijntka] ORODNIK: z ivánjščico IPA: [inʃpiʦijéːntkà] dvojina IMENOVALNIK: ivánjščici (tonemska dvojnica) ednina RODILNIK: ivánjščic DAJALNIK: ivánjščicama IMENOVALNIK: inšpicintka TOŽILNIK: ivánjščici RODILNIK: inšpicintke MESTNIK: pri ivánjščicah DAJALNIK: inšpicintki ORODNIK: z ivánjščicama TOŽILNIK: inšpicintko množina MESTNIK: pri inšpicintki IMENOVALNIK: ivánjščice ORODNIK: z inšpicintko dvojina RODILNIK: ivánjščic DAJALNIK: ivánjščicam IMENOVALNIK: inšpicintki TOŽILNIK: ivánjščice RODILNIK: inšpicintk MESTNIK: pri ivánjščicah DAJALNIK: inšpicintkama ORODNIK: z ivánjščicami TOŽILNIK: inšpicintki TONEMSKO MESTNIK: pri inšpicintkah [ivȃnščica] ORODNIK: z inšpicintkama 114 IPA: [iʋáːnʃʧìʦa] ORODNIK: z izglágolskimi ednina ženski spol IMENOVALNIK: ivȃnjščica ednina RODILNIK: ivȃnjščice IMENOVALNIK: izglágolska DAJALNIK: ivȃnjščici RODILNIK: izglágolske TOŽILNIK: ivȃnjščico DAJALNIK: izglágolski MESTNIK: pri ivȃnjščici TOŽILNIK: izglágolsko ORODNIK: z ivȃnjščico MESTNIK: pri izglágolski dvojina ORODNIK: z izglágolsko IMENOVALNIK: ivȃnjščici dvojina RODILNIK: ivȃnjščic IMENOVALNIK: izglágolski DAJALNIK: ivȃnjščicama RODILNIK: izglágolskih TOŽILNIK: ivȃnjščici DAJALNIK: izglágolskima MESTNIK: pri ivȃnjščicah TOŽILNIK: izglágolski ORODNIK: z ivȃnjščicama MESTNIK: pri izglágolskih množina ORODNIK: z izglágolskima IMENOVALNIK: ivȃnjščice množina RODILNIK: ivȃnjščic IMENOVALNIK: izglágolske DAJALNIK: ivȃnjščicam RODILNIK: izglágolskih TOŽILNIK: ivȃnjščice DAJALNIK: izglágolskim MESTNIK: pri ivȃnjščicah TOŽILNIK: izglágolske ORODNIK: z ivȃnjščicami MESTNIK: pri izglágolskih ORODNIK: z izglágolskimi srednji spol IZVOR po svetem Ivanu, ki goduje 24. junija, ko ta rastlina ednina cveti IMENOVALNIK: izglágolsko RODILNIK: izglágolskega DAJALNIK: izglágolskemu izglágolski izglágolska izglágolsko pridevnik TOŽILNIK: izglágolsko [izglágolski] MESTNIK: pri izglágolskem ORODNIK: z izglágolskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: izglágolski [izglágolski] RODILNIK: izglágolskih IPA: [izˈglaːgɔlski] DAJALNIK: izglágolskima OSNOVNIK TOŽILNIK: izglágolski moški spol MESTNIK: pri izglágolskih ednina ORODNIK: z izglágolskima IMENOVALNIK: izglágolski množina RODILNIK: izglágolskega IMENOVALNIK: izglágolska DAJALNIK: izglágolskemu RODILNIK: izglágolskih TOŽILNIK: izglágolski DAJALNIK: izglágolskim živo izglágolskega TOŽILNIK: izglágolska MESTNIK: pri izglágolskem MESTNIK: pri izglágolskih ORODNIK: z izglágolskim ORODNIK: z izglágolskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: izglágolska [izglágolski] RODILNIK: izglágolskih IPA: [izglàːglski] DAJALNIK: izglágolskima OSNOVNIK TOŽILNIK: izglágolska moški spol MESTNIK: pri izglágolskih ednina ORODNIK: z izglágolskima IMENOVALNIK: izglágolski množina RODILNIK: izglágolskega IMENOVALNIK: izglágolski DAJALNIK: izglágolskemu RODILNIK: izglágolskih TOŽILNIK: izglágolski DAJALNIK: izglágolskim živo izglágolskega TOŽILNIK: izglágolske MESTNIK: pri izglágolskem MESTNIK: pri izglágolskih ORODNIK: z izglágolskim 115 dvojina IMENOVALNIK: izglágolska STALNE ZVEZE RODILNIK: izglágolskih DAJALNIK: izglágolskima izglagolski samostalnik TOŽILNIK: izglágolska iz jezikoslovja samostalnik, tvorjen iz glagola MESTNIK: pri izglágolskih ▪ Stavek, značilen za moderni tehnični žargon, ORODNIK: z izglágolskima vključuje pet izglagolskih samostalnikov. množina ▪ K samostalniški besedi so bili prišteti izglagolski IMENOVALNIK: izglágolski samostalniki. RODILNIK: izglágolskih DAJALNIK: izglágolskim IZVOR TOŽILNIK: izglágolske iz iz glagola MESTNIK: pri izglágolskih ORODNIK: z izglágolskimi ženski spol jàh medmet ednina POMEN IMENOVALNIK: izglágolska 1. uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo RODILNIK: izglágolske ▪ »Pri sedmih živahnih otrocih, kako vam to uspeva?« DAJALNIK: izglágolski – »Jah, tak človek sem! Me ne vrže iz tira kar vsaka TOŽILNIK: izglágolsko reč!« MESTNIK: pri izglágolski ▪ Punce zaslužimo spoštovanje in prav je tako! Ti pa ORODNIK: z izglágolsko … Jah, ti si v sramoto moški vrsti – če vprašaš mene. dvojina ▪ »V čem je prednost e-slovarjev?« – »Jah, v tem, da IMENOVALNIK: izglágolski ti ni treba listati po par palcev debeli bukvi.« RODILNIK: izglágolskih 1.1. uvaja v izjavo, ki jo ima govorec za DAJALNIK: izglágolskima splošno resnico TOŽILNIK: izglágolski ▪ Jah MESTNIK: pri izglágolskih , kjer je veliko ljudi, je tudi veliko umazanije. ▪ Jah, več kot je stvari, več težav se lahko porodi. ORODNIK: z izglágolskima množina ▪ Jah, no … samemu sebi se je najtežje smejati. IMENOVALNIK: izglágolske 2. izraža govorčevo oklevanje pred izjavo RODILNIK: izglágolskih ▪ Jah, po naravi sem malo kolerik, rad izbruhnem … DAJALNIK: izglágolskim ▪ Kaj pa je zate neuspeh? Jah, to je pa relativno. TOŽILNIK: izglágolske MESTNIK: pri izglágolskih IZVOR ORODNIK: z izglágolskimi ↑ja srednji spol ednina jàj IMENOVALNIK: izglágolsko in jáj medmet RODILNIK: izglágolskega POMEN DAJALNIK: izglágolskemu izraža, da govorec nad kom negoduje TOŽILNIK: izglágolsko ▪ Seveda on tega ne vidi. Jaj, pa saj on ničesar ne MESTNIK: pri izglágolskem vidi. ORODNIK: z izglágolskim ▪ Jaj, upam, da je ne bodo nikoli izvolili za dvojina predsednico. IMENOVALNIK: izglágolski ▪ Jaj, tale človeški primerek je očitno narejen precej RODILNIK: izglágolskih ponesrečeno. DAJALNIK: izglágolskima TOŽILNIK: izglágolski IZVOR MESTNIK: pri izglágolskih iz ↑ajaj ORODNIK: z izglágolskima množina jástog jástoga samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: izglágolska [jástok jástoga] RODILNIK: izglágolskih P DAJALNIK: izglágolskim OMEN TOŽILNIK: izglágolska 1. velik morski rak modrikaste barve z dolgimi MESTNIK: pri izglágolskih tipalkami, valjastim telesom in dolgim repom; ORODNIK: z izglágolskimi primerjaj lat. Homarus gammarus 116 ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z jástogoma živ jastog množina ▪ Prvič v življenju sem videl živega jastoga, IMENOVALNIK: jástogi božansko lepega in okretnega v svojem naravnem RODILNIK: jástogov elementu. DAJALNIK: jástogom ▪ Tam se skriva ogromen jastog, vendar meni ni TOŽILNIK: jástoge bilo namenjeno, da bi ga našel. MESTNIK: pri jástogih ⏵ priredna zveza ORODNIK: z jástogi jastog in rarog TONEMSKO ▪ Najbolj znani morski raki so jastogi in rarogi ter [jȃstok jȃstoga] kozice in škampi. IPA: [jáːstk jáːstga] ▪ Jastoge in rakovice lovijo z vršami. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: jȃstog ▪ Starost jastoga se ocenjuje po njegovi rasti. RODILNIK: jȃstoga ▪ Ribiči lovijo jastoge, večje od 25 centimetrov. DAJALNIK: jȃstogu 1.1. ta žival kot hrana, jed TOŽILNIK: jȃstoga ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri jȃstogu jesti jastoga | pripraviti jastoga | privoščiti si ORODNIK: z jȃstogom jastoga dvojina ▪ Jedla sta jastoga v eni najprestižnejših IMENOVALNIK: jȃstoga restavracij v mestu. RODILNIK: jȃstogov ▪ Pripravili so poširanega jastoga s svežo DAJALNIK: jȃstogoma sezonsko zelenjavo in riževimi rezanci. TOŽILNIK: jȃstoga ▪ Prvič v življenju si je privoščil jastoga. MESTNIK: pri jȃstogih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z jȃstogoma kuhan, svež jastog množina ▪ Kuhanega jastoga še vročega prerežemo na IMENOVALNIK: jȃstogi pol. RODILNIK: jȃstogov ▪ Kak turist si bo zagotovo zaželel mečarice na DAJALNIK: jȃstogom žaru ali pa svežega jastoga. TOŽILNIK: jȃstoge ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri jȃstogih meso jastoga ORODNIK: z jȃstogi ▪ Odstranite temno črevo in meso jastoga solite. IZVOR ▪▪▪ prevzeto prek hrv. jȁstōg iz neke roman. predloge < ▪ V restavraciji vam postrežejo z otoškim jastogom lat. astacus, to iz gr. astakós, ostakós < ide. in jagnjetino. * h ▪ Rezanci z jastogom so bili najboljša jed tistega 2osth2kó- ‛koščena (žival)’ iz ↑kost popoldneva. jebêmti in jebémti; in jebênti medmet IZGOVOR IN OBLIKE [jebêmti] in [jebémti] JAKOSTNO POMEN [jástok jástoga] 1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, IPA: [ˈjaːstɔk ˈjaːstɔga] v zadregi ednina ▪ Šele čez čas se nama posveti: o jebemti, na IMENOVALNIK: jástog mobitelu imava slovenski čas! Zamujava torej debele RODILNIK: jástoga tri ure! DAJALNIK: jástogu ▪ Ma, jebemti, si požrla vso norost sveta?! TOŽILNIK: jástoga ▪ Pogledam na uro, jebemti, kmalu bo šest, zdaj pa MESTNIK: pri jástogu moram pohiteti. ORODNIK: z jástogom 2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev dvojina izjave, zlasti ob odobravanju IMENOVALNIK: jástoga ▪ Preživel boš, jebemti, preživel boš. RODILNIK: jástogov ▪ Črna, visoka, jebemti, lepa punca je bila. DAJALNIK: jástogoma ▪ Vsako sekundo štejem, jebemti, vsako sekundo. TOŽILNIK: jástoga MESTNIK: pri jástogih 117 IZGOVOR IN OBLIKE 2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev JAKOSTNO izjave, zlasti ob odobravanju [jebêmti] ▪ Kdo, jebenti, bi jo sploh mogel sovražiti? IPA: [jɛˈbɛːmti] ▪ Da sta kupila tisto stanovanje! Jebenti, kako se in [jebémti] vama je pa to posrečilo?! IPA: [jɛˈbeːmti] 2.1. vulgarno izraža, da govorec čustveno TONEMSKO podkrepi resničnost svoje izjave [jebȇmti] ▪ Ničesar nisem zagrešila! Nedolžna sem, jebenti! IPA: [jɛbːmtì] in IZGOVOR IN OBLIKE [jebmti] JAKOSTNO IPA: [jɛbéːmtì] [jebênti] IPA: [jɛˈbɛːnti] in F [jebénti] RAZEOLOGIJA IPA: [jɛˈbeːnti] Jebemti boga! TONEMSKO [jebȇnti] vulgarno Jebenti boga! IPA: [jɛbːntì] vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, in razburjen [jebnti] ▪ Vdrl sem v lopo, da vzamem viski. Kar žarel sem od IPA: [jɛbéːntì] razburjenja. Jebemti boga! Si misliš, da sem pozabil na čokoladne mrvice! ▪ Jaz sem tisti nahrbtnik še vedno imel, jebenti boga, FRAZEOLOGIJA in kaj potem, če ga nisem nikoli več uporabljal. Jebemti boga! Jebemti mater! vulgarno Jebenti boga! vulgarno Jebenti mater! vulgarno Jebem ti mater! vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, razburjen vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, ▪ Vdrl sem v lopo, da vzamem viski. Kar žarel sem od razburjen razburjenja. Jebemti boga! Si misliš, da sem pozabil ▪ Včeraj je v menjalnico stopil mlad moški, v roki je na čokoladne mrvice! držal pištolo in jo nameril v uslužbenko, rekoč: ▪ Jaz sem tisti nahrbtnik še vedno imel, jebenti boga, »Jebemti mater, daj denar!« in kaj potem, če ga nisem nikoli več uporabljal. ▪ Kaj blebeta? Jebenti mater, ne morem ga več poslušati. Jebemti mater! ▪ Skozi odprto okno sem slišal, da mi je moški v avtu vulgarno Jebenti mater! za mano zaklical: »Kaj čakaš, jebem ti mater!« vulgarno Jebem ti mater! vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, IZVOR iz jebem ti razburjen ▪ Včeraj je v menjalnico stopil mlad moški, v roki je držal pištolo in jo nameril v uslužbenko, rekoč: jebênti in jebénti; in jebêmti medmet »Jebemti mater, daj denar!« [jebênti] in [jebénti] ▪ Kaj blebeta? Jebenti mater, ne morem ga več POMEN poslušati. 1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, ▪ Skozi odprto okno sem slišal, da mi je moški v avtu v zadregi za mano zaklical: »Kaj čakaš, jebem ti mater!« ▪ Jebenti, človek, zakaj sprašuješ, kako živimo? Ali ni očitno? IZVOR ▪ »Saj zato sem te pa svaril, jebenti!« se je komaj še ↑jebemti zadržal, da me ni klofutnil. ▪ Jebenti, moj ključ ne odpira. Vedno so težave z jêbiga vrati. medmet [jêbiga] 118 POMEN IZGOVOR IN OBLIKE vulgarno izraža, da je govorec sprijaznjen z JAKOSTNO neprijetno situacijo [jegúlja] ▪ Tako pač je in nimamo več kaj spremeniti, jebiga. IPA: [jɛˈguːlja] ▪ Tak si, kakršnega se kažeš, jebiga. Kako naj te ednina drugače ocenim? IMENOVALNIK: jegúlja ▪ Poletje je, jebiga, saj veš ... poleti se zna človeku RODILNIK: jegúlje utrgati. DAJALNIK: jegúlji TOŽILNIK: jegúljo IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri jegúlji JAKOSTNO ORODNIK: z jegúljo [jêbiga] dvojina IPA: [ˈjɛːbiga] IMENOVALNIK: jegúlji TONEMSKO RODILNIK: jegúlj [jȇbiga] DAJALNIK: jegúljama IPA: [jːbìga] TOŽILNIK: jegúlji MESTNIK: pri jegúljah IZVOR ORODNIK: z jegúljama prevzeto iz hrv., srb. jèbiga, vendar tudi v množina slovenščini občuteno kot sklop iz pogovornega IMENOVALNIK: jegúlje velelnika ednine glagola ↑jebati + tožilnika zaimka RODILNIK: jegúlj on DAJALNIK: jegúljam TOŽILNIK: jegúlje jegúlja MESTNIK: pri jegúljah jegúlje samostalnik ženskega spola ORODNIK: z jegúljami [jegúlja] TONEMSKO POMEN [jegúlja] 1. kači podobna sladkovodna riba z zraslimi IPA: [jɛgùːljá] plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat. Anguil idae ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: jegúlja ▪ Jegulja živi izmenoma v morju in rekah. RODILNIK: jegúlje ▪ Jegulje se hranijo z rakci, polžki, manjšimi ribami DAJALNIK: jegúlji in tudi žabami. TOŽILNIK: jegúljo ▪ V Sargaškem morju se drstijo jegulje iz evropskih MESTNIK: pri jegúlji rek in rek vzhodnega dela Severne Amerike. ORODNIK: z jegȗljo ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina ▪ Ne vemo, kolikšne so populacije jegulj v naših IMENOVALNIK: jegúlji vodah. RODILNIK: jegȗlj ▪▪▪ DAJALNIK: jegúljama ▪ Odrasle jegulje živijo v evropskih sladkovodnih TOŽILNIK: jegúlji vodotokih in jezerih. MESTNIK: pri jegúljah ▪ Prehod iz sladke vode v morsko in obratno zmore le ORODNIK: z jegúljama nekaj vrst, npr. losos in jegulja. množina 1.1. meso te živali kot hrana, jed IMENOVALNIK: jegúlje ▪ Očiščeno jeguljo zrežemo na 8 centimetrov dolge RODILNIK: jegȗlj kose. DAJALNIK: jegúljam ▪ Posebna specialiteta je dimljena jegulja. TOŽILNIK: jegúlje 2. MESTNIK: pri jegúljah slabšalno kdor je neodkrit, se izmika ali se mu to pripisuje ORODNIK: z jegúljami ▪ Take jegulje bodo splavale po svojih poteh, za ostale pa jim ni mar, samo da bodo oni lahko lagodno STALNE ZVEZE živeli. ▪ Vse te jegulje, ki mirno izigravajo vse po vrsti, lepo električna jegulja pustimo pri miru. iz zoologije jegulji podobna velika sladkovodna riba, ▪ Priliznjene jegulje, samo da se lepo sliši, kakšne ki živi v Južni Ameriki in proizvaja električno učinke tako govorjenje ima, pa ni važno. napetost za lov in orientacijo; primerjaj lat. Electrophorus electricus 119 ▪ Mlade električne jegulje se hranijo z nevretenčarji, ▪ Rak jelševec je morda dobil ime po jelševju, odrasle pa večinoma z ribami, ki jih, preden jih značilnem obvodnem zarastju naših potokov in pojedo, omrtvijo. rek. ▪ Med sladkovodnimi vrstami rib ustvarjajo ▪▪▪ najmočnejše razelektritve amazonske električne ▪ V nekaterih stranskih potokih so živeli jelševci, jegulje. drugod so bili najpogostejši koščaki. ▪ Električna jegulja lahko udari z napetostjo do ▪ Jelševec in koščak sta za akvarij prevelika. 600 voltov, kar je dovolj, da ubije druge ribe in dodobra strese človeka. 1.1. ta rak kot hrana, jed ▪ Jelševec je potočni rak prvovrstne kakovosti. Ima F zelo okusno meso. RAZEOLOGIJA spolzek kot jegulja IZGOVOR IN OBLIKE zelo spolzek; zelo izmuzljiv JAKOSTNO [jéševəc] in [jélševəc] ▪ Vrv sem polil z vodo, da je spolzka kot jegulja. ▪ Ko smo svobodni, z nami nihče več ne more IPA: [ˈjeːʃɛʋəʦ] in [ˈjeːlʃɛʋəʦ] manipulirati. Smo spolzki kot jegulja. ednina IMENOVALNIK: jélševec zvijati se kot jegulja RODILNIK: jélševca spretno, okretno se gibati, premikati; spretno se DAJALNIK: jélševcu izmikati, izogibati komu ali čemu TOŽILNIK: jélševca MESTNIK: pri jélševcu ▪ Otrok je otrpnil v stričevem naročju. Nato se je začel zvijati kot jegulja ORODNIK: z jélševcem . dvojina ▪ Med odgovori se je predsednik vlade večinoma zvijal kot jegulja in odgovarjal, da je bil namen tem IMENOVALNIK: jélševca sredstvom določen že v prejšnji vladi. RODILNIK: jélševcev DAJALNIK: jélševcema TOŽILNIK: jélševca IZVOR MESTNIK: pri jélševcih prevzeto iz neke dalmat. roman. predloge, sorodne z ORODNIK: z jélševcema it. anguilla < lat. anguilla, prvotno ‛kačica’, iz množina anguis ‛kača’ IMENOVALNIK: jélševci RODILNIK: jélševcev jèjhata in jêjhata medmet DAJALNIK: jélševcem P TOŽILNIK: jélševce OMEN MESTNIK: pri jélševcih tudi ponovljeno, starinsko izraža, da govorec česa ne odobrava, kaj obžaluje, negoduje ORODNIK: z jélševci ▪ Jejhata, kakšen pa si? TONEMSKO [jševəc] ▪ in [jlševəc] »Jejhata, preveč moke sem dala ...« je potarnala babica, ko je s prsti preskušala košček testa. IPA: [jèːʃʋəʦ] in [jèːlʃʋəʦ] ▪ Jejhata, jejhata, kaj vse bomo še doživeli! ednina IMENOVALNIK: jlševec RODILNIK: jlševca IZVOR pod vplivom ↑jej iz starejše jehata iz jeha, morda DAJALNIK: jlševcu TOŽILNIK: jlševca prevzeto iz nem. (o) jeh iz ↑jezus MESTNIK: pri jlševcu ORODNIK: z jlševcem jélševec jélševca samostalnik moškega spola dvojina [jéševəc] in [jélševəc] IMENOVALNIK: jlševca P RODILNIK: jlševcev tudi jlševcev OMEN 1. DAJALNIK: jlševcema iz zoologije večji sladkovodni rak s krepkim trupom in velikimi kleščami, ki koplje rove v bregove TOŽILNIK: jlševca vodotokov MESTNIK: pri jlševcih tudi pri jlševcih ; primerjaj lat. Astacus astacus ⏵ ORODNIK: z jlševcema sam. beseda + sam. beseda množina rak jelševec IMENOVALNIK: jlševci ▪ Voda jezera je zelo čista, kar dokazuje veliko RODILNIK: jlševcev tudi jlševcev rakov jelševcev. DAJALNIK: jlševcem 120 TOŽILNIK: jlševce DAJALNIK: jesétrom MESTNIK: pri jlševcih tudi pri jlševcih TOŽILNIK: jesétre ORODNIK: z jlševci tudi z jlševci MESTNIK: pri jesétrih ORODNIK: z jesétri IZVOR TONEMSKO ↑jelša [jestər] IPA: [jɛsèːtɾ] jeséter ednina jesétra samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: jester [jesétər] RODILNIK: jestra POMEN DAJALNIK: jestru 1. večja riba s podolgovatim trupom in glavo s TOŽILNIK: jestra koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih MESTNIK: pri jestru vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae ORODNIK: z jestrom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina ikra jesetra | reja jesetra | vrsta jesetra IMENOVALNIK: jestra ▪ Ribič z obrežja Kaspijskega jezera je ob čiščenju RODILNIK: jestrov tudi jestrov rib zagotavljal, da so ikre jesetra izredno okusne, DAJALNIK: jestroma osvežilne in hranljive. TOŽILNIK: jestra ▪ Delta Donave je mesto, kamor nekatere vrste MESTNIK: pri jestrih tudi pri jestrih jesetrov migrirajo iz Črnega morja na drstenje. ORODNIK: z jestroma ▪ V Romuniji se pojavljajo novi investitorji, ki množina verjamejo v rejo jesetrov za pridobivanje kaviarja. IMENOVALNIK: jestri ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: jestrov tudi jestrov jeseter živi KJE DAJALNIK: jestrom ▪ Jesetri živijo v morju in sladkih vodah severne TOŽILNIK: jestre poloble. MESTNIK: pri jestrih tudi pri jestrih ▪▪▪ ORODNIK: z jestri tudi z jestri ▪ Z zakonom so prepovedali lov na jesetre in pridobivanje črnega kaviarja. IZVOR ▪ Kečiga, jeseter in beluga so pomembni predvsem prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. zaradi kaviarja. * jesetrъ < ide. * h2ak'etro-, iz * h2ak'- ‛oster’ zaradi 1.1. ta žival kot hrana, jed ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ▪ Sinoči je večerjal izbrane jedi, kot sta jeseter v ribe hladni zelenjavni omaki in začinjena porova pita. jéž I jéža samostalnik moškega spola ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO [jéš jéža] [jesétər] POMEN IPA: [jɛˈseːtəɾ] 1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi ednina nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in IMENOVALNIK: jeséter se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. RODILNIK: jesétra Erinaceinae DAJALNIK: jesétru ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: jesétra najti ježa MESTNIK: pri jesétru ▪ Otroci so na cesti našli odraslega ježa in ga ORODNIK: z jesétrom prinesli na naš vrt. dvojina ▪ Žal ježa vidimo največkrat povoženega na cesti, IMENOVALNIK: jesétra zato je kljub svoji pogostosti ogrožena vrsta. RODILNIK: jesétrov ⏵ priredna zveza DAJALNIK: jesétroma jež in lisica TOŽILNIK: jesétra ▪ Krastačji strup varuje krastačo pred plenilci, kot MESTNIK: pri jesétrih sta jež in lisica. ORODNIK: z jesétroma ▪ Rovka, krt in jež so žužkojedi. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: jesétri ▪ Tudi jež se pogosto zateče k našemu ribniku. RODILNIK: jesétrov 121 ▪ Uredimo gnezdišča za ptiče, majhen ribnik za žabe množina in krastače ali pa naložimo kup suhljadi, v kateri bo IMENOVALNIK: jži našel zavetišče jež. RODILNIK: jžev tudi jžev 2. žival s kroglastim telesom in številnimi DAJALNIK: jžem premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; TOŽILNIK: jže primerjaj lat. Echinoidea; SIN.: ježek, morski jež, iz zoologije MESTNIK: pri jžih tudi pri jžih morski ježek ORODNIK: z jži tudi z jži ⏵ glag. + na + sam. beseda v tožilniku in stopiti na ježa [jš jža] ▪ Mali je stopil na ježa in kriči. IPA: [jéːʃ jéːʒà] 3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za (tonemska dvojnica) rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator ednina ▪ Kultivator z ježi in valjem je primeren za kakovostno IMENOVALNIK: jž obdelavo vseh vrst zemlje. RODILNIK: jža DAJALNIK: jžu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: jža JAKOSTNO MESTNIK: pri jžu [jéš jéža] ORODNIK: z jžem IPA: [jeːʃ ˈjeːʒa] dvojina ednina IMENOVALNIK: jža IMENOVALNIK: jéž RODILNIK: jžev RODILNIK: jéža DAJALNIK: jžema DAJALNIK: jéžu TOŽILNIK: jža TOŽILNIK: jéža MESTNIK: pri jžih MESTNIK: pri jéžu ORODNIK: z jžema ORODNIK: z jéžem množina dvojina IMENOVALNIK: jži IMENOVALNIK: jéža RODILNIK: jžev RODILNIK: jéžev DAJALNIK: jžem DAJALNIK: jéžema TOŽILNIK: jže TOŽILNIK: jéža MESTNIK: pri jžih MESTNIK: pri jéžih ORODNIK: z jži ORODNIK: z jéžema množina STALNE ZVEZE IMENOVALNIK: jéži RODILNIK: jéžev beloprsi jež DAJALNIK: jéžem iz zoologije jež z belo liso na prsih, ki živi v vzhodni TOŽILNIK: jéže Evropi in jugozahodni Aziji; primerjaj lat. Erinaceus MESTNIK: pri jéžih concolor ORODNIK: z jéži ▪ Beloprsi jež je gozdna žival, vendar pogosto zaide TONEMSKO [ na vrtove. jš jža] ▪ Med sesalci najdemo v sadovnjaku predstavnika iz IPA: [jèːʃ jèːʒá] družine ježev, to je beloprsega ježa. ednina IMENOVALNIK: jž morski jež RODILNIK: jža žival s kroglastim telesom in številnimi DAJALNIK: jžu premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; TOŽILNIK: jža primerjaj lat. Echinoidea; SIN.: jež, ježek, iz zoologije morski ježek MESTNIK: pri jžu ▪ Preden stopite v morje, se le prepričajte, da ne ORODNIK: z jžem boste takoj stopili na kakšnega morskega ježa ali se dvojina srečali z meduzo. IMENOVALNIK: jža ▪ Nemalokrat se zgodi, da na urgenco pride turist, ki RODILNIK: jžev tudi jžev je stopil na morskega ježa. DAJALNIK: jžema ▪ Najpogostejši pripadniki morskega sveta so morski TOŽILNIK: jža jež, klapavica, ostriga, brizgač in mali morski pajek. MESTNIK: pri jžih tudi pri jžih ORODNIK: z jžema 122 FRAZEOLOGIJA IMENOVALNIK: jéževi RODILNIK: jéževih jebati ježa DAJALNIK: jéževim vulgarno biti deležen česa neprijetnega, TOŽILNIK: jéževe nezaželenega MESTNIK: pri jéževih ▪ »Zdaj veš, oba sva v isti godlji, če naju ujamejo, ORODNIK: z jéževimi bova jebala ježa. Zato te ponovno sprašujem, ali veš, ženski spol kam pelje ta pot?« ednina IMENOVALNIK: jéževa BESEDOTVORJE RODILNIK: jéževe ženski spol: ježevka DAJALNIK: jéževi manjšalnica: ježek TOŽILNIK: jéževo MESTNIK: pri jéževi IZVOR ORODNIK: z jéževo = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < dvojina pslov. * ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < IMENOVALNIK: jéževi ide. * h RODILNIK: jéževih 1eg'ho-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. * h DAJALNIK: jéževima 1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ TOŽILNIK: jéževi MESTNIK: pri jéževih ORODNIK: z jéževima jéžev jéževa jéževo pridevnik množina [jéže jéževa jéževo] IMENOVALNIK: jéževe POMEN RODILNIK: jéževih 1. ki je v zvezi z ježem 1., ježi 1. DAJALNIK: jéževim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: jéževe ježeva koža | ježeve bodice MESTNIK: pri jéževih ▪ Odpadki iz kuhinje so ježeva priljubljena hrana. ORODNIK: z jéževimi ▪ Ježevka je lesen kij, ki ima na koncu prave srednji spol ježeve bodice. ednina IMENOVALNIK: jéževo 1.1. ki spominja na ježa 1. ali je tak kot pri RODILNIK: jéževega ježu 1. DAJALNIK: jéževemu ▪ K stojnici je ljudi v trgovskem centru vabil v TOŽILNIK: jéževo simpatičnem ježevem kostumu. MESTNIK: pri jéževem ORODNIK: z jéževim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: jéževi [jéže jéževa jéževo] RODILNIK: jéževih IPA: [ˈjeːʒɛ ˈjeːʒɛʋa ˈjeːʒɛʋɔ] DAJALNIK: jéževima OSNOVNIK TOŽILNIK: jéževi moški spol MESTNIK: pri jéževih ednina ORODNIK: z jéževima IMENOVALNIK: jéžev množina RODILNIK: jéževega IMENOVALNIK: jéževa DAJALNIK: jéževemu RODILNIK: jéževih TOŽILNIK: jéžev DAJALNIK: jéževim živo jéževega TOŽILNIK: jéževa MESTNIK: pri jéževem MESTNIK: pri jéževih ORODNIK: z jéževim ORODNIK: z jéževimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: jéževa [jže jževa jževo] RODILNIK: jéževih IPA: [jèːʒ jèːʒʋa jèːʒʋɔ] DAJALNIK: jéževima OSNOVNIK TOŽILNIK: jéževa moški spol MESTNIK: pri jéževih ednina ORODNIK: z jéževima IMENOVALNIK: jžev množina RODILNIK: jževega 123 DAJALNIK: jževemu RODILNIK: jževih TOŽILNIK: jžev DAJALNIK: jževim živo jževega TOŽILNIK: jževa MESTNIK: pri jževem MESTNIK: pri jževih ORODNIK: z jževim ORODNIK: z jževimi dvojina in IMENOVALNIK: jževa [jže jževa jževo] RODILNIK: jževih IPA: [jéːʒ jéːʒʋa jéːʒʋɔ] DAJALNIK: jževima (tonemska dvojnica) TOŽILNIK: jževa OSNOVNIK MESTNIK: pri jževih moški spol ORODNIK: z jževima ednina množina IMENOVALNIK: jžev IMENOVALNIK: jževi RODILNIK: jževega RODILNIK: jževih DAJALNIK: jževemu DAJALNIK: jževim TOŽILNIK: jžev TOŽILNIK: jževe živo jževega MESTNIK: pri jževih MESTNIK: pri jževem ORODNIK: z jževimi ORODNIK: z jževim ženski spol ednina dvojina IMENOVALNIK: jževa IMENOVALNIK: jževa RODILNIK: jževih RODILNIK: jževe DAJALNIK: jževima DAJALNIK: jževi TOŽILNIK: jževa TOŽILNIK: jževo MESTNIK: pri jževih MESTNIK: pri jževi ORODNIK: z jževima ORODNIK: z jževo dvojina množina IMENOVALNIK: jževi IMENOVALNIK: jževi RODILNIK: jževih RODILNIK: jževih DAJALNIK: jževim DAJALNIK: jževima TOŽILNIK: jževe TOŽILNIK: jževi MESTNIK: pri jževih MESTNIK: pri jževih ORODNIK: z jževimi ORODNIK: z jževima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: jževe IMENOVALNIK: jževa RODILNIK: jževih RODILNIK: jževe DAJALNIK: jževim DAJALNIK: jževi TOŽILNIK: jževe TOŽILNIK: jževo MESTNIK: pri jževih MESTNIK: pri jževi ORODNIK: z jževimi ORODNIK: z jževo srednji spol ednina dvojina IMENOVALNIK: jževi IMENOVALNIK: jževo RODILNIK: jževih RODILNIK: jževega DAJALNIK: jževima DAJALNIK: jževemu TOŽILNIK: jževi TOŽILNIK: jževo MESTNIK: pri jževih MESTNIK: pri jževem ORODNIK: z jževima ORODNIK: z jževim dvojina množina IMENOVALNIK: jževe IMENOVALNIK: jževi RODILNIK: jževih RODILNIK: jževih DAJALNIK: jževim DAJALNIK: jževima TOŽILNIK: jževe TOŽILNIK: jževi MESTNIK: pri jževih MESTNIK: pri jževih ORODNIK: z jževimi ORODNIK: z jževima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: jževa IMENOVALNIK: jževo 124 RODILNIK: jževega RODILNIK: ježíce DAJALNIK: jževemu DAJALNIK: ježíci TOŽILNIK: jževo TOŽILNIK: ježíco MESTNIK: pri jževem MESTNIK: pri ježíci ORODNIK: z jževim ORODNIK: z ježíco dvojina dvojina IMENOVALNIK: jževi IMENOVALNIK: ježíci RODILNIK: jževih RODILNIK: ježíc DAJALNIK: jževima DAJALNIK: ježícama TOŽILNIK: jževi TOŽILNIK: ježíci MESTNIK: pri jževih MESTNIK: pri ježícah ORODNIK: z jževima ORODNIK: z ježícama množina množina IMENOVALNIK: jževa IMENOVALNIK: ježíce RODILNIK: jževih RODILNIK: ježíc DAJALNIK: jževim DAJALNIK: ježícam TOŽILNIK: jževa TOŽILNIK: ježíce MESTNIK: pri jževih MESTNIK: pri ježícah ORODNIK: z jževimi ORODNIK: z ježícami TONEMSKO FRAZEOLOGIJA [ježíca] IPA: [jɛʒìːʦá] muka ježeva ednina navadno v množini kar povzroča dolgotrajne težave, IMENOVALNIK: ježíca neprijetnosti, trpljenje RODILNIK: ježíce ▪ Po vseh mukah ježevih smo le dobili organizacijo EP DAJALNIK: ježíci v košarki. TOŽILNIK: ježíco ▪ Mestni avtobusni promet je muka ježeva. MESTNIK: pri ježíci ORODNIK: z ježȋco IZVOR dvojina ↑jež IMENOVALNIK: ježíci RODILNIK: ježȋc ježíca DAJALNIK: ježícama ježíce samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: ježíci [ježíca] MESTNIK: pri ježícah POMEN ORODNIK: z ježícama bodičasta lupina okoli plodu, zlasti kostanja, žira množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: ježíce kostanjeva ježica RODILNIK: ježȋc ▪ V nasadih ali na skritih prostorih v gozdu lahko DAJALNIK: ježícam nagrabite zrele ježice na kup in pustite, da se TOŽILNIK: ježíce odprejo. MESTNIK: pri ježícah ▪ Zelo ostro pika v podplate, najtežji je prvi del ORODNIK: z ježícami poti, kjer so same koprive, pa trnje in kostanjeve ježice. IZVOR ▪▪▪ ↑jež ▪ Plodovi marona so debelejši in slajši, vendar je rodnost drevesa manjša, v ježici pa sta navadno dva plodova, s kožico, ki je dobro ločljiva od jedra. jód jóda samostalnik moškega spola ▪ V mladih letih smo z veseljem nabirali ježice divjega [jót jóda] kostanja. POMEN 1. element sivo črne barve in kovinskega sijaja, IZGOVOR IN OBLIKE kemijski element [I] JAKOSTNO ⏵ [ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ježíca] (KAKŠNA) količina joda | pomanjkanje joda | IPA: [jɛˈʒiːʦa] raztopina joda | vir joda ednina IMENOVALNIK: ježíca 125 ▪ Kako s hrano v organizem vnesemo dovolj velike MESTNIK: pri jdih količine joda? ORODNIK: z jdoma ▪ Približno ena milijarda ljudi na Zemlji živi na množina področjih, kjer je prisotno pomanjkanje joda. IMENOVALNIK: jdi ▪ Mleko in meso sta pomembna vira joda v RODILNIK: jdov prehrani. DAJALNIK: jdom ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: jde radioaktivni jod MESTNIK: pri jdih ▪ Po zdravljenju z radioaktivnim jodom ščitnica ORODNIK: z jdi lahko deluje normalno, najpogosteje pa se tako zmanjša, da izloča premalo ščitničnih hormonov. ▪ Operirana sem bila pred dvema letoma, potem IZVOR prevzeto prek nem. Jod iz frc. iode, iz gr. ioeidḗs so me zdravili še z radioaktivnim jodom. 2. ‛vijoličast’ po vijoličasti barvi jodovih kristalov, iz jodova tinktura íon ‛vijolica’ + eĩdos ‛oblika, zunanjost, prikaz, ▪ Na mesto pika položite rezino čebule ali razkužite s misel, stanje’ kremo z jodom. IZGOVOR IN OBLIKE jódov jódova jódovo pridevnik JAKOSTNO [jódo jódova jódovo] [jót jóda] POMEN IPA: [ˈjoːt ˈjoːda] 1. ki je v zvezi z jodom 1. ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: jód jodova raztopina, sol, spojina RODILNIK: jóda ▪ Konjem so sanitarni inšpektorji razkužili noge z DAJALNIK: jódu jodovo raztopino in nas spustili naprej. TOŽILNIK: jód ▪ Tri tedne je nosila mavčno oblogo, nato longeto, MESTNIK: pri jódu kopala je nogo v jodovi soli, a kljub temu je ORODNIK: z jódom gleženj čedalje bolj zatekal. dvojina 1.1. ki je iz joda 1. ali vsebuje jod 1. IMENOVALNIK: jóda ⏵ RODILNIK: jódov prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: jódoma jodova tableta, tinktura TOŽILNIK: jóda ▪ Rak na ščitnici nastane zaradi kopičenja radioaktivnega joda 131, to pa je mogoče MESTNIK: pri jódih preprečiti z jodovimi tabletami. ORODNIK: z jódoma množina ▪ Za silo mu očisti rane, jih razkuži z jodovo tinkturo in obveže. IMENOVALNIK: jódi RODILNIK: jódov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: jódom JAKOSTNO TOŽILNIK: jóde [jódo jódova jódovo] MESTNIK: pri jódih IPA: [ˈjoːdɔ ˈjoːdɔʋa ˈjoːdɔʋɔ] ORODNIK: z jódi OSNOVNIK TONEMSKO [jt jda] moški spol ednina IPA: [jóːt jóːdà] IMENOVALNIK: jódov ednina RODILNIK: jódovega IMENOVALNIK: jd DAJALNIK: jódovemu RODILNIK: jda TOŽILNIK: jódov DAJALNIK: jdu živo jódovega TOŽILNIK: jd MESTNIK: pri jódovem MESTNIK: pri jdu ORODNIK: z jódovim ORODNIK: z jdom dvojina dvojina IMENOVALNIK: jódova IMENOVALNIK: jda RODILNIK: jódovih RODILNIK: jdov DAJALNIK: jódovima DAJALNIK: jdoma TOŽILNIK: jódova TOŽILNIK: jda MESTNIK: pri jódovih 126 ORODNIK: z jódovima IMENOVALNIK: jdov množina RODILNIK: jdovega IMENOVALNIK: jódovi DAJALNIK: jdovemu RODILNIK: jódovih TOŽILNIK: jdov DAJALNIK: jódovim živo jdovega TOŽILNIK: jódove MESTNIK: pri jdovem MESTNIK: pri jódovih ORODNIK: z jdovim ORODNIK: z jódovimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: jdova ednina RODILNIK: jdovih IMENOVALNIK: jódova DAJALNIK: jdovima RODILNIK: jódove TOŽILNIK: jdova DAJALNIK: jódovi MESTNIK: pri jdovih TOŽILNIK: jódovo ORODNIK: z jdovima MESTNIK: pri jódovi množina ORODNIK: z jódovo IMENOVALNIK: jdovi dvojina RODILNIK: jdovih IMENOVALNIK: jódovi DAJALNIK: jdovim RODILNIK: jódovih TOŽILNIK: jdove DAJALNIK: jódovima MESTNIK: pri jdovih TOŽILNIK: jódovi ORODNIK: z jdovimi MESTNIK: pri jódovih ženski spol ORODNIK: z jódovima ednina množina IMENOVALNIK: jdova IMENOVALNIK: jódove RODILNIK: jdove RODILNIK: jódovih DAJALNIK: jdovi DAJALNIK: jódovim TOŽILNIK: jdovo TOŽILNIK: jódove MESTNIK: pri jdovi MESTNIK: pri jódovih ORODNIK: z jdovo ORODNIK: z jódovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: jdovi ednina RODILNIK: jdovih IMENOVALNIK: jódovo DAJALNIK: jdovima RODILNIK: jódovega TOŽILNIK: jdovi DAJALNIK: jódovemu MESTNIK: pri jdovih TOŽILNIK: jódovo ORODNIK: z jdovima MESTNIK: pri jódovem množina ORODNIK: z jódovim IMENOVALNIK: jdove dvojina RODILNIK: jdovih IMENOVALNIK: jódovi DAJALNIK: jdovim RODILNIK: jódovih TOŽILNIK: jdove DAJALNIK: jódovima MESTNIK: pri jdovih TOŽILNIK: jódovi ORODNIK: z jdovimi MESTNIK: pri jódovih srednji spol ORODNIK: z jódovima ednina množina IMENOVALNIK: jdovo IMENOVALNIK: jódova RODILNIK: jdovega RODILNIK: jódovih DAJALNIK: jdovemu DAJALNIK: jódovim TOŽILNIK: jdovo TOŽILNIK: jódova MESTNIK: pri jdovem MESTNIK: pri jódovih ORODNIK: z jdovim ORODNIK: z jódovimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: jdovi [jdo jdova jdovo] RODILNIK: jdovih IPA: [jóːd jóːdʋa jóːdʋɔ] DAJALNIK: jdovima OSNOVNIK TOŽILNIK: jdovi moški spol MESTNIK: pri jdovih ednina ORODNIK: z jdovima 127 množina ▪ Joooj, spominjam se, da mi je mama dala denar za IMENOVALNIK: jdova malico, jaz pa sem kupil sprej in si na zeleno pobarval RODILNIK: jdovih lase. DAJALNIK: jdovim 7. kot samostalnik, neformalno, ekspresivno izraz neprijetnega TOŽILNIK: jdova presenečenja, zaskrbljenosti MESTNIK: pri jdovih ▪ Ker je nekaj dni prej močno snežilo, proga za ORODNIK: z jdovimi sankanje ni bila ledena. Vseeno pa je bila plast snega trda, zbita in sanke so letele kot namazane. Ženski IZVOR »juj« in »joj« jih nista upočasnila. ↑jod FRAZEOLOGIJA jòj in jôj in jój medmet da je joj POMEN izraža, poudarja visoko stopnjo česa; izraža, 1. tudi s ponovljeno črko o izraža, da je govorec poudarja, da kaj nastopa v veliki meri, z veliko vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje intenzivnostjo ▪ »Joj, kako me skrbi,« je bila mama na robu joka. ▪ Tako je radovedna, da je joj, gotovo ima kaj za ▪ »Joj, eden krvavi,« so vzkliknili, ko so ugledali rdečo bregom. sled na snežno belem kožuhu. ▪ Po svetu se danes klati toliko nepridipravov, da je ▪ Joj, sem bila jezna. Kako si upa reči, naj se ne joj. zapletem v težave? ▪ Ne vem, kaj sem vam storil, toda dobro bi bilo, če bi ▪ Jooj, kaj je že toliko ura? zakopali bojno sekiro, sicer vas bom zares začel 1.1. navadno podvojeno izraža, da govorec komu kaj sekirati, da bo joj. očita ▪ Zagnala je tak »halo«, da je bilo joj. Poklicala me je ▪ Joj, joj, prisluškovati ni lepo! po telefonu in ozmerjala, da sem nesposobna, da sem ▪ Joj, joj, to, kar počnete v teh dneh, vam pa res se ji preko otroka želela maščevati. ni v čast. ▪ Če bi vztrajal še dve leti, bi tolkli po meni, da bi bilo 2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj joj. ▪ Joj, oprosti, res ne vem, kaj mi je bilo, da sem pozabil nate. sicer bo joj ▪ Joj, kako dolgčas je pri nas, ko nimamo nobenega izraža govorčevo svarilo, grožnjo, da bo kaj otroka! nastopilo v veliki meri, z veliko intenzivnostjo ▪ Joj, spet bo morala žrtvovati svojo tedensko ▪ »Tu bodi in miruj, sicer bo joj!« mu je požugala z žepnino! dvignjenim kazalcem. 3. izraža, da se govorec prestraši ▪ Joj, kako si me prestrašila! Joj prejoj! ▪ Joj, sem se ustrašil, da je res kaj takšnega naredil, izraža, da govorec kaj ocenjuje kot vznemirljivo, ko ga ni bilo od nikoder. zaskrbljujoče; izraža govorčevo močno 4. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, vznemirjenost; izraža, da govorec čuti močno spozna kaj telesno bolečino ▪ Joj, da ne pozabim, pristavi mama s čisto navadnim ▪ Joj prejoj, kako me boli zob! glasom. Nekaj sva ti kupila. ▪ Tekla sta, kolikor so jima dale moči, in kar naenkrat ▪ Joj, saj je vendar že čas za kosilo. Vam lahko pred je tik nad njima švignilo: »Vuuuššš!« »Joj prejoj!« je tem ponudim kozarec šampanjca? vzkliknila. »Kaj je bilo to?« ▪ »Joj, saj tam je pa dedek!« je nenadoma veselo ▪ Partnerja ste spustili blizu svojemu srcu in vam je na vzkliknil. vaši poti tesen spremljevalec in prijatelj. Vendar pa, 5. tudi s ponovljeno črko o izraža, da govorec čuti telesno joj prejoj, kdo zmoti idilični svet? bolečino ▪ Ne more nekaj varovati zdravja, če ga hkrati ogroža! ▪ Boli, joj, kako me boli! Joj prejoj! Kar nekaj pišete, ste pa polovični ▪ As, zdaj me spet stiska, as, as, boli, joj, peče me v poznavalci kadilstva in cigaret. prsih. ▪ Jooj, boli! IZVOR 6. tudi s ponovljeno črko o izraža močno čustveno kakor hrv., srb. jȏj, češ. joj verjetno iz podkrepitev izjave (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje ▪ Joj, sem danes vesel. ▪ Joj, dedi, to je res lepo. ▪ Joj, kako je bil oče hud. 128 jòjmene in jôjmene tudi jójmene medmet IMENOVALNIK: julijánski POMEN RODILNIK: julijánskega 1. izraža, da je govorec vznemirjen, česa ne DAJALNIK: julijánskemu odobrava, kaj obžaluje, negoduje TOŽILNIK: julijánski živo julijánskega ▪ Jojmene, opisovanje in ocenjevanje takih iger je Tantalova muka! MESTNIK: pri julijánskem ▪ Jojmene, to niso možakarji, to so šakali. ORODNIK: z julijánskim ▪ Vsak dan sem bila lačna po štiri ndvajset ur. dvojina Jojmene, zajtrk in večerja – malce cikorijeve kave pa IMENOVALNIK: julijánska žemlja! RODILNIK: julijánskih DAJALNIK: julijánskima 1.1. izraža, da je govorca strah, je zaskrbljen TOŽILNIK: julijánska nad prihodnostjo, se pritožuje nad usodo MESTNIK: pri julijánskih ▪ »O, jojmene!« je zavrisnil v strahu. »Medved me ORODNIK: z julijánskima bo – jojmene, medved me bo ...« množina ▪ Jojmene, kaj bo z menoj? IMENOVALNIK: julijánski ▪ »Jojmene, kako sem nesrečna!« je stokala. RODILNIK: julijánskih DAJALNIK: julijánskim IZVOR TOŽILNIK: julijánske prevzeto in pod vplivom ↑joj prenarejeno iz nem. MESTNIK: pri julijánskih ojemine, to pa iz srlat. o Jesu Domine ‛o gospod ORODNIK: z julijánskimi Jezus’ ženski spol ednina júhuhú IMENOVALNIK: julijánska in jùhuhú in júhuhu medmet RODILNIK: julijánske POMEN DAJALNIK: julijánski 1. posnema glas pri vriskanju TOŽILNIK: julijánsko ▪ »Juhuhu!« sta zavriskala fanta in se spustila na MESTNIK: pri julijánski sneg. ORODNIK: z julijánsko ▪ »Juhuhu!« je zavrisnil Drejček. dvojina 2. izraža, da je govorec vesel, navdušen IMENOVALNIK: julijánski ▪ Juhuhu, kako smo veseli! RODILNIK: julijánskih ▪ Juhuhu, počitnice so tu! DAJALNIK: julijánskima ▪ Juhuhu, gremo na plažo! TOŽILNIK: julijánski 3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko MESTNIK: pri julijánskih ▪ Razveselil sem se ga kot hladne vode sredi julijske ORODNIK: z julijánskima pripeke, saj ga nisem videl že juhuhu let. množina ▪ No, pa je naslov prvaka spet tam, kjer mora biti in IMENOVALNIK: julijánske kjer bo ostal naslednjih juhuhu let. RODILNIK: julijánskih 3.1. DAJALNIK: julijánskim kot prislov, ekspresivno zelo TOŽILNIK: julijánske ▪ S tem se odpre juhuhu zapleteno pravno vprašanje. MESTNIK: pri julijánskih ORODNIK: z julijánskimi srednji spol IZVOR ednina prevzeto iz nem. juhuhu iz ↑juhu IMENOVALNIK: julijánsko RODILNIK: julijánskega julijánski julijánska julijánsko DAJALNIK: julijánskemu pridevnik [julijánski] TOŽILNIK: julijánsko MESTNIK: pri julijánskem ORODNIK: z julijánskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO [ IMENOVALNIK: julijánski julijánski] RODILNIK: julijánskih IPA: [juliˈjaːnski] DAJALNIK: julijánskima OSNOVNIK TOŽILNIK: julijánski moški spol ednina MESTNIK: pri julijánskih ORODNIK: z julijánskima 129 množina IMENOVALNIK: julijȃnsko IMENOVALNIK: julijánska RODILNIK: julijȃnskega RODILNIK: julijánskih DAJALNIK: julijȃnskemu DAJALNIK: julijánskim TOŽILNIK: julijȃnsko TOŽILNIK: julijánska MESTNIK: pri julijȃnskem MESTNIK: pri julijánskih ORODNIK: z julijȃnskim ORODNIK: z julijánskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: julijȃnski [julijȃnski] RODILNIK: julijȃnskih IPA: [julijáːnskì] DAJALNIK: julijȃnskima OSNOVNIK TOŽILNIK: julijȃnski moški spol MESTNIK: pri julijȃnskih ednina ORODNIK: z julijȃnskima IMENOVALNIK: julijȃnski množina RODILNIK: julijȃnskega IMENOVALNIK: julijȃnska DAJALNIK: julijȃnskemu RODILNIK: julijȃnskih TOŽILNIK: julijȃnski DAJALNIK: julijȃnskim živo julijȃnskega TOŽILNIK: julijȃnska MESTNIK: pri julijȃnskem MESTNIK: pri julijȃnskih ORODNIK: z julijȃnskim ORODNIK: z julijȃnskimi dvojina IMENOVALNIK: julijȃnska STALNE ZVEZE RODILNIK: julijȃnskih DAJALNIK: julijȃnskima julijanski koledar TOŽILNIK: julijȃnska koledar, po katerem leto obsega 365 dni, leta, MESTNIK: pri julijȃnskih deljiva s številom 4, pa 366 dni ORODNIK: z julijȃnskima ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina julijanski koledar velja | julijanski koledar zaostaja IMENOVALNIK: julijȃnski za ČIM RODILNIK: julijȃnskih ▪ Julijanski koledar za gregorijanskim zaostaja DAJALNIK: julijȃnskim 13 dni. TOŽILNIK: julijȃnske ▪ Ko je veljal še julijanski koledar, je sv. Gregor MESTNIK: pri julijȃnskih godoval natančno na dan začetka pomladi. ORODNIK: z julijȃnskimi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ženski spol ednina uporabljati julijanski koledar ▪ Obredij ob velikem petku se udeležujejo tudi IMENOVALNIK: julijȃnska pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski RODILNIK: julijȃnske koledar, saj velika noč pri katoličanih, DAJALNIK: julijȃnski evangeličanih in pravoslavnih kristjanih letos TOŽILNIK: julijȃnsko sovpade. MESTNIK: pri julijȃnski ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku ORODNIK: z julijȃnsko praznovati dvojina KAJ po julijanskem koledarju | ravnati se po julijanskem koledarju IMENOVALNIK: julijȃnski ▪ Ker so po starem julijanskem koledarju RODILNIK: julijȃnskih praznovali sv. Vida okoli kresa, so dejali, da je na DAJALNIK: julijȃnskima njegov god dan najdaljši in noč najkrajša. TOŽILNIK: julijȃnski ▪ Po julijanskem koledarju se ravnajo srbska, ruska MESTNIK: pri julijȃnskih in gruzijska pravoslavna cerkev ter patriarhije v ORODNIK: z julijȃnskima Jeruzalemu, Aleksandriji in Antiohiji. množina IMENOVALNIK: julijȃnske IZVOR RODILNIK: julijȃnskih po rimskem politiku in vojskovodji Gaju Juliju DAJALNIK: julijȃnskim Cezarju (100–44 pr. n. št.), ki je dal pobudo za TOŽILNIK: julijȃnske uvedbo tega koledarja MESTNIK: pri julijȃnskih ORODNIK: z julijȃnskimi srednji spol júnčji júnčja júnčje pridevnik ednina [júnčji] 130 POMEN MESTNIK: pri júnčjih ki je v zvezi z junci 1. ali gojenjem juncev 1. ORODNIK: z júnčjimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda srednji spol junčje meso ednina ▪ Junčje meso zrežemo na kocke. IMENOVALNIK: júnčje ▪▪▪ RODILNIK: júnčjega ▪ Telečje meso se od govejega in junčjega razlikuje DAJALNIK: júnčjemu predvsem po tem, da je mnogo svetlejše, rožnate TOŽILNIK: júnčje barve in nežnih mišičnih vlaken. MESTNIK: pri júnčjem ORODNIK: z júnčjim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: júnčji [júnčji] RODILNIK: júnčjih IPA: [ˈjuːnʧji] DAJALNIK: júnčjima OSNOVNIK TOŽILNIK: júnčji moški spol MESTNIK: pri júnčjih ednina ORODNIK: z júnčjima IMENOVALNIK: júnčji množina RODILNIK: júnčjega IMENOVALNIK: júnčja DAJALNIK: júnčjemu RODILNIK: júnčjih TOŽILNIK: júnčji DAJALNIK: júnčjim živo júnčjega TOŽILNIK: júnčja MESTNIK: pri júnčjem MESTNIK: pri júnčjih ORODNIK: z júnčjim ORODNIK: z júnčjimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: júnčja [júnčji] RODILNIK: júnčjih IPA: [jùːnʧjí] DAJALNIK: júnčjima OSNOVNIK TOŽILNIK: júnčja moški spol MESTNIK: pri júnčjih ednina ORODNIK: z júnčjima IMENOVALNIK: júnčji množina RODILNIK: júnčjega IMENOVALNIK: júnčji DAJALNIK: júnčjemu RODILNIK: júnčjih TOŽILNIK: júnčji DAJALNIK: júnčjim živo júnčjega TOŽILNIK: júnčje MESTNIK: pri júnčjem MESTNIK: pri júnčjih ORODNIK: z júnčjim ORODNIK: z júnčjimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: júnčja ednina RODILNIK: júnčjih IMENOVALNIK: júnčja DAJALNIK: júnčjima RODILNIK: júnčje TOŽILNIK: júnčja DAJALNIK: júnčji MESTNIK: pri júnčjih TOŽILNIK: júnčjo ORODNIK: z júnčjima MESTNIK: pri júnčji množina ORODNIK: z júnčjo IMENOVALNIK: júnčji dvojina RODILNIK: júnčjih IMENOVALNIK: júnčji DAJALNIK: júnčjim RODILNIK: júnčjih TOŽILNIK: júnčje DAJALNIK: júnčjima MESTNIK: pri júnčjih TOŽILNIK: júnčji ORODNIK: z júnčjimi MESTNIK: pri júnčjih ženski spol ORODNIK: z júnčjima ednina množina IMENOVALNIK: júnčja IMENOVALNIK: júnčje RODILNIK: júnčje RODILNIK: júnčjih DAJALNIK: júnčji DAJALNIK: júnčjim TOŽILNIK: júnčjo TOŽILNIK: júnčje MESTNIK: pri júnčji 131 ORODNIK: z júnčjo ORODNIK: z jȗnčjima dvojina množina IMENOVALNIK: júnčji IMENOVALNIK: jȗnčji RODILNIK: júnčjih RODILNIK: jȗnčjih DAJALNIK: júnčjima DAJALNIK: jȗnčjim TOŽILNIK: júnčji TOŽILNIK: jȗnčje MESTNIK: pri júnčjih MESTNIK: pri jȗnčjih ORODNIK: z júnčjima ORODNIK: z jȗnčjimi množina ženski spol IMENOVALNIK: júnčje ednina RODILNIK: júnčjih IMENOVALNIK: jȗnčja DAJALNIK: júnčjim RODILNIK: jȗnčje TOŽILNIK: júnčje DAJALNIK: jȗnčji MESTNIK: pri júnčjih TOŽILNIK: jȗnčjo ORODNIK: z júnčjimi MESTNIK: pri jȗnčji srednji spol ORODNIK: z jȗnčjo ednina dvojina IMENOVALNIK: júnčje IMENOVALNIK: jȗnčji RODILNIK: júnčjega RODILNIK: jȗnčjih DAJALNIK: júnčjemu DAJALNIK: jȗnčjima TOŽILNIK: júnčje TOŽILNIK: jȗnčji MESTNIK: pri júnčjem MESTNIK: pri jȗnčjih ORODNIK: z júnčjim ORODNIK: z jȗnčjima dvojina množina IMENOVALNIK: júnčji IMENOVALNIK: jȗnčje RODILNIK: júnčjih RODILNIK: jȗnčjih DAJALNIK: júnčjima DAJALNIK: jȗnčjim TOŽILNIK: júnčji TOŽILNIK: jȗnčje MESTNIK: pri júnčjih MESTNIK: pri jȗnčjih ORODNIK: z júnčjima ORODNIK: z jȗnčjimi množina srednji spol IMENOVALNIK: júnčja ednina RODILNIK: júnčjih IMENOVALNIK: jȗnčje DAJALNIK: júnčjim RODILNIK: jȗnčjega TOŽILNIK: júnčja DAJALNIK: jȗnčjemu MESTNIK: pri júnčjih TOŽILNIK: jȗnčje ORODNIK: z júnčjimi MESTNIK: pri jȗnčjem in ORODNIK: z jȗnčjim [jȗnčji] dvojina IPA: [júːnʧjì] IMENOVALNIK: jȗnčji RODILNIK: jȗnčjih (tonemska dvojnica) DAJALNIK: jȗnčjima OSNOVNIK moški spol TOŽILNIK: jȗnčji ednina MESTNIK: pri jȗnčjih IMENOVALNIK: jȗnčji ORODNIK: z jȗnčjima množina RODILNIK: jȗnčjega IMENOVALNIK: jȗnčja DAJALNIK: jȗnčjemu RODILNIK: jȗnčjih TOŽILNIK: jȗnčji živo jȗnčjega DAJALNIK: jȗnčjim MESTNIK: pri jȗnčjem TOŽILNIK: jȗnčja ORODNIK: z jȗnčjim MESTNIK: pri jȗnčjih dvojina ORODNIK: z jȗnčjimi IMENOVALNIK: jȗnčja RODILNIK: jȗnčjih IZVOR DAJALNIK: jȗnčjima ↑junec TOŽILNIK: jȗnčja MESTNIK: pri jȗnčjih 132 júnec júnca samostalnik moškega spola IPA: [jùːnʦ] [júnəc] ednina POMEN IMENOVALNIK: júnec 1. mlad samec goveda RODILNIK: júnca ▪ Junci, ki jih pri določeni teži začnemo intenzivno DAJALNIK: júncu krmiti s koruzo, prej pa so bili drugače krmljeni, zelo TOŽILNIK: júnca hitro pridobivajo na teži. MESTNIK: pri júncu ▪ Prodam dva junca, stara 1,5 leta. ORODNIK: z júncem dvojina 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SIN.: junetina IMENOVALNIK: júnca ▪ Recept za junca z rižem in pinjolami je RODILNIK: júncev tudi jȗncev enostaven, kosilo pa odlično. DAJALNIK: júncema ▪ Mlad junec je zelo kvalitetno meso. TOŽILNIK: júnca 1.2. mlad skopljen goveji samec MESTNIK: pri júncih tudi pri jȗncih ▪ Redijo dve kravi, vola, junca in prašiče. ORODNIK: z júncema ▪ Tisto pomlad je bilo že zgodaj kopno in junca množina smo posojali naokoli. IMENOVALNIK: júnci 2. ekspresivno močan fant z veliko življenjske moči, RODILNIK: júncev tudi jȗncev navadno razposajen, nepremišljen, nedorasel DAJALNIK: júncem ▪ Predpostavka, da so vozniki motorjev najstniški TOŽILNIK: júnce junci, je zgrešena. MESTNIK: pri júncih tudi pri jȗncih ▪ Junci so se povzpeli na kabine razstavljenih tankov ORODNIK: z júnci tudi z jȗnci in oklepnikov ter se glasno pretvarjali, da streljajo na namišljene tarče. IZVOR 2.1. = stcslov. junьcь, hrv., srb. júnac, strus. unьcь, ekspresivno moški slovaš. junec < pslov. * junьcь ‛mlad vol ali bik’ iz ▪ Starih juncev se ne da spremeniti, njihovega * junъ ‛mlad’ = litov. jáunas, latv. jaûns iz ide. razmišljanja. ▪ Nastop je nam, starim juncem, obudil občutke * h2a-u- ‛življenje, življenjski čas, življenjska moč’, izpred dvajsetih let. tako kot stind. yúvan-, lat. iuvenis nem. jung, angl. young IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO junétina junétine samostalnik ženskega spola [júnəc] [junétina] IPA: [ˈjuːnəʦ] POMEN ednina meso mladega goveda; SIN.: junec IMENOVALNIK: júnec ▪ Svinjino in junetino narežemo na 2 cm velike kocke. RODILNIK: júnca ▪ Irska prehrana temelji na mesnih jedeh, od DAJALNIK: júncu govedine in junetine do svinjine. TOŽILNIK: júnca MESTNIK: pri júncu IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z júncem JAKOSTNO dvojina [junétina] IMENOVALNIK: júnca IPA: [juˈneːtina] RODILNIK: júncev ednina DAJALNIK: júncema IMENOVALNIK: junétina TOŽILNIK: júnca RODILNIK: junétine MESTNIK: pri júncih DAJALNIK: junétini ORODNIK: z júncema TOŽILNIK: junétino množina MESTNIK: pri junétini IMENOVALNIK: júnci ORODNIK: z junétino RODILNIK: júncev dvojina DAJALNIK: júncem IMENOVALNIK: junétini TOŽILNIK: júnce RODILNIK: junétin MESTNIK: pri júncih DAJALNIK: junétinama ORODNIK: z júnci TOŽILNIK: junétini TONEMSKO [júnəc] MESTNIK: pri junétinah 133 ORODNIK: z junétinama IZVOR množina prevzeto iz nlat. K, simbola za element ↑kalij IMENOVALNIK: junétine RODILNIK: junétin kálij kálija samostalnik moškega spola DAJALNIK: junétinam TOŽILNIK: junétine [káli] MESTNIK: pri junétinah POMEN ORODNIK: z junétinami zelo mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka TONEMSKO kovina srebrno bele barve, kemijski element [K] [juntina] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [junéːtìna] izguba, izločanje, vnos kalija | količina, ednina koncentracija, pomanjkanje, vsebnost kalija | vir IMENOVALNIK: juntina kalija RODILNIK: juntine ▪ Nekatere rastline potrebujejo večje količine DAJALNIK: juntini kalija, druge večje količine fosforja, tretje pa so TOŽILNIK: juntino zelo velike porabnice dušika. MESTNIK: pri juntini ▪ Rododendron dobro uspeva v zemlji z veliko ORODNIK: z juntino vsebnostjo kalija in magnezija. dvojina ▪ Diuretiki lahko včasih povzročijo čezmerno izgubo IMENOVALNIK: juntini kalija. ⏵ RODILNIK: juntin števnik + količinski sam. + sam. beseda v DAJALNIK: juntinama rodilniku TOŽILNIK: juntini n kg, mg, miligramov kalija ▪ Povprečna banana, težka 10 do 12 dekagramov, MESTNIK: pri juntinah vsebuje 451 mg kalija. ORODNIK: z juntinama množina ▪ Deset dekagramov kruha vsebuje manj kot sto miligramov kalija. IMENOVALNIK: juntine ⏵ količinski prisl. + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: juntin več, veliko kalija DAJALNIK: juntinam ▪ Krompir vsebuje skoraj dvakrat več kalija kot riž. TOŽILNIK: juntine ▪ Lubenica ima veliko kalija, zato pospešuje MESTNIK: pri juntinah izločanje vode iz organizma. ORODNIK: z juntinami ⏵ priredna zveza kalij in fosfor, kalij in kalcij, kalij in magnezij, kalij IZVOR in natrij iz june, glej ↑junec ▪ Blitva vsebuje precej vitaminov, kalij in fosfor. ▪ Bolnik ima lahko v krvi nizke vrednosti proteinov, K1 simbol kalcija, kalija ali natrija. P ▪▪▪ OMEN simbol za enoto ▪ Laboratorijska preiskava je pokazala, da sem kelvin slabokrven in da mi hudo primanjkuje kalija. ▪ Povprečna temperatura vesolja je 2,7 K. ▪ Človeško oko je precej občutljivo na spremembe I temperature barve v razponu med 3000 in 6000 K. ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO [káli] IZVOR IPA: [ˈkaːli] prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ednina ↑kelvin IMENOVALNIK: kálij RODILNIK: kálija K2 simbol DAJALNIK: káliju POMEN TOŽILNIK: kálij simbol za kemijski element kalij MESTNIK: pri káliju ▪ Osnovna analiza tal nam pove količino fosforja (P) in ORODNIK: s kálijem kalija (K), reakcijo tal ali pH in odstotek humusa. dvojina ▪ Alkohole lahko pretvorimo v soli tudi pri reakciji s IMENOVALNIK: kálija kovinami, kot so Li, Na, K, Mg. RODILNIK: kálijev DAJALNIK: kálijema TOŽILNIK: kálija 134 MESTNIK: pri kálijih ▪ Kamilica kali na svetlobi, zato setve ne smemo ORODNIK: s kálijema pokriti z zemljo. množina 1.1. cvetovi te rastline IMENOVALNIK: káliji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: kálijev čaj kamilice | eterično olje, izvleček kamilice DAJALNIK: kálijem ▪ Eterično olje kamilice pomirja in blaži jezo ter TOŽILNIK: kálije razdražljivost. MESTNIK: pri kálijih ▪ Naribani ingver zavrite v pol decilitra vode, ORODNIK: s káliji odstavite, počakajte pet minut in tekočino TONEMSKO [káli] dodajte čaju kamilice. ▪ Izvleček kamilic uravnava vlažnost kože in ji IPA: [kàːlí] vrača potrebno mehkobo. ednina ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: kálij čaj, pripravek iz kamilice | obkladek iz kamilice RODILNIK: kálija ▪ Proti nespečnosti ali nemiru priporočajo čaj iz DAJALNIK: káliju kamilice ali baldrijana. TOŽILNIK: kálij ▪ Pripravke iz kamilice uporabljamo tudi MESTNIK: pri káliju zunanje, predvsem zaradi razkuževalnega ORODNIK: s kálijem učinka. dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: kálija ▪ Kamilice lahko sušimo v sušilnicah na lesah v RODILNIK: kálijev tudi kȃlijev tanki plasti in pri temperaturi zraka med 40 in DAJALNIK: kálijema 45 stopinj C. TOŽILNIK: kálija 1.2. zdravilni pripravek iz te rastline MESTNIK: pri kálijih tudi pri kȃlijih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s kálijema množina kamilica deluje KAKO | kamilica pomaga, pomirja ▪ Kamilica pomirja in lajša prebavo. IMENOVALNIK: káliji ▪ Kamilice delujejo na dihalno sluznico RODILNIK: kálijev tudi kȃlijev protivnetno in pomirjujoče. DAJALNIK: kálijem ▪▪▪ TOŽILNIK: kálije ▪ Kamilice ob želodčnih težavah niso priporočljive, MESTNIK: pri kálijih tudi pri kȃlijih saj povečajo izločanje želodčne kisline. ORODNIK: s káliji tudi s kȃliji ▪ Včasih se klistira z blagimi kamilicami, ponavadi pa z mlačno vodo. IZVOR prevzeto prek nem. Kali, Kalium, frc. kali iz nlat. IZGOVOR IN OBLIKE kalium, iz arab. 'al ḳalī ‛pepelika, kalijev karbonat’, JAKOSTNO iz ḳala ‛cvreti, peči’ [kamílica] IPA: [kaˈmiːliʦa] kamílica kamílice samostalnik ženskega spola ednina [kamílica] IMENOVALNIK: kamílica P RODILNIK: kamílice OMEN 1. zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi DAJALNIK: kamílici TOŽILNIK: kamílico cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na MESTNIK: pri kamílici tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. Chamomil a ORODNIK: s kamílico recutita; SIN.: navadna kamilica, iz botanike prava kamilica dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: kamílici cvet kamilice RODILNIK: kamílic ▪ Čaj iz cvetov kamilice je primeren za blaženje DAJALNIK: kamílicama prebavnih motenj, ki nas lahko neprijetno TOŽILNIK: kamílici presenetijo na dopustu. MESTNIK: pri kamílicah ▪▪▪ ORODNIK: s kamílicama ▪ Kamilica je enoletna rastlina, ki doseže višino od množina 40 do 60 cm, in če pri nabiranju ne potrgamo vseh IMENOVALNIK: kamílice cvetov, se pozneje spet zaseje sama. RODILNIK: kamílic DAJALNIK: kamílicam 135 TOŽILNIK: kamílice navadna kamilica MESTNIK: pri kamílicah zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi ORODNIK: s kamílicami cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na TONEMSKO tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. Chamomil a [kamílica] recutita; SIN.: kamilica, iz botanike prava kamilica IPA: [kamìːlíʦa] ▪ Navadno kamilico posejemo ob gredicah kapusnic. ednina ▪ Če na njivah prevladujejo njivska vijolica, pasja in IMENOVALNIK: kamílica navadna kamilica, imamo opravka z manj ali bolj RODILNIK: kamílice kislimi tlemi, saj ti pleveli dobro rastejo na tleh s kislo DAJALNIK: kamílici reakcijo. TOŽILNIK: kamílico MESTNIK: pri kamílici pasja kamilica ORODNIK: s kamȋlico kamilica z belimi ali rumenimi cvetovi, navadno dvojina okrasna; primerjaj lat. Anthemis IMENOVALNIK: kamílici ▪ Močno podobna pravi kamilici je pasja kamilica, le RODILNIK: kamȋlic njenih zdravilnih lastnosti nima. DAJALNIK: kamílicama ▪ Množica marjetičastih socvetij okrasne pasje TOŽILNIK: kamílici kamilice je še zlasti privlačna, kadar so rastline v MESTNIK: pri kamílicah cvetličnih posodah. ORODNIK: s kamílicama množina prava kamilica IMENOVALNIK: kamílice iz botanike zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi RODILNIK: kamȋlic belimi cvetovi z rumenim središčem in deljenimi DAJALNIK: kamílicam listi na tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. TOŽILNIK: kamílice Chamomil a recutita; SIN.: kamilica, navadna kamilica MESTNIK: pri kamílicah ▪ Prava kamilica raste po vsej Sloveniji. ORODNIK: s kamílicami ▪ Pravo kamilico spoznate po votlem cvetišču. in [kamȋlica] IPA: [kamíːlìʦa] rimska kamilica iz botanike okrasna kamilica nižje rasti s srebrno (tonemska dvojnica) belimi cvetovi; primerjaj lat. Anthemis nobilis ednina ▪ Rimska kamilica raste v južni in zahodni Evropi ob IMENOVALNIK: kamȋlica poteh, opuščenih vinogradih, na veliko pa jo gojimo v RODILNIK: kamȋlice nasadih in tudi po vrtovih. DAJALNIK: kamȋlici ▪ Rimsko kamilico lahko po cvetenju odrežete s TOŽILNIK: kamȋlico kosilnico. MESTNIK: pri kamȋlici ORODNIK: s kamȋlico IZVOR dvojina prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in IMENOVALNIK: kamȋlici lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na RODILNIK: kamȋlic zemlji’ + mlon ‛jabolko’ DAJALNIK: kamȋlicama TOŽILNIK: kamȋlici kanónfúter MESTNIK: pri kamȋlicah kanónfútra samostalnik moškega spola ORODNIK: s kamȋlicama [kanónfútər] množina POMEN IMENOVALNIK: kamȋlice 1. neformalno vojaki, poslani v boj, v katerem bodo RODILNIK: kamȋlic zelo verjetno umrli DAJALNIK: kamȋlicam ▪ Država je protipravno rekrutirala fante v vojsko in TOŽILNIK: kamȋlice jih uporabljala za kanonfuter. MESTNIK: pri kamȋlicah ▪ Nesrečniki so bili vaba ali kanonfuter, medtem ko so ORODNIK: s kamȋlicami močnejše sile, ki naj bi odvrnile napad, razporedili v drugo vrsto. STALNE ZVEZE 2. neformalno kdor je postavljen v situacijo, v kateri bo zelo verjetno doživel poraz, neuspeh, utrpel škodo 136 ▪ Samostojni podjetniki in majhna podjetja so zgolj (tonemska dvojnica) kanonfuter. Lahko razvijejo pomembne inovacije, a ednina do trga pridejo le, če jih inkorporirajo multinacionalke. IMENOVALNIK: kannfȗter ▪ Na zadnjih 10 skakalcev se zelo pazi, ostali pa smo RODILNIK: kannfȗtra kanonfuter. DAJALNIK: kannfȗtru TOŽILNIK: kannfȗter IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kannfȗtru JAKOSTNO ORODNIK: s kannfȗtrom [kanónfútər] dvojina IPA: [kaˈnoːnˈfuːtəɾ] IMENOVALNIK: kannfȗtra ednina RODILNIK: kannfȗtrov IMENOVALNIK: kanónfúter DAJALNIK: kannfȗtroma RODILNIK: kanónfútra TOŽILNIK: kannfȗtra DAJALNIK: kanónfútru MESTNIK: pri kannfȗtrih TOŽILNIK: kanónfúter ORODNIK: s kannfȗtroma MESTNIK: pri kanónfútru množina ORODNIK: s kanónfútrom IMENOVALNIK: kannfȗtri dvojina RODILNIK: kannfȗtrov IMENOVALNIK: kanónfútra DAJALNIK: kannfȗtrom RODILNIK: kanónfútrov TOŽILNIK: kannfȗtre DAJALNIK: kanónfútroma MESTNIK: pri kannfȗtrih TOŽILNIK: kanónfútra ORODNIK: s kannfȗtri MESTNIK: pri kanónfútrih ORODNIK: s kanónfútroma IZVOR množina prevzeto iz nem. Kanonnenfutter ‛topovska hrana’, IMENOVALNIK: kanónfútri iz ↑kanon + Futter ‛hrana’ RODILNIK: kanónfútrov DAJALNIK: kanónfútrom kantáta kantáte TOŽILNIK: kanónfútre samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri kanónfútrih [kantáta] ORODNIK: s kanónfútri POMEN TONEMSKO iz glasbene umetnosti večdelna vokalno-instrumentalna [kannfútər] skladba za soliste, zbor in skupino IPA: [kanóːnfùːtɾ] instrumentalistov ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kannfúter Bachova, Orffova kantata RODILNIK: kannfútra ▪ Zbor Philharmonia Choris iz Londona je s solisti DAJALNIK: kannfútru in ansamblom izvedel Orffovo kantato Carmina TOŽILNIK: kannfúter Burana. MESTNIK: pri kannfútru ▪ Leta 1994 sta začela ambiciozen projekt ORODNIK: s kannfútrom snemanja celotnega opusa Bachovih posvetnih in dvojina cerkvenih kantat. IMENOVALNIK: kannfútra ▪ Ansambel bo poustvaril italijanske kantate s RODILNIK: kannfútrov tudi kannfȗtrov konca 17. in začetka 18. stoletja. DAJALNIK: kannfútroma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: kannfútra izvesti kantato | napisati kantato MESTNIK: pri kannfútrih tudi pri kannfȗtrih ▪ V Frankfurtu so leta 1937 premierno izvedli ORODNIK: s kannfútroma kantato Carmina Burana nemškega skladatelja množina Carla Orffa. IMENOVALNIK: kannfútri ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: kannfútrov tudi kannfȗtrov kantata za soliste in KAJ, zbor in KAJ DAJALNIK: kannfútrom ▪ S kantato za zbor, soliste in orgle ter z drugimi TOŽILNIK: kannfútre božičnimi skladbami slovenskih avtorjev smo imeli MESTNIK: pri kannfútrih tudi pri kannfȗtrih štiri samostojne koncerte. ORODNIK: s kannfútri tudi s kannfȗtri ⏵ priredna zveza in kantata in oratorij [kannfȗtər] IPA: [kanóːnfúːtɾ] 137 ▪ Bil je eden naših prvih skladateljev, ki so se IZVOR uspešno spoprijeli z večjimi in zahtevnejšimi prevzeto iz it. cantata, prvotno ‛skladba, ki se poje’ glasbenimi oblikami, kot sta kantata in oratorij. iz cantare ‛peti’ ▪▪▪ ▪ Kantato »Jauchzet Gott in al en Landen!« Johanna Sebastiana Bacha je mogoče izvajati na različne kápa kápe samostalnik ženskega spola dneve liturgičnega leta. [kápa] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SIN.: JAKOSTNO čepica [kantáta] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [kanˈtaːta] Božičkova kapa | kopalna, plavalna, smučarska, ednina športna kapa | kuharska, mornarska, policijska, IMENOVALNIK: kantáta vojaška kapa | maskirna, zaščitna kapa | partizanska RODILNIK: kantáte kapa | plastična, pletena, usnjena, volnena kapa | DAJALNIK: kantáti KAM potegnjena, poveznjena kapa | topla, zimska TOŽILNIK: kantáto kapa MESTNIK: pri kantáti ▪ Pozimi rada nosim volnene kape v vseh možnih ORODNIK: s kantáto barvah, ki se ujemajo z rokavicami in šalom. dvojina ▪ Na glavo si je poveznil kuharsko kapo in okrog IMENOVALNIK: kantáti vratu mamin star predpasnik. RODILNIK: kantát ▪ Mnogi kopalci se kopajo s kopalnimi kapami. DAJALNIK: kantátama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: kantáti izgubiti kapo | kupiti, nositi, podariti kapo | nadeti, MESTNIK: pri kantátah natakniti si kapo | odvreči, sneti kapo | povezniti si, ORODNIK: s kantátama potegniti kapo KAM množina ▪ Ob nižjih zunanjih temperaturah moramo najbolj IMENOVALNIK: kantáte izpostavljene dele telesa posebej zaščititi: nosimo RODILNIK: kantát kapo, šal in rokavice. DAJALNIK: kantátam ▪ Preden vstopi, si sname kapo in obriše čelo. ⏵ TOŽILNIK: kantáte sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri kantátah kapa s cofom | kapa z izrezom za oči | kapa z ORODNIK: s kantátami napisom N. | kapa z naušniki | kapa s senčnikom, TONEMSKO ščitkom, ščitnikom [kantȃta] ▪ Pleteno kapo z naušniki in šal krasi klasični zimski IPA: [kantáːtà] vzorec. ednina ▪ Ropar je imel črne hlače in črne čevlje, čez obraz pa poveznjeno črno kapo z izrezom za oči. IMENOVALNIK: kantȃta ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: kantȃte kapa iz flisa DAJALNIK: kantȃti ▪ V najhladnejših dneh bodo primerne kape iz flisa TOŽILNIK: kantȃto ali iz kakega drugega toplega materiala. MESTNIK: pri kantȃti ▪▪▪ ORODNIK: s kantȃto ▪ Ko ste na lase nanesli balzam, si poveznite na glavo dvojina kapo za prhanje in vse skupaj ovijte še z brisačo. IMENOVALNIK: kantȃti ▪ S kuharskimi kapami na glavah so pekli palačinke. RODILNIK: kantȃt ▪ Srečni izžrebanci bodo prejeli kapo in majico. DAJALNIK: kantȃtama TOŽILNIK: kantȃti 1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del MESTNIK: pri kantȃtah priprave ORODNIK: s kantȃtama ▪ Hladilna kapa se uporablja za zdravljenje množina novorojenčkov z obporodno okvaro možganov. IMENOVALNIK: kantȃte ▪ Ko v laboratoriju fakultete prikazuje delovanje RODILNIK: kantȃt simulatorja, uporablja posebno kapo za merjenje DAJALNIK: kantȃtam možganskih tokov. TOŽILNIK: kantȃte 1.2. ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, MESTNIK: pri kantȃtah zlasti na vrhu gore, hriba; SIN.: ekspresivno pokrivalo ORODNIK: s kantȃtami 138 ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kápe bela, zelena kapa | ledena, snežna kapa | RODILNIK: kȃp oblačna kapa DAJALNIK: kápam ▪ Hiša na hribu je imela debelo snežno kapo. TOŽILNIK: kápe ▪ Če si Krim nadene oblačno kapo, nikar ne MESTNIK: pri kápah pozabite dežnika. ORODNIK: s kápami 2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SIN.: pokrivalo STALNE ZVEZE ▪ Če postavimo na kotel kapo za žganjekuho, lahko kuhamo žganje. baseballska kapa; glej bejzbolska kapa ▪ Neznanec je vlomil v osebni avto in ukradel kapa s ščitnikom; SIN.: baseballska čepica avtoradio, plastične kape za kolesa in plastično ▪ Skrit pod basebal sko kapo si je ogledoval malo posodo. mesto, ki je bilo zanj še vedno dom. ▪ Oblečen je bil v kavbojke in temno modro bundo, IZGOVOR IN OBLIKE vedno bolj plešasto glavo pa mu je pokrivala topla JAKOSTNO baseballska kapa. [kápa] IPA: [ˈkaːpa] bejzbolska kapa; tudi baseballska kapa ednina kapa s ščitnikom; SIN.: bejzbolska čepica IMENOVALNIK: kápa ▪ Čeprav je bilo podnevi precej vroče, nisem želela RODILNIK: kápe nositi bejzbolske kape. DAJALNIK: kápi ▪ Potegnil si je zeleno bejzbolsko kapo nizko na oči. TOŽILNIK: kápo MESTNIK: pri kápi ledena kapa ORODNIK: s kápo območje stalnega ledu, snega na skrajnih polih dvojina Zemlje in nekaterih drugih planetov; SIN.: iz geografije IMENOVALNIK: kápi polarna kapa RODILNIK: káp ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: kápama ▪ Zaradi taljenja arktične ledene kape se od TOŽILNIK: kápi površja odbija manj sončne svetlobe. MESTNIK: pri kápah ▪ Najbolj ekstremni so letni časi na Uranu, najlažje ORODNIK: s kápama pa so opazni na Marsu, kjer se z njimi znatno množina spreminja obseg polarnih ledenih kap. IMENOVALNIK: kápe ▪▪▪ RODILNIK: káp ▪ Kljub številnim špekulacijam še vedno ni znano, kaj DAJALNIK: kápam se v resnici skriva pod ledeno kapo sveta in v kolikšni TOŽILNIK: kápe meri je to območje res bogato z energetskimi MESTNIK: pri kápah zalogami. ORODNIK: s kápami TONEMSKO polarna kapa [kápa] iz geografije območje stalnega ledu, snega na skrajnih IPA: [kàːpá] polih Zemlje in nekaterih drugih planetov; SIN.: ednina ledena kapa IMENOVALNIK: kápa ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kápe ▪ Iz vesolja je Zemlja videti kot modrikasta krogla, DAJALNIK: kápi prekrita z gostimi oblaki in z bleščečima polarnima TOŽILNIK: kápo kapama. MESTNIK: pri kápi ▪ Malo boljši daljnogled nam ob idealnih ORODNIK: s kȃpo opazovalnih razmerah razkrije Marsove polarne dvojina kape. IMENOVALNIK: kápi ▪▪▪ RODILNIK: kȃp ▪ Povečanje količine ogljikovega dioksida v ozračju bi DAJALNIK: kápama lahko povzročilo tolikšno zvišanje temperature, da bi TOŽILNIK: kápi se stalila ena od polarnih kap in dvignila gladina MESTNIK: pri kápah morij. ORODNIK: s kápama množina 139 razdelilna kapa politikov, prijaznih nasmehov in neprikrite gonje za iz strojništva zgornji del razdelilnika vžiga vsak volilni glas. ▪ Na motorju je zamenjal razdelilno kapo, nato pa ga ▪ Letos nam bo Božiček podaril lepo potovanje v malo zagnal, da bi ga preizkusil. toplejše kraje. To je prvič, da smo se odločili za ▪ Poklical je najbližjega mehanika, ta pa je ugotovil, takšno obliko obdarovanja, ker imam polno kapo te da jo je zagodla razdelilna kapa. nakupovalne decembrske evforije. škofovska kapa kapo/klobuk dol (pred kom, pred čim) obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, kapo dol (pred kom, pred čim) zlasti škofov, z visokim oglavjem iz dveh rogljev; klobuk dol (pred kom, pred čim) SIN.: mitra izraža govorčevo navdušenje nad čim; izraža ▪ Škofovska kapa in palica, ki sodita med liturgično govorčevo veliko, iskreno občudovanje koga ali opravo, na upodobitvah navadno ostajata na ravni česa, priznanje uspeha, dosežka, sposobnosti atributa. ▪ Kdo je mož s škofovsko kapo, ki obdaruje otroke? koga ali česa ▪ Toliko, kot je ona naredila za svojega sina, ne vem, F če je še katera, kapo dol pred njo. RAZEOLOGIJA ▪ Pokončna drža je danes vse bolj redka reč in tisti, ki dati/sneti kapo/klobuk (dol) pred kom | dati kapo komu dol (za kaj) zna zagovarjati svoj prav, je vsega spoštovanja dati kapo dol pred kom vreden. Kapo dol pred tako odločnostjo! dati kapo komu dol (za kaj) ▪ Stisnil je zobe in na koncu zmagal pred domačim dati klobuk dol pred kom občinstvom. Blaž je lahko mnogim vzornik. Blaž, kapo sneti klobuk pred kom dol! sneti kapo pred kom ▪ Jaz bom vesel, če bom še dihal pri teh letih, ne pa da bi tako sijajno pel. Bravo, kapo dol. izraziti komu veliko, iskreno občudovanje; ▪ Veš, to, kar znaš ti, zna redko kdo. V improvizaciji si priznati komu uspeh, dosežek, sposobnost, zlasti res fenomenalen. Klobuk dol. na področju športa ▪ Zlasti prvi tek je odlično izpeljal in tudi v drugo BESEDOTVORJE napadel brez zavor. Pred njim moramo dati le kapo manjšalnica: kapica dol. ▪ Fantom je treba dati kapo dol za takšno igro! IZVOR ▪ Zaradi politične kulture moram možu nekaj le prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ priznati in dati pred njim klobuk dol. in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora ▪ Igralcem lahko dam samo kapo dol. Glede na situacijo in stanje v klubu, pa biti na tretjem mestu, je impresivno. kápar káparja samostalnik moškega spola ▪ Pred svojimi fanti snamem klobuk. Čudoviti so kot [kápar] nogometaši in možje. POMEN ▪ »To je pravo dirkanje,« je trikratni svetovni prvak iz agronomije, iz zoologije majhna zajedavska žuželka s formule 1 snel kapo pred novincem, ki ga je polkrožnim zunanjim ogrodjem, ki sesa rastlinske premagal. sokove; primerjaj lat. Coccoidea ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. imeti ga pod kapo kapar napade KAJ | kapar se pojavi KJE evfemistično biti vinjen, pijan ▪ Pozimi rastline redno pregledujmo, saj se na ▪ Pred in med zabavo si ga lahko pil, kolikor ti je srce grmičih rožmarina in lovorja radi naselijo kaparji. poželelo. Nekateri se sploh niso mogli zabavati, če ga ▪ Ananas ni občutljiv za bolezni, lahko pa ga niso imeli pod kapo. napade kapar. ▪ Popila sta kaka dva litra vina in se proti večeru ▪ Na vinski trti in na ameriških borovnicah se je vračala domov. Prav zato, ker sta ga imela precej pod pojavil kapar. kapo, nista mogla voziti koles, ampak sta ju potiskala ⏵ priredna zveza ob sebi. kapar in pršica, kapar in listna uš ▪ Mravlje običajno privlači sladka medena rosa, ki imeti polno kapo koga, česa je izloček listnih uši ali kaparjev. biti naveličan koga ali česa ▪ Na prostem je zatiranje pršic in kaparjev ▪ Iz pogovorov z znanci in prijatelji ugotavljam, da preprostejše kot v zaprtih prostorih. imajo že polno kapo predvolilnih soočenj, stiskov rok 140 ▪▪▪ STALNE ZVEZE ▪ Kaparja zatiramo s škropljenjem z naravnim insekticidom. ameriški kapar ▪ Za vse vrste kaparjev je značilno, da iz listov sesajo iz agronomije, iz zoologije kapar, katerega samica ima telo rastlinske sokove. rumene barve; primerjaj lat. Quadraspidiotus perniciosus ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Ameriški kapar se prenaša z okuženimi sadikami, JAKOSTNO gibljive ličinke prvega stadija lahko prenesejo tudi [kápar] veter in ptiči. IPA: [ˈkaːpaɾ] ▪ Ameriški kapar preživi zimo na sadnem drevju in ednina grmičevju v obliki ličink, ki se lahko spomladi tako IMENOVALNIK: kápar razmnožijo, da resno ogrozijo rastline. RODILNIK: káparja ▪ Ameriški kapar najpogosteje ogroža jablane, DAJALNIK: káparju hruške in črni ribez, pogosto pa ga najdemo tudi TOŽILNIK: káparja na breskvah, slivah in češpljah. MESTNIK: pri káparju ▪▪▪ ORODNIK: s káparjem ▪ Z ameriškim kaparjem se hranijo nekatere vrste dvojina polonic. IMENOVALNIK: káparja RODILNIK: káparjev IZVOR DAJALNIK: káparjema ↑kapa TOŽILNIK: káparja MESTNIK: pri káparjih ORODNIK: s káparjema kápica kápice samostalnik ženskega spola množina [kápica] IMENOVALNIK: káparji POMEN RODILNIK: káparjev 1. navadno ekspresivno kapa, zlasti manjša DAJALNIK: káparjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: káparje bela, modra, rdeča kapica | bombažna, pletena MESTNIK: pri káparjih kapica | Božičkova kapica ORODNIK: s káparji ▪ Svetli kodri mu uhajajo izpod pletene kapice. TONEMSKO ▪ Pred vročim soncem se to poletje zaščitite z [kȃpar] rumeno kapico. IPA: [káːpàɾ] ▪ Ljubljančani so porušili še eno vaterpolsko ednina tradicijo in so namesto v modrih nastopili v zelenih IMENOVALNIK: kȃpar kapicah. RODILNIK: kȃparja ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: kȃparju imeti, nositi kapico | natakniti kapico | podariti TOŽILNIK: kȃparja kapico MESTNIK: pri kȃparju ▪ Na glavi ima kapico, obrnjeno v nasprotno smer. ORODNIK: s kȃparjem ▪ Pozimi naj dojenček nosi kapico z naušniki, ki dvojina poskrbijo, da ostanejo ušesa topla. IMENOVALNIK: kȃparja ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: kȃparjev kapica z napisom N. | kapica s ščitkom, ščitnikom, DAJALNIK: kȃparjema šiltom TOŽILNIK: kȃparja ▪ Prostovoljcem, ki bodo novinarjem stregli kavo, MESTNIK: pri kȃparjih so podarili kapice s ščitnikom. ORODNIK: s kȃparjema ▪▪▪ množina ▪ Na cilju je vsak dobil kapico in majico. IMENOVALNIK: kȃparji 2. kar se rabi za pokrivanje, zaščito, navadno RODILNIK: kȃparjev česa manjšega DAJALNIK: kȃparjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: kȃparje kovinska, plastična, zaščitna kapica MESTNIK: pri kȃparjih ▪ Delovni škornji z zaščitno kapico varujejo prste ORODNIK: s kȃparji na nogah, ščitijo pred mokroto, mrazom in zdrsi. ▪ Polne steklenice takoj zapremo s kronskim zamaškom ali z gumijasto kapico. 141 ▪ Če se vam iz dojk cedi veliko mleka, lahko TONEMSKO uporabljate plastične zaščitne kapice z zbiralnikom [kápica] mleka. IPA: [kàːpíʦa] ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ednina čevlji s kapico IMENOVALNIK: kápica ▪ Pri ročnem spravilu lesa uporabljajte čevlje z RODILNIK: kápice zaščitno kapico. DAJALNIK: kápici 3. kar spominja na manjšo kapo TOŽILNIK: kápico ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri kápici bela kapica | želodova kapica ORODNIK: s kȃpico ▪ Pri pogledu skozi okno je možno spoznati le bele dvojina kapice ivja na pušpanovih stožcih. IMENOVALNIK: kápici ▪ Za oči lutke prilepimo manjši želodovi kapici. RODILNIK: kȃpic ▪ Paradižnikom previdno odrežete vrhove, tako da DAJALNIK: kápicama dobite majhne kapice. TOŽILNIK: kápici ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri kápicah natakniti kapico | odrezati kapico ORODNIK: s kápicama ▪ Paprike operemo in odrežemo kapico s pecljem. množina ▪ Kapico nataknete na glavo ključa in tako vaš IMENOVALNIK: kápice šolar lažje obrne ključ v ključavnici. RODILNIK: kȃpic 3.1. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti DAJALNIK: kápicam ptice; SIN.: čepica TOŽILNIK: kápice ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri kápicah črna kapica ORODNIK: s kápicami ▪ V jagodičju smo našli gnezdo črnoglavke, ki jo spoznamo po črni kapici pri samcu (samica ima STALNE ZVEZE rjavo) ter po njegovem zelo glasnem in lepem petju. socialna kapica ▪ Bila je smrdokavra z razkošnim črtastim z zakonom določena omejitev višine plačila perjem in malo črno kapico z belimi peresi. prispevkov pri delavcih z najvišjimi dohodki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IZGOVOR IN OBLIKE uvesti socialno kapico JAKOSTNO ▪ Kot ukrepe za zaustavitev bega možganov vidijo [kápica] socialno kapico ter povezovanje izobraževanja in IPA: [ˈkaːpiʦa] gospodarstva že v času študija. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: kápica ▪ Vztrajal je pri pozivih za zvišanje plač, a ne z uvedbo RODILNIK: kápice socialne kapice. DAJALNIK: kápici TOŽILNIK: kápico vžigalna kapica MESTNIK: pri kápici manjša naprava ali del naprave z razstrelivom, s ORODNIK: s kápico katerim se sproži eksplozija glavnega razstreliva dvojina ▪ Pri vžigu naboja vžigalna kapica z ognjem visoke IMENOVALNIK: kápici temperature (do 2500 °C) vžge smodnik. RODILNIK: kápic ▪ Izum perkusijskega vžiga na sistem vžigalne kapice DAJALNIK: kápicama je bil v puškarstvu prava revolucija. TOŽILNIK: kápici MESTNIK: pri kápicah IZVOR ORODNIK: s kápicama ↑kapa množina IMENOVALNIK: kápice karcinóm karcinóma RODILNIK: kápic samostalnik moškega spola DAJALNIK: kápicam [karcinóm] TOŽILNIK: kápice POMEN MESTNIK: pri kápicah iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice ORODNIK: s kápicami kot gradnika večine telesnih organov 142 ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina karcinom dojke | karcinom jeter, želodca | karcinom IMENOVALNIK: karcinómi prostate | karcinom ščitnice RODILNIK: karcinómov ▪ Najzgodnejšo obliko karcinoma dojke odkrijejo z DAJALNIK: karcinómom mamografijo, ker praviloma ne tvori otipljivega TOŽILNIK: karcinóme tumorja. MESTNIK: pri karcinómih ▪ Če se pojavijo bolečine v kosteh, ki jih spremljata ORODNIK: s karcinómi utrujenost in izčrpanost, je treba pomisliti na TONEMSKO razširjeni karcinom prostate z zasevki v kosteh. [karcinm] ▪ Kar 90 odstotkov karcinoma kože nastane zaradi IPA: [kaɾʦinóːm] škodljivih sončnih žarkov. ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: karcinm nastanek karcinoma | oblika karcinoma | zdravljenje RODILNIK: karcinma karcinoma DAJALNIK: karcinmu ▪ Raziskave kažejo, da je nastanek karcinomov TOŽILNIK: karcinm tesno povezan z delovanjem zunanjih škodljivih MESTNIK: pri karcinmu dejavnikov, predvsem s kajenjem in prekomernim ORODNIK: s karcinmom uživanjem žganih pijač. dvojina ▪ V primerjavi z odraslimi, pri katerih prevladujejo IMENOVALNIK: karcinma razne oblike karcinomov, so pri otrocih pogoste RODILNIK: karcinmov predvsem akutne levkemije in tumorji osrednjega živčevja. DAJALNIK: karcinmoma ▪ Osnovno zdravljenje karcinoma ledvičnih celic je TOŽILNIK: karcinma kirurško, ki pa je učinkovito le, če je mogoče MESTNIK: pri karcinmih odstraniti raka v celoti. ORODNIK: s karcinmoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina invazivni karcinom IMENOVALNIK: karcinmi ▪ Ko rakave celice prebijejo bazalno membrano in RODILNIK: karcinmov se začnejo vraščati v oporno tkivo, govorimo o DAJALNIK: karcinmom invazivnem karcinomu. TOŽILNIK: karcinme ▪ Tumorji, večji od petih centimetrov, so razraščeni MESTNIK: pri karcinmih v večjem delu dojke in tudi v steni prsnega koša. ORODNIK: s karcinmi Predstavljajo lokalno napredovali karcinom. ▪▪▪ STALNE ZVEZE ▪ Biopsija bo potrdila ali ovrgla sum na karcinom. ▪ Z novo napravo bodo lažje obravnavali tudi bolnike s bazalnocelični karcinom karcinomom. iz medicine karcinom, ki nastane na povrhnjici kože in ▪ Pri otrocih se ne pojavljajo karcinomi, epitelni raste razmeroma počasi; SIN.: iz medicine bazocelularni tumorji, zanje so značilni sarkomi in tumorji. karcinom ▪ Bazalnocelični karcinom se največkrat pojavi na IZGOVOR IN OBLIKE odkritih delih telesa. JAKOSTNO ▪ Zdravnik je našel melanom na njegovem hrbtu in [karcinóm] bazalnocelični karcinom na obrazu in roki. IPA: [kaɾʦiˈnoːm] ▪ Povrhnje bazalnocelične karcinome lahko ednina odstranjujejo s pomočjo zamrzovanja s tekočim IMENOVALNIK: karcinóm dušikom. RODILNIK: karcinóma DAJALNIK: karcinómu bazocelularni karcinom TOŽILNIK: karcinóm iz medicine karcinom, ki nastane na povrhnjici kože in MESTNIK: pri karcinómu raste razmeroma počasi; SIN.: iz medicine bazalnocelični ORODNIK: s karcinómom karcinom dvojina ▪ Dokazano je, da so UV žarki pomemben dejavnik pri IMENOVALNIK: karcinóma nastanku bazocelularnega karcinoma. RODILNIK: karcinómov ▪ Nekatere vrste kožnega raka lahko pozdravimo, npr. DAJALNIK: karcinómoma bazocelularni karcinom, druge pa pomenijo večja TOŽILNIK: karcinóma tveganja za razvoj metastaz. MESTNIK: pri karcinómih ORODNIK: s karcinómoma 143 duktalni karcinom ▪ Za bakterijske okužbe so bolj dovzetne živali, iz medicine karcinom, ki nastane v celicah znotraj katerih odpornost je oslabljena zaradi pojava mlečnega kanala v dojkah ketoze. ▪ Kar do 80 odstotkov rakov na dojkah je invazivnih ▪ Če dostava hranilnih snovi, potrebnih za tvorbo duktalnih karcinomov. mleka, šepa, lahko to zelo hitro vodi k nastanku ▪ Ob najpogostnejšem infiltrativnem duktalnem ketoze. karcinomu se v dojki pojavlja skupina redkejših ⏵ prid. beseda + sam. beseda karcinomov, ki so bili morfološko, klinično in biološko ▪ Pri kliničnih ketozah ima izdihani zrak značilen pomanjkljivo opredeljeni. vonj po acetonu, ki ga živali izločajo tudi s sečem. ▪ Znamenj subklinične ketoze rejec navadno ne hepatocelularni karcinom prepozna, saj težave pripisuje menjavi zob, slabi iz medicine karcinom, ki nastane v celicah jeter silaži, menjavi krmil idr. ▪ Hepatocelularni karcinom je šesti najpogostejši rak ▪▪▪ na svetu in se pogosteje pojavi pri moških. ▪ Živali obolijo za ketozo, če sta hitrost in količina ▪ Povezanost med dolgotrajnim jemanjem sproščenih telesnih rezerv večji od sposobnosti jeter kombiniranih oralnih kontraceptivov in za njihovo pretvorbo v energijo. hepatocelularnim karcinomom so ugotovili v petih ▪ V čredah molznic, kjer pokladajo velike količine študijah, ki so jih opravili v razvitih državah, ne pa v beljakovin ob premajhni vsebnosti ogljikovih hidratov, šesti, ki so jo opravili v nerazvitih okoljih. se pogosto pojavlja ketoza. 2. iz farmacije, iz kemije monosaharidna spojina z eno kolorektalni karcinom ketonsko skupino iz medicine karcinom, ki nastane iz celic sluznice ▪ V molekuli fruktoze je ketonska skupina CO, zato je debelega črevesa in danke fruktoza ketoza. ▪ Raziskava ugotavlja, da so redni pivci alkohola bolj nagnjeni h kolorektalnemu karcinomu. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Znamenja, ki kažejo na morebitni nastanek JAKOSTNO kolorektalnega karcinoma, so kri v blatu, bolečine v [ketóza] spodnjem delu trebuha, napenjanje, utrujenost, IPA: [kɛˈtoːza] bruhanje itd. ednina IMENOVALNIK: ketóza ploščatocelični karcinom RODILNIK: ketóze iz medicine karcinom, ki nastane iz ploščatih celic, DAJALNIK: ketózi zlasti na koži in sluznicah TOŽILNIK: ketózo ▪ Ploščatocelični karcinom se pojavi kot luščeča se lisa MESTNIK: pri ketózi ali dvignjena bradavičasta tvorba. ORODNIK: s ketózo ▪ Več kot 90 odstotkov malignih tumorjev v območju dvojina glave in vratu je ploščatoceličnih karcinomov. IMENOVALNIK: ketózi ▪ Po pregledu tkiva so postavili diagnozo RODILNIK: ketóz ploščatocelični karcinom, eden tistih rakov, ki DAJALNIK: ketózama najpogosteje prizadenejo ustno votlino in žrelo. TOŽILNIK: ketózi MESTNIK: pri ketózah IZVOR ORODNIK: s ketózama prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. množina carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz IMENOVALNIK: ketóze karkínos ‛rak (žival)’ RODILNIK: ketóz DAJALNIK: ketózam ketóza TOŽILNIK: ketóze ketóze samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri ketózah [ketóza] ORODNIK: s ketózami POMEN TONEMSKO 1. iz medicine, iz veterine stanje, pri katerem organizem [ketza] zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov za lastne IPA: [kɛtóːzà] energijske potrebe razgrajuje maščobe ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: ketza ▪ Hujša oblika ketoze je lahko zelo nevarna. RODILNIK: ketze DAJALNIK: ketzi TOŽILNIK: ketzo MESTNIK: pri ketzi 144 ORODNIK: s ketzo MESTNIK: pri kíklopih dvojina ORODNIK: s kíklopoma IMENOVALNIK: ketzi množina RODILNIK: ketz IMENOVALNIK: kíklopi DAJALNIK: ketzama RODILNIK: kíklopov TOŽILNIK: ketzi DAJALNIK: kíklopom MESTNIK: pri ketzah TOŽILNIK: kíklope ORODNIK: s ketzama MESTNIK: pri kíklopih množina ORODNIK: s kíklopi IMENOVALNIK: ketze in RODILNIK: ketz [kiklóp] DAJALNIK: ketzam IPA: [kikˈloːp] TOŽILNIK: ketze MESTNIK: pri ketzah ednina ORODNIK: s ketzami IMENOVALNIK: kiklóp RODILNIK: kiklópa IZVOR DAJALNIK: kiklópu prevzeto iz angl. ketosis, iz ↑keton TOŽILNIK: kiklópa MESTNIK: pri kiklópu kíklop ORODNIK: s kiklópom kíklopa in kiklóp kiklópa samostalnik moškega spola dvojina [kíklop] in [kiklóp] IMENOVALNIK: kiklópa POMEN RODILNIK: kiklópov zelo veliko človeku podobno grško mitološko bitje DAJALNIK: kiklópoma z enim očesom TOŽILNIK: kiklópa ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri kiklópih enooki kiklop ORODNIK: s kiklópoma ▪ Zevsu bi trda predla, če mu enooki kiklopi ne bi v množina zadnjem trenutku namenili grmenja in bliskanja, IMENOVALNIK: kiklópi da je zaustavil napade svojega očeta. RODILNIK: kiklópov ▪ Odisej je stopil naprej. »Morebiti bi hotel malo DAJALNIK: kiklópom vina po hrani, veliki kiklop!« je plašno rekel. TOŽILNIK: kiklópe ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri kiklópih ▪ Hefajst si je uredil kovačnico globoko v osrčju ORODNIK: s kiklópi gora, kjer so dvajset mehov poganjali kiklopi, TONEMSKO njegovi pomočniki. [kȋklop] ▪ Obzidje in palače so zgradili kiklopi, ki jih je Zevs IPA: [kíːklp] osvobodil iz Tartarja, mračne votline v Hadovem ednina kraljestvu, ki je bil njihova ječa. IMENOVALNIK: kȋklop ▪▪▪ RODILNIK: kȋklopa ▪ Iz grške mitologije so znani kiklopi. DAJALNIK: kȋklopu TOŽILNIK: kȋklopa IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kȋklopu JAKOSTNO ORODNIK: s kȋklopom [kíklop] dvojina IPA: [ˈkiːklɔp] IMENOVALNIK: kȋklopa ednina RODILNIK: kȋklopov IMENOVALNIK: kíklop DAJALNIK: kȋklopoma RODILNIK: kíklopa TOŽILNIK: kȋklopa DAJALNIK: kíklopu MESTNIK: pri kȋklopih TOŽILNIK: kíklopa ORODNIK: s kȋklopoma MESTNIK: pri kíklopu množina ORODNIK: s kíklopom IMENOVALNIK: kȋklopi dvojina RODILNIK: kȋklopov IMENOVALNIK: kíklopa DAJALNIK: kȋklopom RODILNIK: kíklopov TOŽILNIK: kȋklope DAJALNIK: kíklopoma MESTNIK: pri kȋklopih TOŽILNIK: kíklopa ORODNIK: s kȋklopi 145 in ▪ Medicinska oskrba je zelo kilava, zato naj bi [kiklp] oboleli potniki poiskali medicinsko pomoč pri IPA: [kiklóːp] zasebnih zdravnikih. ▪▪▪ ednina ▪ Odziv je bil kilav. IMENOVALNIK: kiklp RODILNIK: kiklpa IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: kiklpu JAKOSTNO TOŽILNIK: kiklpa [kíla kílava kílavo] MESTNIK: pri kiklpu IPA: [ˈkiːla ˈkiːlaʋa ˈkiːlaʋɔ] ORODNIK: s kiklpom OSNOVNIK dvojina moški spol IMENOVALNIK: kiklpa ednina RODILNIK: kiklpov IMENOVALNIK: kílav DAJALNIK: kiklpoma določno kílavi TOŽILNIK: kiklpa RODILNIK: kílavega MESTNIK: pri kiklpih DAJALNIK: kílavemu ORODNIK: s kiklpoma TOŽILNIK: kílav množina določno kílavi IMENOVALNIK: kiklpi živo kílavega RODILNIK: kiklpov MESTNIK: pri kílavem DAJALNIK: kiklpom ORODNIK: s kílavim TOŽILNIK: kiklpe dvojina MESTNIK: pri kiklpih IMENOVALNIK: kílava ORODNIK: s kiklpi RODILNIK: kílavih DAJALNIK: kílavima IZVOR TOŽILNIK: kílava prevzeto prek nem. Kyklop in lat. Cyclōps iz gr. MESTNIK: pri kílavih Kýklōps, prvotno ‛okroglooki’, glej ↑cikel ORODNIK: s kílavima množina kílav IMENOVALNIK: kílavi kílava kílavo pridevnik RODILNIK: kílavih [kíla kílava kílavo] DAJALNIK: kílavim POMEN TOŽILNIK: kílave 1. ekspresivno ki je telesno šibkejši, bolehen MESTNIK: pri kílavih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kílavimi ▪ Je droben, kilav fantič, ki se bos in smrkav ženski spol preganja z vrstniki. ednina ▪ Bratec je umrl drugi dan po porodu, meni so, IMENOVALNIK: kílava kilavemu detetu, že tudi držali svečo, vendar sem RODILNIK: kílave obstal. DAJALNIK: kílavi ▪▪▪ TOŽILNIK: kílavo ▪ Bil je precej kilav za svoja leta, kuštravih las. MESTNIK: pri kílavi 2. slabšalno ki je neskladen s pričakovanji, ORODNIK: s kílavo nekvaliteten, komaj še zadovoljiv dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kílavi kilav rezultat | kilava zima | kilavo poletje | kilavo RODILNIK: kílavih vreme DAJALNIK: kílavima ▪ Samo talent brez pridnosti daje kilave rezultate. TOŽILNIK: kílavi ▪ Pol dneva oblačno in pol dneva sončno. Takšno MESTNIK: pri kílavih kilavo vreme kajpak ne navdušuje turistov. ORODNIK: s kílavima ▪ Namerili so okoli 30 centimetrov snega, kar je množina več, kot so ga v vasi na 900 metrih nadmorske IMENOVALNIK: kílave višine imeli v vsej letošnji kilavi zimi. RODILNIK: kílavih ⏵ prisl. + prid. beseda DAJALNIK: kílavim bolj, precej kilav TOŽILNIK: kílave ▪ Kako volja do sprememb hitro mine, smo videli MESTNIK: pri kílavih na primeru bolj kilave davčne reforme. ORODNIK: s kílavimi 146 srednji spol IMENOVALNIK: kílavi ednina RODILNIK: kílavih IMENOVALNIK: kílavo DAJALNIK: kílavim RODILNIK: kílavega TOŽILNIK: kílave DAJALNIK: kílavemu MESTNIK: pri kílavih TOŽILNIK: kílavo ORODNIK: s kílavimi MESTNIK: pri kílavem ženski spol ORODNIK: s kílavim ednina dvojina IMENOVALNIK: kílava IMENOVALNIK: kílavi RODILNIK: kílave RODILNIK: kílavih DAJALNIK: kílavi DAJALNIK: kílavima TOŽILNIK: kílavo TOŽILNIK: kílavi MESTNIK: pri kílavi MESTNIK: pri kílavih ORODNIK: s kílavo ORODNIK: s kílavima dvojina množina IMENOVALNIK: kílavi IMENOVALNIK: kílava RODILNIK: kílavih RODILNIK: kílavih DAJALNIK: kílavima DAJALNIK: kílavim TOŽILNIK: kílavi TOŽILNIK: kílava MESTNIK: pri kílavih MESTNIK: pri kílavih ORODNIK: s kílavima ORODNIK: s kílavimi množina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: kílave moški spol RODILNIK: kílavih EDNINA: bòlj kílav DAJALNIK: kílavim ženski spol TOŽILNIK: kílave EDNINA: bòlj kílava srednji spol MESTNIK: pri kílavih EDNINA: bòlj kílavo ORODNIK: s kílavimi srednji spol PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj kílav IMENOVALNIK: kílavo ženski spol RODILNIK: kílavega EDNINA: nàjbolj in nájbolj kílava DAJALNIK: kílavemu srednji spol TOŽILNIK: kílavo EDNINA: nàjbolj in nájbolj kílavo MESTNIK: pri kílavem TONEMSKO ORODNIK: s kílavim [kíla kílava kílavo] dvojina IPA: [kìːlá kìːláʋa kìːláʋɔ] IMENOVALNIK: kílavi OSNOVNIK RODILNIK: kílavih moški spol DAJALNIK: kílavima ednina TOŽILNIK: kílavi IMENOVALNIK: kílav MESTNIK: pri kílavih določno kílavi ORODNIK: s kílavima RODILNIK: kílavega množina DAJALNIK: kílavemu IMENOVALNIK: kílava TOŽILNIK: kílav RODILNIK: kílavih določno kílavi DAJALNIK: kílavim živo kílavega TOŽILNIK: kílava MESTNIK: pri kílavem MESTNIK: pri kílavih ORODNIK: s kílavim ORODNIK: s kílavimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: kílava moški spol RODILNIK: kílavih EDNINA: bȍlj kílav DAJALNIK: kílavima ženski spol TOŽILNIK: kílava EDNINA: bȍlj kílava MESTNIK: pri kílavih srednji spol ORODNIK: s kílavima EDNINA: bȍlj kílavo množina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol 147 EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj kílav IZVOR ženski spol ↑kilav EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj kílava srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj kílavo kipélni kipélna kipélno pridevnik [kipélni] FRAZEOLOGIJA IZGOVOR IN OBLIKE Veliko babic, kilavo dete. JAKOSTNO Mnogo babic, kilavo dete. [kipélni] opisuje situacijo, v kateri pri čem sodeluje preveč IPA: [kiˈpeːlni] ljudi, da bi bil lahko rezultat dober OSNOVNIK moški spol ▪ Opozarjali so, da je organov, svetov, uradov, komisij ednina in odborov, ki se s tem ukvarjajo, veliko, vendar se IMENOVALNIK: kipélni zaradi slabo usklajenega delovanja med njimi RODILNIK: kipélnega dostikrat zgodi po tistem ljudskem pregovoru: veliko babic, kilavo dete DAJALNIK: kipélnemu . TOŽILNIK: kipélni živo kipélnega IZVOR MESTNIK: pri kipélnem ↑kila ORODNIK: s kipélnim dvojina kílavo prislov IMENOVALNIK: kipélna [kílavo] RODILNIK: kipélnih P DAJALNIK: kipélnima OMEN 1. TOŽILNIK: kipélna ekspresivno takó, da kdo deluje telesno šibek, MESTNIK: pri kipélnih bolehen ORODNIK: s kipélnima ▪ Trenutno izgleda precej kilavo. množina ▪ Pol Slovenije kiha, smrka in se nasploh bolj kilavo IMENOVALNIK: kipélni počuti. RODILNIK: kipélnih 2. slabšalno takó, da je neskladno s pričakovanji, DAJALNIK: kipélnim nekvalitetno, komaj še zadovoljivo TOŽILNIK: kipélne ⏵ prisl. + glag. MESTNIK: pri kipélnih ▪ Potarnal je, kako kilavo skrbim za red in čistočo v ORODNIK: s kipélnimi hiši. ženski spol ▪ Beli napada, črni pa se bolj kilavo brani. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: kipélna ▪ Zaradi kilavo opravljenega dela naj bi kar precej RODILNIK: kipélne denarja ostalo neporabljenega. DAJALNIK: kipélni TOŽILNIK: kipélno IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kipélni JAKOSTNO ORODNIK: s kipélno [kílavo] dvojina IPA: [ˈkiːlaʋɔ] IMENOVALNIK: kipélni OSNOVNIK: kílavo RODILNIK: kipélnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj kílavo DAJALNIK: kipélnima PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj TOŽILNIK: kipélni kílavo MESTNIK: pri kipélnih TONEMSKO ORODNIK: s kipélnima [kílavo] množina IPA: [kìːláʋɔ] IMENOVALNIK: kipélne OSNOVNIK: kílavo RODILNIK: kipélnih PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj kílavo DAJALNIK: kipélnim PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj TOŽILNIK: kipélne kílavo MESTNIK: pri kipélnih ORODNIK: s kipélnimi srednji spol 148 ednina RODILNIK: kiplnih IMENOVALNIK: kipélno DAJALNIK: kiplnima RODILNIK: kipélnega TOŽILNIK: kiplni DAJALNIK: kipélnemu MESTNIK: pri kiplnih TOŽILNIK: kipélno ORODNIK: s kiplnima MESTNIK: pri kipélnem množina ORODNIK: s kipélnim IMENOVALNIK: kiplne dvojina RODILNIK: kiplnih IMENOVALNIK: kipélni DAJALNIK: kiplnim RODILNIK: kipélnih TOŽILNIK: kiplne DAJALNIK: kipélnima MESTNIK: pri kiplnih TOŽILNIK: kipélni ORODNIK: s kiplnimi MESTNIK: pri kipélnih srednji spol ORODNIK: s kipélnima ednina množina IMENOVALNIK: kiplno IMENOVALNIK: kipélna RODILNIK: kiplnega RODILNIK: kipélnih DAJALNIK: kiplnemu DAJALNIK: kipélnim TOŽILNIK: kiplno TOŽILNIK: kipélna MESTNIK: pri kiplnem MESTNIK: pri kipélnih ORODNIK: s kiplnim ORODNIK: s kipélnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kiplni [kiplni] RODILNIK: kiplnih IPA: [kipéːlnì] DAJALNIK: kiplnima OSNOVNIK TOŽILNIK: kiplni moški spol MESTNIK: pri kiplnih ednina ORODNIK: s kiplnima IMENOVALNIK: kiplni množina RODILNIK: kiplnega IMENOVALNIK: kiplna DAJALNIK: kiplnemu RODILNIK: kiplnih TOŽILNIK: kiplni DAJALNIK: kiplnim živo kiplnega TOŽILNIK: kiplna MESTNIK: pri kiplnem MESTNIK: pri kiplnih ORODNIK: s kiplnim ORODNIK: s kiplnimi dvojina IMENOVALNIK: kiplna STALNE ZVEZE RODILNIK: kiplnih DAJALNIK: kiplnima kipelna veha TOŽILNIK: kiplna priprava, s katero se odprtina soda zamaši tako, MESTNIK: pri kiplnih da preprečuje dostop kisika in omogoča izhod ORODNIK: s kiplnima ogljikovega dioksida; SIN.: veha, iz živilstva vrelna veha množina ▪ Na fermentacijsko posodo namestimo kipelno veho IMENOVALNIK: kiplni in pustimo, da mine proces vretja. RODILNIK: kiplnih ▪ Konec alkoholnega vrenja najlažje ugotovimo, če se DAJALNIK: kiplnim v vodi, ki je v kipelni vehi ali v posodi, kamor je TOŽILNIK: kiplne speljana cev, ne pojavljajo več mehurčki ogljikovega MESTNIK: pri kiplnih dioksida. ORODNIK: s kiplnimi ženski spol ednina IZVOR ↑kipeti IMENOVALNIK: kiplna RODILNIK: kiplne DAJALNIK: kiplni kítovec kítovca samostalnik moškega spola TOŽILNIK: kiplno [kítovəc] MESTNIK: pri kiplni ORODNIK: s kiplno dvojina IMENOVALNIK: kiplni 149 POMEN TOŽILNIK: kȋtovca iz zoologije zelo velik morski pes z velikim sploščenim MESTNIK: pri kȋtovcih gobcem in pikastim vzorcem po hrbtu, ki se hrani ORODNIK: s kȋtovcema s planktonom; primerjaj lat. Rhincodon typus množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kȋtovci orjaški kitovec RODILNIK: kȋtovcev ▪ Kako se posamezen orjaški kitovec vede do DAJALNIK: kȋtovcem plavalcev, je v glavnem odvisno od njegove TOŽILNIK: kȋtovce velikosti in od poprejšnjih izkušenj z ljudmi. MESTNIK: pri kȋtovcih ▪ Raziskovalec z univerze v Perthu gradi ORODNIK: s kȋtovci računalniško bazo podatkov s slikami posameznih kitovcev. IZVOR ▪▪▪ ↑kit ▪ Že nekaj časa spremljajo premikanje morskih psov kitovcev vzdolž avstralske obale. ▪ Varnostna razdalja pri plavanju s kitovci je tri metre kívi kívija samostalnik moškega spola pri glavi in šest metrov pri repu. [kívi] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi JAKOSTNO cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z [kítovəc] zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SIN.: iz botanike IPA: [ˈkiːtɔʋəʦ] aktinidija, kitajska kosmulja ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: kítovec kivi uspeva KJE RODILNIK: kítovca ▪ Kar presenečen sem, da kivi uspeva tudi pri nas, DAJALNIK: kítovcu kljub hladnim zimam. TOŽILNIK: kítovca ▪ Kivi z bujnim listjem in prijetnimi cvetovi je zelo MESTNIK: pri kítovcu primerna rastlina za nasaditev ob pergoli. ORODNIK: s kítovcem ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina sadika kivija IMENOVALNIK: kítovca ▪ Pred dvema letoma je posadil 5 sadik kivija. RODILNIK: kítovcev ▪ Ker so nekateri zelo občutljivi na dlačice, plodove DAJALNIK: kítovcema kivija obirajo s posebnimi platnenimi rokavicami. TOŽILNIK: kítovca ▪▪▪ MESTNIK: pri kítovcih ▪ Zemlja za kivije naj bo rahlo kisla. ORODNIK: s kítovcema ▪ Najprimernejše so rahlo dvignjene južne, množina jugozahodne in jugovzhodne lege, kjer kivi gojimo na IMENOVALNIK: kítovci terasah ali v vertikali. RODILNIK: kítovcev 1.1. plod te rastline kot hrana, jed; SIN.: kitajska DAJALNIK: kítovcem kosmulja TOŽILNIK: kítovce ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri kítovcih narezati, olupiti kivi ORODNIK: s kítovci ▪ Namesto da bi kivi olupili, mu raje odrežite TONEMSKO [kȋtovəc] vrh in z žličko izdolbite meso. ▪ Če hočemo kivi pojesti svež, ga podolgem IPA: [kíːtʋəʦ] prerežemo in sredico izdolbemo z žlico ali pa ednina sadež olupimo in sredico narežemo na kolute. IMENOVALNIK: kȋtovec ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kȋtovca narezan, olupljen kivi | svež, zrel kivi DAJALNIK: kȋtovcu ▪ Pojemo dva olupljena in narezana kivija z TOŽILNIK: kȋtovca žlico medu in kreker. MESTNIK: pri kȋtovcu ▪ Zrel kivi se malo udre, če ga nežno pritisnete ORODNIK: s kȋtovcem pri peclju. dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: kȋtovca kivi vsebuje KAJ RODILNIK: kȋtovcev DAJALNIK: kȋtovcema 150 ▪ Kivi vsebuje ogromno vitamina C in je na MESTNIK: pri kȋvijih lestvici najboljših virov omenjenega vitamina na ORODNIK: s kȋvijema vrhu. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: kȋviji ▪ Pečeno pito pustimo, da se ohladi, nato jo RODILNIK: kȋvijev obložimo z rezinami kivija in ponudimo. DAJALNIK: kȋvijem 2. neleteča ptica z okroglim trupom, pokritim z TOŽILNIK: kȋvije dlaki podobnim perjem, krepkimi kratkimi nogami MESTNIK: pri kȋvijih in dolgim ozkim kljunom, ki živi na Novi Zelandiji; ORODNIK: s kȋviji primerjaj lat. Apteryx ▪ Kivi živi v rovih in se hrani s črvi, žuželkami in FRAZEOLOGIJA jagodami. ▪ Poznamo štiri vrste kivija s šestimi identificiranimi dežela kivijev različicami. Nova Zelandija ▪ Zlata medalja je odšla na Norveško, srebrna na IZGOVOR IN OBLIKE Finsko, bronasta pa v deželo kivijev. JAKOSTNO ▪ Največja čast za vsakega prebivalca dežele kivijev je [kívi] nastop v dresu državne reprezentance, zato prve IPA: [ˈkiːʋi] tekme igrajo že v osnovni šoli. ednina IMENOVALNIK: kívi IZVOR RODILNIK: kívija prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, DAJALNIK: kíviju prvotno ‛ptica kivi’ TOŽILNIK: živo kívija neživo kívi MESTNIK: pri kíviju kívijev kívijeva kívijevo pridevnik ORODNIK: s kívijem [kívije kívijeva kívijevo] dvojina POMEN IMENOVALNIK: kívija 1. ki je v zvezi s kivijem 1., 1.1. RODILNIK: kívijev ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: kívijema ▪ Kivijev sadež je znotraj obarvan zeleno. TOŽILNIK: kívija 1.1. ki je del kivija 1.1. MESTNIK: pri kívijih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kívijema množina kivijeva rezina ▪ Tortni obod posujemo z mandlji ali orehi, IMENOVALNIK: kíviji torto pa obložimo s kivijevimi rezinami. RODILNIK: kívijev ▪ Jed okrasimo s tankimi kivijevimi lističi in DAJALNIK: kívijem priložimo kuhan riž. TOŽILNIK: kívije MESTNIK: pri kívijih 1.2. ki je iz kivija 1.1. ali vsebuje kivi 1.1. ORODNIK: s kíviji ⏵ prid. beseda + sam. beseda TONEMSKO kivijeva krema, omaka [kȋvi] ▪ Sladico oblijemo s kivijevo omako. IPA: [kíːʋì] ▪ Kivijevo čežano nalijete v kozarce. ednina 2. ki je v zvezi s kivijem 2., kiviji 2. IMENOVALNIK: kȋvi ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kȋvija ▪ Kot pri nojih in emujih so tudi kivijeve peruti DAJALNIK: kȋviju zakrnele. TOŽILNIK: živo kȋvija ▪ Podlasice, ki so jih na otoku Motorua naselili neživo kȋvi umetno, pokončajo marsikaterega kivijevega MESTNIK: pri kȋviju mladiča. ORODNIK: s kȋvijem dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: kȋvija JAKOSTNO RODILNIK: kȋvijev [kívije kívijeva kívijevo] DAJALNIK: kȋvijema IPA: [ˈkiːʋijɛ ˈkiːʋijɛʋa ˈkiːʋijɛʋɔ] TOŽILNIK: kȋvija OSNOVNIK moški spol 151 ednina ORODNIK: s kívijevima IMENOVALNIK: kívijev množina RODILNIK: kívijevega IMENOVALNIK: kívijeva DAJALNIK: kívijevemu RODILNIK: kívijevih TOŽILNIK: kívijev DAJALNIK: kívijevim živo kívijevega TOŽILNIK: kívijeva MESTNIK: pri kívijevem MESTNIK: pri kívijevih ORODNIK: s kívijevim ORODNIK: s kívijevimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kívijeva [kȋvije kȋvijeva kȋvijevo] RODILNIK: kívijevih IPA: [kíːʋìjɛ kíːʋìjɛʋa kíːʋìjɛʋɔ] DAJALNIK: kívijevima OSNOVNIK TOŽILNIK: kívijeva moški spol MESTNIK: pri kívijevih ednina ORODNIK: s kívijevima IMENOVALNIK: kȋvijev množina RODILNIK: kȋvijevega IMENOVALNIK: kívijevi DAJALNIK: kȋvijevemu RODILNIK: kívijevih TOŽILNIK: kȋvijev DAJALNIK: kívijevim živo kȋvijevega TOŽILNIK: kívijeve MESTNIK: pri kȋvijevem MESTNIK: pri kívijevih ORODNIK: s kȋvijevim ORODNIK: s kívijevimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kȋvijeva ednina RODILNIK: kȋvijevih IMENOVALNIK: kívijeva DAJALNIK: kȋvijevima RODILNIK: kívijeve TOŽILNIK: kȋvijeva DAJALNIK: kívijevi MESTNIK: pri kȋvijevih TOŽILNIK: kívijevo ORODNIK: s kȋvijevima MESTNIK: pri kívijevi množina ORODNIK: s kívijevo IMENOVALNIK: kȋvijevi dvojina RODILNIK: kȋvijevih IMENOVALNIK: kívijevi DAJALNIK: kȋvijevim RODILNIK: kívijevih TOŽILNIK: kȋvijeve DAJALNIK: kívijevima MESTNIK: pri kȋvijevih TOŽILNIK: kívijevi ORODNIK: s kȋvijevimi MESTNIK: pri kívijevih ženski spol ORODNIK: s kívijevima ednina množina IMENOVALNIK: kȋvijeva IMENOVALNIK: kívijeve RODILNIK: kȋvijeve RODILNIK: kívijevih DAJALNIK: kȋvijevi DAJALNIK: kívijevim TOŽILNIK: kȋvijevo TOŽILNIK: kívijeve MESTNIK: pri kȋvijevi MESTNIK: pri kívijevih ORODNIK: s kȋvijevo ORODNIK: s kívijevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: kȋvijevi ednina RODILNIK: kȋvijevih IMENOVALNIK: kívijevo DAJALNIK: kȋvijevima RODILNIK: kívijevega TOŽILNIK: kȋvijevi DAJALNIK: kívijevemu MESTNIK: pri kȋvijevih TOŽILNIK: kívijevo ORODNIK: s kȋvijevima MESTNIK: pri kívijevem množina ORODNIK: s kívijevim IMENOVALNIK: kȋvijeve dvojina RODILNIK: kȋvijevih IMENOVALNIK: kívijevi DAJALNIK: kȋvijevim RODILNIK: kívijevih TOŽILNIK: kȋvijeve DAJALNIK: kívijevima MESTNIK: pri kȋvijevih TOŽILNIK: kívijevi ORODNIK: s kȋvijevimi MESTNIK: pri kívijevih srednji spol 152 ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: kȋvijevo ▪ V tem je najbrž kleč oddaje: gledalci bi radi do RODILNIK: kȋvijevega konca ugibali, kdo bo tisti, ki bo v igri čim dlje. DAJALNIK: kȋvijevemu ▪ Zaradi spremenjenih pravil je bilo letošnje TOŽILNIK: kȋvijevo ocenjevanje objektivnejše, kleč tekmovanja pa je v MESTNIK: pri kȋvijevem naključno sestavljenih skupinah. ORODNIK: s kȋvijevim ▪ Kje je kleč nasprotovanj in razdora v klubu? dvojina IMENOVALNIK: kȋvijevi IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: kȋvijevih JAKOSTNO DAJALNIK: kȋvijevima [kléč] TOŽILNIK: kȋvijevi IPA: [kleːʧ] MESTNIK: pri kȋvijevih ednina ORODNIK: s kȋvijevima IMENOVALNIK: kléč množina RODILNIK: klečí IMENOVALNIK: kȋvijeva DAJALNIK: klêči RODILNIK: kȋvijevih TOŽILNIK: kléč DAJALNIK: kȋvijevim MESTNIK: pri klêči TOŽILNIK: kȋvijeva ORODNIK: s klečjó MESTNIK: pri kȋvijevih dvojina ORODNIK: s kȋvijevimi IMENOVALNIK: klečí in klêči RODILNIK: klečí IZVOR DAJALNIK: klečéma ↑kivi TOŽILNIK: klečí in klêči MESTNIK: pri klečéh kléč ORODNIK: s klečéma klečí samostalnik ženskega spola množina [kléč] IMENOVALNIK: klečí POMEN RODILNIK: klečí 1. večja skala v morju DAJALNIK: klečém ▪ Približno štiristo metrov od obale se je sredi kleči TOŽILNIK: klečí vzdigoval obris ladje, katere polomljeni jambori in vrvi MESTNIK: pri klečéh so vihrali v vetru. ORODNIK: s klečmí ▪ Videl sem, kako so se valovi razbijali ob nazobčanih TONEMSKO čereh, kako so se vode umaknile, potem pa z novo [klč] močjo treščile ob kleči. IPA: [kléːʧ] 2. ekspresivno ključna, navadno nepričakovana ednina težava, nevarnost IMENOVALNIK: klč ▪ Večkrat ko sem ga videla, bolj sem spoznavala RODILNIK: klečȋ zahrbtne kleči njegove nravi. DAJALNIK: kléči ▪ Nenadoma je bolj pohleven, kot da je nabasal na TOŽILNIK: klč nekakšno nepričakovano kleč in ne ve čisto, kaj bo MESTNIK: pri kléči zdaj sledilo. ORODNIK: s klečj ▪ Dejstvo je, da se v določbah sodne poravnave skriva dvojina veliko pasti in kleči. IMENOVALNIK: klečȋ in kléči 3. povedkovnik, ekspresivno izraža, da je kaj za RODILNIK: klečí in klečȋ razumevanje česa bistveno, pomembno DAJALNIK: klečma in klečma ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. + v + sam. TOŽILNIK: klečȋ in kléči beseda v mestniku MESTNIK: pri klečh ▪ Kleč je v tem, da so številke povprečja, ki nam ORODNIK: s klečma in s klečma nič ne povedo o posameznikih. množina ▪ Ljudje morajo sami ravnati preventivno. In prav IMENOVALNIK: klečȋ v tem leži kleč. RODILNIK: klečí in klečȋ ▪ V vprašanju, kaj početi s cesarjem, naj bi se po DAJALNIK: klečm in klečm mnenju revizionistov skrivala kleč težav v TOŽILNIK: klečȋ pogajanjih o vdaji. MESTNIK: pri klečh ORODNIK: s klečmí 153 IZVOR ednina = nar. hrv., srb. klȅč ‛lesen zatič’, rus. kljáč ‛klin, IMENOVALNIK: klȅn kriv kos lesa’, češ. kleč ‛ročica pri plugu’, ‛pritlikav RODILNIK: klna borovec’ < pslov. * klęčь iz ide. * klenk- ‛kriviti, DAJALNIK: klnu upogibati’, glej ↑klečati TOŽILNIK: klna MESTNIK: pri klnu tudi pri klnu klèn1 kléna ORODNIK: s klnom samostalnik moškega spola dvojina [klèn] IMENOVALNIK: klna POMEN RODILNIK: klnov in klnov sladkovodna riba z dvema paroma rdečkastih DAJALNIK: klnoma plavuti na trebuhu in velikimi rombastimi TOŽILNIK: klna luskami; primerjaj lat. Squalius cephalus MESTNIK: pri klnih in pri klnih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s klnoma uloviti klena množina ▪ Ulovil je klena, vendar ga je moral izpustiti, ker IMENOVALNIK: klni je bil premajhen. RODILNIK: klnov in klnov ▪ Velika ščuka bo raje lovila klene, podusti in DAJALNIK: klnom platnice, ki ji zaležejo več kot drobcena rdečeoka TOŽILNIK: klne ali ostrižek. MESTNIK: pri klnih in pri klnih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s klni in s klni ▪ Prevladujejo kleni, v tolmune pa so se priselile tudi podusti in mrene. ▪▪▪ IZVOR = hrv. klȅn, nar. klijȇn, srb. klȅn, nar. rus. klénь, ▪ Vabo previdno spustimo na vodno površino za polj. kleń < pslov. * klěnь, nejasnega izvora repom klena, ki lovi žuželke na vodni gladini. ▪ Govorilo se je o kormoranih, vendar to ne pojasnjuje, zakaj so izginile tudi ščuke in veliki kleni, klén2 kléna kléno pridevnik ki so domovali v spodnjem delu reke. [klén] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. ekspresivno ki je v dobrem fizičnem, psihičnem JAKOSTNO stanju [klèn] ▪ Kljub 85 letom je zdrav in klen. IPA: [klɛn] ednina 1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako stanje ⏵ IMENOVALNIK: klèn prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kléna ▪ Bil je klenega zdravja in telesno vedno DAJALNIK: klénu izjemno pripravljen. TOŽILNIK: kléna ▪ Čeprav nekoliko gluha in slabovidna je slavljenka klenega duha delila radost z vsemi, MESTNIK: pri klénu ki so ji ob častitljivem jubileju stisnili roko. ORODNIK: s klénom dvojina 2. ekspresivno ki je zgleden, v skladu s tradicijo in IMENOVALNIK: kléna običaji ali se mu to pripisuje RODILNIK: klénov ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: klénoma klen dedec, možak | klen Slovenec | klena TOŽILNIK: kléna slovenščina MESTNIK: pri klénih ▪ Predsednik je postal klen mož jasnih in odločnih ORODNIK: s klénoma besed ter pogumnega duha. množina ▪ Kleni Slovenec, borec za slovenščino, je bil trn v IMENOVALNIK: kléni peti fašistom, nacistom in komunistom. RODILNIK: klénov ▪ Občutek za izražanje v lepi in kleni slovenščini ga DAJALNIK: klénom ni nikoli izdal. TOŽILNIK: kléne 2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako zglednost, MESTNIK: pri klénih skladnost ORODNIK: s kléni ⏵ prid. beseda + sam. beseda TONEMSKO klen značaj [klȅn] IPA: [kln] 154 ▪ S svojim klenim značajem, saj sta ga bili ena ednina sama dolžnost in domovina, je najprej postal IMENOVALNIK: kléna poročnik, nato pa stotnik. RODILNIK: kléne ▪ Oče in mati sta svojih pet otrok vzgajala v DAJALNIK: kléni delavnem, klenem slovenskem duhu. TOŽILNIK: kléno ▪▪▪ MESTNIK: pri kléni ▪ Ljudje klenega značaja ne vsiljujejo svoje volje ORODNIK: s kléno drugim. dvojina 3. ekspresivno ki dosega, izpolnjuje višja IMENOVALNIK: kléni pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči RODILNIK: klénih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: klénima klen terenec TOŽILNIK: kléni ▪ Kolesni gibi so premalo elastični, da bi lahko MESTNIK: pri klénih sledili takšnemu terenu, kot ga zmorejo kleni ORODNIK: s klénima terenci. množina ▪ Pokazal je, da ima prijeten, sonoren in klen IMENOVALNIK: kléne bariton, ki ga zna dobro voditi skozi celo RODILNIK: klénih predstavo. DAJALNIK: klénim ▪ Mene je navdušila bobnarska sekcija. Kdo bi si TOŽILNIK: kléne mislil, da imajo lahko tako klen udarec. MESTNIK: pri klénih 4. ki dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto ORODNIK: s klénimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda srednji spol ▪ Letos so bile rodnejše dvoredne sorte ječmena, ednina ki dajo tudi lepše in bolj kleno zrnje. IMENOVALNIK: kléno ▪ Moč trte določimo po številu dobro razvitih klenih RODILNIK: klénega rozg, izraslih v preteklem letu. DAJALNIK: klénemu TOŽILNIK: kléno IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri klénem JAKOSTNO ORODNIK: s klénim [klén] dvojina IPA: [kleːn] IMENOVALNIK: kléni OSNOVNIK RODILNIK: klénih moški spol DAJALNIK: klénima ednina TOŽILNIK: kléni IMENOVALNIK: klén MESTNIK: pri klénih določno kléni ORODNIK: s klénima RODILNIK: klénega množina DAJALNIK: klénemu IMENOVALNIK: kléna TOŽILNIK: klén RODILNIK: klénih določno kléni DAJALNIK: klénim živo klénega TOŽILNIK: kléna MESTNIK: pri klénem MESTNIK: pri klénih ORODNIK: s klénim ORODNIK: s klénimi dvojina PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: kléna moški spol RODILNIK: klénih ednina DAJALNIK: klénima IMENOVALNIK: klénejši TOŽILNIK: kléna RODILNIK: klénejšega MESTNIK: pri klénih DAJALNIK: klénejšemu ORODNIK: s klénima TOŽILNIK: klénejši množina živo klénejšega IMENOVALNIK: kléni MESTNIK: pri klénejšem RODILNIK: klénih ORODNIK: s klénejšim DAJALNIK: klénim dvojina TOŽILNIK: kléne IMENOVALNIK: klénejša MESTNIK: pri klénih RODILNIK: klénejših ORODNIK: s klénimi DAJALNIK: klénejšima ženski spol TOŽILNIK: klénejša 155 MESTNIK: pri klénejših srednji spol ORODNIK: s klénejšima EDNINA: bòlj kléno množina PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: klénejši moški spol RODILNIK: klénejših ednina DAJALNIK: klénejšim IMENOVALNIK: nàjklénejši in nájklénejši TOŽILNIK: klénejši RODILNIK: nàjklénejšega in nájklénejšega MESTNIK: pri klénejših DAJALNIK: nàjklénejšemu in nájklénejšemu ORODNIK: s klénejšimi TOŽILNIK: nàjklénejši in nájklénejši ženski spol živo nàjklénejšega in nájklénejšega ednina MESTNIK: pri nàjklénejšem in pri IMENOVALNIK: klénejša nájklénejšem RODILNIK: klénejše ORODNIK: z nàjklénejšim in z nájklénejšim DAJALNIK: klénejši dvojina TOŽILNIK: klénejšo IMENOVALNIK: nàjklénejša in nájklénejša MESTNIK: pri klénejši RODILNIK: nàjklénejših in nájklénejših ORODNIK: s klénejšo DAJALNIK: nàjklénejšima in nájklénejšima dvojina TOŽILNIK: nàjklénejša in nájklénejša IMENOVALNIK: klénejši MESTNIK: pri nàjklénejših in pri RODILNIK: klénejših nájklénejših DAJALNIK: klénejšima ORODNIK: z nàjklénejšima in z TOŽILNIK: klénejši nájklénejšima MESTNIK: pri klénejših množina ORODNIK: s klénejšima IMENOVALNIK: nàjklénejši in nájklénejši množina RODILNIK: nàjklénejših in nájklénejših IMENOVALNIK: klénejše DAJALNIK: nàjklénejšim in nájklénejšim RODILNIK: klénejših TOŽILNIK: nàjklénejše in nájklénejše DAJALNIK: klénejšim MESTNIK: pri nàjklénejših in pri TOŽILNIK: klénejše nájklénejših MESTNIK: pri klénejših ORODNIK: z nàjklénejšimi in z ORODNIK: s klénejšimi nájklénejšimi srednji spol ženski spol ednina ednina IMENOVALNIK: klénejše IMENOVALNIK: nàjklénejša in nájklénejša RODILNIK: klénejšega RODILNIK: nàjklénejše in nájklénejše DAJALNIK: klénejšemu DAJALNIK: nàjklénejši in nájklénejši TOŽILNIK: klénejše TOŽILNIK: nàjklénejšo in nájklénejšo MESTNIK: pri klénejšem MESTNIK: pri nàjklénejši in pri nájklénejši ORODNIK: s klénejšim ORODNIK: z nàjklénejšo in z nájklénejšo dvojina dvojina IMENOVALNIK: klénejši IMENOVALNIK: nàjklénejši in nájklénejši RODILNIK: klénejših RODILNIK: nàjklénejših in nájklénejših DAJALNIK: klénejšima DAJALNIK: nàjklénejšima in nájklénejšima TOŽILNIK: klénejši TOŽILNIK: nàjklénejši in nájklénejši MESTNIK: pri klénejših MESTNIK: pri nàjklénejših in pri ORODNIK: s klénejšima nájklénejših množina ORODNIK: z nàjklénejšima in z IMENOVALNIK: klénejša nájklénejšima RODILNIK: klénejšega množina DAJALNIK: klénejšemu IMENOVALNIK: nàjklénejše in nájklénejše TOŽILNIK: klénejša RODILNIK: nàjklénejših in nájklénejših MESTNIK: pri klénejših DAJALNIK: nàjklénejšim in nájklénejšim ORODNIK: s klénejšimi TOŽILNIK: nàjklénejše in nájklénejše PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE MESTNIK: pri nàjklénejših in pri moški spol nájklénejših EDNINA: bòlj klén ORODNIK: z nàjklénejšimi in z ženski spol nájklénejšimi EDNINA: bòlj kléna srednji spol 156 ednina DAJALNIK: klnim IMENOVALNIK: nàjklénejše in nájklénejše TOŽILNIK: klne RODILNIK: nàjklénejšega in nájklénejšega MESTNIK: pri klnih DAJALNIK: nàjklénejšemu in nájklénejšemu ORODNIK: s klnimi TOŽILNIK: nàjklénejše in nájklénejše ženski spol MESTNIK: pri nàjklénejšem in pri ednina nájklénejšem IMENOVALNIK: klna ORODNIK: z nàjklénejšim in z nájklénejšim RODILNIK: klne dvojina DAJALNIK: klni IMENOVALNIK: nàjklénejši in nájklénejši TOŽILNIK: klno RODILNIK: nàjklénejših in nájklénejših MESTNIK: pri klni DAJALNIK: nàjklénejšima in nájklénejšima ORODNIK: s klno TOŽILNIK: nàjklénejši in nájklénejši dvojina MESTNIK: pri nàjklénejših in pri IMENOVALNIK: klni nájklénejših RODILNIK: klnih ORODNIK: z nàjklénejšima in z DAJALNIK: klnima nájklénejšima TOŽILNIK: klni množina MESTNIK: pri klnih IMENOVALNIK: nàjklénejša in nájklénejša ORODNIK: s klnima RODILNIK: nàjklénejših in nájklénejših množina DAJALNIK: nàjklénejšim in nájklénejšim IMENOVALNIK: klne TOŽILNIK: nàjklénejša in nájklénejša RODILNIK: klnih MESTNIK: pri nàjklénejših in pri DAJALNIK: klnim nájklénejših TOŽILNIK: klne ORODNIK: z nàjklénejšimi in z MESTNIK: pri klnih nájklénejšimi ORODNIK: s klnimi PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE srednji spol moški spol ednina EDNINA: nàjbolj in nájbolj klén IMENOVALNIK: klno ženski spol RODILNIK: klnega EDNINA: nàjbolj in nájbolj kléna DAJALNIK: klnemu srednji spol TOŽILNIK: klno EDNINA: nàjbolj in nájbolj kléno MESTNIK: pri klnem TONEMSKO [kln] ORODNIK: s klnim dvojina IPA: [klèːn] IMENOVALNIK: klni OSNOVNIK RODILNIK: klnih moški spol ednina DAJALNIK: klnima TOŽILNIK: klni IMENOVALNIK: kln določno klni MESTNIK: pri klnih ORODNIK: s klnima RODILNIK: klnega množina DAJALNIK: klnemu IMENOVALNIK: klna TOŽILNIK: kln določno klni RODILNIK: klnih živo klnega DAJALNIK: klnim MESTNIK: pri klnem TOŽILNIK: klna ORODNIK: s klnim MESTNIK: pri klnih dvojina ORODNIK: s klnimi IMENOVALNIK: klna PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol RODILNIK: klnih ednina DAJALNIK: klnima IMENOVALNIK: klnejši TOŽILNIK: klna RODILNIK: klnejšega MESTNIK: pri klnih DAJALNIK: klnejšemu ORODNIK: s klnima TOŽILNIK: klnejši množina živo klnejšega IMENOVALNIK: klni MESTNIK: pri klnejšem RODILNIK: klnih ORODNIK: s klnejšim 157 dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: klnejša moški spol RODILNIK: klnejših EDNINA: bȍlj kln DAJALNIK: klnejšima ženski spol TOŽILNIK: klnejša EDNINA: bȍlj klna srednji spol MESTNIK: pri klnejših EDNINA: bȍlj klno ORODNIK: s klnejšima množina PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: klnejši ednina RODILNIK: klnejših IMENOVALNIK: nȁjklnejši in nȃjklnejši DAJALNIK: klnejšim RODILNIK: nȁjklnejšega in nȃjklnejšega TOŽILNIK: klnejši DAJALNIK: nȁjklnejšemu in nȃjklnejšemu MESTNIK: pri klnejših TOŽILNIK: nȁjklnejši in nȃjklnejši ORODNIK: s klnejšimi živo nȁjklnejšega in nȃjklnejšega ženski spol MESTNIK: pri nȁjklnejšem in pri ednina nȃjklnejšem IMENOVALNIK: klnejša ORODNIK: z nȁjklnejšim in z nȃjklnejšim RODILNIK: klnejše dvojina DAJALNIK: klnejši IMENOVALNIK: nȁjklnejša in nȃjklnejša TOŽILNIK: klnejšo RODILNIK: nȁjklnejših in nȃjklnejših MESTNIK: pri klnejši DAJALNIK: nȁjklnejšima in nȃjklnejšima ORODNIK: s klnejšo TOŽILNIK: nȁjklnejša in nȃjklnejša dvojina MESTNIK: pri nȁjklnejših in pri IMENOVALNIK: klnejši nȃjklnejših RODILNIK: klnejših ORODNIK: z nȁjklnejšima in z DAJALNIK: klnejšima nȃjklnejšima TOŽILNIK: klnejši množina MESTNIK: pri klnejših IMENOVALNIK: nȁjklnejši in nȃjklnejši ORODNIK: s klnejšima RODILNIK: nȁjklnejših in nȃjklnejših množina DAJALNIK: nȁjklnejšim in nȃjklnejšim IMENOVALNIK: klnejše TOŽILNIK: nȁjklnejše in nȃjklnejše RODILNIK: klnejših MESTNIK: pri nȁjklnejših in pri DAJALNIK: klnejšim nȃjklnejših TOŽILNIK: klnejše ORODNIK: z nȁjklnejšimi in z MESTNIK: pri klnejših nȃjklnejšimi ORODNIK: s klnejšimi ženski spol srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: nȁjklnejša in nȃjklnejša IMENOVALNIK: klnejše RODILNIK: nȁjklnejše in nȃjklnejše RODILNIK: klnejšega DAJALNIK: nȁjklnejši in nȃjklnejši DAJALNIK: klnejšemu TOŽILNIK: nȁjklnejšo in nȃjklnejšo TOŽILNIK: klnejše MESTNIK: pri nȁjklnejši in pri nȃjklnejši MESTNIK: pri klnejšem ORODNIK: z nȁjklnejšo in z nȃjklnejšo ORODNIK: s klnejšim dvojina dvojina IMENOVALNIK: nȁjklnejši in nȃjklnejši IMENOVALNIK: klnejši RODILNIK: nȁjklnejših in nȃjklnejših RODILNIK: klnejših DAJALNIK: nȁjklnejšima in nȃjklnejšima DAJALNIK: klnejšima TOŽILNIK: nȁjklnejši in nȃjklnejši TOŽILNIK: klnejši MESTNIK: pri nȁjklnejših in pri MESTNIK: pri klnejših nȃjklnejših ORODNIK: s klnejšima ORODNIK: z nȁjklnejšima in z množina nȃjklnejšima IMENOVALNIK: klnejša množina RODILNIK: klnejšega IMENOVALNIK: nȁjklnejše in nȃjklnejše DAJALNIK: klnejšemu RODILNIK: nȁjklnejših in nȃjklnejših TOŽILNIK: klnejša DAJALNIK: nȁjklnejšim in nȃjklnejšim MESTNIK: pri klnejših TOŽILNIK: nȁjklnejše in nȃjklnejše ORODNIK: s klnejšimi 158 MESTNIK: pri nȁjklnejših in pri TOŽILNIK: klna nȃjklnejših MESTNIK: pri klnih ORODNIK: z nȁjklnejšimi in z ORODNIK: s klnima nȃjklnejšimi množina srednji spol IMENOVALNIK: klni ednina RODILNIK: klnih IMENOVALNIK: nȁjklnejše in nȃjklnejše DAJALNIK: klnim RODILNIK: nȁjklnejšega in nȃjklnejšega TOŽILNIK: klne DAJALNIK: nȁjklnejšemu in nȃjklnejšemu MESTNIK: pri klnih TOŽILNIK: nȁjklnejše in nȃjklnejše ORODNIK: s klnimi MESTNIK: pri nȁjklnejšem in pri ženski spol nȃjklnejšem ednina ORODNIK: z nȁjklnejšim in z nȃjklnejšim IMENOVALNIK: klna dvojina RODILNIK: klne IMENOVALNIK: nȁjklnejši in nȃjklnejši DAJALNIK: klni RODILNIK: nȁjklnejših in nȃjklnejših TOŽILNIK: klno DAJALNIK: nȁjklnejšima in nȃjklnejšima MESTNIK: pri klni TOŽILNIK: nȁjklnejši in nȃjklnejši ORODNIK: s klno MESTNIK: pri nȁjklnejših in pri dvojina nȃjklnejših IMENOVALNIK: klni ORODNIK: z nȁjklnejšima in z RODILNIK: klnih nȃjklnejšima DAJALNIK: klnima množina TOŽILNIK: klni IMENOVALNIK: nȁjklnejša in nȃjklnejša MESTNIK: pri klnih RODILNIK: nȁjklnejših in nȃjklnejših ORODNIK: s klnima DAJALNIK: nȁjklnejšim in nȃjklnejšim množina TOŽILNIK: nȁjklnejša in nȃjklnejša IMENOVALNIK: klne MESTNIK: pri nȁjklnejših in pri RODILNIK: klnih nȃjklnejših DAJALNIK: klnim ORODNIK: z nȁjklnejšimi in z TOŽILNIK: klne nȃjklnejšimi MESTNIK: pri klnih PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: s klnimi moški spol srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj kln ednina ženski spol IMENOVALNIK: klno EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj klna srednji spol RODILNIK: klnega DAJALNIK: klnemu EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj klno in TOŽILNIK: klno [kln] MESTNIK: pri klnem IPA: [kléːn] ORODNIK: s klnim dvojina (tonemska dvojnica) IMENOVALNIK: klni OSNOVNIK RODILNIK: klnih moški spol DAJALNIK: klnima ednina TOŽILNIK: klni IMENOVALNIK: kln MESTNIK: pri klnih določno klni ORODNIK: s klnima RODILNIK: klnega množina DAJALNIK: klnemu IMENOVALNIK: klna TOŽILNIK: kln RODILNIK: klnih določno klni DAJALNIK: klnim živo klnega TOŽILNIK: klna MESTNIK: pri klnem MESTNIK: pri klnih ORODNIK: s klnim ORODNIK: s klnimi dvojina PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: klna moški spol RODILNIK: klnih ednina DAJALNIK: klnima IMENOVALNIK: klenȇjši 159 RODILNIK: klenȇjšega IMENOVALNIK: klenȇjša DAJALNIK: klenȇjšemu RODILNIK: klenȇjšega TOŽILNIK: klenȇjši DAJALNIK: klenȇjšemu živo klenȇjšega TOŽILNIK: klenȇjša MESTNIK: pri klenȇjšem MESTNIK: pri klenȇjših ORODNIK: s klenȇjšim ORODNIK: s klenȇjšimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: klenȇjša moški spol RODILNIK: klenȇjših EDNINA: bȍlj kln DAJALNIK: klenȇjšima ženski spol TOŽILNIK: klenȇjša EDNINA: bȍlj klna srednji spol MESTNIK: pri klenȇjših EDNINA: bȍlj klno ORODNIK: s klenȇjšima množina PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: klenȇjši ednina RODILNIK: klenȇjših IMENOVALNIK: nȁjklenȇjši in nȃjklenȇjši DAJALNIK: klenȇjšim RODILNIK: nȁjklenȇjšega in nȃjklenȇjšega TOŽILNIK: klenȇjši DAJALNIK: nȁjklenȇjšemu in nȃjklenȇjšemu MESTNIK: pri klenȇjših TOŽILNIK: nȁjklenȇjši in nȃjklenȇjši ORODNIK: s klenȇjšimi živo nȁjklenȇjšega in nȃjklenȇjšega ženski spol ednina MESTNIK: pri nȁjklenȇjšem in pri nȃjklenȇjšem IMENOVALNIK: klenȇjša ORODNIK: z nȁjklenȇjšim in z nȃjklenȇjšim RODILNIK: klenȇjše dvojina DAJALNIK: klenȇjši IMENOVALNIK: nȁjklenȇjša in nȃjklenȇjša TOŽILNIK: klenȇjšo RODILNIK: nȁjklenȇjših in nȃjklenȇjših MESTNIK: pri klenȇjši DAJALNIK: nȁjklenȇjšima in nȃjklenȇjšima ORODNIK: s klenȇjšo TOŽILNIK: nȁjklenȇjša in nȃjklenȇjša dvojina MESTNIK: pri nȁjklenȇjših in pri IMENOVALNIK: klenȇjši nȃjklenȇjših RODILNIK: klenȇjših ORODNIK: z nȁjklenȇjšima in z DAJALNIK: klenȇjšima nȃjklenȇjšima TOŽILNIK: klenȇjši množina MESTNIK: pri klenȇjših IMENOVALNIK: nȁjklenȇjši in nȃjklenȇjši ORODNIK: s klenȇjšima RODILNIK: nȁjklenȇjših in nȃjklenȇjših množina DAJALNIK: nȁjklenȇjšim in nȃjklenȇjšim IMENOVALNIK: klenȇjše TOŽILNIK: nȁjklenȇjše in nȃjklenȇjše RODILNIK: klenȇjših MESTNIK: pri nȁjklenȇjših in pri DAJALNIK: klenȇjšim nȃjklenȇjših TOŽILNIK: klenȇjše ORODNIK: z nȁjklenȇjšimi in z MESTNIK: pri klenȇjših nȃjklenȇjšimi ORODNIK: s klenȇjšimi ženski spol srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: nȁjklenȇjša in nȃjklenȇjša IMENOVALNIK: klenȇjše RODILNIK: nȁjklenȇjše in nȃjklenȇjše RODILNIK: klenȇjšega DAJALNIK: nȁjklenȇjši in nȃjklenȇjši DAJALNIK: klenȇjšemu TOŽILNIK: nȁjklenȇjšo in nȃjklenȇjšo TOŽILNIK: klenȇjše MESTNIK: pri nȁjklenȇjši in pri nȃjklenȇjši MESTNIK: pri klenȇjšem ORODNIK: z nȁjklenȇjšo in z nȃjklenȇjšo ORODNIK: s klenȇjšim dvojina dvojina IMENOVALNIK: nȁjklenȇjši in nȃjklenȇjši IMENOVALNIK: klenȇjši RODILNIK: nȁjklenȇjših in nȃjklenȇjših RODILNIK: klenȇjših DAJALNIK: nȁjklenȇjšima in nȃjklenȇjšima DAJALNIK: klenȇjšima TOŽILNIK: nȁjklenȇjši in nȃjklenȇjši TOŽILNIK: klenȇjši MESTNIK: pri nȁjklenȇjših in pri MESTNIK: pri klenȇjših nȃjklenȇjših ORODNIK: s klenȇjšima ORODNIK: z nȁjklenȇjšima in z množina nȃjklenȇjšima 160 množina ▪ Njena govorica je kleno zgornjesavinjska, nič IMENOVALNIK: nȁjklenȇjše in nȃjklenȇjše mimo maternega narečja se v dolgih letih ni RODILNIK: nȁjklenȇjših in nȃjklenȇjših prikradlo v njeno govorico. DAJALNIK: nȁjklenȇjšim in nȃjklenȇjšim 1.1. ekspresivno odločno, nazorno TOŽILNIK: nȁjklenȇjše in nȃjklenȇjše ⏵ prisl. + glag. MESTNIK: pri nȁjklenȇjših in pri nȃjklenȇjših ▪ Kako jasno in kleno izgovarja kritične besede, ne jamra ali toži, temveč neizprosno analizira ORODNIK: z nȁjklenȇjšimi in z nȃjklenȇjšimi stvarnost. srednji spol ▪ Posvaril bi pred vmesnimi rešitvami, te so, ednina kakor znamo Slovenci kleno povedati, ne tič ne miš. IMENOVALNIK: nȁjklenȇjše in nȃjklenȇjše ▪▪▪ RODILNIK: nȁjklenȇjšega in nȃjklenȇjšega ▪ Z jasno in kleno pisano besedo je v tehtnih DAJALNIK: nȁjklenȇjšemu in nȃjklenȇjšemu prispevkih tedensko prinašal svoje načelne TOŽILNIK: nȁjklenȇjše in nȃjklenȇjše poglede na našo stvarnost. MESTNIK: pri nȁjklenȇjšem in pri nȃjklenȇjšem 2. ekspresivno takó, da dosega, izpolnjuje višja ORODNIK: z nȁjklenȇjšim in z nȃjklenȇjšim pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči dvojina ⏵ prisl. + glag. IMENOVALNIK: nȁjklenȇjši in nȃjklenȇjši ▪ Kot večina urbanih terencev na pogled deluje RODILNIK: nȁjklenȇjših in nȃjklenȇjših kleno, a je za resno brezpotje neuporaben. DAJALNIK: nȁjklenȇjšima in nȃjklenȇjšima TOŽILNIK: nȁjklenȇjši in nȃjklenȇjši IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri nȁjklenȇjših in pri JAKOSTNO nȃjklenȇjših [kléno] ORODNIK: z nȁjklenȇjšima in z IPA: [ˈkleːnɔ] nȃjklenȇjšima OSNOVNIK: kléno množina PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: kléneje in IMENOVALNIK: nȁjklenȇjša in nȃjklenȇjša klénejše RODILNIK: nȁjklenȇjših in nȃjklenȇjših PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj kléno DAJALNIK: nȁjklenȇjšim in nȃjklenȇjšim PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: nàjkléneje in TOŽILNIK: nȁjklenȇjša in nȃjklenȇjša nájkléneje in nàjklénejše in nájklénejše MESTNIK: pri nȁjklenȇjših in pri PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj nȃjklenȇjših kléno ORODNIK: z nȁjklenȇjšimi in z TONEMSKO nȃjklenȇjšimi [klno] PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IPA: [klèːn] moški spol OSNOVNIK: klno EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj kln PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: klneje in ženski spol klnejše EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj klna PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj klno srednji spol PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: nȁjklneje in EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj klno nȃjklneje in nȁjklnejše in nȃjklnejše PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj IZVOR klno verjetno okrajšano iz ↑(je)klen; manj verjetno h in ↑kliti [klno] IPA: [kléːn] kléno prislov (tonemska dvojnica) [kléno] OSNOVNIK: klno POMEN PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj klno 1. ekspresivno takó, da je zgledno, v skladu s PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: klneje in tradicijo in običaji ali se tako dojema klnejše ⏵ prisl. + prid. beseda PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj ▪ Hrana je bila kleno slovenska: štruklji, kaša s klno suhimi slivami, ajdova kaša, veliko potice. PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: nȁjklneje in nȃjklneje nȁjklnejše in nȃjklnejše 161 IZVOR DAJALNIK: klénostma tudi klénostima ↑klen TOŽILNIK: klénosti MESTNIK: pri klénostih klénost klénosti ORODNIK: s klénostma tudi s klénostima samostalnik ženskega spola [klénost] množina IMENOVALNIK: klénosti POMEN RODILNIK: klénosti 1. ekspresivno lastnost koga, da je v dobrem DAJALNIK: klénostim fizičnem, psihičnem stanju TOŽILNIK: klénosti ▪ Pogovarjajo se, rešujejo težave in si krepijo socialno MESTNIK: pri klénostih klenost. ORODNIK: s klénostmi ▪ Neznosna vročina, razbeljen in trd asfalt preizkušajo TONEMSKO tekačevo trdnost in klenost. [klnost] 2. ekspresivno lastnost koga, da je v skladu s IPA: [klèːnst] tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: klnost ▪ Ne pozabijo svoje klenosti, trdoživosti, svojih RODILNIK: klnosti korenin, svoje rodbine, svojega imena. DAJALNIK: klnosti ▪ V verzih slavi lepoto slovenske zemlje in žaluje TOŽILNIK: klnost nad izginjanjem nekdanje klenosti in na naravo MESTNIK: pri klnosti vezanega življenja. ORODNIK: s klnostjo ▪ Ker se je imel za zavednega Slovenca, ni bil kar dvojina tako pripravljen opravičiti tistih, ki jim je bila IMENOVALNIK: klnosti narodnostna klenost deveta briga. RODILNIK: klnosti 2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža DAJALNIK: klnostma tudi klnostima tako zglednost, ustreznost TOŽILNIK: klnosti ▪ Glas je tudi med petjem dokazoval klenost MESTNIK: pri klnostih značaja in dobro voljo ženice, ki se je rodila v ORODNIK: s klnostma tudi s klnostima kmečki družini. množina 3. ekspresivno lastnost česa, da dosega, izpolnjuje IMENOVALNIK: klnosti višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči RODILNIK: klnosti ▪ Terenec je oblikovan zelo posrečeno, saj vzbuja DAJALNIK: klnostim misel na terensko klenost, udobje in luksuz. TOŽILNIK: klnosti 4. lastnost česa, da dosega, ima zadovoljivo MESTNIK: pri klnostih debelino, trdoto ORODNIK: s klnostmi in ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [klnost] ▪ Klenost lesa najlažje presojamo po deležu IPA: [kléːnst] stržena, katerega mora biti manj kot polovico premera rozge. (tonemska dvojnica) ▪ Za pridobivanje občutka na začetku rezi nekaj ednina poganjkov zrežemo na koščke, in tako primerjamo IMENOVALNIK: klnost klenost in debelino stržena. RODILNIK: klnosti DAJALNIK: klnosti IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: klnost JAKOSTNO MESTNIK: pri klnosti [klénost] ORODNIK: s klnostjo IPA: [ˈkleːnɔst] dvojina ednina IMENOVALNIK: klnosti IMENOVALNIK: klénost RODILNIK: klnosti RODILNIK: klénosti DAJALNIK: klnostma tudi klnostima DAJALNIK: klénosti TOŽILNIK: klnosti TOŽILNIK: klénost MESTNIK: pri klnostih MESTNIK: pri klénosti ORODNIK: s klnostma tudi s klnostima ORODNIK: s klénostjo množina dvojina IMENOVALNIK: klnosti IMENOVALNIK: klénosti RODILNIK: klnosti RODILNIK: klénosti DAJALNIK: klnostim 162 TOŽILNIK: klnosti DAJALNIK: klobučárjema MESTNIK: pri klnostih TOŽILNIK: klobučárja ORODNIK: s klnostmi MESTNIK: pri klobučárjih ORODNIK: s klobučárjema IZVOR množina ↑klen IMENOVALNIK: klobučárji RODILNIK: klobučárjev klobúčar DAJALNIK: klobučárjem klobúčarja in klobučár klobučárja TOŽILNIK: klobučárje samostalnik moškega spola [klobúčar] MESTNIK: pri klobučárjih in [klobučár] ORODNIK: s klobučárji POMEN TONEMSKO kdor se ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem [klobȗčar] klobukov IPA: [klɔbúːʧàɾ] ▪ Celotne ulice so bile posvečene obrtem – poleg šivilj ednina so bili tu še klobučarji, rokavičarji in vrsta drugih. IMENOVALNIK: klobȗčar ▪ Klobuk je ustvaril klobučar, znan po ekscentričnih RODILNIK: klobȗčarja izdelkih. DAJALNIK: klobȗčarju TOŽILNIK: klobȗčarja IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri klobȗčarju JAKOSTNO [klobúčar] ORODNIK: s klobȗčarjem dvojina IPA: [klɔˈbuːʧaɾ] IMENOVALNIK: klobȗčarja ednina RODILNIK: klobȗčarjev IMENOVALNIK: klobúčar DAJALNIK: klobȗčarjema RODILNIK: klobúčarja TOŽILNIK: klobȗčarja DAJALNIK: klobúčarju MESTNIK: pri klobȗčarjih TOŽILNIK: klobúčarja ORODNIK: s klobȗčarjema MESTNIK: pri klobúčarju množina ORODNIK: s klobúčarjem IMENOVALNIK: klobȗčarji dvojina RODILNIK: klobȗčarjev IMENOVALNIK: klobúčarja DAJALNIK: klobȗčarjem RODILNIK: klobúčarjev TOŽILNIK: klobȗčarje DAJALNIK: klobúčarjema MESTNIK: pri klobȗčarjih TOŽILNIK: klobúčarja ORODNIK: s klobȗčarji MESTNIK: pri klobúčarjih in ORODNIK: s klobúčarjema [klobučár] množina IPA: [klɔbuʧàːɾ] IMENOVALNIK: klobúčarji RODILNIK: klobúčarjev ednina DAJALNIK: klobúčarjem IMENOVALNIK: klobučár TOŽILNIK: klobúčarje RODILNIK: klobučárja MESTNIK: pri klobúčarjih DAJALNIK: klobučárju ORODNIK: s klobúčarji TOŽILNIK: klobučárja in [klobučár] MESTNIK: pri klobučárju ORODNIK: s klobučárjem IPA: [klɔbuˈʧaːɾ] dvojina IMENOVALNIK: klobučárja ednina RODILNIK: klobučárjev tudi klobučȃrjev IMENOVALNIK: klobučár DAJALNIK: klobučárjema RODILNIK: klobučárja TOŽILNIK: klobučárja DAJALNIK: klobučárju MESTNIK: pri klobučárjih tudi pri klobučȃrjih TOŽILNIK: klobučárja ORODNIK: s klobučárjema MESTNIK: pri klobučárju množina ORODNIK: s klobučárjem IMENOVALNIK: klobučárji dvojina RODILNIK: klobučárjev tudi klobučȃrjev IMENOVALNIK: klobučárja DAJALNIK: klobučárjem RODILNIK: klobučárjev TOŽILNIK: klobučárje 163 MESTNIK: pri klobučárjih tudi pri klobučȃrjih ORODNIK: s klobučárko ORODNIK: s klobučárji tudi s klobučȃrji dvojina IMENOVALNIK: klobučárki BESEDOTVORJE RODILNIK: klobučárk ženski spol: klobučarka DAJALNIK: klobučárkama TOŽILNIK: klobučárki IZVOR MESTNIK: pri klobučárkah ↑klobuk ORODNIK: s klobučárkama množina klobúčarka IMENOVALNIK: klobučárke klobúčarke in klobučárka klobučárke RODILNIK: klobučárk samostalnik ženskega spola [klobúčarka] DAJALNIK: klobučárkam in [klobučárka] TOŽILNIK: klobučárke POMEN MESTNIK: pri klobučárkah ženska, ki se ukvarja z izdelovanjem, ORODNIK: s klobučárkami popravljanjem klobukov TONEMSKO ▪ Samouka klobučarka se je odločila, da bo [klobȗčarka] nadaljevala eno najstarejših obrti, ki se je danes sicer IPA: [klɔbúːʧàɾka] loti le še redkokdo. ednina ▪ Šivilje, čevljarji, klobučarka, tapetnik in IMENOVALNIK: klobȗčarka ključavničarji, ki delujejo v labirintu sobic in dvoran RODILNIK: klobȗčarke ateljeja, niso klasični predstavniki svojih poklicev. DAJALNIK: klobȗčarki TOŽILNIK: klobȗčarko IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri klobȗčarki JAKOSTNO [klobúčarka] ORODNIK: s klobȗčarko dvojina IPA: [klɔˈbuːʧaɾka] IMENOVALNIK: klobȗčarki ednina RODILNIK: klobȗčark IMENOVALNIK: klobúčarka DAJALNIK: klobȗčarkama RODILNIK: klobúčarke TOŽILNIK: klobȗčarki DAJALNIK: klobúčarki MESTNIK: pri klobȗčarkah TOŽILNIK: klobúčarko ORODNIK: s klobȗčarkama MESTNIK: pri klobúčarki množina ORODNIK: s klobúčarko IMENOVALNIK: klobȗčarke dvojina RODILNIK: klobȗčark IMENOVALNIK: klobúčarki DAJALNIK: klobȗčarkam RODILNIK: klobúčark TOŽILNIK: klobȗčarke DAJALNIK: klobúčarkama MESTNIK: pri klobȗčarkah TOŽILNIK: klobúčarki ORODNIK: s klobȗčarkami MESTNIK: pri klobúčarkah in ORODNIK: s klobúčarkama [klobučárka] množina IPA: [klɔbuʧàːɾká] IMENOVALNIK: klobúčarke RODILNIK: klobúčark ednina DAJALNIK: klobúčarkam IMENOVALNIK: klobučárka TOŽILNIK: klobúčarke RODILNIK: klobučárke MESTNIK: pri klobúčarkah DAJALNIK: klobučárki ORODNIK: s klobúčarkami TOŽILNIK: klobučárko in [klobučárka] MESTNIK: pri klobučárki ORODNIK: s klobučȃrko IPA: [klɔbuˈʧaːɾka] dvojina IMENOVALNIK: klobučárki ednina RODILNIK: klobučȃrk IMENOVALNIK: klobučárka DAJALNIK: klobučárkama RODILNIK: klobučárke TOŽILNIK: klobučárki DAJALNIK: klobučárki MESTNIK: pri klobučárkah TOŽILNIK: klobučárko ORODNIK: s klobučárkama MESTNIK: pri klobučárki množina 164 IMENOVALNIK: klobučárke IMENOVALNIK: klóri RODILNIK: klobučȃrk RODILNIK: klórov DAJALNIK: klobučárkam DAJALNIK: klórom TOŽILNIK: klobučárke TOŽILNIK: klóre MESTNIK: pri klobučárkah MESTNIK: pri klórih ORODNIK: s klobučárkami ORODNIK: s klóri TONEMSKO IZVOR [klr] ↑klobučar IPA: [klóːɾ] ednina klór IMENOVALNIK: klr klóra samostalnik moškega spola RODILNIK: klra [klór] DAJALNIK: klru POMEN TOŽILNIK: klr dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, MESTNIK: pri klru kemijski element [Cl] ORODNIK: s klrom ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina atom, molekula klora | izpust klora | količina, IMENOVALNIK: klra koncentracija, vsebnost klora RODILNIK: klrov ▪ V molekuli vodikovega klorida HCl atom klora in DAJALNIK: klroma atom vodika prispevata po en elektron v skupni TOŽILNIK: klra vezni elektronski par. MESTNIK: pri klrih ▪ Številni občani se pritožujejo nad visoko ORODNIK: s klroma vsebnostjo klora v pitni vodi. množina ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v IMENOVALNIK: klri rodilniku RODILNIK: klrov n kilogramov, n miligramov, n ton klora DAJALNIK: klrom ▪ Iz preventivnih razlogov smo povečali TOŽILNIK: klre koncentracijo klora z 0,2 na 0,4 miligrama klora na MESTNIK: pri klrih liter vode. ORODNIK: s klri ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku vsebovati klor ▪ Vodo lahko dezinficiramo s tabletami, ki IZVOR prevzeto prek nem. Chlor in nlat. chlorus iz gr. vsebujejo klor ali jod. khlōrós ‛zelen, zelenkasto rumen’ po barvi klorovih ▪▪▪ ▪ Skupina halogeniranih ogljikovodikov vsebuje spojin in plamena halogene elemente klor (Cl), fluor (F), brom (Br) in jod (I) ter vodik (H), ki je lahko prisoten ali tudi ne. kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO [klór] 1. ki je v zvezi s kmeti 1.; SIN.: kmetski ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [ˈkloːɾ] kmečki človek, fant, gospodar, otrok, sin | kmečki ednina punt, upor | kmečka gospodinja, hči, žena, ženska | IMENOVALNIK: klór kmečka tržnica | kmečko gospodarstvo, okolje, RODILNIK: klóra opravilo, življenje DAJALNIK: klóru ▪ Na kmečki tržnici so po najnižjih cenah ponujali TOŽILNIK: klór vse za ozimnico. MESTNIK: pri klóru ▪ V svetovalni službi smo skupaj s kmečkimi ORODNIK: s klórom gospodarji pripravili program, kako iz hlevov dvojina spraviti neproduktivne živali in zadržati plemensko IMENOVALNIK: klóra čredo. RODILNIK: klórov ▪ Rodila se je kot kmečka hči. DAJALNIK: klóroma ▪ V prvem kmečkem uporu so kmetje očitali TOŽILNIK: klóra plemstvu, da ni storilo ničesar v obrambo ljudi MESTNIK: pri klórih pred vdori Turkov. ORODNIK: s klóroma množina 165 1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo kmetje 1.; SIN.: ⏵ prid. beseda + sam. beseda kmetijski kmečki roman | kmečka povest | kmečka tematika ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Fran Finžgar je pisal kmečke povesti in ljudske kmečki lobi, sindikat | kmečki sloj, stan, živelj | igre. kmečka družina, mladina, populacija | kmečka ▪ Prve knjige se začenjajo kot kmečka povest, organizacija, stranka | kmečko gospodinjstvo | preraščajo v kmečki in vojni roman, nato v kmečko prebivalstvo meščanski roman in tako se nadaljuje pripovedna ▪ Rodil se je v Indiji, v kmečki družini. oblika v sodobnejše vode književnosti. ▪ Kmečke organizacije zaradi vedno strožjih ▪ Njegova zbirka barvitih kitajskih kmečkih slik je veterinarskih in zdravstvenih standardov ob gostujoči kitajski razstavi na ogled v tarnajo, da kmetje sicer nimajo nič proti etnografskem muzeju. sistemu varne hrane, a da vse to stane. 5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno ▪▪▪ pridelane sestavine ▪ Prebivalstvo je večinoma kmečko ali ima take ⏵ prid. beseda + sam. beseda vsaj korenine. kmečki krožnik, kruh, narezek, sir | kmečka 1.2. ki se uporablja pri kmetovanju dobrota, jed, pojedina | kmečko kosilo ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Najlepši zaključek dneva je obisk zidanice, kjer kmečki stroj, voz | kmečko orodje, vozilo postrežejo s tradicionalnim kmečkim narezkom in ▪ V vasi domuje šestčlanska družina, ki svoje cvičkom. goste preseneti z zbirko starih kmečkih strojev ▪ S kmečkega krožnika se kadi od svinjske prate, in naprav. domače klobase, zelja in tenstanega krompirja z ▪ V gospodarskem poslopju je na ogled ocvirki. etnološka zbirka starega kmečkega orodja. ▪ Odrasla je ob preprostih kmečkih dobrotah, saj je doma s podeželja. 1.3. navadno ekspresivno ki spominja na kmeta 1., je 6. ki je v zvezi s kmetom 4. tak kot pri kmetu 1. ali se mu to pripisuje ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ prid. beseda + sam. beseda kmečka končnica, struktura ▪ Zdržal sem zaradi kmečke trme. ▪ Dosegel je sicer malenkostno prednost, v kmečki ▪ Ima kmečki nasmeh. končnici je imel lovski par proti skakaču in lovcu, 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim toda ob dobri igri nasprotnika to ni bilo dovolj za prikazom zmago. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Sledili so dolgi manevri, v katerih je Karpov kmečki običaj, praznik | kmečki ples | kmečka ohcet izboljševal položaj figur, nazadnje pa je izsilil | kmečka šega | kmečke igre prehod v zmagovito kmečko končnico. ▪ Številni radovedneži so si na graščinskem ▪ V sicilijanski igri si je pokvaril kmečko strukturo dvorišču ogledali kmečko ohcet, ki so jo pripravili na damini strani, na kraljevi pa ni imel nobenih člani folklorne skupine. pravih možnosti za napad. ▪ Tradicija Polanskih dnevov so tudi kmečke igre, ki so v duhu olimpijskega načela »pomembno je IZGOVOR IN OBLIKE sodelovati in ne zmagati« prerasle kar v kmečko JAKOSTNO olimpijado. [kméčki] ▪ Ob glasbi in humorju bodo prikazali kmečke IPA: [ˈkmeːʧki] običaje ob trgatvi. OSNOVNIK 3. ki je značilen za kmetije moški spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina kmečki dom, dvorec | kmečki sadovnjak, vrt | IMENOVALNIK: kméčki kmečki slog, stil | kmečka arhitektura | kmečka RODILNIK: kméčkega domačija, hiša, kuhinja, peč, skrinja, soba | kmečko DAJALNIK: kméčkemu dvorišče | kmečko pohištvo TOŽILNIK: kméčki ▪ Ob vasi se je ohranil danes vedno redkejši stari živo kméčkega visokodebelni kmečki sadovnjak. MESTNIK: pri kméčkem ▪ Za gurmanske užitke je poskrbljeno v hotelski ORODNIK: s kméčkim restavraciji, kmečki sobi in pivnici. dvojina ▪ Zanimiva je predvsem stara pisalna miza, pa tudi IMENOVALNIK: kméčka lončene in kamnite posode ter kmečka skrinja. RODILNIK: kméčkih 4. ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SIN.: DAJALNIK: kméčkima kmetski TOŽILNIK: kméčka MESTNIK: pri kméčkih 166 ORODNIK: s kméčkima IMENOVALNIK: kmčki množina RODILNIK: kmčkega IMENOVALNIK: kméčki DAJALNIK: kmčkemu RODILNIK: kméčkih TOŽILNIK: kmčki DAJALNIK: kméčkim živo kmčkega TOŽILNIK: kméčke MESTNIK: pri kmčkem MESTNIK: pri kméčkih ORODNIK: s kmčkim ORODNIK: s kméčkimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kmčka ednina RODILNIK: kmčkih IMENOVALNIK: kméčka DAJALNIK: kmčkima RODILNIK: kméčke TOŽILNIK: kmčka DAJALNIK: kméčki MESTNIK: pri kmčkih TOŽILNIK: kméčko ORODNIK: s kmčkima MESTNIK: pri kméčki množina ORODNIK: s kméčko IMENOVALNIK: kmčki dvojina RODILNIK: kmčkih IMENOVALNIK: kméčki DAJALNIK: kmčkim RODILNIK: kméčkih TOŽILNIK: kmčke DAJALNIK: kméčkima MESTNIK: pri kmčkih TOŽILNIK: kméčki ORODNIK: s kmčkimi MESTNIK: pri kméčkih ženski spol ORODNIK: s kméčkima ednina množina IMENOVALNIK: kmčka IMENOVALNIK: kméčke RODILNIK: kmčke RODILNIK: kméčkih DAJALNIK: kmčki DAJALNIK: kméčkim TOŽILNIK: kmčko TOŽILNIK: kméčke MESTNIK: pri kmčki MESTNIK: pri kméčkih ORODNIK: s kmčko ORODNIK: s kméčkimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: kmčki ednina RODILNIK: kmčkih IMENOVALNIK: kméčko DAJALNIK: kmčkima RODILNIK: kméčkega TOŽILNIK: kmčki DAJALNIK: kméčkemu MESTNIK: pri kmčkih TOŽILNIK: kméčko ORODNIK: s kmčkima MESTNIK: pri kméčkem množina ORODNIK: s kméčkim IMENOVALNIK: kmčke dvojina RODILNIK: kmčkih IMENOVALNIK: kméčki DAJALNIK: kmčkim RODILNIK: kméčkih TOŽILNIK: kmčke DAJALNIK: kméčkima MESTNIK: pri kmčkih TOŽILNIK: kméčki ORODNIK: s kmčkimi MESTNIK: pri kméčkih srednji spol ORODNIK: s kméčkima ednina množina IMENOVALNIK: kmčko IMENOVALNIK: kméčka RODILNIK: kmčkega RODILNIK: kméčkih DAJALNIK: kmčkemu DAJALNIK: kméčkim TOŽILNIK: kmčko TOŽILNIK: kméčka MESTNIK: pri kmčkem MESTNIK: pri kméčkih ORODNIK: s kmčkim ORODNIK: s kméčkimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kmčki [kmčki] RODILNIK: kmčkih IPA: [kméːʧkì] DAJALNIK: kmčkima OSNOVNIK TOŽILNIK: kmčki moški spol MESTNIK: pri kmčkih ednina ORODNIK: s kmčkima 167 množina obnašati se kot kmečka nevesta IMENOVALNIK: kmčka obnašati se pretirano zadržano, sramežljivo, RODILNIK: kmčkih obotavljivo DAJALNIK: kmčkim ▪ Kaj je narobe z vsemi glasovalci, ki mu dodeljujejo TOŽILNIK: kmčka razne kipce popularnosti, on pa se obnaša kot kmečka MESTNIK: pri kmčkih nevesta in se jih izogiba v velikem loku? ORODNIK: s kmčkimi ▪ Občina se obnaša kot kmečka nevesta: namesto da bi sprejela ponujeno roko potencialnih partnerjev, STALNE ZVEZE čaka in čaka. kmečka lastovka (zdrava) kmečka pamet/logika lastovka z modrikastim zgornjim delom telesa, zdrava kmečka pamet škarjastim repom in ukrivljenimi koničastimi kmečka pamet perutmi; primerjaj lat. Hirundo rustica kmečka logika ▪ Kmečka lastovka gradi zelo zanimivo gnezdo, zdrava kmečka logika sestavljeno iz blata in bilk ter prepojeno s slino. način razmišljanja, ki naj bi bil učinkovit, tehten, ▪ Kmečka lastovka je tako kot v Evropi tudi pri nas utemeljen zaradi svoje preprostosti splošno razširjena. ▪ Za uničen precejšnji del svojega gozda sem moral ▪ Poleg kmečke lastovke je v Sloveniji pogosta mestna kot oškodovanec, čeprav je škodo ugotovila strokovna lastovka. komisija, iskati pravico na sodišču. Povsem nerazumljivo in skregano z zdravo kmečko pametjo. kmečka pokojnina ▪ Prave argumente, čiste račune in dejansko stanje je pokojnina, ki jo dobiva oseba, ki je opravljala mogoče razgrniti pred javnostjo tudi z mirnim glasom kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic in kmečko pametjo. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Po zdravi kmečki logiki vsaka gospodinja ve, da nizka kmečka pokojnina mora imeti v shrambi tudi nekaj za hude čase. ▪ Številni kmetje so socialno ogroženi tudi zaradi nizkih kmečkih pokojnin. IZVOR ▪ Živi od skromne kmečke pokojnine, od katere ji ↑kmet skoraj nič ne ostane, potem ko mora poravnati določene denarne obveznosti. ▪▪▪ kméčko prislov ▪ Približno 3,3 odstotka upokojencev prejema kmečko [kméčko] pokojnino po nekdanjem zakonu o starostnem POMEN zavarovanju kmetov. 1. takó kot pri kmetu ali da spominja na kmeta ⏵ prisl. + prid. beseda kmečki turizem ▪ Naselja v občini predstavljajo značilno 1. dejavnost, ki združuje kmetovanje in turistične podeželsko strukturo poselitve s pretežno kmečko storitve, zlasti ponudbo domače hrane, pijače in usmerjenim prebivalstvom. prenočitve ▪ »No, ti že veš,« je bil kmečko moder. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪▪▪ ukvarjati se s kmečkim turizmom ▪ Oblekla sva se po kmečko, na rame sva si dala kosi. ▪ S kmečkim turizmom se ukvarjam dve leti. ▪ Bomo govorili kar tako po kmečko, po ljudsko. ▪▪▪ 2. takó kot pri kmetiji ali da spominja na kmetijo ▪ Razmišlja o tem, da bi na kmetiji razvijali kmečki ▪ Gostilna je bila kmečko opremljena, stene so bile iz turizem s ponudbo terenskega jahanja. temnega lesa in v restavraciji je bilo zelo prijetno. 1.1. kmetija s tako dejavnostjo 3. takó, da se upošteva status kmeta ▪ Na kmečkem turizmu so nas pričakali z okusnim ⏵ prisl. + prid. beseda golažem. kmečko zavarovan ▪ Temeljna dejavnost je reja pujskov in jagnjet ter ▪ Žena je kmečko zavarovana že dolga leta. vinogradništvo, saj imajo od leta 1996 odprt ▪ Do regresa so upravičeni tisti prosilci, od katerih kmečki turizem. je vsaj en član družine kmečko zdravstveno zavarovan. FRAZEOLOGIJA ▪▪▪ ▪ Po rojstvu drugega sina je ostala doma in se kmečko zavarovala. 168 4. slabšalno takó, da se zaradi preprostosti zdi usposabljanje kmetov | organizacija, povezovanje, omejeno, banalno skupina, združenje kmetov | predstavnik, sindikat ⏵ prisl. + glag. kmetov | protest, shod, težava kmetov ▪ Zelo malo je vizualnih učinkov. Vse izgleda tako ▪ Izobraževanju kmetov, v sklopu katerega kmečko. pripravljajo predavanja, oglede, strokovne ▪ Strah me je letenja. Tega še nikomur nisem ekskurzije in seminarje, kmetijski svetovalci povedala. Tako kmečko se sliši. namenjajo okoli 40 odstotkov svojega dela. ▪ V pogajanjih bi morali doseči dogovor, ki ne bi IZGOVOR IN OBLIKE pomenil znižanja dohodka kmetov, obenem pa bi JAKOSTNO omogočil nadaljevanje začetega prestrukturiranja [kméčko] slovenskega kmetijstva. IPA: [ˈkmeːʧkɔ] ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku OSNOVNIK: kméčko deliti, ponuditi, razdeliti kmetom | izplačati, PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj kméčko izplačevati, plačati, plačevati kmetom | omogočiti, zagotavljati, zagotoviti kmetom | pomagati, PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj kméčko svetovati kmetom | povzročati kmetom KAJ | prinašati, prinesti kmetom TONEMSKO [kmčko] ▪ Pšenica naj bi se kmetom plačevala po individualnih vzorcih in ne na podlagi skupnega IPA: [kméːʧk] vzorca. OSNOVNIK: kmčko ▪ Poleg pomoči s stroji v krožku svetujejo kmetom PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj kmčko pri nabavi strojev. PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj kmčko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku izobraževati, obveščati kmete | pestiti, prizadeti kmete | pozivati, pozvati, spodbuditi kmete | IZVOR prepričati, siliti kmete | vabiti, vprašati kmete | ↑kmečki zastopati, zaščititi, združevati kmete ▪ V začetku julija je vipavske kmete prizadela toča. kmèt kméta ▪ Prebujajoča se pomlad vabi kmete in vrtičkarje k samostalnik moškega spola [kmèt] nujnim opravilom na kmetijskih površinah, trajnih nasadih in vrtovih. POMEN ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem dohodek, plačilo, podpora, subvencija za kmete | ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. izobraževanje, predavanje za kmete | zavarovanje kmet dobi, prejema KAJ | kmet obdeluje, pridela, za kmete uporablja KAJ | kmet se odloča o ČEM | kmet plača, ▪ Kmetijska svetovalna služba je pripravila devet proda KAJ | kmet potrebuje, zahteva KAJ | kmet se različnih predavanj za kmete. ukvarja s ČIM ▪ Govedoreja je bila in je še vedno ▪ Slovenski kmetje žita pridelujejo na čedalje večjih najpomembnejši vir dohodka za slovenskega površinah. kmeta. ▪ Kmet in kmetica prodata solato, krompir, korenje ▪▪▪ in druge pridelke na tržnici ali pa kmetijski zadrugi. ▪ Sam v trgovinah kupujem le del hrane, vse drugo ▪ Ekološki kmetje uporabljajo naravne metode za kupujem pri kmetih. zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov. ▪ Septembra in oktobra je zadruga odkupila od ⏵ prid. beseda + sam. beseda kmetov 700 ton govejega mesa. bližnji, okoliški, tukajšnji kmet | bogat, premožen, ▪ V več strokovnih komisijah zastopa interese kmetov reven, ubog kmet | čisti kmet | ekološki kmet | pridelovalcev sadja in sadjarske stroke. gorski, hribovski kmet | mali, veliki kmet | mlad, 2. v množini podeželje preprost kmet | nezadovoljen, oškodovan, prizadet, ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku uporen kmet delati na kmetih | ostati, živeti na kmetih ▪ Trudim se, da jemo sezonsko hrano, ki jo na ▪ Ker živimo na kmetih, imajo otroci organiziran ekološki način pridelajo okoliški kmetje. prevoz s kombijem za osnovno šolo. ▪ Tradicijo kmetovanja v kraju nadaljujejo številni ▪ Praznik žetve je privabil številne obiskovalce, ki si mladi kmetje. želijo videti, kako se je delalo na kmetih pred ▪ Bil je sin revnih kmetov, ki je v mladosti opravljal nekaj desetletji. najrazličnejše poklice, da se je preživljal. ⏵ ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku sam. beseda + sam. beseda v rodilniku turizem na kmetih | življenje na kmetih dohodek, upokojevanje, zavarovanje kmetov | interes, položaj, status kmeta | izobraževanje, 169 ▪ Za turizem na kmetih se je odločila pred desetimi ednina leti. IMENOVALNIK: kmèt ▪ Življenje na kmetih je odvisno od vse bolj RODILNIK: kméta nepredvidljivih dejavnikov vremena. DAJALNIK: kmétu ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: kméta biti s kmetov | priti s kmetov MESTNIK: pri kmétu ▪ Doma sem s kmetov. ORODNIK: s kmétom ▪ Moji starši so prišli s kmetov. dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: kméta ▪ Kot fant s kmetov sem bil nor na konje. RODILNIK: kmétov 3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, DAJALNIK: kmétoma omejen ali se mu to pripisuje; SIN.: slabšalno kmetavz, TOŽILNIK: kméta slabšalno kmetavzar MESTNIK: pri kmétih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kmétoma navaden kmet množina ▪ Navadni kmetje ste ... pa brez zamere ali IMENOVALNIK: kmétje redko kméti cenzure. RODILNIK: kmétov ▪ Vi ste prekleti neumni kmetje in nimate pojma. DAJALNIK: kmétom ⏵ vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku TOŽILNIK: kméte biti kmet MESTNIK: pri kmétih ▪ S tako frizuro si kmet in pika. ORODNIK: s kméti ▪ Ti si kmet in bedak. O novinarstvu nimaš pojma. TONEMSKO ▪▪▪ [kmȅt] ▪ Nisem hotel izpasti kmet. IPA: [kmt] 4. šahovska figura, ki se premika za eno polje ednina naravnost naprej; SIN.: manj formalno pešak IMENOVALNIK: kmȅt ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kmta beli, črni kmet | damski, kraljev kmet | robni, DAJALNIK: kmtu središčni kmet TOŽILNIK: kmta ▪ Večina črnih kmetov je na črnih poljih, kar ob MESTNIK: pri kmtu tudi pri kmtu črnopoljnih lovcih zagotavlja boljšo končnico. ORODNIK: s kmtom ▪ Igra odlično in razume, da mora razbiti bele dvojina kmete. IMENOVALNIK: kmta ▪ Igro je začel z damskim kmetom. RODILNIK: kmtov in kmtov ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: kmtoma kmet na KATEREM krilu | kmet na KATERI liniji, polju | TOŽILNIK: kmta kmet na šahovnici MESTNIK: pri kmtih in pri kmtih ▪ Napredoval je s kmeti na daminem krilu in s tem ORODNIK: s kmtoma oslabil svoj položaj. množina ▪ Partija je praktično odločena tudi zato, ker črni IMENOVALNIK: kmtje redko kmti lovec ne more sodelovati pri obrambi šibkega RODILNIK: kmtov in kmtov kmeta na polju d6. DAJALNIK: kmtom ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: kmte žrtvovati kmeta MESTNIK: pri kmtih in pri kmtih ▪ V daminem gambitu je žrtvoval kmeta za napad, ORODNIK: s kmti in s kmti ki ga je natančno izpeljal in uničil črno pozicijo. ▪ Črni daje kmeta samo zato, da prežene belega STALNE ZVEZE lovca na slabše mesto. ▪▪▪ prosti kmet ▪ Končnica s kmetom manj je bila zanj izgubljena. kmet, ki ga pri napredovanju do roba nasprotne ▪ V 20. potezi je napredoval s svojim kmetom c in strani šahovnice ne ovira nasprotnikov kmet zaradi tega kmalu povzročil nove vrzeli v svojem položaju. ▪ Velemojster je odlično taktiziral, si ustvaril prostega kmeta ter nanj vezal dve lahki figuri. ▪ V 55. potezi je osvojila kmeta in malo kasneje je IZGOVOR IN OBLIKE nastala damska končnica, v kateri je imela bela tri JAKOSTNO [kmèt] proste kmete. IPA: [kmɛt] 170 FRAZEOLOGIJA ▪▪▪ ▪ Na živce mi gredo ti kmetavzi, ki mislijo, da se svet kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa) vrti okrog njih! kdor je v ranljivem položaju z najmanj moči odločanja, je najbolj vodljiv pri opravljanju IZGOVOR IN OBLIKE določene dejavnosti JAKOSTNO ▪ Šef kriminalistične policije je v tej igri zgolj kmet na [kmetás kmetáza] šahovnici. IPA: [kmɛˈtaːs kmɛˈtaːza] ▪ Takrat sem prvič imel občutek, da nisem le kmet na ednina njegovi šahovnici. IMENOVALNIK: kmetávz ▪ »Migranti in begunci niso kmetje na šahovnici RODILNIK: kmetávza človeštva,« je dejal papež. DAJALNIK: kmetávzu TOŽILNIK: kmetávza Kmet je kmet. MESTNIK: pri kmetávzu slabšalno izraža, da je od kmeta ne glede na ORODNIK: s kmetávzom okoliščine treba pričakovati delovanje, mišljenje, dvojina ki naj bi bilo zanj značilno, zlasti preprostost, IMENOVALNIK: kmetávza neotesanost, omejenost RODILNIK: kmetávzov ▪ Kmet je kmet, ne glede na to, kam ga postaviš in DAJALNIK: kmetávzoma koliko denarja mu daš. TOŽILNIK: kmetávza MESTNIK: pri kmetávzih Neumen kmet ima debel krompir. ORODNIK: s kmetávzoma Najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir. množina IMENOVALNIK: kmetávzi izraža, da za uspeh, srečo ni nujno potrebna RODILNIK: kmetávzov premišljenost dejanja, umska sposobnost, DAJALNIK: kmetávzom posebna veščina TOŽILNIK: kmetávze ▪ Do preobrata je prišlo, ker je imelo vodstvo – tako, MESTNIK: pri kmetávzih kot ima neumen kmet debel krompir, – v tem obdobju ORODNIK: s kmetávzi zelo ugodne razmere na borzah. TONEMSKO [kmetȃs kmetȃza] BESEDOTVORJE IPA: [kmɛtáːs kmɛtáːzà] ženski spol: kmetica ednina svojilni pridevnik: kmetov IMENOVALNIK: kmetȃvz manjšalnica: kmetič RODILNIK: kmetȃvza DAJALNIK: kmetȃvzu IZVOR TOŽILNIK: kmetȃvza = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. MESTNIK: pri kmetȃvzu kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, ORODNIK: s kmetȃvzom češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali dvojina slovan. * kъmetь, prevzeto iz lat. comes IMENOVALNIK: kmetȃvza ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz RODILNIK: kmetȃvzov com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ DAJALNIK: kmetȃvzoma TOŽILNIK: kmetȃvza kmetávz MESTNIK: pri kmetȃvzih kmetávza samostalnik moškega spola ORODNIK: s kmetȃvzoma [kmetás kmetáza] množina POMEN IMENOVALNIK: kmetȃvzi slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, RODILNIK: kmetȃvzov omejen ali se mu to pripisuje; SIN.: slabšalno kmet, DAJALNIK: kmetȃvzom slabšalno kmetavzar TOŽILNIK: kmetȃvze ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri kmetȃvzih navaden kmetavz ORODNIK: s kmetȃvzi ▪ Sprva je v njenih očeh navaden predmestni kmetavz, toda počasi se zbližata. IZVOR ▪ Bila sta neotesana kmetavza, hrupno sta se ↑kmet menila o denarju in konjih in kvarila mir v piceriji. 171 kmetávzar kmetávzarja samostalnik moškega spola TOŽILNIK: kmetȃvzarja [kmetázar] MESTNIK: pri kmetȃvzarjih POMEN ORODNIK: s kmetȃvzarjema množina slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; IMENOVALNIK: kmetȃvzarji SIN.: slabšalno kmet, RODILNIK: kmetȃvzarjev slabšalno kmetavz ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: kmetȃvzarjem navaden kmetavzar TOŽILNIK: kmetȃvzarje ▪ Prikazujejo jih kot zarukane kmetavzarje in MESTNIK: pri kmetȃvzarjih omejence. ORODNIK: s kmetȃvzarji ▪ Le še kakšni zarobljeni kmetavzarji se nalivajo s plebejskim pivom in rigajo po njem. BESEDOTVORJE ▪▪▪ ženski spol: kmetavzarica ▪ Na manjše zaselke gledajo zviška, tam živeče ljudi ženski spol: kmetavzarka pa imajo za kmetavzarje. ▪ Ko pridejo kmetavzarji na pozicije, delajo z IZVOR davkoplačevalskim denarjem kot svinje z bučami. ↑kmetavz IZGOVOR IN OBLIKE kmetávzarica kmetávzarice samostalnik ženskega spola JAKOSTNO [kmetázar] [kmetázarica] P IPA: [kmɛˈtaːzaɾ] OMEN ednina slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje IMENOVALNIK: kmetávzar ; SIN.: slabšalno kmetavzarka, RODILNIK: kmetávzarja slabšalno kmetica DAJALNIK: kmetávzarju ▪ Bila je primitivna kmetavzarica. TOŽILNIK: kmetávzarja MESTNIK: pri kmetávzarju IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s kmetávzarjem JAKOSTNO dvojina [kmetázarica] IMENOVALNIK: kmetávzarja IPA: [kmɛˈtaːzaɾiʦa] RODILNIK: kmetávzarjev ednina DAJALNIK: kmetávzarjema IMENOVALNIK: kmetávzarica TOŽILNIK: kmetávzarja RODILNIK: kmetávzarice MESTNIK: pri kmetávzarjih DAJALNIK: kmetávzarici ORODNIK: s kmetávzarjema TOŽILNIK: kmetávzarico množina MESTNIK: pri kmetávzarici IMENOVALNIK: kmetávzarji ORODNIK: s kmetávzarico RODILNIK: kmetávzarjev dvojina DAJALNIK: kmetávzarjem IMENOVALNIK: kmetávzarici TOŽILNIK: kmetávzarje RODILNIK: kmetávzaric MESTNIK: pri kmetávzarjih DAJALNIK: kmetávzaricama ORODNIK: s kmetávzarji TOŽILNIK: kmetávzarici TONEMSKO MESTNIK: pri kmetávzaricah [kmetȃzar] ORODNIK: s kmetávzaricama IPA: [kmɛtáːzàɾ] množina ednina IMENOVALNIK: kmetávzarice IMENOVALNIK: kmetȃvzar RODILNIK: kmetávzaric RODILNIK: kmetȃvzarja DAJALNIK: kmetávzaricam DAJALNIK: kmetȃvzarju TOŽILNIK: kmetávzarice TOŽILNIK: kmetȃvzarja MESTNIK: pri kmetávzaricah MESTNIK: pri kmetȃvzarju ORODNIK: s kmetávzaricami ORODNIK: s kmetȃvzarjem TONEMSKO dvojina [kmetȃzarica] IMENOVALNIK: kmetȃvzarja IPA: [kmɛtáːzàɾiʦa] RODILNIK: kmetȃvzarjev ednina DAJALNIK: kmetȃvzarjema IMENOVALNIK: kmetȃvzarica 172 RODILNIK: kmetȃvzarice MESTNIK: pri kmetávzarkah DAJALNIK: kmetȃvzarici ORODNIK: s kmetávzarkami TOŽILNIK: kmetȃvzarico TONEMSKO MESTNIK: pri kmetȃvzarici [kmetȃzarka] ORODNIK: s kmetȃvzarico IPA: [kmɛtáːzàɾka] dvojina ednina IMENOVALNIK: kmetȃvzarici IMENOVALNIK: kmetȃvzarka RODILNIK: kmetȃvzaric RODILNIK: kmetȃvzarke DAJALNIK: kmetȃvzaricama DAJALNIK: kmetȃvzarki TOŽILNIK: kmetȃvzarici TOŽILNIK: kmetȃvzarko MESTNIK: pri kmetȃvzaricah MESTNIK: pri kmetȃvzarki ORODNIK: s kmetȃvzaricama ORODNIK: s kmetȃvzarko množina dvojina IMENOVALNIK: kmetȃvzarice IMENOVALNIK: kmetȃvzarki RODILNIK: kmetȃvzaric RODILNIK: kmetȃvzark DAJALNIK: kmetȃvzaricam DAJALNIK: kmetȃvzarkama TOŽILNIK: kmetȃvzarice TOŽILNIK: kmetȃvzarki MESTNIK: pri kmetȃvzaricah MESTNIK: pri kmetȃvzarkah ORODNIK: s kmetȃvzaricami ORODNIK: s kmetȃvzarkama množina IZVOR IMENOVALNIK: kmetȃvzarke ↑kmetavzar RODILNIK: kmetȃvzark DAJALNIK: kmetȃvzarkam kmetávzarka TOŽILNIK: kmetȃvzarke kmetávzarke samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri kmetȃvzarkah [kmetázarka] ORODNIK: s kmetȃvzarkami POMEN slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, IZVOR omejena ali se ji to pripisuje; SIN.: slabšalno ↑kmetavzar kmetavzarica, slabšalno kmetica ▪ Bila je lepa in do pike urejena, prava dama, takih tudi sredi Ljubljane ni na pretek, on pa jo je oblajal s kmetávzarski kmetávzarska kmetávzarsko pridevnik kmetavzarko. [kmetázarski] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. slabšalno ki se vede prostaško, je neumen, JAKOSTNO omejen ali se mu to pripisuje [kmetázarka] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [kmɛˈtaːzaɾka] ▪ Vloga kmetavzarskega kavboja mu je pisana na ednina kožo. IMENOVALNIK: kmetávzarka ▪ Dobro uro sta se drli nanj kot kakšni RODILNIK: kmetávzarke kmetavzarski baburi, preden je izgubil potrpljenje. DAJALNIK: kmetávzarki ▪▪▪ TOŽILNIK: kmetávzarko ▪ Ne razumem, zakaj se izpostavljaš zaradi tega MESTNIK: pri kmetávzarki očalarja kmetavzarskega. ORODNIK: s kmetávzarko ▪ Ti trot kmetavzarski. dvojina 1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako stanje, IMENOVALNIK: kmetávzarki vedênje RODILNIK: kmetávzark ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: kmetávzarkama ▪ S svojo kmetavzarsko logiko sta bila TOŽILNIK: kmetávzarki prepričana, da ju hočem zastrupiti. MESTNIK: pri kmetávzarkah ▪ Tako razmišljanje je podobno kmetavzarski ORODNIK: s kmetávzarkama množina mentaliteti. IMENOVALNIK: kmetávzarke IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: kmetávzark JAKOSTNO DAJALNIK: kmetávzarkam [kmetázarski] TOŽILNIK: kmetávzarke IPA: [kmɛˈtaːzaɾski] 173 OSNOVNIK TOŽILNIK: kmetávzarski moški spol MESTNIK: pri kmetávzarskih ednina ORODNIK: s kmetávzarskima IMENOVALNIK: kmetávzarski množina RODILNIK: kmetávzarskega IMENOVALNIK: kmetávzarska DAJALNIK: kmetávzarskemu RODILNIK: kmetávzarskih TOŽILNIK: kmetávzarski DAJALNIK: kmetávzarskim živo kmetávzarskega TOŽILNIK: kmetávzarska MESTNIK: pri kmetávzarskem MESTNIK: pri kmetávzarskih ORODNIK: s kmetávzarskim ORODNIK: s kmetávzarskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kmetávzarska [kmetȃzarski] RODILNIK: kmetávzarskih IPA: [kmɛtáːzàɾski] DAJALNIK: kmetávzarskima OSNOVNIK TOŽILNIK: kmetávzarska moški spol MESTNIK: pri kmetávzarskih ednina ORODNIK: s kmetávzarskima IMENOVALNIK: kmetȃvzarski množina RODILNIK: kmetȃvzarskega IMENOVALNIK: kmetávzarski DAJALNIK: kmetȃvzarskemu RODILNIK: kmetávzarskih TOŽILNIK: kmetȃvzarski DAJALNIK: kmetávzarskim živo kmetȃvzarskega TOŽILNIK: kmetávzarske MESTNIK: pri kmetȃvzarskem MESTNIK: pri kmetávzarskih ORODNIK: s kmetȃvzarskim ORODNIK: s kmetávzarskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kmetȃvzarska ednina RODILNIK: kmetȃvzarskih IMENOVALNIK: kmetávzarska DAJALNIK: kmetȃvzarskima RODILNIK: kmetávzarske TOŽILNIK: kmetȃvzarska DAJALNIK: kmetávzarski MESTNIK: pri kmetȃvzarskih TOŽILNIK: kmetávzarsko ORODNIK: s kmetȃvzarskima MESTNIK: pri kmetávzarski množina ORODNIK: s kmetávzarsko IMENOVALNIK: kmetȃvzarski dvojina RODILNIK: kmetȃvzarskih IMENOVALNIK: kmetávzarski DAJALNIK: kmetȃvzarskim RODILNIK: kmetávzarskih TOŽILNIK: kmetȃvzarske DAJALNIK: kmetávzarskima MESTNIK: pri kmetȃvzarskih TOŽILNIK: kmetávzarski ORODNIK: s kmetȃvzarskimi MESTNIK: pri kmetávzarskih ženski spol ORODNIK: s kmetávzarskima ednina množina IMENOVALNIK: kmetȃvzarska IMENOVALNIK: kmetávzarske RODILNIK: kmetȃvzarske RODILNIK: kmetávzarskih DAJALNIK: kmetȃvzarski DAJALNIK: kmetávzarskim TOŽILNIK: kmetȃvzarsko TOŽILNIK: kmetávzarske MESTNIK: pri kmetȃvzarski MESTNIK: pri kmetávzarskih ORODNIK: s kmetȃvzarsko ORODNIK: s kmetávzarskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: kmetȃvzarski ednina RODILNIK: kmetȃvzarskih IMENOVALNIK: kmetávzarsko DAJALNIK: kmetȃvzarskima RODILNIK: kmetávzarskega TOŽILNIK: kmetȃvzarski DAJALNIK: kmetávzarskemu MESTNIK: pri kmetȃvzarskih TOŽILNIK: kmetávzarsko ORODNIK: s kmetȃvzarskima MESTNIK: pri kmetávzarskem množina ORODNIK: s kmetávzarskim IMENOVALNIK: kmetȃvzarske dvojina RODILNIK: kmetȃvzarskih IMENOVALNIK: kmetávzarski DAJALNIK: kmetȃvzarskim RODILNIK: kmetávzarskih TOŽILNIK: kmetȃvzarske DAJALNIK: kmetávzarskima MESTNIK: pri kmetȃvzarskih 174 ORODNIK: s kmetȃvzarskimi 2. slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je srednji spol neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SIN.: slabšalno ednina kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka IMENOVALNIK: kmetȃvzarsko ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kmetȃvzarskega ▪ Ona je navadna kmetica. DAJALNIK: kmetȃvzarskemu TOŽILNIK: kmetȃvzarsko IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kmetȃvzarskem JAKOSTNO ORODNIK: s kmetȃvzarskim [kmetíca] dvojina IPA: [kmɛˈtiːʦa] IMENOVALNIK: kmetȃvzarski ednina RODILNIK: kmetȃvzarskih IMENOVALNIK: kmetíca DAJALNIK: kmetȃvzarskima RODILNIK: kmetíce TOŽILNIK: kmetȃvzarski DAJALNIK: kmetíci MESTNIK: pri kmetȃvzarskih TOŽILNIK: kmetíco ORODNIK: s kmetȃvzarskima množina MESTNIK: pri kmetíci ORODNIK: s kmetíco IMENOVALNIK: kmetȃvzarska dvojina RODILNIK: kmetȃvzarskih IMENOVALNIK: kmetíci DAJALNIK: kmetȃvzarskim RODILNIK: kmetíc TOŽILNIK: kmetȃvzarska DAJALNIK: kmetícama MESTNIK: pri kmetȃvzarskih TOŽILNIK: kmetíci ORODNIK: s kmetȃvzarskimi MESTNIK: pri kmetícah ORODNIK: s kmetícama IZVOR množina ↑kmetavzar IMENOVALNIK: kmetíce RODILNIK: kmetíc kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola DAJALNIK: kmetícam [kmetíca] TOŽILNIK: kmetíce P MESTNIK: pri kmetícah OMEN 1. ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem ORODNIK: s kmetícami ⏵ sam. beseda + sam. beseda TONEMSKO [kmetíca] društvo kmetic | položaj kmetic | srečanje, tekmovanje kmetic IPA: [kmɛtìːʦá] ▪ V krajevnem odboru društva kmetic deluje okoli ednina dvajset članic, ki jih poleg ohranjanja tradicionalne IMENOVALNIK: kmetíca domače obrti družijo drobna doživetja. RODILNIK: kmetíce ▪ Rade se udeležujejo vsakoletnega srečanja DAJALNIK: kmetíci kmetic. TOŽILNIK: kmetíco ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri kmetíci ekološka kmetica | mlada kmetica | preprosta, ORODNIK: s kmetȋco uspešna kmetica dvojina ▪ »Rada sem na kmetiji in rada imam živali,« pravi IMENOVALNIK: kmetíci mlada kmetica. RODILNIK: kmetȋc ▪ V prihodnosti se vidi kot uspešna kmetica na DAJALNIK: kmetícama področju govedoreje in konjereje. TOŽILNIK: kmetíci ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri kmetícah kmetica pripravi KAJ | kmetica sodeluje ORODNIK: s kmetícama ▪ Na stojnici so mimoidočim ponujali sladke množina dobrote, ki so jih pripravile kmetice. IMENOVALNIK: kmetíce ▪ Kot pravijo kmetice, želijo z delovanjem društva RODILNIK: kmetȋc prispevati svoj delež k obstoju kmečkih domačij, DAJALNIK: kmetícam kmečkih družin in ne nazadnje k celemu TOŽILNIK: kmetíce podeželskemu prostoru, iz katerega izhajajo. MESTNIK: pri kmetícah ▪▪▪ ORODNIK: s kmetícami ▪ Invalidsko in pokojninsko je zavarovana kot kmetica. 175 IZVOR IMENOVALNIK: kmetíči ↑kmet RODILNIK: kmetíčev DAJALNIK: kmetíčem kmétič kmétiča TOŽILNIK: kmetíče in kmetìč kmetíča samostalnik moškega spola MESTNIK: pri kmetíčih [kmétič] in [kmetìč] ORODNIK: s kmetíči POMEN TONEMSKO [kmtič] ekspresivno kmet ▪ Sin je končal srednjo šolo in se odločil za IPA: [kméːtìʧ] agronomijo, tako da bomo imeli doma kmetiča. ednina ▪ Don Kihot nagovori preprostega kmetiča Sanča IMENOVALNIK: kmtič Panso, da mu služi kot oproda. RODILNIK: kmtiča DAJALNIK: kmtiču IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: kmtiča JAKOSTNO MESTNIK: pri kmtiču [kmétič] ORODNIK: s kmtičem IPA: [ˈkmeːtiʧ] dvojina ednina IMENOVALNIK: kmtiča IMENOVALNIK: kmétič RODILNIK: kmtičev RODILNIK: kmétiča DAJALNIK: kmtičema DAJALNIK: kmétiču TOŽILNIK: kmtiča TOŽILNIK: kmétiča MESTNIK: pri kmtičih MESTNIK: pri kmétiču ORODNIK: s kmtičema ORODNIK: s kmétičem množina dvojina IMENOVALNIK: kmtiči IMENOVALNIK: kmétiča RODILNIK: kmtičev RODILNIK: kmétičev DAJALNIK: kmtičem DAJALNIK: kmétičema TOŽILNIK: kmtiče TOŽILNIK: kmétiča MESTNIK: pri kmtičih MESTNIK: pri kmétičih ORODNIK: s kmtiči in ORODNIK: s kmétičema [kmetȉč] množina IPA: [kmɛtíʧ] IMENOVALNIK: kmétiči RODILNIK: kmétičev ednina DAJALNIK: kmétičem IMENOVALNIK: kmetȉč TOŽILNIK: kmétiče RODILNIK: kmetíča MESTNIK: pri kmétičih DAJALNIK: kmetíču ORODNIK: s kmétiči in TOŽILNIK: kmetíča [kmetìč] MESTNIK: pri kmetíču tudi pri kmetȋču IPA: [kmɛˈtiʧ] ORODNIK: s kmetíčem dvojina ednina IMENOVALNIK: kmetíča IMENOVALNIK: kmetìč RODILNIK: kmetíčev in kmetȋčev RODILNIK: kmetíča DAJALNIK: kmetíčema DAJALNIK: kmetíču TOŽILNIK: kmetíča TOŽILNIK: kmetíča MESTNIK: pri kmetíčih in pri kmetȋčih MESTNIK: pri kmetíču ORODNIK: s kmetíčema ORODNIK: s kmetíčem množina dvojina IMENOVALNIK: kmetíči IMENOVALNIK: kmetíča RODILNIK: kmetíčev in kmetȋčev RODILNIK: kmetíčev DAJALNIK: kmetíčem DAJALNIK: kmetíčema TOŽILNIK: kmetíče TOŽILNIK: kmetíča MESTNIK: pri kmetíčih in pri kmetȋčih MESTNIK: pri kmetíčih ORODNIK: s kmetíči in s kmetȋči ORODNIK: s kmetíčema množina 176 IZVOR ▪ Na naši kmetiji gospodarim že 40 let. ↑kmet ▪ Na svoji planinski kmetiji redita tibetansko govedo. kmetíja kmetíje ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku samostalnik ženskega spola [ dedovati, predati, prevzeti kmetijo | kupiti, prodati kmetíja] kmetijo | obdelovati kmetijo | obiskati, ogledati si POMEN kmetijo | voditi kmetijo | zapustiti kmetijo zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za ▪ Zaščiteno kmetijo deduje tisti zakoniti dedič, ki obdelavo zemlje, rejo živali ima namen kmetijo obdelovati in ga sporazumno ⏵ prid. beseda + sam. beseda določijo vsi dediči. biodinamična, ekološka kmetija | domača, ▪ Leta 1968 je kupil zapuščeno kmetijo z slovenska kmetija | gorska, hribovska, vinogradom in se lotil pridelave penečega se vina. visokogorska, višinska kmetija | govedorejska, ▪▪▪ mešana, sadjarska, vinogradniška, živinorejska ▪ Na ogled so dobrote in drugi izdelki s približno kmetija | izletniška, turistična kmetija | majhna, 20 kmetij iz ptujskega, škofjeloškega in velika kmetija | odročna, opuščena, samotna, belokranjskega območja ter okolice Goriških brd in zapuščena kmetija | urejena, trdna, zaščitena Ljubljane. kmetija ▪ Naša kmetija se ukvarja z ekološko pridelavo jabolk, ▪ Z avtobusom smo se pripeljali v Radovljico, kjer češenj, hrušk. smo obiskali ekološko kmetijo. ▪ Naša živinorejska kmetija ima 12 hektarjev lastne IZGOVOR IN OBLIKE obdelovalne zemlje in deset hektarjev gozda. JAKOSTNO ▪ Končal sem kmetijsko šolo in prevzel bom [kmetíja] domačo kmetijo. IPA: [kmɛˈtiːja] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina dohodek kmetije | dvorišče kmetije | gospodar, IMENOVALNIK: kmetíja lastnik, nosilec, prevzemnik kmetije | majhnost, RODILNIK: kmetíje velikost kmetije | ogled kmetije | predaja, DAJALNIK: kmetíji prestrukturiranje, sanacija, struktura kmetije | TOŽILNIK: kmetíjo preusmeritev, usmeritev kmetije | urejenost MESTNIK: pri kmetíji kmetije ORODNIK: s kmetíjo ▪ Gospodar kmetije se je zeliščarstvu začel dvojina posvečati pred približno 12 leti. IMENOVALNIK: kmetíji ▪ Neugodna agrarna struktura se kaže v velikosti RODILNIK: kmetíj kmetij, ki v poprečju obsegajo le pet hektarjev DAJALNIK: kmetíjama kmetijskih površin. TOŽILNIK: kmetíji ▪ Problem je, ker so naše kmetije majhne, čeprav MESTNIK: pri kmetíjah prestrukturiranje kmetij že poteka, povečuje se delež kmetij, velikih nad 10 hektarjev, in manjša ORODNIK: s kmetíjama delež do 5 hektarjev. množina ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku IMENOVALNIK: kmetíje dopolnilna dejavnost na kmetiji | delo, opravilo, RODILNIK: kmetíj življenje na kmetiji | dohodek na kmetiji | gospodar, DAJALNIK: kmetíjam gospodarjenje na kmetiji | investicija, naložba na TOŽILNIK: kmetíje kmetiji | žival na kmetiji MESTNIK: pri kmetíjah ▪ Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji ORODNIK: s kmetíjami mora nosilec pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo TONEMSKO zahtevo izda pristojna upravna enota. [kmetȋja] ▪ Gozd je pomemben vir dohodka na kmetiji. IPA: [kmɛtíːjà] ▪ Od vseh opravil na kmetiji mi je bilo vedno ednina najljubše delo v vinogradu. IMENOVALNIK: kmetȋja ⏵ glag. + na + sam. beseda v mestniku RODILNIK: kmetȋje delati, pomagati, pridelati, rediti KAJ na kmetiji | DAJALNIK: kmetȋji gospodariti, kmetovati na kmetiji | imeti KAJ, TOŽILNIK: kmetȋjo ukvarjati se s ČIM na kmetiji | odraščati, ostati na MESTNIK: pri kmetȋji kmetiji | preživeti, živeti na kmetiji | ustaviti se na ORODNIK: s kmetȋjo kmetiji dvojina ▪ Dela je veliko, zato na kmetiji pomagajo vsi. IMENOVALNIK: kmetȋji RODILNIK: kmetȋj 177 DAJALNIK: kmetȋjama POMEN TOŽILNIK: kmetȋji kdor se poklicno ukvarja s kmetijstvom MESTNIK: pri kmetȋjah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kmetȋjama mlad kmetijec množina ▪ Uvod v strokovni del sejma je bila okrogla miza o IMENOVALNIK: kmetȋje prihodnosti mladih kmetijcev v povezavi z EU. RODILNIK: kmetȋj ▪▪▪ DAJALNIK: kmetȋjam ▪ Spodbuditi kaže povezovanje kmetijcev v predelavi TOŽILNIK: kmetȋje stročnic in oljnic, saj bi lahko z združevanjem MESTNIK: pri kmetȋjah uspešneje iskali tržne niše in povečali svojo ORODNIK: s kmetȋjami neodvisnost od posrednikov pri prodaji pridelka. ▪ Leto si bomo zapomnili predvsem po vročem in STALNE ZVEZE sušnem poletju, ki je povzročalo največ preglavic kmetijcem. čista kmetija kmetija, na kateri se vsi aktivni družinski člani IZGOVOR IN OBLIKE ukvarjajo samo s kmetijstvom JAKOSTNO ▪ Čistih kmetij je le 40 %, veliko pa je mešanih kmetij [kmetíjəc] (50 %) in kmetij, ki jim sadjarstvo prinaša le dodaten IPA: [kmɛˈtiːjəʦ] vir zaslužka. ednina ▪ Vzporedno z upadanjem števila čistih kmetij bo IMENOVALNIK: kmetíjec vedno več primerov, ko bo kmetijstvo pravzaprav RODILNIK: kmetíjca dopolnilna dejavnost. DAJALNIK: kmetíjcu ▪ V vasi, ki je bila naseljena že v rimskih časih in so se TOŽILNIK: kmetíjca nekdaj preživljali le s pomočjo zemlje, je sedaj okrog MESTNIK: pri kmetíjcu 50 gospodinjstev, čiste kmetije pa skoraj ni več. ORODNIK: s kmetíjcem dvojina kmetija odprtih vrat IMENOVALNIK: kmetíjca turistična kmetija, ki ponuja domačo kulinariko, RODILNIK: kmetíjcev ogled kmetije, predstavitev kmetijske dejavnosti DAJALNIK: kmetíjcema ▪ Na območju Horjula je več kmetij odprtih vrat, kjer TOŽILNIK: kmetíjca vas bodo prijazno in gostoljubno sprejeli. MESTNIK: pri kmetíjcih ▪ Če ponudbo dobro oblikujejo, je gostov vse več in iz ORODNIK: s kmetíjcema mnogih kmetij odprtih vrat so nastale prave turistične množina kmetije. IMENOVALNIK: kmetíjci ▪ Naša hiša je danes kmetija odprtih vrat. RODILNIK: kmetíjcev DAJALNIK: kmetíjcem samotna kmetija TOŽILNIK: kmetíjce višje ležeča kmetija z zemljo v enem kosu in MESTNIK: pri kmetíjcih navadno oddaljena od drugih kmetij ORODNIK: s kmetíjci ▪ Hribovske vasi in samotne kmetije so prava TONEMSKO zakladnica starih stavb bivalnega in gospodarskega [kmetȋjəc] značaja; od vodnih mlinov, kozolcev, kašč, kmečkih IPA: [kmɛtíːjʦ] hiš in skednjev. ednina ▪ Davča je razloženo naselje samotnih kmetij v IMENOVALNIK: kmetȋjec zahodnem delu Škofjeloškega hribovja. RODILNIK: kmetȋjca ▪ Na planoti smo občudovali samotne kmetije, kjer so DAJALNIK: kmetȋjcu se včasih ukvarjali z gozdarstvom za potrebe TOŽILNIK: kmetȋjca idrijskega rudnika živega srebra. MESTNIK: pri kmetȋjcu ORODNIK: s kmetȋjcem IZVOR dvojina ↑kmet IMENOVALNIK: kmetȋjca RODILNIK: kmetȋjcev kmetíjec DAJALNIK: kmetȋjcema kmetíjca samostalnik moškega spola TOŽILNIK: kmetȋjca [kmetíjəc] MESTNIK: pri kmetȋjcih ORODNIK: s kmetȋjcema 178 množina ▪ Dogodka so se udeležili številni predstavniki IMENOVALNIK: kmetȋjci slovenskih kmetijskih nevladnih organizacij. RODILNIK: kmetȋjcev DAJALNIK: kmetȋjcem IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: kmetȋjce JAKOSTNO MESTNIK: pri kmetȋjcih [kmetíski] ORODNIK: s kmetȋjci IPA: [kmɛˈtiːski] OSNOVNIK IZVOR moški spol ↑kmetija ednina IMENOVALNIK: kmetíjski RODILNIK: kmetíjskega kmetíjski kmetíjska kmetíjsko pridevnik DAJALNIK: kmetíjskemu [kmetíski] TOŽILNIK: kmetíjski POMEN živo kmetíjskega 1. ki je v zvezi s kmeti 1. ali kmetijstvom MESTNIK: pri kmetíjskem ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kmetíjskim kmetijski inšpektor, minister, strokovnjak, dvojina svetovalec, tehnik | kmetijski izdelek, pridelek, IMENOVALNIK: kmetíjska proizvod | kmetijski pridelovalec, proizvajalec | RODILNIK: kmetíjskih kmetijska dejavnost, panoga, pridelava, DAJALNIK: kmetíjskima proizvodnja | kmetijska kultura, površina, rastlina, TOŽILNIK: kmetíjska zemlja | kmetijska ministrica, svetovalka | kmetijska MESTNIK: pri kmetíjskih politika, stroka | kmetijsko ministrstvo ORODNIK: s kmetíjskima ▪ Srednja kmetijska šola mu je dala toliko znanja o množina kmetijski pridelavi, da ga mika poskusiti to tudi v IMENOVALNIK: kmetíjski praksi. RODILNIK: kmetíjskih ▪ Vinska trta ima za svoj razvoj večje toplotne DAJALNIK: kmetíjskim zahteve kot večina ostalih kmetijskih rastlin pri TOŽILNIK: kmetíjske nas. MESTNIK: pri kmetíjskih ▪ Zaposlen je kot kmetijski svetovalec. ORODNIK: s kmetíjskimi ▪▪▪ ženski spol ▪ Občina je še vedno pretežno kmetijska, vendar ednina skorajda ni kmetije, s katere ne bi vsaj nekdo hodil še IMENOVALNIK: kmetíjska v službo. RODILNIK: kmetíjske 1.1. ki je namenjen za kmete 1., se uporablja DAJALNIK: kmetíjski pri kmetijstvu TOŽILNIK: kmetíjsko ⏵ MESTNIK: pri kmetíjski prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kmetíjsko kmetijski kombinat, objekt, obrat | kmetijski dvojina proračun | kmetijski sejem | kmetijski stroj, IMENOVALNIK: kmetíjski traktor | kmetijska inšpekcija, trgovina, šola, zadruga RODILNIK: kmetíjskih | kmetijska mehanizacija, tehnika | kmetijska subvencija | kmetijsko gospodarstvo, DAJALNIK: kmetíjskima podjetje | kmetijsko orodje TOŽILNIK: kmetíjski ▪ Največji proizvajalec kmetijske tehnike na MESTNIK: pri kmetíjskih svetu se v zadnjih dveh letih lahko pohvali s ORODNIK: s kmetíjskima povečano prodajo. množina ▪ Na sejmišču je bilo 12 stojnic z različnimi IMENOVALNIK: kmetíjske kmetijskimi orodji. RODILNIK: kmetíjskih ▪ Moški je s kmetijskim traktorjem z DAJALNIK: kmetíjskim obračalnikom na travniku obračal seno. TOŽILNIK: kmetíjske MESTNIK: pri kmetíjskih 1.2. ki ga sestavljajo, tvorijo kmetje 1.; SIN.: ORODNIK: s kmetíjskimi kmečki srednji spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina kmetijski lobi | kmetijska organizacija IMENOVALNIK: kmetíjsko ▪ Državni svet bo na pobudo kmetijskega lobija RODILNIK: kmetíjskega obravnaval zakon o divjadi in lovstvu. DAJALNIK: kmetíjskemu 179 TOŽILNIK: kmetíjsko ORODNIK: s kmetȋjskima MESTNIK: pri kmetíjskem množina ORODNIK: s kmetíjskim IMENOVALNIK: kmetȋjske dvojina RODILNIK: kmetȋjskih IMENOVALNIK: kmetíjski DAJALNIK: kmetȋjskim RODILNIK: kmetíjskih TOŽILNIK: kmetȋjske DAJALNIK: kmetíjskima MESTNIK: pri kmetȋjskih TOŽILNIK: kmetíjski ORODNIK: s kmetȋjskimi MESTNIK: pri kmetíjskih srednji spol ORODNIK: s kmetíjskima ednina množina IMENOVALNIK: kmetȋjsko IMENOVALNIK: kmetíjska RODILNIK: kmetȋjskega RODILNIK: kmetíjskih DAJALNIK: kmetȋjskemu DAJALNIK: kmetíjskim TOŽILNIK: kmetȋjsko TOŽILNIK: kmetíjska MESTNIK: pri kmetȋjskem MESTNIK: pri kmetíjskih ORODNIK: s kmetȋjskim ORODNIK: s kmetíjskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kmetȋjski [kmetȋski] RODILNIK: kmetȋjskih IPA: [kmɛtíːskì] DAJALNIK: kmetȋjskima OSNOVNIK TOŽILNIK: kmetȋjski moški spol MESTNIK: pri kmetȋjskih ednina ORODNIK: s kmetȋjskima IMENOVALNIK: kmetȋjski množina RODILNIK: kmetȋjskega IMENOVALNIK: kmetȋjska DAJALNIK: kmetȋjskemu RODILNIK: kmetȋjskih TOŽILNIK: kmetȋjski DAJALNIK: kmetȋjskim živo kmetȋjskega TOŽILNIK: kmetȋjska MESTNIK: pri kmetȋjskem MESTNIK: pri kmetȋjskih ORODNIK: s kmetȋjskim ORODNIK: s kmetȋjskimi dvojina IMENOVALNIK: kmetȋjska IZVOR RODILNIK: kmetȋjskih ↑kmetija DAJALNIK: kmetȋjskima TOŽILNIK: kmetȋjska MESTNIK: pri kmetȋjskih kmetíjstvo kmetíjstva samostalnik srednjega spola ORODNIK: s kmetȋjskima [kmetístvo] množina POMEN IMENOVALNIK: kmetȋjski gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s RODILNIK: kmetȋjskih pridelovanjem hrane z obdelovanjem zemlje, rejo DAJALNIK: kmetȋjskim živali TOŽILNIK: kmetȋjske ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri kmetȋjskih inšpektorat, odbor, oddelek, svet za kmetijstvo | ORODNIK: s kmetȋjskimi komisar, komisarka, sekretar za kmetijstvo | ženski spol komisija, ministrstvo za kmetijstvo | minister, ednina ministrica za kmetijstvo | sredstva, subvencija za IMENOVALNIK: kmetȋjska kmetijstvo RODILNIK: kmetȋjske ▪ V okviru sredstev za kmetijstvo je največji del DAJALNIK: kmetȋjski namenjen za nadomestilo kmetom zaradi TOŽILNIK: kmetȋjsko zniževanja tržnih cen. MESTNIK: pri kmetȋjski ▪ Evropski komisar za kmetijstvo bi rad zmanjšal ORODNIK: s kmetȋjsko pretirano pridelavo hrane. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: kmetȋjski dejavnost, interes, problem kmetijstva | delež, RODILNIK: kmetȋjskih področje, stanje kmetijstva | inženir, inženirka DAJALNIK: kmetȋjskima kmetijstva | konkurenčnost, pospeševanje, razvoj TOŽILNIK: kmetȋjski kmetijstva | popis kmetijstva | prestrukturiranje, MESTNIK: pri kmetȋjskih prilagajanje, reforma kmetijstva 180 ▪ Z razvojem kmetijstva se je proizvodnja hrane MESTNIK: pri kmetíjstvih povečala, tehnika se je posodabljala. ORODNIK: s kmetíjstvoma ▪ Dela v ekipi s štirimi enologi in dvema množina inženirjema kmetijstva. IMENOVALNIK: kmetíjstva ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kmetíjstev ekološko, sonaravno, trajnostno kmetijstvo | DAJALNIK: kmetíjstvom ekstenzivno, industrijsko, intenzivno kmetijstvo | TOŽILNIK: kmetíjstva hribovsko kmetijstvo | konvencionalno, sodobno, MESTNIK: pri kmetíjstvih tradicionalno kmetijstvo | slovensko kmetijstvo ORODNIK: s kmetíjstvi ▪ Za nekatere, ki se v ekološkem kmetijstvu ne TONEMSKO vidijo, je morda sprejemljivejše integrirano [kmetȋstvo] kmetijstvo, ki je pravzaprav strokovna nadgradnja IPA: [kmɛtíːstʋ] konvencionalnega kmetijstva. ednina ▪ Medtem ko je pri tradicionalnem kmetijstvu IMENOVALNIK: kmetȋjstvo kemičnih vlaganj malo, je ekološko kmetijstvo RODILNIK: kmetȋjstva strogo nadzirano, zato pri tej metodi kmetovanja DAJALNIK: kmetȋjstvu ni kemičnih pesticidov niti sintetičnih mineralnih TOŽILNIK: kmetȋjstvo gnojil. ⏵ MESTNIK: pri kmetȋjstvu sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ORODNIK: s kmetȋjstvom delo v kmetijstvu | dogajanje, sprememba v dvojina kmetijstvu | dohodek, plačilo, podpora, subvencije v kmetijstvu IMENOVALNIK: kmetȋjstvi | dopolnilna dejavnost v kmetijstvu | intervencija, naložba, ukrep v kmetijstvu RODILNIK: kmetȋjstev | nesreča, suša, škoda, težave v kmetijstvu | razmere, stanje DAJALNIK: kmetȋjstvoma v kmetijstvu | uporaba TOŽILNIK: kmetȋjstvi ČESA v kmetijstvu ▪ S premišljenimi ukrepi v kmetijstvu bi se izognili MESTNIK: pri kmetȋjstvih marsikateri škodi. ORODNIK: s kmetȋjstvoma ▪ Vedno bolj je jasno, da brez dobrega znanja ni množina dohodka v kmetijstvu. IMENOVALNIK: kmetȋjstva ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: kmetȋjstev preživljati se, ukvarjati se s kmetijstvom DAJALNIK: kmetȋjstvom ▪ V občini se kar okrog tretjina prebivalcev ukvarja TOŽILNIK: kmetȋjstva s kmetijstvom, a ni skoraj nobene kmetije, ki bi se MESTNIK: pri kmetȋjstvih preživljala samo s to dejavnostjo. ORODNIK: s kmetȋjstvi ▪ Številne indijanske skupnosti se preživljajo s kmetijstvom in ribištvom. IZVOR ▪▪▪ ↑kmetija ▪ V prihodnjih desetletjih bo v Evropi le še do dva odstotka prebivalcev živelo od kmetijstva. kmétov ▪ kmétova kmétovo Kmetje morajo ogromno vedeti o strupih, ki jih pridevnik uporabljajo v kmetijstvu. [kméto kmétova kmétovo] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. ki je v zvezi s kmetom 1., pripada kmetu 1. JAKOSTNO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [kmetístvo] kmetov pridelek IPA: [kmɛˈtiːstʋɔ] ▪ Skoraj ni bilo kmetovega pridelka in izdelka, ki se ednina v tem ali onem kraju ne bi znašel na božični mizi. IMENOVALNIK: kmetíjstvo ▪ Zgradba je popolnoma mehanizirana, tako da je RODILNIK: kmetíjstva kmetovo delo na kmetiji lažje in poenostavljeno. DAJALNIK: kmetíjstvu ▪ Na kmetovo žalost je mimo pripeljal vlak in zbil TOŽILNIK: kmetíjstvo žival. MESTNIK: pri kmetíjstvu 1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem ORODNIK: s kmetíjstvom razmerju s kmetom 1. dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kmetíjstvi kmetov sin | kmetova hči, žena RODILNIK: kmetíjstev ▪ Rodil se je 5. februarja 1920 kot kmetov sin, DAJALNIK: kmetíjstvoma se izučil za čevljarja, delal doma in po malem TOŽILNIK: kmetíjstvi čevljaril. 181 ORODNIK: s kmétovim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: kmétovi [kméto kmétova kmétovo] RODILNIK: kmétovih IPA: [ˈkmeːtɔ ˈkmeːtɔʋa ˈkmeːtɔʋɔ] DAJALNIK: kmétovima OSNOVNIK TOŽILNIK: kmétovi moški spol MESTNIK: pri kmétovih ednina ORODNIK: s kmétovima IMENOVALNIK: kmétov množina RODILNIK: kmétovega IMENOVALNIK: kmétova DAJALNIK: kmétovemu RODILNIK: kmétovih TOŽILNIK: kmétov DAJALNIK: kmétovim živo kmétovega TOŽILNIK: kmétova MESTNIK: pri kmétovem MESTNIK: pri kmétovih ORODNIK: s kmétovim ORODNIK: s kmétovimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kmétova [kmto kmtova kmtovo] RODILNIK: kmétovih IPA: [kmèːt kmèːtʋa kmèːtʋɔ] DAJALNIK: kmétovima OSNOVNIK TOŽILNIK: kmétova moški spol MESTNIK: pri kmétovih ednina ORODNIK: s kmétovima IMENOVALNIK: kmtov množina RODILNIK: kmtovega IMENOVALNIK: kmétovi DAJALNIK: kmtovemu RODILNIK: kmétovih TOŽILNIK: kmtov DAJALNIK: kmétovim živo kmtovega TOŽILNIK: kmétove MESTNIK: pri kmtovem MESTNIK: pri kmétovih ORODNIK: s kmtovim ORODNIK: s kmétovimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kmtova ednina RODILNIK: kmtovih IMENOVALNIK: kmétova DAJALNIK: kmtovima RODILNIK: kmétove TOŽILNIK: kmtova DAJALNIK: kmétovi MESTNIK: pri kmtovih TOŽILNIK: kmétovo ORODNIK: s kmtovima MESTNIK: pri kmétovi množina ORODNIK: s kmétovo IMENOVALNIK: kmtovi dvojina RODILNIK: kmtovih IMENOVALNIK: kmétovi DAJALNIK: kmtovim RODILNIK: kmétovih TOŽILNIK: kmtove DAJALNIK: kmétovima MESTNIK: pri kmtovih TOŽILNIK: kmétovi ORODNIK: s kmtovimi MESTNIK: pri kmétovih ženski spol ORODNIK: s kmétovima ednina množina IMENOVALNIK: kmtova IMENOVALNIK: kmétove RODILNIK: kmtove RODILNIK: kmétovih DAJALNIK: kmtovi DAJALNIK: kmétovim TOŽILNIK: kmtovo TOŽILNIK: kmétove MESTNIK: pri kmtovi MESTNIK: pri kmétovih ORODNIK: s kmtovo ORODNIK: s kmétovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: kmtovi ednina RODILNIK: kmtovih IMENOVALNIK: kmétovo DAJALNIK: kmtovima RODILNIK: kmétovega TOŽILNIK: kmtovi DAJALNIK: kmétovemu MESTNIK: pri kmtovih TOŽILNIK: kmétovo ORODNIK: s kmtovima MESTNIK: pri kmétovem množina 182 IMENOVALNIK: kmtove ▪ Kmetovalci so ponujali sadje, zelenjavo, med, RODILNIK: kmtovih kruh in pecivo. DAJALNIK: kmtovim ▪ Pri prezimovanju na pašniku potrebuje TOŽILNIK: kmtove kmetovalec več znanja, upoštevati mora določene MESTNIK: pri kmtovih zahteve živali. ORODNIK: s kmtovimi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku srednji spol obveščati, vabiti kmetovalce ednina ▪ Kmetijska svetovalna služba obvešča kmetovalce, IMENOVALNIK: kmtovo da organizira testiranje škropilnih agregatov. RODILNIK: kmtovega ▪ Nihče ni pričakoval, da bo sredi aprila kmetovalce DAJALNIK: kmtovemu prizadela zmrzal tudi v Istri. TOŽILNIK: kmtovo ▪▪▪ MESTNIK: pri kmtovem ▪ Z reformo se poskuša pomagati vsem kmetovalcem, ORODNIK: s kmtovim ne le tistim v najtežjih pogojih pridelave. dvojina ▪ Večina kmetovalcev gnoji z naravnimi in mineralnimi IMENOVALNIK: kmtovi gnojili. RODILNIK: kmtovih DAJALNIK: kmtovima IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: kmtovi JAKOSTNO MESTNIK: pri kmtovih [kmetováləc kmetováca] tudi [kmetováləc ORODNIK: s kmtovima kmetoválca] množina IPA: [kmɛtɔˈʋaːləʦ kmɛtɔˈʋaːʦa] tudi [kmɛtɔˈʋaːləʦ IMENOVALNIK: kmtova kmɛtɔˈʋaːlʦa] RODILNIK: kmtovih ednina DAJALNIK: kmtovim IMENOVALNIK: kmetoválec TOŽILNIK: kmtova RODILNIK: kmetoválca MESTNIK: pri kmtovih DAJALNIK: kmetoválcu ORODNIK: s kmtovimi TOŽILNIK: kmetoválca MESTNIK: pri kmetoválcu FRAZEOLOGIJA ORODNIK: s kmetoválcem dvojina Gozd je kmetova banka. IMENOVALNIK: kmetoválca izraža, da je gozd za kmeta zelo pomemben, RODILNIK: kmetoválcev koristen DAJALNIK: kmetoválcema ▪ Če le ni najhujša nuja, se iz gozda raje jemlje manj TOŽILNIK: kmetoválca kot več, saj je gozd kmetova banka. MESTNIK: pri kmetoválcih ORODNIK: s kmetoválcema IZVOR množina ↑kmet IMENOVALNIK: kmetoválci RODILNIK: kmetoválcev kmetoválec DAJALNIK: kmetoválcem kmetoválca samostalnik moškega spola TOŽILNIK: kmetoválce [kmetováləc kmetováca] tudi [kmetováləc MESTNIK: pri kmetoválcih kmetoválca] ORODNIK: s kmetoválci POMEN TONEMSKO kdor se poklicno ukvarja s kmetovanjem [kmetovȃləc kmetovȃca] tudi [kmetovȃləc ⏵ prid. beseda + sam. beseda kmetovȃlca] ekološki kmetovalec | mlad kmetovalec | napreden IPA: [kmɛtɔʋáːlʦ kmɛtɔʋáːʦà] tudi [kmɛtɔʋáːlʦ kmetovalec | pomurski, prekmurski kmetovalec kmɛtɔʋáːlʦà] ▪ V živinoreji ekološki kmetovalci skrbijo za ednina ravnovesje med dobro prirejo in zdravjem, IMENOVALNIK: kmetovȃlec dolgoživostjo in dobrim počutjem živali. RODILNIK: kmetovȃlca ▪ Na voljo so zelo ugodni krediti in nepovratna DAJALNIK: kmetovȃlcu sredstva za mlade kmetovalce. TOŽILNIK: kmetovȃlca ▪ Prizadete kmetovalce pozivajo, naj škodo na MESTNIK: pri kmetovȃlcu poljščinah čimprej prijavijo na občini. ORODNIK: s kmetovȃlcem ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina kmetovalci potrebujejo, uporabljajo KAJ IMENOVALNIK: kmetovȃlca 183 RODILNIK: kmetovȃlcev ednina DAJALNIK: kmetovȃlcema IMENOVALNIK: kmetovȃlka TOŽILNIK: kmetovȃlca RODILNIK: kmetovȃlke MESTNIK: pri kmetovȃlcih DAJALNIK: kmetovȃlki ORODNIK: s kmetovȃlcema TOŽILNIK: kmetovȃlko množina MESTNIK: pri kmetovȃlki IMENOVALNIK: kmetovȃlci ORODNIK: s kmetovȃlko RODILNIK: kmetovȃlcev dvojina DAJALNIK: kmetovȃlcem IMENOVALNIK: kmetovȃlki TOŽILNIK: kmetovȃlce RODILNIK: kmetovȃlk MESTNIK: pri kmetovȃlcih DAJALNIK: kmetovȃlkama ORODNIK: s kmetovȃlci TOŽILNIK: kmetovȃlki MESTNIK: pri kmetovȃlkah BESEDOTVORJE ORODNIK: s kmetovȃlkama ženski spol: kmetovalka množina IMENOVALNIK: kmetovȃlke IZVOR RODILNIK: kmetovȃlk ↑kmetovati DAJALNIK: kmetovȃlkam TOŽILNIK: kmetovȃlke kmetoválka MESTNIK: pri kmetovȃlkah kmetoválke samostalnik ženskega spola ORODNIK: s kmetovȃlkami [kmetováka] tudi [kmetoválka] POMEN IZVOR ženska, ki se poklicno ukvarja s kmetovanjem ↑kmetovalec ▪ Program je nadaljevanje triletnega poklicnega šolanja za kmetovalce in kmetovalke. ▪ Ekološko kmetovalko smo povprašali o kolobarjenju. kmetovánje kmetovánja in kmétovanje ▪ Po poklicu je kmetovalka in gospodinja. kmétovanja samostalnik srednjega spola [kmetovánje] in [kmétovanje] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO pridelovanje hrane z obdelovanjem zemlje, rejo [kmetováka] tudi [kmetoválka] živali IPA: [kmɛtɔˈʋaːka] tudi [kmɛtɔˈʋaːlka] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina bio, biodinamično, biološko, ekološko kmetovanje | IMENOVALNIK: kmetoválka ekstenzivno, intenzivno kmetovanje | integrirano, RODILNIK: kmetoválke konvencionalno, organsko, trajnostno kmetovanje | DAJALNIK: kmetoválki ČEMU prijazno, sonaravno kmetovanje | umno TOŽILNIK: kmetoválko kmetovanje MESTNIK: pri kmetoválki ▪ Pri integriranem kmetovanju je še dovoljena ORODNIK: s kmetoválko uporaba določenih sredstev za zatiranje dvojina škodljivcev, pri ekološkem pa ne. IMENOVALNIK: kmetoválki ▪ Pri kmetijstvu bo poudarek na okolju prijaznem RODILNIK: kmetoválk kmetovanju in ekonomični pridelavi, ki je DAJALNIK: kmetoválkama primerljiva z evropskimi standardi. TOŽILNIK: kmetoválki ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri kmetoválkah intenzivnost kmetovanja | metoda, način, oblika ORODNIK: s kmetoválkama kmetovanja | možnost, pogoji, razmere kmetovanja množina | opuščanje kmetovanja | problematika kmetovanja | IMENOVALNIK: kmetoválke tradicija kmetovanja RODILNIK: kmetoválk ▪ Za ekološki način kmetovanja je pomembno DAJALNIK: kmetoválkam nenehno izpopolnjevanje znanja. TOŽILNIK: kmetoválke ▪ S tradicionalnimi metodami kmetovanja, kakršni MESTNIK: pri kmetoválkah sta kolobarjenje in uporaba naravnih gnojil, ORODNIK: s kmetoválkami varujejo naravo in zmanjšujejo onesnaževanje TONEMSKO okolja. [kmetovȃka] tudi [kmetovȃlka] IPA: [kmɛtɔʋáːkà] tudi [kmɛtɔʋáːlkà] 184 ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s kmétovanjema možnosti, pogoji, razmere za kmetovanje | plačilo množina za kmetovanje | standardi za kmetovanje | IMENOVALNIK: kmétovanja zanimanje za kmetovanje RODILNIK: kmétovanj ▪ Pašna področja večinoma ležijo na področjih z DAJALNIK: kmétovanjem omejenimi pogoji za kmetovanje. TOŽILNIK: kmétovanja ▪ V zadnjih letih je zanimanje za ekološko MESTNIK: pri kmétovanjih kmetovanje naraslo. ORODNIK: s kmétovanji ▪▪▪ TONEMSKO ▪ Kmečka tržnica je pomembna pridobitev za mnoge, [kmetovȃnje] ki se ukvarjajo s kmetovanjem in dopolnilno IPA: [kmɛtɔʋáːnj] dejavnostjo, saj lahko tako neposredno prodajo svoje ednina izdelke. IMENOVALNIK: kmetovȃnje ▪ Nekoč prizadevni kmetje opuščajo kmetovanje, ker RODILNIK: kmetovȃnja se jim račun ne izide. DAJALNIK: kmetovȃnju TOŽILNIK: kmetovȃnje IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kmetovȃnju JAKOSTNO [kmetovánje] ORODNIK: s kmetovȃnjem dvojina IPA: [kmɛtɔˈʋaːnjɛ] IMENOVALNIK: kmetovȃnji ednina RODILNIK: kmetovȃnj IMENOVALNIK: kmetovánje DAJALNIK: kmetovȃnjema RODILNIK: kmetovánja TOŽILNIK: kmetovȃnji DAJALNIK: kmetovánju MESTNIK: pri kmetovȃnjih TOŽILNIK: kmetovánje ORODNIK: s kmetovȃnjema MESTNIK: pri kmetovánju množina ORODNIK: s kmetovánjem IMENOVALNIK: kmetovȃnja dvojina RODILNIK: kmetovȃnj IMENOVALNIK: kmetovánji DAJALNIK: kmetovȃnjem RODILNIK: kmetovánj TOŽILNIK: kmetovȃnja DAJALNIK: kmetovánjema MESTNIK: pri kmetovȃnjih TOŽILNIK: kmetovánji ORODNIK: s kmetovȃnji MESTNIK: pri kmetovánjih in ORODNIK: s kmetovánjema [kmtovanje] množina IPA: [kmèːtʋanjɛ] IMENOVALNIK: kmetovánja RODILNIK: kmetovánj ednina DAJALNIK: kmetovánjem IMENOVALNIK: kmtovanje TOŽILNIK: kmetovánja RODILNIK: kmtovanja MESTNIK: pri kmetovánjih DAJALNIK: kmtovanju ORODNIK: s kmetovánji TOŽILNIK: kmtovanje in [kmétovanje] MESTNIK: pri kmtovanju ORODNIK: s kmtovanjem IPA: [ˈkmeːtɔʋanjɛ] dvojina IMENOVALNIK: kmtovanji in kmtovanji ednina RODILNIK: kmtovanj IMENOVALNIK: kmétovanje DAJALNIK: kmtovanjema in kmtovanjema RODILNIK: kmétovanja TOŽILNIK: kmtovanji in kmtovanji DAJALNIK: kmétovanju MESTNIK: pri kmtovanjih TOŽILNIK: kmétovanje ORODNIK: s kmtovanjema in s kmtovanjema MESTNIK: pri kmétovanju množina ORODNIK: s kmétovanjem IMENOVALNIK: kmtovanja dvojina RODILNIK: kmtovanj IMENOVALNIK: kmétovanji DAJALNIK: kmtovanjem RODILNIK: kmétovanj TOŽILNIK: kmtovanja DAJALNIK: kmétovanjema MESTNIK: pri kmtovanjih TOŽILNIK: kmétovanji ORODNIK: s kmtovanji MESTNIK: pri kmétovanjih 185 IZVOR 1. OSEBA: kmetújva ↑kmetovati 2. OSEBA: kmetújta množina kmetováti kmetújem 1. OSEBA: kmetújmo tudi kmétovati kmétujem 2. nedovršni glagol OSEBA: kmetújte [kmetováti] deležnik na -l tudi [kmétovati] P moški spol OMEN pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo EDNINA: kmetovàl DVOJINA: kmetovála živali ⏵ MNOŽINA: kmetováli glag. + glag. v nedoločniku ženski spol nehati, prenehati, začeti kmetovati | splačati se EDNINA: kmetovála kmetovati | učiti se kmetovati | znati, želeti DVOJINA: kmetováli kmetovati MNOŽINA: kmetovále ▪ Male kmetije ne morejo več konkurirati ceneni srednji spol uvoženi hrani, zato se kmetijci sprašujejo, ali se še EDNINA: kmetoválo splača kmetovati. DVOJINA: kmetováli ▪ Podedovana njiva lahko za nekoga, ki zna MNOŽINA: kmetovála kmetovati, pomeni pravo bogastvo. deležnik na -č ▪ Dobesedno iz nič sta začela kmetovati na moški spol podedovani stari domačiji. ednina ⏵ prisl. + glag. IMENOVALNIK: kmetujóč doma kmetovati | ekološko, intenzivno kmetovati | RODILNIK: kmetujóčega pridno, resno kmetovati | uspešno kmetovati DAJALNIK: kmetujóčemu ▪ Kmet, ki hoče ekološko kmetovati, se s podpisom TOŽILNIK: kmetujóč pogodbe zaveže, da bo spoštoval standarde, tudi živo kmetujóčega tiste o prosti reji živali. MESTNIK: pri kmetujóčem ▪ Še vedno uspešno kmetuje, kljub temu da pogoji ORODNIK: s kmetujóčim za kmetovanje v teh časih niso posebej ugodni. dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: kmetujóča ▪ Že dolga leta kmetuje po ekoloških načelih, vso RODILNIK: kmetujóčih krmo za živino prideluje doma, kar je pogoj za ta DAJALNIK: kmetujóčima način pridelave hrane. TOŽILNIK: kmetujóča ▪ Oče in mati kmetujeta na sedmih hektarih zemlje. MESTNIK: pri kmetujóčih ORODNIK: s kmetujóčima IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: kmetujóči [kmetováti] RODILNIK: kmetujóčih IPA: [kmɛtɔˈʋaːti] DAJALNIK: kmetujóčim NEDOLOČNIK: kmetováti TOŽILNIK: kmetujóče NAMENILNIK: kmetovàt MESTNIK: pri kmetujóčih sedanjik ORODNIK: s kmetujóčimi ednina ženski spol 1. OSEBA: kmetújem ednina 2. OSEBA: kmetúješ IMENOVALNIK: kmetujóča 3. OSEBA: kmetúje RODILNIK: kmetujóče dvojina DAJALNIK: kmetujóči 1. OSEBA: kmetújeva TOŽILNIK: kmetujóčo 2. OSEBA: kmetújeta MESTNIK: pri kmetujóči 3. OSEBA: kmetújeta ORODNIK: s kmetujóčo množina dvojina 1. OSEBA: kmetújemo IMENOVALNIK: kmetujóči 2. OSEBA: kmetújete RODILNIK: kmetujóčih 3. OSEBA: kmetújejo DAJALNIK: kmetujóčima velelnik TOŽILNIK: kmetujóči ednina MESTNIK: pri kmetujóčih 2. OSEBA: kmetúj ORODNIK: s kmetujóčima dvojina množina 186 IMENOVALNIK: kmetujóče sedanjik RODILNIK: kmetujóčih ednina DAJALNIK: kmetujóčim 1. OSEBA: kmétujem TOŽILNIK: kmetujóče 2. OSEBA: kmétuješ MESTNIK: pri kmetujóčih 3. OSEBA: kmétuje ORODNIK: s kmetujóčimi dvojina srednji spol 1. OSEBA: kmétujeva ednina 2. OSEBA: kmétujeta IMENOVALNIK: kmetujóče 3. OSEBA: kmétujeta RODILNIK: kmetujóčega množina DAJALNIK: kmetujóčemu 1. OSEBA: kmétujemo TOŽILNIK: kmetujóče 2. OSEBA: kmétujete MESTNIK: pri kmetujóčem 3. OSEBA: kmétujejo ORODNIK: s kmetujóčim velelnik dvojina ednina IMENOVALNIK: kmetujóči 2. OSEBA: kmétuj RODILNIK: kmetujóčih dvojina DAJALNIK: kmetujóčima 1. OSEBA: kmétujva TOŽILNIK: kmetujóči 2. OSEBA: kmétujta MESTNIK: pri kmetujóčih množina ORODNIK: s kmetujóčima 1. OSEBA: kmétujmo množina 2. OSEBA: kmétujte IMENOVALNIK: kmetujóča deležnik na -l RODILNIK: kmetujóčih moški spol DAJALNIK: kmetujóčim EDNINA: kmétoval TOŽILNIK: kmetujóča DVOJINA: kmétovala MESTNIK: pri kmetujóčih MNOŽINA: kmétovali ORODNIK: s kmetujóčimi ženski spol DELEŽJE NA -aje: kmetováje EDNINA: kmétovala glagolnik DVOJINA: kmétovali ednina MNOŽINA: kmétovale IMENOVALNIK: kmetovánje srednji spol RODILNIK: kmetovánja EDNINA: kmétovalo DAJALNIK: kmetovánju DVOJINA: kmétovali TOŽILNIK: kmetovánje MNOŽINA: kmétovala deležnik na -č MESTNIK: pri kmetovánju moški spol ORODNIK: s kmetovánjem ednina dvojina IMENOVALNIK: kmetujóč IMENOVALNIK: kmetovánji RODILNIK: kmetujóčega RODILNIK: kmetovánj DAJALNIK: kmetujóčemu DAJALNIK: kmetovánjema TOŽILNIK: kmetujóč TOŽILNIK: kmetovánji živo kmetujóčega MESTNIK: pri kmetovánjih MESTNIK: pri kmetujóčem ORODNIK: s kmetovánjema množina ORODNIK: s kmetujóčim dvojina IMENOVALNIK: kmetovánja IMENOVALNIK: kmetujóča RODILNIK: kmetovánj RODILNIK: kmetujóčih DAJALNIK: kmetovánjem DAJALNIK: kmetujóčima TOŽILNIK: kmetovánja TOŽILNIK: kmetujóča MESTNIK: pri kmetovánjih MESTNIK: pri kmetujóčih ORODNIK: s kmetovánji ORODNIK: s kmetujóčima množina tudi [kmétovati] IMENOVALNIK: kmetujóči IPA: [ˈkmeːtɔʋati] RODILNIK: kmetujóčih DAJALNIK: kmetujóčim TOŽILNIK: kmetujóče NEDOLOČNIK: kmétovati MESTNIK: pri kmetujóčih NAMENILNIK: kmétovat 187 ORODNIK: s kmetujóčimi TOŽILNIK: kmétovanji ženski spol MESTNIK: pri kmétovanjih ednina ORODNIK: s kmétovanjema IMENOVALNIK: kmetujóča množina RODILNIK: kmetujóče IMENOVALNIK: kmétovanja DAJALNIK: kmetujóči RODILNIK: kmétovanj TOŽILNIK: kmetujóčo DAJALNIK: kmétovanjem MESTNIK: pri kmetujóči TOŽILNIK: kmétovanja ORODNIK: s kmetujóčo MESTNIK: pri kmétovanjih dvojina ORODNIK: s kmétovanji IMENOVALNIK: kmetujóči TONEMSKO RODILNIK: kmetujóčih [kmetováti] DAJALNIK: kmetujóčima IPA: [kmɛtɔʋàːtí] TOŽILNIK: kmetujóči NEDOLOČNIK: kmetováti MESTNIK: pri kmetujóčih NAMENILNIK: kmetovȁt ORODNIK: s kmetujóčima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: kmetujóče 1. OSEBA: kmetȗjem RODILNIK: kmetujóčih 2. OSEBA: kmetȗješ DAJALNIK: kmetujóčim 3. OSEBA: kmetȗje TOŽILNIK: kmetujóče dvojina MESTNIK: pri kmetujóčih 1. OSEBA: kmetȗjeva ORODNIK: s kmetujóčimi 2. OSEBA: kmetȗjeta srednji spol ednina 3. OSEBA: kmetȗjeta množina IMENOVALNIK: kmetujóče 1. OSEBA: kmetȗjemo RODILNIK: kmetujóčega 2. OSEBA: kmetȗjete DAJALNIK: kmetujóčemu 3. OSEBA: kmetȗjejo TOŽILNIK: kmetujóče velelnik MESTNIK: pri kmetujóčem ednina ORODNIK: s kmetujóčim dvojina 2. OSEBA: kmetȗj dvojina IMENOVALNIK: kmetujóči 1. OSEBA: kmetȗjva RODILNIK: kmetujóčih 2. OSEBA: kmetȗjta DAJALNIK: kmetujóčima množina TOŽILNIK: kmetujóči 1. OSEBA: kmetȗjmo MESTNIK: pri kmetujóčih 2. OSEBA: kmetȗjte ORODNIK: s kmetujóčima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: kmetujóča EDNINA: kmetovȁl RODILNIK: kmetujóčih DVOJINA: kmetovála DAJALNIK: kmetujóčim MNOŽINA: kmetováli TOŽILNIK: kmetujóča ženski spol MESTNIK: pri kmetujóčih EDNINA: kmetovȃla ORODNIK: s kmetujóčimi DVOJINA: kmetováli DELEŽJE NA -aje: kmetováje MNOŽINA: kmetovále glagolnik srednji spol ednina EDNINA: kmetoválo IMENOVALNIK: kmétovanje DVOJINA: kmetováli RODILNIK: kmétovanja MNOŽINA: kmetovála DAJALNIK: kmétovanju deležnik na -č TOŽILNIK: kmétovanje moški spol MESTNIK: pri kmétovanju ednina ORODNIK: s kmétovanjem IMENOVALNIK: kmetujč tudi kmetujč dvojina RODILNIK: kmetujčega IMENOVALNIK: kmétovanji DAJALNIK: kmetujčemu RODILNIK: kmétovanj TOŽILNIK: kmetujč tudi kmetujč DAJALNIK: kmétovanjema živo kmetujčega 188 MESTNIK: pri kmetujčem MESTNIK: pri kmetujčih ORODNIK: s kmetujčim ORODNIK: s kmetujčimi dvojina deležnik na -n IMENOVALNIK: kmetujča moški spol RODILNIK: kmetujčih ednina DAJALNIK: kmetujčima IMENOVALNIK: kmetován TOŽILNIK: kmetujča RODILNIK: kmetovánega MESTNIK: pri kmetujčih DAJALNIK: kmetovánemu ORODNIK: s kmetujčima TOŽILNIK: kmetován množina živo kmetovánega IMENOVALNIK: kmetujči MESTNIK: pri kmetovánem RODILNIK: kmetujčih ORODNIK: s kmetovánim DAJALNIK: kmetujčim dvojina TOŽILNIK: kmetujče IMENOVALNIK: kmetována MESTNIK: pri kmetujčih RODILNIK: kmetovánih ORODNIK: s kmetujčimi DAJALNIK: kmetovánima ženski spol TOŽILNIK: kmetována ednina MESTNIK: pri kmetovánih IMENOVALNIK: kmetujča ORODNIK: s kmetovánima RODILNIK: kmetujče množina DAJALNIK: kmetujči IMENOVALNIK: kmetováni TOŽILNIK: kmetujčo RODILNIK: kmetovánih MESTNIK: pri kmetujči DAJALNIK: kmetovánim ORODNIK: s kmetujčo TOŽILNIK: kmetováne dvojina MESTNIK: pri kmetovánih IMENOVALNIK: kmetujči ORODNIK: s kmetovánimi RODILNIK: kmetujčih ženski spol DAJALNIK: kmetujčima ednina TOŽILNIK: kmetujči IMENOVALNIK: kmetována MESTNIK: pri kmetujčih RODILNIK: kmetováne ORODNIK: s kmetujčima DAJALNIK: kmetováni množina TOŽILNIK: kmetováno IMENOVALNIK: kmetujče MESTNIK: pri kmetováni RODILNIK: kmetujčih ORODNIK: s kmetováno DAJALNIK: kmetujčim dvojina TOŽILNIK: kmetujče IMENOVALNIK: kmetováni MESTNIK: pri kmetujčih RODILNIK: kmetovánih ORODNIK: s kmetujčimi DAJALNIK: kmetovánima srednji spol TOŽILNIK: kmetováni ednina MESTNIK: pri kmetovánih IMENOVALNIK: kmetujče ORODNIK: s kmetovánima RODILNIK: kmetujčega množina DAJALNIK: kmetujčemu IMENOVALNIK: kmetováne TOŽILNIK: kmetujče RODILNIK: kmetovánih MESTNIK: pri kmetujčem DAJALNIK: kmetovánim ORODNIK: s kmetujčim TOŽILNIK: kmetováne dvojina MESTNIK: pri kmetovánih IMENOVALNIK: kmetujči ORODNIK: s kmetovánimi RODILNIK: kmetujčih srednji spol DAJALNIK: kmetujčima ednina TOŽILNIK: kmetujči IMENOVALNIK: kmetováno MESTNIK: pri kmetujčih RODILNIK: kmetovánega ORODNIK: s kmetujčima DAJALNIK: kmetovánemu množina TOŽILNIK: kmetováno IMENOVALNIK: kmetujča MESTNIK: pri kmetovánem RODILNIK: kmetujčih ORODNIK: s kmetovánim DAJALNIK: kmetujčim dvojina TOŽILNIK: kmetujča IMENOVALNIK: kmetováni 189 RODILNIK: kmetovánih 2. OSEBA: kmtuj DAJALNIK: kmetovánima dvojina TOŽILNIK: kmetováni 1. OSEBA: kmtujva MESTNIK: pri kmetovánih 2. OSEBA: kmtujta ORODNIK: s kmetovánima množina množina 1. OSEBA: kmtujmo IMENOVALNIK: kmetována 2. OSEBA: kmtujte RODILNIK: kmetovánih deležnik na -l DAJALNIK: kmetovánim moški spol TOŽILNIK: kmetována EDNINA: kmtoval MESTNIK: pri kmetovánih DVOJINA: kmtovala ORODNIK: s kmetovánimi MNOŽINA: kmtovali DELEŽJE NA -aje: kmetovȃje ženski spol glagolnik EDNINA: kmtovala ednina DVOJINA: kmtovali IMENOVALNIK: kmetovȃnje MNOŽINA: kmtovale srednji spol RODILNIK: kmetovȃnja EDNINA: kmtovalo DAJALNIK: kmetovȃnju DVOJINA: kmtovali TOŽILNIK: kmetovȃnje MNOŽINA: kmtovala MESTNIK: pri kmetovȃnju deležnik na -č ORODNIK: s kmetovȃnjem moški spol dvojina ednina IMENOVALNIK: kmetovȃnji IMENOVALNIK: kmetujč tudi kmetujč RODILNIK: kmetovȃnj RODILNIK: kmetujčega DAJALNIK: kmetovȃnjema DAJALNIK: kmetujčemu TOŽILNIK: kmetovȃnji TOŽILNIK: kmetujč tudi kmetujč MESTNIK: pri kmetovȃnjih živo kmetujčega ORODNIK: s kmetovȃnjema MESTNIK: pri kmetujčem množina ORODNIK: s kmetujčim IMENOVALNIK: kmetovȃnja dvojina RODILNIK: kmetovȃnj IMENOVALNIK: kmetujča DAJALNIK: kmetovȃnjem RODILNIK: kmetujčih TOŽILNIK: kmetovȃnja DAJALNIK: kmetujčima MESTNIK: pri kmetovȃnjih TOŽILNIK: kmetujča ORODNIK: s kmetovȃnji MESTNIK: pri kmetujčih ORODNIK: s kmetujčima tudi [kmtovati] množina IMENOVALNIK: kmetujči IPA: [kmèːtʋati] RODILNIK: kmetujčih DAJALNIK: kmetujčim NEDOLOČNIK: kmtovati TOŽILNIK: kmetujče NAMENILNIK: kmtovat sedanjik MESTNIK: pri kmetujčih ORODNIK: s kmetujčimi ednina ženski spol 1. OSEBA: kmtujem ednina 2. OSEBA: kmtuješ IMENOVALNIK: kmetujča 3. OSEBA: kmtuje RODILNIK: kmetujče dvojina DAJALNIK: kmetujči 1. OSEBA: kmtujeva TOŽILNIK: kmetujčo 2. OSEBA: kmtujeta MESTNIK: pri kmetujči 3. OSEBA: kmtujeta ORODNIK: s kmetujčo množina dvojina 1. OSEBA: kmtujemo IMENOVALNIK: kmetujči 2. OSEBA: kmtujete RODILNIK: kmetujčih 3. OSEBA: kmtujejo DAJALNIK: kmetujčima velelnik TOŽILNIK: kmetujči ednina MESTNIK: pri kmetujčih 190 ORODNIK: s kmetujčima DAJALNIK: kmtovani množina TOŽILNIK: kmtovano IMENOVALNIK: kmetujče MESTNIK: pri kmtovani RODILNIK: kmetujčih ORODNIK: s kmtovano DAJALNIK: kmetujčim dvojina TOŽILNIK: kmetujče IMENOVALNIK: kmtovani MESTNIK: pri kmetujčih RODILNIK: kmtovanih ORODNIK: s kmetujčimi DAJALNIK: kmtovanima srednji spol TOŽILNIK: kmtovani ednina MESTNIK: pri kmtovanih IMENOVALNIK: kmetujče ORODNIK: s kmtovanima RODILNIK: kmetujčega množina DAJALNIK: kmetujčemu IMENOVALNIK: kmtovane TOŽILNIK: kmetujče RODILNIK: kmtovanih MESTNIK: pri kmetujčem DAJALNIK: kmtovanim ORODNIK: s kmetujčim TOŽILNIK: kmtovane dvojina MESTNIK: pri kmtovanih IMENOVALNIK: kmetujči ORODNIK: s kmtovanimi RODILNIK: kmetujčih srednji spol DAJALNIK: kmetujčima ednina TOŽILNIK: kmetujči IMENOVALNIK: kmtovano MESTNIK: pri kmetujčih RODILNIK: kmtovanega ORODNIK: s kmetujčima DAJALNIK: kmtovanemu množina TOŽILNIK: kmtovano IMENOVALNIK: kmetujča MESTNIK: pri kmtovanem RODILNIK: kmetujčih ORODNIK: s kmtovanim DAJALNIK: kmetujčim dvojina TOŽILNIK: kmetujča IMENOVALNIK: kmtovani MESTNIK: pri kmetujčih RODILNIK: kmtovanih ORODNIK: s kmetujčimi DAJALNIK: kmtovanima deležnik na -n TOŽILNIK: kmtovani moški spol MESTNIK: pri kmtovanih ednina ORODNIK: s kmtovanima IMENOVALNIK: kmtovan množina RODILNIK: kmtovanega IMENOVALNIK: kmtovana DAJALNIK: kmtovanemu RODILNIK: kmtovanih TOŽILNIK: kmtovan DAJALNIK: kmtovanim živo kmtovanega TOŽILNIK: kmtovana MESTNIK: pri kmtovanem MESTNIK: pri kmtovanih ORODNIK: s kmtovanim ORODNIK: s kmtovanimi dvojina DELEŽJE NA -aje: kmetovȃje IMENOVALNIK: kmtovana glagolnik RODILNIK: kmtovanih ednina DAJALNIK: kmtovanima IMENOVALNIK: kmtovanje TOŽILNIK: kmtovana RODILNIK: kmtovanja MESTNIK: pri kmtovanih DAJALNIK: kmtovanju ORODNIK: s kmtovanima TOŽILNIK: kmtovanje množina MESTNIK: pri kmtovanju IMENOVALNIK: kmtovani ORODNIK: s kmtovanjem RODILNIK: kmtovanih dvojina DAJALNIK: kmtovanim IMENOVALNIK: kmtovanji in kmtovanji TOŽILNIK: kmtovane RODILNIK: kmtovanj MESTNIK: pri kmtovanih DAJALNIK: kmtovanjema in kmtovanjema ORODNIK: s kmtovanimi TOŽILNIK: kmtovanji in kmtovanji ženski spol ednina MESTNIK: pri kmtovanjih ORODNIK: s kmtovanjema in s IMENOVALNIK: kmtovana kmtovanjema RODILNIK: kmtovane množina 191 IMENOVALNIK: kmtovanja TOŽILNIK: kmétske RODILNIK: kmtovanj MESTNIK: pri kmétskih DAJALNIK: kmtovanjem ORODNIK: s kmétskimi TOŽILNIK: kmtovanja ženski spol MESTNIK: pri kmtovanjih ednina ORODNIK: s kmtovanji IMENOVALNIK: kmétska RODILNIK: kmétske IZVOR DAJALNIK: kmétski ↑kmet TOŽILNIK: kmétsko MESTNIK: pri kmétski kmétski ORODNIK: s kmétsko kmétska kmétsko pridevnik dvojina [kmétski] IMENOVALNIK: kmétski POMEN RODILNIK: kmétskih 1. ki je v zvezi s kmeti 1.; SIN.: kmečki DAJALNIK: kmétskima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: kmétski ▪ K zbirki v krajevnem muzeju sodi etnološki del, ki MESTNIK: pri kmétskih priča o kmetskem življenju. ORODNIK: s kmétskima ▪ Uporabljal je sočne, barvite besede iz kmetskega množina govora. IMENOVALNIK: kmétske ▪ Hitenja ni, čas za druženje in kupico se navkljub RODILNIK: kmétskih kopici nedokončanih kmetskih opravil vedno najde. DAJALNIK: kmétskim 2. ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SIN.: TOŽILNIK: kmétske kmečki MESTNIK: pri kmétskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kmétskimi ▪ Fran Finžgar je v kmetski povesti uporabljal srednji spol kmetsko besedišče, domačo stavčno obliko in slog. ednina ▪ Meščanska in kmetska drama sta nadaljevali IMENOVALNIK: kmétsko tradicionalno obliko realistične dramatike. RODILNIK: kmétskega ▪ Pisal je črtice, socialne povesti z idealizirano DAJALNIK: kmétskemu podobo delavskega življenja, novele in romane s TOŽILNIK: kmétsko prekmursko kmetsko tematiko. MESTNIK: pri kmétskem ORODNIK: s kmétskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: kmétski [kmétski] RODILNIK: kmétskih IPA: [ˈkmeːʦki] DAJALNIK: kmétskima OSNOVNIK TOŽILNIK: kmétski moški spol MESTNIK: pri kmétskih ednina ORODNIK: s kmétskima IMENOVALNIK: kmétski množina RODILNIK: kmétskega IMENOVALNIK: kmétska DAJALNIK: kmétskemu RODILNIK: kmétskih TOŽILNIK: kmétski DAJALNIK: kmétskim živo kmétskega TOŽILNIK: kmétska MESTNIK: pri kmétskem MESTNIK: pri kmétskih ORODNIK: s kmétskim ORODNIK: s kmétskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kmétska [kmtski] RODILNIK: kmétskih IPA: [kméːʦkì] DAJALNIK: kmétskima OSNOVNIK TOŽILNIK: kmétska moški spol MESTNIK: pri kmétskih ednina ORODNIK: s kmétskima IMENOVALNIK: kmtski množina RODILNIK: kmtskega IMENOVALNIK: kmétski DAJALNIK: kmtskemu RODILNIK: kmétskih TOŽILNIK: kmtski DAJALNIK: kmétskim živo kmtskega 192 MESTNIK: pri kmtskem MESTNIK: pri kmtskih ORODNIK: s kmtskim ORODNIK: s kmtskimi dvojina IMENOVALNIK: kmtska IZVOR RODILNIK: kmtskih ↑kmet DAJALNIK: kmtskima TOŽILNIK: kmtska MESTNIK: pri kmtskih kmétstvo kmétstva samostalnik srednjega spola ORODNIK: s kmtskima [kmétstvo] množina POMEN IMENOVALNIK: kmtski 1. družbeni sloj kmetov RODILNIK: kmtskih ▪ Ustvarjali so se umetni spori med delavstvom in DAJALNIK: kmtskim kmetstvom, namesto da bi ugotovili, da sta oba TOŽILNIK: kmtske potrebna. MESTNIK: pri kmtskih ▪ Večina zahodnoevropskih družb je vsebovala ORODNIK: s kmtskimi sorazmerno močno in avtonomno plemstvo, številno ženski spol kmetstvo in majhen, a pomemben razred trgovcev. ednina 1.1. več kmetov, kmetje IMENOVALNIK: kmtska ⏵ RODILNIK: kmtske prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: kmtski slovensko kmetstvo ▪ Ruralna okolja so še vedno sposobna TOŽILNIK: kmtsko demonstrirati trdoživost slovenskega kmetstva. MESTNIK: pri kmtski ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s kmtsko dvojina interesi kmetstva ▪ Nujno je dogovarjanje in usklajevanje med IMENOVALNIK: kmtski organizacijami kmetov, ki zastopajo poslovne in RODILNIK: kmtskih stanovske interese kmetstva. DAJALNIK: kmtskima ▪▪▪ TOŽILNIK: kmtski ▪ S svojim delom in prizadevnostjo želi stvari MESTNIK: pri kmtskih premakniti naprej, v dobro kmetstva in podeželja. ORODNIK: s kmtskima ▪ Če je čemu naklonjen, sta to gotovo kmetstvo in množina podeželje. IMENOVALNIK: kmtske RODILNIK: kmtskih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: kmtskim JAKOSTNO TOŽILNIK: kmtske [kmétstvo] MESTNIK: pri kmtskih IPA: [ˈkmeːʦtʋɔ] ORODNIK: s kmtskimi srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: kmétstvo IMENOVALNIK: kmtsko RODILNIK: kmétstva RODILNIK: kmtskega DAJALNIK: kmétstvu DAJALNIK: kmtskemu TOŽILNIK: kmétstvo TOŽILNIK: kmtsko MESTNIK: pri kmétstvu MESTNIK: pri kmtskem ORODNIK: s kmétstvom ORODNIK: s kmtskim dvojina dvojina IMENOVALNIK: kmétstvi IMENOVALNIK: kmtski RODILNIK: kmétstev RODILNIK: kmtskih DAJALNIK: kmétstvoma DAJALNIK: kmtskima TOŽILNIK: kmétstvi TOŽILNIK: kmtski MESTNIK: pri kmétstvih MESTNIK: pri kmtskih ORODNIK: s kmétstvoma ORODNIK: s kmtskima množina množina IMENOVALNIK: kmétstva IMENOVALNIK: kmtska RODILNIK: kmétstev RODILNIK: kmtskih DAJALNIK: kmétstvom DAJALNIK: kmtskim TOŽILNIK: kmétstva TOŽILNIK: kmtska MESTNIK: pri kmétstvih 193 ORODNIK: s kmétstvi ▪ Čeprav je umetno osemenjevanje kobil že dokaj TONEMSKO preizkušena in poznana metoda, je uspešnost [kmtstvo] osemenitve tvegano napovedati. IPA: [kméːʦtʋ] ⏵ priredna zveza ednina kobila in konj, kobila in žrebe IMENOVALNIK: kmtstvo ▪ Rejci morajo na pregled pripeljati kobilo in žrebe. RODILNIK: kmtstva ▪ V kobilarni imajo trenutno 320 konj in kobil. DAJALNIK: kmtstvu ▪▪▪ TOŽILNIK: kmtstvo ▪ Kobila povrže žrebička. MESTNIK: pri kmtstvu ▪ Kobile z žrebeti živijo v čredah, ki štejejo 12 in več ORODNIK: s kmtstvom živali. dvojina IMENOVALNIK: kmtstvi IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: kmtstev JAKOSTNO DAJALNIK: kmtstvoma [kobíla] TOŽILNIK: kmtstvi IPA: [kɔˈbiːla] MESTNIK: pri kmtstvih ednina ORODNIK: s kmtstvoma IMENOVALNIK: kobíla množina RODILNIK: kobíle IMENOVALNIK: kmtstva DAJALNIK: kobíli RODILNIK: kmtstev TOŽILNIK: kobílo DAJALNIK: kmtstvom MESTNIK: pri kobíli TOŽILNIK: kmtstva ORODNIK: s kobílo MESTNIK: pri kmtstvih dvojina ORODNIK: s kmtstvi IMENOVALNIK: kobíli RODILNIK: kobíl IZVOR DAJALNIK: kobílama ↑kmet TOŽILNIK: kobíli MESTNIK: pri kobílah kobíla ORODNIK: s kobílama kobíle samostalnik ženskega spola množina [kobíla] IMENOVALNIK: kobíle POMEN RODILNIK: kobíl odrasla samica konja DAJALNIK: kobílam ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: kobíle breja kobila | čistokrvna, domača kobila | jahalna, MESTNIK: pri kobílah kasaška kobila | n-letna, mlada, n let stara kobila | ORODNIK: s kobílami plemenska kobila TONEMSKO ▪ Mlade kobile so se razposajeno pasle v ogradi. [kobíla] ▪ Drugo dirko je brez težav dobila 3-letna kobila. IPA: [kɔbìːlá] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina kupiti, prodati kobilo | pripeljati kobilo | zajahati IMENOVALNIK: kobíla kobilo RODILNIK: kobíle ▪ Srečali smo strica, ki je imel tri kobile in tri DAJALNIK: kobíli žrebičke. TOŽILNIK: kobílo ▪ Ko ima prost dan, se odpravi na sprehod ali MESTNIK: pri kobíli zajaha domačo kobilo. ORODNIK: s kobȋlo ▪ V hlevu je trenutno 10 konj, za športno jahanje dvojina pa redijo kobilo. IMENOVALNIK: kobíli ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: kobȋl čreda kobil | dirka kobil | lastnik kobile | rod kobil DAJALNIK: kobílama ▪ Po belokranjskih pašnikih se pasejo velike črede TOŽILNIK: kobíli kobil. MESTNIK: pri kobílah ▪ Po končanem pripustu je imetnik plemenjaka ORODNIK: s kobílama dolžan lastniku kobile vročiti pravilno izpolnjeno množina potrdilo o pripustu. IMENOVALNIK: kobíle RODILNIK: kobȋl DAJALNIK: kobílam 194 TOŽILNIK: kobíle kdor nima lastnosti, navad, ki bi bile glede na MESTNIK: pri kobílah njegov poklic, dejavnost pričakovane; dejstvo, da ORODNIK: s kobílami kaj ni urejeno tako, kot se glede na poklic, znanje, veščine koga pričakuje STALNE ZVEZE ▪ »Kaj pa njen dom, je poln rož in zelenja ali velja rek o bosi kovačevi kobili?« »Mislim, da se bom kar držala arabska kobila reka o kovačevi kobili. No, moj dom ni ravno brez samica arabskega konja rastlin.« ▪ Prvi dve polnokrvni arabski kobili je kupil pred ▪ Vse lepo in prav, bi še lahko rekli. Zlobni jeziki pa devetimi leti. bodo še naprej mleli tudi tisto o bosi kovačevi kobili, ▪ Bil je verjetno prvi pri nas, ki si je upal kupiti saj so se strogih in zamudnih pravil držali skoraj le v čistokrvno arabsko kobilo za nadaljnjo vzrejo. občinski hiši. ▪ Slavnima zakoncema je podaril sivkasto arabsko ▪ Pravi, da se bolj zaveda, da je vrednost materialnih kobilo in črnega arabskega žrebca. dobrin takrat, ko človek resno zboli, zanemarljiva. Pripomni, da zdravniki mogoče včasih celo hladnokrvna kobila podcenjujejo pomen zdravja – v smislu kovačeve iz živinoreje velika kobila z večjo telesno močjo, kobile. izhodiščno vzrejena za delo ▪ Ima veliko veselje do konj, saj je že lastnik dveh Kovačeva kobila je vedno bosa. hladnokrvnih kobil; ena je v lanskem letu povrgla dve Kovačeva kobila je bosa. žrebeti. Kovačeva kobila je zmeraj bosa. ▪ Žegnanja so se udeležili lastniki haflingerjev in Kovačeva kobila je ponavadi bosa. hladnokrvnih kobil. izraža, da kdo nima lastnosti, navad, ki bi bile kraška kobila glede na njegov poklic, dejavnost pričakovane; samica kraškega konja izraža, da kaj ni urejeno tako, kot se glede na ▪ Lipicanci so nastali s križanjem španskih, poklic, znanj, veščine koga pričakuje napolitanskih, arabskih in drugih žrebcev z domačimi ▪ Seveda imam rada svojo blagovno znamko, se pa kraškimi kobilami. enako dobro počutim tudi v perilu s kakšno drugo znamko. Pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa. lipicanska kobila samica lipicanca IZVOR ▪ Videla sem trato, na kateri se je pasla bela = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. lipicanska kobila. kobyla < pslov. * kobyla iz * koby < * kabōn ‛konj’ ▪ V njegovem hlevu je zdaj 20 konjev, od tega 6 lipicanskih kobil ter dva lipicanska žrebca z licenco kobílar kobílarja za plemenjaka. samostalnik moškega spola ▪ Moje veliko veselje sta dve rodovniški lipicanski [kobílar] kobili, ki sta z mojo oskrbo in izkazano pozornostjo POMEN kar zadovoljni. iz zoologije ptica pevka zlato rumene barve s črnimi perutmi; primerjaj lat. Oriolus oriolus toplokrvna kobila ▪ V pasovih gozda domujejo kobilarji in slavci. iz živinoreje kobila z vitkim telesom, izhodiščno ▪ Mnogi kobilarji se čudovito oglašajo, njihovo petje vzrejena za ježo in športna tekmovanja pa spominja na zvok flavte. ▪ Na zadnjem turnirju v preskakovanju ovir je s 5- ▪ Pri nas zelo znana ptica v naravi je kobilar, ki živi po letno toplokrvno kobilo slovenske reje zmagal, v isti nižinah in v sredogorju, v svetlih listnatih gozdovih, kategoriji pa je s 7-letno toplokrvno kobilo avstrijske na obronkih gozdov in po sadovnjakih. reje Labambo osvojil drugo mesto. ▪ Najboljše se je na preizkusu delovnih sposobnosti IZGOVOR IN OBLIKE odrezala štiriletna slovenska toplokrvna kobila, ki je JAKOSTNO sicer dosegla tudi najvišjo oceno pri prostem skoku. [kobílar] IPA: [kɔˈbiːlaɾ] FRAZEOLOGIJA ednina IMENOVALNIK: kobílar (bosa) kovačeva kobila RODILNIK: kobílarja bosa kovačeva kobila DAJALNIK: kobílarju kovačeva kobila TOŽILNIK: kobílarja MESTNIK: pri kobílarju 195 ORODNIK: s kobílarjem ▪ Konference se bo udeležilo več kot dvojina 50 predstavnikov 35 najpomembnejših državnih IMENOVALNIK: kobílarja kobilarn v Evropi. RODILNIK: kobílarjev ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: kobílarjema ogled kobilarne TOŽILNIK: kobílarja ▪ Lepo nedeljo so številni gostje izkoristili za ogled MESTNIK: pri kobílarjih kobilarne. ORODNIK: s kobílarjema ▪ Avstrijski nadvojvoda Karel se je odločil za množina ustanovitev kobilarne sredi Krasa. IMENOVALNIK: kobílarji ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: kobílarjev kupiti, ustanoviti kobilarno | ogledati si, obiskati DAJALNIK: kobílarjem kobilarno TOŽILNIK: kobílarje ▪ Veterinar obišče kobilarno nekajkrat na leto, da MESTNIK: pri kobílarjih pregleda konje. ORODNIK: s kobílarji ▪ Najbolj je kraljica uživala v Lipici, kjer si je TONEMSKO ogledala kobilarno in nastop lipiške klasične [kobȋlar] jahalne šole. IPA: [kɔbíːlàɾ] ▪▪▪ ednina ▪ Za delo v kobilarni in na kmetiji ima zaposlenega IMENOVALNIK: kobȋlar delavca. RODILNIK: kobȋlarja ▪ Morfološko, po telesnih značilnostih, se lipicanci iz DAJALNIK: kobȋlarju različnih kobilarn v marsičem razlikujejo. TOŽILNIK: kobȋlarja MESTNIK: pri kobȋlarju IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s kobȋlarjem JAKOSTNO dvojina [kobilárna] IMENOVALNIK: kobȋlarja IPA: [kɔbiˈlaːɾna] RODILNIK: kobȋlarjev ednina DAJALNIK: kobȋlarjema IMENOVALNIK: kobilárna TOŽILNIK: kobȋlarja RODILNIK: kobilárne MESTNIK: pri kobȋlarjih DAJALNIK: kobilárni ORODNIK: s kobȋlarjema TOŽILNIK: kobilárno množina MESTNIK: pri kobilárni IMENOVALNIK: kobȋlarji ORODNIK: s kobilárno RODILNIK: kobȋlarjev dvojina DAJALNIK: kobȋlarjem IMENOVALNIK: kobilárni TOŽILNIK: kobȋlarje RODILNIK: kobilárn MESTNIK: pri kobȋlarjih DAJALNIK: kobilárnama ORODNIK: s kobȋlarji TOŽILNIK: kobilárni MESTNIK: pri kobilárnah ORODNIK: s kobilárnama IZVOR ↑kobila množina IMENOVALNIK: kobilárne RODILNIK: kobilárn kobilárna kobilárne samostalnik ženskega spola DAJALNIK: kobilárnam [kobilárna] TOŽILNIK: kobilárne POMEN MESTNIK: pri kobilárnah kraj, prostor za vzrejo in dresuro konj ali ORODNIK: s kobilárnami ustanova za tako dejavnost TONEMSKO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [kobilȃrna] državna, evropska kobilarna | dvorna kobilarna | IPA: [kɔbiláːɾnà] lipicanska, lipiška kobilarna | matična kobilarna ednina ▪ Matična kobilarna lipicancev je od leta 1580 v IMENOVALNIK: kobilȃrna danes slovenski Lipici. RODILNIK: kobilȃrne ▪ Z rejskim programom se bo lipiška kobilarna DAJALNIK: kobilȃrni vključila v skupni rejski program za celotno čredo TOŽILNIK: kobilȃrno konj lipicanske pasme na območju Slovenije. MESTNIK: pri kobilȃrni ORODNIK: s kobilȃrno 196 dvojina 3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez IMENOVALNIK: kobilȃrni katero so napete strune RODILNIK: kobilȃrn ▪ Štiri strune, ki so zgoraj pritrjene v vijakih, tečejo DAJALNIK: kobilȃrnama prek velikega sedla in ubiralke do kobilice. TOŽILNIK: kobilȃrni ▪ Tresljaje strun prenaša na zgornjo ploščo kobilica. MESTNIK: pri kobilȃrnah 4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, ORODNIK: s kobilȃrnama čolna množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kobilȃrne balastna kobilica | dolga, globoka kobilica | dvižna, RODILNIK: kobilȃrn fiksna, nagibna, pomična, premična kobilica DAJALNIK: kobilȃrnam ▪ Zaradi globoke kobilice in zavidljive širine je TOŽILNIK: kobilȃrne jadrnica izredno stabilna. MESTNIK: pri kobilȃrnah ▪ Pod vodno gladino se skriva svinčena kobilica, ORODNIK: s kobilȃrnami težka kar 3 tone. ▪ Prednost dolge kobilice je v tem, da zaradi oblike IZVOR trupa jadrnica bolje reže valove in drži smer. ↑kobilar ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku jadrnica s kobilico kobílica kobílice ▪ Pri jadranju proti močnemu vetru se nekatere samostalnik ženskega spola jadrnice s premično kobilico uravna s polnjenjem [kobílica] balastnih tankov. POMEN ⏵ priredna zveza 1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z kobilica in krmilo večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj ▪ Pred regato še enkrat preverimo, ali sta krmilo in lat. Orthoptera kobilica čista. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Tik nad vrtincem je rastla majhna smokva, in ko požrešna kobilica | zelena kobilica je Karibda posrkala jambor in kobilico, je Odisej z ▪ Afriške kobilice so se prilagodile podnebju na vso močjo skočil in obvisel na njeni veji. jugu Italije. ▪▪▪ ▪ Zelena kobilica živi samotarsko življenje. ▪ Jadrnici popravijo poškodovani del, ki spaja trup s ▪ Požrešne kobilice uničijo vse pod sabo, tako da kobilico. prizadeti kraji ostanejo brez letine poljščin. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IZGOVOR IN OBLIKE invazija kobilic | roj kobilic | vrsta kobilic JAKOSTNO ▪ Divje cvetje privlači številne žuželke, med njimi [kobílica] metulje in vešče ter največjo vrsto kobilic v Veliki IPA: [kɔˈbiːliʦa] Britaniji. ednina ▪ Roji kobilic se pomikajo proti obali Rdečega IMENOVALNIK: kobílica morja v Sudanu in na sever v Egipt. RODILNIK: kobílice ⏵ priredna zveza DAJALNIK: kobílici kobilice in črički, kobilice in murni TOŽILNIK: kobílico ▪ Zaslovel je s študijami in dognanji o zvokih, ki jih MESTNIK: pri kobílici proizvajajo murni in kobilice, še posebej o njihovih ORODNIK: s kobílico slušnih organih. dvojina ▪ Zelenci, biserne in pozidne kuščarice se hranijo s IMENOVALNIK: kobílici kobilicami in črički. RODILNIK: kobílic 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed DAJALNIK: kobílicama ▪ Ocvrte kobilice so menda odlične. TOŽILNIK: kobílici ▪ Hribovje nad tihomorsko obalo je domovina MESTNIK: pri kobílicah kakava, vroče čokolade in pečenih kobilic na žaru. ORODNIK: s kobílicama ▪ Jedel sem tudi pražene črve, hrošče in kobilice. množina 2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša IMENOVALNIK: kobílice ▪ Mlada kobilica še nima imena, vseeno pa se že rada RODILNIK: kobílic igra z drugimi konji in domačim psom. DAJALNIK: kobílicam ▪ Izdali so potiskano pismo s pisemskim papirjem, na TOŽILNIK: kobílice katerem je upodobljen lik Martina Krpana s kobilico. MESTNIK: pri kobílicah ORODNIK: s kobílicami 197 TONEMSKO ▪ Puščavske kobilice se po združitvi v roj spremenijo [kobílica] po svoji barvi, obliki, vonju in vedenju. IPA: [kɔbìːlíʦa] ▪ V obdobju mirovanja puščavske kobilice živijo ednina samotarsko v sušnih predelih saharske Afrike, Arabije IMENOVALNIK: kobílica in Azije. RODILNIK: kobílice DAJALNIK: kobílici FRAZEOLOGIJA TOŽILNIK: kobílico MESTNIK: pri kobílici kot kobilice/roj kobilic ORODNIK: s kobȋlico kot kobilice dvojina kot roj kobilic IMENOVALNIK: kobílici takó, da se kdo kje pojavi v velikem, težko RODILNIK: kobȋlic obvladljivem, kočljivem številu DAJALNIK: kobílicama ▪ Nekaj tisoč gostov, ki se samo zaradi festivala kot TOŽILNIK: kobílici kobilice zgrnejo nad Berlin, je treba zabavati še MESTNIK: pri kobílicah drugače, zato festival tistim, ki jim filmske projekcije ORODNIK: s kobílicama ne zadoščajo, ponuja še delavnice, video instalacije, množina tematske retrospektive in predavanja. IMENOVALNIK: kobílice ▪ Del ljudi se obnaša kot kobilice, nekam pridejo, in ko RODILNIK: kobȋlic kraj zapustijo, ostane za njimi puščava. DAJALNIK: kobílicam ▪ Otroci so se kot roj kobilic mimo njega vsuli na TOŽILNIK: kobílice hodnik. MESTNIK: pri kobílicah ▪ Iz morja je dobesedno bruhnila jata letečih rib. ORODNIK: s kobílicami Prifrčale so kot roj kobilic. STALNE ZVEZE skakati kot kobilica lahkotno skakati, se gibati, premikati jamska kobilica ▪ Odločila sem se za drugi model čevlja, ki je kilogram iz zoologije kobilica z dolgimi tipalnicami, ki živi zlasti lažji od prejšnjega. Na treningih sem nenadoma v podzemnih jamah in navadno ne ustvarja začela skakati kot kobilica. glasov; primerjaj lat. Rhaphidophoridae ▪ Posoda za gorivo je velika 500 litrov, osemvaljnik ▪ Jamska kobilica živi v jamah in zraste do 25 mm, zmore 300 km, prek grbin pa skače kot kobilica. njene občutljive tipalke pa so lahko tudi trikrat daljše od telesa. IZVOR ▪ V vlažnem podzemlju z razmeroma stalno ↑kobila temperaturo živita jamska kobilica in netopir podkovnjak. ▪ V jami živi redka vrsta netopirjev; veliko je jamskih kobílji kobílja kobílje pridevnik kobilic, v smaragdno zeleno jezerce kdaj zaide tudi [kobílji] potočna postrv. POMEN ki je v zvezi s kobilami kobilica selka ⏵ prid. beseda + sam. beseda kobilica, ki lahko zgradbo telesa prilagaja okolju kobilje mleko in živi na suhih območjih; primerjaj lat. Schistocerca ▪ Žrebe je kobilji mladič. gregaria; SIN.: puščavska kobilica ▪ Čeprav je kobilje mleko relativno revno s ▪ Če kobilic selk ne nadzorujemo, uničijo prav vse hranilnimi snovmi, je za žrebe edina optimalna rastlinstvo. hrana, ki mu mora biti v zadostnih količinah stalno ▪ Nekatere vrste škodljivcev, kot so na primer kobilice na voljo. selke, se ob zanje ugodnih razmerah neverjetno namnožijo. IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO puščavska kobilica [kobílji] kobilica, ki lahko zgradbo telesa prilagaja okolju IPA: [kɔˈbiːlji] in živi na suhih območjih; primerjaj lat. Schistocerca OSNOVNIK gregaria; moški spol SIN.: kobilica selka ▪ Puščavske kobilice se zbirajo v velikanskih množicah ednina in pojedo vse, kar je zelenega na njihovi poti. IMENOVALNIK: kobílji RODILNIK: kobíljega 198 DAJALNIK: kobíljemu RODILNIK: kobíljih TOŽILNIK: kobílji DAJALNIK: kobíljim živo kobíljega TOŽILNIK: kobílja MESTNIK: pri kobíljem MESTNIK: pri kobíljih ORODNIK: s kobíljim ORODNIK: s kobíljimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kobílja [kobȋlji] RODILNIK: kobíljih IPA: [kɔbíːljì] DAJALNIK: kobíljima OSNOVNIK TOŽILNIK: kobílja moški spol MESTNIK: pri kobíljih ednina ORODNIK: s kobíljima IMENOVALNIK: kobȋlji množina RODILNIK: kobȋljega IMENOVALNIK: kobílji DAJALNIK: kobȋljemu RODILNIK: kobíljih TOŽILNIK: kobȋlji DAJALNIK: kobíljim živo kobȋljega TOŽILNIK: kobílje MESTNIK: pri kobȋljem MESTNIK: pri kobíljih ORODNIK: s kobȋljim ORODNIK: s kobíljimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kobȋlja ednina RODILNIK: kobȋljih IMENOVALNIK: kobílja DAJALNIK: kobȋljima RODILNIK: kobílje TOŽILNIK: kobȋlja DAJALNIK: kobílji MESTNIK: pri kobȋljih TOŽILNIK: kobíljo ORODNIK: s kobȋljima MESTNIK: pri kobílji množina ORODNIK: s kobíljo IMENOVALNIK: kobȋlji dvojina RODILNIK: kobȋljih IMENOVALNIK: kobílji DAJALNIK: kobȋljim RODILNIK: kobíljih TOŽILNIK: kobȋlje DAJALNIK: kobíljima MESTNIK: pri kobȋljih TOŽILNIK: kobílji ORODNIK: s kobȋljimi MESTNIK: pri kobíljih ženski spol ORODNIK: s kobíljima ednina množina IMENOVALNIK: kobȋlja IMENOVALNIK: kobílje RODILNIK: kobȋlje RODILNIK: kobíljih DAJALNIK: kobȋlji DAJALNIK: kobíljim TOŽILNIK: kobȋljo TOŽILNIK: kobílje MESTNIK: pri kobȋlji MESTNIK: pri kobíljih ORODNIK: s kobȋljo ORODNIK: s kobíljimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: kobȋlji ednina RODILNIK: kobȋljih IMENOVALNIK: kobílje DAJALNIK: kobȋljima RODILNIK: kobíljega TOŽILNIK: kobȋlji DAJALNIK: kobíljemu MESTNIK: pri kobȋljih TOŽILNIK: kobílje ORODNIK: s kobȋljima MESTNIK: pri kobíljem množina ORODNIK: s kobíljim IMENOVALNIK: kobȋlje dvojina RODILNIK: kobȋljih IMENOVALNIK: kobílji DAJALNIK: kobȋljim RODILNIK: kobíljih TOŽILNIK: kobȋlje DAJALNIK: kobíljima MESTNIK: pri kobȋljih TOŽILNIK: kobílji ORODNIK: s kobȋljimi MESTNIK: pri kobíljih srednji spol ORODNIK: s kobíljima ednina množina IMENOVALNIK: kobȋlje IMENOVALNIK: kobílja RODILNIK: kobȋljega 199 DAJALNIK: kobȋljemu živo kódrčka TOŽILNIK: kobȋlje MESTNIK: pri kódrčku MESTNIK: pri kobȋljem ORODNIK: s kódrčkom ORODNIK: s kobȋljim dvojina dvojina IMENOVALNIK: kódrčka IMENOVALNIK: kobȋlji RODILNIK: kódrčkov RODILNIK: kobȋljih DAJALNIK: kódrčkoma DAJALNIK: kobȋljima TOŽILNIK: kódrčka TOŽILNIK: kobȋlji MESTNIK: pri kódrčkih MESTNIK: pri kobȋljih ORODNIK: s kódrčkoma ORODNIK: s kobȋljima množina množina IMENOVALNIK: kódrčki IMENOVALNIK: kobȋlja RODILNIK: kódrčkov RODILNIK: kobȋljih DAJALNIK: kódrčkom DAJALNIK: kobȋljim TOŽILNIK: kódrčke TOŽILNIK: kobȋlja MESTNIK: pri kódrčkih MESTNIK: pri kobȋljih ORODNIK: s kódrčki ORODNIK: s kobȋljimi TONEMSKO [kdərčək] IZVOR IPA: [kːdɾʧək] ↑kobila ednina IMENOVALNIK: kdrček kódrček RODILNIK: kdrčka kódrčka samostalnik moškega spola DAJALNIK: kdrčku [kódərčək] TOŽILNIK: neživo kdrček POMEN živo kdrčka 1. navadno ekspresivno zvit šop las ali dolge dlake, zlasti MESTNIK: pri kdrčku manjši ORODNIK: s kdrčkom ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina svetli, zlati kodrčki IMENOVALNIK: kdrčka ▪ Ptički so peli, vetrc mi je kuštral nagajive RODILNIK: kdrčkov kodrčke. DAJALNIK: kdrčkoma ▪ Svetlolaska s širokim nasmehom in bujnimi TOŽILNIK: kdrčka kodrčki je po očetu Argentinka, po mami pa MESTNIK: pri kdrčkih Nemka. ORODNIK: s kdrčkoma ▪ Želela si je punčke z zlatimi kodrčki. množina 1.1. ekspresivno kar spominja na tak šop las; SIN.: IMENOVALNIK: kdrčki navadno ekspresivno koder RODILNIK: kdrčkov ▪ Njena pisava je bila elegantna in čvrsta, brez DAJALNIK: kdrčkom odvečnih zankic in kodrčkov. TOŽILNIK: kdrčke ▪ Dim se je valil ven v različnih vijugah, kodrčkih in MESTNIK: pri kdrčkih kolobarčkih. ORODNIK: s kdrčki 2. navadno ekspresivno vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji, zlasti IZVOR manjši ↑koder ▪ Mali črni kodrček je živahen, simpatičen in lepo negovan psiček, ki rad hodi na sprehode. kombúča kombúče; tudi kombúša samostalnik ženskega spola IZGOVOR IN OBLIKE [kombúča] JAKOSTNO POMEN [kódərčək] 1. želatinasta tvorba iz ocetnokislinskih bakterij IPA: [ˈkɔːdəɾʧək] in kvasovk, ki se uporablja za pripravo čajnega ednina napitka; SIN.: čajna goba IMENOVALNIK: kódrček ▪ Kultura kombuče se med pripravo podvoji. RODILNIK: kódrčka ▪ Podarim gobo kombučo za pripravo čaja skupaj z DAJALNIK: kódrčku navodilom in opisom zdravilnih učinkov. TOŽILNIK: neživo kódrček 200 1.1. kiselkast napitek, pripravljen z IMENOVALNIK: kombúče dodajanjem te tvorbe sladkanemu čaju RODILNIK: kombȗč ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: kombúčam pitje kombuče | priprava kombuče TOŽILNIK: kombúče ▪ Za hranjenje kombuče so najprimernejše MESTNIK: pri kombúčah močne steklenice z zamaškom na navoj ali ORODNIK: s kombúčami patentnim zamaškom. ▪ Marec je čas najintenzivnejših obnovitvenih in IZVOR očiščevalnih procesov v telesu, ki jim lahko prevzeto prek angl. kombucha iz jap. konbucha, iz < pomagamo z gibanjem in pitjem kombuče. kombu ‛vrsta morske alge’ + ↑čaj ▪▪▪ ▪ Kombuča odvaja vodo in osvežuje, zato jo je primerneje uživati od pomladi do jeseni. kombúša kombúše; glej kombúča samostalnik ženskega spola IZGOVOR IN OBLIKE [kombúša] JAKOSTNO POMEN [kombúča] 1. želatinasta tvorba iz ocetnokislinskih bakterij IPA: [kɔmˈbuːʧa] in kvasovk, ki se uporablja za pripravo čajnega ednina napitka; SIN.: čajna goba IMENOVALNIK: kombúča ▪ Žive mlečnokislinske bakterije, ki so v kombuši, RODILNIK: kombúče uničujejo celične strupe, oksidante in pospešujejo DAJALNIK: kombúči presnovo. TOŽILNIK: kombúčo 1.1. kiselkast napitek, pripravljen z MESTNIK: pri kombúči dodajanjem te tvorbe sladkanemu čaju ORODNIK: s kombúčo dvojina ▪ Kdor se odloči, da bo pil kombušo, naj jo začne uživati postopoma. IMENOVALNIK: kombúči ▪ Pri hujšanju in odstranjevanju strupenih snovi iz RODILNIK: kombúč organizma s kozarcem kombuše trikrat na dan DAJALNIK: kombúčama dosežemo enak učinek kot z balastno bogatimi TOŽILNIK: kombúči čistilci črevesja. MESTNIK: pri kombúčah ORODNIK: s kombúčama IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: kombúče [kombúša] RODILNIK: kombúč IPA: [kɔmˈbuːʃa] DAJALNIK: kombúčam ednina TOŽILNIK: kombúče IMENOVALNIK: kombúša MESTNIK: pri kombúčah RODILNIK: kombúše ORODNIK: s kombúčami DAJALNIK: kombúši TONEMSKO [kombúča] TOŽILNIK: kombúšo MESTNIK: pri kombúši IPA: [kɔmbùːʧá] ORODNIK: s kombúšo ednina dvojina IMENOVALNIK: kombúča IMENOVALNIK: kombúši RODILNIK: kombúče RODILNIK: kombúš DAJALNIK: kombúči DAJALNIK: kombúšama TOŽILNIK: kombúčo TOŽILNIK: kombúši MESTNIK: pri kombúči MESTNIK: pri kombúšah ORODNIK: s kombȗčo ORODNIK: s kombúšama dvojina množina IMENOVALNIK: kombúči IMENOVALNIK: kombúše RODILNIK: kombȗč RODILNIK: kombúš DAJALNIK: kombúčama DAJALNIK: kombúšam TOŽILNIK: kombúči TOŽILNIK: kombúše MESTNIK: pri kombúčah MESTNIK: pri kombúšah ORODNIK: s kombúčama ORODNIK: s kombúšami množina 201 TONEMSKO ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku [kombúša] igrati komedijo | napisati komedijo | ogledati si IPA: [kɔmbùːʃá] komedijo | režirati, uprizoriti komedijo ednina ▪ Igralci zelo radi igrajo komedijo, saj je interakcija IMENOVALNIK: kombúša med občinstvom in njimi bolj očitna. RODILNIK: kombúše ▪ Molière je napisal komedijo Ljudomrznik leta DAJALNIK: kombúši 1666 in doživel z njo velik uspeh. TOŽILNIK: kombúšo ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri kombúši gledati, videti KOGA v komediji | igrati, nastopiti v ORODNIK: s kombȗšo komediji dvojina ▪ Najbolj sem bila zadovoljna, če sem lahko IMENOVALNIK: kombúši nastopila v komediji. RODILNIK: kombȗš ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: kombúšama ogled, uprizoritev komedije | pisec, režiser TOŽILNIK: kombúši komedije | ponovitev komedije | praizvedba, MESTNIK: pri kombúšah premiera komedije ORODNIK: s kombúšama ▪ Med pisci komedij je bil najbolj plodovit pisec množina Plavt, ki je napisal kar 130 iger. IMENOVALNIK: kombúše 2. film s smešno vsebino in navadno RODILNIK: kombȗš lahkotnejšimi temami, srečnim koncem DAJALNIK: kombúšam ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: kombúše akcijska, kriminalna, pustolovska, romantična MESTNIK: pri kombúšah komedija | ameriška, francoska komedija | ORODNIK: s kombúšami animirana, glasbena komedija | črna komedija | dobra, duhovita, odštekana, lahkotna, zabavna IZVOR komedija | družinska, mladinska, najstniška ↑kombuča komedija ▪ Kot kaže, bo maj v slovenskih kinih minil v znamenju romantičnih komedij in dram. komédija komédije samostalnik ženskega spola ▪ V družbi najbolj znanih igralcev bo igrala v novi [komédija] kriminalni komediji. POMEN ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku 1. drama s šaljivo, smešno vsebino gledati, ogledati si komedijo | igrati, zaigrati ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. komedijo | napisati komedijo | posneti, snemati komedija se dogaja, odvija KJE | komedija gostuje komedijo | režirati, uprizarjati, uprizoriti komedijo KJE | komedija govori o ČEM, se loteva ČESA, ▪ Večkrat zaide v kino, kjer si najraje ogleda prikazuje KAJ, pripoveduje o ČEM, razkriva KAJ | komedije. komedija nasmeji KOGA ▪ Na začetku kariere je posnel komedijo, za katero ▪ Komedija prikazuje stvarnost brez pretiravanja in je prejel nagrado na festivalu v Cannesu. družbeno dogajanje na ruskem podeželju. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Komedija je nasmejala občinstvo do solz. komedija se dogaja, odvija KJE | komedija govori o ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ČEM, se loteva ČESA, prikazuje KAJ, pripoveduje o gostovati s komedijo | nasmejati, navdušiti s ČEM, razkriva KAJ | komedija nasmeji KOGA | komedijo | nastopiti, predstaviti se s komedijo | komedija prihaja KAM zasloveti s komedijo ▪ Komedija razkriva ljubezenski trikotnik med ▪ Prvič so se domačemu občinstvu s komedijo milijonarjem, njegovo ženo in ljubico. predstavili preteklo soboto. ▪ Z oskarjem nominirana komedija prikazuje ▪ V pretekli gledališki sezoni so številno občinstvo zgodbo uspešne lastnice umetniške galerije. navdušili s komedijo. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ prid. beseda + sam. beseda mešanica komedije in ČESA | ogled, snemanje Linhartova, Partljičeva, Shakespearova komedija | komedije | režiser komedije | žanr komedije satirična, situacijska komedija ▪ Včasih je snemanje komedije najmanj zabavno ▪ Gledališče je novo sezono odprlo s premiero delo, kar ga lahko igralec dobi. Shakespearove pravljične komedije Vihar. ▪ V filmu je pokazala, da se odlično znajde tudi v ▪ Na odrskih deskah je duhovito mešanico črne žanru komedije. komedije, satire in drame absurda z glasnim ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku aplavzom nagradilo še nasmejano občinstvo. gledati, videti KOGA v komediji | igrati, nastopati v komediji 202 ▪ Skupaj bosta zaigrala v romantični komediji na ORODNIK: s komédijami ledu. TONEMSKO ▪▪▪ [komdija] ▪ Gre za inteligentno in iskrivo filmsko komedijo, ki je IPA: [kɔmèːdíja] tudi družbeno angažirana. ednina 3. elementi, struktura dramskega, filmskega IMENOVALNIK: komdija dela, ki vzbujajo smeh RODILNIK: komdije ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: komdiji situacijska komedija TOŽILNIK: komdijo ▪ V filmu je precej situacijske komedije. MESTNIK: pri komdiji ▪ Nadarjen je za fizično komedijo, hkrati pa ima ORODNIK: s komdijo zelo prefinjen smisel za humor. dvojina 4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, IMENOVALNIK: komdiji občutke veselja RODILNIK: komdij ▪ Življenje je mešanica komedije in tragedije, DAJALNIK: komdijama zajemajte pa ga z veliko žlico. TOŽILNIK: komdiji ▪ Snemanje je bilo ena sama komedija, trdijo člani. MESTNIK: pri komdijah ▪ Mnogi naročniki ne poznajo osnovnih načel in ORODNIK: s komdijama zakonitosti obdelave besedil, zato se včasih pripetijo množina prave komedije: »Zgodilo se je že, da je gospa iz IMENOVALNIK: komdije Ljubljane hotela v dveh dneh dobiti prevod RODILNIK: komdij sedemdesetih strani nemškega priročnika za DAJALNIK: komdijam strojništvo«. TOŽILNIK: komdije 4.1. slabšalno dogajanje, dogodek, ki zaradi MESTNIK: pri komdijah neprimernosti, nespametnosti vzbuja posmeh, ORODNIK: s komdijami neodobravanje, ogorčenje ▪ Kadar so zločincem sodila sodišča lastnih držav, STALNE ZVEZE so se procesi ponavadi sprevrgli v komedije, nazadnje pa so obtoženi odnesli celo kožo. stand up komedija; in stand-up komedija ▪ Kakšne komedije se gredo na občini! Ne nastopanje z zabavanjem občinstva s predstavljam si, koliko dokumentov bi moral pripovedovanjem šal spremeniti in koliko bi vse to stalo. ▪ Pravijo, da gre pri stand up komediji za najtežjo obliko nastopanja, saj se mora akter izkazati v več IZGOVOR IN OBLIKE vlogah – kot komik, igralec, scenarist, režiser, JAKOSTNO producent, promotor in tehnik. [komédija] ▪ Pri stand up komediji skoraj nič ni prepuščeno IPA: [kɔˈmeːdija] improvizaciji. ednina IMENOVALNIK: komédija stand-up komedija; in stand up komedija RODILNIK: komédije nastopanje z zabavanjem občinstva s DAJALNIK: komédiji pripovedovanjem šal TOŽILNIK: komédijo ▪ Več mesecev sem hodila na delavnice stand-up MESTNIK: pri komédiji komedije. ORODNIK: s komédijo ▪ Največjo prepoznavnost je dosegel s celovečerno dvojina stand-up komedijo Rojen v Jugi. IMENOVALNIK: komédiji RODILNIK: komédij FRAZEOLOGIJA DAJALNIK: komédijama TOŽILNIK: komédiji brez komedij MESTNIK: pri komédijah takó, da kaj poteka tekoče, brez nepotrebnih ORODNIK: s komédijama zapletov, težav množina ▪ Cariniki so si naše papirje prijazno ogledali in nas IMENOVALNIK: komédije brez komedij spustili naprej. RODILNIK: komédij DAJALNIK: komédijam komedija/tragikomedija zmešnjav TOŽILNIK: komédije komedija zmešnjav MESTNIK: pri komédijah tragikomedija zmešnjav 203 kaotičen dogodek, zaporedje dogodkov, ki zaradi DAJALNIK: komédijskima nepredvidljivosti, nejasnosti vzbuja smeh, TOŽILNIK: komédijska posmeh, zgražanje; popolna zmeda MESTNIK: pri komédijskih ▪ Dogajanje v slovenskem hokeju je postalo prava ORODNIK: s komédijskima komedija zmešnjav. množina ▪ Nenapovedana stavka kontrolorjev zračnega IMENOVALNIK: komédijski prometa je povzročila pravo komedijo zmešnjav. RODILNIK: komédijskih ▪ Svetovno prvenstvo se je sprevrglo v tragikomedijo DAJALNIK: komédijskim zmešnjav. TOŽILNIK: komédijske MESTNIK: pri komédijskih Komedija je končana. ORODNIK: s komédijskimi opisuje situacijo, v kateri se zaključi kaj ženski spol razburljivega, dramatičnega, težavnega ednina ▪ Na moje veliko presenečenje je takrat prišel iz IMENOVALNIK: komédijska Poirotove spalnice Japp. »Komedija je končana,« je RODILNIK: komédijske rekel dekletu. Ujeli smo tudi tvojega pomočnika. DAJALNIK: komédijski TOŽILNIK: komédijsko MESTNIK: pri komédijski IZVOR prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. ORODNIK: s komédijsko commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz dvojina kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih IMENOVALNIK: komédijski pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem RODILNIK: komédijskih ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ DAJALNIK: komédijskima TOŽILNIK: komédijski MESTNIK: pri komédijskih komédijski komédijska komédijsko pridevnik ORODNIK: s komédijskima [komédiski] množina POMEN IMENOVALNIK: komédijske ki je v zvezi s komedijo 1., 2. RODILNIK: komédijskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: komédijskim komedijski lik | komedijski tekst, žanr | komedijski TOŽILNIK: komédijske zaplet | komedijska enodejanka, uprizoritev, MESTNIK: pri komédijskih uspešnica | komedijsko besedilo ORODNIK: s komédijskimi ▪ Komedijske like je odrsko karikiral, vendar srednji spol besedilo ni ves čas preneslo takšnega žanrskega ednina prijema. IMENOVALNIK: komédijsko ▪ Izvrstna je v vseh komedijskih žanrih: od RODILNIK: komédijskega realizma do groteske, absurda in ludizma. DAJALNIK: komédijskemu ▪ V gledališču smo bili priče rojstvu nove TOŽILNIK: komédijsko komedijske uspešnice. MESTNIK: pri komédijskem ORODNIK: s komédijskim I dvojina ZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: komédijski JAKOSTNO [komédiski] RODILNIK: komédijskih IPA: [kɔˈmeːdiski] DAJALNIK: komédijskima TOŽILNIK: komédijski OSNOVNIK moški spol MESTNIK: pri komédijskih ednina ORODNIK: s komédijskima IMENOVALNIK: komédijski množina RODILNIK: komédijskega IMENOVALNIK: komédijska DAJALNIK: komédijskemu RODILNIK: komédijskih TOŽILNIK: komédijski DAJALNIK: komédijskim živo komédijskega TOŽILNIK: komédijska MESTNIK: pri komédijskem MESTNIK: pri komédijskih ORODNIK: s komédijskim ORODNIK: s komédijskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: komédijska [komdiski] RODILNIK: komédijskih IPA: [kɔmèːdíski] 204 OSNOVNIK TOŽILNIK: komdijski moški spol MESTNIK: pri komdijskih ednina ORODNIK: s komdijskima IMENOVALNIK: komdijski množina RODILNIK: komdijskega IMENOVALNIK: komdijska DAJALNIK: komdijskemu RODILNIK: komdijskih TOŽILNIK: komdijski DAJALNIK: komdijskim živo komdijskega TOŽILNIK: komdijska MESTNIK: pri komdijskem MESTNIK: pri komdijskih ORODNIK: s komdijskim ORODNIK: s komdijskimi dvojina IMENOVALNIK: komdijska IZVOR RODILNIK: komdijskih ↑komedija DAJALNIK: komdijskima TOŽILNIK: komdijska MESTNIK: pri komdijskih kònj kônja samostalnik moškega spola ORODNIK: s komdijskima [kòn kônja] množina POMEN IMENOVALNIK: komdijski 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim RODILNIK: komdijskih repom; primerjaj lat. Equus cabal us DAJALNIK: komdijskim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: komdijske bel, črn, rjav konj | čistokrvni, plemenski konj | MESTNIK: pri komdijskih čudovit, hiter, isker, lep, močen, plemenit konj | ORODNIK: s komdijskimi delovni, dirkalni, dresurni, jahalni, policijski, ženski spol ednina športni, vojaški, vprežni konj | krilat, mitološki konj | majhen, težek, velik konj | mlad, star konj IMENOVALNIK: komdijska ▪ Na kmetije, zlasti manjše, se z velikim uspehom RODILNIK: komdijske vračajo delovni konji in zamenjujejo traktorje. DAJALNIK: komdijski ▪ Za jahanje dobijo na voljo mirnega ali pa bolj TOŽILNIK: komdijsko živahnega konja. MESTNIK: pri komdijski ▪ Občudujem divje konje, ki pa jih je v naravi ORODNIK: s komdijsko vedno manj, zato jih želim ohraniti. dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: komdijski konj dirja, se splaši | konj hrza, rezgeta | konj RODILNIK: komdijskih nastopi, teče, tekmuje, zmaga | konj se pase | konj DAJALNIK: komdijskima pogine, se poškoduje | konj vleče KAJ TOŽILNIK: komdijski ▪ Po planoti, ki ji ni videti konca, se pasejo konji. MESTNIK: pri komdijskih ▪ Vozili smo se s kočijo, ki so jo vlekli konji. ORODNIK: s komdijskima ▪ Konj brcne tako, da sunkovito iztegne zadnje množina noge. IMENOVALNIK: komdijske ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: komdijskih gojiti, rediti, vzrejati konje | jahati, jezditi, pognati, DAJALNIK: komdijskim voditi konja | krmiti, pasti konje | oboževati konje | TOŽILNIK: komdijske osedlati, podkovati, vpreči konja MESTNIK: pri komdijskih ▪ Planšarji so nekoč pasli konje in goveda. ORODNIK: s komdijskimi ▪ Pazite, da konje krmite s kakovostnim senom, ki srednji spol ne vsebuje plesni ali prahu. ednina ▪ Obožuje konje, tako da ga ob četrtkih vodim na IMENOVALNIK: komdijsko jahanje. RODILNIK: komdijskega ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: komdijskemu blagoslov, žegnanje konj | čreda konj | jahanje TOŽILNIK: komdijsko konja | kip, podoba konja | lastnik, ljubitelj, rejec MESTNIK: pri komdijskem konj | pasma konj | podkovanje konja | reja, vzreja ORODNIK: s komdijskim konj dvojina ▪ Največje doživetje ob obisku živali na posestvu je IMENOVALNIK: komdijski bilo jahanje konja. RODILNIK: komdijskih ▪ Društvo je usmerjeno k razvoju vseh vrst pasem DAJALNIK: komdijskima konj. 205 ▪ Terapija s pomočjo konja je skupek terapevtskih ▪ Leto 2002 bo po tradicionalnem horoskopu v pristopov, s katerimi izkoriščajo učinke, ki jih ima znamenju konja, ki je, kakor razlagajo, simbol konj s posredovanjem terapevta na pacienta. pozitivne moči in plemenitosti. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku 7. manj formalno nestandardna merska enota za delo s konji | hlev s konji | kočija, voz s konji | stik s izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SIN.: manj konjem | terapija s konji formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček ▪ Če se boste odločili konje pobliže spoznati, ⏵ števnik + količinski sam. storite to z ljudmi, ki so za delo s konji n konjev usposobljeni. ▪ Voznik ima na voljo 1,4-litrski bencinski motor s ▪ V vaši družini gojite tesen stik s konji že 75 konji. generacije. ▪ Avtomobil, ki v dolžino meri 3,64 metra, poganja ▪ Terapija s konji je za ljudi z motnjami v štirivaljni motor s 86 konji. duševnem razvoju zelo koristna, saj se pri njej ▪ Šestnajstventilski bencinski štirivaljnik zmore povsem sprostijo. ⏵ 150 konjev, kar ni ravno višek v njegovem glag. + na + sam. beseda v tožilniku razredu. povzpeti, skočiti, zavihteti se na konja | staviti na KATEREGA konja IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Učenci so se povzpeli na konje in se naučili osnov JAKOSTNO ježe. [kòn kônja] ▪ Ves denar je stavil na konja, ki je zmagal na IPA: [kɔn ˈkɔːnja] dirki. ednina ▪ Odšel je na konjsko dirko, stavil na konja, ki se mu je zdel najprimernejši, in zmagal. IMENOVALNIK: kònj ▪▪▪ RODILNIK: kônja ▪ Medtem ko je vadil jahanje, je padel s konja. DAJALNIK: kônju ▪ Za formo poskrbim z jezdenjem, rada se ukvarjam s TOŽILNIK: kônja konji. MESTNIK: pri kônju redko pri kónju 2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival ORODNIK: s kônjem dvojina z dolgo grivo in dolgim repom ⏵ IMENOVALNIK: kônja prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kónj in kônjev bronast, lesen konj DAJALNIK: kônjema ▪ Zamisel, da Grki podarijo Trojancem lesenega konja TOŽILNIK: kônja , v katerega se je skrila četa grških MESTNIK: pri kônjih redko pri kónjih bojevnikov, je bila Odisejeva. ▪ Bronasti konji so bili del plena križarskega ORODNIK: s kônjema pustošenja Konstantinopla leta 1204. množina 3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo IMENOVALNIK: kônji RODILNIK: kónj in kônjev grivo in dolgim repom; SIN.: konjiček DAJALNIK: kônjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: kônje gugalni konj MESTNIK: pri kônjih redko pri kónjih ▪ V muzeju lutk in igrač se ob starih gugalnih ORODNIK: s kônji redko s kónji konjih, pojočih vrtavkah in kositrnih figuricah ne TONEMSKO zasvetijo samo otroške oči. [kȍn kónja] 4. šahovska figura, ki se premika za dve polji IPA: [kn knjá] naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje ednina vstran; SIN.: skakač IMENOVALNIK: kȍnj ▪ Najstarejši problem šaha je, kako s konjem in RODILNIK: kónja trdnjavo matirati kralja. DAJALNIK: kónju 5. telovadno orodje za gimnastične vaje z TOŽILNIK: kónja oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, MESTNIK: pri kónju redko pri knju navadno z ročaji ORODNIK: s kónjem ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku dvojina konj z ročaji IMENOVALNIK: kónja ▪ Mladi telovadec je postal svetovni univerzitetni RODILNIK: knj in kónjev prvak na konju z ročaji. DAJALNIK: kónjema 6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in TOŽILNIK: kónja kozo 206 MESTNIK: pri kónjih redko pri knjih redko pri ▪ Z vzrejo islandskih konjev se je začel ukvarjati pred knjih desetletjem in je bil med prvimi v Sloveniji. ORODNIK: s kónjema ▪ Islandski konji slovijo po prijaznem značaju in množina obenem živahnem temperamentu, vzdržljivosti in IMENOVALNIK: kónji robustnosti. RODILNIK: knj in kónjev DAJALNIK: kónjem kraški konj TOŽILNIK: kónje izumrli konj, ki je prednik lipicanca, po izvoru s MESTNIK: pri kónjih redko pri knjih redko pri Krasa knjih ▪ Po literaturi je mogoče razbrati, da naj bi kraške ORODNIK: s kónji redko s knji konje cenili že stari Rimljani. ▪ Po pustih kraških pašnikih se je pred stoletji pasel STALNE ZVEZE kraški konj. ▪ V srednjem veku je bil kraški konj cenjen kot andaluzijski konj delovni, turnirski in vojaški konj. konj s širšim dolgim vratom in ravno linijo nosu ▪ Pomemben vpliv na današnje evropske pasme so lipicanski konj imeli andaluzijski konji iz Španije. konj srednje višine s krepkim telesom bele ali ▪ Sloviti andaluzijski konji so v daljnem krvnem svetlo sive barve, po izvoru iz Slovenije; SIN.: sorodstvu z našimi lipicanci. lipicanec ▪ Lipicanski konj je ena najstarejših kulturnih pasem angleški konj konj na svetu in s svojo več kot 400-letno preteklostjo konj, ki je križanec angleškega polnokrvnega predstavlja nenadomestljiv kulturni simbol. konja s toplokrvnim konjem ▪ Učenje umetnosti jahanja in testiranje delovne ▪ Zveza galoperjev Slovenije je pripravila dvodnevni sposobnosti lipicanskih konj vodijo v Lipici po načelih seminar za slovenske lastnike in trenerje angleških in programih Španske jahalne šole na Dunaju. konj. ▪ Čeprav lipicanske konje skoraj vedno povezujemo z ▪ Angleški konj je daljši in kakšnih deset centimetrov belo ali vsaj z zelo svetlo sivo barvo dlake, ki je pri višji od arabskega. lipiških rejcih edina zaželena, pa so lahko tudi vranje ▪ Galopsko prireditev si je ogledalo več kot sivi, vranje črni, rjavosivi, temnorjavi. 2500 obiskovalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali nastope angleških konjev. mongolski konj 1. manjši konj s krepkim telesom, večjo glavo in arabski konj kratko pokončno grivo, po izvoru iz Mongolije konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, ▪ V nekaj mesecih je pod svojo zastavo zbral večjimi očmi in manjšimi uhlji; SIN.: manj formalno arabec 200.000 vojščakov na majhnih, a vzdržljivih ▪ Arabski konji imajo nekaj specifičnih značilnosti, mongolskih konjih. skupni pa sta jim lepota in uporabnost. 2. iz zoologije majhen divji konj rumenkasto rjave ▪ Arabski konji lahko z manj popite vode napore barve s krepkim telesom, ki živi v Aziji; primerjaj lat. zdržijo pri višjih temperaturah, saj jih je človek skozi Equus ferus przewalski stoletja gensko selekcioniral, da so kos ekstremnim ▪ Mongolske konje srečamo tudi na povsem drugem razmeram v puščavi. koncu sveta, v kitajskem Sinkiangu in v provinci Gansu. hladnokrvni konj ▪ Leta 1900 so ujeli 32 žrebet divjih mongolskih konj. iz živinoreje velik konj z večjo telesno močjo, izhodiščno vzrejen za delo nilski konj ▪ Hladnokrvni konj je kot delovni konj marsikje še večji sesalec z valjastim trupom in zelo velikim vedno koristno dopolnilo mehanizaciji, počasi pa se gobcem, ki živi ob rekah in jezerih Afrike; primerjaj lat. predvsem v vpregi uveljavlja kot poživitev ponudbe Hippopotamus amphibius; SIN.: povodni konj na turističnih kmetijah. ▪ Nilski konji živijo v Afriki. ▪ Park je poleg krokodilov in nilskih konjev poln tudi islandski konj drugih živali: pavijanov, zelenih morskih mačk, svinj manjši konj s krepkim telesom in gosto bradavičark, gazel. raznobarvno dlako, po izvoru z Islandije ▪ Iz vode so nas opazovale stotine parov oči nilskih ▪ Islandski konji ljubijo zime – tedaj jim narava konjev, ki veljajo za eno najbolj nevarnih afriških nadene gosto in večplastno dolgo dlako, ki jih živali. zanesljivo varuje pred najhujšim mrazom. 207 polnokrvni konj ▪▪▪ konj angleške ali arabske pasme ali križanec med ▪ Neznanci s pomočjo računalniških trojanskih konjev njima pridobijo podatke o digitalnem bančnem certifikatu ▪ Arabec je lahek, poldrugi meter visok polnokrvni oškodovanca ter dostopnih geslih in v njegovem konj, katerega prvotna domovina je na Arabskem imenu izvedejo prenakazilo denarja na drug polotoku. transakcijski račun. ▪ Prihodnjo nedeljo bo na Krškem polju mednarodno ▪ Novi trojanski konj se namesti preko napake v tekmovanje polnokrvnih konj. brskalniku in spreminja nastavitve računalnika. posavski konj FRAZEOLOGIJA manjši konj s širšim trupom, ožjo glavo in večjimi kopiti, delno prekritimi z dlako, po izvoru iz biti na konju | priti/zavihteti se na konja Slovenije biti na konju ▪ Zaradi videza, mirnosti in poslušnosti je posavski priti na konja konj priljubljen pri mnogo rejcih. zavihteti se na konja ▪ Zmerno uleknjen hrbet je lahko tudi pasemska biti v položaju, priti v položaj, ko se kdo počuti značilnost, na primer pri lipicancih in posavskem varnega, uspešnega, zadovoljnega; biti, postati konju. uspešen; doseči cilj ▪ Posavski konj s svojim načinom vzreje (pašništvo ▪ Pred desetimi leti, ko smo se selili v našo hišo, sem preko cele pašne sezone) ima pozitiven ekološki vpliv bila prepričana, da smo na konju. na naravo. ▪ Če bi jima uspelo, da bi posel stekel, bi bila na konju. povodni konj ▪ Samostojna podjetnica še ni bila na konju, bila pa je večji sesalec z valjastim trupom in zelo velikim na svoji poti, in to ji je veliko pomenilo. gobcem, ki živi ob rekah in jezerih Afrike; primerjaj lat. ▪ Ko smo si lahko privoščili motorko, smo pa tudi mi Hippopotamus amphibius; SIN.: nilski konj prišli na konja. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ V zadnjem tednu meseca se boste zavihteli na povodni konj živi KJE konja: v vaše znamenje se bodo pomaknili Sonce, ▪ Na nekaterih mestih se ob reki Nil razprostirajo Mars in Venera. močvirja, kjer živijo povodni konji, krokodili in ▪ Kranjska Gora naj bi se ‒ tako kažejo razvojni načrti race. in najnovejše povezovanje med žičničarji in hotelirji ‒ ▪▪▪ vendarle kmalu spet zavihtela na konja. ▪ Nosorogi so na tem koncu zelo redki, našli pa smo veliko skupino povodnih konj, ki so se hladili v biti vlečni konj (česa) umazani kopeli. povzročati, pospeševati, spodbujati kako ▪ Opazovanje krokodilov in povodnih konjev vam ne dogajanje, delovanje uide, opazite pa lahko tudi leoparda v daljavi. ▪ Boste poskrbeli, da klubi, ki so vlečni konji slovenskega vrhunskega športa, ne bodo životarili? toplokrvni konj ▪ Na svojo vlogo gledam tako, da se moram vesti kot iz živinoreje konj z vitkim telesom, izhodiščno vzrejen kapetan, kar pomeni, da moram biti vlečni konj. za ježo ▪ Toplokrvni konji, ki so hitri in dobri skakalci, delovni konj tekmujejo na lovskih dirkah. kar omogoča, povzroča, pospešuje kako ▪ Na turistični kmetiji imajo trenutno osemnajst dogajanje, dejavnost, delovanje; kar opravi toplokrvnih konj, namenjenih jahanju. večino dela ▪ Ti akumulatorčki so delovni konji baterijskih trojanski konj vrtalnikov, sesalnikov, električnih zobnih ščetk, žag, računalniški program, ki se brez vednosti vijačnikov itd. uporabnika namesti na napravo in omogoča ▪ Kuharjev najboljši prijatelj in delovni konj je zunanji dostop do nje za zlonamerne namene; kuhinjski nož. SIN.: manj formalno trojanec ▪ Beljakovine so delovni konji biologije; preden pa ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku lahko začno izvrševati svoje naloge, se na zapleten namestiti trojanskega konja način sestavijo in zvijejo. ▪ V zadnjih dneh se je povečalo število spletnih strani, na katerih je nameščena koda, ki ob obisku garati/delati kot konj na uporabnikov računalnik samodejno namesti garati kot konj trojanskega konja. delati kot konj 208 zelo, do izčrpanosti garati ▪ Če bi rekel: »Hegel je mrtev konj na filozofskem ▪ Garal je kot konj, dokler se ni od izčrpanosti trgu,« bi bila opazka resna, toda razumeti bi jo bilo onesvestil. treba nedobesedno. ▪ Dobil sem novo osebje, ampak moral sem jih izučiti, ▪ Pravzaprav ni več nobenega javnega protesta, tako delal sem kot konj. imenovana civilna družba je crknjen konj. jekleni/železni konjiček/konj/konjič paradni konj jekleni konjiček kar je, pomeni za koga osrednje, zelo jekleni konj pomembno, favorizirano področje dejavnosti, jekleni konjič predmetnosti železni konjiček ▪ Kmetijstvo je paradni konj naše krajevne skupnosti, železni konj zato s kmeti sodelujemo in jim po naših močeh cestno motorno vozilo, zlasti avtomobil pomagamo. ▪ Ali imate v svojem jeklenem konjičku vgrajeno ▪ Oba nova motorja sta postala paradna konja nove klimatsko napravo? tehnologije, saj ob nizki teži, ekonomičnosti in čistosti ▪ Šestkrat so popravili osebno vozilo že na cesti, z izpuha dosegata karakteristike štiritaktnih motorjev. vlečnimi vozili pa so odpeljali prav tako šest jeklenih ▪ Pomembno je, da so se precej povečale transakcije konj. na borzi, predvsem z delnicami podjetij, ki veljajo za ▪ Ne glede na to, kakšnega jeklenega konja si omisli paradne konje slovenskega gospodarstva. lastnik, je vsem motoristom skupna pripadnost motoristični ideji. potiti se/znojiti se/švicati kot konj ▪ Namen srečanja je preveriti, v kakšnem stanju so potiti se kot konj vaši jekleni konjiči po zimskem spanju. znojiti se kot konj ▪ Ulice okoli mestnega parka so včasih slovele kot neformalno švicati kot konj najlepše, sedaj pa se zaradi parkiranja železnih zelo se potiti, znojiti, zlasti zaradi naporne, konjičkov ne opazi niti tistih zelenih površin, ki so še stresne dejavnosti ostale. ▪ Detektiv se je potil kot konj. Njegovi brki so začeli ▪ Veliko je bilo že storjenega, da bi bencin in dizelsko odstopati. Kaplje potu so stopile lepilo in brki so gorivo nadomestili z dostopnejšimi in ekološko odpadli z zgornje ustnice. boljšimi pogonskimi gorivi štirikolesnih železnih konj. ▪ Ni se mu dalo tekati po igrišču za žogo in se zraven znojiti kot konj. kot fijakarski konj ▪ Ples je najboljša rekreacija, švicaš kot konj, a slabšalno takó, da kdo upošteva samo določena pridobiš motorične sposobnosti. merila, ki ne zajemajo pojava v celoti, navadno zaradi predsodkov, neznanja, nezavedanja česa; presedlati s konja na osla ozkogledno zamenjati kaj dobrega, zadovoljivega s čim ▪ Dandanes gospodarji sveta razmišljajo lokalno, kot slabšim, nezadovoljivim fijakarski konj, samo o svojem vrtičku, hkrati pa po ▪ Etažni lastniki se morajo ob menjavi upravnika celem planetu lomastijo zelo globalno. vedno dobro pozanimati, kaj jim lahko sploh nudi več, ▪ Rad bi, da moji potomci ne bi hodili skozi sodobni kot jim je prejšnji, saj se lahko zelo hitro izkaže, da so svet kot fijakarski konji. presedlali s konja na osla. močan kot konj princ/vitez na belem konju izjemno močen princ na belem konju ▪ Gondoljer je, močan kot konj, obrnil gondolo in vitez na belem konju potem tako hitro veslal, kot bi hotel zmagati na olimpijskih igrah. moški, ki ustreza predstavi idealnega, popolnega ▪ V modernem svetu prav gotovo velja za posebnico, partnerja; kdor ponudi ključno pomoč, prinese suhljata, a močna kot konj, žilava kot istrska drevesa, rešitev na katera je rada plezala. ▪ V njenem življenju ne manjka moških, a kljub temu še ni našla svojega princa na belem konju. mrtev/crknjen konj ▪ Pripombe vrstnikov, da čaka princa na belem konju, mrtev konj jo spravljajo ob pamet. neformalno crknjen konj ▪ Od napadalca domača javnost pričakuje rešitev v slogu princa na belem konju. kar je propadlo, zastarelo, mrtvo ▪ Utopično je pričakovati, da se bo pojavil vitez na belem konju in s polno malho v rokah poravnal skoraj milijon in pol evrov velik primanjkljaj. 209 ▪ Pred gostovanjem smo ob koncu tekme nekoliko refleks crknjenega konja umirili konje, saj nas čez dva dni čaka odločilna slaba, neznatna odzivnost tekma. ▪ Šele potem ko se je onesnaženost občutno znižala, je z refleksom crknjenega konja prišla na plano zajahati (kakšnega) konja (česa) županova napoved ukrepov ob ponovitvah takih biti uspešen v prizadevanju izkoristiti, pridobiti situacij. kaj za uresničitev določenega namena; soočiti se z izzivi, težavami staviti na napačnega konja/napačne konje ▪ V trenutkih bolečine in dvoma poskušam zajahati staviti na napačnega konja konja, ki mu je ime Pogum in se ne pusti jahati. staviti na napačne konje ▪ Bojim se, da je ta vlada zajahala starega konja, ne zmotiti se v presoji česa; sprejeti slabo, napačno da bi napovedala več razvojnega denarja, napoveduje odločitev samo podražitve in nove davke, to pa zagotovo ne ▪ Če bo odlašala, bo zapravila vse, kar je investirala. pelje v razvoj. To pomeni, da je stavila na napačnega konja. ▪ Če neka marketinška agencija v politiki zajaha ▪ Kdor je volil zmagovalce, bo to že jutri glasno pravega konja, ga lahko jaha najmanj štiri leta, torej razglašal. In kdor je na volitvah stavil na napačne ves mandat. konje, bo najverjetneje poskušal čim prej pozabiti ▪ Da so bila opozorila stroke upravičena, potrjuje zablodo. dejstvo, da je tudi sama vlada reformo v celoti podprla in zajahala konja populizma. staviti na pravega konja ▪ Opozicija bo ponovno zajahala konja nestrpnosti in dobro presoditi kaj; sprejeti dobro, pravilno tako se obeta še ena z negativnimi čustvi nabita odločitev predvolilna predstava. ▪ Ne preseneča, da so jim mestne oblasti zaupale Beseda ni konj. pripravo kandidature za evropsko kulturno prestolnico. Izkazalo se je, da so stavili na pravega izraža, da je za dosego cilja treba željo, mnenje, konja. pobudo izraziti; izraža spodbudo h govorjenju, ▪ Izmed glasovnic vseh, ki so stavili na pravega konja, odpravljanju zadrege, zadržka pred govorjenjem bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli lepe nagrade. ▪ Meni so zmeraj rekli: beseda ni konj, se pravi, da če bi bila sobesednika žejna, bi rekla in bi jim že dali kaj trojanski konj piti. kdor ali kar se s prevaro, zvijačo vtihotapi, ▪ Ukrotil se je ter se preudarno in prijazno opravičil: prikrade kam z namenom od znotraj oslabiti, »Oprostite, sem pač vprašal, saj beseda ni konj. uničiti delovanje česa Najbrž niste prav razumeli mojega predloga.« ▪ Predlog zakona je označil za trojanskega konja. Elizabeta na belem konju prijezdi. ▪ Evropska unija si ne želi trojanskega konja na svojem ozemlju, še zlasti ne na gospodarskem izraža, da 19. novembra pogosto zapade zgodnji področju. sneg ▪ »Jasno je, da vam ni treba odgovoriti. Enako jasno ▪ Čez nekaj dni, natančneje 19. novembra, bo imela je, da vas tega ne bi smela vprašati. Ste morda god Elizabeta. Za ta dan star slovenski ljudski trojanski konj?« »Kaj, če sem?« pregovor pravi: »Elizabeta na belem konju prijezdi.« Bel konj seveda pomeni sneg. ustaviti/umiriti konje ustaviti konje Podarjenemu konju se ne gleda v zobe. umiriti konje Podarjenemu konju se ne gleda na zobe. upočasniti, ustaviti hitrost poteka česa, zlasti izraža, da se je s pomanjkljivostmi česa dogajanja; upočasniti svoje delovanje; umiriti se, podarjenega, zlahka pridobljenega treba ustaviti se sprijazniti; izraža, da ni primerno iskati, ▪ Ni odveč bojazen, da smo se znašli na pragu izpostavljati pomanjkljivosti česa podarjenega, tridesetletne vojne moderne dobe. Zdaj najbrž ni več zlahka pridobljenega nikogar, ki bi zmogel ustaviti konje. ▪ Dobil je pogodbo o brezplačnem najemu in prejel ▪ Ko bom star 50 let, bom ustavil konje in delal le ključe stanovanja. Sicer ni imel nobene besede pri tisto, kar me bo zelo zabavalo. izbiri, a konec koncev niti ni bil v položaju, da bi lahko ▪ To je politični nivo, ki je zaskrbljujoč in kjer je treba izbiral, in podarjenemu konju se ne gleda v zobe. nekaterim politikom reči, da naj nekoliko ustavijo konje. Ustavite konje! Umirite konje! 210 izraža govorčev dobronameren nasvet ▪ Okoli pol šestih, ko je ena izmed konjark odprla naslovniku, naj se umiri, ustavi, upočasni svoje vrata, so bile jasli prazne. delovanje ▪ Naslednji dnevi bodo v znaku hitrosti. Vedno se vam IZGOVOR IN OBLIKE bo mudilo in vse boste hoteli postoriti v naglici. JAKOSTNO Ustavite konje! Tudi počasi se daleč pride. [konjárka] ▪ Postajate nestrpni, zato tudi vse več tvegate. IPA: [kɔˈnjaːɾka] Ustavite konje, da ne bo prepozno. ednina ▪ Znašli se boste v takšni naglici, da boste pozabili, kaj IMENOVALNIK: konjárka ste že naredili in česa še ne. Ustavite konje. S takšnim RODILNIK: konjárke brezglavim ravnanjem izgubljate še več časa in DAJALNIK: konjárki energije. TOŽILNIK: konjárko ▪ Priganjala ga je, naj pohiti. »Ustavi konje,« ji je MESTNIK: pri konjárki rekel in se zasmejal njeni neučakanosti. ORODNIK: s konjárko ▪ Od ljudi boste zahtevali nerealne in neuresničljive dvojina stvari, zato se boste drugim zdeli arogantni. Umirite IMENOVALNIK: konjárki konje, ne naložite si preveč, predvsem pa bodite RODILNIK: konjárk odgovorni v odnosih z ljudmi. DAJALNIK: konjárkama TOŽILNIK: konjárki Za dobrim konjem se vedno praši. MESTNIK: pri konjárkah Za dobrim konjem se praši. ORODNIK: s konjárkama Za dobrim konjem se dviga prah. množina Za dobrim konjem se kadi. IMENOVALNIK: konjárke izraža, da kakovost, sposobnost koga ali česa RODILNIK: konjárk priteguje pozornost, povzroča buren odziv DAJALNIK: konjárkam ▪ O predstavi se že pred javno uprizoritvijo veliko TOŽILNIK: konjárke govori; premiera, prva ponovitev in eno od gostovanj MESTNIK: pri konjárkah so že polno zasedeni. Hja, za dobrim konjem se ORODNIK: s konjárkami vedno praši! TONEMSKO [konjárka] Zmagovalnega konja se ne menja. IPA: [kɔnjàːɾká] Ne menjaj konja, ki zmaguje. ednina IMENOVALNIK: konjárka izraža, da je nespametno menjati, opustiti, kar RODILNIK: konjárke prinaša uspeh, dobre rezultate, dobiček DAJALNIK: konjárki ▪ Res je sicer, da je avto na trgu že dobrih pet let in TOŽILNIK: konjárko da je bila lanska prenova precej malenkostna, a MESTNIK: pri konjárki zmagovalnega konja se ne menja. ORODNIK: s konjȃrko dvojina BESEDOTVORJE IMENOVALNIK: konjárki svojilni pridevnik: konjev RODILNIK: konjȃrk manjšalnica: konjiček DAJALNIK: konjárkama TOŽILNIK: konjárki IZVOR MESTNIK: pri konjárkah = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < ORODNIK: s konjárkama pslov. * kon'ь, verjetno iz ide. * kábō(n) kot lat. množina cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, IMENOVALNIK: konjárke delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ RODILNIK: konjȃrk DAJALNIK: konjárkam konjárka konjárke TOŽILNIK: konjárke samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri konjárkah [konjárka] ORODNIK: s konjárkami POMEN ženska, ki se ukvarja z oskrbovanjem, urjenjem IZVOR konj, navadno poklicno ↑konjar ▪ Bala se je konjev, a se je s pomočjo konjarke spoprijateljila s čudovito kobilo. 211 konjeníca konjeníce samostalnik ženskega spola ▪ Konjenica je iz Gotovelj krenila proti Savinji, [konjeníca] potem pa ob reki proti Vranskemu, kjer so na P turistični kmetiji na Zaplanini prenočili. OMEN 1. vojaška, policijska enota, katere pripadniki za ▪ Konjenica, ki je štela skupaj kar 147 konjenikov, je bila tokrat prvič tudi mednarodna. premikanje, opravljanje nalog uporabljajo konje ⏵ prid. beseda + sam. beseda 2.1. društvo, organizacija, ki združuje jezdece gardna konjenica | lahka, oklepna, težka konjenica | na določenem območju plemiška konjenica | policijska, vojaška konjenica ▪ Obiskovalci so poleg sedmih kasaških dirk ▪ Po neuspehu lahke konjenice je proti Angležem spremljali tekmovanje v spretnostnem jahanju, ki napotil še kirasirje in težko gardno konjenico. ga je organizirala šentjernejska konjenica. ▪ V bitki pri Bannockburnu so Škoti angleško ▪ V slovenski Istri imajo približno 250 konj, njihovi oklepno konjenico potisnili v močvirje in reko, ljubitelji so včlanjeni v štiri konjeniške klube, na lokostrelcem pa niso dopustili, da bi jih zasuli s pomlad pa bodo ustanovili istrsko konjenico, ki bo smrtonosnim oblakom puščic. povezovala posamezne klube. ▪ Od začetkov plemiške konjenice v približno 3. ekspresivno moč motorja v vozilu; SIN.: ekspresivno 8. stoletju in vse do križarskih vojn je bil vitez konjušnica poistoveten s konjenikom. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Reže na motornem pokrovu nakazujejo, da se eskadron, oddelek konjenice | napad konjenice | tam spodaj skriva kar zajetna konjenica. poveljnik konjenice ▪ Avto sicer zmore podobno moč, vendar njegova ▪ Oddelek konjenice jih je napadel z boka, da so konjenica prihaja iz prostorninsko večjega bili prisiljeni strniti svoje vrste in se odzvati. osemvaljnika. ▪ Do 19. stoletja so ostali napadi konjenice ▪▪▪ najnevarnejše in pogosto odločilno orožje v vojni. ▪ Udobje na zadnjih sedežih vabi, a pravim voznikom ▪ Poveljnik konjenice je ocenil, da je francosko bo zajetna konjenica pod prednjim pokrovom še bolj prehajanje čez most ugoden trenutek za konjeniški mamljiva. napad. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IZGOVOR IN OBLIKE konjenica napade JAKOSTNO ▪ Napadla je tudi avstrijska konjenica, vendar je [konjeníca] prišla v ogenj šestih pruskih bataljonov in je bila IPA: [kɔnjɛˈniːʦa] zavrnjena. ednina ▪ Policija je kmalu uredila vrste ter prešla v IMENOVALNIK: konjeníca protinapad, ki se mu je pridružila tudi konjenica. RODILNIK: konjeníce ⏵ priredna zveza DAJALNIK: konjeníci konjenica in pehota TOŽILNIK: konjeníco ▪ V vojaški taktiki je izkoriščal sodelovanje MESTNIK: pri konjeníci konjenice in pehote. ORODNIK: s konjeníco ▪ Osnovali so svoje prve redne vojaške enote z dvojina odredi konjenice in topništva. IMENOVALNIK: konjeníci ▪▪▪ RODILNIK: konjeníc ▪ Za bitko je postavil pehoto v center in konjenico na DAJALNIK: konjenícama krila. TOŽILNIK: konjeníci ▪ Leta 1785 je kot kadet vstopil v konjenico. MESTNIK: pri konjenícah 2. skupina jezdecev na konjih ORODNIK: s konjenícama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku množina član konjenice | pohod konjenice IMENOVALNIK: konjeníce ▪ Njihov namen je zlasti udejanjanje idej slavnega RODILNIK: konjeníc barona, zato člani konjenice skrbijo za vzorno DAJALNIK: konjenícam urejenost vsakega udeleženca pohoda. TOŽILNIK: konjeníce ▪ Zahvala gre policijski patrulji, ki jih je budno MESTNIK: pri konjenícah spremljala in v svojem vozilu skrbela za varen ORODNIK: s konjenícami pohod konjenice. ⏵ TONEMSKO sam. beseda v imenovalniku + glag. [konjeníca] konjenica krene IPA: [kɔnjɛnìːʦá] ednina IMENOVALNIK: konjeníca 212 RODILNIK: konjeníce TONEMSKO DAJALNIK: konjeníci [konjerȇjka] TOŽILNIK: konjeníco IPA: [kɔnjɛɾːkà] MESTNIK: pri konjeníci ednina ORODNIK: s konjenȋco IMENOVALNIK: konjerȇjka dvojina RODILNIK: konjerȇjke IMENOVALNIK: konjeníci DAJALNIK: konjerȇjki RODILNIK: konjenȋc TOŽILNIK: konjerȇjko DAJALNIK: konjenícama MESTNIK: pri konjerȇjki TOŽILNIK: konjeníci ORODNIK: s konjerȇjko MESTNIK: pri konjenícah dvojina ORODNIK: s konjenícama IMENOVALNIK: konjerȇjki množina RODILNIK: konjerȇjk IMENOVALNIK: konjeníce DAJALNIK: konjerȇjkama RODILNIK: konjenȋc TOŽILNIK: konjerȇjki DAJALNIK: konjenícam MESTNIK: pri konjerȇjkah TOŽILNIK: konjeníce ORODNIK: s konjerȇjkama MESTNIK: pri konjenícah množina ORODNIK: s konjenícami IMENOVALNIK: konjerȇjke RODILNIK: konjerȇjk IZVOR DAJALNIK: konjerȇjkam ↑konjenik TOŽILNIK: konjerȇjke MESTNIK: pri konjerȇjkah konjerêjka ORODNIK: s konjerȇjkami konjerêjke samostalnik ženskega spola [konjerêjka] IZVOR POMEN ↑konjerejec ženska, ki se ukvarja z vzrejo konj, navadno poklicno ▪ Je strastna konjerejka in tudi stave ji niso tuje. kônjev kônjeva kônjevo pridevnik [kônje kônjeva kônjevo] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO 1. ki je v zvezi s konjem 1., konji 1. [konjerêjka] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [kɔnjɛˈɾɛːka] konjevo gibanje | konjevo zaupanje ednina ▪ Za mlade konje je zelo pomembno, da jih IMENOVALNIK: konjerêjka trenirajo vedno eni in isti ljudje, ki so si pridobili RODILNIK: konjerêjke konjevo zaupanje. DAJALNIK: konjerêjki ▪ Hipoterapija temelji na fizioterapevtski metodi, TOŽILNIK: konjerêjko pri čemer terapevt usklajuje pacienta s konjevim MESTNIK: pri konjerêjki gibanjem, ki je sorodno nihljajem pri človekovi ORODNIK: s konjerêjko hoji. dvojina 1.1. ki je del telesa konja 1., konj 1. IMENOVALNIK: konjerêjki ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: konjerêjk konjev hrbet, vrat | konjeva glava, noga | DAJALNIK: konjerêjkama konjevo telo | konjeva usta TOŽILNIK: konjerêjki ▪ Pomembno je, da je konjev hrbet mehek in MESTNIK: pri konjerêjkah sproščen in da konj lahko vrat uporabi za ORODNIK: s konjerêjkama uravnoteženje. množina ▪ V konjevih ustih, kjer brzda najbolje učinkuje, IMENOVALNIK: konjerêjke je predel dlesni, kjer ni zob in ki je zelo RODILNIK: konjerêjk občutljiv na pritisk. DAJALNIK: konjerêjkam TOŽILNIK: konjerêjke IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri konjerêjkah JAKOSTNO ORODNIK: s konjerêjkami [kônje kônjeva kônjevo] IPA: [ˈkɔːnjɛ ˈkɔːnjɛʋa ˈkɔːnjɛʋɔ] 213 OSNOVNIK TOŽILNIK: kônjevi moški spol MESTNIK: pri kônjevih ednina ORODNIK: s kônjevima IMENOVALNIK: kônjev množina RODILNIK: kônjevega IMENOVALNIK: kônjeva DAJALNIK: kônjevemu RODILNIK: kônjevih TOŽILNIK: kônjev DAJALNIK: kônjevim živo kônjevega TOŽILNIK: kônjeva MESTNIK: pri kônjevem MESTNIK: pri kônjevih ORODNIK: s kônjevim ORODNIK: s kônjevimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kônjeva [kónje kónjeva kónjevo] RODILNIK: kônjevih IPA: [kːnj kːnjʋa kːnjʋɔ] DAJALNIK: kônjevima OSNOVNIK TOŽILNIK: kônjeva moški spol MESTNIK: pri kônjevih ednina ORODNIK: s kônjevima IMENOVALNIK: kónjev množina RODILNIK: kónjevega IMENOVALNIK: kônjevi DAJALNIK: kónjevemu RODILNIK: kônjevih TOŽILNIK: kónjev DAJALNIK: kônjevim živo kónjevega TOŽILNIK: kônjeve MESTNIK: pri kónjevem MESTNIK: pri kônjevih ORODNIK: s kónjevim ORODNIK: s kônjevimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kónjeva ednina RODILNIK: kónjevih IMENOVALNIK: kônjeva DAJALNIK: kónjevima RODILNIK: kônjeve TOŽILNIK: kónjeva DAJALNIK: kônjevi MESTNIK: pri kónjevih TOŽILNIK: kônjevo ORODNIK: s kónjevima MESTNIK: pri kônjevi množina ORODNIK: s kônjevo IMENOVALNIK: kónjevi dvojina RODILNIK: kónjevih IMENOVALNIK: kônjevi DAJALNIK: kónjevim RODILNIK: kônjevih TOŽILNIK: kónjeve DAJALNIK: kônjevima MESTNIK: pri kónjevih TOŽILNIK: kônjevi ORODNIK: s kónjevimi MESTNIK: pri kônjevih ženski spol ORODNIK: s kônjevima ednina množina IMENOVALNIK: kónjeva IMENOVALNIK: kônjeve RODILNIK: kónjeve RODILNIK: kônjevih DAJALNIK: kónjevi DAJALNIK: kônjevim TOŽILNIK: kónjevo TOŽILNIK: kônjeve MESTNIK: pri kónjevi MESTNIK: pri kônjevih ORODNIK: s kónjevo ORODNIK: s kônjevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: kónjevi ednina RODILNIK: kónjevih IMENOVALNIK: kônjevo DAJALNIK: kónjevima RODILNIK: kônjevega TOŽILNIK: kónjevi DAJALNIK: kônjevemu MESTNIK: pri kónjevih TOŽILNIK: kônjevo ORODNIK: s kónjevima MESTNIK: pri kônjevem množina ORODNIK: s kônjevim IMENOVALNIK: kónjeve dvojina RODILNIK: kónjevih IMENOVALNIK: kônjevi DAJALNIK: kónjevim RODILNIK: kônjevih TOŽILNIK: kónjeve DAJALNIK: kônjevima MESTNIK: pri kónjevih 214 ORODNIK: s kónjevimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda srednji spol dodatni konjiči | iskri, iskrivi, poskočni konjiči ednina ▪ Iskrih konjičev je kar 310 in motor že ob vžigu IMENOVALNIK: kónjevo športno zahrza, le da tega v potniški kabini skoraj RODILNIK: kónjevega ni slišati. DAJALNIK: kónjevemu ▪ Športnim dušam je namenjen 1,2-litrski bencinski TOŽILNIK: kónjevo štirivaljnik, ki razvije okroglih 100 poskočnih MESTNIK: pri kónjevem konjičev. ORODNIK: s kónjevim ▪ Tekoče, lahkotno in neverjetno tiho vleče dvojina 333 motornih konjičev dobri dve toni po asfaltu. IMENOVALNIK: kónjevi ⏵ števnik + količinski sam. RODILNIK: kónjevih n konjičev DAJALNIK: kónjevima ▪ Limuzino naj bi poganjalo 200 konjičev (147 kW), TOŽILNIK: kónjevi kar pomeni pospešek od 0 do 100 km/h v MESTNIK: pri kónjevih 7,3 sekunde in končno hitrost 240 km/h. ORODNIK: s kónjevima ▪ Po potrebi lahko voznik s pritiskom stopalke za množina plin mobilizira 207 iskrih konjičev. IMENOVALNIK: kónjeva ▪▪▪ RODILNIK: kónjevih ▪ Zavila je na avtocesto in še malo spodbodla iskre DAJALNIK: kónjevim konjiče pod kovinskim pokrovom. TOŽILNIK: kónjeva ▪ Štirivaljni motor zmore 80 konjičev, kar bi moralo MESTNIK: pri kónjevih biti za premikanje malo manj kot tono težkega ORODNIK: s kónjevimi avtomobila več kot dovolj. IZVOR IZGOVOR IN OBLIKE ↑konj JAKOSTNO [konjìč] konjìč IPA: [kɔˈnjiʧ] konjíča samostalnik moškega spola ednina [konjìč] IMENOVALNIK: konjìč POMEN RODILNIK: konjíča 1. ekspresivno konj DAJALNIK: konjíču ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: konjíča bel konjič | isker konjič MESTNIK: pri konjíču ▪ Iskrega belega konjiča, kakršni se prestopajo po ORODNIK: s konjíčem žagovini na tleh španske jahalne šole na Dunaju, si dvojina je omislila tudi sama. IMENOVALNIK: konjíča ▪ Na vozu, ki so ga vlekli štirje iskri konjiči, so vozili RODILNIK: konjíčev 12 hektolitrov vina. DAJALNIK: konjíčema ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: konjíča zajahati konjiča MESTNIK: pri konjíčih ▪ Številni gostje, tudi tisti, ki niso vešči v tej ORODNIK: s konjíčema disciplini, lahko pod vodstvom vodnika zajahajo množina konjiča. IMENOVALNIK: konjíči ▪ Hladnokrvne (kmečke) konjiče je v galop pognalo RODILNIK: konjíčev devet jahačev. DAJALNIK: konjíčem ▪▪▪ TOŽILNIK: konjíče ▪ Konjiča sta divje rezgetala. MESTNIK: pri konjíčih 2. igrača, ki predstavlja konja ORODNIK: s konjíči ⏵ prid. beseda + sam. beseda TONEMSKO lesen konjič [konjȉč] ▪ Enoletni vnuk je prejel lesenega konjiča na IPA: [kɔnjíʧ] kolescih. ednina 3. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota IMENOVALNIK: konjȉč za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SIN.: RODILNIK: konjíča manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček DAJALNIK: konjíču TOŽILNIK: konjíča MESTNIK: pri konjíču tudi pri konjȋču 215 ORODNIK: s konjíčem ▪▪▪ dvojina ▪ Otroci so imeli priložnost zajahati konjičke. IMENOVALNIK: konjíča ▪ Konjička jaha že dve leti, posoja pa ga tudi drugim RODILNIK: konjíčev in konjȋčev otrokom. DAJALNIK: konjíčema 2. igrača, ki predstavlja konja; SIN.: konj TOŽILNIK: konjíča ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri konjíčih in pri konjȋčih glinast, lesen konjiček | gugalni konjiček ORODNIK: s konjíčema ▪ V Narodnem muzeju Slovenije hranijo glinastega množina konjička – prazgodovinsko igračo iz železne dobe. IMENOVALNIK: konjíči ▪ Za Miklavža otroci dobijo kaj pletenega, suhe RODILNIK: konjíčev in konjȋčev krhlje, orehe, rožiče, punčke iz cunj ali lesenega DAJALNIK: konjíčem konjička. TOŽILNIK: konjíče ▪ Pisali so Božičku, naj jim prinese gugalnega MESTNIK: pri konjíčih in pri konjȋčih konjička. ORODNIK: s konjíči in s konjȋči 3. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SIN.: hobi FRAZEOLOGIJA ⏵ prid. beseda + sam. beseda drag konjiček | ljub, priljubljen konjiček | jekleni/železni konjiček/konj/konjič nenavaden, poseben, zanimiv konjiček | nov jekleni konjiček konjiček | skupen konjiček jekleni konj ▪ Zbiranje avtomobilskih modelčkov se je v jekleni konjič zadnjem času razvilo v zelo priljubljen konjiček v železni konjiček številnih državah. železni konj ▪ Akvaristika je primeren konjiček za mlade in cestno motorno vozilo, zlasti avtomobil manj mlade. ▪ Ali imate v svojem jeklenem konjičku vgrajeno ▪ Radioamaterstvo je lep konjiček. klimatsko napravo? ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Šestkrat so popravili osebno vozilo že na cesti, z gojiti konjiček, konjička | izbrati, omisliti si konjiček, vlečnimi vozili pa so odpeljali prav tako šest jeklenih konjička | najti, poiskati si konjiček, konjička konj. ▪ Najdite si konjičke, kajti to vas bo pripeljalo v ▪ Ne glede na to, kakšnega jeklenega konja si omisli bližino ljudi s podobnimi nagnjenji. lastnik, je vsem motoristom skupna pripadnost ▪ Izboljšajte telesno vzdržljivost, poiščite si nove motoristični ideji. prijatelje ali konjičke, morda celo novo službo. ▪ Namen srečanja je preveriti, v kakšnem stanju so ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku vaši jekleni konjiči po zimskem spanju. odpovedati se konjičku | posvetiti, predajati se ▪ Ulice okoli mestnega parka so včasih slovele kot konjičku najlepše, sedaj pa se zaradi parkiranja železnih ▪ Dovolj časa sem imel in posvetil sem se konjičku. konjičkov ne opazi niti tistih zelenih površin, ki so še ▪ Ne more si zamisliti, da ne bi nekaj svojega ostale. prostega časa namenila konjičku – vrtnarjenju. ▪ Veliko je bilo že storjenega, da bi bencin in dizelsko ▪▪▪ gorivo nadomestili z dostopnejšimi in ekološko ▪ Njegov konjiček je hitro prerasel v resno delo. boljšimi pogonskimi gorivi štirikolesnih železnih konj. ▪ Šah je zame še vedno konjiček in poklic hkrati. 4. ekspresivno cestno motorno vozilo, zlasti IZVOR avtomobil ↑konj ⏵ prid. beseda + sam. beseda nov konjiček konjíček ▪ Z novim konjičkom se je odpeljal na nastop. konjíčka samostalnik moškega spola ▪ Motorja že nekaj let ne vozi več, hitrim [konjíčək] štirikolesnim konjičkom pa se ni odrekel. POMEN ▪ Mož se ni kaj dosti oziral na to, koliko prestav 1. navadno ekspresivno konj, zlasti manjši ima njegov dvokolesni konjiček. ⏵ prid. beseda + sam. beseda 5. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota bel konjiček za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SIN.: ▪ Marsikje se pasejo majhni beli konjički, kakšen manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič črn je vmes, z veliko grivo in krepkimi nogami. ▪ Pod motornim pokrovom se skriva 1,6-litrski ▪ Počasi je začel ustavljati svojega iskrega bencinski motor s 110 konjički. konjička. 216 ▪ Dodatnih 25 dizelskih konjičkov več stane morski konjiček 1150 evrov. 1. manjša riba s cevastim gobcem, glavo, ▪ Testni 1,9-litrski dizel s 105 konjički sicer sega na podobno konjski, in zavitim repom, ki plava spodnji rob motorne ponudbe, a je več kot prepričljiv. pokončno; primerjaj lat. Hippocampus ▪ Morski konjički plavajo pokončno. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Med potapljanjem v morju sem videl majhnega JAKOSTNO morskega konjička [ . konjíčək] ▪ Dno pokrivajo goste preproge temno zelene morske IPA: [kɔˈnjiːʧək] trave, med katerimi se skrivajo morski konjički. ednina 2. podoba, ki predstavlja manjšo ribo s cevastim IMENOVALNIK: konjíček gobcem, glavo, podobno konjski, in zavitim RODILNIK: konjíčka repom DAJALNIK: konjíčku ▪ Slekel je srajco z morskimi konjički. TOŽILNIK: konjíčka ▪ Vrhunec druženja je bilo slavnostno odkritje MESTNIK: pri konjíčku medeninastega morskega konjička, ki bo v prihodnje ORODNIK: s konjíčkom krasil preddverje rektorata. dvojina IMENOVALNIK: konjíčka FRAZEOLOGIJA RODILNIK: konjíčkov DAJALNIK: konjíčkoma jekleni/železni konjiček/konj/konjič TOŽILNIK: konjíčka jekleni konjiček MESTNIK: pri konjíčkih jekleni konj ORODNIK: s konjíčkoma jekleni konjič množina železni konjiček IMENOVALNIK: konjíčki železni konj RODILNIK: konjíčkov DAJALNIK: konjíčkom cestno motorno vozilo, zlasti avtomobil TOŽILNIK: konjíčke ▪ Ali imate v svojem jeklenem konjičku vgrajeno MESTNIK: pri konjíčkih klimatsko napravo? ORODNIK: s konjíčki ▪ Šestkrat so popravili osebno vozilo že na cesti, z TONEMSKO vlečnimi vozili pa so odpeljali prav tako šest jeklenih [konjȋčək] konj. IPA: [kɔnjíːʧk] ▪ Ne glede na to, kakšnega jeklenega konja si omisli ednina lastnik, je vsem motoristom skupna pripadnost motoristični ideji. IMENOVALNIK: konjȋček ▪ Namen srečanja je preveriti, v kakšnem stanju so RODILNIK: konjȋčka vaši jekleni konjiči po zimskem spanju. DAJALNIK: konjȋčku ▪ Ulice okoli mestnega parka so včasih slovele kot TOŽILNIK: konjȋčka najlepše, sedaj pa se zaradi parkiranja železnih MESTNIK: pri konjȋčku konjičkov ne opazi niti tistih zelenih površin, ki so še ORODNIK: s konjȋčkom ostale. dvojina ▪ Veliko je bilo že storjenega, da bi bencin in dizelsko IMENOVALNIK: konjȋčka gorivo nadomestili z dostopnejšimi in ekološko RODILNIK: konjȋčkov boljšimi pogonskimi gorivi štirikolesnih železnih konj. DAJALNIK: konjȋčkoma TOŽILNIK: konjȋčka MESTNIK: pri konjȋčkih IZVOR ↑konjič ORODNIK: s konjȋčkoma množina IMENOVALNIK: konjȋčki kopítar kopítarja samostalnik moškega spola RODILNIK: konjȋčkov [kopítar] DAJALNIK: konjȋčkom POMEN TOŽILNIK: konjȋčke 1. iz zoologije sesalec, ki ima zadnji členek prstov MESTNIK: pri konjȋčkih pokrit z roženo tvorbo; primerjaj lat. Euungulata ORODNIK: s konjȋčki ⏵ prid. beseda + sam. beseda lihoprsti, sodoprsti kopitar STALNE ZVEZE ▪ Jelen spada med sodoprste kopitarje ali parkljarje. 217 ▪ Danes živijo samo še tri družine lihoprstih TOŽILNIK: kopȋtarja kopitarjev: konji, tapirji in nosorogi. MESTNIK: pri kopȋtarju ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s kopȋtarjem označitev kopitarja | register kopitarjev | vrsta dvojina kopitarjev IMENOVALNIK: kopȋtarja ▪ Več vrst kopitarjev, med njimi tudi skokonoge RODILNIK: kopȋtarjev gazele, gnuji in ameriški bizoni, se je nekoč selilo v DAJALNIK: kopȋtarjema večmilijonskih čredah. TOŽILNIK: kopȋtarja ▪ Skupine pavijanov se pogosto pridružijo velikim MESTNIK: pri kopȋtarjih čredam kopitarjev, kot so impale, katerih vedenje ORODNIK: s kopȋtarjema pavijane opozori na bližajočo se nevarnost. množina ▪ Obvezna označitev kopitarja pomeni izdajo IMENOVALNIK: kopȋtarji identifikacijskega dokumenta za kopitarje ali RODILNIK: kopȋtarjev potrdila o istovetnosti. DAJALNIK: kopȋtarjem ▪▪▪ TOŽILNIK: kopȋtarje ▪ Kopita so značilna za kopitarje oziroma tiste sesalce, MESTNIK: pri kopȋtarjih ki se premikajo po konicah prstov. ORODNIK: s kopȋtarji 1.1. tak sesalec z lihim številom prstov; primerjaj lat. Perissodactyla FRAZEOLOGIJA ⏵ priredna zveza kopitarji in parkljarji Le čevlje sodi naj kopitar. ▪ Kopitarji in parkljarji so dokaj nerodni pri Le čevlje sodi naj Kopitar. gibanju nazaj in vstran, so pa uspešni in hitri Čevlje sodi naj kopitar. tekači. izraža, da je primerno, da kdo o čem pove svoje I mnenje le, če se na to spozna, ima s tem ZGOVOR IN OBLIKE izkušnje JAKOSTNO [kopítar] ▪ Osebno me najbolj moti, kadar me ocenjuje nekdo, IPA: [kɔˈpiːtaɾ] ki mojega dela ne pozna. Sam si, denimo, nikdar ne ednina bi dovolil ocenjevati kakovosti nekega fizika. Ravnam se pač po načelu, da le čevlje sodi naj kopitar. IMENOVALNIK: kopítar ▪ Ker nismo profesionalci in ker nimamo pojma, se RODILNIK: kopítarja držimo načela »le čevlje sodi naj Kopitar«. DAJALNIK: kopítarju TOŽILNIK: kopítarja MESTNIK: pri kopítarju IZVOR ↑kopito ORODNIK: s kopítarjem dvojina IMENOVALNIK: kopítarja kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola RODILNIK: kopítarjev [kópərc] in [kôpərc] DAJALNIK: kopítarjema POMEN TOŽILNIK: kopítarja 1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z MESTNIK: pri kopítarjih rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in ORODNIK: s kopítarjema množina nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum IMENOVALNIK: kopítarji graveolens; SIN.: sladki janež ⏵ RODILNIK: kopítarjev sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: kopítarjem semena, vejica koprca TOŽILNIK: kopítarje ▪ Postrezite s solato in po želji okrasite z vejicami MESTNIK: pri kopítarjih koprca. ▪ Meso natremo s soljo in poprom, janeževim ORODNIK: s kopítarji žganjem in semeni koprca. TONEMSKO [kopȋtar] ▪▪▪ IPA: [kɔpíːtàɾ] ▪ Gosenice rade grizljajo koprc in korenje. ednina 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba IMENOVALNIK: kopȋtar ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kopȋtarja narezan, sesekljan koprc | svež koprc DAJALNIK: kopȋtarju ▪ Najbolje je uživati svež koprc. 218 ▪ Špinača je bolj okusna, če vanjo umešate DAJALNIK: kóprcem malce svežega sesekljanega koprca. TOŽILNIK: kóprce ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri kóprcih okrasiti, potresti s koprcem ORODNIK: s kóprci ▪ Preden solato postrežemo, jo potresemo s in koprcem in obložimo z lososovimi roladicami. [kôpərc] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [ˈkɔːpəɾʦ] dodati koprc ▪ Kumarice zalijte s pripravljeno mešanico za ednina vlaganje, na vrh pa dodajte koprc ter opran list IMENOVALNIK: kôprc trte. RODILNIK: kôprca ▪▪▪ DAJALNIK: kôprcu ▪ Kuhinjska zelišča, kot sta koprc in peteršilj, TOŽILNIK: kôprc nevtralizirajo preveč kisline v želodcu. MESTNIK: pri kôprcu 1.2. semena te rastline ORODNIK: s kôprcem ▪ Po želji vam koprc tudi zdrobijo. dvojina ▪ Kot janež in kumina tudi koprc odlično pomaga IMENOVALNIK: kôprca pri napenjanju. RODILNIK: kôprcev ▪ Koprc pospešuje delovanje celic, krepi imunski DAJALNIK: kôprcema sistem in sprošča. TOŽILNIK: kôprca 2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in MESTNIK: pri kôprcih rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste ORODNIK: s kôprcema na morskih obalah, ali del te rastline; množina primerjaj lat. Crithmum maritimum; IMENOVALNIK: kôprci SIN.: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc RODILNIK: kôprcev ▪ Koprc so v London pošiljali v sodih z morsko vodo. DAJALNIK: kôprcem ▪ Zaradi slanosti koprca soljenje skoraj ni potrebno. TOŽILNIK: kôprce 3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih MESTNIK: pri kôprcih ORODNIK: s kôprci socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom TONEMSKO stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline [kpərc] kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SIN.: IPA: [kóːpɾʦ] janež, sladki janež ednina ▪ Očiščen in opran koprc narežemo na četrtine. IMENOVALNIK: kprc ▪ Gomolji koprca morajo biti hrustljavi in beli ter RODILNIK: kprca morajo imeti veliko svežih listov. DAJALNIK: kprcu TOŽILNIK: kprc IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kprcu JAKOSTNO ORODNIK: s kprcem [kópərc] dvojina IPA: [ˈkoːpəɾʦ] IMENOVALNIK: kprca ednina RODILNIK: kprcev IMENOVALNIK: kóprc DAJALNIK: kprcema RODILNIK: kóprca TOŽILNIK: kprca DAJALNIK: kóprcu MESTNIK: pri kprcih TOŽILNIK: kóprc ORODNIK: s kprcema MESTNIK: pri kóprcu množina ORODNIK: s kóprcem IMENOVALNIK: kprci dvojina RODILNIK: kprcev IMENOVALNIK: kóprca DAJALNIK: kprcem RODILNIK: kóprcev TOŽILNIK: kprce DAJALNIK: kóprcema MESTNIK: pri kprcih TOŽILNIK: kóprca ORODNIK: s kprci MESTNIK: pri kóprcih in ORODNIK: s kóprcema [kȏpərc] množina IPA: [kːpɾʦ] IMENOVALNIK: kóprci RODILNIK: kóprcev ednina 219 IMENOVALNIK: kȏprc ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kȏprca srednjeveški koral DAJALNIK: kȏprcu ▪ Nadškof je menil, da bi bilo čudovito, če bi v TOŽILNIK: kȏprc kostanjeviškem samostanu kdaj zapeli kak MESTNIK: pri kȏprcu srednjeveški koral. ORODNIK: s kȏprcem ▪▪▪ dvojina ▪ Ansambel se posveča študiju in izvedbi zgodnje IMENOVALNIK: kȏprca polifonije, korala iz srednjeveških kodeksov ter RODILNIK: kȏprcev vokalnih del našega časa. DAJALNIK: kȏprcema TOŽILNIK: kȏprca IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kȏprcih JAKOSTNO ORODNIK: s kȏprcema [korál] množina IPA: [kɔˈɾaːl] IMENOVALNIK: kȏprci ednina RODILNIK: kȏprcev IMENOVALNIK: korál DAJALNIK: kȏprcem RODILNIK: korála TOŽILNIK: kȏprce DAJALNIK: korálu MESTNIK: pri kȏprcih TOŽILNIK: korál ORODNIK: s kȏprci MESTNIK: pri korálu ORODNIK: s korálom STALNE ZVEZE dvojina IMENOVALNIK: korála morski koprc RODILNIK: korálov rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi DAJALNIK: koráloma cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na TOŽILNIK: korála morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. MESTNIK: pri korálih Crithmum maritimum; SIN.: koprc, iz botanike navadni ORODNIK: s koráloma morski koprc množina ▪ Morski koprc raste na obalah in pečinah Evrope. IMENOVALNIK: koráli ▪ Z vloženim morskim koprcem lahko okrasimo jedi ali RODILNIK: korálov ga uporabimo namesto kaper. DAJALNIK: korálom TOŽILNIK: korále navadni morski koprc MESTNIK: pri korálih iz botanike rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in ORODNIK: s koráli rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste TONEMSKO na morskih obalah, ali del te rastline [korȃl] ; primerjaj lat. Crithmum maritimum; IPA: [kɔɾáːl] SIN.: koprc, morski koprc ▪ Na apnenčastem skalovju najdemo navadni morski ednina koprc. IMENOVALNIK: korȃl ▪ Zaradi eteričnih olj navadni morski koprc spodbuja RODILNIK: korȃla prebavo in presnovo. DAJALNIK: korȃlu ▪ Na mizah vladarjev in drugih veljakov sta se v Evropi TOŽILNIK: korȃl poleg drugega znašla navadni morski koprc in morski MESTNIK: pri korȃlu ohrovt. ORODNIK: s korȃlom dvojina IMENOVALNIK: korȃla IZVOR ↑koper RODILNIK: korȃlov DAJALNIK: korȃloma TOŽILNIK: korȃla korál korála samostalnik moškega spola MESTNIK: pri korȃlih [korál] ORODNIK: s korȃloma POMEN množina enoglasna vokalna glasba srednjeveške IMENOVALNIK: korȃli krščanske liturgije; SIN.: iz glasbene umetnosti gregorijanski RODILNIK: korȃlov koral DAJALNIK: korȃlom TOŽILNIK: korȃle 220 MESTNIK: pri korȃlih ▪▪▪ ORODNIK: s korȃli ▪ Sveže narezan in ocvrt krompir so prodajali v papirnatih kornetih. STALNE ZVEZE ▪ Iz debelejšega in tršega papirja oblikujte kornet. 3. manjše trobenti podobno glasbilo gregorijanski koral ▪ Njegova mama je očeta pregovorila, da mu je iz glasbene umetnosti enoglasna vokalna glasba vendarle dovolil igranje na kornet. srednjeveške krščanske liturgije; SIN.: koral ▪ Na lesenem podestu so vsak dan ob 11. uri zatrobili ▪ Glavni nosilci tradicije gregorijanskega korala so na tri pozavne in en kornet in s tem naznanjali benediktinci kot najstarejši evropski meniški red. meščanom, da se bliža 12. ura, čas za kosilo. ▪ Njihov repertoar je širok, sega od gregorijanskega korala do del sodobnih avantgardnih skladateljev in IZGOVOR IN OBLIKE slovenske ljudske pesmi. JAKOSTNO ▪ Gregorijanski koral je petje besedil, ki so sestavljala [kornét] srednjeveško krščansko liturgijo. IPA: [kɔɾˈneːt] ednina IZVOR IMENOVALNIK: kornét prevzeto prek nem. Choral iz lat. (cantus) chorālis RODILNIK: kornéta ‛zborovska (pesem)’, iz chorus ‛zbor’ DAJALNIK: kornétu TOŽILNIK: kornét kornét MESTNIK: pri kornétu kornéta samostalnik moškega spola ORODNIK: s kornétom [kornét] dvojina POMEN IMENOVALNIK: kornéta 1. posodica za sladoled v obliki obrnjenega RODILNIK: kornétov stožca, navadno iz vaflja DAJALNIK: kornétoma ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: kornéta sladoled v kornetu MESTNIK: pri kornétih ▪ Sedela je na zidku ob Ljubljanici, sproščeno lizala ORODNIK: s kornétoma sladoled v kornetu in opazovala mimoidoče. množina ▪ Če naročiš sladoled, dobiš veliko kepico v IMENOVALNIK: kornéti sladkem kornetu in čokoladni preliv. RODILNIK: kornétov ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: kornétom sladki kornet | sladoledni kornet TOŽILNIK: kornéte ▪ Ati me pogosto pelje na sladoled, vzamem MESTNIK: pri kornétih tistega velikega s sladkim kornetom. ORODNIK: s kornéti ▪ Že 12 let se ukvarja z izdelavo in uvažanjem TONEMSKO sladolednih kornetov. [kornt] ▪ Zmes nadevamo v brizgalno vrečko z zvezdastim IPA: [kɔɾnéːt] dulcem in jo nabrizgamo v čokoladne kornete. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: kornt ▪ Kavarna in slaščičarna pritegne z res bogato izbiro RODILNIK: kornta sladoledov in hrustljavih kornetov. DAJALNIK: korntu 1.1. sladoled v taki posodici TOŽILNIK: kornt ▪ Sošolec ni maral lučk, samo kornete. MESTNIK: pri korntu ▪ Temperatura je idealna za shranjevanje manjših ORODNIK: s korntom zamrznjenih živil, lučk, sladolednih kornetov, dvojina zamrznjene zelenjave in ledenih kock. IMENOVALNIK: kornta 2. kar ima stožčasto obliko RODILNIK: korntov ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: korntoma ▪ Okrogle čipkaste prtičke iz papirja narežemo na TOŽILNIK: kornta štiri dele, jih zvijemo v rolo in zlepimo v kornet. MESTNIK: pri korntih ▪ V Franciji lahko na ulici naletimo na peke ORODNIK: s korntoma palačink, ki nam palačinko z izbranim nadevom množina zvijejo v kornet. IMENOVALNIK: kornti RODILNIK: korntov DAJALNIK: korntom 221 TOŽILNIK: kornte TOŽILNIK: kosítrovo MESTNIK: pri korntih MESTNIK: pri kosítrovi ORODNIK: s kornti ORODNIK: s kosítrovo dvojina IZVOR IMENOVALNIK: kosítrovi v prvem pomenu prevzeto iz it. cornetto, prvotneje RODILNIK: kosítrovih ‛majhen rog, rogljič’, iz corno ‛rog’, v drugem DAJALNIK: kosítrovima pomenu prevzeto iz frc. cornet ‛majhen rog TOŽILNIK: kosítrovi (trobilo)’, iz corne ‛rog’, oboje < lat. cornū ‛rog’ MESTNIK: pri kosítrovih ORODNIK: s kosítrovima kosítrov množina kosítrova kosítrovo pridevnik IMENOVALNIK: kosítrove [kosítro kosítrova kosítrovo] RODILNIK: kosítrovih POMEN DAJALNIK: kosítrovim ki je v zvezi s kositrom 1. TOŽILNIK: kosítrove ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri kosítrovih kositrov oksid | kositrova ruda | kositrova spojina, ORODNIK: s kosítrovimi zlitina srednji spol ▪ Pod simboli in formulami v zgornji enačbi vpiši ednina relativne mase kositrovega oksida, ogljika in IMENOVALNIK: kosítrovo kositra. RODILNIK: kosítrovega ▪ Raba dvodelnih zaprtih kalupov se je razširila DAJALNIK: kosítrovemu šele pozneje, predvsem z vsesplošno rabo TOŽILNIK: kosítrovo bakrovih in kositrovih zlitin. MESTNIK: pri kosítrovem ORODNIK: s kosítrovim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: kosítrovi [kosítro kosítrova kosítrovo] RODILNIK: kosítrovih IPA: [kɔˈsiːtɾɔ kɔˈsiːtɾɔʋa kɔˈsiːtɾɔʋɔ] DAJALNIK: kosítrovima OSNOVNIK TOŽILNIK: kosítrovi moški spol MESTNIK: pri kosítrovih ednina ORODNIK: s kosítrovima IMENOVALNIK: kosítrov množina RODILNIK: kosítrovega IMENOVALNIK: kosítrova DAJALNIK: kosítrovemu RODILNIK: kosítrovih TOŽILNIK: kosítrov DAJALNIK: kosítrovim živo kosítrovega TOŽILNIK: kosítrova MESTNIK: pri kosítrovem MESTNIK: pri kosítrovih ORODNIK: s kosítrovim ORODNIK: s kosítrovimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kosítrova [kosítro kosítrova kosítrovo] RODILNIK: kosítrovih IPA: [kɔsìːtɾ kɔsìːtɾʋa kɔsìːtɾʋɔ] DAJALNIK: kosítrovima OSNOVNIK TOŽILNIK: kosítrova moški spol MESTNIK: pri kosítrovih ednina ORODNIK: s kosítrovima IMENOVALNIK: kosítrov množina RODILNIK: kosítrovega IMENOVALNIK: kosítrovi DAJALNIK: kosítrovemu RODILNIK: kosítrovih TOŽILNIK: kosítrov DAJALNIK: kosítrovim živo kosítrovega TOŽILNIK: kosítrove MESTNIK: pri kosítrovem MESTNIK: pri kosítrovih ORODNIK: s kosítrovim ORODNIK: s kosítrovimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kosítrova ednina RODILNIK: kosítrovih IMENOVALNIK: kosítrova DAJALNIK: kosítrovima RODILNIK: kosítrove TOŽILNIK: kosítrova DAJALNIK: kosítrovi MESTNIK: pri kosítrovih 222 ORODNIK: s kosítrovima kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola množina [kosmatínəc] IMENOVALNIK: kosítrovi POMEN RODILNIK: kosítrovih 1. ekspresivno kosmata žival, zlasti pes, medved DAJALNIK: kosítrovim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: kosítrove pasji kosmatinec | rjav kosmatinec | simpatičen MESTNIK: pri kosítrovih kosmatinec | štirinožni kosmatinec ORODNIK: s kosítrovimi ženski spol ▪ Postavili bodo table, ki bodo ljudi opozarjale, da ednina je ta del plaže namenjen pasjim kosmatincem. IMENOVALNIK: kosítrova ▪ Prijazen kosmatinec se rad igra in se dobro RODILNIK: kosítrove znajde tudi v družbi drugih štirinožcev. DAJALNIK: kosítrovi ▪ Videli smo polno prevrnjenih skal, pod katerimi je TOŽILNIK: kosítrovo rjavi kosmatinec iskal kaj za pod zob. MESTNIK: pri kosítrovi ▪▪▪ ▪ Strokovnjaki menijo, da se po naših gozdovih klati ORODNIK: s kosítrovo dvojina približno 1100 kosmatincev, od tega jih je največ v kočevskih gozdovih. IMENOVALNIK: kosítrovi ▪ S posvojitvijo kosmatincev iz zavetišča se posvojitelj RODILNIK: kosítrovih zaveže, da bo za žival skrbel. DAJALNIK: kosítrovima ▪ Gasilci so iz jaška poskušali rešiti mačka, vendar se TOŽILNIK: kosítrovi je kosmatinec upiral. MESTNIK: pri kosítrovih 2. iz botanike dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali ORODNIK: s kosítrovima množina vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Pulsatil a IMENOVALNIK: kosítrove ▪ Poleg velikonočnice rastejo v Sloveniji še štiri vrste RODILNIK: kosítrovih kosmatincev. ▪ DAJALNIK: kosítrovim Velikonočnice in druge vrste iz rodu kosmatincev vsebujejo zdravilne učinkovine. TOŽILNIK: kosítrove MESTNIK: pri kosítrovih I ORODNIK: s kosítrovimi ZGOVOR IN OBLIKE srednji spol JAKOSTNO ednina [kosmatínəc] IMENOVALNIK: kosítrovo IPA: [kɔsmaˈtiːnəʦ] RODILNIK: kosítrovega ednina DAJALNIK: kosítrovemu IMENOVALNIK: kosmatínec TOŽILNIK: kosítrovo RODILNIK: kosmatínca MESTNIK: pri kosítrovem DAJALNIK: kosmatíncu ORODNIK: s kosítrovim TOŽILNIK: kosmatínca dvojina MESTNIK: pri kosmatíncu IMENOVALNIK: kosítrovi ORODNIK: s kosmatíncem RODILNIK: kosítrovih dvojina DAJALNIK: kosítrovima IMENOVALNIK: kosmatínca TOŽILNIK: kosítrovi RODILNIK: kosmatíncev MESTNIK: pri kosítrovih DAJALNIK: kosmatíncema ORODNIK: s kosítrovima TOŽILNIK: kosmatínca množina MESTNIK: pri kosmatíncih IMENOVALNIK: kosítrova ORODNIK: s kosmatíncema RODILNIK: kosítrovih množina DAJALNIK: kosítrovim IMENOVALNIK: kosmatínci TOŽILNIK: kosítrova RODILNIK: kosmatíncev MESTNIK: pri kosítrovih DAJALNIK: kosmatíncem ORODNIK: s kosítrovimi TOŽILNIK: kosmatínce MESTNIK: pri kosmatíncih ORODNIK: s kosmatínci IZVOR ↑kositer TONEMSKO [kosmatȋnəc] IPA: [kɔsmatíːnʦ] ednina 223 IMENOVALNIK: kosmatȋnec kosmatínka kosmatínke samostalnik ženskega spola RODILNIK: kosmatȋnca [kosmatínka] DAJALNIK: kosmatȋncu POMEN TOŽILNIK: kosmatȋnca ekspresivno kosmata žival, zlasti samica mačke, psa, MESTNIK: pri kosmatȋncu medveda ORODNIK: s kosmatȋncem dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kosmatȋnca mačja kosmatinka | štirinožna kosmatinka ▪ Razen mačjih kosmatink pri njih nikoli niso imeli RODILNIK: kosmatȋncev drugih hišnih ljubljencev. DAJALNIK: kosmatȋncema ▪ Če se jo odločite posvojiti, vam ne bo dolgčas, TOŽILNIK: kosmatȋnca prijazni kosmatinki namreč nikoli ne zmanjka MESTNIK: pri kosmatȋncih energije za igro ali dolge sprehode. ORODNIK: s kosmatȋncema množina ▪ Majhne dolgorepe kosmatinke se večinoma prehranjujejo s semeni, lubjem, poganjki, cvetovi IMENOVALNIK: kosmatȋnci in gozdnimi sadeži. RODILNIK: kosmatȋncev ▪▪▪ DAJALNIK: kosmatȋncem ▪ Številni radovedneži so z varne razdalje opazovali TOŽILNIK: kosmatȋnce kosmatinko, težko okrog 150 kilogramov, ki je prišla MESTNIK: pri kosmatȋncih iz gozda na travnik s tremi mladiči. ORODNIK: s kosmatȋnci IZGOVOR IN OBLIKE STALNE ZVEZE JAKOSTNO [kosmatínka] gorski kosmatinec IPA: [kɔsmaˈtiːŋka] iz botanike kosmatinec z daljšim steblom in ednina vijoličastimi visečimi cvetovi zvončaste oblike, ki IMENOVALNIK: kosmatínka raste zlasti v gorskem svetu; primerjaj lat. Pulsatil a RODILNIK: kosmatínke montana DAJALNIK: kosmatínki ▪ Gorski kosmatinec je tipičen kraški znanilec pomladi, TOŽILNIK: kosmatínko ki odpre svoje temne, vijolično rjave cvetove že MESTNIK: pri kosmatínki marca ali aprila. ORODNIK: s kosmatínko ▪ Med spustom proti Lokvam smo lahko na travnikih dvojina občudovali gorske kosmatince. IMENOVALNIK: kosmatínki ▪ Na travnikih so cvetele narcise, gorski kosmatinci, RODILNIK: kosmatínk avstrijski gadnjaki, tržaški svišči in grozdaste hrušice. DAJALNIK: kosmatínkama TOŽILNIK: kosmatínki navadni kosmatinec MESTNIK: pri kosmatínkah iz botanike kosmatinec z daljšim steblom in temno ORODNIK: s kosmatínkama vijoličastimi visečimi cvetovi zvončaste oblike z množina navzven zavihanimi konicami; primerjaj lat. Pulsatil a IMENOVALNIK: kosmatínke nigricans RODILNIK: kosmatínk ▪ Vijolično obarvani cvetovi navadnega kosmatinca DAJALNIK: kosmatínkam popestrijo pomlad na sončnih kamnitih pobočjih že TOŽILNIK: kosmatínke konec marca, ko travna ruša še ne ozeleni. MESTNIK: pri kosmatínkah ▪ Navadni kosmatinec ima zvonasto kimajoč cvet, ORODNIK: s kosmatínkami cvetni listi pa so značilne purpurne do temno vijolične TONEMSKO barve. [kosmatȋnka] ▪ Bujna rastišča navadnega kosmatinca najdemo IPA: [kɔsmatíːŋkà] predvsem na revnih in suhih termofilnih travnikih. ednina IMENOVALNIK: kosmatȋnka BESEDOTVORJE RODILNIK: kosmatȋnke ženski spol: kosmatinka DAJALNIK: kosmatȋnki TOŽILNIK: kosmatȋnko IZVOR MESTNIK: pri kosmatȋnki ↑kosmatin ORODNIK: s kosmatȋnko dvojina IMENOVALNIK: kosmatȋnki 224 RODILNIK: kosmatȋnk TOŽILNIK: kosôvnice DAJALNIK: kosmatȋnkama MESTNIK: pri kosôvnicah TOŽILNIK: kosmatȋnki ORODNIK: s kosôvnicami MESTNIK: pri kosmatȋnkah TONEMSKO ORODNIK: s kosmatȋnkama [kosȏnica] množina IPA: [kɔsːnìʦa] IMENOVALNIK: kosmatȋnke ednina RODILNIK: kosmatȋnk IMENOVALNIK: kosȏvnica DAJALNIK: kosmatȋnkam RODILNIK: kosȏvnice TOŽILNIK: kosmatȋnke DAJALNIK: kosȏvnici MESTNIK: pri kosmatȋnkah TOŽILNIK: kosȏvnico ORODNIK: s kosmatȋnkami MESTNIK: pri kosȏvnici ORODNIK: s kosȏvnico IZVOR dvojina ↑kosmatinec IMENOVALNIK: kosȏvnici RODILNIK: kosȏvnic kosôvnica DAJALNIK: kosȏvnicama kosôvnice samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: kosȏvnici [kosônica] MESTNIK: pri kosȏvnicah POMEN ORODNIK: s kosȏvnicama popis sestavnih delov, materiala in postopka množina izdelave določenega izdelka, ki se uporablja zlasti IMENOVALNIK: kosȏvnice v proizvodnji in trženju RODILNIK: kosȏvnic ▪ V uporabniškem vmesniku je omogočeno samodejno DAJALNIK: kosȏvnicam ustvarjanje tabelaričnih delavniških risb in izdelava TOŽILNIK: kosȏvnice kosovnic po meri. MESTNIK: pri kosȏvnicah ▪ Zahteva se 100-odstotno točnost kosovnic, saj lahko ORODNIK: s kosȏvnicami v nasprotnem primeru pride do prevelikih odstopanj v planiranju in s tem do nezaželenih stroškov. IZVOR ▪ Kot lahko vidite v kosovnici, je izdelek sestavljen iz ↑kos treh sklopov: podvozja s kolesi, kabine in kesona. ▪ Osnova za pripravo kvalitetne proizvodne dokumentacije so kvalitetni tehnološki postopki in kostánjar kostánjarja samostalnik moškega spola kosovnice izdelkov. [kostánjar] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE kdor se ukvarja s peko in prodajo kostanja JAKOSTNO ▪ Na uličnem vogalu nedaleč stran kostanjar prodaja [kosônica] pečene marone. IPA: [kɔˈsɔːniʦa] ▪ Kostanjarji danes ustvarjajo svojevrsten čar na ednina ljubljanskih ulicah in poleg ohranjanja tradicije IMENOVALNIK: kosôvnica prispevajo tudi k bogatenju družabnega življenja RODILNIK: kosôvnice slovenske prestolnice. DAJALNIK: kosôvnici ▪ Največ obiskovalcev se je ustavilo pri kostanjarju in TOŽILNIK: kosôvnico točilnem pultu s toplo pijačo. MESTNIK: pri kosôvnici ORODNIK: s kosôvnico IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: kosôvnici [kostánjar] RODILNIK: kosôvnic IPA: [kɔˈstaːnjaɾ] DAJALNIK: kosôvnicama ednina TOŽILNIK: kosôvnici IMENOVALNIK: kostánjar MESTNIK: pri kosôvnicah RODILNIK: kostánjarja ORODNIK: s kosôvnicama DAJALNIK: kostánjarju množina TOŽILNIK: kostánjarja IMENOVALNIK: kosôvnice MESTNIK: pri kostánjarju RODILNIK: kosôvnic ORODNIK: s kostánjarjem DAJALNIK: kosôvnicam dvojina IMENOVALNIK: kostánjarja 225 RODILNIK: kostánjarjev ednina DAJALNIK: kostánjarjema IMENOVALNIK: kostánjarica TOŽILNIK: kostánjarja RODILNIK: kostánjarice MESTNIK: pri kostánjarjih DAJALNIK: kostánjarici ORODNIK: s kostánjarjema TOŽILNIK: kostánjarico množina MESTNIK: pri kostánjarici IMENOVALNIK: kostánjarji ORODNIK: s kostánjarico RODILNIK: kostánjarjev dvojina DAJALNIK: kostánjarjem IMENOVALNIK: kostánjarici TOŽILNIK: kostánjarje RODILNIK: kostánjaric MESTNIK: pri kostánjarjih DAJALNIK: kostánjaricama ORODNIK: s kostánjarji TOŽILNIK: kostánjarici TONEMSKO MESTNIK: pri kostánjaricah [kostȃnjar] ORODNIK: s kostánjaricama IPA: [kɔstáːnjàɾ] množina ednina IMENOVALNIK: kostánjarice IMENOVALNIK: kostȃnjar RODILNIK: kostánjaric RODILNIK: kostȃnjarja DAJALNIK: kostánjaricam DAJALNIK: kostȃnjarju TOŽILNIK: kostánjarice TOŽILNIK: kostȃnjarja MESTNIK: pri kostánjaricah MESTNIK: pri kostȃnjarju ORODNIK: s kostánjaricami ORODNIK: s kostȃnjarjem TONEMSKO dvojina [kostȃnjarica] IMENOVALNIK: kostȃnjarja IPA: [kɔstáːnjàɾiʦa] RODILNIK: kostȃnjarjev ednina DAJALNIK: kostȃnjarjema IMENOVALNIK: kostȃnjarica TOŽILNIK: kostȃnjarja RODILNIK: kostȃnjarice MESTNIK: pri kostȃnjarjih DAJALNIK: kostȃnjarici ORODNIK: s kostȃnjarjema TOŽILNIK: kostȃnjarico množina MESTNIK: pri kostȃnjarici IMENOVALNIK: kostȃnjarji ORODNIK: s kostȃnjarico RODILNIK: kostȃnjarjev dvojina DAJALNIK: kostȃnjarjem IMENOVALNIK: kostȃnjarici TOŽILNIK: kostȃnjarje RODILNIK: kostȃnjaric MESTNIK: pri kostȃnjarjih DAJALNIK: kostȃnjaricama ORODNIK: s kostȃnjarji TOŽILNIK: kostȃnjarici MESTNIK: pri kostȃnjaricah BESEDOTVORJE ORODNIK: s kostȃnjaricama ženski spol: kostanjarica množina ženski spol: kostanjarka IMENOVALNIK: kostȃnjarice RODILNIK: kostȃnjaric IZVOR DAJALNIK: kostȃnjaricam ↑kostanj TOŽILNIK: kostȃnjarice MESTNIK: pri kostȃnjaricah kostánjarica ORODNIK: s kostȃnjaricami kostánjarice samostalnik ženskega spola [kostánjarica] IZVOR POMEN ↑kostanjar ženska, ki se ukvarja s peko in prodajo kostanja; SIN.: kostanjarka ▪ Kurjenje kotla in pečenje kostanja je od 1. oktobra kostánjarka kostánjarke samostalnik ženskega spola vsakodnevna služba kostanjarice. [kostánjarka] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE ženska, ki se ukvarja s peko in prodajo kostanja; JAKOSTNO SIN.: kostanjarica [kostánjarica] IPA: [kɔˈstaːnjaɾiʦa] 226 ▪ Iz krajev ob Kolpi je doma ena redkih slovenskih IZVOR kostanjark, ki že več kot petdeset let peče kostanj ob ↑kostanjar ljubljanskem Tromostovju. ▪ V filmu se zadnja beneška kostanjarka pripravlja, da bo za vedno zapustila nesrečne doline in našla boljše kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola življenje. [kôza] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri JAKOSTNO samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra [kostánjarka] aegagrus hircus IPA: [kɔˈstaːnjaɾka] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina koza daje mleko | koza meketa | koze se pasejo, IMENOVALNIK: kostánjarka popasejo KAJ RODILNIK: kostánjarke ▪ V hlevu je meketala koza z velikimi rogovi. DAJALNIK: kostánjarki ▪ Koze bi lahko temeljito popasle nekdanja polja, ki TOŽILNIK: kostánjarko se zaraščajo čez vse meje. MESTNIK: pri kostánjarki ▪ Koze so pridno obirale grmičevje in trgale travo, ORODNIK: s kostánjarko ko pa se jim je približal gospodar, so takoj pritekle dvojina k njemu. IMENOVALNIK: kostánjarki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: kostánjark gojiti, rediti, vzrejati koze | molsti koze | pasti koze DAJALNIK: kostánjarkama ▪ Redimo koze, ki dajejo mleko, na leto od 700 do TOŽILNIK: kostánjarki 800 litrov. MESTNIK: pri kostánjarkah ▪ Koze molzejo do konca novembra, z molžo pa ORODNIK: s kostánjarkama ponovno začnejo v začetku maja. množina ▪ Poleti krmimo koze, ki niso na paši, s travo in IMENOVALNIK: kostánjarke deteljo, zeljnim listjem, korenovkami in RODILNIK: kostánjark gomoljnicami. ⏵ DAJALNIK: kostánjarkam sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: kostánjarke čreda, trop koz | paša koz | razstava koz | reja, rejci MESTNIK: pri kostánjarkah koz ORODNIK: s kostánjarkami ▪ Tisočletja so se ukvarjali z vzrejo čred koz. TONEMSKO ▪ S pašo koz lahko na ekološki način dosežemo [kostȃnjarka] učinkovit nadzor nad nezaželenimi rastlinami v ruši IPA: [kɔstáːnjàɾka] pašnika. ednina ▪ Prodal je vso živino, stroje je obdržal in se odločil za rejo koz. IMENOVALNIK: kostȃnjarka ⏵ priredna zveza RODILNIK: kostȃnjarke koze in krave, koze in ovce, koze in prašiči DAJALNIK: kostȃnjarki ▪ Pridelujejo vse vrste vrtnin in veliko žitaric, gojijo TOŽILNIK: kostȃnjarko tudi krave in koze. MESTNIK: pri kostȃnjarki ▪ Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja je na ORODNIK: s kostȃnjarko ogled postavilo koze in ovce, ki jih gojijo rejci tega dvojina območja. IMENOVALNIK: kostȃnjarki ▪▪▪ RODILNIK: kostȃnjark ▪ Ob grmovje je bila privezana koza, ki je mirno grizla DAJALNIK: kostȃnjarkama lubje drevesa. TOŽILNIK: kostȃnjarki ▪ Na razstavi drobnice bo blizu petdeset ovc z jagnjeti MESTNIK: pri kostȃnjarkah in trideset koz s kozlički različnih pasem. ORODNIK: s kostȃnjarkama 2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi množina rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra IMENOVALNIK: kostȃnjarke ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kostȃnjark divja koza | gorska koza DAJALNIK: kostȃnjarkam ▪ Lok je bil dolg skoraj dva metra in zelo dolge TOŽILNIK: kostȃnjarke puščice naj bi bile namenjene lovu na alpske divje MESTNIK: pri kostȃnjarkah koze in srnjad. ORODNIK: s kostȃnjarkami ▪ Med potjo so občudovali redkega snežnega leoparda in gorske koze. 227 3. telovadno orodje za preskakovanje z ORODNIK: s kôzami oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom ⏵ sam. beseda + čez + sam. beseda v tožilniku [kôza] ▪ Prikazali so vrsto skokov na mali prožni ponjavi, IPA: [ˈkɔːza] izkazali pa so se tudi pri skokih čez kozo. ednina ▪ Prvošolčki so preskakovali nizko gred in delali IMENOVALNIK: kôza prevale, tretješolci so pokazali, kako spretni so pri RODILNIK: kozé preskoku čez kozo. DAJALNIK: kôzi ▪▪▪ TOŽILNIK: kozó ▪ Pri športni vzgoji so skakali čez kozo. MESTNIK: pri kôzi 4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, ORODNIK: s kozó iz več nog v obliki črke iks dvojina ▪ Koze za žaganje, na katerih so bile vezane plošče in IMENOVALNIK: kôzi redko kozé deske, so stale v kotu. RODILNIK: kozá in kôz 4.1. taka priprava, navadno kot del druge DAJALNIK: kozáma ▪ Po dvorišču so postavili štirimetrske zložljive mize TOŽILNIK: kôzi redko kozé na kozah s klopmi. MESTNIK: pri kozàh 5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem ORODNIK: s kozáma množina in opico IMENOVALNIK: kozé ▪ Ljudje, rojeni v znamenju koze, veljajo za bolj RODILNIK: kozá in kôz zadržane in ne marajo biti v središču pozornosti. DAJALNIK: kozàm 6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, TOŽILNIK: kozé neumna ali se ji to pripisuje MESTNIK: pri kozàh ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kozámi ▪ Nekdo je napisal anonimno pismo: Kaj se pravi, TONEMSKO da se gre ena mlada koza igralsko šolo?! [kóza] ▪▪▪ IPA: [kːzá] ▪ Prijelo me je, da bi ji rekla koza nora, ampak sem ednina raje molčala. IMENOVALNIK: kóza ▪ Večkrat mi reče, da sem koza in kura ali še kaj RODILNIK: kóze hujšega. DAJALNIK: kózi TOŽILNIK: kózo IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kózi JAKOSTNO [ ORODNIK: s kȏzo tudi s kózo kôza] dvojina IPA: [ˈkɔːza] IMENOVALNIK: kózi ednina RODILNIK: kȏz IMENOVALNIK: kôza DAJALNIK: kózama RODILNIK: kôze TOŽILNIK: kózi DAJALNIK: kôzi MESTNIK: pri kózah TOŽILNIK: kôzo ORODNIK: s kózama MESTNIK: pri kôzi množina ORODNIK: s kôzo IMENOVALNIK: kóze dvojina RODILNIK: kȏz IMENOVALNIK: kôzi DAJALNIK: kózam RODILNIK: kôz TOŽILNIK: kóze DAJALNIK: kôzama MESTNIK: pri kózah TOŽILNIK: kôzi ORODNIK: s kózami MESTNIK: pri kôzah ORODNIK: s kôzama [kóza] množina IPA: [kːzá] IMENOVALNIK: kôze ednina RODILNIK: kôz IMENOVALNIK: kóza DAJALNIK: kôzam RODILNIK: koz in koz TOŽILNIK: kôze DAJALNIK: kózi MESTNIK: pri kôzah TOŽILNIK: koz 228 MESTNIK: pri kózi ▪ Na 11 hektarjih travnatih površin redijo do ORODNIK: s koz 50 mlečnih sanskih koz po načelih ekološkega dvojina kmetovanja. IMENOVALNIK: kózi redko koz ▪ So ena izmed šestih kozjerejskih kmetij s sanskimi RODILNIK: kozá in kozȃ in kóz kozami na naših tleh, ki so v mlečni kontroli. DAJALNIK: kozȃma TOŽILNIK: kózi redko koz zbijanje koze MESTNIK: pri kozȁh igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet ORODNIK: s kozȃma kamne, da bi ga prevrnili množina ▪ Prikazali bodo staro kmečko igro zbijanje koze. IMENOVALNIK: koz ▪ Pripravili bodo tekmovanje v skokih z mostu v reko RODILNIK: kozá in kozȃ in kóz Reko v Škofljah, dan prej pa bo tekmovanje v zbijanju DAJALNIK: kozȁm koze. TOŽILNIK: koz MESTNIK: pri kozȁh FRAZEOLOGIJA ORODNIK: s kozȃmi da bo/bosta volk sit in koza cela | da bo koza cela in volk sit STALNE ZVEZE da bo volk sit in koza cela da bo koza cela in volk sit drežniška koza da bosta volk sit in koza cela koza temnejše barve in srednje rasti, po izvoru iz izraža kompromisno rešitev, ki ustreza ali naj bi zgornjega Posočja ustrezala obema (nasprotnima) stranema; takó, ▪ Drežniške koze v visokogorju preživijo same, da so vsi zadovoljni, da je vsem ustreženo neograjene, neodvisno od ljudi. ▪ Zaradi številnih kazni prebivalcem posameznih ulic in ▪ Tolminska cika predstavlja ob bovški ovci in drežniški kozi predvsem njihovega nezadovoljstva bodo morda na severnem Primorskem pasme živali, začeli bolj razmišljati, kako urediti parkirne prostore, ki so bile že tik pred izginotjem. da bo volk sit in koza cela, kot radi rečemo. ▪ Kazalo je, da smo s temi zdravili dosegli, da je koza himalajska koza cela in volk sit, pacienti pa tudi. Čeprav se niso držali koza nižje rasti s krepkimi nogami in krajšimi diete, so lahko imeli nizek holesterol. rogovi, po izvoru izpod Himalaje ▪ Policistova pomočnica je kolega prepričala, naj stvar ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. vendarle uredi tako, da bosta volk sit in koza cela. ▪ Himalajske koze lahko živijo na prostem vse leto, mraz jim ne škodi. skakati kot koza ▪ Ogradil je pašnik, na katerem prebivajo pritlikave izrazito živahno, z vso močjo skakati himalajske koze. ▪ Kot koza sem skakala skozi metež po strmini gor, ▪▪▪ gor do roba planote in skozi borovje prek planote. ▪ Med bolj prikupnimi štirinožci so pritlikave himalajske koze, ki v božanju zelo uživajo. Naj sosedu krava crkne. Naj sosedu crkne krava. kašmirska koza Naj sosedu koza crkne. koza z gosto mehko poddlako, po izvoru iz osrednje Azije opisuje situacijo, ko si kdo iz zavisti, ljubosumja ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. želi, da bi bližnjemu šlo slabše kot njemu; opisuje ▪ Kašmirska koza zelo dobro prenaša nizke situacijo, v kateri se kdo ob nesreči bližnjega temperature in je spretna na najstrmejših vede privoščljivo planinskih pašnikih. ▪ Saj vsi vemo, kako neizprosno kruti znamo biti drug ▪ Proti neprijetnostim mrzle zime in mokrote imajo do drugega, ko gre za notranje boje, komolčarstvo, kašmirske koze dolgo in grobo dlako, pod njo pa delitev denarja, služb ali ne nazadnje za priznanje še gladko, mehko in toplo. uspeha svojemu sosedu ali kolegu. Naj sosedu krava ▪▪▪ crkne! ▪ Goji kašmirske koze in lame. ▪ Če takšno razmišljanje pomeni pretrganje slovenske tradicionalne kulture (naj sosedu koza crkne), je to še sanska koza najmanjša žrtev. večja koza bele barve, ki daje veliko mleka, po izvoru iz Švice Volk sit in koza cela. Volk sit, koza cela. Koza cela in volk sit. 229 Volk je sit in koza cela. DAJALNIK: kózam Volk sit in ovca cela. TOŽILNIK: kóze opisuje situacijo, v kateri sta s kompromisno MESTNIK: pri kózah rešitvijo zadovoljni obe strani, čeprav imata ORODNIK: s kózami nasprotne, neskladne interese S ▪ Torkova seja arbitražne komisije se je končala s TALNE ZVEZE kompromisom oziroma po načelu volk sit in koza cela. črne koze B nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni ESEDOTVORJE moški spol: kozel gnojni mehurčki po koži, ki v hujši obliki z visoko manjšalnica: kozica stopnjo smrtnosti puščajo brazgotine; SIN.: koze ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku epidemija črnih koz | virus črnih koz IZVOR = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza ▪ Verjetna je teorija, da so prebivalci mesto tako < pslov. * koza < ide. * kaah hitro zapustili zaradi epidemije črnih koz, ki so jih 2 ali * koah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali prinesli prišleki iz Evrope. litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, ▪ Večina današnje populacije je občutljiva za virus stind. ajá- ‛kozel’, aj ‛koza’ < ide. * h črnih koz, saj tudi tisti, ki so bili cepljeni, verjetno 2a- ‛koza, niso dovolj imuni. kozel’ IZVOR kôze kôz množinski samostalnik ženskega spola zmotno prevedeno iz nem. Pocken, kot da bi bila to [kôze] izvorno množinska oblika od Bock ‛kozel’ v bav. POMEN nem. izreki Pock nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni gnojni mehurčki po koži, ki v hujši obliki z visoko kôzel kôzla samostalnik moškega spola stopnjo smrtnosti puščajo brazgotine; SIN.: črne [kôzə kôzla] koze ⏵ POMEN sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 1. odrasel samec koze virus koz ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Od leta 1985 otrok ne cepijo več, toda virus koz ni izumrl. ▪ V hlevu imava le enega plemenskega kozla. ⏵ ▪ V Angliji je leta 1718 izbruhnila epidemija koz. priredna zveza ▪▪▪ kozel in koza ▪ V mladih letih je prebolel koze, zato je imel ves ▪ Del razstave je bilo tudi strokovno in lepotno obraz zabrazgotinjen. ocenjevanje koz in kozlov. ▪ Primerjali so odpornost pri dveh skupinah ljudi, pri ▪▪▪ čemer so prvo cepili s cepivom proti kozam, druge pa ▪ Zamislite si ovna ali kozla: en sam sunek zadošča, ne. da se zlomi veja. 2. odrasel samec manjšega parkljarja z IZGOVOR IN OBLIKE zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah JAKOSTNO ▪ Brez dvoma je celotno pobočje pod in nad Koglovo [kôze] steno pravo kraljestvo divjih kozlov. IPA: [ˈkɔːzɛ] ▪ Za skalnim robom presenetiva gorskega kozla, ki se množina mirno pase. IMENOVALNIK: kôze 3. slabšalno kdor je neresen, neumen, nepremišljen RODILNIK: kôz ali se mu to pripisuje DAJALNIK: kôzam ▪ So izobraženi in inteligentni fantje, ne pa neumni TOŽILNIK: kôze kozli. MESTNIK: pri kôzah 4. sprednji, dvignjeni sedež na vozu, zlasti kočiji ORODNIK: s kôzami ▪ Kočijaž je sedel na kozlu, zadaj pa lakaj. TONEMSKO ▪ Zadrževal se je, dokler ni kočijaž zaprl vrat in zlezel [kóze] na kozla. IPA: [kːz] 5. neformalno član (samostanskega) reda, ki ni množina duhovnik IMENOVALNIK: kóze ▪ Ko je tetka umrla, so ga dali za kozla v samostan, RODILNIK: kȏz kajti kaj drugega z njim niso imeli početi. 230 ▪ Časopis ne more in ne sme biti grešni kozel za IZGOVOR IN OBLIKE neuspehe lokalnih politikov. JAKOSTNO ▪ Nazadnje je postal grešni kozel tudi za tiste napake, [kôzə kôzla] ki so jih zakrivili že njegovi predhodniki. IPA: [ˈkɔːzə ˈkɔːzla] ▪ Danes so zdravstveni delavci še vedno prikladen ednina grešni kozel za vse težave, ki pestijo zdravstvo. IMENOVALNIK: kôzel ▪ Čokolada je bila grešni kozel za vse težave s kožo. RODILNIK: kôzla ▪ Pravijo, da je okus po plutastem zamašku vinarjem DAJALNIK: kôzlu velikokrat dobrodošel grešni kozel, ki jih rešuje pred TOŽILNIK: kôzla ostalimi napakami vina. MESTNIK: pri kôzlu ORODNIK: s kôzlom star/stari kozel dvojina star kozel IMENOVALNIK: kôzla navadno slabšalno stari kozel RODILNIK: kôzlov navadno slabšalno kdor je kljub pričakovani zrelosti DAJALNIK: kôzloma neresen, neumen, nepremišljen ali se mu to TOŽILNIK: kôzla pripisuje; kdor je zaradi starosti manj sposoben, MESTNIK: pri kôzlih vitalen, prilagodljiv ali se mu to pripisuje ORODNIK: s kôzloma ▪ Čeprav sem že star kozel, ki mu romantika ne množina pristaja, me še vedno spreleti srh, ko zaslišim tiste IMENOVALNIK: kôzli odsekano trepetajoče in podvajajoče se tone, ki RODILNIK: kôzlov čudovito ponazarjajo vso mrzlico upora. DAJALNIK: kôzlom ▪ Ded gre plesat, njegova žena pa mu prigovarja: Kaj TOŽILNIK: kôzle jim boš ti star kozel kvaril kolo. MESTNIK: pri kôzlih ▪ Bil je preveč trmast, zadrt star kozel, ki je vedno ORODNIK: s kôzli videl samo eno plat. Svojo. TONEMSKO ▪ Če je kdo verjel, da se bo malo umiril in končno [kózə kózla] dostojanstveno postaral, ga je stari kozel IPA: [kːz kːzlá] profesionalno pretental. Na novem albumu se spet ednina dere, naklada in počne vse ostale stvari, ki jih je počel IMENOVALNIK: kózel že pred desetletji. RODILNIK: kózla ▪ Pri štiridesetih se stari kozel znova zaljubi, in to tako DAJALNIK: kózlu zelo, da se ves zlomljen in potolčen vlači po svetu. TOŽILNIK: kózla MESTNIK: pri kózlu tudi pri kȏzlu ustreliti kozla | streljati kozle ORODNIK: s kózlom ustreliti kozla dvojina v nedovršni obliki streljati kozle IMENOVALNIK: kózla narediti, delati veliko napako, napake; izjaviti, RODILNIK: kózlov in kȏzlov izjavljati kaj nepremišljenega, nespametnega DAJALNIK: kózloma ▪ Res je težko razumeti, da nekdo, ki naj bi pozorno TOŽILNIK: kózla prisluhnil razpravi, ustreli takšnega kozla, da pomeša, MESTNIK: pri kózlih in pri kȏzlih kdo je govorec in kaj je dejansko govoril, ter se mora ORODNIK: s kózloma množina kasneje opravičevati. ▪ Znano je, da v hudih časovnih stiskah celo vrhunski IMENOVALNIK: kózli velemojstri radi streljajo kozle in se tako spreminjajo RODILNIK: kózlov in kȏzlov v navadne šahovske smrtnike. DAJALNIK: kózlom ▪ Šport velja za »njegovo« področje, vendar pa, TOŽILNIK: kózle paradoksalno, v zvezi z njim strelja največje kozle. MESTNIK: pri kózlih in pri kȏzlih ORODNIK: s kózli in s kȏzli BESEDOTVORJE manjšalnica: kozlič FRAZEOLOGIJA grešni kozel IZVOR kdor je izbran, določen, označen za krivca; lažen = stcslov. kozьlъ, star. bolg. kozél, rus. kozël, češ. kozel < pslov. * kozьlъ iz ↑koza izgovor 231 kozlìč kozlíča samostalnik moškega spola TOŽILNIK: kozlíča [kozlìč] MESTNIK: pri kozlíču tudi pri kozlȋču POMEN ORODNIK: s kozlíčem 1. mladič koze, zlasti samec; dvojina SIN.: kozliček ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: kozlíča meso kozličev RODILNIK: kozlíčev in kozlȋčev ▪ Meso kozličev je lahko prebavljivo. DAJALNIK: kozlíčema ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: kozlíča kozliči in jagnjeta MESTNIK: pri kozlíčih in pri kozlȋčih ▪ Najtežje prenašajo nizke temperature pravkar ORODNIK: s kozlíčema rojena jagnjeta in kozliči, nato bolne in oslabele množina živali, koze in šele nato ovce. IMENOVALNIK: kozlíči ▪▪▪ RODILNIK: kozlíčev in kozlȋčev ▪ Za rejca je izjemnega pomena, da porod poteka DAJALNIK: kozlíčem nemoteno in da koza porodi veliko lepih in zdravih TOŽILNIK: kozlíče kozličev. MESTNIK: pri kozlíčih in pri kozlȋčih ▪ Prodam kozliče za nadaljnjo rejo. ORODNIK: s kozlíči in s kozlȋči ▪ Njuna koza je skotila kar šest kozličev. BESEDOTVORJE 1.1. meso te živali kot hrana, jed manjšalnica: kozliček ▪ Na krompir položimo stegno kozliča. ▪ Kozliča pripravljajo na žaru ali v pečici, zraven pa ponudijo krompir ali artičoke. IZVOR ↑kozel ▪ Z nadevom napolnimo trebušno votlino s soljo in poprom natrtega kozliča. kozlíček kozlíčka samostalnik moškega spola IZGOVOR IN OBLIKE [kozlíčək] JAKOSTNO POMEN [kozlìč] 1. mladič koze, zlasti samec; SIN.: kozlič IPA: [kɔzˈliʧ] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina mlad kozliček IMENOVALNIK: kozlìč ▪ Bolezen prizadene predvsem mlade kozličke in RODILNIK: kozlíča jagnjeta v starosti 12 mesecev. DAJALNIK: kozlíču ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: kozlíča kozliček in koza | kozliček in kozica MESTNIK: pri kozlíču ▪ Prva letošnja številka strokovne revije največ ORODNIK: s kozlíčem pozornosti namenja prehrani koz in kozličkov. dvojina ▪ Medved je pokončal ovci in kozo, eno ovco in IMENOVALNIK: kozlíča kozlička pa je poškodoval. RODILNIK: kozlíčev ▪▪▪ DAJALNIK: kozlíčema ▪ Po brejosti, ki traja osem mesecev, samica povrže TOŽILNIK: kozlíča dva kozlička. MESTNIK: pri kozlíčih ▪ Organizirali so kuharsko delavnico, na kateri so ORODNIK: s kozlíčema pripravljali jedi iz mesa kozličkov in jagenjčkov. množina 1.1. meso te živali kot hrana, jed IMENOVALNIK: kozlíči ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kozlíčev pečen kozliček DAJALNIK: kozlíčem ▪ Ob našem obisku je iz peči dišalo po pečenem TOŽILNIK: kozlíče kozličku in jagnjetu. MESTNIK: pri kozlíčih ⏵ priredna zveza ORODNIK: s kozlíči kozliček in jagenjček TONEMSKO [kozlȉč] ▪ Poleg jedi iz testenin odlikuje ponudbo še peka jagenjčkov in kozličkov na žaru. IPA: [kɔzlíʧ] ▪ ednina Tradicionalno kozlička in odojka pečejo v podpečju v neposredni bližini izvora toplote. IMENOVALNIK: kozlȉč RODILNIK: kozlíča DAJALNIK: kozlíču 232 2. iz zoologije večji hrošč s podolgovatim sploščenim MESTNIK: pri kozlȋčkih telesom in dolgimi členastimi tipalnicami; primerjaj lat. ORODNIK: s kozlȋčki Cerambycidae ▪ Črni kosec je ena večjih vrst kozličkov pri nas in je v STALNE ZVEZE bližnjem sorodstvu z bukovim kozličkom. ▪ Dolge tipalke so posebnost roginov ali hroščev alpski kozliček kozličkov. iz zoologije kozliček sivo modre barve s črnimi lisami ▪ Na jedilniku črne žolne so navadno tudi hrošči, zlasti na pokrovkah in zelo dolgimi tipalkami; primerjaj lat. kozlički in podlubniki, ki zajedajo v lesu. Rosalia alpina ▪ Tipalke modrega alpskega kozlička so daljše od IZGOVOR IN OBLIKE telesa. JAKOSTNO ▪ Razvoj alpskega kozlička od jajčeca preko ličinke in [kozlíčək] bube traja tri do štiri leta. IPA: [kɔzˈliːʧək] ▪ Alpski kozliček je eden naših najlepših in največjih ednina hroščev, ki pa je vedno redkejši in močno ogrožen. IMENOVALNIK: kozlíček RODILNIK: kozlíčka bukov kozliček DAJALNIK: kozlíčku iz zoologije kozliček sivo modre barve s po dvema TOŽILNIK: kozlíčka črnima pikama na pokrovkah in zakrnelimi krili; MESTNIK: pri kozlíčku primerjaj lat. Morimus funereus ORODNIK: s kozlíčkom ▪ Bukov kozliček je zavarovana živalska vrsta. dvojina ▪ Zavod za varstvo narave zbira podatke o pojavljanju IMENOVALNIK: kozlíčka rogača ter alpskega in bukovega kozlička. RODILNIK: kozlíčkov ▪ Tu najdemo številne ogrožene in redke vrste, kot sta DAJALNIK: kozlíčkoma sova kozača ali pa hrošč bukov kozliček. TOŽILNIK: kozlíčka MESTNIK: pri kozlíčkih hrastov kozliček ORODNIK: s kozlíčkoma iz zoologije kozliček temno rjave ali črne barve s množina krepkejšim oprsjem, katerega ličinka dela v IMENOVALNIK: kozlíčki hrastovem lesu dolge rove; primerjaj lat. Cerambyx RODILNIK: kozlíčkov cerdo DAJALNIK: kozlíčkom ▪ V zadnjem desetletju so hrastovi kozlički dodobra TOŽILNIK: kozlíčke navrtali hrast, zaradi česar se je pred leti že odlomil MESTNIK: pri kozlíčkih eden od vrhov. ORODNIK: s kozlíčki ▪ Na deblu in osnovnih vejah so vidne sledi velikega TONEMSKO hrastovega kozlička. [kozlȋčək] IPA: [kɔzlíːʧk] IZVOR ednina ↑kozlič IMENOVALNIK: kozlȋček RODILNIK: kozlȋčka DAJALNIK: kozlȋčku kôzlov kôzlova kôzlovo pridevnik TOŽILNIK: kozlȋčka [kôzlo kôzlova kôzlovo] MESTNIK: pri kozlȋčku POMEN ORODNIK: s kozlȋčkom 1. ki je v zvezi s kozlom 1., kozli 1. dvojina ▪ Kozlov vonj ni tako izrazit kot pri drugih pasmah pri IMENOVALNIK: kozlȋčka nas. RODILNIK: kozlȋčkov ▪ Kozlovo truplo je vrgel stran in ga prepustil DAJALNIK: kozlȋčkoma mrhovinarjem. TOŽILNIK: kozlȋčka 1.1. ki je del telesa kozla 1., kozlov 1. MESTNIK: pri kozlȋčkih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kozlȋčkoma množina kozlov rog ▪ Trentar trobi s kozlovim rogom. IMENOVALNIK: kozlȋčki ▪ Bili so revni in so nosili hlače, narejene iz RODILNIK: kozlȋčkov kozlovih kož. DAJALNIK: kozlȋčkom ▪ Kratko krilo iz domačega platna pokriva TOŽILNIK: kozlȋčke spredaj iz črne kozlove dlake tkan predpasnik. 233 1.2. ki spominja na kozla 1. ali je tak kot pri IMENOVALNIK: kôzlovo kozlu 1. ali se mu to pripisuje RODILNIK: kôzlovega ▪ Bafometa so upodabljali z ovnovo ali kozlovo DAJALNIK: kôzlovemu glavo, saj sta obe živali simbol razmnoževanja in TOŽILNIK: kôzlovo plodnosti. MESTNIK: pri kôzlovem ORODNIK: s kôzlovim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: kôzlovi [kôzlo kôzlova kôzlovo] RODILNIK: kôzlovih IPA: [ˈkɔːzlɔ ˈkɔːzlɔʋa ˈkɔːzlɔʋɔ] DAJALNIK: kôzlovima OSNOVNIK TOŽILNIK: kôzlovi moški spol MESTNIK: pri kôzlovih ednina ORODNIK: s kôzlovima IMENOVALNIK: kôzlov množina RODILNIK: kôzlovega IMENOVALNIK: kôzlova DAJALNIK: kôzlovemu RODILNIK: kôzlovih TOŽILNIK: kôzlov DAJALNIK: kôzlovim živo kôzlovega TOŽILNIK: kôzlova MESTNIK: pri kôzlovem MESTNIK: pri kôzlovih ORODNIK: s kôzlovim ORODNIK: s kôzlovimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kôzlova [kózlo kózlova kózlovo] RODILNIK: kôzlovih IPA: [kːzl kːzlʋa kːzlʋɔ] DAJALNIK: kôzlovima OSNOVNIK TOŽILNIK: kôzlova moški spol MESTNIK: pri kôzlovih ednina ORODNIK: s kôzlovima IMENOVALNIK: kózlov množina RODILNIK: kózlovega IMENOVALNIK: kôzlovi DAJALNIK: kózlovemu RODILNIK: kôzlovih TOŽILNIK: kózlov DAJALNIK: kôzlovim živo kózlovega TOŽILNIK: kôzlove MESTNIK: pri kózlovem MESTNIK: pri kôzlovih ORODNIK: s kózlovim ORODNIK: s kôzlovimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: kózlova ednina RODILNIK: kózlovih IMENOVALNIK: kôzlova DAJALNIK: kózlovima RODILNIK: kôzlove TOŽILNIK: kózlova DAJALNIK: kôzlovi MESTNIK: pri kózlovih TOŽILNIK: kôzlovo ORODNIK: s kózlovima MESTNIK: pri kôzlovi množina ORODNIK: s kôzlovo IMENOVALNIK: kózlovi dvojina RODILNIK: kózlovih IMENOVALNIK: kôzlovi DAJALNIK: kózlovim RODILNIK: kôzlovih TOŽILNIK: kózlove DAJALNIK: kôzlovima MESTNIK: pri kózlovih TOŽILNIK: kôzlovi ORODNIK: s kózlovimi MESTNIK: pri kôzlovih ženski spol ORODNIK: s kôzlovima ednina množina IMENOVALNIK: kózlova IMENOVALNIK: kôzlove RODILNIK: kózlove RODILNIK: kôzlovih DAJALNIK: kózlovi DAJALNIK: kôzlovim TOŽILNIK: kózlovo TOŽILNIK: kôzlove MESTNIK: pri kózlovi MESTNIK: pri kôzlovih ORODNIK: s kózlovo ORODNIK: s kôzlovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: kózlovi ednina RODILNIK: kózlovih 234 DAJALNIK: kózlovima IPA: [kɔzˈlɔːski] TOŽILNIK: kózlovi OSNOVNIK MESTNIK: pri kózlovih moški spol ORODNIK: s kózlovima ednina množina IMENOVALNIK: kozlôvski IMENOVALNIK: kózlove RODILNIK: kozlôvskega RODILNIK: kózlovih DAJALNIK: kozlôvskemu DAJALNIK: kózlovim TOŽILNIK: kozlôvski TOŽILNIK: kózlove živo kozlôvskega MESTNIK: pri kózlovih MESTNIK: pri kozlôvskem ORODNIK: s kózlovimi ORODNIK: s kozlôvskim srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: kozlôvska IMENOVALNIK: kózlovo RODILNIK: kozlôvskih RODILNIK: kózlovega DAJALNIK: kozlôvskima DAJALNIK: kózlovemu TOŽILNIK: kozlôvska TOŽILNIK: kózlovo MESTNIK: pri kozlôvskih MESTNIK: pri kózlovem ORODNIK: s kozlôvskima ORODNIK: s kózlovim množina dvojina IMENOVALNIK: kozlôvski IMENOVALNIK: kózlovi RODILNIK: kozlôvskih RODILNIK: kózlovih DAJALNIK: kozlôvskim DAJALNIK: kózlovima TOŽILNIK: kozlôvske TOŽILNIK: kózlovi MESTNIK: pri kozlôvskih MESTNIK: pri kózlovih ORODNIK: s kozlôvskimi ORODNIK: s kózlovima ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: kózlova IMENOVALNIK: kozlôvska RODILNIK: kózlovih RODILNIK: kozlôvske DAJALNIK: kózlovim DAJALNIK: kozlôvski TOŽILNIK: kózlova TOŽILNIK: kozlôvsko MESTNIK: pri kózlovih MESTNIK: pri kozlôvski ORODNIK: s kózlovimi ORODNIK: s kozlôvsko dvojina IMENOVALNIK: kozlôvski IZVOR ↑kozel RODILNIK: kozlôvskih DAJALNIK: kozlôvskima kozlôvski TOŽILNIK: kozlôvski kozlôvska kozlôvsko pridevnik MESTNIK: pri kozlôvskih [kozlôski] ORODNIK: s kozlôvskima POMEN množina 1. ki je v zvezi s kozli 1. IMENOVALNIK: kozlôvske ▪ Med glavnimi jedmi v notranjosti prevladuje RODILNIK: kozlôvskih kozlovsko meso, na obali pa mečarica. DAJALNIK: kozlôvskim ▪ Zaradi videza, ki združuje kozlovsko in človeško TOŽILNIK: kozlôvske podobo ter močno spominja na upodobitve MESTNIK: pri kozlôvskih peklenščkov, je prišlo do povezovanja satirov s ORODNIK: s kozlôvskimi hudičem. srednji spol ednina 1.1. ki spominja na kozla 1. ali je tak kot pri IMENOVALNIK: kozlôvsko kozlu 1. RODILNIK: kozlôvskega ▪ Bil je malo manjši od mene in imel je kozlovsko, DAJALNIK: kozlôvskemu naprej štrlečo brado in lase, spete v čop. TOŽILNIK: kozlôvsko ▪ Videl je izklesan bradat in rahlo kozlovski obraz. MESTNIK: pri kozlôvskem ORODNIK: s kozlôvskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: kozlôvski [kozlôski] RODILNIK: kozlôvskih 235 DAJALNIK: kozlôvskima MESTNIK: pri kozlóvskih TOŽILNIK: kozlôvski ORODNIK: s kozlóvskimi MESTNIK: pri kozlôvskih srednji spol ORODNIK: s kozlôvskima ednina množina IMENOVALNIK: kozlóvsko IMENOVALNIK: kozlôvska RODILNIK: kozlóvskega RODILNIK: kozlôvskih DAJALNIK: kozlóvskemu DAJALNIK: kozlôvskim TOŽILNIK: kozlóvsko TOŽILNIK: kozlôvska MESTNIK: pri kozlóvskem MESTNIK: pri kozlôvskih ORODNIK: s kozlóvskim ORODNIK: s kozlôvskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kozlóvski [kozlóski] RODILNIK: kozlóvskih IPA: [kɔzlːskí] DAJALNIK: kozlóvskima OSNOVNIK TOŽILNIK: kozlóvski moški spol MESTNIK: pri kozlóvskih ednina ORODNIK: s kozlóvskima IMENOVALNIK: kozlóvski množina RODILNIK: kozlóvskega IMENOVALNIK: kozlóvska DAJALNIK: kozlóvskemu RODILNIK: kozlóvskih TOŽILNIK: kozlóvski DAJALNIK: kozlóvskim živo kozlóvskega TOŽILNIK: kozlóvska MESTNIK: pri kozlóvskem MESTNIK: pri kozlóvskih ORODNIK: s kozlóvskim ORODNIK: s kozlóvskimi dvojina IMENOVALNIK: kozlóvska FRAZEOLOGIJA RODILNIK: kozlóvskih DAJALNIK: kozlóvskima kozlovska sodba (v Višnji Gori) TOŽILNIK: kozlóvska kozlovska sodba MESTNIK: pri kozlóvskih kozlovska sodba v Višnji Gori ORODNIK: s kozlóvskima nesmiselna, neučinkovita javna obravnava česa množina ali taka sodba, tako odločanje o čem IMENOVALNIK: kozlóvski ▪ Pritožbeni senat višjega sodišča je odkril procesno RODILNIK: kozlóvskih napako, zaradi katere je »kozlovsko sodbo«, kot so jo DAJALNIK: kozlóvskim mnogi imenovali, razveljavil ter zadevo vrnil v TOŽILNIK: kozlóvske vnovično obravnavo. MESTNIK: pri kozlóvskih ▪ Parlamentarne komisije niso uspešno rešile niti ORODNIK: s kozlóvskimi ženski spol enega primera. Naj prepustijo te zadeve organom ednina pregona. Ali pa gre za kozlovske sodbe v Višnji Gori (Ljubljani)? IMENOVALNIK: kozlóvska RODILNIK: kozlóvske DAJALNIK: kozlóvski IZVOR TOŽILNIK: kozlóvsko ↑kozel MESTNIK: pri kozlóvski ORODNIK: s kozlóvsko krájček krájčka samostalnik moškega spola dvojina [krájčək] IMENOVALNIK: kozlóvski POMEN RODILNIK: kozlóvskih 1. navadno ekspresivno na koncu hleba ali štruce DAJALNIK: kozlóvskima TOŽILNIK: kozlóvski odrezan, odlomljen kos kruha, zlasti manjši MESTNIK: pri kozlóvskih ▪ Izvlekel je kos črnega kruha in odrezal krajček. ▪ ORODNIK: s kozlóvskima Če smo dobili krajček kruha, smo prešteli celo množina drobtine. ▪ Pogrela je vodo, v katero je imela namen vreči IMENOVALNIK: kozlóvske krajčke kruha in narediti juho za vse. RODILNIK: kozlóvskih 2. DAJALNIK: kozlóvskim navadno ekspresivno skrajni, končni del česa, zlasti TOŽILNIK: kozlóvske manjši 236 ▪ S konicami prstov je vzel klobasico, odgriznil krajček RODILNIK: krȃjčkov in ga brez navdušenja požvečil. DAJALNIK: krȃjčkom 3. medeno pecivo polkrožne oblike TOŽILNIK: krȃjčke ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri krȃjčkih dražgoški krajček ORODNIK: s krȃjčki ▪ Dražgoški krajček je ostal darilo dekleta fantu na dan svetih treh kraljev vse do začetka druge IZVOR svetovne vojne. ↑krajec ▪▪▪ ▪ V Železnikih je dalo dekle svojemu prvemu fantu svoj čas za darilo krajček, ki je potrjeval ljubezensko krájec krájca samostalnik moškega spola zvezo. [krájəc] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. na koncu hleba ali štruce odrezan, odlomljen JAKOSTNO kos kruha [krájčək] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [ˈkɾaːʧək] krajec kruha ednina ▪ Ponudila mi je krajec kruha. IMENOVALNIK: krájček ▪▪▪ RODILNIK: krájčka ▪ Na krožnik je naložil dodatno zajemalko in mu dal DAJALNIK: krájčku hrustljavo zapečen krušni krajec. TOŽILNIK: krájček 2. skrajni, končni del česa MESTNIK: pri krájčku ▪ Podkev, ki je obrnjena tako, da krajci gledajo ORODNIK: s krájčkom navzdol, varuje pred zlimi duhovi. dvojina ▪ Že po 100 kilometrih se vidi prvi krajec morja in IMENOVALNIK: krájčka potem ni več daleč, ko lahko naredimo prve zamahe v RODILNIK: krájčkov morju. DAJALNIK: krájčkoma 2.1. koničasti podaljšek česa, zlasti oblačila TOŽILNIK: krájčka ▪ Štolo si ovijete okoli zgornjega dela, zadaj lahko MESTNIK: pri krájčkih naredite pentljo ali pa krajce skrijete v spodnji del. ORODNIK: s krájčkoma množina ▪ Njegova obleka je bila napihnjena, krajci so opletali kot plavuti besne ribe. IMENOVALNIK: krájčki RODILNIK: krájčkov 2.2. navadno v množini spodnji, navadno navzven DAJALNIK: krájčkom obrnjeni del klobuka TOŽILNIK: krájčke ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri krájčkih ozki, široki krajci ORODNIK: s krájčki ▪ Klobuk s širokimi krajci varuje tudi obraz in TONEMSKO oči. [krȃjčək] ▪ V drugi polovici 19. stoletja so postali modni IPA: [kɾáːʧk] črni slamniki z visoko štulo in ozkimi krajci, ednina narejeni iz drobnih, finih kit. IMENOVALNIK: krȃjček ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: krȃjčka klobuk, slamnik s KAKŠNIMI krajci DAJALNIK: krȃjčku ▪ Za obisk gledališke predstave bi bil res TOŽILNIK: krȃjček neprimeren klobuk s širokimi krajci, saj bi motil MESTNIK: pri krȃjčku druge obiskovalce gledališča. ORODNIK: s krȃjčkom ⏵ sam. beseda + brez + sam. beseda v dvojina rodilniku IMENOVALNIK: krȃjčka klobuk, pokrivalo brez krajcev RODILNIK: krȃjčkov ▪ Nosila je daljša oblačila in klobuke brez DAJALNIK: krȃjčkoma krajcev s šopom pisanih peres. TOŽILNIK: krȃjčka ▪▪▪ MESTNIK: pri krȃjčkih ▪ V roki je držal steklenico, izpod krajcev širokega ORODNIK: s krȃjčkoma klobuka so mu silili sivi lasje. množina 3. Luna, ko je viden le desni ali levi del njenega IMENOVALNIK: krȃjčki površja 237 ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: krȃjca Lunin, Mesečev krajec | prvi, zadnji krajec DAJALNIK: krȃjcu ▪ Proti večeru bo viden prvi krajec Lune. TOŽILNIK: krȃjec ▪ Kadar je osvetljena samo leva polovica Lune, MESTNIK: pri krȃjcu govorimo o zadnjem krajcu. ORODNIK: s krȃjcem ▪ V času Luninih krajcev se pojavi šibko dvojina plimovanje, zato je plima takrat mnogo nižja kakor IMENOVALNIK: krȃjca ob ščipu in mlaju. RODILNIK: krȃjcev 3.1. čas, ko je Luna taka DAJALNIK: krȃjcema ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: krȃjca Lunin, Mesečev krajec | prvi, zadnji krajec MESTNIK: pri krȃjcih ▪ Zadnji lunin krajec nam lahko prinese kar ORODNIK: s krȃjcema precej dežja. množina ▪ Najprimernejši čas za opazovanje Lune je IMENOVALNIK: krȃjci okoli prvega krajca. RODILNIK: krȃjcev ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: krȃjcem KATERI krajec namenja, prinese KAJ | KATERI TOŽILNIK: krȃjce krajec nastopi MESTNIK: pri krȃjcih ▪ Prvi lunin krajec nam je prinesel vreme, ki je ORODNIK: s krȃjci v glavnem kar ugodno za počutje večine ljudi. ▪ Lunin zadnji krajec nastopi nekaj minut pred STALNE ZVEZE polnočjo. 4. iz zoologije zadnji sekalec konja beli krajec ▪ Srednjiki izpadejo pri treh letih in pol, ko pričnejo svetlejše goveje meso z zunanjega zadnjega dela rasti stalni zobje, krajce pa konji zamenjajo pri štirih stegna letih in pol. ▪ Ob vsakem pogrinjku pripravite posodico z nastrganim mesom pljučne pečenke ali belega krajca. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Pusti del mesa je npr. pri teletini stegno, pri mladi JAKOSTNO govedini črni in beli krajec, debelo pleče, notranje [krájəc] stegno in pljučna pečenka. IPA: [ˈkɾaːjəʦ] ednina BESEDOTVORJE IMENOVALNIK: krájec manjšalnica: krajček RODILNIK: krájca DAJALNIK: krájcu IZVOR TOŽILNIK: krájec iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’ MESTNIK: pri krájcu ORODNIK: s krájcem kràp1 dvojina krápa samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: krájca [kràp] RODILNIK: krájcev POMEN DAJALNIK: krájcema 1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo TOŽILNIK: krájca hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi MESTNIK: pri krájcih tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SIN.: iz zoologije ORODNIK: s krájcema navadni krap množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: krájci kapitalni, težek, velik krap | n-kilogramski krap RODILNIK: krájcev ▪ Za lov velikih krapov je potreben dvojni vozel. DAJALNIK: krájcem ▪ Pri prehranjevanju imajo prednost največji in TOŽILNIK: krájce najmočnejši krapi. MESTNIK: pri krájcih ▪ Iz jezera je potegnil 20-kilogramskega krapa, ORODNIK: s krájci dolgega 84 centimetrov. TONEMSKO ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [krȃjəc] lov, ulov krapov | mladice krapov | vzreja krapa IPA: [kɾáːjʦ] ▪ Knjiga vsebuje napotke za lov krapov po ednina najsodobnejših metodah. IMENOVALNIK: krȃjec 238 ▪ Zanima me, ali bi bile mladice krapov iz ribnika MESTNIK: pri krápu tudi pri krȃpu primerne za hladnovodni akvarij. ORODNIK: s krápom ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina krap domuje, plava KJE | krap tehta KOLIKO IMENOVALNIK: krápa ▪ V vodah, s katerimi gospodarijo velenjski ribiči, RODILNIK: krápov in krȃpov domujejo krapi. DAJALNIK: krápoma ▪ V jezeru plava največji športno ulovljen krap na TOŽILNIK: krápa svetu. MESTNIK: pri krápih in pri krȃpih ▪ Krapi v povprečju tehtajo med 1,8 in ORODNIK: s krápoma 2,2 kilograma. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: krápi ▪ Krape lovimo na plovec ali pa brez njega samo na RODILNIK: krápov in krȃpov svinec. DAJALNIK: krápom ▪ V ribnik bodo vložili okoli 2000 kg krapov in TOŽILNIK: krápe 500 ploščičev. MESTNIK: pri krápih in pri krȃpih 1.1. ta žival kot hrana, jed ORODNIK: s krápi in s krȃpi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku očistiti krapa STALNE ZVEZE ▪ Krapa očistimo in operemo pod hladno, tekočo vodo. navadni krap ⏵ prid. beseda + sam. beseda iz zoologije sladkovodna riba s krepkim telesom in ▪ Pečenega krapa vzamemo iz pečice in z daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi ostrim nožem filetiramo. tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SIN.: krap ▪ Navadni krap, ki je najpogostejši v Evropi in Severni IZGOVOR IN OBLIKE Ameriki, ima veliko kosti ter čokato telo. JAKOSTNO [kràp] FRAZEOLOGIJA IPA: [kɾap] ednina ščuka med krapi IMENOVALNIK: kràp kdor izstopa po svoji napadalnosti, RODILNIK: krápa brezobzirnosti, koristoljubnosti DAJALNIK: krápu ▪ Samozavestno napovedujejo revolucijo v poročanju TOŽILNIK: krápa o EU, ki da je preveč obremenjeno z nacionalno MESTNIK: pri krápu optiko. V bruseljskem medijskem ribniku naj bi bili ORODNIK: s krápom ščuka med krapi. dvojina IMENOVALNIK: krápa IZVOR RODILNIK: krápov = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. DAJALNIK: krápoma * korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, TOŽILNIK: krápa nejasnega izvora MESTNIK: pri krápih ORODNIK: s krápoma množina kràp2 krápa samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: krápi [kràp] RODILNIK: krápov POMEN DAJALNIK: krápom navadno v množini jed iz testa iz ajdove ali pšenične TOŽILNIK: krápe moke, zlasti v obliki polkrožnega žepka s skutnim MESTNIK: pri krápih nadevom ORODNIK: s krápi ⏵ prid. beseda + sam. beseda TONEMSKO ajdovi krapi | gorenjski krap [krȁp] ▪ Poleg kuhane klobase s kislim zeljem in kislega IPA: [kɾáp] mleka vam priporočam ajdove krape, zabeljene z ednina ocvirki. IMENOVALNIK: krȁp ▪ Gorenjski krap je narejen iz kvašenega testa, ki RODILNIK: krápa se razreže v krog, napolni s skuto in kašo, DAJALNIK: krápu prepogne, stisne skupaj, skuha in zabeli z zaseko, TOŽILNIK: krápa drobtinami ali ocvirki. 239 ▪▪▪ IZVOR ▪ Do preteklega stoletja so iz ajde delali najbolj prevzeto iz srvnem. krapfe ali stvnem. chrapfo v značilne slovenske jedi (žgance, kruh, štruklje, pomenu ‛vrsta peciva, vrsta cmoka’ krape). I kráva kráve ZGOVOR IN OBLIKE samostalnik ženskega spola JAKOSTNO [kráva] [kràp] POMEN IPA: [kɾap] 1. odrasla samica goveda ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: kràp bolna, obolela, okužena, zdrava krava | črno-bela, RODILNIK: krápa lisasta, rjava krava | mlada, stara krava | mlečna DAJALNIK: krápu krava | plemenska krava | presušena krava | n let TOŽILNIK: kràp stara krava MESTNIK: pri krápu ▪ Teleta pitanih govedi ostanejo pri materi do ORODNIK: s krápom naravne ločitve, teleta mlečnih krav pa več dni. dvojina ▪ Reja plemenskih krav bi napredovala le počasi, IMENOVALNIK: krápa če je ne bi podpirali rejci, ki imajo vedno nove RODILNIK: krápov ideje. DAJALNIK: krápoma ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: krápa čreda krav | lastnik, rejec krav | mleko KATERIH krav | MESTNIK: pri krápih molža, oskrba, reja krav | pasma krav | prehrana ORODNIK: s krápoma krav množina ▪ Za kakovostno mleko je potrebna pravilna IMENOVALNIK: krápi prehrana krav. RODILNIK: krápov ▪ Z razstavo bi radi pokazali, kakšno je stanje v DAJALNIK: krápom živinoreji, kako se je izboljšala mlečnost krav in TOŽILNIK: krápe kakšna je struktura pasem. ▪ Mehki beli sir v slanici je iz domačega mleka MESTNIK: pri krápih krav, ki se pasejo na neokrnjenih pašnikih ORODNIK: s krápi primorskih planot in notranjskih gričev. TONEMSKO [krȁp] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [kɾáp] krava daje mleko | krava muka | krava se pase | ednina krava povrže, teli ▪ Na travniku se je pasla krava s teletom. IMENOVALNIK: krȁp ▪ Krava daje mleko le, ko je njen teliček majhen, RODILNIK: krápa kar pa lahko podaljšamo z daljšo navzočnostjo DAJALNIK: krápu telička in s stalno molžo. TOŽILNIK: krȁp ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri krápu tudi pri krȃpu imeti, rediti kravo | molsti kravo | pasti kravo | ORODNIK: s krápom zaklati kravo dvojina ▪ Vsak dan je pomagala očetu, skupaj sta gnala IMENOVALNIK: krápa krave na pašo. RODILNIK: krápov in krȃpov ▪ V državah živinorejsko nerazvitega sveta, kjer DAJALNIK: krápoma redijo pasme z nizko mlečnostjo, krave molzejo TOŽILNIK: krápa samo enkrat dnevno. MESTNIK: pri krápih in pri krȃpih ⏵ priredna zveza ORODNIK: s krápoma krava in bik, krava in konj, krava in koza množina ▪ Cesta sledi dolini reke preko mnogih planot, na IMENOVALNIK: krápi katerih se pasejo krave in ovce. RODILNIK: krápov in krȃpov ▪ Turisti se radi vračajo v planine, kjer se pasejo DAJALNIK: krápom krave in konji in se sliši zvonjenje zvonov na paši. TOŽILNIK: krápe ▪ Skrbijo tudi za nekaj krav in prašičev, tako da se MESTNIK: pri krápih in pri krȃpih skoraj z vso hrano oskrbijo sami. ORODNIK: s krápi in s krȃpi ▪▪▪ ▪ Za dobro počutje krave molznice je posebej pomembno primerno dolgo in varno stojišče. 240 ▪ Uveden imajo pašno-košni sistem, krave s teleti se RODILNIK: krȃv pasejo od pomladi do jeseni. DAJALNIK: krávam 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, TOŽILNIK: kráve nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje MESTNIK: pri krávah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s krávami neumna krava ▪ Ti si pa predrzna krava, je rekla. STALNE ZVEZE ▪ Lena krava je še vedno v postelji. ▪ Trenerka me je stradala, me zmerjala z debelo bolezen norih krav kravo in trpinčila do skrajnosti. bolezen goveda, ki povzroča degenerativne ▪ Kakšna krava je, da misli na denar, ko pa ji je spremembe možganskega tkiva in se lahko umrla teta. prenaša tudi na človeka; SIN.: iz veterine bovina spongiformna encefalopatija, iz veterine BSE, iz veterine BSE, IZGOVOR IN OBLIKE manj formalno goveja blaznost, iz veterine goveja spongiformna JAKOSTNO encefalopatija, manj formalno nore krave [kráva] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [ˈkɾaːʋa] bolezen norih krav izbruhne, se pojavi | bolezen ednina norih krav prizadene KAJ | bolezen norih krav se IMENOVALNIK: kráva prenaša RODILNIK: kráve ▪ Odkar se je bolezen norih krav pojavila v Evropi, DAJALNIK: krávi ameriško kmetijsko ministrstvo skrbno nadzoruje TOŽILNIK: krávo vse črede v ZDA. MESTNIK: pri krávi ▪ Bolezen norih krav je močno prizadela britansko ORODNIK: s krávo živinorejo. dvojina ▪ Bolezen norih krav se prenaša predvsem s IMENOVALNIK: krávi kontaminirano hrano, izjemoma pa lahko tudi s RODILNIK: kráv krave na teleta. DAJALNIK: krávama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: krávi primer bolezni norih krav MESTNIK: pri krávah ▪ Čeprav doslej niso odkrili niti enega primera ORODNIK: s krávama bolezni norih krav, se je med ljudmi v zadnjih množina dneh razširil strah pred okužbo ob prehranjevanju IMENOVALNIK: kráve z govejim mesom. RODILNIK: kráv ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: krávam odkriti bolezen norih krav TOŽILNIK: kráve ▪ Če bi odkrili bolezen norih krav, bi takoj sklicali MESTNIK: pri krávah tiskovno konferenco ter natančno obvestili javnost ORODNIK: s krávami in predstavili ukrepe, ki odkritju bolezni sledijo. TONEMSKO ▪▪▪ [kráva] ▪ Sum, da je njihova šest let stara krava zbolela za IPA: [kɾàːʋá] boleznijo norih krav, je bil šokantna vest za družino. ednina ▪ Na področju živinoreje je EU izboljšala sisteme IMENOVALNIK: kráva zaščite po epidemijah bolezni norih krav ter slinavke RODILNIK: kráve in parkljevke. DAJALNIK: krávi TOŽILNIK: krávo krava dojilja MESTNIK: pri krávi iz živinoreje krava, katere mleko je namenjeno za ORODNIK: s krȃvo vzrejo telet dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: krávi čreda krav dojilj | reja, rejec krav dojilj RODILNIK: krȃv ▪ Tehnologija reje krav dojilj zahteva točno DAJALNIK: krávama določen način reje, ki je obvezen in ga je potrebno TOŽILNIK: krávi dosledno izvajati. MESTNIK: pri krávah ▪ Menil je, da bi moralo društvo znati v svoje vrste ORODNIK: s krávama pritegniti večje število manjših rejcev krav dojilj. množina ▪ Pravilno načrtovanje gospodarskega križanja bo v IMENOVALNIK: kráve prihodnje zelo pomembno z vidika oblikovanja čred krav dojilj. 241 ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku molsti koga, kaj kot kravo premija za krave dojilje močno, zelo materialno izkoriščati koga ali kaj ▪ Upravičenec lahko uveljavlja premije za krave ▪ Kdor dela pošteno, tega država molze kot kravo. dojilje, ovce, koze, drobnico in kobile za vzrejo žrebet. molzna krava | krava molznica ▪▪▪ molzna krava ▪ Kmetije, ki redijo krave dojilje, dajo na pašo skoraj krava molznica vso živino. kar kdo močno materialno izkorišča; kdor ali kar morska krava prinaša veliko dobička, materialnih koristi večji sesalec z valjastim telesom in širokim ▪ Vsak se mora odločiti, ali ga bo sogovornik cenil kot gobcem, ki živi v tropskih in subtropskih morjih strokovnjaka ali pa bo v njegovi glavi le molzna krava. ter rekah ▪ Odločno je kritiziral načrte o podražitvah z ; primerjaj lat. Sirenia besedami: »Turisti niso molzne krave, ki bi plačevale ▪ Morske krave živijo ob ustjih tropskih rek. gradnjo cest.« ▪ Morska krava ali dugong spada med tiste morske ▪ Prodajalci si čim prej želijo preiti v stanje, ko izdelek sesalce, ki so vse bolj ogroženi. prinaša veliko denarja (krava molznica). ▪ Ščetinast in sploščen gobec, ki nekoliko spominja na prašičji rilec, ima veliko mišičasto zgornjo ustnico, s napiti se/piti kot krava katero morske krave trgajo rastlinje. napiti se kot krava v nedovršni obliki piti kot krava nore krave manj formalno bolezen goveda, ki povzroča zelo se napiti, piti degenerativne spremembe možganskega tkiva in ▪ Ko si bila stara pol leta in sem ga nekega večera se lahko prenaša tudi na človeka; prosila, naj te čuva, te je odvlekel na neki žur, se tam SIN.: bolezen norih krav, napil kot krava in potem so te pazile neke napol iz veterine bovina spongiformna encefalopatija, iz veterine BSE, pijane trape. iz veterine BSE, manj formalno goveja blaznost, iz veterine goveja spongiformna encefalopatija ▪ Sprejela sem njegovo vabilo za večerjo. Napila sva ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku se kot kravi, jaz čisto namenoma. ▪ epidemija norih krav Tudi naši priljubljeni igralci pijejo kot krave. | primer norih krav ▪ Kmetje še čakajo na dokončno razsodbo inštituta, kjer z analizo govejih možganov opletati s čim kot krava z repom dokončno potrdijo ali ovržejo primere norih krav. slabšalno površno, malomarno, nepremišljeno delati ▪ Ministre iz držav Unije je seznanil z najnovejšimi s čim; površno, malomarno, nepremišljeno podatki o posledicah krize, ki jo je povzročil nov govoriti, izražati se o čem val epidemije norih krav. ▪ Ideja, da bi z datumom olimpijskih iger opletali kot ▪ Nevarnost norih krav že spreminja prehrambne krava z repom, seveda nima nobene resnosti. navade. ▪ Opletaš z besedami kot krava z repom! FRAZEOLOGIJA pijan kot/ko krava/mavra pijan kot krava kdo je pasel krave/ovce skupaj pijan kot mavra kdo je pasel krave skupaj pijan ko krava kdo je pasel ovce skupaj pijan ko mavra navadno zanikano izraža, da je kdo s kom v zelo pijan enakovrednem in neformalnem odnosu, zlasti ▪ V hotel se je vrnil pijan kot krava in se opotekel v zaradi skupnih dejavnosti, izkušenj svoj apartma. ▪ Gospod je tako primitiven, da me tika, čeprav nisva ▪ Kmalu je bila večina gostov pijanih kot mavre. skupaj pasla krav. Pozabili so na protokol in začeli govoriti na ves glas, ▪ Je pač nekaj posebnega, ne samo kot artist, ampak se smejati, pljuvati in rigati. tudi kot oseba. Ko se z njim seznaniš, dobiš občutek, ▪ Vseeno mi je bilo, če sem ropotal, prav nič se mi ni da ga poznaš že od nekdaj, da sta skupaj krave pasla. zdelo vredno biti obziren. A moral sem vedeti, da me ▪ Kaj pa misliš, kdo si? Nisva skupaj krav pasla, da bodo stari slišali, kaj pa vem, saj sem bil pijan ko veš! krava. ▪ Govoril je dalje, postajal vse bolj domač, si zaželel ▪ Enkrat sem bil zjutraj ob četrti uri na cesti, spredaj sok in me začel tikati, kot da sva skupaj pasla ovce. avto, v njem tri osebe, pijane ko mavre so švigale levo in desno, jaz sem samo molil, da se ne bi zaletel. sedem debelih krav/let | leta debelih krav 242 sedem debelih krav ▪ Zdaj se poslužujete že tako očitnih laži, da se vam sedem debelih let še krave smejijo. leta debelih krav ▪ Če bi on stopil na drsalke, bi se mu še krave daljše obdobje blagostanja, uspeha smejale! ▪ Ponosna sem na to, kar sem, četudi doživljam pri ▪ Ta tako zelo pomembna ustanova je že nekaj časa svojem delu včasih sedem suhih, drugič spet sedem povsem obglavljena. Kaj to pomeni za njeno debelih krav. kredibilnost in moč? Saj se ji bodo še krave smejale. ▪ Kot finančna perspektiva je bil program predstavljen približno tako, da bi pomenil za kmetijstvo sedem Krava pri gobcu molze. debelih krav. Krava se molze pri gobcu. ▪ Med krizo, ko se bo nekoliko manj evforično gradilo Krava molze pri gobcu. in delalo, bomo imeli čas pripraviti izhodišča in izraža, da se skrbno krmljenje živali obrestuje; vsebine za sedem debelih let, ki zagotovo pridejo. izraža, da je uspeh odvisen od vloženih sredstev ▪ Znani rek, da krava molze pri gobcu, danes ne drži sedem suhih krav/let | leta suhih krav več povsem, saj na kakovost in količino mleka ne sedem suhih krav vplivata samo kakovost in količina krme, pač pa tudi sedem suhih let počutje živali. leta suhih krav ▪ Ker pravijo, da krava pri gobcu molze, to seveda daljše obdobje pomanjkanja, neuspeha velja tudi za R32 – v povprečju je šlo skozi motorne ▪ Zadnji napadalec s klopi je z natančnim in močnim vbrizgalne šobe 13,1 litra bencina na 100 kilometrov. strelom z roba kazenskega prostora potrdil prvo zmago po sedmih suhih kravah (tekmah). Naj sosedu krava crkne. ▪ V času gospodarske krize se je s pomočjo »second Naj sosedu crkne krava. hand« trgovin mogoče tudi ceneje »pretolči« čez Naj sosedu koza crkne. »sedem suhih let«. opisuje situacijo, ko si kdo iz zavisti, ljubosumja ▪ Tudi sedem suhih let v financah se bo izteklo in vse, želi, da bi bližnjemu šlo slabše kot njemu; opisuje kar je povezano z denarjem, se bo začelo premikati v situacijo, v kateri se kdo ob nesreči bližnjega pozitivno smer. ▪ Poleg daljšega obdobja dobrih časov lahko pridejo vede privoščljivo tudi leta suhih krav, ki se lahko zavrtijo tudi v borzno ▪ Saj vsi vemo, kako neizprosno kruti znamo biti drug krizo. do drugega, ko gre za notranje boje, komolčarstvo, delitev denarja, služb ali ne nazadnje za priznanje sosedova krava uspeha svojemu sosedu ali kolegu. Naj sosedu krava zavist; ljubosumje; privoščljivost, ko koga doleti crkne! ▪ Če takšno razmišljanje pomeni pretrganje slovenske kaj slabega, hudega tradicionalne kulture (naj sosedu koza crkne), je to še ▪ Priznam, tudi meni je bila prva misel, da gre za najmanjša žrtev. klasično slovensko »sosedovo kravo«. ▪ Velja, da smo Slovenci ljubosumni. Toda ali nisva Ponoči je vsaka krava črna. postala že dolgočasna s to sosedovo kravo? Že res, Ponoči so vse krave črne. da gre za pogovor s sosedom, a vseeno. opisuje situacijo, ko se kdo v določenih sveta krava okoliščinah zadovolji z manj kakovostnim; opisuje kdor ali kar vzbuja močno, pretirano spoštovanje, situacijo, v kateri kaj v temi ni razločno vidno uživa nedotakljivost, zaščitenost pred kritiko, ▪ Ponoči je vsaka krava črna in vsaka ženska lepa, spreminjanjem vsak moški lep. Učinek je po nekaj kozarčkih alkohola ▪ Po našem mnenju bo kriza pripomogla k temu, da popolnoma enak. bo marsikatera sveta krava samo še pozabljen idol. ▪ Ljudski rek pravi, da je ponoči vsaka krava črna. V ▪ V Argentini je tango sveta krava. Ljudje si ga ne mraku barve resnično izginejo in predmete upajo spreminjati, ker bi jih kritizirali. zaznavamo v sivočrnih tonih. ▪ O kulturi so govorili v slabšalnem smislu, češ da je kultura strošek ali pa da so kulturniki svete krave. BESEDOTVORJE manjšalnica: kravica še krave se smejijo komu, čemu izraža, da kdo govori nesmisle, je neumesten, IZVOR smešen; izraža, da je kaj nesmiselno, = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. neumestno, smešno kráva < pslov. * korva < ide. * orh2ah2, tako kot 243 litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ednina ‛jelen’ iz ide. * erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ IMENOVALNIK: krávica RODILNIK: krávice krávica krávice DAJALNIK: krávici samostalnik ženskega spola [krávica] TOŽILNIK: krávico MESTNIK: pri krávici POMEN ORODNIK: s krȃvico 1. ekspresivno krava dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: krávici rediti kravico RODILNIK: krȃvic ▪ Rada bi spoznala, kako je, če si človek sam DAJALNIK: krávicama pridela hrano, zato bi obdelovala njivo in redila TOŽILNIK: krávici kravico za mleko. MESTNIK: pri krávicah ▪ Pomolzla je kravico. ORODNIK: s krávicama ▪ Moja mama je šla kupit kravico v sosednjo vas. množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: krávice kravica muka | kravica se pase RODILNIK: krȃvic ▪ Kravice se pasejo na obronkih po kratkorasli DAJALNIK: krávicam gorski travi. TOŽILNIK: krávice ▪ Na svoje živali je pozabil in kravica je obupno MESTNIK: pri krávicah mukala v hlevu. ORODNIK: s krávicami ▪▪▪ ▪ Ker sem imel nekaj zemlje in kravico v hlevu, da sem lahko preživel, sem imel status kmeta. STALNE ZVEZE ▪ Upodobila je veselo kravico na cvetočem travniku. 2. podoba, predmet, ki predstavlja kravo pasti kravice ▪ Pediatri bodo dobili pakete z zloženkami iz kartona, manj formalno pri gibalnem razvoju dosegati stopnjo, v katerih bodo avtomobilček, punčka z oblačili, žirafa ko dojenček leži na trebuhu z dvignjeno glavo, in kravica. opiraje se na roke ▪ Ko dojenček leži na trebuhu, lahko pri starosti štirih I tednov za trenutek dvigne glavico (pase kravice). ZGOVOR IN OBLIKE ▪ Sosedova dojenčica je že dolgo pasla kravice in JAKOSTNO [krávica] samostojno sedela, Monika pa je pri osmih, devetih IPA: [ˈkɾaːʋiʦa] mesecih še vedno samo ležala. ednina FRAZEOLOGIJA IMENOVALNIK: krávica RODILNIK: krávice Najprej štalca, potem pa kravca. DAJALNIK: krávici Najprej štalca, potem kravca. TOŽILNIK: krávico Najprej štalca, pol pa kravca. MESTNIK: pri krávici ORODNIK: s krávico izraža, da je zagotovitev materialne osnove dvojina predpogoj za partnersko zvezo, ustvarjanje IMENOVALNIK: krávici družine; izraža, da je najprej treba poskrbeti za RODILNIK: krávic osnovo, potem pa za to, kar ta omogoča DAJALNIK: krávicama ▪ Pred poroko sem si zgradil hišo, saj so včasih rekli: TOŽILNIK: krávici najprej štalca, potem pa kravca. MESTNIK: pri krávicah ▪ Gradi se po sistemu »Najprej štalca, pol pa kravca«, ORODNIK: s krávicama oziroma najprej zadosten promet, potem pa množina posodobitve. IMENOVALNIK: krávice RODILNIK: krávic IZVOR DAJALNIK: krávicam ↑krava TOŽILNIK: krávice MESTNIK: pri krávicah ORODNIK: s krávicami krávji krávja krávje pridevnik TONEMSKO [kráji] [krávica] POMEN IPA: [kɾàːʋíʦa] 1. ki je v zvezi s kravami 1. ali gojenjem krav 1. 244 ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s krávjima kravji hlev | kravji pastir | kravji zvonec | kravji množina iztrebki, urin | kravja vprega IMENOVALNIK: krávji ▪ V dveh boksih imajo teleta prost dostop do RODILNIK: krávjih napajalnega avtomata, katerega zalogovnik za DAJALNIK: krávjim mleko je na notranji steni kravjega hleva. TOŽILNIK: krávje ▪ V Švici so kravji pastirji nekoč trobili na dolge MESTNIK: pri krávjih lesene rogove, katerih zvoki so odmevali od gore ORODNIK: s krávjimi do gore. ženski spol ▪ Kravje iztrebke ročno oblikujejo, posušijo in ednina uporabijo za kurjavo. IMENOVALNIK: krávja 1.1. ki je del telesa krav 1. ali se pridobiva s RODILNIK: krávje telesa krav 1. DAJALNIK: krávji ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: krávjo kravji rog | kravja koža | kravje meso | kravje MESTNIK: pri krávji vime ORODNIK: s krávjo ▪ Vsaka četa je dobila drugačna oblačila in ščite dvojina iz kravjih kož drugačne barve. IMENOVALNIK: krávji ▪ Mlekarski robot s svojimi video očmi RODILNIK: krávjih nadzoruje čistost kravjih vimen, ki jih po DAJALNIK: krávjima potrebi tudi opere, nato pa se svojega dela loti TOŽILNIK: krávji z dvema lovkama iz aluminija in gume. MESTNIK: pri krávjih ORODNIK: s krávjima 1.2. ki se pridobiva od krav 1. ali nastane s množina predelavo mleka krav 1. IMENOVALNIK: krávje ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: krávjih kravji sir | kravja skuta | kravje mleko DAJALNIK: krávjim ▪ Krapci so jed iz ajdove moke, potresena s TOŽILNIK: krávje kravjo skuto ali sirom. MESTNIK: pri krávjih ▪ Obdržali so svoj način izdelovanja in tako ORODNIK: s krávjimi ohranili izvirno tehnologijo izdelave sira iz srednji spol kravjega mleka. ednina 1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo krave 1. IMENOVALNIK: krávje ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: krávjega kravja čreda DAJALNIK: krávjemu ▪ V alpskih deželah vsako leto praznujejo TOŽILNIK: krávje vrnitev kravjih čred na gorske pašnike. MESTNIK: pri krávjem ORODNIK: s krávjim I dvojina ZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: krávji JAKOSTNO [kráji] RODILNIK: krávjih IPA: [ˈkɾaːji] DAJALNIK: krávjima TOŽILNIK: krávji OSNOVNIK moški spol MESTNIK: pri krávjih ednina ORODNIK: s krávjima IMENOVALNIK: krávji množina RODILNIK: krávjega IMENOVALNIK: krávja DAJALNIK: krávjemu RODILNIK: krávjih TOŽILNIK: krávji DAJALNIK: krávjim živo krávjega TOŽILNIK: krávja MESTNIK: pri krávjem MESTNIK: pri krávjih ORODNIK: s krávjim ORODNIK: s krávjimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: krávja [krȃji] RODILNIK: krávjih IPA: [kɾáːjì] DAJALNIK: krávjima OSNOVNIK TOŽILNIK: krávja moški spol ednina MESTNIK: pri krávjih 245 IMENOVALNIK: krȃvji množina RODILNIK: krȃvjega IMENOVALNIK: krȃvja DAJALNIK: krȃvjemu RODILNIK: krȃvjih TOŽILNIK: krȃvji DAJALNIK: krȃvjim živo krȃvjega TOŽILNIK: krȃvja MESTNIK: pri krȃvjem MESTNIK: pri krȃvjih ORODNIK: s krȃvjim ORODNIK: s krȃvjimi dvojina IMENOVALNIK: krȃvja FRAZEOLOGIJA RODILNIK: krȃvjih DAJALNIK: krȃvjima kravja kupčija TOŽILNIK: krȃvja sporen, potencialno nezakonit dogovor, navadno MESTNIK: pri krȃvjih sklenjen na skrivaj v škodo komu ORODNIK: s krȃvjima ▪ Medtem ko prvi vidijo v podelitvi koncesije cenejše množina ogrevanje, pa drugi opozarjajo na morebitno kravjo IMENOVALNIK: krȃvji kupčijo. RODILNIK: krȃvjih ▪ Povolilna razočaranja zaradi kravjih kupčij vodstev DAJALNIK: krȃvjim političnih strank postanejo preteklost, saj v večinskem TOŽILNIK: krȃvje volilnem sistemu glas volivcev odloči o tem, kdo je MESTNIK: pri krȃvjih oblast in kdo opozicija. ORODNIK: s krȃvjimi ženski spol kravji požirek ednina slabšalno zelo dolg, hlasten požirek IMENOVALNIK: krȃvja ▪ Naredil je kravji požirek viskija, glasno rignil in si RODILNIK: krȃvje usta obrisal v rokav. DAJALNIK: krȃvji TOŽILNIK: krȃvjo sklepati/skleniti kravje kupčije/kravjo kupčijo MESTNIK: pri krȃvji sklepati kravje kupčije ORODNIK: s krȃvjo v dovršni obliki skleniti kravjo kupčijo dvojina IMENOVALNIK: krȃvji sklepati, skleniti sporen, dvomljiv, potencialno RODILNIK: krȃvjih nezakonit dogovor, navadno na skrivaj v škodo DAJALNIK: krȃvjima komu TOŽILNIK: krȃvji ▪ Politiki se mu prilizujejo, ga vabijo, z njim skrivaj MESTNIK: pri krȃvjih sestankujejo in sklepajo kravje kupčije. ORODNIK: s krȃvjima ▪ Velja nenapisano pravilo, da se demokratične množina stranke s totalitarnimi ne povezujejo v programske IMENOVALNIK: krȃvje koalicije in z njimi ne sklepajo kravjih kupčij, ker je to RODILNIK: krȃvjih nevarno za sam obstoj demokratičnega reda. DAJALNIK: krȃvjim ▪ Trudijo se, da bi z odstavljenim direktorjem sklenili TOŽILNIK: krȃvje kravjo kupčijo. MESTNIK: pri krȃvjih ▪ Seveda bosta morali sprti strani požreti marsikatero ORODNIK: s krȃvjimi grenko pilulo in skleniti kar nekaj kravjih kupčij, srednji spol vendar je zdaj jasno, kaj od njiju pričakuje svet. ednina IMENOVALNIK: krȃvje IZVOR RODILNIK: krȃvjega ↑krava DAJALNIK: krȃvjemu TOŽILNIK: krȃvje kremíran kremírana kremírano pridevnik MESTNIK: pri krȃvjem [ ORODNIK: s krȃvjim kremíran] dvojina POMEN IMENOVALNIK: krȃvji ki je s sežiganjem spremenjen v pepel, navadno RODILNIK: krȃvjih za žarni pokop; SIN.: upepeljen DAJALNIK: krȃvjima ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: krȃvji kremirani ostanki MESTNIK: pri krȃvjih ORODNIK: s krȃvjima 246 ▪ Kremiranim posmrtnim ostankom, ki so jih MESTNIK: pri kremíranih izkopali že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, so ORODNIK: s kremíranimi šele zdaj določili starost. srednji spol ▪ Dogovarjajo se o sofinanciranju izgradnje ednina oddelka za raztros pepela na mestnem IMENOVALNIK: kremírano pokopališču, kjer bi bilo možno raztrositi pepel RODILNIK: kremíranega kremiranih pokojnikov. DAJALNIK: kremíranemu TOŽILNIK: kremírano IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri kremíranem JAKOSTNO ORODNIK: s kremíranim [kremíran] dvojina IPA: [kɾɛˈmiːɾan] IMENOVALNIK: kremírani OSNOVNIK RODILNIK: kremíranih moški spol DAJALNIK: kremíranima ednina TOŽILNIK: kremírani IMENOVALNIK: kremíran MESTNIK: pri kremíranih določno kremírani ORODNIK: s kremíranima RODILNIK: kremíranega množina DAJALNIK: kremíranemu IMENOVALNIK: kremírana TOŽILNIK: kremíran RODILNIK: kremíranih določno kremírani DAJALNIK: kremíranim živo kremíranega TOŽILNIK: kremírana MESTNIK: pri kremíranem MESTNIK: pri kremíranih ORODNIK: s kremíranim ORODNIK: s kremíranimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kremírana [kremȋran] RODILNIK: kremíranih IPA: [kɾɛmíːɾàn] DAJALNIK: kremíranima OSNOVNIK TOŽILNIK: kremírana moški spol MESTNIK: pri kremíranih ednina ORODNIK: s kremíranima IMENOVALNIK: kremȋran množina določno kremȋrani IMENOVALNIK: kremírani RODILNIK: kremȋranega RODILNIK: kremíranih DAJALNIK: kremȋranemu DAJALNIK: kremíranim TOŽILNIK: kremȋran TOŽILNIK: kremírane določno kremȋrani MESTNIK: pri kremíranih živo kremȋranega ORODNIK: s kremíranimi MESTNIK: pri kremȋranem ženski spol ORODNIK: s kremȋranim ednina dvojina IMENOVALNIK: kremírana IMENOVALNIK: kremȋrana RODILNIK: kremírane RODILNIK: kremȋranih DAJALNIK: kremírani DAJALNIK: kremȋranima TOŽILNIK: kremírano TOŽILNIK: kremȋrana MESTNIK: pri kremírani MESTNIK: pri kremȋranih ORODNIK: s kremírano ORODNIK: s kremȋranima dvojina množina IMENOVALNIK: kremírani IMENOVALNIK: kremȋrani RODILNIK: kremíranih RODILNIK: kremȋranih DAJALNIK: kremíranima DAJALNIK: kremȋranim TOŽILNIK: kremírani TOŽILNIK: kremȋrane MESTNIK: pri kremíranih MESTNIK: pri kremȋranih ORODNIK: s kremíranima ORODNIK: s kremȋranimi množina ženski spol IMENOVALNIK: kremírane ednina RODILNIK: kremíranih IMENOVALNIK: kremȋrana DAJALNIK: kremíranim RODILNIK: kremȋrane TOŽILNIK: kremírane DAJALNIK: kremȋrani 247 TOŽILNIK: kremȋrano 2. iz etnologije dekle v beli obleki, ki v kresni noči z MESTNIK: pri kremȋrani obhodi in obrednim petjem ljudem izraža dobre ORODNIK: s kremȋrano želje, prosi za dobro letino dvojina ▪ Kresnice so pobirale darove in iz njih pripravile IMENOVALNIK: kremȋrani kresno gostijo. RODILNIK: kremȋranih ▪ Kresnice so prinašale dobre želje in pele o tem, da DAJALNIK: kremȋranima so kmetu nocoj polje varovale. TOŽILNIK: kremȋrani ▪ Ples okoli kresnega ognja so plesale kresnice. MESTNIK: pri kremȋranih 3. rastlina višje rasti z belkastimi cvetovi v ORODNIK: s kremȋranima sestavljenih grozdih, ki raste v vlažnih gozdovih; množina primerjaj lat. Aruncus dioicus IMENOVALNIK: kremȋrane ▪ Kresno noč prav lepo praznujejo s kulturno- RODILNIK: kremȋranih zabavnim umetniškim programom, v družbi kresničk DAJALNIK: kremȋranim (drobnih žuželk z lučkami) in kresnic ter s TOŽILNIK: kremȋrane pripovedkami iz ljudskega izročila, povezanega s MESTNIK: pri kremȋranih kresom in kresovanjem. ORODNIK: s kremȋranimi ▪ Pomlad je, tudi letos bodo kmalu cvetele kresnice. srednji spol ▪ Veličastne kresnice nas presenetijo z velikimi, ednina pokončnimi in razvejenimi cvetovi, ki so pravzaprav IMENOVALNIK: kremȋrano socvetje. RODILNIK: kremȋranega 4. rastlina višje rasti z navadno rožnatimi cvetovi DAJALNIK: kremȋranemu v sestavljenih grozdih, ki raste v šopih; SIN.: iz TOŽILNIK: kremȋrano botanike vrtna kresnica MESTNIK: pri kremȋranem ▪ V ozkem spodnjem delu grede posadimo sivo listno ORODNIK: s kremȋranim dvojina hosto z manjšimi listi in rožnate kresnice. ▪ Gospe smo svetovali, naj ob levi strani hortenzije IMENOVALNIK: kremȋrani izbere sorto kresnic močno rožnate barve. RODILNIK: kremȋranih DAJALNIK: kremȋranima IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: kremȋrani JAKOSTNO MESTNIK: pri kremȋranih [kresníca] ORODNIK: s kremȋranima množina IPA: [kɾɛsˈniːʦa] ednina IMENOVALNIK: kremȋrana IMENOVALNIK: kresníca RODILNIK: kremȋranih RODILNIK: kresníce DAJALNIK: kremȋranim DAJALNIK: kresníci TOŽILNIK: kremȋrana TOŽILNIK: kresníco MESTNIK: pri kremȋranih MESTNIK: pri kresníci ORODNIK: s kremȋranimi ORODNIK: s kresníco dvojina IZVOR ↑kremirati IMENOVALNIK: kresníci RODILNIK: kresníc DAJALNIK: kresnícama kresníca kresníce samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: kresníci [kresníca] MESTNIK: pri kresnícah POMEN ORODNIK: s kresnícama 1. majhna žuželka z organom za proizvajanje množina utripajoče svetlobe na spodnji strani zadka; IMENOVALNIK: kresníce primerjaj RODILNIK: kresníc lat. Lampyridae; SIN.: ekspresivno kresnička ⏵ DAJALNIK: kresnícam sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: kresníce ▪ V drugi polovici junija so ob toplih večerih nad tlemi letale kresnice. MESTNIK: pri kresnícah ▪ Kresnica sveti zato, da pritegne drugi spol. ORODNIK: s kresnícami ▪▪▪ TONEMSKO [kresníca] ▪ Na bregu Kolpe so se lovili roji kresnic. ▪ Običajni vir naravne svetlobe so kresnice, ki živijo IPA: [kɾɛsnìːʦá] povsod po svetu. ednina 248 IMENOVALNIK: kresníca ⏵ priredna zveza RODILNIK: kresníce kresnička in odsevni trak DAJALNIK: kresníci ▪ Za varnost v prometu ne pozabite na kresničko TOŽILNIK: kresníco ali odsevni trak, morda vam reši življenje. MESTNIK: pri kresníci ▪ Prvošolci bodo dobili rumene rutice in kresničke. ORODNIK: s kresnȋco ▪▪▪ dvojina ▪ Predvsem na neosvetljenih delih vozišča je izredno IMENOVALNIK: kresníci pomembna uporaba kresničk in drugih odsevnih teles. RODILNIK: kresnȋc ▪ Pešec s kresničko je viden 136 metrov daleč, čeprav DAJALNIK: kresnícama je oblečen v temno. TOŽILNIK: kresníci 3. krajša kovinska žička z oblogo iz sive snovi, ki MESTNIK: pri kresnícah ob gorenju oddaja iskre ORODNIK: s kresnícama ▪ Veseli december smo zaključili s silvestrovanjem, z množina odštevanjem časa ob svečkah, ob prasketanju IMENOVALNIK: kresníce kresničk in pokanju otroškega šampanjca. RODILNIK: kresnȋc ▪ Koncert na snegu so zaključili s prižganimi DAJALNIK: kresnícam kresničkami in lepim ognjemetom. TOŽILNIK: kresníce MESTNIK: pri kresnícah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s kresnícami JAKOSTNO [kresníčka] STALNE ZVEZE IPA: [kɾɛsˈniːʧka] ednina vrtna kresnica IMENOVALNIK: kresníčka iz botanike rastlina višje rasti z navadno rožnatimi RODILNIK: kresníčke cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v šopih; DAJALNIK: kresníčki SIN.: kresnica TOŽILNIK: kresníčko ▪ Vrtna kresnica za svojo rast potrebuje vlažna tla, MESTNIK: pri kresníčki bogata s humusom. ORODNIK: s kresníčko ▪ Vrtne kresnice se odlikujejo po lepih nacepljenih dvojina listih in stožčastih socvetjih najrazličnejših odtenkov IMENOVALNIK: kresníčki rožnate, rdeče, lila in bele barve. RODILNIK: kresníčk DAJALNIK: kresníčkama IZVOR TOŽILNIK: kresníčki ↑kres MESTNIK: pri kresníčkah ORODNIK: s kresníčkama kresníčka množina kresníčke samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: kresníčke [kresníčka] RODILNIK: kresníčk POMEN DAJALNIK: kresníčkam 1. ekspresivno kresnica TOŽILNIK: kresníčke ▪ Ko zaide sonce, kresničke letajo naokrog ter MESTNIK: pri kresníčkah prižigajo in ugašajo svoje lučke. ORODNIK: s kresníčkami ▪ Zvečer, ko se vse ohlaja, je prav prijetno posedeti za TONEMSKO mizo pred hišo in opazovati kresničke. [kresníčka] 2. odsevna priprava, ki jo za boljšo vidnost v IPA: [kɾɛsnìːʧká] prometu nosijo zlasti pešci ednina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: kresníčka dobiti, prejeti kresničko | nositi, uporabljati RODILNIK: kresníčke kresničko | podariti, razdeliti kresničke DAJALNIK: kresníčki ▪ Prvošolčki so dobili rumene rutice, kresničke in TOŽILNIK: kresníčko knjižico, ki jih bo naučila, kako se pravilno vesti v MESTNIK: pri kresníčki prometu. ORODNIK: s kresnȋčko ▪ Policisti svetujejo, da ponoči, v mraku in ob dvojina slabši vidljivosti, ko je megla ali sneži, pešci nosijo IMENOVALNIK: kresníčki svetla oblačila, kresničke ali oblačila z odsevnimi RODILNIK: kresnȋčk površinami. DAJALNIK: kresníčkama 249 TOŽILNIK: kresníčki ORODNIK: s kŕtom MESTNIK: pri kresníčkah dvojina ORODNIK: s kresníčkama IMENOVALNIK: kŕta množina RODILNIK: kŕtov IMENOVALNIK: kresníčke DAJALNIK: kŕtoma RODILNIK: kresnȋčk TOŽILNIK: kŕta DAJALNIK: kresníčkam MESTNIK: pri kŕtih TOŽILNIK: kresníčke ORODNIK: s kŕtoma MESTNIK: pri kresníčkah množina ORODNIK: s kresníčkami IMENOVALNIK: kŕti RODILNIK: kŕtov IZVOR DAJALNIK: kŕtom ↑kresnica TOŽILNIK: kŕte MESTNIK: pri kŕtih kŕt ORODNIK: s kŕti kŕta samostalnik moškega spola TONEMSKO [krt] [krt] POMEN IPA: [kɾt] 1. manjši sesalec s črnim kožuhom in ednina lopatastima sprednjima nogama za kopanje, ki IMENOVALNIK: kȓt živi pod zemljo; primerjaj lat. Talpa RODILNIK: kŕta ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: kŕtu ▪ Krt skoraj nič ne vidi. TOŽILNIK: kŕta ▪ Krti redko pridejo na površje. MESTNIK: pri kŕtu tudi pri kȓtu ▪ Krti rijejo po zemlji v globini nekaj centimetrov, ORODNIK: s kŕtom njihovi hodniki pa so dolgi tudi 50 do 60 metrov. dvojina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: kŕta krt in voluhar RODILNIK: kŕtov in kȓtov ▪ Ker se rovke, krti in ježi hranijo z žuželkami, se DAJALNIK: kŕtoma lahko zastrupijo, če smo v parku ali na zelenici TOŽILNIK: kŕta uporabili insekticid za zatiranje žuželk. MESTNIK: pri kŕtih in pri kȓtih ▪ Čmrlj si ustvari gnezdo v glavnem v rovih krtov in ORODNIK: s kŕtoma voluharjev, ali pa na površju na travniku. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: kŕti ▪ Ta rastlina ima poseben vonj, ki naj bi odvračal RODILNIK: kŕtov in kȓtov bramorje, voluharje in krte in jih pregnal na sosednje DAJALNIK: kŕtom površine. TOŽILNIK: kŕte ▪ Krt je koristna žival, saj se hrani z različnimi MESTNIK: pri kŕtih in pri kȓtih ličinkami žuželk. ORODNIK: s kŕti in s kȓti 2. vohun, ki posreduje zaupne informacije o in organizaciji, v kateri deluje, drugi organizaciji, [krt] državi IPA: [kɾt] ▪ Zaradi krta v tajni službi naj bi druge države sprejele protiukrepe. (tonemska dvojnica) ▪ Eden od obiskovalcev je ušel nadzoru ali pa imajo v ednina zunanjem ministrstvu svojega krta. IMENOVALNIK: kȓt RODILNIK: kȓta I DAJALNIK: kȓtu ZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: kȓta JAKOSTNO [krt] MESTNIK: pri kȓtu ORODNIK: s kȓtom IPA: [kəɾt] ednina dvojina IMENOVALNIK: kȓta IMENOVALNIK: kŕt RODILNIK: kȓtov RODILNIK: kŕta DAJALNIK: kȓtoma DAJALNIK: kŕtu TOŽILNIK: kȓta TOŽILNIK: kŕta MESTNIK: pri kȓtih MESTNIK: pri kŕtu ORODNIK: s kȓtoma 250 množina IZVOR IMENOVALNIK: kȓti ↑krvav RODILNIK: kȓtov DAJALNIK: kȓtom kúčma kúčme samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: kȓte MESTNIK: pri kȓtih [kúčma] ORODNIK: s kȓti POMEN krzneno pokrivalo z okroglim ali prisekanim FRAZEOLOGIJA oglavjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda slep kot krt bela, siva kučma | krznena kučma | ruska kučma ki ničesar ne vidi, dojame ▪ Če se odločite za zimski obisk zasnežene Moskve, ▪ Tisti večer te preprosto nisem videla. Nisem te si na glavo poveznite toplo rusko kučmo. nalašč prezrla, nisem se te sramovala, ni me skrbelo, ▪ Krznene kučme je francoska kraljeva garda nosila kaj boš bleknil pred mojima prijateljicama, samo slepa že v drugi polovici 18. stoletja. sem bila kot krt. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ▪ Pravijo, da je ljubezen slepa. Če to drži, potem sem kučma iz KAKŠNEGA krzna slep kot krt, saj jo imam še vedno rad. ▪ Mladi gospod je v mrzlih moskovskih zimah nosil kučmo iz toplega krzna. ▪▪▪ IZVOR = cslov. krъtъ, srb. kȑt, rus. krót, češ. krt < pslov. ▪ Imel sem oblečena dva puloverja, bundo in kučmo, * krъtъ, morda sorodno z litov. krutùs ‛gibčen, a me je vseeno zeblo. živahen’ ali s kertùs iz ide. * (s)ker(H)- ‛rezati, sekati, kopati’ IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO [kúčma] Krvávec Krvávca samostalnik moškega spola IPA: [ˈkuːʧma] [kərvávəc] ednina IMENOVALNIK: kúčma IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: kúčme JAKOSTNO DAJALNIK: kúčmi [kərvávəc] TOŽILNIK: kúčmo IPA: [kəɾˈʋaːʋəʦ] MESTNIK: pri kúčmi ednina ORODNIK: s kúčmo IMENOVALNIK: Krvávec dvojina RODILNIK: Krvávca IMENOVALNIK: kúčmi DAJALNIK: Krvávcu RODILNIK: kúčem TOŽILNIK: Krvávec DAJALNIK: kúčmama MESTNIK: pri Krvávcu TOŽILNIK: kúčmi ORODNIK: s Krvávcem MESTNIK: pri kúčmah TONEMSKO ORODNIK: s kúčmama [kərvȃvəc] množina IPA: [kəɾʋáːʋʦ] IMENOVALNIK: kúčme ednina RODILNIK: kúčem IMENOVALNIK: Krvȃvec DAJALNIK: kúčmam RODILNIK: Krvȃvca TOŽILNIK: kúčme DAJALNIK: Krvȃvcu MESTNIK: pri kúčmah TOŽILNIK: Krvȃvec ORODNIK: s kúčmami MESTNIK: pri Krvȃvcu TONEMSKO [kȗčma] ORODNIK: s Krvȃvcem IPA: [kúːʧmà] FRAZEOLOGIJA ednina IMENOVALNIK: kȗčma teta s Krvavca RODILNIK: kȗčme evfemistično menstruacija DAJALNIK: kȗčmi ▪ Je teta s Krvavca prišla na pet- do sedemdnevni TOŽILNIK: kȗčmo obisk? MESTNIK: pri kȗčmi ORODNIK: s kȗčmo 251 dvojina ednina IMENOVALNIK: kȗčmi IMENOVALNIK: kúža RODILNIK: kȗčem RODILNIK: kúža DAJALNIK: kȗčmama DAJALNIK: kúžu TOŽILNIK: kȗčmi TOŽILNIK: kúža MESTNIK: pri kȗčmah MESTNIK: pri kúžu ORODNIK: s kȗčmama ORODNIK: s kúžem množina dvojina IMENOVALNIK: kȗčme IMENOVALNIK: kúža RODILNIK: kȗčem RODILNIK: kúžev DAJALNIK: kȗčmam DAJALNIK: kúžema TOŽILNIK: kȗčme TOŽILNIK: kúža MESTNIK: pri kȗčmah MESTNIK: pri kúžih ORODNIK: s kȗčmami ORODNIK: s kúžema množina FRAZEOLOGIJA IMENOVALNIK: kúži RODILNIK: kúžev mož s sivo kučmo (in belo brado) DAJALNIK: kúžem mož s sivo kučmo in belo brado TOŽILNIK: kúže mož s sivo kučmo MESTNIK: pri kúžih dedek Mraz ORODNIK: s kúži ▪ Mož s sivo kučmo in belo brado bo dolenjske malčke TONEMSKO pozdravil v nedeljo, 26. decembra, na Glavnem trgu. [kȗža] ▪ Moža s sivo kučmo je pozdravil poln trg otrok in IPA: [kúːʒà] staršev. ednina IMENOVALNIK: kȗža RODILNIK: kȗža IZVOR = star. hrv. kajk. kučma, nar. rus. kúčma, nar. češ. DAJALNIK: kȗžu kučma, nejasnega izvora, morda < pslov. * kučьma k TOŽILNIK: kȗža nar. sloven. kuča ‛šop, čop, snop’, češ. MESTNIK: pri kȗžu kučera‛koder’ ORODNIK: s kȗžem dvojina IMENOVALNIK: kȗža kúža kúža samostalnik moškega spola RODILNIK: kȗžev [kúža] DAJALNIK: kȗžema POMEN TOŽILNIK: kȗža ekspresivno pes MESTNIK: pri kȗžih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s kȗžema prijazen, simpatičen kuža | živahen kuža množina ▪ Je nadvse živahen kuža, ki zaradi radovednosti IMENOVALNIK: kȗži težko miruje. RODILNIK: kȗžev ▪ Reksa ni bilo težko vzljubiti, saj je zelo prijazen DAJALNIK: kȗžem kuža, poln energije, radoveden in igriv. TOŽILNIK: kȗže ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri kȗžih kuža laja ORODNIK: s kȗži ▪ Zelo malo je psov, ki bi brezpogojno obvladali odpoklic, da bi se torej kuža vsakič, ko ga FRAZEOLOGIJA pokličemo, takoj odzval ne glede na delovanje zunanjih dražljajev. kot (majhen) kužek/kuža/psiček ▪▪▪ kot kužek ▪ Je prisrčen kuža, ki skoraj nikoli ne laja in ima rad kot kuža vse ljudi. kot psiček kot majhen kuža IZGOVOR IN OBLIKE kot majhen kužek JAKOSTNO takó, da kdo daje vtis razposajenosti; takó, da [kúža] kdo daje vtis nebogljenosti, ponižnosti IPA: [ˈkuːʒa] 252 ▪ Ko pride v deželo tujec, ki le od daleč spominja na 3. navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, vladarja, priteče k njemu kot kužek. ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje ▪ Po koži se mi je spreletaval srh ugodja od njene ⏵ prid. beseda + sam. beseda bližine in hkratnega strahu, da me bo prepodila. Res pohleven kužek sem že kot kuža, gospodaričin kuža. ▪ Nikar ne pričakujte, da bo šlo vse gladko, saj vaš ▪ Pred nekaj časa ga je punca pustila, zato je bil ves partner ni ravno pohleven kužek. zmeden, jokal je in podobno. Potem sta spet začela ▪ Dopisniki Bele hiše, ki jih je pokojna Helen hoditi, pa se je obnašal kot majhen kužek. Thomas opredelila za poslušne kužke, so bili ▪ »Povej mi, kaj naj napišemo!« je zahtevala od užaljeni, ker je predsednik svoje mnenje o njega, ki se je kot majhen kužek zavlekel v kot in si z aktualnih dogodkih objavil na komičnem rokama prekril glavo. programu. ▪ Vedno se skregam, potem pa kot majhen kuža po tiho spet prilezem nazaj in se opravičim. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Ves čas je bil pod vplivom svojega brata, ki mu je JAKOSTNO sledil kot psiček. [ kúžək] IPA: [ˈkuːʒɛk] BESEDOTVORJE ednina manjšalnica: kužek IMENOVALNIK: kúžek RODILNIK: kúžka IZVOR DAJALNIK: kúžku iz vabnega klica za pse * kuz, glej ↑kuzla TOŽILNIK: kúžka MESTNIK: pri kúžku kúžek kúžka samostalnik moškega spola ORODNIK: s kúžkom [kúžək] dvojina P IMENOVALNIK: kúžka OMEN 1. RODILNIK: kúžkov ekspresivno pes, zlasti manjši; SIN.: navadno slabšalno cucek, DAJALNIK: kúžkoma navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene ⏵ TOŽILNIK: kúžka prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri kúžkih bel, črn kužek | ljubek, prijazen, prikupen, simpatičen kužek ORODNIK: s kúžkoma | majhen kužek | mlad, star kužek množina | ubog, zapuščen, zavržen kužek ▪ Čedalje več ljudi se zaveda problematike IMENOVALNIK: kúžki zavrženih kužkov. RODILNIK: kúžkov ▪ Na dvorišču poleg simpatičnega belega kužka DAJALNIK: kúžkom sem in tja dirjata vnuk in vnukinja. TOŽILNIK: kúžke ▪ Ker živimo v bloku, se bomo odločili za nakup MESTNIK: pri kúžkih majhnega oziroma pritlikavega kužka. ORODNIK: s kúžki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TONEMSKO imeti kužka [ | sprehajati kužka kȗžək] ▪ Tisti, ki imamo kužke, vemo, da je najlepše IPA: [kúːʒk] gledati televizijo ali brati kakšno knjigo in zraven ednina božati svojega kosmatinca. IMENOVALNIK: kȗžek ▪ Občasno grem v zavetišče in sprehajam RODILNIK: kȗžka zapuščene kužke. DAJALNIK: kȗžku ▪ Tudi kužke lahko zebe, zato je treba zanje v TOŽILNIK: kȗžka mrzlih dneh dobro poskrbeti. MESTNIK: pri kȗžku ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s kȗžkom ▪ Ko sva sedla v avto, sva zaslišala lajanje in mimo dvojina naju je pritekel rjav kužek. IMENOVALNIK: kȗžka 2. igrača, ki predstavlja psa; SIN.: psiček RODILNIK: kȗžkov ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: kȗžkoma plišast kužek TOŽILNIK: kȗžka ▪ Želim si plišastega kužka in formulo na daljinca. MESTNIK: pri kȗžkih ▪ Tina si je zaželela plišastega kužka in muco, ORODNIK: s kȗžkoma Kristjan bager s prikolico, Nina pa košarkarsko množina žogo. IMENOVALNIK: kȗžki RODILNIK: kȗžkov 253 DAJALNIK: kȗžkom kvartál kvartála samostalnik moškega spola TOŽILNIK: kȗžke [kvartál] MESTNIK: pri kȗžkih POMEN ORODNIK: s kȗžki obdobje, ki obsega četrtino leta, zlasti v F ekonomiji RAZEOLOGIJA ⏵ prid. beseda + sam. beseda kot (majhen) kužek/kuža/psiček letošnji kvartal | naslednji, prejšnji, zadnji, kot kužek zaporedni kvartal | prvi, drugi, tretji, četrti kvartal kot kuža ▪ Recesiji v tretjem letošnjem kvartalu naj bi kot psiček sledila še globlja v zadnjem. kot majhen kuža ▪ Prodaja na slovenskem trgu naj bi že v kot majhen kužek naslednjem kvartalu dosegla raven lanske prodaje in jo konec leta presegla. takó, da kdo daje vtis razposajenosti; takó, da ▪ Trend zniževanja obrestnih mer na denarnem kdo daje vtis nebogljenosti, ponižnosti trgu je postal izrazit predvsem v zadnjem kvartalu ▪ Ko pride v deželo tujec, ki le od daleč spominja na letošnjega leta. vladarja, priteče k njemu kot kužek. ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku ▪ Po koži se mi je spreletaval srh ugodja od njene izguba, rast v KATEREM kvartalu | poslovanje, bližine in hkratnega strahu, da me bo prepodila. Res prodaja v KATEREM kvartalu sem že kot kuža, gospodaričin kuža. ▪ Rast v drugem kvartalu se je glede na prvega ▪ Pred nekaj časa ga je punca pustila, zato je bil ves upočasnila. zmeden, jokal je in podobno. Potem sta spet začela ▪ Objava izgube v drugem kvartalu je povzročila hoditi, pa se je obnašal kot majhen kužek. veliko nezadovoljstvo med investitorji in ▪ »Povej mi, kaj naj napišemo!« je zahtevala od zaposlenimi. njega, ki se je kot majhen kužek zavlekel v kot in si z ▪ Podatki o poslovanju v letošnjem prvem kvartalu rokama prekril glavo. kažejo, da so lanske rezultate načrtovano presegli ▪ Vedno se skregam, potem pa kot majhen kuža po za sedem odstotkov. tiho spet prilezem nazaj in se opravičim. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Ves čas je bil pod vplivom svojega brata, ki mu je KATERI kvartal leta sledil kot psiček. ▪ Nezaposlenost se je začela večati v zadnjem kvartalu leta. kot polit cucek/kužek ▪ Večjih odpuščanj v prvem kvartalu leta ni kot polit cucek pričakovati. kot polit kužek ▪▪▪ zelo potrto, preplašeno ▪ Podatki za prvi kvartal kažejo povečanje skupne ▪ Po hrbtu so se mi zlivale debele srage potu, ko sem prodaje za 6 odstotkov. se zavédel, da sem ob vseh otroških neumnostih pravkar naredil daleč največjo. Domov sem se odplazil IZGOVOR IN OBLIKE kot polit cucek, se ulegel na kavč in se poskušal JAKOSTNO umiriti. [kvartál] ▪ Počutil sem se povsem nelagodno, ko sem kot polit IPA: [kʋaɾˈtaːl] kužek capljal za njim. ednina ▪ Člani tolpe so mu sledili kot politi kužki. IMENOVALNIK: kvartál RODILNIK: kvartála slediti komu kot kužek DAJALNIK: kvartálu ponižno, tiho hoditi, iti za kom; zvesto slediti TOŽILNIK: kvartál komu MESTNIK: pri kvartálu ▪ Profesorica je odšla po hodniku. Študent ji je sledil ORODNIK: s kvartálom kot kužek. dvojina ▪ Če se ne boste malo ustavili, vas bo vaš partner IMENOVALNIK: kvartála komaj dohajal. Ne pričakujte od njega, da vam bo RODILNIK: kvartálov sledil kot kužek, ker so sicer na obzorju prepiri. DAJALNIK: kvartáloma TOŽILNIK: kvartála MESTNIK: pri kvartálih IZVOR ↑kuža ORODNIK: s kvartáloma množina IMENOVALNIK: kvartáli 254 RODILNIK: kvartálov IMENOVALNIK: kvartálni DAJALNIK: kvartálom RODILNIK: kvartálnega TOŽILNIK: kvartále DAJALNIK: kvartálnemu MESTNIK: pri kvartálih TOŽILNIK: kvartálni ORODNIK: s kvartáli živo kvartálnega TONEMSKO MESTNIK: pri kvartálnem [kvartȃl] ORODNIK: s kvartálnim IPA: [kʋaɾtáːl] dvojina ednina IMENOVALNIK: kvartálna IMENOVALNIK: kvartȃl RODILNIK: kvartálnih RODILNIK: kvartȃla DAJALNIK: kvartálnima DAJALNIK: kvartȃlu TOŽILNIK: kvartálna TOŽILNIK: kvartȃl MESTNIK: pri kvartálnih MESTNIK: pri kvartȃlu ORODNIK: s kvartálnima ORODNIK: s kvartȃlom množina dvojina IMENOVALNIK: kvartálni IMENOVALNIK: kvartȃla RODILNIK: kvartálnih RODILNIK: kvartȃlov DAJALNIK: kvartálnim DAJALNIK: kvartȃloma TOŽILNIK: kvartálne TOŽILNIK: kvartȃla MESTNIK: pri kvartálnih MESTNIK: pri kvartȃlih ORODNIK: s kvartálnimi ORODNIK: s kvartȃloma ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: kvartȃli IMENOVALNIK: kvartálna RODILNIK: kvartȃlov RODILNIK: kvartálne DAJALNIK: kvartȃlom DAJALNIK: kvartálni TOŽILNIK: kvartȃle TOŽILNIK: kvartálno MESTNIK: pri kvartȃlih MESTNIK: pri kvartálni ORODNIK: s kvartȃli ORODNIK: s kvartálno dvojina IMENOVALNIK: kvartálni IZVOR prevzeto (prek nem. Quartal) iz lat. quartālis RODILNIK: kvartálnih ‛četrtina, četrti del’ iz quartus ‛četrti’ DAJALNIK: kvartálnima TOŽILNIK: kvartálni MESTNIK: pri kvartálnih kvartálni kvartálna kvartálno pridevnik ORODNIK: s kvartálnima [kvartálni] množina POMEN IMENOVALNIK: kvartálne ki je v zvezi s kvartalom RODILNIK: kvartálnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: kvartálnim kvartalni mesec | kvartalni rezultati | kvartalno TOŽILNIK: kvartálne poročilo MESTNIK: pri kvartálnih ▪ Zavarovalniška skupina je objavila kvartalne ORODNIK: s kvartálnimi rezultate. srednji spol ▪ Uprava je poudarila, da bo družba v prihodnje ednina pripravljala še obširnejša kvartalna poročila o IMENOVALNIK: kvartálno poslovanju. RODILNIK: kvartálnega ▪ Ugotavljanje, obračunavanje in izplačevanje DAJALNIK: kvartálnemu bonusov je potekalo mesečno, s kvartalnimi in TOŽILNIK: kvartálno letnimi poračuni. MESTNIK: pri kvartálnem ORODNIK: s kvartálnim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: kvartálni [kvartálni] RODILNIK: kvartálnih IPA: [kʋaɾˈtaːlni] DAJALNIK: kvartálnima OSNOVNIK TOŽILNIK: kvartálni moški spol MESTNIK: pri kvartálnih ednina ORODNIK: s kvartálnima 255 množina IMENOVALNIK: kvartȃlno IMENOVALNIK: kvartálna RODILNIK: kvartȃlnega RODILNIK: kvartálnih DAJALNIK: kvartȃlnemu DAJALNIK: kvartálnim TOŽILNIK: kvartȃlno TOŽILNIK: kvartálna MESTNIK: pri kvartȃlnem MESTNIK: pri kvartálnih ORODNIK: s kvartȃlnim ORODNIK: s kvartálnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: kvartȃlni [kvartȃlni] RODILNIK: kvartȃlnih IPA: [kʋaɾtáːlnì] DAJALNIK: kvartȃlnima OSNOVNIK TOŽILNIK: kvartȃlni moški spol MESTNIK: pri kvartȃlnih ednina ORODNIK: s kvartȃlnima IMENOVALNIK: kvartȃlni množina RODILNIK: kvartȃlnega IMENOVALNIK: kvartȃlna DAJALNIK: kvartȃlnemu RODILNIK: kvartȃlnih TOŽILNIK: kvartȃlni DAJALNIK: kvartȃlnim živo kvartȃlnega TOŽILNIK: kvartȃlna MESTNIK: pri kvartȃlnem MESTNIK: pri kvartȃlnih ORODNIK: s kvartȃlnim ORODNIK: s kvartȃlnimi dvojina IMENOVALNIK: kvartȃlna IZVOR RODILNIK: kvartȃlnih ↑kvartal DAJALNIK: kvartȃlnima TOŽILNIK: kvartȃlna MESTNIK: pri kvartȃlnih lán lanú in lána samostalnik moškega spola ORODNIK: s kvartȃlnima [lán] množina POMEN IMENOVALNIK: kvartȃlni 1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na RODILNIK: kvartȃlnih vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo DAJALNIK: kvartȃlnim maščob; primerjaj lat. Linum TOŽILNIK: kvartȃlne ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri kvartȃlnih gojenje, pridelava, pridelovanje lanu | sejanje lanu | ORODNIK: s kvartȃlnimi ženski spol semena lanu ednina ▪ Ker se v Evropi pridelovanje lanu in predelava stebel, vlaken in semen v izdelke domače in IMENOVALNIK: kvartȃlna industrijske proizvodnje ponovno širita, bi kazalo RODILNIK: kvartȃlne njegovo pridelovanje obuditi tudi pri nas. DAJALNIK: kvartȃlni ▪ Glavna območja sejanja lanu in tkalstva so bila TOŽILNIK: kvartȃlno Prekmurje, severna Štajerska in Bela krajina ter MESTNIK: pri kvartȃlni tudi Gorenjska. ORODNIK: s kvartȃlno dvojina ▪ Lanene mešičke na koncu stebelc lanu, v katerih se skriva seme, so zdrobili s tolkalom. IMENOVALNIK: kvartȃlni ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: kvartȃlnih cvetoč lan | oljni, predivni lan DAJALNIK: kvartȃlnima ▪ Lepota cvetočega lanu se ceni pri krajinskem TOŽILNIK: kvartȃlni urejanju. MESTNIK: pri kvartȃlnih ▪ Glede na namen uporabe razlikujemo oljni in ORODNIK: s kvartȃlnima predivni lan. množina ▪ Iz oljnega lanu stiskajo olje, ki ga za jedilne IMENOVALNIK: kvartȃlne namene prečistijo. RODILNIK: kvartȃlnih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: kvartȃlnim gojiti, pridelovati lan | posejati, sejati lan TOŽILNIK: kvartȃlne ▪ Nekoč je domala vsaka kmetija pridelovala tudi MESTNIK: pri kvartȃlnih lan, ki je predelan v predivo služil za tkanje platna ORODNIK: s kvartȃlnimi in drugih tkanin. srednji spol ▪ Lan sejejo v aprilu, cveti v lepi modri barvi, zori ednina pa v juniju. 256 ⏵ priredna zveza ▪ Kmetje so se za delo še v začetku 20. stoletja lan in konoplja pogosto oblačili preprosteje in v po starejši šegi ▪ Doma sta pridelovala lan in konopljo, za domače krojene obleke, izdelane iz doma pridelanega potrebe pa izdelovala obleko, ponjave, prte in lanu in volne. vreče. ▪ V urbarju iz leta 1800 so vpisane dajatve ▪▪▪ lanenih povesem in spredenega lanu, ki pa so ▪ Tudi letos spomladi so zasejale njivo z lanom, ki je bile že prevedene v plačilo. letošnjemu muhastemu vremenu navkljub lepo ⏵ priredna zveza obrodil. lan in bombaž, lan in svila, lan in volna 1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago ▪ Izberite koži prijetne mešanice lanu in ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku bombaža, ki imajo že naravno nekoliko obdelava, predelava lanu | predenje, preja lanu | zmečkan videz. sušenje lanu | teritev, trenje lanu ▪▪▪ ▪ Vaščani in vaščanke obiskovalcem prikažejo ▪ Tkanino barhant so izdelovali iz lanu in celoten proces predelave lanu od bilke do bombažnega votka. platna. ▪ Sušilnice so bile poleg sušenja sadja IZGOVOR IN OBLIKE namenjene za sušenje lanu in konoplje. JAKOSTNO ▪ Trenje in preja lanu sta bili skupni vaški [lán] opravili. IPA: [laːn] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina namakati, sušiti lan | obdelovati, predelovati lan IMENOVALNIK: lán | presti lan | tolči, treti lan RODILNIK: lanú in lána ▪ Ženske so v zimskem času doma predle lan, DAJALNIK: lánu tkale platno in pletle. TOŽILNIK: lán ▪ Prireditev obiskovalce popelje nazaj v MESTNIK: pri lánu preteklost, ko so terice še trle lan in je bil vaški ORODNIK: z lánom vsakdan precej drugačen od današnjega. TONEMSKO ▪ Glavno delo je bilo zaključeno, potem pa so [lȃn] lan česale in predle, iz njega počasi izdelale IPA: [láːn] nitke ter ga navijale v štrene. ednina ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: lȃn platno iz lanu RODILNIK: lanȗ in lȃna ▪ V zimskem času se zbirajo ob sredah zvečer, DAJALNIK: lȃnu pletejo razne izdelke iz ličja in tkejo domače TOŽILNIK: lán platno iz lanu. MESTNIK: pri lȃnu ▪▪▪ ORODNIK: z lȃnom ▪ Snopke so zavili v lanene rjuhe, da so ostali topli, saj se ohlajen lan ni dobro trl. STALNE ZVEZE ▪ Pri delu z lanom je najpomembnejša trlica, s pomočjo katere so lan trli. francoski lan ▪ Ob domačiji stojijo čebelnjak, kašča in sušilnica iz botanike lan z dolgim steblom in modrimi ali za lan. vijoličasto modrimi cvetovi, ki raste zlasti na 1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te suhih, odcednih tleh; primerjaj lat. Linum narbonense rastline ▪ Francoski lan je sredozemska trajnica, ki bogato ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku cveti vso prvo polovico poletja in ima pladnjaste hlače, krilo iz lanu | izdelki iz lanu | oblačila, vijoličasto modre cvetove. obleka iz lanu ▪ Prostrane gole površine večinoma poraščajo ▪ Zraven topa oblecite krilo ali hlače iz lanu ali submediteranska suha travišča, v katerih uspevajo bombaža. redke in ogrožene rastline, kot so clusijev svišč, ▪ Izdelki iz lanu so pralni in zelo trpežni, dajejo košutnik, gorski kosmatinec, francoski lan in druge. občutek, da so suhi, in hitreje oddajajo vlago kot izdelki iz drugih vlaken. navadni lan ▪ Značilna belokranjska narodna noša je bela iz botanike lan z daljšim steblom in modrikastimi obleka iz lanu. cvetovi; primerjaj lat. Linum usitatissimum ⏵ prid. beseda + sam. beseda doma pridelan lan 257 ▪ Navadni lan zraste do 1 m visoko, njegovi cvetovi pa DAJALNIK: línjema so sinje modre barve, zaradi česar cvetoče laneno TOŽILNIK: línja polje spominja na jezero. MESTNIK: pri línjih ▪ Danes v sodobni fitoterapiji uporabljamo seme ORODNIK: z línjema navadnega lanu, ki je s kemijskega vidika sestavljeno množina precej zapleteno. IMENOVALNIK: línji RODILNIK: línjev novozelandski lan DAJALNIK: línjem iz botanike lan s suličastimi listi in belimi cvetovi; TOŽILNIK: línje primerjaj lat. Linum monogynum MESTNIK: pri línjih ▪ Novozelandski lan je glede vlage zelo trpežen. ORODNIK: z línji ▪ Novozelandski lan dobro uspeva v velikih cvetličnih TONEMSKO loncih. [lȋn] IPA: [líːn] IZVOR ednina = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < IMENOVALNIK: lȋnj pslov. * lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ RODILNIK: lȋnja iz ide. * líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum DAJALNIK: lȋnju ‛lan’ TOŽILNIK: lȋnja MESTNIK: pri lȋnju línj línja ORODNIK: z lȋnjem samostalnik moškega spola dvojina [lín] IMENOVALNIK: lȋnja POMEN RODILNIK: lȋnjev 1. iz zoologije večja sladkovodna riba z majhnimi DAJALNIK: lȋnjema zlato zelenkastimi luskami, majhnimi izrastki ob TOŽILNIK: lȋnja ustnih kotičkih in plavutmi z zaokroženimi robovi; MESTNIK: pri lȋnjih primerjaj lat. Tinca tinca ORODNIK: z lȋnjema ⏵ priredna zveza množina linj in krap IMENOVALNIK: lȋnji ▪ Med avtohtone prebivalce Cerkniškega jezera RODILNIK: lȋnjev spadajo ščuke, linji, kleni, menki in raki. DAJALNIK: lȋnjem ▪ Somi, ščuke in linji so bili čislani in vabljivi za TOŽILNIK: lȋnje ribiče. MESTNIK: pri lȋnjih ▪▪▪ ORODNIK: z lȋnji ▪ Linj si išče hrano po tleh, in sicer jé ličinke žuželk, mehkužce in rake. IZVOR 1.1. ta žival kot hrana, jed = hrv., srb. lȉnj, lȋnj, rus. línь, češ. líň < pslov. ▪ Linje zložimo v pekač in jih prelijemo z oljem. * lin'ь, tako kot latv. lĩnis, litov. lýnas, stprus. lins, ▪ Paradižnikovo omako stresemo v kozico, dodamo gr. lineús ‛spolzka riba, babica’, ags. slīw, stvnem. linje, jih poškropimo z vinom ter potresemo s soljo slīo, nem. Schleie ‛linj’ iz ide. * (s)le- ‛sluzast, in poprom. lepljiv, zdrizast’ IZGOVOR IN OBLIKE lípan lípana JAKOSTNO samostalnik moškega spola [lín] [lípan] IPA: [liːn] POMEN ednina sladkovodna riba s sivkastim in rumenkastim IMENOVALNIK: línj trupom in veliko pisano hrbtno plavutjo; primerjaj lat. RODILNIK: línja Thymal us thymal us DAJALNIK: línju ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: línja mladice lipana | vzreja lipanov MESTNIK: pri línju ▪ Zavod za ribištvo je v reko vložil 20 tisoč mladic ORODNIK: z línjem lipanov. dvojina ▪ Jezero Črnava je bilo namenjeno zgolj vzreji IMENOVALNIK: línja lipanov. RODILNIK: línjev 258 ▪ Populacija lipana je celo večja, kot je bila pred MESTNIK: pri lȋpanih prihodom kormoranov. ORODNIK: z lȋpanoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Ušel mu je 50-centimetrski lipan. IMENOVALNIK: lȋpani ▪ Na obrežje so nosili kapitalne lipane, dolge tudi RODILNIK: lȋpanov do 40 centimetrov. DAJALNIK: lȋpanom ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: lȋpane lipan in postrv, lipan in sulec, lipan in šarenka MESTNIK: pri lȋpanih ▪ Ribičem je bil lov postrvi in lipanov dovoljen od ORODNIK: z lȋpani 16. maja do konca novembra. ▪ Na udaru so predvsem vode v pasu, ki ga STALNE ZVEZE naseljujejo potočna in soška postrv, lipan in sulec. ▪▪▪ arktični lipan ▪ Da bomo vedeli, na katere muhe bomo lovili lipane, iz zoologije lipan z večjim gobcem, ki živi v rekah moramo vedeti, s čim se jeseni hranijo. severne poloble; primerjaj lat. Thymal us arcticus arcticus ▪ Močnejša palica pri takem muharjenju, kot je lov na lipana ▪ Od vseh predstavnikov vrste doseže največjo , ne bo potrebna. velikost arktični lipan. ▪ Z dna reke se dvigajo postrvi in arktični lipani in IZGOVOR IN OBLIKE pobirajo mušice na gladini. JAKOSTNO [lípan] soški lipan IPA: [ˈliːpan] iz zoologije lipan s sivkastim telesom, ki živi v porečju ednina reke Soče; primerjaj lat. Thymal us aleani IMENOVALNIK: lípan ▪ S selekcijo bi začeli graditi matično jato soških RODILNIK: lípana lipanov. DAJALNIK: lípanu ▪ Ugotovili smo, da se soški lipan bistveno razlikuje od TOŽILNIK: lípana savskega, celo bolj kot soška postrv od potočne. MESTNIK: pri lípanu ORODNIK: z lípanom dvojina IZVOR = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. * lipanъ, IMENOVALNIK: lípana sorodno še nar. rus. lipenь < * lipenь, nejasnega RODILNIK: lípanov izvora, morda iz ↑lipa DAJALNIK: lípanoma TOŽILNIK: lípana MESTNIK: pri lípanih lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola ORODNIK: z lípanoma [lipicánəc] množina POMEN IMENOVALNIK: lípani konj srednje višine s krepkim telesom bele ali RODILNIK: lípanov svetlo sive barve, po izvoru iz Slovenije; SIN.: DAJALNIK: lípanom lipicanski konj TOŽILNIK: lípane ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri lípanih čreda lipicancev | izvor, poreklo lipicancev | ORODNIK: z lípani kobilarna lipicancev | nastop, predstava lipicancev | TONEMSKO [lȋpan] reja, vzreja lipicancev ▪ Zavzemajo se za skupen rejski program in IPA: [líːpàn] identifikacijo konj ter za dvig reje lipicancev na ednina najvišjo kakovostno raven. IMENOVALNIK: lȋpan ▪ Mudilo se nam je v Lipico, da ne bi zamudili RODILNIK: lȋpana slovitega paradnega nastopa lipicancev. DAJALNIK: lȋpanu ▪ Za skoraj tristoglavo čredo lipicancev je začelo TOŽILNIK: lȋpana primanjkovati pašnikov in tudi hlevskega prostora. MESTNIK: pri lȋpanu ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z lȋpanom bel lipicanec | čistokrvni, plemenit lipicanec | lep, dvojina znamenit lipicanec | slovenski lipicanec IMENOVALNIK: lȋpana ▪ Tradicionalne kobilarne in rejska združenja po RODILNIK: lȋpanov svetu redijo čistokrvne lipicance. DAJALNIK: lȋpanoma TOŽILNIK: lȋpana 259 ▪ Ukvarjajo se z rejo in s šolanjem plemenitih TOŽILNIK: lipicȃnce lipicancev, vadijo vožnje z vpregami, organizirajo MESTNIK: pri lipicȃncih različne tečaje jahanja in izlete z lipicanci za ORODNIK: z lipicȃnci turiste. ▪ V sprevodu bo tudi kočija z vpreženimi lipicanci. ⏵ IZVOR glag. + sam. beseda v tožilniku prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po podariti lipicanca | rediti, vzrejati lipicance slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma ▪ V jahališče so bili povabljeni najmlajši gledalci, ki so lahko od blizu občudovali in celo jahali lipicance. ločílo ločíla samostalnik srednjega spola [ločílo] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO iz jezikoslovja pisno znamenje za členitev besedila, [lipicánəc] besed IPA: [lipiˈʦaːnəʦ] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina odsotnost ločila | postavljanje, raba, uporaba ločila IMENOVALNIK: lipicánec ▪ Analizirajte rabo ločil v pesmi. RODILNIK: lipicánca ▪ Prevajalka je dodala, da je treba zaradi DAJALNIK: lipicáncu odsotnosti ločil besedilo pri prevajanju hkrati tudi TOŽILNIK: lipicánca že interpretirati. MESTNIK: pri lipicáncu ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z lipicáncem končno, nekončno ločilo dvojina ▪ Najpogostejše nekončno ločilo je vejica. IMENOVALNIK: lipicánca ▪ V navodilu pod besedilom manjka končno ločilo. RODILNIK: lipicáncev ▪▪▪ DAJALNIK: lipicáncema ▪ Pesmi so modernistično oblikovane: brez ločil, TOŽILNIK: lipicánca velikih začetnic, v svobodnem verzu. MESTNIK: pri lipicáncih ▪ Glavne stavke spremeni v spremne, odvisne pa v ORODNIK: z lipicáncema dobesedni navedek. Uporabi ustrezna ločila. množina IMENOVALNIK: lipicánci IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: lipicáncev JAKOSTNO DAJALNIK: lipicáncem [ločílo] TOŽILNIK: lipicánce IPA: [lɔˈʧiːlɔ] MESTNIK: pri lipicáncih ednina ORODNIK: z lipicánci IMENOVALNIK: ločílo TONEMSKO RODILNIK: ločíla [lipicȃnəc] DAJALNIK: ločílu IPA: [lipiʦáːnʦ] TOŽILNIK: ločílo ednina MESTNIK: pri ločílu IMENOVALNIK: lipicȃnec ORODNIK: z ločílom RODILNIK: lipicȃnca dvojina DAJALNIK: lipicȃncu IMENOVALNIK: ločíli TOŽILNIK: lipicȃnca RODILNIK: ločíl MESTNIK: pri lipicȃncu DAJALNIK: ločíloma ORODNIK: z lipicȃncem TOŽILNIK: ločíli dvojina MESTNIK: pri ločílih IMENOVALNIK: lipicȃnca ORODNIK: z ločíloma RODILNIK: lipicȃncev množina DAJALNIK: lipicȃncema IMENOVALNIK: ločíla TOŽILNIK: lipicȃnca RODILNIK: ločíl MESTNIK: pri lipicȃncih DAJALNIK: ločílom ORODNIK: z lipicȃncema TOŽILNIK: ločíla množina MESTNIK: pri ločílih IMENOVALNIK: lipicȃnci ORODNIK: z ločíli RODILNIK: lipicȃncev TONEMSKO DAJALNIK: lipicȃncem [ločílo] 260 IPA: [lɔʧìːl] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina jesti lososa | narezati lososa | oplakniti lososa | IMENOVALNIK: ločílo položiti lososa KAM RODILNIK: ločíla ▪ Preden pečenega lososa narežemo, ga še DAJALNIK: ločílu nekoliko ohladimo. TOŽILNIK: ločílo ▪ Jed servirajte tako, da naredite posteljico iz MESTNIK: pri ločílu pireja in nanjo položite lososa. ORODNIK: z ločílom ▪ Jedla sem lososa in solato in nič drugega. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: ločíli in ločȋli file, filet lososa | rezina lososa RODILNIK: ločȋl ▪ Za kosilo sva si spekla file lososa. DAJALNIK: ločíloma in ločȋloma ▪ Beluše in krompir naložimo na pladenj, na vrh TOŽILNIK: ločíli in ločȋli damo rezine lososa. MESTNIK: pri ločȋlih ORODNIK: z ločíloma in z ločȋloma IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: ločȋla [lósos] RODILNIK: ločȋl IPA: [ˈloːsɔs] DAJALNIK: ločȋlom ednina TOŽILNIK: ločȋla IMENOVALNIK: lósos MESTNIK: pri ločȋlih RODILNIK: lósosa ORODNIK: z ločȋli DAJALNIK: lósosu TOŽILNIK: lósosa IZVOR MESTNIK: pri lósosu ↑ločiti ORODNIK: z lósosom dvojina lósos IMENOVALNIK: lósosa lósosa samostalnik moškega spola RODILNIK: lósosov [lósos] DAJALNIK: lósosoma POMEN TOŽILNIK: lósosa 1. večja riba s sivkastim telesom s črnimi pikami, MESTNIK: pri lósosih ki navadno živi v morju in se drsti v rekah; primerjaj ORODNIK: z lósosoma lat. Salmo salar; SIN.: iz zoologije atlantski losos množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: lósosi losos plava RODILNIK: lósosov ▪ Lososi lahko plavajo iz sladkih vod v morja in DAJALNIK: lósosom nazaj. TOŽILNIK: lósose ▪ Losos se drsti v mrzlih rekah severnovzhodne MESTNIK: pri lósosih Amerike, Britanije, Islandije, Rusije, Skandinavije, ORODNIK: z lósosi Poljske, pa tudi južneje. TONEMSKO ⏵ priredna zveza [lsos] losos in postrv IPA: [lóːss] ▪ Do oktobra je odprta sezona ribolova na losose in ednina postrvi. IMENOVALNIK: lsos ▪▪▪ RODILNIK: lsosa ▪ Gojeni lososi pogosto trpijo zaradi zajedalcev in ko DAJALNIK: lsosu se pomešajo z divjimi lososi, jih okužijo. TOŽILNIK: lsosa 1.1. meso te živali kot hrana, jed; MESTNIK: pri lsosu SIN.: atlantski losos ORODNIK: z lsosom ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina dimljen, prekajen losos | mariniran, pečen losos IMENOVALNIK: lsosa ▪ Hren in sladko smetano namažemo na kruh in RODILNIK: lsosov obložimo z dimljenim lososom. DAJALNIK: lsosoma ▪ Na olju popecite prekajenega lososa in ga TOŽILNIK: lsosa zalijte z grenivkinim sokom. MESTNIK: pri lsosih ORODNIK: z lsosoma množina IMENOVALNIK: lsosi 261 RODILNIK: lsosov ▪ Govoril je vljudno, ampak to je bil samo zunanji DAJALNIK: lsosom lošč. TOŽILNIK: lsose ▪ Receptor mi je sledil s praznim pogledom, ki je MESTNIK: pri lsosih skrival radovednost pod tankim loščem uslužne ORODNIK: z lsosi odmaknjenosti. ▪ Podoben sem primitivnemu divjaku, pračloveku, s STALNE ZVEZE katerega je odpadel ves odvečen lošč civilizacije. atlantski losos IZGOVOR IN OBLIKE 1. iz zoologije večja riba s sivkastim telesom s črnimi JAKOSTNO pikami, ki navadno živi v morju in se drsti v [lóšč] rekah; IPA: [ˈloːʃʧ] primerjaj lat. Salmo salar; SIN.: losos ▪ Odrasli atlantski losos živi v morju vse do spolne ednina zrelosti. IMENOVALNIK: lóšč ▪ Nekatere samice atlantskega lososa po drstenju RODILNIK: lóšča znova odpotujejo po reki navzdol v morje, kjer si DAJALNIK: lóšču opomorejo in živijo naprej. TOŽILNIK: lóšč MESTNIK: pri lóšču 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SIN.: losos ORODNIK: z lóščem ▪ Jed je pripravljena iz filejev svežega atlantskega dvojina lososa. IMENOVALNIK: lóšča RODILNIK: lóščev pacifiški losos DAJALNIK: lóščema iz zoologije losos s telesom rdečkaste barve, ki živi v TOŽILNIK: lóšča severnem Tihem oceanu in se drsti v rekah; MESTNIK: pri lóščih primerjaj lat. Oncorhynchus ORODNIK: z lóščema ▪ Za razliko od pacifiškega lososa se atlantski lahko množina drsti večkrat. IMENOVALNIK: lóšči ▪ So tudi populacije pacifiških lososov, ki se ne selijo RODILNIK: lóščev in preživijo vse življenje v jezerih. DAJALNIK: lóščem TOŽILNIK: lóšče IZVOR MESTNIK: pri lóščih prevzeto iz češ. losos, tako kot rus. losósь, ukr. ORODNIK: z lóšči lósosь < pslov. * lososь, sorodno z litov. lašišà, latv. TONEMSKO lasis, nem. Lachs, stnord. lax, toh. B laks ‛riba’ iz [lšč] ide. * lak'- ‛pika, pikast’ po pikčasti koži IPA: [lóːʃʧ] ednina lóšč lóšča IMENOVALNIK: lšč samostalnik moškega spola RODILNIK: lšča [lóšč] DAJALNIK: lšču POMEN TOŽILNIK: lšč 1. steklu podobna snov, s katero se prevleče MESTNIK: pri lšču površina, zlasti za zaščito, videz leska ORODNIK: z lščem ▪ Streha je bila pokrita z zlatom, srebrom in pisanim dvojina loščem. IMENOVALNIK: lšča ▪ Lošč se navadno nanaša po žganju surovih glinastih RODILNIK: lščev posod: pološčena posoda se potem ponovno žge pri DAJALNIK: lščema višji temperaturi, da se lošč strdi. TOŽILNIK: lšča 1.1. taka snov, s katero se za zaščito prevleče MESTNIK: pri lščih kovinska posoda ORODNIK: z lščema ▪ Litoželezni lonci so prevlečeni z loščem različnih množina barv, tako da so ne samo lepi, ampak tudi odporni IMENOVALNIK: lšči proti rji in kislinam. RODILNIK: lščev ▪ Kovinski izdelki so okrašeni z več premazi lošča, DAJALNIK: lščem ki daje trdo, izjemno trpežno prevleko. TOŽILNIK: lšče 2. ekspresivno kar prikazuje kaj tako, da bi bilo videti MESTNIK: pri lščih sprejemljivejše, kot je v resnici ORODNIK: z lšči 262 IZVOR MESTNIK: pri magnézijih ↑loščiti ORODNIK: z magnéziji TONEMSKO magnézij magnézija [magnzi] samostalnik moškega spola [magnézi] IPA: [magnèːzí] ednina POMEN IMENOVALNIK: magnzij mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski RODILNIK: magnzija element [Mg] DAJALNIK: magnziju ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: magnzij dodatek magnezija | količina, koncentracija, MESTNIK: pri magnziju pomanjkanje, vsebnost magnezija | vnos magnezija ORODNIK: z magnzijem ▪ Ni še dokazov, da dodatki magnezija zmanjšujejo dvojina tveganje za nastanek osteoporoze. IMENOVALNIK: magnzija ▪ Vzrok za slabo počutje je lahko tudi pomanjkanje RODILNIK: magnzijev tudi magnzijev magnezija. ⏵ DAJALNIK: magnzijema števnik + količinski sam. + sam. beseda v TOŽILNIK: magnzija rodilniku n MESTNIK: pri magnzijih tudi pri magnzijih mg, miligramov magnezija ORODNIK: z magnzijema ▪ V telesu odraslega človeka je približno 30 mg magnezija množina . ▪ Na črpališču v Vrhniki voda vsebuje IMENOVALNIK: magnziji 55 miligramov magnezija na liter. RODILNIK: magnzijev tudi magnzijev ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: magnzijem vsebovati magnezij TOŽILNIK: magnzije ▪ Poleg zdravila redno jemljem tudi tablete, ki MESTNIK: pri magnzijih tudi pri magnzijih vsebujejo kalcij, magnezij in vitamin D. ORODNIK: z magnziji tudi z magnziji ⏵ priredna zveza magnezij in aluminij, magnezij in kalcij, magnezij IZVOR in kalij, magnezij in železo prevzeto (prek nem. Magnesium) iz novolat. ▪ Ohišje iz zlitine magnezija in aluminija je iz enega magnesium, po tesalski pokrajini, gr. Magnēsía, kosa, zato je bolj trdno. bogati z rudninami ▪ Če hočemo trdo vodo zmehčati, moramo iz nje odstraniti raztopljeni kalcij ali magnezij. magnézijev magnézijeva magnézijevo pridevnik I [magnézije magnézijeva magnézijevo] ZGOVOR IN OBLIKE P JAKOSTNO OMEN [magnézi] 1. ki je v zvezi z magnezijem IPA: [magˈneːzi] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina magnezijev ion | magnezijev karbonat, silikat, IMENOVALNIK: magnézij sulfat | magnezijev klorid, oksid | magnezijev prah | RODILNIK: magnézija magnezijeva sol, spojina, zlitina ▪ Trdoto vode povzročajo kalcijevi in magnezijevi DAJALNIK: magnéziju ioni. TOŽILNIK: magnézij ▪ K zmanjšanju teže pripomore uporaba lažjih MESTNIK: pri magnéziju materialov iz magnezijeve zlitine. ORODNIK: z magnézijem dvojina ▪ Magnezij gori z intenzivnim belim plamenom in tvori magnezijev oksid (MgO). IMENOVALNIK: magnézija ⏵ priredna zveza RODILNIK: magnézijev magnezijev in aluminijev, magnezijev in kalcijev DAJALNIK: magnézijema ▪ Zaradi tehnološkega razvoja postajajo TOŽILNIK: magnézija aluminijeve in magnezijeve zlitine čedalje cenejše MESTNIK: pri magnézijih in zato primerne tudi za izdelke v nižjih cenovnih ORODNIK: z magnézijema razredih. množina ▪ Zelo trda voda vsebuje tudi do 30 miligramov IMENOVALNIK: magnéziji kalcijevih in magnezijevih ionov na liter vode. RODILNIK: magnézijev DAJALNIK: magnézijem 1.1. ki je iz magnezija, vsebuje magnezij TOŽILNIK: magnézije 263 ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri magnézijevih magnezijev trak | magnezijeva tableta | ORODNIK: z magnézijevimi magnezijevo ohišje srednji spol ▪ Če v raztopino klorovodikove kisline damo ednina košček magnezijevega traku, opazimo IMENOVALNIK: magnézijevo mehurčke vodika. RODILNIK: magnézijevega ▪ Magnezij najdemo predvsem v zeleni DAJALNIK: magnézijevemu zelenjavi, lahko pa ga zaužijemo tudi v obliki TOŽILNIK: magnézijevo magnezijevih tablet ali mineralne vode. MESTNIK: pri magnézijevem ORODNIK: z magnézijevim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: magnézijevi [magnézije magnézijeva magnézijevo] RODILNIK: magnézijevih IPA: [maˈgneːzijɛ maˈgneːzijɛʋa maˈgneːzijɛʋɔ] DAJALNIK: magnézijevima OSNOVNIK TOŽILNIK: magnézijevi moški spol MESTNIK: pri magnézijevih ednina ORODNIK: z magnézijevima IMENOVALNIK: magnézijev množina RODILNIK: magnézijevega IMENOVALNIK: magnézijeva DAJALNIK: magnézijevemu RODILNIK: magnézijevih TOŽILNIK: magnézijev DAJALNIK: magnézijevim živo magnézijevega TOŽILNIK: magnézijeva MESTNIK: pri magnézijevem MESTNIK: pri magnézijevih ORODNIK: z magnézijevim ORODNIK: z magnézijevimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: magnézijeva [magnzije magnzijeva magnzijevo] RODILNIK: magnézijevih IPA: [magnèːzíjɛ magnèːzíjɛʋa magnèːzíjɛʋɔ] DAJALNIK: magnézijevima OSNOVNIK TOŽILNIK: magnézijeva moški spol MESTNIK: pri magnézijevih ednina ORODNIK: z magnézijevima IMENOVALNIK: magnzijev množina RODILNIK: magnzijevega IMENOVALNIK: magnézijevi DAJALNIK: magnzijevemu RODILNIK: magnézijevih TOŽILNIK: magnzijev DAJALNIK: magnézijevim živo magnzijevega TOŽILNIK: magnézijeve MESTNIK: pri magnzijevem MESTNIK: pri magnézijevih ORODNIK: z magnzijevim ORODNIK: z magnézijevimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: magnzijeva ednina RODILNIK: magnzijevih IMENOVALNIK: magnézijeva DAJALNIK: magnzijevima RODILNIK: magnézijeve TOŽILNIK: magnzijeva DAJALNIK: magnézijevi MESTNIK: pri magnzijevih TOŽILNIK: magnézijevo ORODNIK: z magnzijevima MESTNIK: pri magnézijevi množina ORODNIK: z magnézijevo IMENOVALNIK: magnzijevi dvojina RODILNIK: magnzijevih IMENOVALNIK: magnézijevi DAJALNIK: magnzijevim RODILNIK: magnézijevih TOŽILNIK: magnzijeve DAJALNIK: magnézijevima MESTNIK: pri magnzijevih TOŽILNIK: magnézijevi ORODNIK: z magnzijevimi MESTNIK: pri magnézijevih ženski spol ORODNIK: z magnézijevima ednina množina IMENOVALNIK: magnzijeva IMENOVALNIK: magnézijeve RODILNIK: magnzijeve RODILNIK: magnézijevih DAJALNIK: magnzijevi DAJALNIK: magnézijevim TOŽILNIK: magnzijevo TOŽILNIK: magnézijeve MESTNIK: pri magnzijevi 264 ORODNIK: z magnzijevo ▪ Nepričakovano visoka 1,3-odstotna inflacija bo dvojina po napovedih uglednih makroekonomistov v IMENOVALNIK: magnzijevi prihodnjih tednih in mesecih vplivala na ponovno RODILNIK: magnzijevih rast cen. DAJALNIK: magnzijevima ▪ Vladni makroekonomisti še vedno vztrajajo, da TOŽILNIK: magnzijevi bo letošnja končna rast BDP okrog triodstotna. MESTNIK: pri magnzijevih ▪▪▪ ORODNIK: z magnzijevima ▪ Vlada po mnenju opozicije ne upošteva slabih množina napovedi makroekonomistov in bati se je, da bo še IMENOVALNIK: magnzijeve letos potreben tretji rebalans. RODILNIK: magnzijevih DAJALNIK: magnzijevim IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: magnzijeve JAKOSTNO MESTNIK: pri magnzijevih [mákroekonomíst] ORODNIK: z magnzijevimi IPA: [ˈmaːkɾɔɛkɔnɔˈmiːst] srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: mákroekonomíst IMENOVALNIK: magnzijevo RODILNIK: mákroekonomísta RODILNIK: magnzijevega DAJALNIK: mákroekonomístu DAJALNIK: magnzijevemu TOŽILNIK: mákroekonomísta TOŽILNIK: magnzijevo MESTNIK: pri mákroekonomístu MESTNIK: pri magnzijevem ORODNIK: z mákroekonomístom ORODNIK: z magnzijevim dvojina dvojina IMENOVALNIK: mákroekonomísta IMENOVALNIK: magnzijevi RODILNIK: mákroekonomístov RODILNIK: magnzijevih DAJALNIK: mákroekonomístoma DAJALNIK: magnzijevima TOŽILNIK: mákroekonomísta TOŽILNIK: magnzijevi MESTNIK: pri mákroekonomístih MESTNIK: pri magnzijevih ORODNIK: z mákroekonomístoma ORODNIK: z magnzijevima množina množina IMENOVALNIK: mákroekonomísti IMENOVALNIK: magnzijeva RODILNIK: mákroekonomístov RODILNIK: magnzijevih DAJALNIK: mákroekonomístom DAJALNIK: magnzijevim TOŽILNIK: mákroekonomíste TOŽILNIK: magnzijeva MESTNIK: pri mákroekonomístih MESTNIK: pri magnzijevih ORODNIK: z mákroekonomísti ORODNIK: z magnzijevimi TONEMSKO [mȃkroekonomȋst] IZVOR IPA: [máːkɾɛkɔnɔmíːst] ↑magnezij ednina IMENOVALNIK: mȃkroekonomȋst mákroekonomíst mákroekonomísta RODILNIK: mȃkroekonomȋsta samostalnik DAJALNIK: mȃkroekonomȋstu moškega spola [mákroekonomíst] TOŽILNIK: mȃkroekonomȋsta P MESTNIK: pri mȃkroekonomȋstu OMEN strokovnjak za makroekonomijo ORODNIK: z mȃkroekonomȋstom ⏵ dvojina sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: mȃkroekonomȋsta makroekonomisti ocenjujejo, napovedujejo RODILNIK: mȃkroekonomȋstov ▪ Inflacija se zna januarja na medletni ravni DAJALNIK: mȃkroekonomȋstoma približati sedmim odstotkom, napovedujejo TOŽILNIK: mȃkroekonomȋsta nekateri makroekonomisti. ▪ Makroekonomisti v svojih analizah ugotavljajo, MESTNIK: pri mȃkroekonomȋstih da politika subvencioniranja gospodarskih družb v ORODNIK: z mȃkroekonomȋstoma preteklih letih ni imela dovolj velikega učinka. množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: mȃkroekonomȋsti ugleden, vodilen makroekonomist | vladni RODILNIK: mȃkroekonomȋstov makroekonomist DAJALNIK: mȃkroekonomȋstom TOŽILNIK: mȃkroekonomȋste 265 MESTNIK: pri mȃkroekonomȋstih DAJALNIK: mȃkroekonomȋstkama ORODNIK: z mȃkroekonomȋsti TOŽILNIK: mȃkroekonomȋstki MESTNIK: pri mȃkroekonomȋstkah BESEDOTVORJE ORODNIK: z mȃkroekonomȋstkama ženski spol: makroekonomistka množina IMENOVALNIK: mȃkroekonomȋstke IZVOR RODILNIK: mȃkroekonomȋstk prevzeto iz angl. macro-economist, glej DAJALNIK: mȃkroekonomȋstkam ↑makroekonomija TOŽILNIK: mȃkroekonomȋstke MESTNIK: pri mȃkroekonomȋstkah mákroekonomístka ORODNIK: z mȃkroekonomȋstkami mákroekonomístke samostalnik ženskega spola [mákroekonomístka] IZVOR P ↑makroekonomist OMEN strokovnjakinja za makroekonomijo ▪ »Evroobmočje je postalo zatočišče za investitorje, ki maréla maréle samostalnik ženskega spola se bojijo recesije v ZDA,« ocenjuje [maréla] makroekonomistka. P OMEN 1. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim IZGOVOR IN OBLIKE platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; JAKOSTNO [mákroekonomístka] SIN.: dežnik ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [ˈmaːkɾɔɛkɔnɔˈmiːstka] ▪ Gospa in gospod s pisano marelo sta mi natresla ednina nekaj drobiža. IMENOVALNIK: mákroekonomístka ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: mákroekonomístke ▪ »Uživam v snegu,« pojasni. »Tudi dež me ne DAJALNIK: mákroekonomístki moti. Zelo redko nosim marelo.« TOŽILNIK: mákroekonomístko 2. neformalno užitna goba z večjim klobukom z MESTNIK: pri mákroekonomístki rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; ORODNIK: z mákroekonomístko dvojina primerjaj lat. Macrolepiota procera; SIN.: dežnik, dežnikarica, iz biologije orjaški dežnik IMENOVALNIK: mákroekonomístki ⏵ RODILNIK: mákroekonomístk glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: mákroekonomístkama ▪ Sicer poznam kar nekaj vrst gob, nabiram pa v glavnem marele, jurčke, lisice in kostanjevke. TOŽILNIK: mákroekonomístki ▪▪▪ MESTNIK: pri mákroekonomístkah ▪ Mala dežnikarica ima klobuk povešen ter ima ORODNIK: z mákroekonomístkama množina modrikasto barvo in je neužitna, mlada marela pa ima klobuk spodaj zaprt. IMENOVALNIK: mákroekonomístke ▪ Med nabiranjem gob so zeleno mušnico usodno RODILNIK: mákroekonomístk zamenjale za marelo. DAJALNIK: mákroekonomístkam TOŽILNIK: mákroekonomístke 2.1. neformalno ta goba kot hrana, jed MESTNIK: pri mákroekonomístkah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z mákroekonomístkami ocvrte marele TONEMSKO ▪ Ko sta se vrnila iz gozda, je kmalu začelo [mȃkroekonomȋstka] dišati po ocvrtih marelah, gobah z jajčkom in IPA: [máːkɾɛkɔnɔmíːstkà] podobno. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: mȃkroekonomȋstka ▪ Sezona gob je v polnem teku, zato smo vam RODILNIK: mȃkroekonomȋstke pripravili recept za marele v okusni omaki. DAJALNIK: mȃkroekonomȋstki 3. neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, TOŽILNIK: mȃkroekonomȋstko vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po MESTNIK: pri mȃkroekonomȋstki večji usklajenosti, učinkovitosti; SIN.: dežnik ORODNIK: z mȃkroekonomȋstko ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina ▪ Izdelali smo scenarij v obliki treh krovnih IMENOVALNIK: mȃkroekonomȋstki projektov, tako imenovane tehnološke, turistične RODILNIK: mȃkroekonomȋstk in zdravstvene marele, ki bodo z medsebojnim 266 sinergističnim delovanjem zagotovile gospodarsko IZVOR rast in večanje zaposlovanja v Sloveniji. prevzeto (prek bav. nem. Ombrell) iz it. ombrello ▪▪▪ ‛dežnik, sončnik’, prvotno le ‛sončnik’, iz ombra ▪ Skupina bo delovala pod marelo konzorcija World ‛senca’ Wide Web. I martínovo ZGOVOR IN OBLIKE martínovega samostalnik srednjega spola JAKOSTNO [martínovo] [maréla] POMEN IPA: [maˈɾeːla] praznik ob godu svetega Martina 11. novembra, ednina ko se po legendi mošt spremeni v novo vino IMENOVALNIK: maréla ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: maréle lansko, letošnje martinovo DAJALNIK: maréli ▪ Za letošnje martinovo imam lepe občutke, saj TOŽILNIK: marélo pričakujemo zelo dober letnik vina. MESTNIK: pri maréli ▪ Za lansko martinovo je lahko v njihovi zidanici ORODNIK: z marélo vsak poskusil več vrst mladih vin. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: maréli čas martinovega | praznovanje martinovega RODILNIK: marél ▪ Mlado vino novega letnika bodo v času DAJALNIK: marélama martinovega že ponudili trgu. TOŽILNIK: maréli ▪ Praznovanju martinovega bodo namenili dva dni. MESTNIK: pri marélah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z marélama praznovati martinovo množina ▪ Ponavadi praznujemo martinovo skupaj s sosedi. IMENOVALNIK: maréle ▪▪▪ RODILNIK: marél ▪ Bliža se martinovo, ko se mošt spremeni v vino. DAJALNIK: marélam ▪ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je TOŽILNIK: maréle dan pred martinovim novinarsko konferenco posvetilo MESTNIK: pri marélah problematiki vinogradništva in vinarstva. ORODNIK: z marélami TONEMSKO IZGOVOR IN OBLIKE [marla] JAKOSTNO IPA: [maɾéːlà] [martínovo] ednina IPA: [maɾˈtiːnɔʋɔ] IMENOVALNIK: marla ednina RODILNIK: marle IMENOVALNIK: martínovo DAJALNIK: marli RODILNIK: martínovega TOŽILNIK: marlo DAJALNIK: martínovemu MESTNIK: pri marli TOŽILNIK: martínovo ORODNIK: z marlo MESTNIK: pri martínovem dvojina ORODNIK: z martínovim IMENOVALNIK: marli dvojina RODILNIK: marl IMENOVALNIK: martínovi DAJALNIK: marlama RODILNIK: martínovih TOŽILNIK: marli DAJALNIK: martínovima MESTNIK: pri marlah TOŽILNIK: martínovi ORODNIK: z marlama MESTNIK: pri martínovih množina ORODNIK: z martínovima IMENOVALNIK: marle množina RODILNIK: marl IMENOVALNIK: martínova DAJALNIK: marlam RODILNIK: martínovih TOŽILNIK: marle DAJALNIK: martínovim MESTNIK: pri marlah TOŽILNIK: martínova ORODNIK: z marlami MESTNIK: pri martínovih ORODNIK: z martínovimi TONEMSKO [martínovo] 267 IPA: [maɾtìːnʋɔ] ▪ Rezine mečarice premažemo z oljem in OSNOVNIK: spečemo na žaru ali v ponvi z rebrastim dnom. srednji spol ▪ Fileje mečarice pomokamo in ocvremo v ednina vročem olivnem olju. IMENOVALNIK: martínovo ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: martínovega dimljena mečarica DAJALNIK: martínovemu ▪ Na kovinska nabodala nanizamo kocke TOŽILNIK: martínovo marinirane mečarice, paprike, koščke limone in MESTNIK: pri martínovem lovorove liste. ORODNIK: z martínovim dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: martínovi JAKOSTNO RODILNIK: martínovih [mêčarica] DAJALNIK: martínovima IPA: [ˈmɛːʧaɾiʦa] TOŽILNIK: martínovi ednina MESTNIK: pri martínovih IMENOVALNIK: mêčarica ORODNIK: z martínovima RODILNIK: mêčarice množina DAJALNIK: mêčarici IMENOVALNIK: martínova TOŽILNIK: mêčarico RODILNIK: martínovih MESTNIK: pri mêčarici DAJALNIK: martínovim ORODNIK: z mêčarico TOŽILNIK: martínova dvojina MESTNIK: pri martínovih IMENOVALNIK: mêčarici ORODNIK: z martínovimi RODILNIK: mêčaric DAJALNIK: mêčaricama IZVOR TOŽILNIK: mêčarici po svetem Martinu Tourskem (316–397), ki goduje MESTNIK: pri mêčaricah 11. novembra ORODNIK: z mêčaricama množina mêčarica mêčarice IMENOVALNIK: mêčarice samostalnik ženskega spola RODILNIK: mêčaric [mêčarica] DAJALNIK: mêčaricam POMEN TOŽILNIK: mêčarice 1. velika plenilska morska riba s podaljšano MESTNIK: pri mêčaricah zgornjo čeljustjo v obliki meča; primerjaj lat. Xiphias ORODNIK: z mêčaricami gladius TONEMSKO ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku [mȇčarica] uloviti mečarico IPA: [mːʧàɾiʦa] ▪ Ribič je v Piranskem zalivu ulovil manjšo ednina mečarico. IMENOVALNIK: mȇčarica ⏵ priredna zveza RODILNIK: mȇčarice mečarica in tuna DAJALNIK: mȇčarici ▪ Umetna vaba s plastično glavo ni podobna TOŽILNIK: mȇčarico nobeni živi vabi, je pa zelo privlačna za velike MESTNIK: pri mȇčarici mečarice in tune. ORODNIK: z mȇčarico ▪▪▪ dvojina ▪ Odrasle mečarice so samotarke in plavajo v jatah IMENOVALNIK: mȇčarici samo v času drsti. RODILNIK: mȇčaric ▪ Mečarice pogosto skačejo iz vode, vendar ne zaradi DAJALNIK: mȇčaricama hrane, ampak iz čistega veselja do skakanja. TOŽILNIK: mȇčarici 1.1. meso te živali kot hrana, jed MESTNIK: pri mȇčaricah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z mȇčaricama meso, zrezek mečarice množina ▪ Na jedilnikih mavricijskih restavracij je meso IMENOVALNIK: mȇčarice mečaric nekaj tako običajnega kot drugje RODILNIK: mȇčaric govedina. DAJALNIK: mȇčaricam TOŽILNIK: mȇčarice 268 MESTNIK: pri mȇčaricah RODILNIK: mèdvrstníških ORODNIK: z mȇčaricami DAJALNIK: mèdvrstníškima TOŽILNIK: mèdvrstníški IZVOR MESTNIK: pri mèdvrstníških ↑meč ORODNIK: z mèdvrstníškima množina mèdvrstníški IMENOVALNIK: mèdvrstníške mèdvrstníška mèdvrstníško pridevnik RODILNIK: mèdvrstníških [mèdvərstníški] DAJALNIK: mèdvrstníškim POMEN TOŽILNIK: mèdvrstníške ki obstaja, poteka med vrstniki MESTNIK: pri mèdvrstníških ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z mèdvrstníškimi medvrstniški odnos | medvrstniško nasilje srednji spol ▪ Medvrstniško posredovanje naj bo ena od oblik ednina reševanja konfliktov. IMENOVALNIK: mèdvrstníško ▪ Pomoč potrebujeta tako žrtev kot krivec RODILNIK: mèdvrstníškega medvrstniškega nasilja. DAJALNIK: mèdvrstníškemu ▪ Medvrstniška pomoč lahko zelo veliko odtehta, če TOŽILNIK: mèdvrstníško se otrok znajde v učnih težavah. MESTNIK: pri mèdvrstníškem ORODNIK: z mèdvrstníškim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: mèdvrstníški [mèdvərstníški] RODILNIK: mèdvrstníških IPA: [ˈmɛdʋəɾstˈniːʃki] DAJALNIK: mèdvrstníškima OSNOVNIK TOŽILNIK: mèdvrstníški moški spol MESTNIK: pri mèdvrstníških ednina ORODNIK: z mèdvrstníškima IMENOVALNIK: mèdvrstníški množina RODILNIK: mèdvrstníškega IMENOVALNIK: mèdvrstníška DAJALNIK: mèdvrstníškemu RODILNIK: mèdvrstníških TOŽILNIK: mèdvrstníški DAJALNIK: mèdvrstníškim živo mèdvrstníškega TOŽILNIK: mèdvrstníška MESTNIK: pri mèdvrstníškem MESTNIK: pri mèdvrstníških ORODNIK: z mèdvrstníškim ORODNIK: z mèdvrstníškimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: mèdvrstníška [mȅdvərstnȋški] RODILNIK: mèdvrstníških IPA: [mdʋɾstníːʃkì] DAJALNIK: mèdvrstníškima OSNOVNIK TOŽILNIK: mèdvrstníška moški spol MESTNIK: pri mèdvrstníških ednina ORODNIK: z mèdvrstníškima IMENOVALNIK: mȅdvrstnȋški množina RODILNIK: mȅdvrstnȋškega IMENOVALNIK: mèdvrstníški DAJALNIK: mȅdvrstnȋškemu RODILNIK: mèdvrstníških TOŽILNIK: mȅdvrstnȋški DAJALNIK: mèdvrstníškim živo mȅdvrstnȋškega TOŽILNIK: mèdvrstníške MESTNIK: pri mȅdvrstnȋškem MESTNIK: pri mèdvrstníških ORODNIK: z mȅdvrstnȋškim ORODNIK: z mèdvrstníškimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: mȅdvrstnȋška ednina RODILNIK: mȅdvrstnȋških IMENOVALNIK: mèdvrstníška DAJALNIK: mȅdvrstnȋškima RODILNIK: mèdvrstníške TOŽILNIK: mȅdvrstnȋška DAJALNIK: mèdvrstníški MESTNIK: pri mȅdvrstnȋških TOŽILNIK: mèdvrstníško ORODNIK: z mȅdvrstnȋškima MESTNIK: pri mèdvrstníški množina ORODNIK: z mèdvrstníško IMENOVALNIK: mȅdvrstnȋški dvojina RODILNIK: mȅdvrstnȋških IMENOVALNIK: mèdvrstníški DAJALNIK: mȅdvrstnȋškim 269 TOŽILNIK: mȅdvrstnȋške rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. MESTNIK: pri mȅdvrstnȋških Cucumis melo ORODNIK: z mȅdvrstnȋškimi ▪ Ko bodo melone oblikovale plodove, jih moramo ženski spol podložiti s slamo ali senom, da ne bodo pričeli gniti. ednina ▪ Mnogi menijo, da melone za rast potrebujejo veliko IMENOVALNIK: mȅdvrstnȋška vode, vendar ni tako. RODILNIK: mȅdvrstnȋške DAJALNIK: mȅdvrstnȋški 1.1. plod te rastline kot hrana, jed ⏵ TOŽILNIK: mȅdvrstnȋško prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri mȅdvrstnȋški narezana melona | ohlajena melona | sladka, ORODNIK: z mȅdvrstnȋško sočna melona | sveža, zrela melona dvojina ▪ Zrela melona mora imeti čvrsto lupino in IMENOVALNIK: mȅdvrstnȋški mehak pecelj, ki hitro odpade. ▪ RODILNIK: mȅdvrstnȋških Drobno narezano melono zmešajte z jogurtom. DAJALNIK: mȅdvrstnȋškima ▪ Sortam manj sladkih melon prija več dodatkov TOŽILNIK: mȅdvrstnȋški in jih pripravimo tudi v sadnih solatah. MESTNIK: pri mȅdvrstnȋških ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z mȅdvrstnȋškima množina kos, košček, rezina melone | meso melone | polovica melone IMENOVALNIK: mȅdvrstnȋške ▪ Vsak kos melone najprej ovijemo s pršutom, RODILNIK: mȅdvrstnȋških nato še z mocarelo in povežemo z drobnjakom. DAJALNIK: mȅdvrstnȋškim ▪ Kozarce okrasimo z rezino melone. TOŽILNIK: mȅdvrstnȋške ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri mȅdvrstnȋških jesti melono | narezati, prerezati melono | olupiti ORODNIK: z mȅdvrstnȋškimi srednji spol melono | razpoloviti melono ednina ▪ Melono razpolovimo, očistimo, olupimo in IMENOVALNIK: mȅdvrstnȋško narežemo na tanke rezine. ▪ Narežite melono na trakove, potopite jo za RODILNIK: mȅdvrstnȋškega nekaj trenutkov v mrzlo vodo in potem osušite. DAJALNIK: mȅdvrstnȋškemu ▪▪▪ TOŽILNIK: mȅdvrstnȋško ▪ Lubenice in melone vsebujejo več kot MESTNIK: pri mȅdvrstnȋškem 90 odstotkov vode. ORODNIK: z mȅdvrstnȋškim dvojina 2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje ▪ IMENOVALNIK: mȅdvrstnȋški V mislih si predstavljam njene melone. Ženske prsi so res nekaj erotičnega. RODILNIK: mȅdvrstnȋških DAJALNIK: mȅdvrstnȋškima 3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim TOŽILNIK: mȅdvrstnȋški oglavjem in trdimi krajci; SIN.: polcilinder MESTNIK: pri mȅdvrstnȋških ▪ Pokrivalo je pomembno. Nekatere druščine so ORODNIK: z mȅdvrstnȋškima naklonjene melonam, druge cilindrom. množina IMENOVALNIK: mȅdvrstnȋška IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: mȅdvrstnȋških JAKOSTNO DAJALNIK: mȅdvrstnȋškim [melóna] TOŽILNIK: mȅdvrstnȋška IPA: [mɛˈloːna] MESTNIK: pri mȅdvrstnȋških ednina ORODNIK: z mȅdvrstnȋškimi IMENOVALNIK: melóna RODILNIK: melóne DAJALNIK: melóni IZVOR iz med vrstniki TOŽILNIK: melóno MESTNIK: pri melóni ORODNIK: z melóno melóna melóne samostalnik ženskega spola dvojina [melóna] IMENOVALNIK: melóni POMEN RODILNIK: melón 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in DAJALNIK: melónama večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, TOŽILNIK: melóni MESTNIK: pri melónah 270 ORODNIK: z melónama ▪ Kantalupske melone nosijo ime po italijanskem množina mestecu Cantalupo v bližini Rima. IMENOVALNIK: melóne RODILNIK: melón medena melona DAJALNIK: melónam podolgovat plod melone z gladko rumeno lupino TOŽILNIK: melóne in zelenkastim mesom MESTNIK: pri melónah ▪ Ko je medena melona enkrat obrana, ne zori več. ORODNIK: z melónami ▪ Pripravite ledeno juho iz medene melone, ki jo TONEMSKO razpolovite, izdolbete meso in ga v kuhinjskem [melna] mešalniku zmiksate z dvema jedilnima žlicama sveže IPA: [mɛlóːnà] nastrgane ingverjeve korenike. ednina IMENOVALNIK: melna FRAZEOLOGIJA RODILNIK: melne DAJALNIK: melni velik kot melona TOŽILNIK: melno zelo velik, okrogel, poln MESTNIK: pri melni ▪ Ko sem se zbudil naslednji dan, sem se počutil ORODNIK: z melno presenetljivo dobro glede na to, da sem spal oblečen, dvojina mehur pa sem imel tako poln, da je bil velik kot IMENOVALNIK: melni melona. RODILNIK: meln ▪ Visok je bil meter petindevetdeset in povsod DAJALNIK: melnama zavaljen. Imel je pesti, velike kot melone. TOŽILNIK: melni MESTNIK: pri melnah IZVOR ORODNIK: z melnama prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano množina iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mlon IMENOVALNIK: melne ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej RODILNIK: meln *‛jabolčna buča’ DAJALNIK: melnam TOŽILNIK: melne MESTNIK: pri melnah meritokracíja meritokracíje samostalnik ženskega spola ORODNIK: z melnami [meritokracíja] POMEN STALNE ZVEZE družbena ureditev, v kateri se položaji, funkcije dodeljujejo glede na znanje, izkušnje, uspehe grenka melona ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku 1. rastlina vzpenjavka ali plazilka s kumari ▪ Ideja meritokracije je obljubljala slehernemu podobnimi nazobčanimi plodovi; primerjaj lat. posamezniku možnost, da se s trudom prebije na Momordica charantia vrh družbene lestvice. ▪ Grenke melone lahko gojimo v zaprtem prostoru v ▪ Vsaka država bi morala ustvariti intelektualni posodah z bogato mešanico za lončnice. pritisk v sistemu meritokracije, kar bo pri ▪ Grenka melona potrebuje srednje visoke ali visoke nadaljnjem gospodarjenju odločilnega pomena. temperature ter veliko svetlobe in zračne vlage. ▪▪▪ 1.1. plod te rastline kot hrana, jed ▪ V košarki so bile zmeraj pomembne zasluge, vladala je meritokracija. ▪ Da bi grenka melona izgubila grenkobo, jo posolimo in nekaj časa pustimo stati. I ▪ Grenke melone po dolgem prerežemo na pol, ZGOVOR IN OBLIKE odstranimo jim semena in jih narežemo kot JAKOSTNO [meritokracíja] kumare. IPA: [mɛɾitɔkɾaˈʦiːja] kantalupska melona ednina podolgovat plod melone z lupino z mrežastim IMENOVALNIK: meritokracíja vzorcem svetlo zelene barve in čvrstim mesom RODILNIK: meritokracíje DAJALNIK: meritokracíji ▪ Uživajte sadje in zelenjavo, bogato z vitaminom A, TOŽILNIK: meritokracíjo npr. kantalupsko melono, suhe marelice, mango, MESTNIK: pri meritokracíji sladki krompir in korenje. ORODNIK: z meritokracíjo 271 dvojina ▪ Skladno z meritokratskim načelom je, da IMENOVALNIK: meritokracíji posamezniku v službi pritiče tisto, kar je posledica RODILNIK: meritokracíj njegovega truda, dela in talenta. DAJALNIK: meritokracíjama ▪▪▪ TOŽILNIK: meritokracíji ▪ Če sistem ni meritokratski, najboljši ne pridejo MESTNIK: pri meritokracíjah najvišje. ORODNIK: z meritokracíjama množina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: meritokracíje JAKOSTNO RODILNIK: meritokracíj [meritokrátski] DAJALNIK: meritokracíjam IPA: [mɛɾitɔˈkɾaːtski] TOŽILNIK: meritokracíje OSNOVNIK MESTNIK: pri meritokracíjah moški spol ORODNIK: z meritokracíjami ednina TONEMSKO IMENOVALNIK: meritokrátski [meritokracȋja] RODILNIK: meritokrátskega IPA: [mɛɾitɔkɾaʦíːjà] DAJALNIK: meritokrátskemu ednina TOŽILNIK: meritokrátski IMENOVALNIK: meritokracȋja živo meritokrátskega RODILNIK: meritokracȋje MESTNIK: pri meritokrátskem DAJALNIK: meritokracȋji ORODNIK: z meritokrátskim TOŽILNIK: meritokracȋjo dvojina MESTNIK: pri meritokracȋji IMENOVALNIK: meritokrátska ORODNIK: z meritokracȋjo RODILNIK: meritokrátskih dvojina DAJALNIK: meritokrátskima IMENOVALNIK: meritokracȋji TOŽILNIK: meritokrátska RODILNIK: meritokracȋj MESTNIK: pri meritokrátskih DAJALNIK: meritokracȋjama ORODNIK: z meritokrátskima TOŽILNIK: meritokracȋji množina MESTNIK: pri meritokracȋjah IMENOVALNIK: meritokrátski ORODNIK: z meritokracȋjama RODILNIK: meritokrátskih množina DAJALNIK: meritokrátskim IMENOVALNIK: meritokracȋje TOŽILNIK: meritokrátske RODILNIK: meritokracȋj MESTNIK: pri meritokrátskih DAJALNIK: meritokracȋjam ORODNIK: z meritokrátskimi ženski spol TOŽILNIK: meritokracȋje ednina MESTNIK: pri meritokracȋjah IMENOVALNIK: meritokrátska ORODNIK: z meritokracȋjami RODILNIK: meritokrátske DAJALNIK: meritokrátski IZVOR TOŽILNIK: meritokrátsko prevzeto iz angl. meritocracy, iz merit ‛zasluga’ MESTNIK: pri meritokrátski (prevzeto iz stfrc. merite < lat. meritum) + ORODNIK: z meritokrátsko ↑(demo)kracija dvojina IMENOVALNIK: meritokrátski meritokrátski meritokrátska meritokrátsko pridevnik RODILNIK: meritokrátskih [meritokrátski] DAJALNIK: meritokrátskima P TOŽILNIK: meritokrátski OMEN ki je v zvezi z meritokracijo MESTNIK: pri meritokrátskih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z meritokrátskima množina meritokratska družba | meritokratsko načelo ▪ V meritokratskih družbah je podjetništvo bistveno IMENOVALNIK: meritokrátske višje na lestvici družbenih vrednot, saj se kot RODILNIK: meritokrátskih pravičen dojema podjetniški uspeh. DAJALNIK: meritokrátskim ▪ Predlagamo meritokratski sistem financiranja. TOŽILNIK: meritokrátske MESTNIK: pri meritokrátskih ORODNIK: z meritokrátskimi srednji spol 272 ednina RODILNIK: meritokrȃtskih IMENOVALNIK: meritokrátsko DAJALNIK: meritokrȃtskima RODILNIK: meritokrátskega TOŽILNIK: meritokrȃtski DAJALNIK: meritokrátskemu MESTNIK: pri meritokrȃtskih TOŽILNIK: meritokrátsko ORODNIK: z meritokrȃtskima MESTNIK: pri meritokrátskem množina ORODNIK: z meritokrátskim IMENOVALNIK: meritokrȃtske dvojina RODILNIK: meritokrȃtskih IMENOVALNIK: meritokrátski DAJALNIK: meritokrȃtskim RODILNIK: meritokrátskih TOŽILNIK: meritokrȃtske DAJALNIK: meritokrátskima MESTNIK: pri meritokrȃtskih TOŽILNIK: meritokrátski ORODNIK: z meritokrȃtskimi MESTNIK: pri meritokrátskih srednji spol ORODNIK: z meritokrátskima ednina množina IMENOVALNIK: meritokrȃtsko IMENOVALNIK: meritokrátska RODILNIK: meritokrȃtskega RODILNIK: meritokrátskih DAJALNIK: meritokrȃtskemu DAJALNIK: meritokrátskim TOŽILNIK: meritokrȃtsko TOŽILNIK: meritokrátska MESTNIK: pri meritokrȃtskem MESTNIK: pri meritokrátskih ORODNIK: z meritokrȃtskim ORODNIK: z meritokrátskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: meritokrȃtski [meritokrȃtski] RODILNIK: meritokrȃtskih IPA: [mɛɾitɔkɾáːtskì] DAJALNIK: meritokrȃtskima OSNOVNIK TOŽILNIK: meritokrȃtski moški spol MESTNIK: pri meritokrȃtskih ednina ORODNIK: z meritokrȃtskima IMENOVALNIK: meritokrȃtski množina RODILNIK: meritokrȃtskega IMENOVALNIK: meritokrȃtska DAJALNIK: meritokrȃtskemu RODILNIK: meritokrȃtskih TOŽILNIK: meritokrȃtski DAJALNIK: meritokrȃtskim živo meritokrȃtskega TOŽILNIK: meritokrȃtska MESTNIK: pri meritokrȃtskem MESTNIK: pri meritokrȃtskih ORODNIK: z meritokrȃtskim ORODNIK: z meritokrȃtskimi dvojina IMENOVALNIK: meritokrȃtska IZVOR RODILNIK: meritokrȃtskih iz meritokrat, prevzeto iz angl. meritocrat, glej DAJALNIK: meritokrȃtskima ↑meritokracija TOŽILNIK: meritokrȃtska MESTNIK: pri meritokrȃtskih ORODNIK: z meritokrȃtskima méstnik méstnika samostalnik moškega spola množina [méstnik] IMENOVALNIK: meritokrȃtski POMEN RODILNIK: meritokrȃtskih iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z DAJALNIK: meritokrȃtskim vprašalnico pri kom ali čem TOŽILNIK: meritokrȃtske ▪ Predlogi lahko ob sebi zahtevajo rodilnik, dajalnik, MESTNIK: pri meritokrȃtskih tožilnik, mestnik ali orodnik. ORODNIK: z meritokrȃtskimi ▪ Z mestnikom opisujemo kraj, kjer se kaj dogaja ali ženski spol kaj je. ednina IMENOVALNIK: meritokrȃtska IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: meritokrȃtske JAKOSTNO DAJALNIK: meritokrȃtski [méstnik] TOŽILNIK: meritokrȃtsko IPA: [ˈmeːstnik] MESTNIK: pri meritokrȃtski ednina ORODNIK: z meritokrȃtsko IMENOVALNIK: méstnik dvojina RODILNIK: méstnika IMENOVALNIK: meritokrȃtski DAJALNIK: méstniku 273 TOŽILNIK: méstnik ▪ Čakala je in čakala, rok za odgovor je minil, od MESTNIK: pri méstniku fondacije pa ne bev ne mev. ORODNIK: z méstnikom dvojina ne reči/črhniti ne bev ne mev IMENOVALNIK: méstnika ne reči ne bev ne mev RODILNIK: méstnikov ne črhniti ne bev ne mev DAJALNIK: méstnikoma čisto nič ne reči; ne odzvati se TOŽILNIK: méstnika ▪ Čakala je odgovor, a ni rekel ne bev ne mev. MESTNIK: pri méstnikih ▪ Oba možakarja sta prepričana, da se preudarnost ORODNIK: z méstnikoma izraža predvsem v tem, da o konkretnem problemu ne množina rečemo ne bev ne mev oziroma da se problemi IMENOVALNIK: méstniki najbolje rešujejo tako, da jih ignoriramo. RODILNIK: méstnikov ▪ Videti je bil grozno resen. Ko je prišel do nje, ni DAJALNIK: méstnikom črhnil ne bev ne mev. TOŽILNIK: méstnike MESTNIK: pri méstnikih IZVOR ORODNIK: z méstniki imitativna beseda, ki posnema mačje mijavkanje TONEMSKO [mstnik] IPA: [méːstnìk] Mg simbol ednina POMEN IMENOVALNIK: mstnik simbol za kemijski element magnezij RODILNIK: mstnika ▪ Alkohole lahko pretvorimo v soli tudi pri reakciji s DAJALNIK: mstniku kovinami, kot so Li, Na, K, Mg. TOŽILNIK: mstnik MESTNIK: pri mstniku IZVOR ORODNIK: z mstnikom prevzeto iz nlat. Mg, simbola za element ↑magnezij dvojina IMENOVALNIK: mstnika RODILNIK: mstnikov mh1; in mhm členek DAJALNIK: mstnikoma POMEN TOŽILNIK: mstnika manj formalno uporablja se, ko govorec pritrjuje, MESTNIK: pri mstnikih soglaša ORODNIK: z mstnikoma ▪ Mh, oči! Prav, oči. Zmenjeno. množina IMENOVALNIK: mstniki IZVOR RODILNIK: mstnikov ↑aha, izgovorjeno z zaprtimi usti DAJALNIK: mstnikom TOŽILNIK: mstnike mh2; MESTNIK: pri mstnikih glej mhm; glej hḿ členek ORODNIK: z mstniki POMEN tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec razmišlja, se IZVOR obotavlja spregovoriti po zgledu nem. Lokativ, nlat. locativus (iz lat. locus ▪ Mh, ne gre tako enostavno. ‛mesto, prostor’) iz ↑mesto ▪ Mh, mh, nekako nisem vedela, kaj bi. ▪ Mhh, če ne bi bilo že okrog polnoči, bi prišla gor na verando. mèv medmet IZVOR FRAZEOLOGIJA imitativna beseda, znana tudi v nem. mhm, angl. hm(m), hrv., srb., rus. hm ne bev ne mev nobenega odziva, nobene besede ▪ Človek bi pričakoval, da bodo povzdignili glas. Toda mhm1; in mh členek od njih ne bev ne mev. POMEN ▪ Imamo odloke o pasjih drekcih, o zelenih pljučih 1. manj formalno uporablja se, ko govorec pritrjuje, mest pa ne bev ne mev. soglaša 274 ▪ Ti je teknilo? Mhm. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ »Mhm,« je kimala, čeprav ni vedela, kaj točno ji JAKOSTNO pravi. [mikoríza] ▪ Ženska na drugi strani linije je ob vsakem njenem IPA: [mikɔˈɾiːza] stavku v telefon razumevajoče pritrjevala: »Mhm, ednina mhm.« IMENOVALNIK: mikoríza 2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno izraža, da RODILNIK: mikoríze govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi DAJALNIK: mikorízi ▪ Tudi ti očitno komaj čakaš, da se boš postavil v prvo TOŽILNIK: mikorízo obrambno vrsto, mhm, pajade. MESTNIK: pri mikorízi ORODNIK: z mikorízo IZVOR dvojina ↑aha, izgovorjeno z zaprtimi usti, znano tudi v nem. IMENOVALNIK: mikorízi mhm RODILNIK: mikoríz DAJALNIK: mikorízama mhm2; TOŽILNIK: mikorízi in mmm; tudi hḿ; tudi mh členek MESTNIK: pri mikorízah POMEN ORODNIK: z mikorízama 1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja množina spregovoriti IMENOVALNIK: mikoríze ▪ »Mhm, mislim, da se med njima nekaj plete,« je RODILNIK: mikoríz začel. DAJALNIK: mikorízam ▪ »Kje si pa to slišala?« »Mhm,« je odvrnila in ga TOŽILNIK: mikoríze gledala vsa žalostna. MESTNIK: pri mikorízah 1.1. izraža, da govorec ne zna odgovoriti ORODNIK: z mikorízami ▪ Mhm, mhm, mhm, težko je odgovoriti na to. TONEMSKO [mikorȋza] 1.2. izraža obotavljanje pri obzirnem IPA: [mikɔɾíːzà] nasprotovanju ednina ▪ »Na tako uspešne direktorje, kot ste vi, se včasih IMENOVALNIK: mikorȋza gleda kot na napol božanska bitja.« – »Mhm, ne RODILNIK: mikorȋze vem. Mislim, da se nisem spremenil, ne počutim se DAJALNIK: mikorȋzi in ne delam nič drugače kot prej.« TOŽILNIK: mikorȋzo MESTNIK: pri mikorȋzi IZVOR ORODNIK: z mikorȋzo imitativna beseda, znana tudi v nem. mhm, angl. dvojina hm(m), hem, hrv., srb., rus. hm IMENOVALNIK: mikorȋzi RODILNIK: mikorȋz mikoríza mikoríze samostalnik ženskega spola DAJALNIK: mikorȋzama [mikoríza] TOŽILNIK: mikorȋzi P MESTNIK: pri mikorȋzah OMEN ORODNIK: z mikorȋzama iz biologije simbioza med rastlino in glivo ⏵ množina glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: mikorȋze oblikovati mikorizo RODILNIK: mikorȋz ▪ Goba raste v vlažnih gozdovih, kjer oblikuje mikorizo DAJALNIK: mikorȋzam tako z listavci kot iglavci. ▪ TOŽILNIK: mikorȋze Mikroskopsko tanke glivne nitke se povezujejo s koreninami drevesa in ustvarijo mikorizo. MESTNIK: pri mikorȋzah ▪▪▪ ORODNIK: z mikorȋzami ▪ Na tleh, revnih z mineralnimi snovmi, drevesa, ki živijo v mikorizi z gobami, rastejo veliko hitreje kot IZVOR drevesa brez takšne življenjske skupnosti. prevzeto iz nem. Mykorrhiza, iz gr. mýkēs ‛goba’ + ▪ Mnoge rastline, kot so rese in kukavičnice, brez rhíza ‛korenina’ mikorize ne uspevajo. mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 275 POMEN ▪ Odprtokodni program omogoča uporabo iste 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, tipkovnice in miši za več računalnikov. zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus IZGOVOR IN OBLIKE ⏵ prid. beseda + sam. beseda JAKOSTNO bela miš | crknjena, mrtva miš | laboratorijske, [mìš] poskusne miši | odrasla miš | gensko spremenjene IPA: [miʃ] miši ednina ▪ Bele miši, bele podgane in druge male glodalce, IMENOVALNIK: mìš ki jih imamo kot hišne ljubljenčke, veterinarsko RODILNIK: míši pregledamo. DAJALNIK: míši ▪ Na dvorišču se je mačka igrala z mrtvo mišjo. TOŽILNIK: mìš ▪ Raziskovalci so primerjali dihanje navadnih MESTNIK: pri míši laboratorijskih miši in genetsko spremenjenih miši ORODNIK: z míšjo med spanjem. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: míši KATERE celice miši | skupina miši | vrsta miši RODILNIK: míši ▪ Nekatere vrste miši pogosto srečamo na polju. DAJALNIK: míšma tudi míšima ▪ Raziskovalci so iz možganskih celic miši med TOŽILNIK: míši drugim vzgojili srčno in jetrno tkivo. MESTNIK: pri míših ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z míšma tudi z míšima klonirati miš | loviti, ujeti miš | preganjati miši množina ▪ Kače jedo miši in voluharje, ježi pa različne IMENOVALNIK: míši žužke. RODILNIK: míši ▪ V številnih laboratorijih po svetu so že klonirali DAJALNIK: míšim miši in druge manjše živali. TOŽILNIK: míši ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri míših poskusi z mišmi ORODNIK: z míšmi ▪ Laboratorijski poskusi z mišmi so pokazali, da TONEMSKO alicin preprečuje debelost. [mȉš] ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IPA: [míʃ] hraniti se z mišmi ednina ▪ Dingi se hranijo z mišmi, podganami, zajci, ob IMENOVALNIK: mȉš pomanjkanju teh se spravijo tudi na ovce. RODILNIK: míši ▪ Kraljevski piton se prehranjuje z mišmi, DAJALNIK: míši podganami in ostalimi majhnimi sesalci. ⏵ TOŽILNIK: mȉš priredna zveza MESTNIK: pri míši mačka in miš, miši in podgane, miši in voluharji ORODNIK: z mȋšjo ▪ Zadnji skupni prednik miši in človeka je verjetno dvojina živel pred sto milijoni let. IMENOVALNIK: míši ▪ Hiša je bila že zelo stara, saj so povsod tekale miši RODILNIK: míši in mȋši in podgane, pa tudi znotraj ni bila urejena. ▪▪▪ DAJALNIK: míšma in mȋšma tudi míšima tudi mȋšima ▪ V dračju se rade naselijo miši. ▪ Raziskave na miših bodo pripomogle k hitrejšemu TOŽILNIK: míši napredku raziskovalcev, ki si prizadevajo odkriti MESTNIK: pri míših in pri mȋših učinkovito zdravilo za običajni prehlad. ORODNIK: z míšma in z mȋšma tudi z míšima tudi z mȋšima 2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami množina in kolescem, za premikanje kazalca po IMENOVALNIK: míši računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SIN.: RODILNIK: míši in mȋši miška DAJALNIK: míšim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: míši računalniška miš MESTNIK: pri míših in pri mȋših ▪ Leto 1968 je v zgodovini ostalo zapisano kot leto, ORODNIK: z míšmi in z mȋšmi ko se je rodila računalniška miš. ⏵ priredna zveza STALNE ZVEZE miš in tipkovnica 276 belonoga miš pritlikava miš 1. iz zoologije miš z večjimi očmi in ušesi; primerjaj lat. iz zoologije majhna miš z večjimi očmi in ušesi, ki si Apodemus pri plezanju pomaga s stopali ter oprijemalnim ▪ Doktor znanosti je postal z disertacijo Filogenetska repom; primerjaj lat. Micromys minutus in taksonomska vrednost lobanjskih in zobnih ▪ Pritlikave miši so med najmanjšimi glodalci, saj tehta parametrov pri belonogih miših. odrasel samec samo 7 gramov. 1.1. miš z večjimi očmi in ušesi, prilagojena nočnemu življenju, ki živi zlasti v gozdovih in slepe miši na gozdnih obronkih; primerjaj lat. Apodemus 1. otroška igra, pri kateri en udeleženec z sylvaticus; SIN.: gozdna miš zavezanimi očmi lovi druge ▪ Zlasti v hrastovih gozdovih, ki so nadomestili ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku nekdanje kostanjeve, so se zelo razmnožile igrati se slepe miši belonoge miši. ▪ Ata se je z otroki rad igral slepe miši. ▪▪▪ gozdna miš ▪ Otroci se bodo lahko z vrstniki igrali igre, kot so miš z večjimi očmi in ušesi, prilagojena nočnemu slepe miši, kdo se boji črnega moža, zemljo krasti, življenju, ki živi zlasti v gozdovih in na gozdnih ristanc in podobne. obronkih; primerjaj lat. Apodemus sylvaticus; SIN.: 1.1. v ednini udeleženec te igre, ki z zavezanimi belonoga miš očmi lovi druge ▪ Veverica, polh in gozdna miš se hranijo predvsem z ▪ Ostali igralci se toliko odmaknejo od slepe miši, rastlinsko hrano, semeni, plodovi, popki, včasih pa da jih ta ne doseže. pojedo tudi kako žuželko ali jajce. ▪ Gozdne miši so pomembne, ker prenašajo semena. FRAZEOLOGIJA hišna miš igra mačke z mišjo | igra mačke in miši iz zoologije miš z rjavkasto dlako, ki živi zlasti v bližini igra mačke z mišjo človeških bivališč; primerjaj lat. Mus musculus igra mačke in miši ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. izkazovanje, izražanje premoči nad kom; ▪ V starejših in slabo oskrbovanih shrambah se samovoljno, surovo ravnanje s kom naseli hišna miš. ▪ To je bila igra mačke z mišjo, saj so bile gostje ▪ Odrasla hišna miš skupaj z repom doseže dolžino nedorasle tekmice. od 12,5 do 20 centimetrov. ▪ Med njima se razvije napeta igra mačke in miši, saj ▪ Hišna miš v enaindvajsetih dneh skoti do trinajst bo na koncu zmagal le eden. mišjih mladičev. ▪▪▪ igrati se/iti se mačke in miši (s kom) ▪ Inštitut se ukvarja z genetiko hišnih miši. igrati se mačke in miši (s kom) iti se mačke in miši poljska miš srednje velik glodalec z rjavo dlako po hrbtu in izkazovati, izražati premoč nad kom; samovoljno, sivo po trebuhu ter z dlakavim repom, ki živi na surovo delati, ravnati s kom travnikih, poljih in se prehranjuje zlasti s travami; ▪ Ne bova se več igrala mačke in miši. Povedal vam primerjaj lat. Microtus arvalis; SIN.: iz zoologije poljska voluharica bom, zakaj sem vas zasledoval. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Država, univerza in ministrstvo se igrajo mačke in ▪ Poljske miši in drugi mali sesalci si zgradijo pod miši z občino, da bi zbili ceno. snegom sistem rovov, ki vodijo do njihovih skladišč ▪ Z mojega vidika je bilo to mentalno mučenje. Imel hrane za hude čase. sem občutek, da se grejo mačke in miši. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku igrati se/poigravati se s kom kot mačka z mišjo ▪ Med obdelovanjem zemlje je uničil gnezda kolonije poljskih miši in ogrozil njihova življenja. igrati se s kom kot mačka z mišjo ▪ Za počitek si hermelin izbere brloge poljskih miši, poigravati se s kom kot mačka z mišjo hrčkov in podlasic, njihove prebivalce prežene ali PRIMERJAJ ŠE: igra mačke z mišjo pa jih pokonča. izkazovati, izražati premoč nad kom; samovoljno, ▪▪▪ surovo delati, ravnati s kom ▪ Najpogosteje se klopi prisesajo na gozdne in poljske ▪ Mladeniča pokažeta svoj pravi obraz in se začneta z miši, ki so tudi največji rezervoar borelijskih bakterij družino igrati kot mačka z mišjo. in so vsevprek okužene z njimi. ▪ Z njim se poigrava kot mačka z mišjo, a ne ve, da ne bo trajalo dolgo. 277 ▪ Še vedno ostaja oblikovalska siva miš, a igrati/iti se slepe miši (s kom, s čim) zadovoljstvo, ki mu ga izkazujejo lastniki po vsem igrati se slepe miši (s kom, s čim) svetu, je skoraj otipljivo. iti se slepe miši (s kom, s čim) ▪ Je preprosto preveč drugačen, samosvoj, namenjen govoriti, ravnati neodkrito, zavajajoče izbranemu krogu posebnežev, ki bodo z njim ▪ Bila je strašno razočarana in jezna, ker se mož z njo zagotovo uresničili svojo željo postati opažen med igra slepe miši. Zakaj ji ne pove, da ima drugo. poplavo sivih miši. ▪ Poslanci so se dva meseca igrali slepe miši in tih kot miška/miš javnost vlekli za nos. ▪ V naši občini se ne bomo šli slepih miši. tih kot miška ▪ Za državo bi bilo morda veliko bolje, če bi zavzela tih kot miš jasno avtonomno stališče, kot pa da se iz dneva v dan zelo, čisto tih, molčeč; nemoteč; neopazen igra slepe miši. ▪ Bila je tiha kot miška, po prstih je hodila po hiši in pridno pospravljala. kot siva miška/miš ▪ Nov prenosnik je tih kot miška. kot siva miška ▪ Na ekranu ni nikakršnega signala in zvočniki so tihi kot siva miš kot miš. neopazno, nevpadljivo ▪ tiho kot miška/miš Zakaj bi se kot siva miška vedno skrivali le v ozadju, pozabljeni od vseh? tiho kot miška ▪ Ob njej se je počutila kot siva miš. tiho kot miš zelo, čisto tiho, molče; nemoteče; neopazno moker kot miš ▪ Kadar ga vzamem s seboj na vaje, sedi tiho kot zelo, popolnoma moker, premočen miška, samo da bi drugič spet lahko šel z menoj. ▪ Od skakljanja in nenehnega prehajanja med dežniki ▪ Bile smo tiho kot miši, a vse nas je žrlo isto sem bila mokra kot miš. vprašanje: »Kaj, če bo tako še dva dni?« ▪ Ko je neurje zajelo vse Primorje, so se mokri kot miši zatekli v solinarsko hišico. Ko mačke ni doma, miši plešejo. Kadar mačke ni doma, miši plešejo. ni ne tič (in) ne miš Če mačke ni doma, miši plešejo. ni ne tič ne miš ni ne tič in ne miš izraža, da se ob odsotnosti avtoritete dogajajo stvari, ki jih ta ne bi dopustila izraža, da kdo ali kaj nima izrazitih lastnosti; ▪ Kaže, da nadzornikov ne vodi interes lastnikov, opisuje, da je kaj nedoločljivo; izraža nejevoljo, temveč zaposlenih. Vse v skladu s pregovorom: »Ko nezadovoljstvo s kom ali čim mačke ni doma, miši plešejo.« ▪ Se pravi, da nisem ne tič ne miš. Ne vem, ali je to kompliment! Mačka miško, miš pšeničko. ▪ Ker vreme ni »ne tič ne miš«, me sredi sajenja opisuje situacijo, ko zaradi sprenevedanja ali preseneti rahel dež. prelaganja odgovornosti pride do nejasnosti, ▪ Projekt ni ne tič in ne miš. nepreglednosti ▪ Trgovci pravijo, da so krivi dobavitelji, dobavitelji reven kot cerkvena miš prisegajo, da so krivi kmetje, kmetje trdijo, da so zelo reven, obubožan krivci prvi in drugi, kupci pa si lahko zapojejo tisto: ▪ Eni se rodijo in umrejo revni kot cerkvena miš. mačka miško, miš pšeničko. ▪ Kje tičijo vzroki za manjše število smučark? To je posledica dejstva, da so klubi revni kot cerkvene miši. Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. siva miška/miš Ni važno, kakšne barve je mačka, važno je, da lovi siva miška miši. siva miš izraža, da je učinek bolj pomemben od neopazna, nevpadljiva, povprečna oseba, stvar, podrobnosti zlasti glede na videz, zunanjost ▪ Po kitajskem reku »Ni važno, kakšne barve je ▪ Predstavljam si vas kot dekle, polno različnih mačka, važno je, da lovi miši« ni važno lastništvo, interesov in idej, razmišljajočo mlado žensko, ki se ne ampak so pomembni učinkovitost upravljanja, pusti ukalupiti v povprečje, ki nikoli ne bo sprejela konkurenčnost in razvoj. vloge sive miške. 278 Tresla se je gora, rodila se je miš. ORODNIK: z míškoma Tresla se je gora, rodila pa miš. množina Tresla se je gora in rodila miš. IMENOVALNIK: míški Tresla se je gora in rodila se je miš. RODILNIK: míškov Tresla se je gora, rodila pa se je miš. DAJALNIK: míškom opisuje situacijo, ko kakšno dogajanje obeta TOŽILNIK: míške veliko, rezultati pa so skromni MESTNIK: pri míških ▪ Slovenija je žrtvovala veliko davkoplačevalskega ORODNIK: z míški denarja za projekt, učinek pa je primerljiv z reklom TONEMSKO Tresla se je gora, rodila se je miš! [mȋšək] IPA: [míːʃk] B ednina ESEDOTVORJE manjšalnica: mišek IMENOVALNIK: mȋšek manjšalnica: miška RODILNIK: mȋška DAJALNIK: mȋšku TOŽILNIK: mȋška IZVOR = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < MESTNIK: pri mȋšku pslov. * myšь = stind. mṣ-, gr. ms, lat. mūs, alb. ORODNIK: z mȋškom mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse dvojina < ide. * mūs-, to verjetno iz * mes- ‛hitro se IMENOVALNIK: mȋška premikati’ in ‛krasti’ RODILNIK: mȋškov DAJALNIK: mȋškoma TOŽILNIK: mȋška míšek míška samostalnik moškega spola MESTNIK: pri mȋških [míšək] ORODNIK: z mȋškoma POMEN množina 1. IMENOVALNIK: mȋški zlasti v pravljicah, navadno ekspresivno samec miši, zlasti manjši RODILNIK: mȋškov ▪ Pisateljica je opisala svet majhnega miška z DAJALNIK: mȋškom velikanskimi ušesi, ki se spoprijatelji s podgano. TOŽILNIK: mȋške ▪ V knjigi je lisjak lovil miška, ki se je rešil s tem, da je MESTNIK: pri mȋških splezal na drevo. ORODNIK: z mȋški ▪ Povest o drobcenem mišku nam prinaša sporočilo: Vsako dejanje, naj bo še tako majhno, ima svoje BESEDOTVORJE posledice. ženski spol: miška 2. ljubkovalno otrok ▪ Posnela sem zgodbe, ki sem si jih izmislila sama in IZVOR jih lahko otroci poslušajo samo takrat, ko staršev ni ↑miš doma; mojim miškom se zdi to super. míšji míšja míšje pridevnik IZGOVOR IN OBLIKE [míšji] JAKOSTNO [míšək] POMEN 1. ki je v zvezi z mišmi 1. ali gojenjem miši 1. IPA: [ˈmiːʃək] ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda mišji gen, genom, zarodek | mišji samec | mišji IMENOVALNIK: míšek iztrebki | mišji mladiči | mišja samica | mišja jajčeca RODILNIK: míška ▪ Pri čiščenju barake je vdihovala prah, ki je bil DAJALNIK: míšku okužen z mišjimi iztrebki. TOŽILNIK: míška ▪ Iz raziskav je znano, da visoke vrednosti amonija MESTNIK: pri míšku poškodujejo mišje zarodke in otežujejo njihov ORODNIK: z míškom razvoj. dvojina ▪ Osebje je v laboratorijskih razmerah oplodilo IMENOVALNIK: míška mišja jajčeca z uporabo somatskih celic. RODILNIK: míškov DAJALNIK: míškoma 1.1. ki je del telesa miši 1. TOŽILNIK: míška ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri míških mišji smrček | mišji možgani 279 ▪ Izza omarice kuka mišji smrček. IMENOVALNIK: míšji ▪ En mesec po tistem, ko so jih vsadili v mišje RODILNIK: míšjih možgane, so se nove celice povezale in DAJALNIK: míšjima oblikovale ustrezne krogotoke možganske TOŽILNIK: míšji skorje. MESTNIK: pri míšjih ▪ V eksperimentu so raziskovalci iz mišjih repov ORODNIK: z míšjima vzeli vzorec celic. množina 1.2. ki ga tvorijo, sestavljajo miši 1. IMENOVALNIK: míšje ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: míšjih mišja družina DAJALNIK: míšjim ▪ Otroci si bodo ogledali, kje je mišja družina TOŽILNIK: míšje našla svoje domovanje. MESTNIK: pri míšjih ▪ Ponekod po Sloveniji kmetje tarnajo, da jim ORODNIK: z míšjimi obilna mišja generacija uničuje pridelek. srednji spol ednina 1.3. ki spominja na miš 1. ali je tak kot pri IMENOVALNIK: míšje miši 1. RODILNIK: míšjega ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: míšjemu ▪ Bil je srednje rasti, lase je imel mišje barve, TOŽILNIK: míšje vedno je bil oblečen v sivo obleko. MESTNIK: pri míšjem ORODNIK: z míšjim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: míšji [míšji] RODILNIK: míšjih IPA: [ˈmiːʃji] DAJALNIK: míšjima OSNOVNIK TOŽILNIK: míšji moški spol MESTNIK: pri míšjih ednina ORODNIK: z míšjima IMENOVALNIK: míšji množina RODILNIK: míšjega IMENOVALNIK: míšja DAJALNIK: míšjemu RODILNIK: míšjih TOŽILNIK: míšji DAJALNIK: míšjim živo míšjega TOŽILNIK: míšja MESTNIK: pri míšjem MESTNIK: pri míšjih ORODNIK: z míšjim ORODNIK: z míšjimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: míšja [mȋšji] RODILNIK: míšjih IPA: [míːʃjì] DAJALNIK: míšjima OSNOVNIK TOŽILNIK: míšja moški spol MESTNIK: pri míšjih ednina ORODNIK: z míšjima IMENOVALNIK: mȋšji množina RODILNIK: mȋšjega IMENOVALNIK: míšji DAJALNIK: mȋšjemu RODILNIK: míšjih TOŽILNIK: mȋšji DAJALNIK: míšjim živo mȋšjega TOŽILNIK: míšje MESTNIK: pri mȋšjem MESTNIK: pri míšjih ORODNIK: z mȋšjim ORODNIK: z míšjimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: mȋšja ednina RODILNIK: mȋšjih IMENOVALNIK: míšja DAJALNIK: mȋšjima RODILNIK: míšje TOŽILNIK: mȋšja DAJALNIK: míšji MESTNIK: pri mȋšjih TOŽILNIK: míšjo ORODNIK: z mȋšjima MESTNIK: pri míšji množina ORODNIK: z míšjo IMENOVALNIK: mȋšji dvojina RODILNIK: mȋšjih 280 DAJALNIK: mȋšjim ▪ Epidemija mišje mrzlice, ki se je kot posledica TOŽILNIK: mȋšje visokih temperatur pojavila v jugovzhodni Evropi, je MESTNIK: pri mȋšjih dosegla Bosno. ORODNIK: z mȋšjimi ženski spol mišje uho ednina iz agronomije, iz biologije komaj odprt brst, pri katerem je IMENOVALNIK: mȋšja vidna konica lista; SIN.: mišje ušesce RODILNIK: mȋšje ▪ Škropljenja se je najbolje lotiti, ko so jablane v DAJALNIK: mȋšji stadiju mišjega ušesa. TOŽILNIK: mȋšjo MESTNIK: pri mȋšji mišje ušesce ORODNIK: z mȋšjo komaj odprt brst, pri katerem je vidna konica dvojina lista; SIN.: iz agronomije, iz biologije mišje uho IMENOVALNIK: mȋšji ▪ V polno cvetenje prehajajo tudi zgodnje hruške, pri RODILNIK: mȋšjih jablanah so brsti v fazi mišjega ušesca. DAJALNIK: mȋšjima TOŽILNIK: mȋšji FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri mȋšjih ORODNIK: z mȋšjima množina mišja luknja neustrezno, izredno skromno, majhno bivališče; IMENOVALNIK: mȋšje boren, neugoden, omejujoč položaj RODILNIK: mȋšjih ▪ Kot najtežji del posla omenja prepričevanje DAJALNIK: mȋšjim najemodajalcev, da si študenti s plačilom najemnine TOŽILNIK: mȋšje zaslužijo primerno sobo za študij, ne pa le pogradov MESTNIK: pri mȋšjih in mišjih lukenj brez oken. ORODNIK: z mȋšjimi srednji spol ▪ Kar je bilo slabega, je bila moja pozicija, pozicija ednina človeka, ki je še do včeraj uspešno vladal na sceni in IMENOVALNIK: mȋšje je naenkrat ujet v mišjo luknjo brez možnosti, da se RODILNIK: mȋšjega kreativno izrazi. DAJALNIK: mȋšjemu TOŽILNIK: mȋšje mišji korak MESTNIK: pri mȋšjem majhno, skromno, komaj opazno napredovanje v ORODNIK: z mȋšjim čem, spreminjanje česa dvojina ▪ V odnosih z Evropo smo menda naredili dva mišja IMENOVALNIK: mȋšji koraka naprej in enega slonjega nazaj. RODILNIK: mȋšjih DAJALNIK: mȋšjima nagnati v mišjo luknjo koga TOŽILNIK: mȋšji premagati, ponižati, osramotiti koga MESTNIK: pri mȋšjih ▪ Po štiri nšestdesetih potezah in več kot šestih urah ORODNIK: z mȋšjima igre je le nagnal tekmeca v mišjo luknjo. množina ▪ Ko ga je posvaril, da njegov naslednik nima pojma o IMENOVALNIK: mȋšja zunanji politiki, se je samo zvito namuznil: zunanjo RODILNIK: mȋšjih politiko bo v prihodnje lahko vodil sam! Sicer pa bo DAJALNIK: mȋšjim gospode zastopnike ljudstva spet nagnal nazaj v mišjo TOŽILNIK: mȋšja luknjo ... MESTNIK: pri mȋšjih skriti se/poskriti se/zavleči se v (mišjo) luknjo ORODNIK: z mȋšjimi skriti se v mišjo luknjo S poskriti se v mišje luknje TALNE ZVEZE skriti se v luknjo mišja mrzlica zavleči se v mišjo luknjo virusna bolezen, ki jo prenašajo nekateri glodalci zbežati, izogniti se preizkušnji, težavi, kritiki; in za katero so značilni vročina, oslabelost, pritajiti se v pričakovanju preizkušnje, težave, glavobol kritike ▪ Za mišjo mrzlico so zboleli že štirje ljudje. ▪ Pokopala nas je tritedenska prekinitev zaradi olimpijskih iger. Ko se je bilo treba najbolj zbrati, smo se skrili v mišjo luknjo. 281 ▪ Prijatelji bodo počili od smeha, se ti rogali za hrbtom ⏵ prid. beseda + sam. beseda in te imeli za popolno zgubo. Tako te je sram, da bi brezžična miška | klasična, običajna miška | se najraje zavlekel v mišjo luknjo. laserska, optična miška | računalniška miška ▪ So se vsi odgovorni poskrili v mišje luknje in kradejo ▪ Brezžična miška in tipkovnica sta obvezen drugje? sestavni del računalnika. ▪ Kakor se za optično miško spodobi, napravica z za las/(mišjo) dlako/kocino | za mišji rep/repek/klinc natančnostjo nima težav. za las ▪ Otrok skuša sliko prenesti na ekran z uporabo za dlako računalniške miške. za mišjo dlako ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku za mišji rep gumb, tipka miške | kazalec miške | klik, premik, za mišji repek premikanje miške vulgarno za mišji klinc ▪ Z desno tipko miške kliknemo na prazno površino za zelo malo; takó, da komaj uspe namizja. ▪ Bila je v tako slabem stanju, da se ji je za las uspelo ▪ Premaknite kazalec miške na program, ki ga izogniti smrti. želite zagnati. ▪ In kako je pri nas? Za dlako bolje, kar se tiče časa ▪ Ker imajo nekateri otroci premajhno roko, da bi za obravnavo v ambulanti. vodili miško, ali so pri premikanju miške nespretni, ▪ Tretje mesto je zgrešila za mišjo dlako. lahko za isto funkcijo namesto miške uporabljajo ▪ Ob pospeških in zaviranju se nama je vsakič ustavilo smerne tipke. srce in skoraj vsakič smo jo odnesli le za mišji rep. ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Menda je le za mišji repek zgrešila zmago. delati z miško | izbrati, označiti z miško | klikniti z ▪ Zrasla ni niti za mišji klinc višje od 160 cm. miško | odvleči, povleči KAJ z miško | pomikati se z miško ▪ Po zemljevidu se lahko pomikamo z miško ali s IZVOR ↑miš tipkami. ▪ Če želimo okno premakniti, ga povlečemo z miško na novo pozicijo. míška míške samostalnik ženskega spola ▪ V besedilu, ki ga nameravaš preoblikovati, z [míška] miško označi ustrezni del. P ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku OMEN 1. držati, uporabljati miško | premikati miško navadno ekspresivno miš, zlasti manjša ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Miškin kazalec se premika po zaslonu, tako kot bela miška premikate miško. | drobna miška | laboratorijska, poskusna miška ▪ Pomislite, koliko časa na dan preživimo pred | majhna miška ▪ V travi se skriva drobna miška. računalnikom, se dotikamo tipkovnice in držimo ▪ miško Raziskovalcem je prvič uspelo deloma upočasniti v roki. proces staranja pri laboratorijskih miškah. ▪ Tipkovnico in miško priključimo na vmesnik USB. ▪ Doma imamo psa, muco, belo miško, ribice in ▪▪▪ kanarčka. ▪ Nove tipkovnice in miške so na voljo v različnih ▪▪▪ barvah in prirejene različnim potrebam uporabnikov. ▪ Črni mačkon se rad stisne k meni in mi vsake toliko 5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz časa prinese tudi kakšno miško. kvašenega testa ▪ Muce se lahko prosto gibajo in pridno lovijo miške. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku 2. igrača, ki predstavlja miš ocvreti miške ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Miške ocvremo z obeh strani. plišasta miška ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Mucka se zelo rada igra s plišastimi miškami. ocvrte miške ▪ Mačke se ob miški ali njenem nadomestku ▪ Mladi kuharji so pripravili okusne ocvrte miške in (žogica, umetna miška) prelevijo v prave plenilke. krhke flancate. 3. ljubkovalno ženska ali deklica ▪ On je ljubkovalno moj ljubi, jaz pa njegova miška. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Včasih sem negotova, ker ne vem, ali delam vse JAKOSTNO [míška] prav, na primer, ko ima najina mala miška vročino. 4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami IPA: [ˈmiːʃka] in kolescem, za premikanje kazalca po ednina IMENOVALNIK: míška računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SIN.: miš RODILNIK: míške 282 DAJALNIK: míški FRAZEOLOGIJA TOŽILNIK: míško MESTNIK: pri míški kot siva miška/miš ORODNIK: z míško kot siva miška dvojina kot siva miš IMENOVALNIK: míški neopazno, nevpadljivo RODILNIK: míšk ▪ Zakaj bi se kot siva miška vedno skrivali le v ozadju, DAJALNIK: míškama pozabljeni od vseh? TOŽILNIK: míški ▪ Ob njej se je počutila kot siva miš. MESTNIK: pri míškah ORODNIK: z míškama siva miška/miš množina siva miška IMENOVALNIK: míške siva miš RODILNIK: míšk DAJALNIK: míškam neopazna, nevpadljiva, povprečna oseba, stvar, TOŽILNIK: míške zlasti glede na videz, zunanjost MESTNIK: pri míškah ▪ Predstavljam si vas kot dekle, polno različnih ORODNIK: z míškami interesov in idej, razmišljajočo mlado žensko, ki se ne TONEMSKO pusti ukalupiti v povprečje, ki nikoli ne bo sprejela [mȋška] vloge sive miške. IPA: [míːʃkà] ▪ Še vedno ostaja oblikovalska siva miš, a ednina zadovoljstvo, ki mu ga izkazujejo lastniki po vsem IMENOVALNIK: mȋška svetu, je skoraj otipljivo. RODILNIK: mȋške ▪ Je preprosto preveč drugačen, samosvoj, namenjen DAJALNIK: mȋški izbranemu krogu posebnežev, ki bodo z njim zagotovo uresničili svojo željo postati opažen med TOŽILNIK: mȋško poplavo sivih miši. MESTNIK: pri mȋški ORODNIK: z mȋško dvojina tiha miška IMENOVALNIK: mȋški pretirano zadržana, nevpadljiva, tiha oseba RODILNIK: mȋšk ▪ Nekateri sploh ne morejo razumeti, da sem jaz, tista DAJALNIK: mȋškama tiha miška, zdaj pevka. ▪ S sošolci se ni maral družiti, saj se je bal, da se mu TOŽILNIK: mȋški bodo posmehovali in ga zmerjali. »Bil sem tiha miška, MESTNIK: pri mȋškah saj sem nase gledal kot na veliko zgubo,« ORODNIK: z mȋškama množina pripoveduje. IMENOVALNIK: mȋške tih kot miška/miš RODILNIK: mȋšk tih kot miška DAJALNIK: mȋškam tih kot miš TOŽILNIK: mȋške MESTNIK: pri mȋškah zelo, čisto tih, molčeč; nemoteč; neopazen ORODNIK: z mȋškami ▪ Bila je tiha kot miška, po prstih je hodila po hiši in pridno pospravljala. STALNE ZVEZE ▪ Nov prenosnik je tih kot miška. ▪ Na ekranu ni nikakršnega signala in zvočniki so tihi zobna miška kot miš. domišljijsko bitje v podobi miši, ki da otroku darilo v zameno za izpadli mlečni zob tiho kot miška/miš ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. tiho kot miška zobna miška prinese tiho kot miš KAJ ▪ Kdaj bo zobek že enkrat izpadel? Takrat ga bo zelo, čisto tiho, molče; nemoteče; neopazno ponoči obiskala zobna miška. Z darilcem! ▪ Kadar ga vzamem s seboj na vaje, sedi tiho kot ▪▪▪ miška, samo da bi drugič spet lahko šel z menoj. ▪ Ko boš dal zobek pod blazino, se spomni zobne ▪ Bile smo tiho kot miši, a vse nas je žrlo isto miške. vprašanje: »Kaj, če bo tako še dva dni?« 283 Mačka miško, miš pšeničko. IMENOVALNIK: míškini opisuje situacijo, ko zaradi sprenevedanja ali RODILNIK: míškinih prelaganja odgovornosti pride do nejasnosti, DAJALNIK: míškinim nepreglednosti TOŽILNIK: míškine ▪ Trgovci pravijo, da so krivi dobavitelji, dobavitelji MESTNIK: pri míškinih prisegajo, da so krivi kmetje, kmetje trdijo, da so ORODNIK: z míškinimi krivci prvi in drugi, kupci pa si lahko zapojejo tisto: ženski spol mačka miško, miš pšeničko. ednina IMENOVALNIK: míškina RODILNIK: míškine IZVOR ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse DAJALNIK: míškini ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem TOŽILNIK: míškino inštitutu Stanfordove univerze, ZDA MESTNIK: pri míškini ORODNIK: z míškino dvojina míškin míškina míškino pridevnik IMENOVALNIK: míškini [míškin] RODILNIK: míškinih POMEN DAJALNIK: míškinima 1. ki je v zvezi z miško 1., miškami 1. TOŽILNIK: míškini ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri míškinih ▪ Miškine tačke so spretne in hitre. ORODNIK: z míškinima ▪ Ob igranju vzgojiteljice na tamburin otroci z množina drobnimi in hitrimi koraki ponazorijo miškino IMENOVALNIK: míškine gibanje. RODILNIK: míškinih 2. ki je v zvezi z miško 4. DAJALNIK: míškinim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: míškine miškin gumb, kolešček | miškin kazalec, kurzor | MESTNIK: pri míškinih miškin klik | desna, leva miškina tipka ORODNIK: z míškinimi ▪ Držite miškin gumb in premikajte miško po srednji spol risarski površini. ednina ▪ Polje iz poizvedbe odstranimo tako, da postavimo IMENOVALNIK: míškino miškin kazalec na vrh ustreznega stolpca. RODILNIK: míškinega ▪ Z desno miškino tipko pritisnite na sredinski DAJALNIK: míškinemu krogec in pojavil se bo meni. TOŽILNIK: míškino MESTNIK: pri míškinem I ORODNIK: z míškinim ZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO [míškin] IMENOVALNIK: míškini IPA: [ˈmiːʃkin] RODILNIK: míškinih DAJALNIK: míškinima OSNOVNIK moški spol TOŽILNIK: míškini ednina MESTNIK: pri míškinih IMENOVALNIK: míškin ORODNIK: z míškinima RODILNIK: míškinega množina DAJALNIK: míškinemu IMENOVALNIK: míškina TOŽILNIK: míškin RODILNIK: míškinih živo míškinega DAJALNIK: míškinim MESTNIK: pri míškinem TOŽILNIK: míškina ORODNIK: z míškinim MESTNIK: pri míškinih dvojina ORODNIK: z míškinimi IMENOVALNIK: míškina TONEMSKO RODILNIK: míškinih [mȋškin] DAJALNIK: míškinima IPA: [míːʃkìn] TOŽILNIK: míškina OSNOVNIK MESTNIK: pri míškinih moški spol ednina ORODNIK: z míškinima množina IMENOVALNIK: mȋškin RODILNIK: mȋškinega 284 DAJALNIK: mȋškinemu RODILNIK: mȋškinih TOŽILNIK: mȋškin DAJALNIK: mȋškinim živo mȋškinega TOŽILNIK: mȋškina MESTNIK: pri mȋškinem MESTNIK: pri mȋškinih ORODNIK: z mȋškinim ORODNIK: z mȋškinimi dvojina IMENOVALNIK: mȋškina IZVOR RODILNIK: mȋškinih ↑miška DAJALNIK: mȋškinima TOŽILNIK: mȋškina MESTNIK: pri mȋškinih mizogín1 mizogína samostalnik moškega spola ORODNIK: z mȋškinima [mizogín] množina POMEN IMENOVALNIK: mȋškini kdor ima odklonilen, sovražen odnos do žensk, je RODILNIK: mȋškinih prepričan o njihovi manjvrednosti DAJALNIK: mȋškinim ▪ Velja za kontroverznega avtorja, ki pogosto razburja TOŽILNIK: mȋškine javnost, v preteklosti si je prislužil naziv mizogina. MESTNIK: pri mȋškinih ▪ Imel je številna problematična razmerja z ženskami, ORODNIK: z mȋškinimi nekateri pa ga celo označujejo za mizogina. ženski spol ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: mȋškina JAKOSTNO RODILNIK: mȋškine [mizogín] DAJALNIK: mȋškini IPA: [mizɔˈgiːn] TOŽILNIK: mȋškino ednina MESTNIK: pri mȋškini IMENOVALNIK: mizogín ORODNIK: z mȋškino RODILNIK: mizogína dvojina DAJALNIK: mizogínu IMENOVALNIK: mȋškini TOŽILNIK: mizogína RODILNIK: mȋškinih MESTNIK: pri mizogínu DAJALNIK: mȋškinima ORODNIK: z mizogínom TOŽILNIK: mȋškini dvojina MESTNIK: pri mȋškinih IMENOVALNIK: mizogína ORODNIK: z mȋškinima RODILNIK: mizogínov množina DAJALNIK: mizogínoma IMENOVALNIK: mȋškine TOŽILNIK: mizogína RODILNIK: mȋškinih MESTNIK: pri mizogínih DAJALNIK: mȋškinim ORODNIK: z mizogínoma TOŽILNIK: mȋškine množina MESTNIK: pri mȋškinih IMENOVALNIK: mizogíni ORODNIK: z mȋškinimi RODILNIK: mizogínov srednji spol ednina DAJALNIK: mizogínom TOŽILNIK: mizogíne IMENOVALNIK: mȋškino MESTNIK: pri mizogínih RODILNIK: mȋškinega ORODNIK: z mizogíni DAJALNIK: mȋškinemu TONEMSKO TOŽILNIK: mȋškino [mizogȋn] MESTNIK: pri mȋškinem IPA: [mizɔgíːn] ORODNIK: z mȋškinim dvojina ednina IMENOVALNIK: mizogȋn IMENOVALNIK: mȋškini RODILNIK: mizogȋna RODILNIK: mȋškinih DAJALNIK: mizogȋnu DAJALNIK: mȋškinima TOŽILNIK: mizogȋna TOŽILNIK: mȋškini MESTNIK: pri mizogȋnu MESTNIK: pri mȋškinih ORODNIK: z mizogȋnom ORODNIK: z mȋškinima množina dvojina IMENOVALNIK: mizogȋna IMENOVALNIK: mȋškina 285 RODILNIK: mizogȋnov DAJALNIK: mizogínima DAJALNIK: mizogȋnoma TOŽILNIK: mizogína TOŽILNIK: mizogȋna MESTNIK: pri mizogínih MESTNIK: pri mizogȋnih ORODNIK: z mizogínima ORODNIK: z mizogȋnoma množina množina IMENOVALNIK: mizogíni IMENOVALNIK: mizogȋni RODILNIK: mizogínih RODILNIK: mizogȋnov DAJALNIK: mizogínim DAJALNIK: mizogȋnom TOŽILNIK: mizogíne TOŽILNIK: mizogȋne MESTNIK: pri mizogínih MESTNIK: pri mizogȋnih ORODNIK: z mizogínimi ORODNIK: z mizogȋni ženski spol ednina BESEDOTVORJE IMENOVALNIK: mizogína ženski spol: mizoginka RODILNIK: mizogíne DAJALNIK: mizogíni IZVOR TOŽILNIK: mizogíno prevzeto prek nem. Misogyn iz gr. misogýnēs iz MESTNIK: pri mizogíni mīséō ‛sovražim’ + gynḗ ‛ženska’ ORODNIK: z mizogíno dvojina mizogín2 IMENOVALNIK: mizogíni mizogína mizogíno pridevnik RODILNIK: mizogínih [mizogín] DAJALNIK: mizogínima POMEN TOŽILNIK: mizogíni 1. ki ima odklonilen, sovražen odnos do žensk, je MESTNIK: pri mizogínih prepričan o njihovi manjvrednosti ORODNIK: z mizogínima ▪ Gre za avtorja mlajše generacije, ki je nesramno množina mizogin. IMENOVALNIK: mizogíne 1.1. ki kaže, izraža tak odnos, prepričanje RODILNIK: mizogínih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: mizogínim ▪ Temeljna značilnost androcentrične in TOŽILNIK: mizogíne mizogine tradicije je predpostavka o naravnem MESTNIK: pri mizogínih poklicu ženske: biti dobra mati, gospodinja in ORODNIK: z mizogínimi srednji spol žena. ednina ▪ Mizogine asociacije na ženske so povsem v IMENOVALNIK: mizogíno nasprotju s feminističnimi, ki želijo odpraviti družbene konstrukte ženskosti. RODILNIK: mizogínega DAJALNIK: mizogínemu TOŽILNIK: mizogíno IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri mizogínem JAKOSTNO [mizogín] ORODNIK: z mizogínim dvojina IPA: [mizɔˈgiːn] IMENOVALNIK: mizogíni OSNOVNIK moški spol RODILNIK: mizogínih ednina DAJALNIK: mizogínima IMENOVALNIK: mizogín TOŽILNIK: mizogíni določno mizogíni MESTNIK: pri mizogínih RODILNIK: mizogínega ORODNIK: z mizogínima DAJALNIK: mizogínemu množina TOŽILNIK: mizogín IMENOVALNIK: mizogína določno mizogíni RODILNIK: mizogínih živo mizogínega DAJALNIK: mizogínim MESTNIK: pri mizogínem TOŽILNIK: mizogína ORODNIK: z mizogínim MESTNIK: pri mizogínih dvojina ORODNIK: z mizogínimi IMENOVALNIK: mizogína PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol RODILNIK: mizogínih EDNINA: bòlj mizogín 286 ženski spol TOŽILNIK: mizogȋne EDNINA: bòlj mizogína MESTNIK: pri mizogȋnih srednji spol ORODNIK: z mizogȋnimi EDNINA: bòlj mizogíno srednji spol PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ednina moški spol IMENOVALNIK: mizogȋno EDNINA: nàjbolj in nájbolj mizogín ženski spol RODILNIK: mizogȋnega EDNINA: nàjbolj in nájbolj mizogína DAJALNIK: mizogȋnemu srednji spol TOŽILNIK: mizogȋno EDNINA: nàjbolj in nájbolj mizogíno MESTNIK: pri mizogȋnem TONEMSKO ORODNIK: z mizogȋnim [mizogȋn] dvojina IPA: [mizɔgíːn] IMENOVALNIK: mizogȋni OSNOVNIK RODILNIK: mizogȋnih moški spol DAJALNIK: mizogȋnima ednina TOŽILNIK: mizogȋni IMENOVALNIK: mizogȋn MESTNIK: pri mizogȋnih določno mizogȋni ORODNIK: z mizogȋnima RODILNIK: mizogȋnega množina DAJALNIK: mizogȋnemu IMENOVALNIK: mizogȋna TOŽILNIK: mizogȋn RODILNIK: mizogȋnih določno mizogȋni DAJALNIK: mizogȋnim živo mizogȋnega TOŽILNIK: mizogȋna MESTNIK: pri mizogȋnem MESTNIK: pri mizogȋnih ORODNIK: z mizogȋnim ORODNIK: z mizogȋnimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: mizogȋna moški spol RODILNIK: mizogȋnih EDNINA: bȍlj mizogȋn DAJALNIK: mizogȋnima ženski spol TOŽILNIK: mizogȋna EDNINA: bȍlj mizogȋna srednji spol MESTNIK: pri mizogȋnih EDNINA: bȍlj mizogȋno ORODNIK: z mizogȋnima množina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: mizogȋni EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj mizogȋn RODILNIK: mizogȋnih ženski spol DAJALNIK: mizogȋnim EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj mizogȋna TOŽILNIK: mizogȋne srednji spol MESTNIK: pri mizogȋnih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj mizogȋno ORODNIK: z mizogȋnimi ženski spol IZVOR ednina (po zgledu angl. misogynistic iz) ↑mizogin IMENOVALNIK: mizogȋna RODILNIK: mizogȋne DAJALNIK: mizogȋni mizoginíja mizoginíje samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: mizogȋno [mizoginíja] MESTNIK: pri mizogȋni POMEN ORODNIK: z mizogȋno odklonilen, sovražen odnos do žensk, prepričanje dvojina o njihovi manjvrednosti IMENOVALNIK: mizogȋni ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: mizogȋnih ▪ Obraz ženske kot izobražene in poklicno dejavne DAJALNIK: mizogȋnima posameznice, ki ne postavlja nujno družinskega TOŽILNIK: mizogȋni življenja na prvo mesto, sproža val mizoginije. MESTNIK: pri mizogȋnih ▪▪▪ ORODNIK: z mizogȋnima ▪ Primeri sovražnosti na delovnem mestu imajo množina pogosto elemente mizoginije. IMENOVALNIK: mizogȋne RODILNIK: mizogȋnih DAJALNIK: mizogȋnim 287 IZGOVOR IN OBLIKE mòlj môlja samostalnik moškega spola JAKOSTNO [mizoginíja] [mòl] P IPA: [mizɔgiˈniːja] OMEN ednina majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi IMENOVALNIK: mizoginíja RODILNIK: mizoginíje vlakni ali žitom; primerjaj lat. Tineidae ⏵ DAJALNIK: mizoginíji prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: mizoginíjo kuhinjski molj MESTNIK: pri mizoginíji ▪ V živilih, ki jih imajo v kuhinjskih omaricah ali v ORODNIK: z mizoginíjo shrambi, živijo in se razmnožujejo kuhinjski molji. dvojina ▪ Odrasli molji ne škodijo vaši obleki, zato pa IMENOVALNIK: mizoginíji naredijo toliko več škode njihove ličinke, ki se lotijo vseh naravnih materialov. RODILNIK: mizoginíj ▪ Tekstilni molji uničujejo tudi sintetične izdelke, DAJALNIK: mizoginíjama vendar morajo ti vsebovati vsaj manjši delež TOŽILNIK: mizoginíji volne. MESTNIK: pri mizoginíjah ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z mizoginíjama množina odganjati, preganjati molje ▪ Vonj cedrovine preganja molje in druge žuželke. IMENOVALNIK: mizoginíje ▪ V omarah je dobro imeti vrečke s sivko in RODILNIK: mizoginíj kroglice s kafro, ker odganjajo molje. DAJALNIK: mizoginíjam ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: mizoginíje ▪ Molji se radi zaredijo v moki, rižu in podobnih MESTNIK: pri mizoginíjah živilih. ORODNIK: z mizoginíjami ▪ V naših domovih tkanine in krzno najpogosteje TONEMSKO [mizoginȋja] uničujejo molji, ki se naselijo v oblačila. ▪ Vaša oblačila so požrli molji. IPA: [mizɔginíːjà] ▪▪▪ ednina ▪ Odeje zložite, mednje dajte sredstvo proti moljem in IMENOVALNIK: mizoginȋja iz njih iztisnite zrak, preden jih zložite v plastično RODILNIK: mizoginȋje vrečo. DAJALNIK: mizoginȋji ▪ Dišave (sivka, cedra) lahko damo na blazinice in jih TOŽILNIK: mizoginȋjo v omari uporabimo za zaščito pred molji. MESTNIK: pri mizoginȋji ORODNIK: z mizoginȋjo IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: mizoginȋji [mòl] RODILNIK: mizoginȋj IPA: [mɔl] DAJALNIK: mizoginȋjama ednina TOŽILNIK: mizoginȋji IMENOVALNIK: mòlj MESTNIK: pri mizoginȋjah RODILNIK: môlja ORODNIK: z mizoginȋjama DAJALNIK: môlju množina TOŽILNIK: môlja IMENOVALNIK: mizoginȋje MESTNIK: pri môlju redko pri mólju RODILNIK: mizoginȋj ORODNIK: z môljem DAJALNIK: mizoginȋjam dvojina TOŽILNIK: mizoginȋje IMENOVALNIK: môlja MESTNIK: pri mizoginȋjah RODILNIK: môljev ORODNIK: z mizoginȋjami DAJALNIK: môljema TOŽILNIK: môlja IZVOR MESTNIK: pri môljih redko pri móljih prevzeto prek nem. Misogynie, angl. misogyny, frc. ORODNIK: môljema misogynie iz gr. misogýneia iz mīséō ‛sovražim’ + IMENOVALNIK: môlji gynḗ ‛ženska’ RODILNIK: môljev DAJALNIK: môljem TOŽILNIK: môlje MESTNIK: pri môljih redko pri móljih 288 ORODNIK: môlji redko mólji ▪ Na oder so stopili tudi zlati superbralci, pravi knjižni TONEMSKO molji z velikim številom prebranih knjig. [mȍl] ▪ Začetek poletja je za mnoge (tudi za tiste, ki niso IPA: [ml] knjižni molji) čas za branje najrazličnejših knjig. ednina IMENOVALNIK: mȍlj pisarniški molj RODILNIK: mólja uradnik, zlasti tak, ki zelo veliko časa, rad dela v DAJALNIK: mólju pisarni, se ukvarja z birokracijo TOŽILNIK: mólja ▪ Boleča ramena prizadenejo do 46 odstotkov vseh MESTNIK: pri mólju redko pri mlju pisarniških moljev. ORODNIK: z móljem ▪ Njegova zagorela polt je pričala, da ne bo nikoli dvojina kakšen pisarniški molj. IMENOVALNIK: mólja ▪ Obrobje parka je nabito polno. Jasno, čas kosila. Vsi RODILNIK: móljev pisarniški molji so prišli po dnevni odmerek DAJALNIK: móljema nefiltriranega kisika in sončne svetlobe. TOŽILNIK: mólja MESTNIK: pri móljih redko pri mljih IZVOR ORODNIK: móljema = stcslov. mol'ь, hrv., srb. mȍlj, rus. mólь, češ. mólь IMENOVALNIK: mólji < pslov. * mólь iz ↑mleti, prvotno torej *‛ki melje RODILNIK: móljev (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord. mǫlr DAJALNIK: móljem ‛molj’, stind. malūka- ‛vrsta črva’ TOŽILNIK: mólje MESTNIK: pri móljih redko pri mljih múšnica ORODNIK: mólji redko mlji múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica] STALNE ZVEZE POMEN 1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z oljčni molj belimi krpicami, in obročkom na belem betu; iz agronomije, iz zoologije majhen nočni metulj s svetlo primerjaj lat. Amanita muscaria; SIN.: iz biologije rdeča mušnica rjavimi krili, katerega ličinka objeda cvetove, liste ▪ Cela družina je imela simptome, ki jih je doktor in plodove oljke; primerjaj lat. Prays oleae pripisoval zastrupitvi z mušnico. ▪ Istrsko belico so napadli oljčni molji in sadeži so kar 2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz popadali z dreves. navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita ▪ Oljke pred cvetenjem poškropimo proti oljčnemu ⏵ prid. beseda + sam. beseda molju. strupene mušnice ▪ Večinoma zatiramo le drugo generacijo oljčnega ▪ Polži ne jedo le užitnih gob, ampak tudi strupene molja, ki povzroča poškodbe na plodičih. mušnice. ▪ Vse nevarne mušnice imajo vseskozi bele lističe porov molj in rastejo predvsem v gozdovih ali na robu iz agronomije, iz zoologije majhen nočni metulj z rjavkasto gozdov. belimi krili, katerega ličinka objeda liste pora; ▪▪▪ primerjaj lat. Acrolepiopsis assectel a ▪ Karželj je ena naših najboljših gob, sodi pa v družino ▪ Por zavarujemo pred porovim moljem tako, da ga mušnic, tako kot rdeča mušnica, ki je strupena. zalijemo s toplim čajem iz vratiča. ▪ Za škropljenje zeljnatih rastlin proti kapusovemu IZGOVOR IN OBLIKE belinu uporabimo škropivo iz paradižnikovih listov, JAKOSTNO porovega molja pa bomo zatirali s škropivom iz [múšnica] rabarbarinih listov. IPA: [ˈmuːʃniʦa] ▪ Korenje ščiti redkvice, belo in črno redkev pred ednina škodljivci ter por pred porovim moljem. IMENOVALNIK: múšnica RODILNIK: múšnice FRAZEOLOGIJA DAJALNIK: múšnici TOŽILNIK: múšnico knjižni molj MESTNIK: pri múšnici kdor zelo rad, veliko bere knjige ORODNIK: z múšnico ▪ Odkar sem samska, sem postala pravi knjižni molj. dvojina IMENOVALNIK: múšnici 289 RODILNIK: múšnic ▪ Gobarski sladokusci pripravljajo knežje mušnice DAJALNIK: múšnicama na vse mogoče načine, užitne pa so tudi surove. TOŽILNIK: múšnici MESTNIK: pri múšnicah koničasta mušnica ORODNIK: z múšnicama iz biologije zelo strupena mušnica bele barve z množina gladkim koničastim klobukom na daljšem IMENOVALNIK: múšnice luskastem betu; primerjaj lat. Amanita virosa RODILNIK: múšnic ▪ Koničasta mušnica spada v krog najbolj nevarnih DAJALNIK: múšnicam strupenih gob in je celo bolj strupena od zelene TOŽILNIK: múšnice mušnice. MESTNIK: pri múšnicah ▪ Najbolj pogoste so zastrupitve z zeleno mušnico, s ORODNIK: z múšnicami pomladansko mušnico in koničasto mušnico. Vse tri TONEMSKO vrste delujejo smrtno že v majhnih količinah. [mȗšnica] IPA: [múːʃnìʦa] panterjeva mušnica ednina iz biologije strupena mušnica z rjavkastim klobukom, IMENOVALNIK: mȗšnica pokritim z belimi krpicami, obročkom in ostanki RODILNIK: mȗšnice ovoja na betu; primerjaj lat. Amanita pantherina; SIN.: iz DAJALNIK: mȗšnici biologije pegasta mušnica TOŽILNIK: mȗšnico ▪ V naših gozdovih rasteta tudi rdeča mušnica in MESTNIK: pri mȗšnici panterjeva mušnica, ki vsebujeta živčne strupe, zato ORODNIK: z mȗšnico vplivata na centralni živčni sistem. dvojina ▪ Na ogled so postavili prek 300 različnih vrst gob; IMENOVALNIK: mȗšnici poleg užitnih, pogojno užitnih, neužitnih, tudi dve RODILNIK: mȗšnic smrtno strupeni: zeleno in panterjevo mušnico. DAJALNIK: mȗšnicama TOŽILNIK: mȗšnici pegasta mušnica MESTNIK: pri mȗšnicah iz biologije strupena mušnica z rjavkastim klobukom, ORODNIK: z mȗšnicama pokritim z belimi krpicami, obročkom in ostanki množina ovoja na betu; primerjaj lat. Amanita pantherina; SIN.: iz IMENOVALNIK: mȗšnice biologije panterjeva mušnica RODILNIK: mȗšnic ▪ Pegasto mušnico lahko najdemo tako v listnatem kot DAJALNIK: mȗšnicam iglastem gozdu v poletnem in jesenskem času. TOŽILNIK: mȗšnice ▪ Pegasta ali panterjeva mušnica se po strupenosti ne MESTNIK: pri mȗšnicah more primerjati s smrtno nevarnimi mušnicami, ORODNIK: z mȗšnicami vendar naj se je nabiralci gob kljub temu raje izogibajo. STALNE ZVEZE rdeča mušnica čokata mušnica iz biologije strupena goba z rdečim klobukom, iz biologije užitna mušnica s sivkastim ali sivo rjavim pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem klobukom, pokritim s svetlo sivimi krpicami, in betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SIN.: mušnica obročkom na betu; primerjaj lat. Amanita spissa ⏵ prid. beseda + sam. beseda ▪ Čokata mušnica diši rahlo po krompirju ali pa je brez strupena rdeča mušnica vonja. ▪ Knežjo mušnico lahko zamenjamo s strupeno ▪ Čokata mušnica je precej podobna pegasti mušnici rdečo mušnico ali z njeno ogoljeno obliko, pri in je zato njena precej pogosta zamenjava. kateri pa so bet in lističi vedno beli. ▪▪▪ knežja mušnica ▪ Zastrupitve z rdečo mušnico so redke, še redkejši so 1. iz biologije užitna goba z belim ovojem, oranžnim smrtni primeri. klobukom in rumenkastim betom; primerjaj lat. Amanita ▪ Rdeča mušnica vsebuje psihoaktivne učinkovine, ki caesarea; SIN.: iz biologije karželj delujejo podobno kot alkohol. ▪ Knežja mušnica zraste na osončenih gozdnih obronkih s prvimi obilnejšimi plohami. rdečkasta mušnica ▪ Knežja mušnica ali karželj je zaščitena, zato je ne iz biologije mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem smemo nabirati. klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in 1.1. ta goba kot hrana, jed 290 poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita ▪ 5 kg težjega nasprotnika je ugnal v slabi minuti rubescens; SIN.: bisernica boja in si prislužil nadimek »pitbul«. ▪ Rdečkasta mušnica sodi med pogojno užitne gobe, ▪ Nikoli ni povsem pojasnil, po kom si je nadel ker v surovem stanju povzroča prebavne težave, nadimek. toplotno obdelana pa je užitna. ⏵ sam. beseda + sam. beseda v imenovalniku nadimek N. zelena mušnica ▪ Nadimek Foma se ga drži še iz srednje šole. iz biologije zelo strupena mušnica z zelenkastim ali ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku + pod + rumeno zelenim klobukom in dolgim belim betom sam. beseda v orodniku z obročkom in ostanki ovoja pri dnišču; primerjaj lat. biti poznan, znan pod nadimkom N. Amanita phal oides ▪ Jadralec je med svojimi kolegi in nasprotniki ⏵ prid. beseda + sam. beseda poznan tudi pod nadimkom gladiator, saj trenira smrtno nevarna zelena mušnica | strupena zelena veliko več kot njegovi konkurenti. mušnica ▪▪▪ ▪ Pri nabiranju mladih poprhnjenk prihaja do ▪ V klepetalnico se prijavite z imenom ali nadimkom in usodnih zamenjav s smrtno nevarnimi zelenimi že lahko zastavljate vprašanja. mušnicami. 1.1. tako poimenovanje, ki se uporablja za ▪ Protistrupa za najbolj strupeno zeleno mušnico zakrivanje identitete še vedno ni. ▪ Spoštovani gospod, ki se skrivate za nadimkom, ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku najprej se predstavite s polnim imenom in zastrupitev z zeleno mušnico pri mkom, potem bova pa komunicirala. ▪ Pri zastrupitvi z zeleno mušnico se prvi simptomi, ▪ Kriminalista z nadimkoma Kubo 4 in Kubo 5 sta kot so slabost, bruhanje, driska, bolečine v za lastno varnost pričala z zamegljenim obrazom in trebuhu, pojavijo običajno šele po šestih in več popačenim glasom. urah. ▪▪▪ IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Zelena mušnica ima na spodnji strani klobuka JAKOSTNO povsem bele lističe, ki se tudi pri starih gobah ne [nadímək] spremenijo. IPA: [naˈdiːmək] ▪ V bolnišnici so takoj posumili, da so se zastrupili z ednina zeleno mušnico, ki je zelo podobna golobici, saj se IMENOVALNIK: nadímek razlikujeta le v betu. RODILNIK: nadímka DAJALNIK: nadímku IZVOR TOŽILNIK: nadímek ↑muha MESTNIK: pri nadímku ORODNIK: z nadímkom Na dvojina simbol P IMENOVALNIK: nadímka OMEN simbol za kemijski element RODILNIK: nadímkov natrij ▪ DAJALNIK: nadímkoma Natrija (Na) je veliko v krvi, slini in medcelični tekočini. TOŽILNIK: nadímka MESTNIK: pri nadímkih ORODNIK: z nadímkoma IZVOR množina prevzeto iz nlat. Na, simbola za element ↑natrij IMENOVALNIK: nadímki RODILNIK: nadímkov nadímek nadímka samostalnik moškega spola DAJALNIK: nadímkom [nadímək] TOŽILNIK: nadímke P MESTNIK: pri nadímkih OMEN 1. nadomestno, neformalno poimenovanje za ORODNIK: z nadímki osebo ali kraj, navadno po kaki značilnosti TONEMSKO [nadȋmək] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [nadíːmk] dati, dobiti nadimek | nadeti nadimek KOMU | ednina prislužiti si nadimek ▪ IMENOVALNIK: nadȋmek Ena glavnih turističnih atrakcij so ladijska naselja na kanalih, zaradi katerih je Amsterdam dobil RODILNIK: nadȋmka nadimek Severne Benetke. DAJALNIK: nadȋmku 291 TOŽILNIK: nadȋmek DAJALNIK: napítnici MESTNIK: pri nadȋmku TOŽILNIK: napítnico ORODNIK: z nadȋmkom MESTNIK: pri napítnici dvojina ORODNIK: z napítnico IMENOVALNIK: nadȋmka dvojina RODILNIK: nadȋmkov IMENOVALNIK: napítnici DAJALNIK: nadȋmkoma RODILNIK: napítnic TOŽILNIK: nadȋmka DAJALNIK: napítnicama MESTNIK: pri nadȋmkih TOŽILNIK: napítnici ORODNIK: z nadȋmkoma MESTNIK: pri napítnicah množina ORODNIK: z napítnicama IMENOVALNIK: nadȋmki množina RODILNIK: nadȋmkov IMENOVALNIK: napítnice DAJALNIK: nadȋmkom RODILNIK: napítnic TOŽILNIK: nadȋmke DAJALNIK: napítnicam MESTNIK: pri nadȋmkih TOŽILNIK: napítnice ORODNIK: z nadȋmki MESTNIK: pri napítnicah ORODNIK: z napítnicami IZVOR TONEMSKO po zgledu hrv., srb. nádimak iz ↑nad + ↑ime [napȋtnica] IPA: [napíːtnìʦa] napítnica ednina napítnice samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: napȋtnica [napítnica] RODILNIK: napȋtnice POMEN DAJALNIK: napȋtnici 1. slovesne besede, s katerimi se nazdravi, vošči; TOŽILNIK: napȋtnico SIN.: zdravica, zdravljica MESTNIK: pri napȋtnici ▪ Ob zaključku bo sledila novoletna napitnica s ORODNIK: z napȋtnico čestitko. dvojina 1.1. pesem, s katero se nazdravi, vošči; SIN.: IMENOVALNIK: napȋtnici zdravica, zdravljica RODILNIK: napȋtnic ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: napȋtnicama ljudska napitnica | vinska napitnica TOŽILNIK: napȋtnici ▪ V slovenskih ljudskih napitnicah in pesmih o MESTNIK: pri napȋtnicah vinu se beseda hramček pojavlja približno tako ORODNIK: z napȋtnicama pogosto kot besedici vinček ali glažek. množina ▪ Ob zidanici boste lahko prisluhnili petju vinske IMENOVALNIK: napȋtnice napitnice. RODILNIK: napȋtnic ▪▪▪ DAJALNIK: napȋtnicam ▪ Veliko lažje je zapeti napitnico, če držiš v roki TOŽILNIK: napȋtnice kozarček in nimaš suhega grla. MESTNIK: pri napȋtnicah ▪ Na sprejemu po koncertu je nazdravil s ORODNIK: z napȋtnicami povabljenci in posebej zanje zapel napitnico iz Traviate. IZVOR 1.2. pijača, s katero se nazdravi, vošči; iz napiten iz ↑napiti SIN.: zdravica, zdravljica ▪ Hrana je bila izvrstna, saj si andaluzijski kuhar napŕstec napŕstca samostalnik moškega spola drugačne niti ne bi upal ponuditi, in vino je teklo v [naprstəc] neskončni vrsti napitnic. POMEN iz botanike rastlina z navzdol obrnjenimi zvonastimi IZGOVOR IN OBLIKE cvetovi v grozdastem socvetju in večjimi listi na JAKOSTNO [napítnica] visokem pokončnem steblu; primerjaj lat. Digitalis ▪ Naprstci IPA: [naˈpiːtniʦa] so idealne rastline za polsenčne vrtove. ednina ▪ Naprstec pomaga obdržati grmovnice zdrave in zdi se, da v njihovi bližini raste posebno dobro tudi sam. IMENOVALNIK: napítnica RODILNIK: napítnice 292 ▪ Če naprstcu porežemo cvetna stebla in mu ne rdeči naprstec pustimo, da bi semenil, bo prihodnje leto ponovno iz botanike dvoletni naprstec z rdečimi, vijoličnimi, cvetel. rožnatimi cvetovi; primerjaj lat. Digitalis purpurea; SIN.: škrlatni naprstec IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Rdeči naprstec je zelo strupena rastlina. JAKOSTNO ▪ Rdeči naprstec gojijo zaradi vsebnosti spojin, ki [naprstəc] imajo lastnosti srčnih vzpodbujevalcev. IPA: [naˈpəɾstəʦ] ednina škrlatni naprstec IMENOVALNIK: napŕstec dvoletni naprstec z rdečimi, vijoličnimi, rožnatimi RODILNIK: napŕstca cvetovi; primerjaj lat. Digitalis purpurea; SIN.: iz botanike rdeči DAJALNIK: napŕstcu naprstec TOŽILNIK: napŕstec ▪ Škrlatni naprstec je zaradi značilnih cvetov MESTNIK: napŕstcu priljubljena okrasna rastlina. ORODNIK: napŕstcem ▪ Pri nas škrlatni naprstec ne raste v naravnem okolju. dvojina IMENOVALNIK: napŕstca IZVOR RODILNIK: napŕstcev prvotno *‛naprstnik’, po zgledu nem. Fingerhut DAJALNIK: napŕstcema ‛naprstnik’ in ‛naprstec’ TOŽILNIK: napŕstca MESTNIK: napŕstcih ORODNIK: napŕstcema nátrij nátrija samostalnik moškega spola množina [nátri] IMENOVALNIK: napŕstci POMEN RODILNIK: napŕstcev mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka DAJALNIK: napŕstcem kovina srebrno bele barve, kemijski element [Na] TOŽILNIK: napŕstce ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: napŕstcih atom natrija | količina, koncentracija, pomanjkanje, ORODNIK: napŕstcem vsebnost natrija | vnos natrija TONEMSKO ▪ [ Pomanjkanje natrija zaradi pomanjkanja v naprstəc] prehrani je izredno redko. IPA: [napɾstʦ] ▪ Med podatki na ovitku hranila je navedena ednina količina natrija ali soli. IMENOVALNIK: napȓstec ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v RODILNIK: napȓstca rodilniku DAJALNIK: napȓstcu n g, mg natrija TOŽILNIK: napȓstec ▪ Če se zelo potimo, se lahko iz telesa izloči tudi MESTNIK: napȓstcu več kot 0,5 g natrija na liter znoja. ORODNIK: napȓstcem ▪ Gram kuhinjske soli vsebuje 600 miligramov dvojina klorida in 400 miligramov natrija. IMENOVALNIK: napȓstca ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: napȓstcev vsebovati natrij DAJALNIK: napȓstcema ▪ Na embalaži športnih napitkov lahko preberete, TOŽILNIK: napȓstca da vsebujejo natrij in druge elektrolite. MESTNIK: napȓstcih ⏵ priredna zveza ORODNIK: napȓstcema natrij in fosfor, natrij in kalcij, natrij in kalij, natrij množina in klor IMENOVALNIK: napȓstci ▪ Pri izbiri mineralno-vitaminskega dodatka se RODILNIK: napȓstcev oziramo predvsem na elemente kalcij, fosfor in DAJALNIK: napȓstcem natrij. TOŽILNIK: napȓstce MESTNIK: napȓstcih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: napȓstcem JAKOSTNO [nátri] STALNE ZVEZE IPA: [ˈnaːtɾi] ednina IMENOVALNIK: nátrij 293 RODILNIK: nátrija ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: nátriju natrijev atom, ion | natrijev bikarbonat, TOŽILNIK: nátrij hidrogenkarbonat, karbonat, sulfat | natrijev MESTNIK: pri nátriju fluorid, hidroksid, jodid, klorid | natrijeva sol ORODNIK: z nátrijem ▪ Pri nastanku vezi med natrijevimi in kloridnimi dvojina ioni ter molekulami vode se toplota sprošča. IMENOVALNIK: nátrija ▪ Morska voda vsebuje največ natrijevega klorida RODILNIK: nátrijev (NaCl), bolj znanega kot kuhinjska sol, v manjših DAJALNIK: nátrijema koncentracijah pa še mnogo drugih soli. TOŽILNIK: nátrija ▪ Na bregu sušečega se jezera je opazil debelo MESTNIK: pri nátrijih skorjo natrijevega karbonata. ORODNIK: z nátrijema ⏵ priredna zveza množina natrijev in kalijev, natrijev in klorov IMENOVALNIK: nátriji ▪ Magnezij sodeluje pri uravnavanju delovanja RODILNIK: nátrijev živcev, krčenju mišic ter pri prehajanju kalcijevih, DAJALNIK: nátrijem natrijevih in kalijevih ionov prek celičnih membran. TOŽILNIK: nátrije ▪ Morska voda vsebuje poleg natrijevih in klorovih MESTNIK: pri nátrijih ionov še veliko število drugih ionov. ORODNIK: z nátriji TONEMSKO IZGOVOR IN OBLIKE [nátri] JAKOSTNO IPA: [nàːtɾí] [nátrije nátrijeva nátrijevo] ednina IPA: [ˈnaːtɾijɛ ˈnaːtɾijɛʋa ˈnaːtɾijɛʋɔ] IMENOVALNIK: nátrij OSNOVNIK moški spol RODILNIK: nátrija ednina DAJALNIK: nátriju IMENOVALNIK: nátrijev TOŽILNIK: nátrij RODILNIK: nátrijevega MESTNIK: pri nátriju DAJALNIK: nátrijevemu ORODNIK: z nátrijem dvojina TOŽILNIK: nátrijev živo nátrijevega IMENOVALNIK: nátrija MESTNIK: pri nátrijevem RODILNIK: nátrijev tudi nȃtrijev ORODNIK: z nátrijevim DAJALNIK: nátrijema dvojina TOŽILNIK: nátrija IMENOVALNIK: nátrijeva MESTNIK: pri nátrijih tudi pri nȃtrijih RODILNIK: nátrijevih ORODNIK: z nátrijema množina DAJALNIK: nátrijevima TOŽILNIK: nátrijeva IMENOVALNIK: nátriji MESTNIK: pri nátrijevih RODILNIK: nátrijev tudi nȃtrijev ORODNIK: z nátrijevima DAJALNIK: nátrijem množina TOŽILNIK: nátrije IMENOVALNIK: nátrijevi MESTNIK: pri nátrijih tudi pri nȃtrijih RODILNIK: nátrijevih ORODNIK: z nátriji tudi z nȃtriji DAJALNIK: nátrijevim TOŽILNIK: nátrijeve IZVOR MESTNIK: pri nátrijevih prevzeto (prek nem. Natrium) iz novolat. natrium, ORODNIK: z nátrijevimi to prek frc. natron ‛natrijev karbonat dekahidrat’ in ženski spol špan. natrón iz arab. naṭrūn ednina IMENOVALNIK: nátrijeva nátrijev nátrijeva nátrijevo RODILNIK: nátrijeve pridevnik [nátrije nátrijeva nátrijevo] DAJALNIK: nátrijevi TOŽILNIK: nátrijevo POMEN MESTNIK: pri nátrijevi ki je v zvezi z natrijem ORODNIK: z nátrijevo dvojina IMENOVALNIK: nátrijevi RODILNIK: nátrijevih 294 DAJALNIK: nátrijevima MESTNIK: pri nátrijevih TOŽILNIK: nátrijevi ORODNIK: z nátrijevimi MESTNIK: pri nátrijevih ženski spol ORODNIK: z nátrijevima ednina množina IMENOVALNIK: nátrijeva IMENOVALNIK: nátrijeve RODILNIK: nátrijeve RODILNIK: nátrijevih DAJALNIK: nátrijevi DAJALNIK: nátrijevim TOŽILNIK: nátrijevo TOŽILNIK: nátrijeve MESTNIK: pri nátrijevi MESTNIK: pri nátrijevih ORODNIK: z nátrijevo ORODNIK: z nátrijevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: nátrijevi ednina RODILNIK: nátrijevih IMENOVALNIK: nátrijevo DAJALNIK: nátrijevima RODILNIK: nátrijevega TOŽILNIK: nátrijevi DAJALNIK: nátrijevemu MESTNIK: pri nátrijevih TOŽILNIK: nátrijevo ORODNIK: z nátrijevima MESTNIK: pri nátrijevem množina ORODNIK: z nátrijevim IMENOVALNIK: nátrijeve dvojina RODILNIK: nátrijevih IMENOVALNIK: nátrijevi DAJALNIK: nátrijevim RODILNIK: nátrijevih TOŽILNIK: nátrijeve DAJALNIK: nátrijevima MESTNIK: pri nátrijevih TOŽILNIK: nátrijevi ORODNIK: z nátrijevimi MESTNIK: pri nátrijevih srednji spol ORODNIK: z nátrijevima ednina množina IMENOVALNIK: nátrijevo IMENOVALNIK: nátrijeva RODILNIK: nátrijevega RODILNIK: nátrijevih DAJALNIK: nátrijevemu DAJALNIK: nátrijevim TOŽILNIK: nátrijevo TOŽILNIK: nátrijeva MESTNIK: pri nátrijevem MESTNIK: pri nátrijevih ORODNIK: z nátrijevim ORODNIK: z nátrijevimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: nátrijevi [nátrije nátrijeva nátrijevo] RODILNIK: nátrijevih IPA: [nàːtɾij nàːtɾijʋa nàːtɾijʋɔ] DAJALNIK: nátrijevima OSNOVNIK TOŽILNIK: nátrijevi moški spol MESTNIK: pri nátrijevih ednina ORODNIK: z nátrijevima IMENOVALNIK: nátrijev množina RODILNIK: nátrijevega IMENOVALNIK: nátrijeva DAJALNIK: nátrijevemu RODILNIK: nátrijevih TOŽILNIK: nátrijev DAJALNIK: nátrijevim živo nátrijevega TOŽILNIK: nátrijeva MESTNIK: pri nátrijevem MESTNIK: pri nátrijevih ORODNIK: z nátrijevim ORODNIK: z nátrijevimi dvojina IMENOVALNIK: nátrijeva IZVOR RODILNIK: nátrijevih ↑natrij DAJALNIK: nátrijevima TOŽILNIK: nátrijeva MESTNIK: pri nátrijevih nebulóza nebulóze samostalnik ženskega spola ORODNIK: z nátrijevima [nebulóza] množina POMEN IMENOVALNIK: nátrijevi slabšalno neumna, nesmiselna, zavajajoča trditev RODILNIK: nátrijevih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: nátrijevim brati, pisati nebuloze | govoriti, poslušati nebuloze | TOŽILNIK: nátrijeve trositi nebuloze 295 ▪ Mene je sram že, ko berem njegove nebuloze. ORODNIK: z nebulzami ▪ Roka roko umije, usta pa nakladajo nebuloze. ▪▪▪ IZVOR ▪ Toliko nebuloz in zlonamernega pisanja redkokdaj kot hrv., srb. nebulóza iz ↑nebulozen prebereš. ▪ Če misliš, da si s svojimi nebulozami, ki jih pišeš v blogu, zadel žebelj na glavo, se pošteno motiš. nèkméčki nèkméčka nèkméčko pridevnik ▪ Dokler se najdejo ljudje, ki verjamejo njegovim [nèkméčki] nebulozam, jih bo pač prodajal. POMEN 1. ki je v zvezi z nekmeti IZGOVOR IN OBLIKE ⏵ prid. beseda + sam. beseda JAKOSTNO ▪ Odstotek mestnega prebivalstva je nenehno [nebulóza] rasel, vaško prebivalstvo pa se je selilo v IPA: [nɛbuˈloːza] industrijske, trgovske in druge nekmečke poklice. ednina ▪ Število čistih kmečkih gospodinjstev se je v IMENOVALNIK: nebulóza zadnjih letih občutno zmanjšalo, vse več pa je RODILNIK: nebulóze mešanih in nekmečkih gospodinjstev. DAJALNIK: nebulózi 1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo nekmetje TOŽILNIK: nebulózo ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri nebulózi nekmečko prebivalstvo ORODNIK: z nebulózo dvojina ▪ Večina nekmečkega prebivalstva dela doma v obrti ali v Celju, Petrovčah, Žalcu in Velenju. IMENOVALNIK: nebulózi ▪ Ministrico je opozoril na vedno večjo težavo, s RODILNIK: nebulóz katero se srečujejo kmetje na obmestnih DAJALNIK: nebulózama območjih, zanimivih za naseljevanje nekmečke TOŽILNIK: nebulózi populacije. MESTNIK: pri nebulózah ORODNIK: z nebulózama množina IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO IMENOVALNIK: nebulóze [nèkméčki] RODILNIK: nebulóz IPA: [ˈnɛˈkmeːʧki] DAJALNIK: nebulózam OSNOVNIK TOŽILNIK: nebulóze moški spol MESTNIK: pri nebulózah ednina ORODNIK: z nebulózami IMENOVALNIK: nèkméčki TONEMSKO RODILNIK: nèkméčkega [nebulza] DAJALNIK: nèkméčkemu IPA: [nɛbulóːzà] TOŽILNIK: nèkméčki ednina živo nèkméčkega IMENOVALNIK: nebulza MESTNIK: pri nèkméčkem RODILNIK: nebulze ORODNIK: z nèkméčkim DAJALNIK: nebulzi dvojina TOŽILNIK: nebulzo IMENOVALNIK: nèkméčka MESTNIK: pri nebulzi RODILNIK: nèkméčkih ORODNIK: z nebulzo DAJALNIK: nèkméčkima dvojina TOŽILNIK: nèkméčka IMENOVALNIK: nebulzi MESTNIK: pri nèkméčkih RODILNIK: nebulz ORODNIK: z nèkméčkima DAJALNIK: nebulzama množina TOŽILNIK: nebulzi IMENOVALNIK: nèkméčki MESTNIK: pri nebulzah RODILNIK: nèkméčkih ORODNIK: z nebulzama DAJALNIK: nèkméčkim množina TOŽILNIK: nèkméčke IMENOVALNIK: nebulze MESTNIK: pri nèkméčkih RODILNIK: nebulz ORODNIK: z nèkméčkimi DAJALNIK: nebulzam ženski spol TOŽILNIK: nebulze ednina MESTNIK: pri nebulzah IMENOVALNIK: nèkméčka 296 RODILNIK: nèkméčke TOŽILNIK: nȅkmčka DAJALNIK: nèkméčki MESTNIK: pri nȅkmčkih TOŽILNIK: nèkméčko ORODNIK: z nȅkmčkima MESTNIK: pri nèkméčki množina ORODNIK: z nèkméčko IMENOVALNIK: nȅkmčki dvojina RODILNIK: nȅkmčkih IMENOVALNIK: nèkméčki DAJALNIK: nȅkmčkim RODILNIK: nèkméčkih TOŽILNIK: nȅkmčke DAJALNIK: nèkméčkima MESTNIK: pri nȅkmčkih TOŽILNIK: nèkméčki ORODNIK: z nȅkmčkimi MESTNIK: pri nèkméčkih ženski spol ORODNIK: z nèkméčkima ednina množina IMENOVALNIK: nȅkmčka IMENOVALNIK: nèkméčke RODILNIK: nȅkmčke RODILNIK: nèkméčkih DAJALNIK: nȅkmčki DAJALNIK: nèkméčkim TOŽILNIK: nȅkmčko TOŽILNIK: nèkméčke MESTNIK: pri nȅkmčki MESTNIK: pri nèkméčkih ORODNIK: z nȅkmčko ORODNIK: z nèkméčkimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: nȅkmčki ednina RODILNIK: nȅkmčkih IMENOVALNIK: nèkméčko DAJALNIK: nȅkmčkima RODILNIK: nèkméčkega TOŽILNIK: nȅkmčki DAJALNIK: nèkméčkemu MESTNIK: pri nȅkmčkih TOŽILNIK: nèkméčko ORODNIK: z nȅkmčkima MESTNIK: pri nèkméčkem množina ORODNIK: z nèkméčkim IMENOVALNIK: nȅkmčke dvojina RODILNIK: nȅkmčkih IMENOVALNIK: nèkméčki DAJALNIK: nȅkmčkim RODILNIK: nèkméčkih TOŽILNIK: nȅkmčke DAJALNIK: nèkméčkima MESTNIK: pri nȅkmčkih TOŽILNIK: nèkméčki ORODNIK: z nȅkmčkimi MESTNIK: pri nèkméčkih srednji spol ORODNIK: z nèkméčkima ednina množina IMENOVALNIK: nȅkmčko IMENOVALNIK: nèkméčka RODILNIK: nȅkmčkega RODILNIK: nèkméčkih DAJALNIK: nȅkmčkemu DAJALNIK: nèkméčkim TOŽILNIK: nȅkmčko TOŽILNIK: nèkméčka MESTNIK: pri nȅkmčkem MESTNIK: pri nèkméčkih ORODNIK: z nȅkmčkim ORODNIK: z nèkméčkimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: nȅkmčki [nȅkmčki] RODILNIK: nȅkmčkih IPA: [nkméːʧkì] DAJALNIK: nȅkmčkima OSNOVNIK TOŽILNIK: nȅkmčki moški spol MESTNIK: pri nȅkmčkih ednina ORODNIK: z nȅkmčkima IMENOVALNIK: nȅkmčki množina RODILNIK: nȅkmčkega IMENOVALNIK: nȅkmčka DAJALNIK: nȅkmčkemu RODILNIK: nȅkmčkih TOŽILNIK: nȅkmčki DAJALNIK: nȅkmčkim živo nȅkmčkega TOŽILNIK: nȅkmčka MESTNIK: pri nȅkmčkem MESTNIK: pri nȅkmčkih ORODNIK: z nȅkmčkim ORODNIK: z nȅkmčkimi dvojina IMENOVALNIK: nȅkmčka IZVOR RODILNIK: nȅkmčkih ↑ne + ↑kmečki DAJALNIK: nȅkmčkima 297 nèkmèt nèkméta samostalnik moškega spola MESTNIK: pri nȅkmtih in pri nȅkmtih [nèkmèt] ORODNIK: z nȅkmti in z nȅkmti POMEN kdor ni kmet IZVOR ▪ Košnjo komaj čakajo tudi nekmetje, saj izboljša ↑ne + ↑kmet preglednost na ovinkih. ▪ Opozorili so na odkupovanje kmetijskih zemljišč, ki néonka néonke samostalnik ženskega spola prehajajo v last nekmetov, v glavnem za počitniško dejavnost. [néọnka] POMEN I 1. ZGOVOR IN OBLIKE manj formalno fluorescenčno ali neonsko svetilo ⏵ JAKOSTNO prid. beseda + sam. beseda [nèkmèt] modra, rdeča neonka IPA: [ˈnɛˈkmɛt] ▪ Ko odpreš vrata avtomobila, kabino osvetlita dve ednina modri neonki, vsaka na eni strani. ▪▪▪ IMENOVALNIK: nèkmèt ▪ Dnevna svetloba spreminja svoj spekter (od RODILNIK: nèkméta modrikaste zjutraj do rumene proti večeru), še bolj DAJALNIK: nèkmétu izrazito je to pri umetnih virih, kot so navadne žarnice TOŽILNIK: nèkméta ali neonke. MESTNIK: pri nèkmétu 2. majhna riba z zeleno svetlikajočo se progo na ORODNIK: z nèkmétom dvojina boku, ki živi v porečju Amazonke; primerjaj lat. IMENOVALNIK: nèkméta Paracheirodon innesi RODILNIK: nèkmétov ▪ Neonke morajo imeti rahlo kislo in mehko vodo. DAJALNIK: nèkmétoma TOŽILNIK: nèkméta IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri nèkmétih JAKOSTNO [néọnka] ORODNIK: z nèkmétoma množina IPA: [ˈneːoŋka] IMENOVALNIK: nèkmétje redko nèkméti ednina RODILNIK: nèkmétov IMENOVALNIK: néonka DAJALNIK: nèkmétom RODILNIK: néonke TOŽILNIK: nèkméte DAJALNIK: néonki MESTNIK: pri nèkmétih TOŽILNIK: néonko ORODNIK: z nèkméti MESTNIK: pri néonki TONEMSKO ORODNIK: z néonko [nȅkmȅt] dvojina IPA: [nkmt] IMENOVALNIK: néonki ednina RODILNIK: néonk IMENOVALNIK: nȅkmȅt DAJALNIK: néonkama RODILNIK: nȅkmta TOŽILNIK: néonki DAJALNIK: nȅkmtu MESTNIK: pri néonkah TOŽILNIK: nȅkmta ORODNIK: z néonkama MESTNIK: pri nȅkmtu tudi pri nȅkmtu množina ORODNIK: z nȅkmtom IMENOVALNIK: néonke dvojina RODILNIK: néonk IMENOVALNIK: nȅkmta DAJALNIK: néonkam RODILNIK: nȅkmtov in nȅkmtov TOŽILNIK: néonke DAJALNIK: nȅkmtoma MESTNIK: pri néonkah TOŽILNIK: nȅkmta ORODNIK: z néonkami MESTNIK: pri nȅkmtih in pri nȅkmtih TONEMSKO [nọnka] ORODNIK: z nȅkmtoma množina IPA: [néːòŋka] IMENOVALNIK: nȅkmtje redko nȅkmti ednina RODILNIK: nȅkmtov in nȅkmtov IMENOVALNIK: nonka DAJALNIK: nȅkmtom RODILNIK: nonke TOŽILNIK: nȅkmte DAJALNIK: nonki 298 TOŽILNIK: nonko MESTNIK: pri néonskih MESTNIK: pri nonki ORODNIK: z néonskima ORODNIK: z nonko množina dvojina IMENOVALNIK: néonski IMENOVALNIK: nonki RODILNIK: néonskih RODILNIK: nonk DAJALNIK: néonskim DAJALNIK: nonkama TOŽILNIK: néonske TOŽILNIK: nonki MESTNIK: pri néonskih MESTNIK: pri nonkah ORODNIK: z néonskimi ORODNIK: z nonkama ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: nonke IMENOVALNIK: néonska RODILNIK: nonk RODILNIK: néonske DAJALNIK: nonkam DAJALNIK: néonski TOŽILNIK: nonke TOŽILNIK: néonsko MESTNIK: pri nonkah MESTNIK: pri néonski ORODNIK: z nonkami ORODNIK: z néonsko dvojina IZVOR IMENOVALNIK: néonski poenobesedeno iz neonska žarnica, riba RODILNIK: néonskih DAJALNIK: néonskima néonski TOŽILNIK: néonski néonska néonsko pridevnik MESTNIK: pri néonskih [néọnski] ORODNIK: z néonskima POMEN množina 1. ki vsebuje neon 1. ali drug fluorescenčni plin IMENOVALNIK: néonske ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: néonskih neonska cev, luč, svetilka | neonsko svetilo DAJALNIK: néonskim ▪ Sobo brez oken je osvetljevala neonska cev. TOŽILNIK: néonske ▪ Prostor je svetel, saj v njem noč in dan gorijo MESTNIK: pri néonskih neonske luči. ORODNIK: z néonskimi 2. ki je v zvezi z neonskimi svetili srednji spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina neonski napis | neonska barva, svetloba | neonska IMENOVALNIK: néonsko osvetlitev, razsvetljava | neonska reklama RODILNIK: néonskega ▪ Na strehi razkošnega hotela je utripal ogromen DAJALNIK: néonskemu neonski napis. TOŽILNIK: néonsko ▪ Okna so žarela v soju neonske reklame. MESTNIK: pri néonskem ORODNIK: z néonskim I dvojina ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO IMENOVALNIK: néonski [néọnski] RODILNIK: néonskih IPA: [ˈneːonski] DAJALNIK: néonskima OSNOVNIK TOŽILNIK: néonski moški spol MESTNIK: pri néonskih ednina ORODNIK: z néonskima IMENOVALNIK: néonski množina RODILNIK: néonskega IMENOVALNIK: néonska DAJALNIK: néonskemu RODILNIK: néonskih TOŽILNIK: néonski DAJALNIK: néonskim živo néonskega TOŽILNIK: néonska MESTNIK: pri néonskem MESTNIK: pri néonskih ORODNIK: z néonskim ORODNIK: z néonskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: néonska [nọnski] RODILNIK: néonskih IPA: [nèːónski] DAJALNIK: néonskima OSNOVNIK TOŽILNIK: néonska moški spol 299 ednina ORODNIK: z nonskima IMENOVALNIK: nonski množina RODILNIK: nonskega IMENOVALNIK: nonska DAJALNIK: nonskemu RODILNIK: nonskih TOŽILNIK: nonski DAJALNIK: nonskim živo nonskega TOŽILNIK: nonska MESTNIK: pri nonskem MESTNIK: pri nonskih ORODNIK: z nonskim ORODNIK: z nonskimi dvojina IMENOVALNIK: nonska IZVOR RODILNIK: nonskih ↑neon DAJALNIK: nonskima TOŽILNIK: nonska MESTNIK: pri nonskih nèživílo nèživíla samostalnik srednjega spola ORODNIK: z nonskima [nèživílo] množina POMEN IMENOVALNIK: nonski navadno v množini izdelek, ki se ne uporablja za RODILNIK: nonskih prehrano ljudi DAJALNIK: nonskim ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: nonske trgovina z neživili MESTNIK: pri nonskih ▪ V pritličju objekta oddaja poslovne prostore. ORODNIK: z nonskimi Eden je namenjen trgovini z neživili, drugi pa ženski spol gostinski dejavnosti. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: nonska ▪ Prihodek od prodaje živil je bil nižji za 6,3 odstotka, RODILNIK: nonske prihodek od prodaje neživil pa se je zvišal za DAJALNIK: nonski 0,8 odstotka. TOŽILNIK: nonsko ▪ Nov supermarket bo kupcem ponujal bogat prodajni MESTNIK: pri nonski program živil in neživil. ORODNIK: z nonsko dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: nonski JAKOSTNO RODILNIK: nonskih [nèživílo] DAJALNIK: nonskima IPA: [ˈnɛʒiˈʋiːlɔ] TOŽILNIK: nonski ednina MESTNIK: pri nonskih IMENOVALNIK: nèživílo ORODNIK: z nonskima RODILNIK: nèživíla množina DAJALNIK: nèživílu IMENOVALNIK: nonske TOŽILNIK: nèživílo RODILNIK: nonskih MESTNIK: pri nèživílu DAJALNIK: nonskim ORODNIK: z nèživílom TOŽILNIK: nonske dvojina MESTNIK: pri nonskih IMENOVALNIK: nèživíli ORODNIK: z nonskimi RODILNIK: nèživíl srednji spol DAJALNIK: nèživíloma ednina TOŽILNIK: nèživíli IMENOVALNIK: nonsko MESTNIK: pri nèživílih RODILNIK: nonskega ORODNIK: z nèživíloma DAJALNIK: nonskemu množina TOŽILNIK: nonsko IMENOVALNIK: nèživíla MESTNIK: pri nonskem RODILNIK: nèživíl ORODNIK: z nonskim DAJALNIK: nèživílom dvojina TOŽILNIK: nèživíla IMENOVALNIK: nonski MESTNIK: pri nèživílih RODILNIK: nonskih ORODNIK: z nèživíli DAJALNIK: nonskima TONEMSKO TOŽILNIK: nonski [nȅživílo] MESTNIK: pri nonskih 300 IPA: [nʒìʋìːl] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina vsebovati nikelj IMENOVALNIK: nȅživílo ▪ Oblačil z zadrgo ne nosimo na golo kožo, ker RODILNIK: nȅživíla vsebujejo nikelj. DAJALNIK: nȅživílu ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: nȅživílo nikelj in baker, nikelj in cink, nikelj in kobalt, nikelj MESTNIK: pri nȅživílu in krom, nikelj in železo ORODNIK: z nȅživílom ▪ Izkazalo se je, da prah vsebuje tudi magnezij, dvojina aluminij, kobalt in nikelj. IMENOVALNIK: nȅživíli in nȅživȋli ▪ V nobenem od preizkušenih izdelkov niso našli RODILNIK: nȅživȋl niklja in kroma, ki sta med glavnimi povzročitelji DAJALNIK: nȅživíloma in nȅživȋloma alergičnih reakcij. TOŽILNIK: nȅživíli in nȅživȋli MESTNIK: pri nȅživȋlih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z nȅživíloma in z nȅživȋloma JAKOSTNO množina [níkəl] IMENOVALNIK: nȅživȋla IPA: [ˈniːkəl] RODILNIK: nȅživȋl ednina DAJALNIK: nȅživȋlom IMENOVALNIK: níkelj TOŽILNIK: nȅživȋla RODILNIK: níklja MESTNIK: pri nȅživȋlih DAJALNIK: níklju ORODNIK: z nȅživȋli TOŽILNIK: níkelj MESTNIK: pri níklju IZVOR ORODNIK: z níkljem ↑ne + ↑živilo dvojina IMENOVALNIK: níklja Ni RODILNIK: níkljev simbol DAJALNIK: níkljema POMEN TOŽILNIK: níklja simbol za kemijski element nikelj MESTNIK: pri níkljih ▪ Zaradi odlične ponovljivosti in preproste ORODNIK: z níkljema standardizacije uporabljamo le čiste (elementarne) množina kovine, v glavnem platino (Pt), nikelj (Ni) in baker IMENOVALNIK: níklji (Cu). RODILNIK: níkljev DAJALNIK: níkljem IZVOR TOŽILNIK: níklje prevzeto iz nlat. Ni, simbola za element ↑nikelj MESTNIK: pri níkljih ORODNIK: z níklji níkelj TONEMSKO níklja samostalnik moškega spola [níkəl] [níkəl] IPA: [nìːkl] POMEN ednina magnetna kovina srebrno bele barve, kemijski IMENOVALNIK: níkelj element [Ni] RODILNIK: níklja ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: níklju cena niklja | proizvajalec niklja | proizvodnja niklja | TOŽILNIK: níkelj vsebnost niklja | zlitina niklja MESTNIK: pri níklju ▪ Visoka cena niklja je bila posledica velikega ORODNIK: z níkljem povpraševanja po niklju in razmeroma majhne dvojina proizvodnje. IMENOVALNIK: níklja ▪ Kovinski meteoriti so v glavnem sestavljeni iz RODILNIK: níkljev tudi nȋkljev zlitine niklja in železa. DAJALNIK: níkljema ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v TOŽILNIK: níklja rodilniku MESTNIK: pri níkljih tudi pri nȋkljih n odstotkov, ton niklja ORODNIK: z níkljema ▪ Kovanca bosta izdelana iz zlitine, ki vsebuje množina 75 odstotkov bakra in 25 odstotkov niklja. IMENOVALNIK: níklji 301 RODILNIK: níkljev tudi nȋkljev 3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten DAJALNIK: níkljem ▪ V nahrbtnikih so se skrivali takšni in drugačni TOŽILNIK: níklje »njami« sendviči in po obilni malici smo pot MESTNIK: pri níkljih tudi pri nȋkljih nadaljevali proti koči. ORODNIK: z níklji tudi z nȋklji ▪ Na sliki je vse videti hiper užitno in njami, ko pa začnem prebirati recept, me mine volja do kuhanja in IZVOR začutim jezo. prevzeto prek nem. Nickel iz šved. nickel, skrajšano ▪ Naj vam zaupam nekaj svojih trikov, ki naredijo to iz kopparnickel ‛medni nikelj’ iz koppar ‛baker’ + jed še bolj njami. nickel ‛parkelj; Miklavžev spremljevalec, ki 4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen predstavlja hudiča’ iz svetniškega imena Nicolaus ▪ Res je njami tip – razgledan, zna se pogovarjati, ima ‛Miklavž’ atletsko postavo. ▪ Na vrtni zabavi me je ves čas obletaval nek nína nána samovšečen tipček, ki je bil na pogled sicer precej medmet njami, ampak je za moj okus izžareval kar malo POMEN preveč samozavesti. 1. navadno podvojeno ali s podvojeno eno sestavino uporablja se, ko želi govorec uspavati koga, zlasti otroka IZVOR ▪ Vse je zate, dete milo, lepa Lana, nina nana, nina ↑njam, verjetno pod vplivom angl. yummy nana. ▪ Nina nina nana, Maja je zaspana. ▪ Nina nana, prišel je zaspanček, sedel na oči, biba noktúrno noktúrna samostalnik moškega spola sladko spi. [noktúrno] 1.1. POMEN neformalno, ljubkovalno uporablja se, ko govorec iz glasbene umetnosti enostavčna instrumentalna skladba vošči komu lahko noč liričnega, otožnega značaja, zlasti za klavir ▪ Lep večer in nina nana. ⏵ 2. prid. beseda + sam. beseda kot glagol, neformalno, ljubkovalno spati Chopinov nokturno ▪ Čas je za nina nana! ▪ Vsak izmed Chopinovih nokturnov ima različno ▪ Potem pa nina nana v toplo posteljo. čustveno plat. ▪▪▪ IZVOR ▪ Zbirka sedmih nokturnov velja za eno njegovih prevzeto iz it. ninna, nanna ‛spančkanje, spanec’, najboljših klavirskih del. ninna nanna ‛uspavanka’, verjetno imitativnega ▪ Z nokturni, baladami, mazurkami, polonezami, izvora preludiji, etudami, valčki in scherzi je pri poslušalci vzbujal raznovrstne poetske predstave. njámi medmet IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO 1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, [noktúrno] si to predstavlja IPA: [nɔkˈtuːɾnɔ] ▪ Njami, kosilo! Kako sem lačna! ednina ▪ Zdravo in okusno: suho sadje, pomočeno v IMENOVALNIK: noktúrno čokolado. Njami njami. RODILNIK: noktúrna ▪ Diši mi sveže pokošena trava, vonj rožic na našem DAJALNIK: noktúrnu vrtu pa tudi vonj sveže pečenega kruha, njami. TOŽILNIK: noktúrno 1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, MESTNIK: pri noktúrnu zanimivo ORODNIK: z noktúrnom ▪ Še eno plesno čtivo na slovenskih policah. Njami, dvojina sem dejala, a ko sem prelistala knjigo, se je IMENOVALNIK: noktúrna pokazalo, da si bo zanjo treba vzeti čas. RODILNIK: noktúrnov 2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen DAJALNIK: noktúrnoma ▪ Ima božanski glas, greha vredno telo, pa njene TOŽILNIK: noktúrna obline, njami. MESTNIK: pri noktúrnih ▪ Za resno zvezo takšen frajerček torej odpade in tu ORODNIK: z noktúrnoma nastopi plan B: dečko je uporaben za priložnostni množina seks. Njami! IMENOVALNIK: noktúrni RODILNIK: noktúrnov 302 DAJALNIK: noktúrnom ▪ Njegov stil oblačenja je hotena nonšalanca: v TOŽILNIK: noktúrne osemdesetih je suknjič in kravato povezoval s MESTNIK: pri noktúrnih kavbojkami, dandanes brezhibno obleko začini z ORODNIK: z noktúrni namerno odvihanim ovratnikom dežnega plašča. TONEMSKO ▪ Suita je splet sedmih srednjeveških miniatur, [noktȗrno] prežetih s provansalsko mehkobo in nonšalanco, ki IPA: [nɔktúːɾn] povsem odražajo duh skladateljevega časa. ednina ▪ Od neznanske sproščenosti in nonšalance IMENOVALNIK: noktȗrno pogovora se mi je kar zavrtelo v glavi. RODILNIK: noktȗrna DAJALNIK: noktȗrnu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: noktȗrno JAKOSTNO MESTNIK: pri noktȗrnu [nonšalánca] ORODNIK: z noktȗrnom IPA: [nɔnʃaˈlaːnʦa] dvojina ednina IMENOVALNIK: noktȗrna IMENOVALNIK: nonšalánca RODILNIK: noktȗrnov RODILNIK: nonšalánce DAJALNIK: noktȗrnoma DAJALNIK: nonšalánci TOŽILNIK: noktȗrna TOŽILNIK: nonšalánco MESTNIK: pri noktȗrnih MESTNIK: pri nonšalánci ORODNIK: z noktȗrnoma ORODNIK: z nonšalánco množina dvojina IMENOVALNIK: noktȗrni IMENOVALNIK: nonšalánci RODILNIK: noktȗrnov RODILNIK: nonšalánc DAJALNIK: noktȗrnom DAJALNIK: nonšaláncama TOŽILNIK: noktȗrne TOŽILNIK: nonšalánci MESTNIK: pri noktȗrnih MESTNIK: pri nonšaláncah ORODNIK: z noktȗrni ORODNIK: z nonšaláncama množina IZVOR IMENOVALNIK: nonšalánce prevzeto prek frc. nocturne in po zgledu it. notturno RODILNIK: nonšalánc iz lat. nocturnus ‛nočni’ DAJALNIK: nonšaláncam TOŽILNIK: nonšalánce MESTNIK: pri nonšaláncah nonšalánca nonšalánce samostalnik ženskega spola ORODNIK: z nonšaláncami [nonšalánca] TONEMSKO POMEN [nonšalȃnca] 1. vedênje, ravnanje ali govorjenje človeka, ki IPA: [nɔnʃaláːnʦà] zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže ednina zanimanja, zavzetosti za kaj; SIN.: nonšalantnost IMENOVALNIK: nonšalȃnca ▪ S svojo arogantno nonšalanco je jasno dajal vedeti, RODILNIK: nonšalȃnce kdo ima oblast. DAJALNIK: nonšalȃnci ▪ Malomarnost novinarskih hiš je morda razumljiva, TOŽILNIK: nonšalȃnco nonšalanca sodnega sistema pa se zdi skoraj MESTNIK: pri nonšalȃnci neverjetna. ORODNIK: z nonšalȃnco ▪ Vsak dan srečujemo primere izredne nonšalance dvojina birokracije, ki ima občutek, da ni treba nikomur IMENOVALNIK: nonšalȃnci odgovarjati za svoje delo. RODILNIK: nonšalȃnc 2. lastnost, značilnost človeka, da duševno ni DAJALNIK: nonšalȃncama napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov; SIN.: TOŽILNIK: nonšalȃnci nonšalantnost MESTNIK: pri nonšalȃncah ▪ Za uvodno točko so gostje z nekaj samozavestne ORODNIK: z nonšalȃncama nonšalance zaigrali glasbo svojega rojaka. množina IMENOVALNIK: nonšalȃnce 2.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža RODILNIK: nonšalȃnc odsotnost duševne napetosti, zadržkov v DAJALNIK: nonšalȃncam ravnanju, vedênju; SIN.: nonšalantnost TOŽILNIK: nonšalȃnce MESTNIK: pri nonšalȃncah 303 ORODNIK: z nonšalȃncami nonšalantno eleganco, pa tudi z osebno privlačnostjo. IZVOR prevzeto iz frc. nonchalance, glej ↑nonšalanten IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO nonšalánten [nonšalántən] nonšalántna nonšalántno pridevnik IPA: [nɔnʃaˈlaːntən] [nonšalántən] OSNOVNIK POMEN moški spol 1. ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže ednina zanimanja, zavzetosti za kaj IMENOVALNIK: nonšalánten ⏵ prid. beseda + sam. beseda določno nonšalántni ▪ Vloga nonšalantnega cinika mu je pisana na kožo RODILNIK: nonšalántnega in je pravi vezni člen med prepričljivo odigranimi DAJALNIK: nonšalántnemu malomeščani in nesrečnimi prišleki. TOŽILNIK: nonšalánten ▪ Deklica je policistom opisala vozilo določno nonšalántni nonšalantnega divjaka kot enoprostorec sivomodre živo nonšalántnega barve. MESTNIK: pri nonšalántnem ▪ Če ste večino svojih odgovorov našli pod oznako ORODNIK: z nonšalántnim A, pomeni, da sodite med nonšalantne zamudnike, dvojina ki vedno lovijo zadnje trenutke. IMENOVALNIK: nonšalántna ▪▪▪ RODILNIK: nonšalántnih ▪ Je ravno dovolj oportunističen, nemoralen in DAJALNIK: nonšalántnima nonšalanten, da začuti, da bi se tu dalo zaslužiti. TOŽILNIK: nonšalántna 1.1. ki kaže, izraža odsotnost zanimanja, MESTNIK: pri nonšalántnih zavzetosti za kaj ORODNIK: z nonšalántnima ⏵ množina prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: nonšalántni nonšalanten odnos | nonšalanten zamah | RODILNIK: nonšalántnih nonšalantna gesta, poteza | nonšalantno DAJALNIK: nonšalántnim obnašanje TOŽILNIK: nonšalántne ▪ Z eno samo nonšalantno potezo je izničil desetletne napore celega sveta. MESTNIK: pri nonšalántnih ▪ Pri nekaterih profesorjih je opaziti nekakšen ORODNIK: z nonšalántnimi ženski spol nonšalanten odnos do dijakov. ednina 2. ki duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima IMENOVALNIK: nonšalántna zadržkov RODILNIK: nonšalántne ▪ Za elegantnega, gizdalinskega, nonšalantnega, DAJALNIK: nonšalántni zvezdniškega detektiva losangeleške policije je vsaka, TOŽILNIK: nonšalántno še tako minorna aretacija filmski prizor, nekaj, kar je MESTNIK: pri nonšalántni treba zrežirati. ORODNIK: z nonšalántno ▪ Bodite malce bolj nonšalantni in si zapomnite, da se dvojina v življenju nobena juha ne poje tako vroča, kot se IMENOVALNIK: nonšalántni skuha. RODILNIK: nonšalántnih 2.1. ki kaže, izraža odsotnost duševne DAJALNIK: nonšalántnima napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju TOŽILNIK: nonšalántni ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri nonšalántnih nonšalanten zamah | nonšalantno obnašanje ORODNIK: z nonšalántnima ▪ Bosonoga umetnica je z nonšalantno držo ob množina spremljavi sintesajzerja maloštevilno publiko IMENOVALNIK: nonšalántne popeljala v nostalgični svet ljubezenskih RODILNIK: nonšalántnih šansonov. DAJALNIK: nonšalántnim ▪ Telovnik je treba znati nositi, saj k njemu sodi TOŽILNIK: nonšalántne dostojanstveno, le rahlo nakazano nonšalantno MESTNIK: pri nonšalántnih obnašanje. ORODNIK: z nonšalántnimi ▪ Sive lase povezujemo z izkušenostjo in srednji spol modrostjo, pri nekaterih, ki jih znajo nositi z ednina IMENOVALNIK: nonšalántno 304 RODILNIK: nonšalántnega dvojina DAJALNIK: nonšalántnemu IMENOVALNIK: nonšalántnejši TOŽILNIK: nonšalántno RODILNIK: nonšalántnejših MESTNIK: pri nonšalántnem DAJALNIK: nonšalántnejšima ORODNIK: z nonšalántnim TOŽILNIK: nonšalántnejši dvojina MESTNIK: pri nonšalántnejših IMENOVALNIK: nonšalántni ORODNIK: z nonšalántnejšima RODILNIK: nonšalántnih množina DAJALNIK: nonšalántnima IMENOVALNIK: nonšalántnejše TOŽILNIK: nonšalántni RODILNIK: nonšalántnejših MESTNIK: pri nonšalántnih DAJALNIK: nonšalántnejšim ORODNIK: z nonšalántnima TOŽILNIK: nonšalántnejše množina MESTNIK: pri nonšalántnejših IMENOVALNIK: nonšalántna ORODNIK: z nonšalántnejšimi RODILNIK: nonšalántnih srednji spol DAJALNIK: nonšalántnim ednina TOŽILNIK: nonšalántna IMENOVALNIK: nonšalántnejše MESTNIK: pri nonšalántnih RODILNIK: nonšalántnejšega ORODNIK: z nonšalántnimi DAJALNIK: nonšalántnejšemu PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE TOŽILNIK: nonšalántnejše moški spol MESTNIK: pri nonšalántnejšem EDNINA: bòlj nonšalánten ORODNIK: z nonšalántnejšim ženski spol dvojina EDNINA: bòlj nonšalántna IMENOVALNIK: nonšalántnejši srednji spol RODILNIK: nonšalántnejših EDNINA: bòlj nonšalántno DAJALNIK: nonšalántnejšima PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol TOŽILNIK: nonšalántnejši ednina MESTNIK: pri nonšalántnejših IMENOVALNIK: nonšalántnejši ORODNIK: z nonšalántnejšima RODILNIK: nonšalántnejšega množina DAJALNIK: nonšalántnejšemu IMENOVALNIK: nonšalántnejša TOŽILNIK: nonšalántnejši RODILNIK: nonšalántnejših živo nonšalántnejšega DAJALNIK: nonšalántnejšim MESTNIK: pri nonšalántnejšem TOŽILNIK: nonšalántnejša ORODNIK: z nonšalántnejšim MESTNIK: pri nonšalántnejših dvojina ORODNIK: z nonšalántnejšimi IMENOVALNIK: nonšalántnejša PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol RODILNIK: nonšalántnejših EDNINA: nàjbolj in nájbolj nonšalánten DAJALNIK: nonšalántnejšima ženski spol TOŽILNIK: nonšalántnejša EDNINA: nàjbolj in nájbolj nonšalántna MESTNIK: pri nonšalántnejših srednji spol ORODNIK: z nonšalántnejšima EDNINA: nàjbolj in nájbolj nonšalántno množina PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: nonšalántnejši moški spol RODILNIK: nonšalántnejših ednina DAJALNIK: nonšalántnejšim IMENOVALNIK: nàjnonšalántnejši in TOŽILNIK: nonšalántnejše nájnonšalántnejši MESTNIK: pri nonšalántnejših RODILNIK: nàjnonšalántnejšega in ORODNIK: z nonšalántnejšimi nájnonšalántnejšega ženski spol DAJALNIK: nàjnonšalántnejšemu in ednina nájnonšalántnejšemu IMENOVALNIK: nonšalántnejša TOŽILNIK: nàjnonšalántnejši in RODILNIK: nonšalántnejše nájnonšalántnejši DAJALNIK: nonšalántnejši živo nàjnonšalántnejšega in TOŽILNIK: nonšalántnejšo nájnonšalántnejšega MESTNIK: pri nonšalántnejši MESTNIK: pri nàjnonšalántnejšem in pri ORODNIK: z nonšalántnejšo nájnonšalántnejšem 305 ORODNIK: z nàjnonšalántnejšim in z RODILNIK: nàjnonšalántnejših in nájnonšalántnejšim nájnonšalántnejših dvojina DAJALNIK: nàjnonšalántnejšim in IMENOVALNIK: nàjnonšalántnejša in nájnonšalántnejšim nájnonšalántnejša TOŽILNIK: nàjnonšalántnejše in RODILNIK: nàjnonšalántnejših in nájnonšalántnejše nájnonšalántnejših MESTNIK: pri nàjnonšalántnejših in pri DAJALNIK: nàjnonšalántnejšima in nájnonšalántnejših nájnonšalántnejšima ORODNIK: z nàjnonšalántnejšimi in z TOŽILNIK: nàjnonšalántnejša in nájnonšalántnejšimi nájnonšalántnejša srednji spol MESTNIK: pri nàjnonšalántnejših in pri ednina nájnonšalántnejših IMENOVALNIK: nàjnonšalántnejše in ORODNIK: z nàjnonšalántnejšima in z nájnonšalántnejše nájnonšalántnejšima RODILNIK: nàjnonšalántnejšega in množina nájnonšalántnejšega IMENOVALNIK: nàjnonšalántnejši in DAJALNIK: nàjnonšalántnejšemu in nájnonšalántnejši nájnonšalántnejšemu RODILNIK: nàjnonšalántnejših in TOŽILNIK: nàjnonšalántnejše in nájnonšalántnejših nájnonšalántnejše DAJALNIK: nàjnonšalántnejšim in MESTNIK: pri nàjnonšalántnejšem in pri nájnonšalántnejšim nájnonšalántnejšem TOŽILNIK: nàjnonšalántnejše in ORODNIK: z nàjnonšalántnejšim in z nájnonšalántnejše nájnonšalántnejšim MESTNIK: pri nàjnonšalántnejših in pri dvojina nájnonšalántnejših IMENOVALNIK: nàjnonšalántnejši in ORODNIK: z nàjnonšalántnejšimi in z nájnonšalántnejši nájnonšalántnejšimi RODILNIK: nàjnonšalántnejših in ženski spol nájnonšalántnejših ednina DAJALNIK: nàjnonšalántnejšima in IMENOVALNIK: nàjnonšalántnejša in nájnonšalántnejšima nájnonšalántnejša TOŽILNIK: nàjnonšalántnejši in RODILNIK: nàjnonšalántnejše in nájnonšalántnejši nájnonšalántnejše MESTNIK: pri nàjnonšalántnejših in pri DAJALNIK: nàjnonšalántnejši in nájnonšalántnejših nájnonšalántnejši ORODNIK: z nàjnonšalántnejšima in z TOŽILNIK: nàjnonšalántnejšo in nájnonšalántnejšima nájnonšalántnejšo množina MESTNIK: pri nàjnonšalántnejši in pri IMENOVALNIK: nàjnonšalántnejša in nájnonšalántnejši nájnonšalántnejša ORODNIK: z nàjnonšalántnejšo in z RODILNIK: nàjnonšalántnejših in nájnonšalántnejšo nájnonšalántnejših dvojina DAJALNIK: nàjnonšalántnejšim in IMENOVALNIK: nàjnonšalántnejši in nájnonšalántnejšim nájnonšalántnejši TOŽILNIK: nàjnonšalántnejša in RODILNIK: nàjnonšalántnejših in nájnonšalántnejša nájnonšalántnejših MESTNIK: pri nàjnonšalántnejših in pri DAJALNIK: nàjnonšalántnejšima in nájnonšalántnejših nájnonšalántnejšima ORODNIK: z nàjnonšalántnejšimi in z TOŽILNIK: nàjnonšalántnejši in nájnonšalántnejšimi nájnonšalántnejši TONEMSKO MESTNIK: pri nàjnonšalántnejših in pri [nonšalȃntən] nájnonšalántnejših IPA: [nɔnʃaláːntn] ORODNIK: z nàjnonšalántnejšima in z OSNOVNIK nájnonšalántnejšima moški spol množina ednina IMENOVALNIK: nàjnonšalántnejše in IMENOVALNIK: nonšalȃnten nájnonšalántnejše določno nonšalȃntni 306 RODILNIK: nonšalȃntnega množina DAJALNIK: nonšalȃntnemu IMENOVALNIK: nonšalȃntna TOŽILNIK: nonšalȃnten RODILNIK: nonšalȃntnih določno nonšalȃntni DAJALNIK: nonšalȃntnim živo nonšalȃntnega TOŽILNIK: nonšalȃntna MESTNIK: pri nonšalȃntnem MESTNIK: pri nonšalȃntnih ORODNIK: z nonšalȃntnim ORODNIK: z nonšalȃntnimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: nonšalȃntna moški spol RODILNIK: nonšalȃntnih EDNINA: bȍlj nonšalȃnten DAJALNIK: nonšalȃntnima ženski spol TOŽILNIK: nonšalȃntna EDNINA: bȍlj nonšalȃntna srednji spol MESTNIK: pri nonšalȃntnih EDNINA: bȍlj nonšalȃntno ORODNIK: z nonšalȃntnima množina PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: nonšalȃntni ednina RODILNIK: nonšalȃntnih IMENOVALNIK: nonšalȃntnejši DAJALNIK: nonšalȃntnim RODILNIK: nonšalȃntnejšega TOŽILNIK: nonšalȃntne DAJALNIK: nonšalȃntnejšemu MESTNIK: pri nonšalȃntnih TOŽILNIK: nonšalȃntnejši ORODNIK: z nonšalȃntnimi živo nonšalȃntnejšega ženski spol MESTNIK: pri nonšalȃntnejšem ednina ORODNIK: z nonšalȃntnejšim IMENOVALNIK: nonšalȃntna dvojina RODILNIK: nonšalȃntne IMENOVALNIK: nonšalȃntnejša DAJALNIK: nonšalȃntni RODILNIK: nonšalȃntnejših TOŽILNIK: nonšalȃntno DAJALNIK: nonšalȃntnejšima MESTNIK: pri nonšalȃntni TOŽILNIK: nonšalȃntnejša ORODNIK: z nonšalȃntno MESTNIK: pri nonšalȃntnejših dvojina ORODNIK: z nonšalȃntnejšima IMENOVALNIK: nonšalȃntni množina RODILNIK: nonšalȃntnih IMENOVALNIK: nonšalȃntnejši DAJALNIK: nonšalȃntnima RODILNIK: nonšalȃntnejših TOŽILNIK: nonšalȃntni DAJALNIK: nonšalȃntnejšim MESTNIK: pri nonšalȃntnih TOŽILNIK: nonšalȃntnejše ORODNIK: z nonšalȃntnima MESTNIK: pri nonšalȃntnejših množina ORODNIK: z nonšalȃntnejšimi IMENOVALNIK: nonšalȃntne ženski spol RODILNIK: nonšalȃntnih ednina DAJALNIK: nonšalȃntnim IMENOVALNIK: nonšalȃntnejša TOŽILNIK: nonšalȃntne RODILNIK: nonšalȃntnejše MESTNIK: pri nonšalȃntnih DAJALNIK: nonšalȃntnejši ORODNIK: z nonšalȃntnimi TOŽILNIK: nonšalȃntnejšo srednji spol MESTNIK: pri nonšalȃntnejši ednina ORODNIK: z nonšalȃntnejšo IMENOVALNIK: nonšalȃntno dvojina RODILNIK: nonšalȃntnega IMENOVALNIK: nonšalȃntnejši DAJALNIK: nonšalȃntnemu RODILNIK: nonšalȃntnejših TOŽILNIK: nonšalȃntno DAJALNIK: nonšalȃntnejšima MESTNIK: pri nonšalȃntnem TOŽILNIK: nonšalȃntnejši ORODNIK: z nonšalȃntnim MESTNIK: pri nonšalȃntnejših dvojina ORODNIK: z nonšalȃntnejšima IMENOVALNIK: nonšalȃntni množina RODILNIK: nonšalȃntnih IMENOVALNIK: nonšalȃntnejše DAJALNIK: nonšalȃntnima RODILNIK: nonšalȃntnejših TOŽILNIK: nonšalȃntni DAJALNIK: nonšalȃntnejšim MESTNIK: pri nonšalȃntnih TOŽILNIK: nonšalȃntnejše ORODNIK: z nonšalȃntnima 307 MESTNIK: pri nonšalȃntnejših ORODNIK: z nȁjnonšalȃntnejšima in z ORODNIK: z nonšalȃntnejšimi nȃjnonšalȃntnejšima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: nȁjnonšalȃntnejši in IMENOVALNIK: nonšalȃntnejše nȃjnonšalȃntnejši RODILNIK: nonšalȃntnejšega RODILNIK: nȁjnonšalȃntnejših in DAJALNIK: nonšalȃntnejšemu nȃjnonšalȃntnejših TOŽILNIK: nonšalȃntnejše DAJALNIK: nȁjnonšalȃntnejšim in MESTNIK: pri nonšalȃntnejšem nȃjnonšalȃntnejšim ORODNIK: z nonšalȃntnejšim TOŽILNIK: nȁjnonšalȃntnejše in dvojina nȃjnonšalȃntnejše IMENOVALNIK: nonšalȃntnejši MESTNIK: pri nȁjnonšalȃntnejših in pri RODILNIK: nonšalȃntnejših nȃjnonšalȃntnejših DAJALNIK: nonšalȃntnejšima ORODNIK: z nȁjnonšalȃntnejšimi in z TOŽILNIK: nonšalȃntnejši nȃjnonšalȃntnejšimi MESTNIK: pri nonšalȃntnejših ženski spol ORODNIK: z nonšalȃntnejšima ednina množina IMENOVALNIK: nȁjnonšalȃntnejša in IMENOVALNIK: nonšalȃntnejša nȃjnonšalȃntnejša RODILNIK: nonšalȃntnejših RODILNIK: nȁjnonšalȃntnejše in DAJALNIK: nonšalȃntnejšim nȃjnonšalȃntnejše TOŽILNIK: nonšalȃntnejša DAJALNIK: nȁjnonšalȃntnejši in MESTNIK: pri nonšalȃntnejših nȃjnonšalȃntnejši ORODNIK: z nonšalȃntnejšimi TOŽILNIK: nȁjnonšalȃntnejšo in PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE nȃjnonšalȃntnejšo moški spol MESTNIK: pri nȁjnonšalȃntnejši in pri EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj nonšalȃnten nȃjnonšalȃntnejši ženski spol ORODNIK: z nȁjnonšalȃntnejšo in z EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj nonšalȃntna nȃjnonšalȃntnejšo srednji spol dvojina EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj nonšalȃntno IMENOVALNIK: nȁjnonšalȃntnejši in PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE nȃjnonšalȃntnejši moški spol ednina RODILNIK: nȁjnonšalȃntnejših in nȃjnonšalȃntnejših IMENOVALNIK: nȁjnonšalȃntnejši in nȃjnonšalȃntnejši DAJALNIK: nȁjnonšalȃntnejšima in nȃjnonšalȃntnejšima RODILNIK: nȁjnonšalȃntnejšega in nȃjnonšalȃntnejšega TOŽILNIK: nȁjnonšalȃntnejši in nȃjnonšalȃntnejši DAJALNIK: nȁjnonšalȃntnejšemu in nȃjnonšalȃntnejšemu MESTNIK: pri nȁjnonšalȃntnejših in pri nȃjnonšalȃntnejših TOŽILNIK: nȁjnonšalȃntnejši in nȃjnonšalȃntnejši ORODNIK: z nȁjnonšalȃntnejšima in z živo nȁjnonšalȃntnejšega nȃjnonšalȃntnejšima in nȃjnonšalȃntnejšega množina MESTNIK: pri nȁjnonšalȃntnejšem in pri IMENOVALNIK: nȁjnonšalȃntnejše in nȃjnonšalȃntnejšem nȃjnonšalȃntnejše ORODNIK: z nȁjnonšalȃntnejšim in z RODILNIK: nȁjnonšalȃntnejših in nȃjnonšalȃntnejšim nȃjnonšalȃntnejših dvojina DAJALNIK: nȁjnonšalȃntnejšim in nȃjnonšalȃntnejšim IMENOVALNIK: nȁjnonšalȃntnejša in nȃjnonšalȃntnejša TOŽILNIK: nȁjnonšalȃntnejše in nȃjnonšalȃntnejše RODILNIK: nȁjnonšalȃntnejših in nȃjnonšalȃntnejših MESTNIK: pri nȁjnonšalȃntnejših in pri nȃjnonšalȃntnejših DAJALNIK: nȁjnonšalȃntnejšima in nȃjnonšalȃntnejšima ORODNIK: z nȁjnonšalȃntnejšimi in z nȃjnonšalȃntnejšimi TOŽILNIK: nȁjnonšalȃntnejša in nȃjnonšalȃntnejša srednji spol ednina MESTNIK: pri nȁjnonšalȃntnejših in pri nȃjnonšalȃntnejših 308 IMENOVALNIK: nȁjnonšalȃntnejše in ▪ Na eksplicitno vprašanje, kdaj bo pogodba nȃjnonšalȃntnejše podpisana, je nonšalantno odvrnila, da se bo to RODILNIK: nȁjnonšalȃntnejšega in zgodilo »v teh dneh«. nȃjnonšalȃntnejšega 1.1. takó, da se kaže, izraža odsotnost DAJALNIK: nȁjnonšalȃntnejšemu in nȃjnonšalȃntnejšemu zanimanja, zavzetosti za kaj ▪ Ker sem si ga zapomnil po nonšalantno nasilni TOŽILNIK: nȁjnonšalȃntnejše in nȃjnonšalȃntnejše drži, je bilo treba pogledati, kaj je izumil v svojem koreografskem prvencu. MESTNIK: pri nȁjnonšalȃntnejšem in pri nȃjnonšalȃntnejšem ▪ Nismo narod, ki si lahko privošči tako nonšalantno komercialen odnos do temeljne ORODNIK: z nȁjnonšalȃntnejšim in z nȃjnonšalȃntnejšim podstati svoje narodne biti. dvojina 2. takó, da duševno ni napet, v ravnanju, IMENOVALNIK: nȁjnonšalȃntnejši in vedênju nima zadržkov nȃjnonšalȃntnejši ⏵ prisl. + glag. RODILNIK: nȁjnonšalȃntnejših in nonšalantno se sprehajati nȃjnonšalȃntnejših ▪ Pred knjigarno se je celo minulo soboto DAJALNIK: nȁjnonšalȃntnejšima in nonšalantno sprehajalo za poln avtobus turistov. nȃjnonšalȃntnejšima ▪ Sprehajala se je med stojnicami in vmes TOŽILNIK: nȁjnonšalȃntnejši in nonšalantno puhala cigaretni dim. nȃjnonšalȃntnejši ▪ K mizi potegne stol, nonšalantno sede in z MESTNIK: pri nȁjnonšalȃntnejših in pri užitkom izprazni svoj kozarec vina. nȃjnonšalȃntnejših 2.1. takó, da se kaže, izraža odsotnost ORODNIK: z nȁjnonšalȃntnejšima in z duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, nȃjnonšalȃntnejšima vedênju množina ▪ Po nagrado pride v črni obleki, pod njo visok IMENOVALNIK: nȁjnonšalȃntnejša in telovnik, pod njim pa nonšalantno razpeta snežno nȃjnonšalȃntnejša bela srajca. RODILNIK: nȁjnonšalȃntnejših in ▪ Ista torbica lahko deluje nadvse elegantno ali nȃjnonšalȃntnejših popolnoma nonšalantno – vse je odvisno od tega, DAJALNIK: nȁjnonšalȃntnejšim in kako jo nosite. nȃjnonšalȃntnejšim TOŽILNIK: nȁjnonšalȃntnejša in IZGOVOR IN OBLIKE nȃjnonšalȃntnejša JAKOSTNO MESTNIK: pri nȁjnonšalȃntnejših in pri [nonšalántno] nȃjnonšalȃntnejših IPA: [nɔnʃaˈlaːntnɔ] ORODNIK: z nȁjnonšalȃntnejšimi in z OSNOVNIK: nonšalántno nȃjnonšalȃntnejšimi PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj nonšalántno PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: nonšalántneje IZVOR in nonšalántnejše prevzeto (prek nem. nonchalant) iz frc. nonchalant, PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj iz stfrc. nonchaloir ‛ne skrbeti, biti brezbrižen’, iz nonšalántno non ‛ne’ + chaloir ‛biti skrben, zaskrbljen’ < lat. PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: calēre ‛biti vroč, topel’ nàjnonšalántneje in nájnonšalántneje in nàjnonšalántnejše in nájnonšalántnejše nonšalántno TONEMSKO prislov [nonšalȃntno] [nonšalántno] IPA: [nɔnʃaláːntn] POMEN OSNOVNIK: nonšalȃntno 1. takó, da se zaradi podcenjevalnega odnosa ne PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj nonšalȃntno kaže zanimanja, zavzetosti za kaj PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: nonšalȃntneje ⏵ prisl. + glag. in nonšalȃntnejše nonšalantno izjaviti, odvrniti, reči | nonšalantno se PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj odpeljati | nonšalantno zavrniti KAJ nonšalȃntno ▪ Nekaj nacionalnih nagrad je nonšalantno zavrnil. PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: ▪ Minister je nonšalantno izjavil, da ni nobene nȁjnonšalȃntneje in nȃjnonšalȃntneje in nevarnosti. nȁjnonšalȃntnejše in nȃjnonšalȃntnejše 309 IZVOR ORODNIK: z nonšalántnostma tudi z ↑nonšalanten nonšalántnostima množina nonšalántnost nonšalántnosti IMENOVALNIK: nonšalántnosti samostalnik ženskega spola [nonšalántnost] RODILNIK: nonšalántnosti DAJALNIK: nonšalántnostim POMEN TOŽILNIK: nonšalántnosti 1. vedênje, ravnanje ali govorjenje človeka, ki MESTNIK: pri nonšalántnostih zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže ORODNIK: z nonšalántnostmi zanimanja, zavzetosti za kaj; SIN.: nonšalanca TONEMSKO ▪ Trener je imel gotovo temeljit pogovor z vsemi [nonšalȃntnost] igralci, saj je znan po tem, da ne dopušča IPA: [nɔnʃaláːntnst] nonšalantnosti. ednina ▪ Despotistična oblast se ne kaže le v obvladovanju IMENOVALNIK: nonšalȃntnost medijev, ampak tudi v nonšalantnosti do prezrtih, RODILNIK: nonšalȃntnosti obrobnih ljudi. DAJALNIK: nonšalȃntnosti 1.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža TOŽILNIK: nonšalȃntnost odsotnost zanimanja, zavzetosti za kaj MESTNIK: pri nonšalȃntnosti ▪ Vehemenca in nonšalantnost v preteklih letih sta ORODNIK: z nonšalȃntnostjo izrinili strateške razvojne aktivnosti. dvojina 2. lastnost, značilnost človeka, da duševno ni IMENOVALNIK: nonšalȃntnosti napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov; RODILNIK: nonšalȃntnosti SIN.: nonšalanca DAJALNIK: nonšalȃntnostma tudi nonšalȃntnostima ▪ Pri njem sta mi najbolj všeč njegova nonšalantnost TOŽILNIK: nonšalȃntnosti in sproščenost. MESTNIK: pri nonšalȃntnostih ▪ Treba je omeniti še tisto, kar sploh ni samoumevno; ORODNIK: z nonšalȃntnostma tudi z namreč lahkoto, nonšalantnost in brezskrbnost, s nonšalȃntnostima katerimi izpisuje dialoge. množina IMENOVALNIK: nonšalȃntnosti 2.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža RODILNIK: nonšalȃntnosti odsotnost duševne napetosti, zadržkov v DAJALNIK: nonšalȃntnostim ravnanju, vedênju; SIN.: nonšalanca TOŽILNIK: nonšalȃntnosti ▪ Besedilo je odlično, saj zmore z neverjetno MESTNIK: pri nonšalȃntnostih mešanico navidezne nonšalantnosti in humorja ORODNIK: z nonšalȃntnostmi izreči bistvo aktualnega sveta. ▪ Na zatemnjeni modni pisti, na kateri je bilo čutiti IZVOR glamur, drznost, nonšalantnost in prefinjen ↑nonšalanten občutek za estetiko, se je predstavilo štirinajst modnih oblikovalcev. obramboslôvka obramboslôvke samostalnik ženskega IZGOVOR IN OBLIKE spola JAKOSTNO [obramboslôka] [nonšalántnost] POMEN IPA: [nɔnʃaˈlaːntnɔst] strokovnjakinja za obramboslovje ednina ▪ Po izobrazbi je obramboslovka in je zaposlena na IMENOVALNIK: nonšalántnost obrambnem ministrstvu. RODILNIK: nonšalántnosti ▪ Je obramboslovka, ki proučuje tudi vojaško DAJALNIK: nonšalántnosti sindikalno delovanje. TOŽILNIK: nonšalántnost MESTNIK: pri nonšalántnosti IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z nonšalántnostjo JAKOSTNO dvojina [obramboslôka] IMENOVALNIK: nonšalántnosti IPA: [ɔbɾambɔˈslɔːka] RODILNIK: nonšalántnosti ednina DAJALNIK: nonšalántnostma tudi nonšalántnostima IMENOVALNIK: obramboslôvka TOŽILNIK: nonšalántnosti RODILNIK: obramboslôvke MESTNIK: pri nonšalántnostih DAJALNIK: obramboslôvki TOŽILNIK: obramboslôvko 310 MESTNIK: pri obramboslôvki ▪▪▪ ORODNIK: z obramboslôvko ▪ Okoli oglavja je položen črn svilen trak z majhno dvojina ovalno kovinsko zaponko. IMENOVALNIK: obramboslôvki 2. ekspresivno naglavni okras RODILNIK: obramboslôvk ▪ Kadar Izido upodabljajo v človeški podobi, nosi znak DAJALNIK: obramboslôvkama prestola ali pa oglavje iz kravjih rogov in sončeve TOŽILNIK: obramboslôvki krogle. MESTNIK: pri obramboslôvkah 3. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na ORODNIK: z obramboslôvkama glavo, da se jo lahko vodi; SIN.: oglavnica množina ▪ Med najdbami je tudi železna okrasna plošča, ki je IMENOVALNIK: obramboslôvke nekdaj krasila jermenje konjskega oglavja. RODILNIK: obramboslôvk ▪ Ostareli kočijaž je tleskaje priganjal utrujenega DAJALNIK: obramboslôvkam rjavca z oglavjem, okrašenim s premočenimi, težkimi TOŽILNIK: obramboslôvke resami iz rdeče volne. MESTNIK: pri obramboslôvkah ORODNIK: z obramboslôvkami IZGOVOR IN OBLIKE TONEMSKO JAKOSTNO [obramboslȏka] [ogláje] IPA: [ɔbɾambɔslːkà] IPA: [ɔˈglaːjɛ] ednina ednina IMENOVALNIK: obramboslȏvka IMENOVALNIK: oglávje RODILNIK: obramboslȏvke RODILNIK: oglávja DAJALNIK: obramboslȏvki DAJALNIK: oglávju TOŽILNIK: obramboslȏvko TOŽILNIK: oglávje MESTNIK: pri obramboslȏvki MESTNIK: pri oglávju ORODNIK: z obramboslȏvko ORODNIK: z oglávjem dvojina dvojina IMENOVALNIK: obramboslȏvki IMENOVALNIK: oglávji RODILNIK: obramboslȏvk RODILNIK: oglávij DAJALNIK: obramboslȏvkama DAJALNIK: oglávjema TOŽILNIK: obramboslȏvki TOŽILNIK: oglávji MESTNIK: pri obramboslȏvkah MESTNIK: pri oglávjih ORODNIK: z obramboslȏvkama ORODNIK: z oglávjema množina množina IMENOVALNIK: obramboslȏvke IMENOVALNIK: oglávja RODILNIK: obramboslȏvk RODILNIK: oglávij DAJALNIK: obramboslȏvkam DAJALNIK: oglávjem TOŽILNIK: obramboslȏvke TOŽILNIK: oglávja MESTNIK: pri obramboslȏvkah MESTNIK: pri oglávjih ORODNIK: z obramboslȏvkami ORODNIK: z oglávji TONEMSKO IZVOR [oglȃje] ↑obramboslovec IPA: [ɔgláːj] ednina oglávje oglávja IMENOVALNIK: oglȃvje samostalnik srednjega spola RODILNIK: oglȃvja [ogláje] DAJALNIK: oglȃvju POMEN TOŽILNIK: oglȃvje 1. del pokrivala, ki pokriva vrhnji del glave MESTNIK: pri oglȃvju ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z oglȃvjem nizko oglavje | okroglo oglavje dvojina ▪ Pokrit je bil z manjšim črnim klobukom z IMENOVALNIK: oglȃvji okroglim oglavjem. RODILNIK: oglȃvij ▪ Po obliki ločimo avbe s ploščatim, krožnikastim DAJALNIK: oglȃvjema oglavjem in avbe z okroglim grebenastim vrhom. TOŽILNIK: oglȃvji MESTNIK: pri oglȃvjih ORODNIK: z oglȃvjema 311 množina TOŽILNIK: oglávnice IMENOVALNIK: oglȃvja MESTNIK: pri oglávnicah RODILNIK: oglȃvij ORODNIK: z oglávnicami DAJALNIK: oglȃvjem TONEMSKO TOŽILNIK: oglȃvja [oglȃnica] MESTNIK: pri oglȃvjih IPA: [ɔgláːnìʦa] ORODNIK: z oglȃvji ednina IMENOVALNIK: oglȃvnica IZVOR RODILNIK: oglȃvnice iz o(b) glavi DAJALNIK: oglȃvnici TOŽILNIK: oglȃvnico oglávnica oglávnice MESTNIK: pri oglȃvnici samostalnik ženskega spola ORODNIK: z oglȃvnico [oglánica] dvojina POMEN IMENOVALNIK: oglȃvnici 1. prišit ali pripet del zgornjega oblačila za RODILNIK: oglȃvnic pokrivanje glave; SIN.: kapuca DAJALNIK: oglȃvnicama ▪ Zavit je bil v temen plašč, glavo in obraz je skrival TOŽILNIK: oglȃvnici pod oglavnico. MESTNIK: pri oglȃvnicah ▪ Začel je padati droben, vztrajen dež in jezdeci so se ORODNIK: z oglȃvnicama pokrili z oglavnicami. množina 1.1. tak del oblačila kot del potapljaške IMENOVALNIK: oglȃvnice obleke RODILNIK: oglȃvnic ▪ Za poleti je idealna obleka iz štiri- do DAJALNIK: oglȃvnicam petmilimetrskega neoprena. Ponavadi je TOŽILNIK: oglȃvnice sestavljena iz suknjiča z oglavnico in hlač, MESTNIK: pri oglȃvnicah poznamo pa tudi enodelne obleke. ORODNIK: z oglȃvnicami 2. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se jo lahko vodi; SIN.: oglavje IZVOR ▪ Nekateri strokovnjaki pri hudo nevodljivih psih iz oglaven ‛naglaven’ iz o(b) glavi priporočajo hkratno oglavnico in ovratnico ter seveda tudi dva povodca. òh in ôh medmet ▪ Oglavnica mora konju pristajati tako, kot da je POMEN narejena posebej zanj. 1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj ▪ Oh, kako mi je hudo! IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Kaj sem storila, oh, kaj sem storila! JAKOSTNO [oglánica] ▪ Kar naprej se je panično opravičeval: »Oh, oprostite ... Joj, strašno mi je žal.« IPA: [ɔgˈlaːniʦa] 2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, ednina radost, vznesenost IMENOVALNIK: oglávnica ▪ Oh, kako bo krasna v belem oblačilu. RODILNIK: oglávnice ▪ Oh, koliko let sem čakal, koliko let! DAJALNIK: oglávnici ▪ Oh, kako ljubim pogled čez tvoj pisan, žuboreč TOŽILNIK: oglávnico travnik! MESTNIK: pri oglávnici 3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem ORODNIK: z oglávnico dvojina ▪ »Oh, ko bi se to zgodilo tudi meni,« si je pogosto govorila. IMENOVALNIK: oglávnici ▪ Oh, da bi mojega šefa srečala pamet! RODILNIK: oglávnic ▪ Oh, samo da bi bila že doma. DAJALNIK: oglávnicama 4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, TOŽILNIK: oglávnici MESTNIK: pri oglávnicah spozna kaj ORODNIK: z oglávnicama ▪ Oh, saj res, še ena stvar. Prosil bi te, da pogledaš v množina tisto poglavje v knjigi o nalezljivih boleznih. IMENOVALNIK: oglávnice ▪ Oh, še na nekaj sem se spomnila. RODILNIK: oglávnic DAJALNIK: oglávnicam 312 ▪ Toliko generacij se je izšolalo z bistveno manj Oh in sploh! (obveznega) papirja. Oh, saj res, tudi založbe morajo izraža, da govorec rahlo negoduje, občuti od nečesa živeti. nezadovoljstvo, navadno očitajoče ali s 5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja prizanesljivim omalovaževanjem; izraža, da je svojo izjavo govorec navdušen nad kom ali čim ▪ Oh, kako sem utrujen. ▪ Tam naj bi bilo zelo grozno, oh in sploh, vendar pa ▪ Oh, ne da se mi. sem se odlično znašel. ▪ Vaša mala razvada? Oh, zagotovo ta, da rad dobro ▪ Največje želve so manj aktivne, večina se jih je jem. zadrževala znotraj, ampak vseeno sem bila 5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja navdušena. Oh in sploh! Toliko želv na kupu! svoje pritrjevanje ali zanikovanje ▪ Oh, da. Da, seveda. Oh ja. ▪ Oh, seveda, to je popolnoma jasno. izraža, da je govorec sprijaznjen z danimi ▪ Oh, dajte no! Nič od tega ni res. okoliščinami; uporablja se, ko govorec poudarja 5.2. svoje pritrjevanje kot členek uporablja se pred ponovljenim ▪ Nekaj časa me je gledala. Nato je narahlo zmajala z izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga glavo. »Oh ja, sprašujem se, kaj se ti le plete po govorec želi poudariti možganih,« je rekla. ▪ Ja, ljubezen, oh ljubezen. Vse nas zmeša. ▪ Oh ja, kaj vse je ta ženska oblekla! ▪ Na voljo je nov izbirnik emojijev, ki ima končno, ▪ »Ste ga poznali?« »Oh ja, poznala sem ga. Bil je oh končno, iskalno polje. strašno fejst fant.« ▪ Bali so se, da imajo profesorji na študente velik, oh, prevelik vpliv, ki ga utegnejo zlorabiti. Oh ne. izraža, da je govorec neprijetno presenečen; FRAZEOLOGIJA izraža, da govorec obžaluje kaj ali občuti žalost, biti oh in sploh | biti oh in ah | biti ah in oh nezadovoljstvo, zaskrbljenost; uporablja se, ko biti oh in sploh govorec poudarja svoje zanikovanje biti oh in ah ▪ Zadnja misel, ki ji je šinila skozi glavo, je bila: oh ne, biti ah in oh zdaj pa še dolge kolone! ▪ Tisti, ki kupuje danes, ob dnevnih podražitvah za biti najboljši, popoln kakih pet odstotkov, si ne more kaj, da ne bi ▪ Olimpijske igre so bile oh in sploh. razmišljal takole: uf, gotovo bo še dražje. Ampak ▪ Če je sporazum oh in ah, zakaj ne povedo prednosti morda bo ceneje! Oh ne, saj bo dražje. oziroma kaj bomo s tem dobili. ▪ V paradižu se menda vedno cedita mleko in med, IZVOR vse je ah in oh. = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana oh in sploh | oh in ah | ah in oh tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o oh in sploh oh in ah ah in oh ohô in ohò medmet ah in sploh POMEN 1. najboljši, popoln 1. izraža, da je govorec presenečen, začuden ▪ Naše bralce, poslušalce in gledalce smo vzgojili tako, ▪ Opazil je rožo z živo rdečimi cvetovi. »Oho,« je da si želijo senzacionalističnih, bombastičnih in oh in vzkliknil. »To bo nekaj za mojo zbirko!« sploh novic. ▪ Oho, se mi samo zdi ali pa si spet malo zrasla? ▪ Ne povedo nam, kdo so kupci teh ah in oh parcel, ▪ »Oho,« se je začudil nad mojo velikodušnostjo, ki je na katerih bodo nekoč stale ah in oh vile z bazeni. očitno ni pričakoval. ▪ Za bolezen elektronskih igračk gre. Za to, kdo bo 1.1. izraža, da govorec presenečeno sklepa o imel lepši in uporabnejši in ah in sploh telefon. čem, kaj spozna 2. poudarja visoko stopnjo lastnosti ▪ Na vratih je pozvonilo. »Oho, to bodo pa gotovo ▪ Zadeva je zanimiva in oh in sploh super. maškare!« sem vzkliknil. ▪ Vodja gradbišča je razložil, kako je viadukt oh in ▪ »Oče je doma,« sem brezbrižno dodala. »Oho, sploh lep ter enkraten. družinska večerja!« je dejal. ▪ »Oho, tole je pa resneje, kot sem mislil,« je zažvižgal. 313 1.2. uporablja se, ko govorec navadno 1.1. neformalno uporablja se, ko govorec ob nejevoljno opozarja na to, kar opazi, čemur se prihodu, na začetku telefonskega pogovora čudi pozdravi znanca ▪ Iz kuhinje se je zaslišal hčerkin glas: »Oho, ▪ »Oj,« me je pozdravil. »Oj,« sem mu odgovorila. jogurta tudi ni nobenega.« ▪ »Oj,« je brata pozdravila Irena. ▪ »Oho, kam pa vi trije?« se je začudil. »Tako ▪ Poklicala sem jo: »Oj, Mateja! Kako si? Imaš kaj majhni in že sami na cesti?« časa?« 2. izraža, da je govorec vznemirjen IZVOR ▪ »Oj, kako je bilo to veselo,« ji stopijo solze v oči. tako kot nem. oho iz ↑o + ↑ho ▪ Oj, če bi me videla moja vnukinja. Bi rekla, da sem nora. ohohò ▪ Krčimo deževni gozd. Oj, »svetovna pljuča!« ki in ohohô in òhohô medmet podarjajo kisik. POMEN 3. zlasti v pesmih uporablja se za izražanje vznesenosti 1. izraža, da je govorec prijetno presenečen, ▪ Oj Triglav, moj dom, kako si krasan! vesel ▪ Živijo, oj živijo, oj živijo na svet! ▪ No, in zatem so prispeli, ohoho, pravi denarci. ▪ Oj le naprej, oj le naprej, dokler je še vetra kej. ▪ Ohoho, poglej, kaj sem našel. Katera rožica je to? 4. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, ▪ Ohoho, dobro si jih okrcala! izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi 1.1. izraža, da je govorec razočaran posebej poudariti ▪ Ohoho, saj je še huje, kot sem si mislil! ▪ Ne sanjaj predrzno, glej življenje takšno, kakršno je, 2. uporablja se, ko govorec želi ustaviti da te pozneje ne zalijejo grenke, oj grenke solze. sogovorčevo dejanje ▪ A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan ▪ Le počasi. Ohoho! Kaj sem videti kot vlomilec? solzan. ▪ Ohoho! Naj vas, preden boste začeli za svoje osebne probleme kriviti vse druge, opozorim, da ste že IZVOR prekršili več zakonov o človekovih pravicah. verjetno iz ↑o 3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko ▪ Od njenega nastanka je minilo ohoho let. ôjôj in ôjoj in ojôj; tudi ôjêj medmet ▪ Veliko zadev in vse zadeve, ki pridejo v javnost, so na mizi tožilca. Sodne obravnave pa trajajo ohoho POMEN časa. 1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ▪ Zadnjič je v časopisu pisalo, da sta se voda in ima pomisleke, negoduje kanalščina zopet podražili za ohoho odstotkov. ▪ Služkinja je dvignila roke k ustom. »Ojoj! To je 4. kot prislov, ekspresivno zelo grozno! Vsi so zboleli.« ▪ Cene so šle ohoho gor, najini prihodki ohoho dol. ▪ »Ojoj!« je vzkliknila. »Kakšen pa si?« ▪ Zanimiva kombinacija: vrhunska postrežba, hrana ▪ Ojoj, kako si se zredila! Saj sem te komaj krajevno značilna, kuhinja pa na ohoho visoki ravni. prepoznala! ▪ Konkretno: recimo, da imate veliko podjetje, ki mora 2. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj opraviti slabo delo, recimo ohoho podražiti svoje ▪ Ojoj, škoda ker v prestopnem roku ni prišel noben storitve. napadalec. 5. kot členek, ekspresivno seveda ▪ Ojoj ... oprosti, res mi je žal … nisem te videla. ▪ Sem bil že takrat v tem? Ohoho! V zadnjih letih sem ▪ »Ojoj! Oprostite, prosim,« se je opravičila moškemu, res padel noter. ki ga je odrinila. 2.1. izraža, da se govorec spominja česa IZVOR neprijetnega, nezaželenega ↑hoho ▪ Potem sem se, ojoj, odpravila k zobozdravniku. ▪ Ojoj, če se samo spomnim, kaj vse smo morali òj prestati! medmet 3. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, POMEN spozna kaj 1. neformalno uporablja se, ko govorec koga pokliče, ▪ Ojoj, ključ sem pozabila. pozove, ogovori ▪ Ojoj, saj res! Joj, moram ga poklicati, da se ▪ Oj, družba, čas je za kratek počitek. zmeniva. ▪ Oj, ti ptička, oj, ti ptička, kdo je tebe peti učil? ▪ Ojoj. Je mogoče, da sva že deset let poročena? ▪ Oj, ljubica ti, zakaj imaš solzne oči? 314 IZVOR način njegovega razmišljanja, delovanja ni sovpadlo ↑o + ↑joj in ponovljeni medmet (j)o + jo + sprejemljiv, dober j(o), ki posnema jokanje ▪ Zdaj čisto resno razmišlja, kako bo od države izsilila penzijo po nekdanjem možu. »Opa, draga olalà moja, to pa ne bo šlo,« sem ji rekla ob kozarčku in òlalá in ólalà medmet šampanjca. POMEN ▪ 1. Niti ne razmišljam o tem, da bi nekomu rekel: izraža, da je govorec prijetno presenečen »Opa, zdaj pa lažeš.« ▪ Olala, kakšna limuzina! ▪ Opa, opa, a to je odgovor razsvetljenega ▪ Punca je simpatična in izgleda kot kakšna najstnica, človeka? Počasi boš pokazal svoj pravi obraz, ki je čeprav jih ima že ... olala, 28. daleč od tega, ki ga poskušaš prikazati. ▪ Olala, tudi slavni znajo jokati – celo pred kamerami 3. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, – in to niso zaigrane solze. 2. kaj spozna, zagleda uporablja se, ko govorec namiguje na telesno, ▪ Opa, nekaj je hudo narobe. spolno privlačnost, na spolnost ▪ Takrat me je hipno prešinilo. Opa, kar takole me pa ▪ Če hodiš v kratkih hlačah in kažeš stegna, je to, že ne boš naplahtala. olala, zelo izzivalno. ▪ Olala, tale tip je pa lepši od vseh slovenskih politikov 3.1. ponazarja spoznanje, preobrat v skupaj. mišljenju 3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko ▪ Veliko podjetje je modro vložilo denar in ▪ Pustil jim je olala denarja, ampak delo je dobro omogočilo ljudstvu nekaj dobrega. Opa! Pomota! opravljeno. ▪ Prebral sem, da je »voznica ... z osebnim avtom ▪ Na slovenski obali nisem bil že olala let. peljala zunaj desnega pasu in to je bilo za kolesarja usodno«. Opa?!? Kaj naj bi pomenilo 3.1. kot prislov, ekspresivno zelo »zunaj desnega pasu«? ▪ Verjamem, da ima naš parlament olala veliko 4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj dela. ▪ popravi svojo namerno napako z namenom Te fliknejo v penzijon, ko imaš še olala veliko energije in delovnih ambicij! pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike ▪ Županovi dosežki so eno krožišče, en pločnik, ena IZVOR prevzeto (prek nem. oh là là) iz frc. oh là là iz preplastena cesta in ena gradnja firme, opa, upravne medmeta oh za klicanje, pritegnitev pozornosti in enote. ▪ Kam je skril ponarejene dokumente, se še ne ve, mu ponovljenega là ‛tam, tja’ pa že dihajo za ovratnik, opa, se opravičujem, majčko. òpa medmet POMEN IZVOR 1. izraža, da je govorec začuden, prijetno prevzeto iz hrv., srb. ȍpā < ↑hopa, deloma (kakor presenečen, kaj odobrava ngr. ópa, óp) prevzeto iz tur. hop ▪ Ko sem prvič prebrala scenarij, sem pomislila, opa, česa takšnega pa še nisem videla. òpala medmet ▪ Bobnarske palčke, ki jih, opa, vihti ženska roka, POMEN kažejo očitne težnje po udarjanju in mlatenju! ▪ Opa, kamerman je opozoril programskega 1. izraža, da je govorec začuden, prijetno direktorja, naj se premakne, sicer ga bo oplazila presenečen, kaj odobrava kamera. ▪ Učitelji so v tekmi proti staršem hitro povedli z dva 2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, proti nič. Opala, tegale pa nismo pričakovali! napako ▪ Opala, to je vendar velik prodor! ▪ Ko sem prišla domov in prijateljicam kazala njegove ▪ Stečem po stopnicah in skoraj se spotaknem. Opa. fotografije, so glasno vzklikale: »Opala!« ▪ »Opa!«, nam samodejno zdrsne z jezika, kadar se opotečemo ali naredimo kaj nerodnega ali neumnega. 1.1. izraža, da se govorec ob nepričakovanem ▪ Tudi kdo drug, ki je bil samo priča mojemu dogodku zamisli spodrsljaju, lahko namesto mene vzklikne: »Opa!« ▪ Opala! To me je, priznam, sprva močno 2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti pretreslo, toda ko sem podrobneje razmislil, se mi govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da je zdelo, da so na svetu še mnogo hujše stvari. ▪ Opala, sem si rekel, tu so pa postali bolj prijazni. Seveda sem se motil. 315 ▪ Opala, tole je bilo pa preveliko za podgano, se mi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku je motalo po možganih. izvesti, uprizoriti opereto | napisati opereto | 2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, ogledati si opereto neprijetnost, napako ▪ Po dolgih letih bodo izvedli Kozinovo opereto ▪ Opala, a ste padli? Majda. ▪ Opala, strela nebeška! V tej majhni, zasanjani ⏵ priredna zveza deželici moraš pa že res paziti, komu kaj in o kom opereta in muzikal, opereta in opera pripoveduješ. ▪ Izkoristil je vsako priložnost, da je v Mariboru ▪ Opala, sedel sem na oddelek za kadilce, sem obiskoval koncerte, opere in operete. nemudoma ugotovil, zato sem mirno vstal in odnesel ▪▪▪ krožnik v prostor za voglom. ▪ Vrhunec njenega dela je bil libreto za opereto 2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti Gorenjski slavček, ki jo je uglasbil ljubljanski stolni organist Anton Foerster. govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da ▪ Ker je opereta po svoji vsebini bolj lahkotna, so jo način njegovega razmišljanja, delovanja ni ljudje hitro vzljubili. sprejemljiv, dober ▪ Opala, tvoja roka je na mojem kolenu. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Opala, opala, tako enostavno pa to spet ne gre. JAKOSTNO 2.2. izraža, da se govorec na hitro, bežno [operéta] opraviči IPA: [ɔpɛˈɾeːta] ▪ »Opala!« se mu je opravičila, ko je pohodila ednina njegovo taco. IMENOVALNIK: operéta ▪ Opala, vidim da sem nekaterim stopila na žulj. RODILNIK: operéte 3. kot členek uporablja se, ko govorec popravi svojo DAJALNIK: operéti predhodno izjavo TOŽILNIK: operéto ▪ Hja, imeli smo pač smolo z vremenom. Opala, MESTNIK: pri operéti zbrišimo zadnjo misel, smolo smo namreč imeli z ORODNIK: z operéto lokacijo. dvojina ▪ Na vrhu je nekaj fantov z lepimi bicikli. Opala, dve IMENOVALNIK: operéti sta punci! RODILNIK: operét DAJALNIK: operétama TOŽILNIK: operéti IZVOR prevzeto iz hrv., srb. ȍpalā, to pa (kakor ngr. ópala) MESTNIK: pri operétah iz tur. hoppala ORODNIK: z operétama množina IMENOVALNIK: operéte operéta operéte samostalnik ženskega spola RODILNIK: operét [operéta] DAJALNIK: operétam POMEN TOŽILNIK: operéte odrsko glasbeno delo lahkotnega značaja s petim MESTNIK: pri operétah in govorjenim besedilom ter instrumentalno ORODNIK: z operétami spremljavo TONEMSKO ⏵ [operta] prid. beseda + sam. beseda komična opereta | priljubljena, znana opereta | IPA: [ɔpɛɾéːtà] slovenska opereta | Straussova opereta ednina ▪ Uprizorili bomo priljubljeno opereto Johanna IMENOVALNIK: operta Straussa ml. Netopir. RODILNIK: operte ▪ Izjemno pomemben je Ipavčev prispevek h DAJALNIK: operti glasbenemu gledališču, saj je napisal prvo TOŽILNIK: operto slovensko opereto Tičnik in tudi prvo slovensko MESTNIK: pri operti nacionalno opero Teharski plemiči. ORODNIK: z operto ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina izvedba, premiera, uprizoritev operete IMENOVALNIK: operti ▪ Knjiga predstavlja zgodovinski pregled uprizoritev RODILNIK: opert operet v ljubljanski in mariborski operni hiši. DAJALNIK: opertama ▪ Krstno izvedbo operete Vesela vdova Franza TOŽILNIK: operti Lehárja je spremljala vrsta težav in nevšečnosti. MESTNIK: pri opertah ORODNIK: z opertama 316 množina RODILNIK: operétne IMENOVALNIK: operte DAJALNIK: operétni RODILNIK: opert TOŽILNIK: operétno DAJALNIK: opertam MESTNIK: pri operétni TOŽILNIK: operte ORODNIK: z operétno MESTNIK: pri opertah dvojina ORODNIK: z opertami IMENOVALNIK: operétni RODILNIK: operétnih IZVOR DAJALNIK: operétnima prevzeto iz it. operetta, iz ↑opera TOŽILNIK: operétni MESTNIK: pri operétnih operétni ORODNIK: z operétnima operétna operétno pridevnik množina [operétni] IMENOVALNIK: operétne POMEN RODILNIK: operétnih ki je v zvezi z opereto DAJALNIK: operétnim ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: operétne operetna arija, glasba, melodija | operetna pevka | MESTNIK: pri operétnih operetna predstava ORODNIK: z operétnimi ▪ Spretno je združil elemente madžarske narodne srednji spol glasbe in ritma s šarmom in sproščenostjo ednina dunajske operetne in lahke glasbe. IMENOVALNIK: operétno ▪ Je znana in priljubljena avstrijska pevka RODILNIK: operétnega operetnih melodij. DAJALNIK: operétnemu ▪ Največje uspehe je doživela na nemških odrih kot TOŽILNIK: operétno operna in predvsem operetna pevka. MESTNIK: pri operétnem ORODNIK: z operétnim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: operétni [operétni] RODILNIK: operétnih IPA: [ɔpɛˈɾeːtni] DAJALNIK: operétnima OSNOVNIK TOŽILNIK: operétni moški spol MESTNIK: pri operétnih ednina ORODNIK: z operétnima IMENOVALNIK: operétni množina RODILNIK: operétnega IMENOVALNIK: operétna DAJALNIK: operétnemu RODILNIK: operétnih TOŽILNIK: operétni DAJALNIK: operétnim živo operétnega TOŽILNIK: operétna MESTNIK: pri operétnem MESTNIK: pri operétnih ORODNIK: z operétnim ORODNIK: z operétnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: operétna [opertni] RODILNIK: operétnih IPA: [ɔpɛɾéːtnì] DAJALNIK: operétnima OSNOVNIK TOŽILNIK: operétna moški spol MESTNIK: pri operétnih ednina ORODNIK: z operétnima IMENOVALNIK: opertni množina RODILNIK: opertnega IMENOVALNIK: operétni DAJALNIK: opertnemu RODILNIK: operétnih TOŽILNIK: opertni DAJALNIK: operétnim živo opertnega TOŽILNIK: operétne MESTNIK: pri opertnem MESTNIK: pri operétnih ORODNIK: z opertnim ORODNIK: z operétnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: opertna ednina RODILNIK: opertnih IMENOVALNIK: operétna DAJALNIK: opertnima 317 TOŽILNIK: opertna opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola MESTNIK: pri opertnih [opraševáləc opraševáca] tudi [opraševáləc ORODNIK: z opertnima opraševálca] množina POMEN IMENOVALNIK: opertni 1. žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na RODILNIK: opertnih DAJALNIK: opertnim brazdo drugega cveta ⏵ TOŽILNIK: opertne prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri opertnih pomembni opraševalci ORODNIK: z opertnimi ▪ Čebele so med najpomembnejšimi opraševalci, ženski spol ne le sadnega drevja, ampak tudi travniških in ednina mnogih drugih rastlin. IMENOVALNIK: opertna ▪ Zanimivo področje je bil sklop alternativnih RODILNIK: opertne opraševalcev, pri katerih je bil poudarek na divjih DAJALNIK: opertni čebelah in čmrljih. TOŽILNIK: opertno ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri opertni privabljati opraševalce ORODNIK: z opertno ▪ Rumena socvetja rahlo dišijo in privabljajo dvojina zgodnje opraševalce. IMENOVALNIK: opertni ▪ Večina sort češenj ni samooplodnih, kar pomeni, RODILNIK: opertnih da potrebujejo opraševalca. DAJALNIK: opertnima ▪▪▪ TOŽILNIK: opertni ▪ Žuželke so opraševalci, brez katerih bi številne vrste MESTNIK: pri opertnih rastlin ostale brez semen in plodov, vrtnarji pa brez pridelka. ORODNIK: z opertnima množina ▪ Zaradi različno zgrajenega preobraženega prašnika se v grudice zlepljeni pelod pri različnih vrstah prime IMENOVALNIK: opertne na različne dele telesa opraševalcev. RODILNIK: opertnih DAJALNIK: opertnim 1.1. kar tak prenos peloda povzroča TOŽILNIK: opertne ▪ Sadili so različna drevesa, pri katerih je glavni MESTNIK: pri opertnih opraševalec veter. ORODNIK: z opertnimi srednji spol IZGOVOR IN OBLIKE ednina JAKOSTNO IMENOVALNIK: opertno [opraševáləc opraševáca] tudi [opraševáləc RODILNIK: opertnega opraševálca] DAJALNIK: opertnemu IPA: [ɔpɾaʃɛˈʋaːləʦ ɔpɾaʃɛˈʋaːʦa] tudi [ɔpɾaʃɛˈʋaːləʦ TOŽILNIK: opertno ɔpɾaʃɛˈʋaːlʦa] MESTNIK: pri opertnem ednina ORODNIK: z opertnim IMENOVALNIK: opraševálec dvojina RODILNIK: opraševálca IMENOVALNIK: opertni DAJALNIK: opraševálcu RODILNIK: opertnih TOŽILNIK: opraševálca DAJALNIK: opertnima MESTNIK: pri opraševálcu TOŽILNIK: opertni ORODNIK: z opraševálcem MESTNIK: pri opertnih dvojina ORODNIK: z opertnima IMENOVALNIK: opraševálca množina RODILNIK: opraševálcev IMENOVALNIK: opertna DAJALNIK: opraševálcema RODILNIK: opertnih TOŽILNIK: opraševálca DAJALNIK: opertnim MESTNIK: pri opraševálcih TOŽILNIK: opertna ORODNIK: z opraševálcema MESTNIK: pri opertnih množina ORODNIK: z opertnimi IMENOVALNIK: opraševálci RODILNIK: opraševálcev IZVOR DAJALNIK: opraševálcem ↑opereta TOŽILNIK: opraševálce MESTNIK: pri opraševálcih 318 ORODNIK: z opraševálci ednina TONEMSKO IMENOVALNIK: opraševálka [opraševȃləc opraševȃca] tudi [opraševȃləc RODILNIK: opraševálke opraševȃlca] DAJALNIK: opraševálki IPA: [ɔpɾaʃɛʋáːlʦ ɔpɾaʃɛʋáːʦà] tudi [ɔpɾaʃɛʋáːlʦ TOŽILNIK: opraševálko ɔpɾaʃɛʋáːlʦà] MESTNIK: pri opraševálki ednina ORODNIK: z opraševálko IMENOVALNIK: opraševȃlec dvojina RODILNIK: opraševȃlca IMENOVALNIK: opraševálki DAJALNIK: opraševȃlcu RODILNIK: opraševálk TOŽILNIK: opraševȃlca DAJALNIK: opraševálkama MESTNIK: pri opraševȃlcu TOŽILNIK: opraševálki ORODNIK: z opraševȃlcem MESTNIK: pri opraševálkah dvojina ORODNIK: z opraševálkama IMENOVALNIK: opraševȃlca množina RODILNIK: opraševȃlcev IMENOVALNIK: opraševálke DAJALNIK: opraševȃlcema RODILNIK: opraševálk TOŽILNIK: opraševȃlca DAJALNIK: opraševálkam MESTNIK: pri opraševȃlcih TOŽILNIK: opraševálke ORODNIK: z opraševȃlcema MESTNIK: pri opraševálkah množina ORODNIK: z opraševálkami IMENOVALNIK: opraševȃlci TONEMSKO RODILNIK: opraševȃlcev [opraševȃka] tudi [opraševȃlka] DAJALNIK: opraševȃlcem IPA: [ɔpɾaʃɛʋáːkà] tudi [ɔpɾaʃɛʋáːlkà] TOŽILNIK: opraševȃlce ednina MESTNIK: pri opraševȃlcih IMENOVALNIK: opraševȃlka ORODNIK: z opraševȃlci RODILNIK: opraševȃlke DAJALNIK: opraševȃlki IZVOR TOŽILNIK: opraševȃlko ↑opraševati MESTNIK: pri opraševȃlki ORODNIK: z opraševȃlko opraševálka dvojina opraševálke samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: opraševȃlki [opraševáka] tudi [opraševálka] RODILNIK: opraševȃlk POMEN DAJALNIK: opraševȃlkama žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo TOŽILNIK: opraševȃlki drugega cveta MESTNIK: pri opraševȃlkah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z opraševȃlkama pomembne opraševalke množina ▪ Ptice, ki se hranijo z nektarjem, so tudi IMENOVALNIK: opraševȃlke pomembne opraševalke. RODILNIK: opraševȃlk ▪ Divje čebele, ki so zelo koristne opraševalke, DAJALNIK: opraševȃlkam svoje prebivališče poiščejo na drevesnih deblih. TOŽILNIK: opraševȃlke ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri opraševȃlkah ▪ Čebele poleg proizvodnje medu v naravi ORODNIK: z opraševȃlkami opravljajo izjemno pomembno funkcijo kot opraševalke rastlin. IZVOR ▪▪▪ ↑opraševalec ▪ Sadno drevje in zelenjava, med njimi kumare in buče, potrebujejo opraševalke, da bodo obrodile. ▪ Prevelika uporaba insekticidov v preteklosti je uničila òps medmet veliko žuželk opraševalk. POMEN 1. izraža, da govorec obžaluje svojo napako, IZGOVOR IN OBLIKE nehoteno dejanje JAKOSTNO ▪ »Ops,« je vzkliknila natakarica. »Vaše naročilo sem [opraševáka] tudi [opraševálka] pozabila oddati v kuhinjo.« IPA: [ɔpɾaʃɛˈʋaːka] tudi [ɔpɾaʃɛˈʋaːlka] ▪ Ops! Zdaj sem se pa izdal. 319 ▪ Ops, skoraj bi vam razkril njeno resnično ime. ▪ K domačemu paradižniku se podata pečena 1.1. izraža, da govorec opozarja na orada in primorsko vino. nerodnost, neprijetnost, nevšečnost ▪ Nakup svežih orad in brancinov kar z roba ▪ Ops, veste, virus je mutiral, zato ste kljub čolna je velika dogodivščina. ⏵ cepljenju zboleli za gripo. sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ▪ Imam samo še ta original, ops! file orade 2. izraža, da je govorec prijetno presenečen ▪ File orade na žaru je bil mojstrsko pripravljen. ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku ▪ Slovenskemu filmu vračate barve! Ops, tudi pravo orada na žaru kontrastno svetlobo, chiaro-scuro, ne le barve! ▪ Za kosilo si skuhamo blitvo in spečemo orado ▪ Takrat si človek reče: »Ops, še vedno sem na žaru. ustvarjalen.« ▪▪▪ 3. uporablja se, ko govorec želi koga ustaviti, ▪ Orado očistimo, oplaknemo in osušimo s upočasniti, opozoriti pred nepremišljenim, papirnatim prtičem. prenagljenim dejanjem, sklepanjem ▪ Potrebujete le nekoliko boljši zemljevid Evrope in že IZGOVOR IN OBLIKE se lahko odpravite na pot. Ops, ne tako hitro! Imate JAKOSTNO dovolj denarja za cestnine, predornine in seveda [oráda] gorivo? IPA: [ɔˈɾaːda] ▪ Torej moka, pivo, sol in jajca. Ops, samo rumenjaki. ednina ▪ Ops, pojdi počasi, potiho in pritajeno, sosedje te IMENOVALNIK: oráda bodo slišali. RODILNIK: oráde 3.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo DAJALNIK: orádi misel, skuša ustaviti njegovo govorjenje TOŽILNIK: orádo ▪ Skozi stisnjene ustnice je rekla: »Razumem MESTNIK: pri orádi morilce!« – »Ops, pazi, kaj govoriš v teh ORODNIK: z orádo prostorih!«. dvojina ▪ Ops, nikar ne govori neumnosti ... IMENOVALNIK: orádi 4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj RODILNIK: orád popravi svojo namerno napako z namenom DAJALNIK: orádama pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, TOŽILNIK: orádi kritike MESTNIK: pri orádah ▪ Film je dober, ops, sem se zmotil, zelo je dober. ORODNIK: z orádama ▪ Velika večina je popolnoma nesposobna, ops, zelo množina sposobna, da polnijo svoje žepe. IMENOVALNIK: oráde ▪ Kolesar se je pred objektiv postavil povsem gol. RODILNIK: orád Ops, ni bil gol, saj je nosil športne copate priznanega DAJALNIK: orádam proizvajalca. TOŽILNIK: oráde MESTNIK: pri orádah ORODNIK: z orádami IZVOR verjetno iz ↑opa pod vplivom ↑ups TONEMSKO [orȃda] IPA: [ɔɾáːdà] oráda oráde samostalnik ženskega spola ednina [oráda] IMENOVALNIK: orȃda POMEN RODILNIK: orȃde 1. večja morska riba z zelenkasto srebrnim DAJALNIK: orȃdi telesom, zaobljeno glavo in črno pego na TOŽILNIK: orȃdo škržnem poklopcu; MESTNIK: pri orȃdi primerjaj lat. Sparus aurata ⏵ priredna zveza ORODNIK: z orȃdo orada in brancin dvojina ▪ Lovimo ves dan, največ brancine in orade. IMENOVALNIK: orȃdi ▪▪▪ RODILNIK: orȃd ▪ Gojijo predvsem orade. DAJALNIK: orȃdama TOŽILNIK: orȃdi 1.1. ta žival kot hrana, jed MESTNIK: pri orȃdah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z orȃdama pečena, sveža orada množina 320 IMENOVALNIK: orȃde delavnice, pogovore in še marsikaj, kar jim bo RODILNIK: orȃd polepšalo zadnje počitniške dneve. DAJALNIK: orȃdam ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: orȃde ▪ Društvo je v pripravilo tretji počitniški oratorij za MESTNIK: pri orȃdah osnovnošolsko mladino. ORODNIK: z orȃdami ▪ Po številnih gorenjskih krajih potekajo poletni oratoriji za otroke. IZVOR ▪ Pričakujemo, da se bo oratorija udeležilo okoli prevzeto iz ben. it. oráda < lat. aurāta, prvotno ‛z sto otrok, ki jih bo vodilo dvajset animatorjev. zlatom okrašena’, iz aurum ‛zlato’ po zlato 3. iz arhitekture manjša kapela, prostor, namenjen rumenem pramenu nad očmi zasebni molitvi ali molitvi manjše skupine ▪ Obe pravokotni okni v pritličju sta osvetljevali oratórij zakristijo, lunetasto baročno okno pod vrhom stene oratórija samostalnik moškega spola pa oratorij, ki se je nahajal v nadstropju nad [oratóri] zakristijo. POMEN ▪ Leta 1717 je papež Klemen XI. dovolil baronu 1. iz glasbene umetnosti obsežnejša vokalno- Francu Mihaelu Erbergu zasebni oratorij v Dolu. instrumentalna skladba z duhovno vsebino in dramsko obliko za soliste, zbor in orkester, IZGOVOR IN OBLIKE izvedena navadno brez igranja, scene JAKOSTNO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [oratóri] Bachov, Händlov, Haydnov oratorij IPA: [ɔɾaˈtoːɾi] ▪ Z izvirnimi glasbili bodo izvedli baročno ednina mojstrovino, Händlov oratorij Mesija. IMENOVALNIK: oratórij ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: oratórija del oratorija | izvedba oratorija DAJALNIK: oratóriju ▪ Najbolj zanimiv del oratorija Stvarjenje je prav TOŽILNIK: oratórij gotovo uvertura, ki slika začetni kaos. MESTNIK: pri oratóriju ▪ Zbor še danes nosi težo izvedb oratorijev, kantat ORODNIK: z oratórijem in maš iz svetovne in slovenske glasbene dvojina zakladnice. IMENOVALNIK: oratórija ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: oratórijev izvesti oratorij DAJALNIK: oratórijema ▪ Na veliki petek tradicionalno izvedejo Haydnov TOŽILNIK: oratórija oratorij Sedem poslednjih besed našega MESTNIK: pri oratórijih Odrešenika na križu. ORODNIK: z oratórijema ⏵ priredna zveza množina oratorij in kantata, oratorij in opera IMENOVALNIK: oratóriji ▪ Pomemben je predvsem kot avtor oratorijev in RODILNIK: oratórijev kantat, napisal pa je tudi več zbirk cerkvenih in DAJALNIK: oratórijem posvetnih pesmi. TOŽILNIK: oratórije 2. večdnevni izobraževalni in razvedrilni program MESTNIK: pri oratórijih z versko vsebino, ki ga v času počitnic za otroke ORODNIK: z oratóriji organizira župnija TONEMSKO ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [oratri] izvedba oratorija | udeleženec, vodja oratorija IPA: [ɔɾatòːɾí] ▪ Mladinci, ki so odgovorni za pripravo, ednina organizacijo in izvedbo oratorija, so navdušeni in IMENOVALNIK: oratrij presenečeni nad vse številnejšo udeležbo otrok. RODILNIK: oratrija ▪ Popoldanski del oratorija je bil namenjen DAJALNIK: oratriju različnim družabnim igram. TOŽILNIK: oratrij ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri oratriju pripraviti oratorij ORODNIK: z oratrijem ▪ Salezijanci bodo med počitnicami pripravili dvojina oratorij za otroke, ki bo mladim udeležencem IMENOVALNIK: oratrija ponudil celodnevno varstvo, a tudi številne igre, RODILNIK: oratrijev tudi oratrijev DAJALNIK: oratrijema 321 TOŽILNIK: oratrija TOŽILNIK: oratórijska MESTNIK: pri oratrijih tudi pri oratrijih MESTNIK: pri oratórijskih ORODNIK: z oratrijema ORODNIK: z oratórijskima množina množina IMENOVALNIK: oratriji IMENOVALNIK: oratórijski RODILNIK: oratrijev tudi oratrijev RODILNIK: oratórijskih DAJALNIK: oratrijem DAJALNIK: oratórijskim TOŽILNIK: oratrije TOŽILNIK: oratórijske MESTNIK: pri oratrijih tudi pri oratrijih MESTNIK: pri oratórijskih ORODNIK: z oratriji tudi z oratriji ORODNIK: z oratórijskimi ženski spol ednina IZVOR prevzeto prek nem. Oratorium iz lat. ōrātōrium IMENOVALNIK: oratórijska ‛molilnica’, iz ōrāre ‛moliti’ RODILNIK: oratórijske DAJALNIK: oratórijski TOŽILNIK: oratórijsko oratórijski oratórijska oratórijsko pridevnik MESTNIK: pri oratórijski [oratóriski] ORODNIK: z oratórijsko POMEN dvojina 1. ki je v zvezi z oratorijem 1. IMENOVALNIK: oratórijski ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: oratórijskih ▪ V svoji bogati karieri je ustvaril izjemno bogat DAJALNIK: oratórijskima simfonični, oratorijski in operni repertoar. TOŽILNIK: oratórijski ▪ Navdušil je z zahtevnim baritonskim MESTNIK: pri oratórijskih repertoarjem, ki je obsegal antično, operno in ORODNIK: z oratórijskima oratorijsko arijo ter slovenski in tuji samospev. množina ▪ Prav Händlove oratorijske stvaritve so bile za IMENOVALNIK: oratórijske zgled njegovim skladateljskim naslednikom za RODILNIK: oratórijskih velike vokalno-instrumentalne partiture. DAJALNIK: oratórijskim 2. ki je v zvezi z oratorijem 2. TOŽILNIK: oratórijske ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri oratórijskih ▪ Na oratorijski delavnici so izdelali okoli ORODNIK: z oratórijskimi 150 velikonočnih voščilnic, ki so jih članice Karitas srednji spol odnesle krajanom na dom. ednina ▪ Danes se oratorijsko gibanje lahko pohvali s prek IMENOVALNIK: oratórijsko sto izvedenimi oratoriji v župnijah po vsej RODILNIK: oratórijskega Sloveniji. DAJALNIK: oratórijskemu ▪ Solidarnost in povezanost je eden izmed ciljev TOŽILNIK: oratórijsko oratorijskih iger in delavnic. MESTNIK: pri oratórijskem ORODNIK: z oratórijskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: oratórijski [oratóriski] RODILNIK: oratórijskih IPA: [ɔɾaˈtoːɾiski] DAJALNIK: oratórijskima OSNOVNIK TOŽILNIK: oratórijski moški spol MESTNIK: pri oratórijskih ednina ORODNIK: z oratórijskima IMENOVALNIK: oratórijski množina RODILNIK: oratórijskega IMENOVALNIK: oratórijska DAJALNIK: oratórijskemu RODILNIK: oratórijskih TOŽILNIK: oratórijski DAJALNIK: oratórijskim živo oratórijskega TOŽILNIK: oratórijska MESTNIK: pri oratórijskem MESTNIK: pri oratórijskih ORODNIK: z oratórijskim ORODNIK: z oratórijskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: oratórijska [oratriski] RODILNIK: oratórijskih IPA: [ɔɾatòːɾíski] DAJALNIK: oratórijskima 322 OSNOVNIK TOŽILNIK: oratrijski moški spol MESTNIK: pri oratrijskih ednina ORODNIK: z oratrijskima IMENOVALNIK: oratrijski množina RODILNIK: oratrijskega IMENOVALNIK: oratrijska DAJALNIK: oratrijskemu RODILNIK: oratrijskih TOŽILNIK: oratrijski DAJALNIK: oratrijskim živo oratrijskega TOŽILNIK: oratrijska MESTNIK: pri oratrijskem MESTNIK: pri oratrijskih ORODNIK: z oratrijskim ORODNIK: z oratrijskimi dvojina IMENOVALNIK: oratrijska IZVOR RODILNIK: oratrijskih ↑oratorij DAJALNIK: oratrijskima TOŽILNIK: oratrijska MESTNIK: pri oratrijskih oródnik oródnika samostalnik moškega spola ORODNIK: z oratrijskima [oródnik] množina POMEN IMENOVALNIK: oratrijski iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z RODILNIK: oratrijskih vprašalnico s kom ali čim DAJALNIK: oratrijskim ▪ Zapiši rodilnik in orodnik ednine tujega lastnega TOŽILNIK: oratrijske imena. MESTNIK: pri oratrijskih ▪ Z orodnikom opisujemo orodje ali sredstvo, s ORODNIK: z oratrijskimi katerim se kaj dela. ženski spol ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: oratrijska JAKOSTNO RODILNIK: oratrijske [oródnik] DAJALNIK: oratrijski IPA: [ɔˈɾoːdnik] TOŽILNIK: oratrijsko ednina MESTNIK: pri oratrijski IMENOVALNIK: oródnik ORODNIK: z oratrijsko dvojina RODILNIK: oródnika DAJALNIK: oródniku IMENOVALNIK: oratrijski TOŽILNIK: oródnik RODILNIK: oratrijskih MESTNIK: pri oródniku DAJALNIK: oratrijskima ORODNIK: z oródnikom TOŽILNIK: oratrijski dvojina MESTNIK: pri oratrijskih IMENOVALNIK: oródnika ORODNIK: z oratrijskima množina RODILNIK: oródnikov DAJALNIK: oródnikoma IMENOVALNIK: oratrijske TOŽILNIK: oródnika RODILNIK: oratrijskih MESTNIK: pri oródnikih DAJALNIK: oratrijskim ORODNIK: z oródnikoma TOŽILNIK: oratrijske množina MESTNIK: pri oratrijskih IMENOVALNIK: oródniki ORODNIK: z oratrijskimi srednji spol RODILNIK: oródnikov ednina DAJALNIK: oródnikom IMENOVALNIK: oratrijsko TOŽILNIK: oródnike RODILNIK: oratrijskega MESTNIK: pri oródnikih DAJALNIK: oratrijskemu ORODNIK: z oródniki TOŽILNIK: oratrijsko TONEMSKO [ordnik] MESTNIK: pri oratrijskem ORODNIK: z oratrijskim IPA: [ɔɾóːdnìk] dvojina ednina IMENOVALNIK: oratrijski IMENOVALNIK: ordnik RODILNIK: oratrijskih RODILNIK: ordnika DAJALNIK: oratrijskima DAJALNIK: ordniku 323 TOŽILNIK: ordnik ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri ordniku divji osel ORODNIK: z ordnikom ▪ Tu in tam so videli črede divjih oslov, gazel in dvojina antilop, ki so se pasle med redkimi trnjevimi grmi. IMENOVALNIK: ordnika ▪ Azijski osli ostanejo po parjenju skupaj še vsaj RODILNIK: ordnikov dve leti. DAJALNIK: ordnikoma 3. podoba, predmet, ki predstavlja konju TOŽILNIK: ordnika podobno domačo žival z dolgimi uhlji MESTNIK: pri ordnikih ▪ Včasih so koga privezali na lesenega osla, na ORODNIK: z ordnikoma sramotilno klop ali na križ, ki je bil namenjen množina mesarjem, če so goljufali pri tehtanju mesa. IMENOVALNIK: ordniki 4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to RODILNIK: ordnikov pripisuje; SIN.: slabšalno bik DAJALNIK: ordnikom ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: ordnike navaden osel | velik osel MESTNIK: pri ordnikih ▪ Sicer sem bedak in velik osel, vendar ne glede na ORODNIK: z ordniki to, kako hude in zmedene stvari se dogajajo okoli mene, poskušam biti dober. IZVOR ▪ Danes misli že vsak osel, da je za višje šole. po zgledu nem. Instrumental, nlat. instrumentalis ▪▪▪ (iz lat. instrūmentum ‛orodje’) iz ↑orodje ▪ Takim praznim marnjam verjame le osel. ▪ Ne pustim se zmerjati z oslom. ôsel ôsla samostalnik moškega spola IZGOVOR IN OBLIKE [ôsə ôsla] JAKOSTNO POMEN [ôsə ôsla] 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; IPA: [ˈɔːsə ˈɔːsla] primerjaj lat. Equus africanus asinus ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: ôsel osel nosi, prenaša, vleče KAJ RODILNIK: ôsla ▪ Posadili so me na voz, ki ga je vlekel osel. DAJALNIK: ôslu ▪ Na travniku zraven je rigal osel, bilo ga je strah. TOŽILNIK: ôsla ▪ Po poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih MESTNIK: pri ôslu pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ORODNIK: z ôslom ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku dvojina jahati, jezditi osla | kupiti, prodati osla | osedlati IMENOVALNIK: ôsla osla RODILNIK: ôslov ▪ Prvič sem jahal osla in ga videl tako od blizu. DAJALNIK: ôsloma ▪ Vstal je, ko je bilo še temno, osedlal osla in TOŽILNIK: ôsla odrinil. ⏵ MESTNIK: pri ôslih priredna zveza ORODNIK: z ôsloma osel in konj, osel in mula, osel in vol množina ▪ Kmetje pripeljejo svoje pridelke na mestno IMENOVALNIK: ôsli tržnico z osli ali konji. RODILNIK: ôslov ▪ Mule in osli prinesejo večino blaga, celo gradbeni DAJALNIK: ôslom material. ▪ TOŽILNIK: ôsle V naravno votlino je postavil jasli, dal vanje seno ter k jaslim privezal vola in osla. MESTNIK: pri ôslih ▪▪▪ ORODNIK: z ôsli ▪ Križanec med oslom in kobilo je mula, med oslico in TONEMSKO [ósə ósla] žrebcem pa mezeg. IPA: [ːs ːslá] 1.1. samec te živali ednina ▪ Na ovčji farmi so se pasli poleg ovac tudi osli in IMENOVALNIK: ósel oslice. RODILNIK: ósla 2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; DAJALNIK: óslu primerjaj lat. Asinus TOŽILNIK: ósla MESTNIK: pri óslu tudi pri ȏslu 324 ORODNIK: z óslom slabšalno kdor vzbuja posmeh zaradi svojega dvojina nespametnega ravnanja; zelo neumen, IMENOVALNIK: ósla nespameten človek RODILNIK: óslov in ȏslov ▪ Navodila o tem, kje v prtljažniku je mogoče najti DAJALNIK: ósloma vijake za platišča, bi celo kronan osel razumel. TOŽILNIK: ósla ▪ Le kronani osel lahko predvideva, da bo človek, ki MESTNIK: pri óslih in ȏslih hoče prebrati, poudarjam prebrati, najnovejše vesti in ORODNIK: z ósloma trače, vklopil televizor. množina ▪ Poglejte kronanega osla, neumnosti je kvasil, zdaj IMENOVALNIK: ósli pa nam hoče soliti pamet! RODILNIK: óslov in ȏslov DAJALNIK: óslom presedlati s konja na osla TOŽILNIK: ósle zamenjati kaj dobrega, zadovoljivega s čim MESTNIK: pri óslih in ȏslih slabšim, nezadovoljivim ORODNIK: z ósli in ȏsli ▪ Etažni lastniki se morajo ob menjavi upravnika vedno dobro pozanimati, kaj jim lahko sploh nudi več, FRAZEOLOGIJA kot jim je prejšnji, saj se lahko zelo hitro izkaže, da so presedlali s konja na osla. delati osla iz koga smešiti, sramotiti koga, norčevati se iz koga star/stari osel ▪ Društvo je želelo nocoj organizirati shod vseh, ki star osel imajo občutek, da jih oblast in politika vlečeta za nos slabšalno stari osel in delata iz njih osla. ▪ Vem, da se je pri tej besedi nasmehnila. Kakor se je slabšalno kdor je kljub pričakovani zrelosti neresen, v najini dolgi preteklosti vselej, ko sem pred njo delal neumen, nepremišljen ali se mu to pripisuje osla iz sebe. ▪ »Nekomu, ki me je imenoval star osel, nisem dolžan ▪ Takoj sem ugotovil, da se obtoženi skuša norčevati polagati računov,« ji je v odgovor zabrusil ded. iz mene, da dela osla iz mene in da je prevarant. ▪ Prisiljena je bila zaigrati na svojo zadnjo karto, za katero ji je rekel, naj jo uporabi v skrajni sili, če bo imeti koga za osla stari osel vztrajal pri svojem. smešiti, sramotiti koga, norčevati se iz koga ▪ Stari osli bomo hodili v službo, kjer bomo zaradi ▪ Malo preveč sem že dal skozi, da bi lahko dovolil, da iztrošenosti neučinkoviti. me boste imeli za osla! ▪ Vse skupaj je eno samo sprenevedanje. Ljudi imajo trmast kot osel za osle. zelo trmast ▪ Ne bom peljal avta v mesto, če mi ne poveš, kaj vse ▪ Hudič, moraš biti pa tudi trmast kot osel, da toliko je v njem. Ne imej me za osla! časa protestiraš! ▪ Predstavniki pasme samojed so navihani in pametni, kazati/pokazati osle (komu) košati kot medved in predvsem trmasti kot osel. kazati osle (komu) v dovršni obliki pokazati osle (komu) Osel gre samo enkrat na led. Osel gre le enkrat na led. z rokami izvajati, izvesti gesto za smešenje, Osel gre enkrat na led. izzivanje koga; norčevati se iz koga Osel ne gre dvakrat na led. ▪ Skoraj ne vidim več, da bi si šoferji kazali osle. Še osel gre samo enkrat na led. ▪ Pred kamerami govorijo o pravičnosti, za zaprtimi vrati kažejo osle. izraža, da se kdo izogiba česa, s čimer ima slabe ▪ Mladi avtorji kažejo osle povojni nemški tradiciji izkušnje nove introspekcije in poskušajo pisati pripovedne ▪ Osel gre samo enkrat na led in ne boste več dovolili, romane. da bi vas kdo povlekel za nos. ▪ Na skrivaj sem ji pokazala osle. ▪ Veliko sodržavljanov mu odkrito ploska, ker je BESEDOTVORJE davkariji in avtoriteti države pokazal osle. ženski spol: oslica manjšalnica: oslič kronan/kronani osel manjšalnica: osliček kronan osel slabšalno kronani osel 325 IZVOR MESTNIK: pri ôsicah = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < ORODNIK: z ôsicami pslov. ali slovan. * osьlъ, prevzeto prek germ., prim. TONEMSKO got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ [ósica] IPA: [ːsíʦa] ôsica ôsice ednina samostalnik ženskega spola [ôsica] IMENOVALNIK: ósica RODILNIK: ósice POMEN DAJALNIK: ósici 1. manjša osa, zlasti mladič TOŽILNIK: ósico ▪ Okoli letajo majhne osice, ki na srečo ne pikajo, zato MESTNIK: pri ósici pa lezejo po vseh delih telesa. ORODNIK: z ȏsico tudi z ósico ▪ Mlade osice lezejo iz svojih šesterokotnih celic, da bi dvojina poletele v beli svet. IMENOVALNIK: ósici 2. osi podobna žuželka, ki leže jajčeca v dele RODILNIK: ȏsic rastlin, ličinke ali jajčeca drugih žuželk; primerjaj lat. DAJALNIK: ósicama Dryocosmus, Ichneumonidae, Trichogramma TOŽILNIK: ósici ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri ósicah ličinka osice ORODNIK: z ósicama ▪ Ličinka izloča kemikalijo, ki povzroči nenormalno množina rast rastline in nastanek šiške, v kateri je varno IMENOVALNIK: ósice domovanje ličinke osice. RODILNIK: ȏsic ▪ Osice so znane kot sovražnice različnih uši, saj DAJALNIK: ósicam odlagajo jajčeca v nimfe uši, v katerih se nato TOŽILNIK: ósice ličinke osic razvijajo kot notranje zajedavke. MESTNIK: pri ósicah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z ósicami parazitska osica ▪ Trsnega brstarja deloma omejujejo že njegovi naravni sovražniki iz skupine parazitskih osic, ki pa IZVOR očitno niso vedno dovolj učinkovite. ↑osa ▪▪▪ ▪ Osica odlaga jajčeca v brste, izlegle ličinke pa ôštja in óštja medmet povzročajo zadebelitve (šiške) na poganjkih, glavni POMEN listni žili ali pri osnovi socvetij šele naslednjo pomlad. 1. neformalno, primorsko izraža, da je govorec zaradi kake zunanje okoliščine nejevoljen, nestrpen IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Ma oštja, saj je ponev še vroča …! JAKOSTNO [ôsica] ▪ Ja oštja, kdo je pa pritisnil na caps lock?! ▪ Oštja, so nastopili čudni časi, ko se prav nič več ne IPA: [ˈɔːsiʦa] splača. ednina 2. kot členek, neformalno, primorsko uporablja se, ko govorec IMENOVALNIK: ôsica poudarja svojo izjavo RODILNIK: ôsice ▪ Ma oštja, ne laži. DAJALNIK: ôsici ▪ »Oštja, res!« je pribil. TOŽILNIK: ôsico MESTNIK: pri ôsici ORODNIK: z ôsico IZVOR dvojina prevzeto iz it. ostia, prvotno ‛hostija’ IMENOVALNIK: ôsici RODILNIK: ôsic ovčétina ovčétine tudi ovčetína ovčetíne samostalnik DAJALNIK: ôsicama ženskega spola TOŽILNIK: ôsici [očétina] tudi [očetína] MESTNIK: pri ôsicah POMEN ORODNIK: z ôsicama ovčje meso množina ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: ôsice jed iz ovčetine RODILNIK: ôsic ▪ Bil sem povabljen na piknik, kjer so nam DAJALNIK: ôsicam postregli z jedjo iz ovčetine. TOŽILNIK: ôsice ⏵ priredna zveza 326 ovčetina in govedina, ovčetina in jagnjetina IMENOVALNIK: ovčetíne ▪ Hrana je raznolika in pretežno temelji na mesu, RODILNIK: ovčetín od jagnjetine in ovčetine do rib in govedine. DAJALNIK: ovčetínam ▪ Kdor se ne more odreči mesu, naj raje poseže po TOŽILNIK: ovčetíne ovčetini in govedini ali pa piščančjem mesu. MESTNIK: pri ovčetínah ▪ Mongoli jedo govedino, ovčetino in konjsko ORODNIK: z ovčetínami meso. TONEMSKO ▪▪▪ [očtina] ▪ Na voljo so vse vrste mesa, med katerim je še IPA: [ɔʧéːtìna] najbolj privlačna na žaru pečena ovčetina. ednina ▪ Na olju 10 minut pražimo na koščke narezano IMENOVALNIK: ovčtina ovčetino, sesekljano čebulo, strt česen in baziliko. RODILNIK: ovčtine DAJALNIK: ovčtini IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: ovčtino JAKOSTNO [očétina] MESTNIK: pri ovčtini ORODNIK: z ovčtino IPA: [ɔˈʧeːtina] dvojina ednina IMENOVALNIK: ovčtini IMENOVALNIK: ovčétina RODILNIK: ovčtin RODILNIK: ovčétine DAJALNIK: ovčtinama DAJALNIK: ovčétini TOŽILNIK: ovčtini TOŽILNIK: ovčétino MESTNIK: pri ovčtinah MESTNIK: pri ovčétini ORODNIK: z ovčtinama ORODNIK: z ovčétino množina dvojina IMENOVALNIK: ovčtine IMENOVALNIK: ovčétini RODILNIK: ovčtin RODILNIK: ovčétin DAJALNIK: ovčtinam DAJALNIK: ovčétinama TOŽILNIK: ovčtine TOŽILNIK: ovčétini MESTNIK: pri ovčtinah MESTNIK: pri ovčétinah ORODNIK: z ovčtinami ORODNIK: z ovčétinama množina tudi IMENOVALNIK: ovčétine [očetína] RODILNIK: ovčétin IPA: [ɔʧɛtìːná] DAJALNIK: ovčétinam TOŽILNIK: ovčétine ednina MESTNIK: pri ovčétinah IMENOVALNIK: ovčetína ORODNIK: z ovčétinami RODILNIK: ovčetíne DAJALNIK: ovčetíni tudi [očetína] TOŽILNIK: ovčetíno MESTNIK: pri ovčetíni IPA: [ɔʧɛˈtiːna] ORODNIK: z ovčetȋno dvojina ednina IMENOVALNIK: ovčetíni IMENOVALNIK: ovčetína RODILNIK: ovčetȋn RODILNIK: ovčetíne DAJALNIK: ovčetínama DAJALNIK: ovčetíni TOŽILNIK: ovčetíni TOŽILNIK: ovčetíno MESTNIK: pri ovčetínah MESTNIK: pri ovčetíni ORODNIK: z ovčetínama ORODNIK: z ovčetíno množina dvojina IMENOVALNIK: ovčetíne IMENOVALNIK: ovčetíni RODILNIK: ovčetȋn RODILNIK: ovčetín DAJALNIK: ovčetínam DAJALNIK: ovčetínama TOŽILNIK: ovčetíne TOŽILNIK: ovčetíni MESTNIK: pri ovčetínah MESTNIK: pri ovčetínah ORODNIK: z ovčetínami ORODNIK: z ovčetínama množina 327 IZVOR IZGOVOR IN OBLIKE ↑ovca JAKOSTNO [ôvən ôna] ôven ôvna IPA: [ˈɔːʋən ˈɔːna] samostalnik moškega spola [ôvən ôna] ednina IMENOVALNIK: ôven POMEN RODILNIK: ôvna 1. odrasel samec ovce DAJALNIK: ôvnu ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: ôvna mlad oven | plemenski oven MESTNIK: pri ôvnu ▪ Odrasel oven z močnimi rogovi, ki merijo po ORODNIK: z ôvnom obodu do 1,15 m, naredi na opazovalca vtis. dvojina ▪ Za mlade ovne je značilno, da živijo v naravnem IMENOVALNIK: ôvna okolju in da so navajeni razmer, kakršne RODILNIK: ôvnov prevladujejo na planinah oz. v hribovskem svetu. DAJALNIK: ôvnoma ▪ Izmed vseh razstavljenih živali je izbral TOŽILNIK: ôvna najlepšega ovna. ⏵ MESTNIK: pri ôvnih priredna zveza ORODNIK: z ôvnoma oven in ovca množina ▪ Potem ko ni mogla več rediti krave, ji je sin za lanski božič kupil tri ovce in ovna. IMENOVALNIK: ôvni ▪▪▪ RODILNIK: ôvnov ▪ Velikost rogov je bistvenega pomena pri DAJALNIK: ôvnom vzpostavljanju hierarhične lestvice v čredi ovnov. TOŽILNIK: ôvne ▪ Poleti živijo ovce z jagnjeti v svojih čredah, ovni pa MESTNIK: pri ôvnih se družijo med seboj. ORODNIK: z ôvni 2. znamenje horoskopa med ribama in bikom TONEMSKO ⏵ [óvən óna] sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [ːʋn ːná] znak, znamenje ovna ▪ Ženska, rojena v znamenju ovna, v novem letu ednina ne bo oklevala dolgo, če bo hotela kaj imeti. IMENOVALNIK: óven ▪▪▪ RODILNIK: óvna ▪ Mojca, oven po horoskopu, se ne ustraši novih DAJALNIK: óvnu izzivov in preizkušenj. TOŽILNIK: óvna MESTNIK: pri óvnu tudi pri ȏvnu 2.1. kdor je rojen v tem znamenju ORODNIK: z óvnom ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina oven uživa v ČEM IMENOVALNIK: óvna ▪ Ovni uživajo v razkošnih pojedinah in RODILNIK: óvnov in ȏvnov gostijah. DAJALNIK: óvnoma ▪ Ovni veljajo za hitre in dinamične, morda TOŽILNIK: óvna malce zaletave. MESTNIK: pri óvnih in ȏvnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z óvnoma samski oven množina ▪ V ljubezni se za samske ovne začenja novo IMENOVALNIK: óvni obdobje. RODILNIK: óvnov in ȏvnov ▪ Vezani ovni bodo imeli v ljubezni nekoliko DAJALNIK: óvnom manj sreče. TOŽILNIK: óvne 3. vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov v MESTNIK: pri óvnih in ȏvnih starem in srednjem veku ORODNIK: z óvni in ȏvni ▪ Vse od antičnih časov so med obleganji uporabljali katapulte in rušilne ovne iz težkih hlodov, na koncu STALNE ZVEZE okovanih v železo, s katerimi so rušili dele obzidja. ▪ Zaslišal se je trušč, ko so se pod nenehnimi udarci hidravlični oven ovnov začeli podirati veliki kamniti bloki na vzhodnem iz tehnike in tehnologije črpalka, ki z energijo toka vode delu obzidja. potiska del vode v sunkih navzgor 328 ▪ V hidravličnem ovnu večji del vode odteka in s svojo ORODNIK: z ovnȋco kinetično energijo potiska del vode navzgor do dvojina porabnikov. IMENOVALNIK: ovníci ▪ S hidravličnim ovnom, ki se danes le redko RODILNIK: ovnȋc uporablja, črpamo vodo do osamljenih kmetij, DAJALNIK: ovnícama planinskih koč in počitniških hišic, kjer ni električne TOŽILNIK: ovníci energije, vodni vir pa je dovolj izdaten. MESTNIK: pri ovnícah ORODNIK: z ovnícama IZVOR množina = stcslov. ovьnъ, hrv., srb. òvan, nar. rus. ovën < IMENOVALNIK: ovníce pslov. * ovьnъ = litov. ãvinas, latv. àuns, stprus. RODILNIK: ovnȋc awins < ide. * h2aino- ‛pripadajoč ovci’ iz ↑ovca DAJALNIK: ovnícam TOŽILNIK: ovníce ovníca ovníce MESTNIK: pri ovnícah samostalnik ženskega spola ORODNIK: z ovnícami [oníca] POMEN ženska, rojena v astrološkem znamenju ovna IZVOR ↑oven ▪ Po horoskopu je ovnica, zato je nadvse predana delu, preprosta in pripravljena na šalo. ▪ Večina dogajanja v življenju ovnic se bo vrtela okoli ôvnov ôvnova ôvnovo pridevnik odnosov, pri čemer pa ljubezen ne bo povsem na [ôno ônova ônovo] prvem mestu. POMEN 1. ki je v zvezi z ovnom 1., ovni 1. IZGOVOR IN OBLIKE ⏵ prid. beseda + sam. beseda JAKOSTNO ▪ Zanimiva je ovnova procesija. Lepo opranega in [oníca] počesanega ter z barvastimi trakci okrašenega IPA: [ɔˈniːʦa] ovna vodijo v sprevodu po vasi in nato darujejo ednina župniku. IMENOVALNIK: ovníca RODILNIK: ovníce 1.1. ki je del telesa ovna 1., ovnov 1. ali se DAJALNIK: ovníci pridobiva s telesa ovna 1., ovnov 1. TOŽILNIK: ovníco ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri ovníci ovnov rog | ovnova glava ORODNIK: z ovníco ▪ Pri izdelavi potrebujem tudi ovčji ali kozji dvojina kožuh pa ovnove rogove. IMENOVALNIK: ovníci ▪ Zagledal se je v velikansko ovnovo glavo z RODILNIK: ovníc velikimi rumenimi očmi, sredi katerih je tekla DAJALNIK: ovnícama črna razpoka. TOŽILNIK: ovníci 1.2. ki spominja na ovna 1., je tak kot pri MESTNIK: pri ovnícah ovna 1. ali se mu to pripisuje ORODNIK: z ovnícama ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ovnova glava IMENOVALNIK: ovníce ▪ Ker ga ni ogrožal hud mraz ledene dobe, je RODILNIK: ovníc konj z ovnovo glavo postal velik, vitek. DAJALNIK: ovnícam 2. ki je v zvezi z ovnom 2., 2.1. TOŽILNIK: ovníce ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri ovnícah ▪ Rojena je v znamenju rib, vendar je njen značaj ORODNIK: z ovnícami prežet tudi z ovnovo in vodnarjevo energijo. TONEMSKO ▪ Z vodnarji so dobri prijatelji, čeprav je ovnova [oníca] življenjska filozofija bolj razumska kot duhovna, IPA: [ɔnìːʦá] česar prvi ne marajo. ednina IMENOVALNIK: ovníca IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: ovníce JAKOSTNO DAJALNIK: ovníci [ôno ônova ônovo] TOŽILNIK: ovníco IPA: [ˈɔːnɔ ˈɔːnɔʋa ˈɔːnɔʋɔ] MESTNIK: pri ovníci 329 OSNOVNIK TOŽILNIK: ôvnovi moški spol MESTNIK: pri ôvnovih ednina ORODNIK: z ôvnovima IMENOVALNIK: ôvnov množina RODILNIK: ôvnovega IMENOVALNIK: ôvnova DAJALNIK: ôvnovemu RODILNIK: ôvnovih TOŽILNIK: ôvnov DAJALNIK: ôvnovim živo ôvnovega TOŽILNIK: ôvnova MESTNIK: pri ôvnovem MESTNIK: pri ôvnovih ORODNIK: z ôvnovim ORODNIK: z ôvnovimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: ôvnova [óno ónova ónovo] RODILNIK: ôvnovih IPA: [ːn ːnʋa ːnʋɔ] DAJALNIK: ôvnovima OSNOVNIK TOŽILNIK: ôvnova moški spol MESTNIK: pri ôvnovih ednina ORODNIK: z ôvnovima IMENOVALNIK: óvnov množina RODILNIK: óvnovega IMENOVALNIK: ôvnovi DAJALNIK: óvnovemu RODILNIK: ôvnovih TOŽILNIK: óvnov DAJALNIK: ôvnovim živo óvnovega TOŽILNIK: ôvnove MESTNIK: pri óvnovem MESTNIK: pri ôvnovih ORODNIK: z óvnovim ORODNIK: z ôvnovimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: óvnova ednina RODILNIK: óvnovih IMENOVALNIK: ôvnova DAJALNIK: óvnovima RODILNIK: ôvnove TOŽILNIK: óvnova DAJALNIK: ôvnovi MESTNIK: pri óvnovih TOŽILNIK: ôvnovo ORODNIK: z óvnovima MESTNIK: pri ôvnovi množina ORODNIK: z ôvnovo IMENOVALNIK: óvnovi dvojina RODILNIK: óvnovih IMENOVALNIK: ôvnovi DAJALNIK: óvnovim RODILNIK: ôvnovih TOŽILNIK: óvnove DAJALNIK: ôvnovima MESTNIK: pri óvnovih TOŽILNIK: ôvnovi ORODNIK: z óvnovimi MESTNIK: pri ôvnovih ženski spol ORODNIK: z ôvnovima ednina množina IMENOVALNIK: óvnova IMENOVALNIK: ôvnove RODILNIK: óvnove RODILNIK: ôvnovih DAJALNIK: óvnovi DAJALNIK: ôvnovim TOŽILNIK: óvnovo TOŽILNIK: ôvnove MESTNIK: pri óvnovi MESTNIK: pri ôvnovih ORODNIK: z óvnovo ORODNIK: z ôvnovimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: óvnovi ednina RODILNIK: óvnovih IMENOVALNIK: ôvnovo DAJALNIK: óvnovima RODILNIK: ôvnovega TOŽILNIK: óvnovi DAJALNIK: ôvnovemu MESTNIK: pri óvnovih TOŽILNIK: ôvnovo ORODNIK: z óvnovima MESTNIK: pri ôvnovem množina ORODNIK: z ôvnovim IMENOVALNIK: óvnove dvojina RODILNIK: óvnovih IMENOVALNIK: ôvnovi DAJALNIK: óvnovim RODILNIK: ôvnovih TOŽILNIK: óvnove DAJALNIK: ôvnovima MESTNIK: pri óvnovih 330 ORODNIK: z óvnovimi IZGOVOR IN OBLIKE srednji spol JAKOSTNO ednina [parazól] IMENOVALNIK: óvnovo IPA: [paɾaˈzoːl] RODILNIK: óvnovega ednina DAJALNIK: óvnovemu IMENOVALNIK: parazól TOŽILNIK: óvnovo RODILNIK: parazóla MESTNIK: pri óvnovem DAJALNIK: parazólu ORODNIK: z óvnovim TOŽILNIK: parazól dvojina MESTNIK: pri parazólu IMENOVALNIK: óvnovi ORODNIK: s parazólom RODILNIK: óvnovih dvojina DAJALNIK: óvnovima IMENOVALNIK: parazóla TOŽILNIK: óvnovi RODILNIK: parazólov MESTNIK: pri óvnovih DAJALNIK: parazóloma ORODNIK: z óvnovima TOŽILNIK: parazóla množina MESTNIK: pri parazólih IMENOVALNIK: óvnova ORODNIK: s parazóloma RODILNIK: óvnovih množina DAJALNIK: óvnovim IMENOVALNIK: parazóli TOŽILNIK: óvnova RODILNIK: parazólov MESTNIK: pri óvnovih DAJALNIK: parazólom ORODNIK: z óvnovimi TOŽILNIK: parazóle MESTNIK: pri parazólih IZVOR ORODNIK: s parazóli ↑oven TONEMSKO [parazl] P IPA: [paɾazóːl] simbol ednina POMEN IMENOVALNIK: parazl simbol za kemijski element fosfor RODILNIK: parazla ▪ Zagotoviti moramo, da bo obrok vseboval dovolj DAJALNIK: parazlu kobalta (Co) in fosforja (P). TOŽILNIK: parazl ▪ Osnovna analiza tal nam pove količino fosforja (P) in MESTNIK: pri parazlu kalija (K), reakcijo tal ali pH in odstotek humusa. ORODNIK: s parazlom dvojina IZVOR IMENOVALNIK: parazla prevzeto iz nlat. P, simbola za element ↑fosfor RODILNIK: parazlov DAJALNIK: parazloma parazól parazóla samostalnik moškega spola TOŽILNIK: parazla [parazól] MESTNIK: pri parazlih P ORODNIK: s parazloma OMEN 1. množina neformalno priprava z zložljivim platnom in IMENOVALNIK: parazli ročajem ali stojalom za zaščito pred soncem RODILNIK: parazlov ▪ Iz lokalčkov v toplih mesecih prinesejo na pločnike DAJALNIK: parazlom mizice in stole ter postavijo nad njimi pisane parazole. TOŽILNIK: parazle ▪ Kako dobro bo parazol odbijal UV-žarke, je vidno že MESTNIK: pri parazlih na pogled, saj je zaščita pred UV-žarki tem boljša, čim temnejše in debelejše je blago sončnika. ORODNIK: s parazli ▪ V videospotu bo nastopila bosa, v beli obleki in s parazolom v roki. IZVOR 2. prevzeto (prek nem. Parasol in frc. parasol) iz it. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; parasole ‛sončnik’ iz parare ‛varovati, braniti’ + sole ‛sonce’ SIN.: dežnik, neformalno marela ▪ Napovedan je dež, zato ob odhodu ven ne pozabite vzeti parazola. 331 partizánka partizánke samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri partizȃnki [partizánka] ORODNIK: s partizȃnko P dvojina OMEN 1. udeleženka partizanskega boja IMENOVALNIK: partizȃnki ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: partizȃnk mlada partizanka DAJALNIK: partizȃnkama ▪ Na poti so se ustavili tudi ob grobu neznane TOŽILNIK: partizȃnki partizanke sredi gozda. MESTNIK: pri partizȃnkah ▪ Nikoli ne bo pozabil trpljenja ranjene partizanke, ORODNIK: s partizȃnkama ki so ji kar v gozdu za vasjo brez anestezije množina amputirali nogo. IMENOVALNIK: partizȃnke ▪ Množica lačnih, premočenih, prezeblih partizank RODILNIK: partizȃnk in partizanov je bila na zelo težavni preizkušnji. DAJALNIK: partizȃnkam 2. partizanska čepica, navadno z rdečo zvezdo TOŽILNIK: partizȃnke na čelnem delu MESTNIK: pri partizȃnkah ▪ Nekatere politične opcije so branile element ORODNIK: s partizȃnkami partizanstva (grb jim je bil všeč, saj se je na simbol Triglava navezovala tudi kapa partizanka), druge so IZVOR se mu upirale. ↑partizan ▪ Vprašal sem ga: »Kakšne uniforme nosite?« »Uniforme JNA s partizanko na glavi,« mi je odvrnil. pártner pártnerja samostalnik moškega spola ▪ Nosili so civilne jopiče, nekateri usnjene, z [pártner] delavskimi kapami in partizankami na glavah. POMEN I 1. oseba v odnosu do osebe, s katero je v ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem [partizánka] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [paɾtiˈzaːŋka] bivši, dolgoletni partner | istospolni partner | ednina zakonski, zunajzakonski partner IMENOVALNIK: partizánka ▪ Povedal je, da se bo z dolgoletnim partnerjem RODILNIK: partizánke poročil konec poletja. DAJALNIK: partizánki ▪ Živi v skupnem gospodinjstvu z zunajzakonskim partnerjem. TOŽILNIK: partizánko ▪ Več kot leto je minilo, odkar sem se razšla s MESTNIK: pri partizánki fantom. Od takrat nisem več imela resnega ORODNIK: s partizánko dvojina partnerja. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: partizánki imeti partnerja | iskati, poiskati partnerja | spoznati RODILNIK: partizánk partnerja | menjavati partnerje DAJALNIK: partizánkama ▪ Povedala je, da ni bila ravno ljubezen na prvi TOŽILNIK: partizánki pogled, ko je prvič spoznala svojega bodočega MESTNIK: pri partizánkah partnerja. ORODNIK: s partizánkama ▪ Oče in mama sta si našla nova partnerja. množina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: partizánke pogovoriti se s partnerjem | raziti se s partnerjem | RODILNIK: partizánk živeti s partnerjem DAJALNIK: partizánkam ▪ Če se s partnerjem pogovarjate odprto in TOŽILNIK: partizánke iskreno, boste zgradili zaupanja vredno in varno MESTNIK: pri partizánkah razmerje. ORODNIK: s partizánkami ▪ Naučiti se živeti s partnerjem po prihodu otroka TONEMSKO [ je izziv, ki mu ni para. partizȃnka] ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku IPA: [paɾtizáːŋkà] komunikacija, pogovor s partnerjem | odnos, ednina razmerje s partnerjem | prepir s partnerjem | seks s IMENOVALNIK: partizȃnka partnerjem | življenje s partnerjem RODILNIK: partizȃnke ▪ Komunikacija s partnerjem se je izboljšala, DAJALNIK: partizȃnki razčistila sta marsikatero zamero. TOŽILNIK: partizȃnko ▪ Sprašuje se, kako izboljšati odnos s partnerjem. 332 ▪ V trgovini imajo na izbiro najrazličnejše ▪ Zavarovalnica sodeluje s približno pripomočke za popestritev spolnega življenja s 150 partnerji doma in v svetu. partnerjem ali brez njega. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dogovor, pogajanja, usklajevanje s partnerji | iskanje, izbira, spoznavanje partnerja | menjavanje komunikacija s partnerji partnerjev | varanje partnerja ▪ Minister lahko pričakuje trda pogajanja s ▪ Imamo različne kriterije glede izbire partnerja in socialnimi partnerji. drugačne poglede na ljubezen. ▪ Po dolgem usklajevanju s koalicijskimi ▪ Vedenjska terapija je učinkovitejša ob podpori partnerji so prišli do sporazuma. partnerja ali družine. ⏵ priredna zveza ⏵ priredna zveza partner in pokrovitelj, partner in sponzor partner in partnerica, partner in partnerka ▪ So velik pokrovitelj in partner dobrodelnih ▪ Težko je najti pravega partnerja ali partnerko. aktivnosti za pomoč otrokom. ▪ Dolge zimske večere je izkoristila za druženje s ▪▪▪ partnerjem in prijatelji. ▪ Podjetje je postalo partner za oživitev zdravilišča 1.1. kdor ima s kom spolno razmerje v mestu. ⏵ prid. beseda + sam. beseda 3.2. iz biologije organizem, ki živi v povezavi z intimni, spolni partner drugim organizmom ▪ Včasih sva bila tudi intimna partnerja – zdaj ▪ Parazitizem je ena od oblik simbioze, pri kateri en nisva več. partner zajeda oziroma živi na račun drugega. ▪ Išče spolnega partnerja, ne želi pa se resno ▪ Različne vrste gob rastejo na različnih rastiščih, vezati. povezane z različnimi mikoriznimi partnerji. 2. ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti IZGOVOR IN OBLIKE ⏵ prid. beseda + sam. beseda JAKOSTNO plesni partner [pártner] ▪ Za udeležbo na tečaju ni treba imeti plesnega IPA: [ˈpaːɾtnɛɾ] partnerja. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: pártner ▪ Kdor išče partnerja za igranje šaha, ga bo dandanes RODILNIK: pártnerja najlažje dobil na spletu. DAJALNIK: pártnerju 3. oseba, ki s kom sodeluje na določenem TOŽILNIK: pártnerja področju MESTNIK: pri pártnerju ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s pártnerjem poslovni partner dvojina ▪ Oblačila za nastope je zvezdnici oblikoval njen IMENOVALNIK: pártnerja dolgoletni modni poslovni partner. RODILNIK: pártnerjev 3.1. ustanova, organizacija, ki s kom sodeluje DAJALNIK: pártnerjema TOŽILNIK: pártnerja na določenem področju; SIN.: partnerica, partnerka ⏵ MESTNIK: pri pártnerjih prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s pártnerjema koalicijski partner | pogodbeni, poslovni partner množina | socialni partner | strateški partner IMENOVALNIK: pártnerji ▪ Za oba projekta je občina izbrala strateškega RODILNIK: pártnerjev partnerja. DAJALNIK: pártnerjem ▪ Podjetje se pogovarja z različnimi TOŽILNIK: pártnerje potencialnimi partnerji, med katerimi ni nihče MESTNIK: pri pártnerjih vnaprej izključen. ▪ Stranka pričakuje, da bo imela v koaliciji vlogo ORODNIK: s pártnerji enakopravnega partnerja. TONEMSKO ⏵ [pártner] glag. + z/s + sam. beseda v orodniku dogovoriti se, pogajati se s partnerjem IPA: [pàːɾtnɾ] | komunicirati s partnerji | pogajati se s partnerji | ednina sodelovati s partnerjem | uskladiti se s IMENOVALNIK: pártner partnerjem RODILNIK: pártnerja ▪ Družba se dogovarja z možnimi strateškimi DAJALNIK: pártnerju partnerji in investitorji. TOŽILNIK: pártnerja MESTNIK: pri pártnerju 333 ORODNIK: s pártnerjem ▪ Ona je ljubica, partnerica in prijateljica v eni dvojina osebi. IMENOVALNIK: pártnerja 1.1. ženska, ki ima s kom spolno razmerje; RODILNIK: pártnerjev tudi pȃrtnerjev SIN.: partnerka DAJALNIK: pártnerjema ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: pártnerja intimna, spolna partnerica MESTNIK: pri pártnerjih tudi pri pȃrtnerjih ▪ V življenju je imel malo spolnih partneric. ORODNIK: s pártnerjema množina 2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, IMENOVALNIK: pártnerji udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SIN.: partnerka RODILNIK: pártnerjev tudi pȃrtnerjev ⏵ DAJALNIK: pártnerjem prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: pártnerje plesna partnerica MESTNIK: pri pártnerjih tudi pri pȃrtnerjih ▪ Latinskoameriški plesi so odločili, da sta z novo ORODNIK: s pártnerji tudi s pȃrtnerji plesno partnerico postala državna prvaka. ▪▪▪ B ▪ Začela je iskati ustrezno partnerico za igro dvojic, s ESEDOTVORJE ženski spol: partnerica katero bi nastopila na odprtem teniškem prvenstvu ženski spol: partnerka ZDA. svojilni pridevnik: partnerjev 3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SIN.: partnerka ⏵ prid. beseda + sam. beseda IZVOR prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. poslovna partnerica parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ▪ Poslovna partnerica pojasnjuje, da v družbi velik ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ poudarek dajejo razvijanju primernega načina vodenja. ▪▪▪ pártnerica pártnerice samostalnik ženskega spola ▪ Je svetovalka in partnerica v podjetju. [pártnerica] 3.1. ustanova, organizacija, ki s kom sodeluje POMEN na določenem področju; SIN.: partner, partnerka 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je v ⏵ prid. beseda + sam. beseda ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; enakopravna partnerica | gospodarska, SIN.: partnerka poslovna, trgovinska, zunanjetrgovinska ⏵ prid. beseda + sam. beseda partnerica | koalicijska, vladna partnerica | bivša, dolgoletna, nekdanja partnerica | istospolna strateška partnerica partnerica | zakonska, zunajzakonska partnerica ▪ Osnutek koalicijske pogodbe je na mizah ▪ V zrelih letih se je ločil od dolgoletne partnerice. morebitnih koalicijskih partneric. ▪ Njegova zunajzakonska partnerica prihaja iz ▪ S Švedsko, našo najpomembnejšo glasbene družine. gospodarsko partnerico v Skandinaviji, je ▪ Ves čas mi je ob strani stala in pomagala Slovenija lani dosegla skoraj 272 milijonov življenjska partnerica. ameriških dolarjev menjave. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Socialdemokratska vladna partnerica zahteva imeti partnerico | iskati partnerico | presenetiti reorganizacijo zveze Nato. partnerico | spoznati partnerico ⏵ sam. beseda + med + sam. beseda v ▪ Ko je spoznal svojo sedanjo partnerico, je orodniku ponovno zaživel srečno. odnos med partnericami ▪ Iščem partnerico, staro do 30 let, za resno zvezo. ▪ Stranka pričakuje, da bo to resna programska ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku vlada, v kateri bodo odnosi med partnericami odnos s partnerico | seks s partnerico | spor s korektni. partnerico ⏵ priredna zveza ▪ Svetoval sem mu, naj poglablja odnos s svojo partnerica in zaveznica partnerico. ▪ Država je trdna zaveznica in partnerica BiH. ▪ Zapletel se je v spor z bivšo partnerico. ▪▪▪ ⏵ priredna zveza ▪ Niz glasbenih večerov je začel ansambel iz Češke, partnerica in partner | partnerica in prijateljica letošnje države partnerice festivala. ▪ Morda v prihodnje najde boljšega partnerja ali partnerico zase. 334 IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO 1. ki je v zvezi s partnerjem 1., pripada partnerju [pártnerica] 1. IPA: [ˈpaːɾtnɛɾiʦa] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina partnerjeva nezvestoba, zvestoba | partnerjevo IMENOVALNIK: pártnerica obnašanje, vedenje | partnerjeva čustva RODILNIK: pártnerice ▪ Poskušajte se vživeti v partnerjeva čustva, tako DAJALNIK: pártnerici bosta laže našla izhod. TOŽILNIK: pártnerico ▪ Katero partnerjevo darilo vas je doslej najbolj MESTNIK: pri pártnerici razveselilo? ORODNIK: s pártnerico dvojina 1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem IMENOVALNIK: pártnerici razmerju s partnerjem 1. ⏵ RODILNIK: pártneric prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: pártnericama ▪ Rada srečujem in spoznavam partnerjeve TOŽILNIK: pártnerici prijatelje. MESTNIK: pri pártnericah ▪ Kadar se novi partner znajde v konfliktu s partnerjevim otrokom, naj si vzame potreben ORODNIK: s pártnericama množina čas, da sporno zadevo v miru razmisli in jo prediskutira s partnerjem. IMENOVALNIK: pártnerice RODILNIK: pártneric I DAJALNIK: pártnericam ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO TOŽILNIK: pártnerice [pártnerje pártnerjeva pártnerjevo] MESTNIK: pri pártnericah IPA: [ˈpaːɾtnɛɾjɛ ˈpaːɾtnɛɾjɛʋa ˈpaːɾtnɛɾjɛʋɔ] ORODNIK: s pártnericami OSNOVNIK TONEMSKO [pártnerica] moški spol ednina IPA: [pàːɾtnɾiʦa] IMENOVALNIK: pártnerjev ednina RODILNIK: pártnerjevega IMENOVALNIK: pártnerica DAJALNIK: pártnerjevemu RODILNIK: pártnerice TOŽILNIK: pártnerjev DAJALNIK: pártnerici živo pártnerjevega TOŽILNIK: pártnerico MESTNIK: pri pártnerjevem MESTNIK: pri pártnerici ORODNIK: s pártnerjevim ORODNIK: s pȃrtnerico dvojina dvojina IMENOVALNIK: pártnerjeva IMENOVALNIK: pártnerici RODILNIK: pártnerjevih RODILNIK: pȃrtneric DAJALNIK: pártnerjevima DAJALNIK: pártnericama TOŽILNIK: pártnerjeva TOŽILNIK: pártnerici MESTNIK: pri pártnerjevih MESTNIK: pri pártnericah ORODNIK: s pártnerjevima ORODNIK: s pártnericama množina množina IMENOVALNIK: pártnerjevi IMENOVALNIK: pártnerice RODILNIK: pártnerjevih RODILNIK: pȃrtneric DAJALNIK: pártnerjevim DAJALNIK: pártnericam TOŽILNIK: pártnerjeve TOŽILNIK: pártnerice MESTNIK: pri pártnerjevih MESTNIK: pri pártnericah ORODNIK: s pártnerjevimi ORODNIK: s pártnericami ženski spol ednina IZVOR IMENOVALNIK: pártnerjeva ↑partner RODILNIK: pártnerjeve DAJALNIK: pártnerjevi pártnerjev pártnerjeva pártnerjevo TOŽILNIK: pártnerjevo pridevnik MESTNIK: pri pártnerjevi [pártnerje pártnerjeva pártnerjevo] ORODNIK: s pártnerjevo dvojina 335 IMENOVALNIK: pártnerjevi DAJALNIK: pártnerjevim RODILNIK: pártnerjevih TOŽILNIK: pártnerjeve DAJALNIK: pártnerjevima MESTNIK: pri pártnerjevih TOŽILNIK: pártnerjevi ORODNIK: s pártnerjevimi MESTNIK: pri pártnerjevih ženski spol ORODNIK: s pártnerjevima ednina množina IMENOVALNIK: pártnerjeva IMENOVALNIK: pártnerjeve RODILNIK: pártnerjeve RODILNIK: pártnerjevih DAJALNIK: pártnerjevi DAJALNIK: pártnerjevim TOŽILNIK: pártnerjevo TOŽILNIK: pártnerjeve MESTNIK: pri pártnerjevi MESTNIK: pri pártnerjevih ORODNIK: s pártnerjevo ORODNIK: s pártnerjevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: pártnerjevi ednina RODILNIK: pártnerjevih IMENOVALNIK: pártnerjevo DAJALNIK: pártnerjevima RODILNIK: pártnerjevega TOŽILNIK: pártnerjevi DAJALNIK: pártnerjevemu MESTNIK: pri pártnerjevih TOŽILNIK: pártnerjevo ORODNIK: s pártnerjevima MESTNIK: pri pártnerjevem množina ORODNIK: s pártnerjevim IMENOVALNIK: pártnerjeve dvojina RODILNIK: pártnerjevih IMENOVALNIK: pártnerjevi DAJALNIK: pártnerjevim RODILNIK: pártnerjevih TOŽILNIK: pártnerjeve DAJALNIK: pártnerjevima MESTNIK: pri pártnerjevih TOŽILNIK: pártnerjevi ORODNIK: s pártnerjevimi MESTNIK: pri pártnerjevih srednji spol ORODNIK: s pártnerjevima ednina množina IMENOVALNIK: pártnerjevo IMENOVALNIK: pártnerjeva RODILNIK: pártnerjevega RODILNIK: pártnerjevih DAJALNIK: pártnerjevemu DAJALNIK: pártnerjevim TOŽILNIK: pártnerjevo TOŽILNIK: pártnerjeva MESTNIK: pri pártnerjevem MESTNIK: pri pártnerjevih ORODNIK: s pártnerjevim ORODNIK: s pártnerjevimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: pártnerjevi [pártnerje pártnerjeva pártnerjevo] RODILNIK: pártnerjevih IPA: [pàːɾtnɾjɛ pàːɾtnɾjɛʋa pàːɾtnɾjɛʋɔ] DAJALNIK: pártnerjevima OSNOVNIK TOŽILNIK: pártnerjevi moški spol MESTNIK: pri pártnerjevih ednina ORODNIK: s pártnerjevima IMENOVALNIK: pártnerjev množina RODILNIK: pártnerjevega IMENOVALNIK: pártnerjeva DAJALNIK: pártnerjevemu RODILNIK: pártnerjevih TOŽILNIK: pártnerjev DAJALNIK: pártnerjevim živo pártnerjevega TOŽILNIK: pártnerjeva MESTNIK: pri pártnerjevem MESTNIK: pri pártnerjevih ORODNIK: s pártnerjevim ORODNIK: s pártnerjevimi dvojina IMENOVALNIK: pártnerjeva IZVOR RODILNIK: pártnerjevih ↑partner DAJALNIK: pártnerjevima TOŽILNIK: pártnerjeva MESTNIK: pri pártnerjevih pártnerka pártnerke samostalnik ženskega spola ORODNIK: s pártnerjevima [pártnerka] množina IMENOVALNIK: pártnerjevi RODILNIK: pártnerjevih 336 POMEN 3.1. ustanova, organizacija, ki s kom sodeluje 1. ženska v odnosu do osebe, s katero je v na določenem področju; SIN.: partner, partnerica ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; ⏵ prid. beseda + sam. beseda SIN.: partnerica koalicijska partnerka | poslovna partnerka | ⏵ prid. beseda + sam. beseda strateška partnerka | trgovinska, istospolna partnerka | nekdanja partnerka | stalna zunanjetrgovinska partnerka partnerka | zakonska, zunajzakonska partnerka ▪ Koalicijski partnerki sta se usklajevali o ▪ S svojo istospolno partnerko in dvema otrokoma aneksu h koalicijski pogodbi in proračunu za živi ob Bodenskem jezeru. letošnje in prihodnje leto. ▪ Čeprav imam stalno partnerko, živim sam. ▪ Italija je druga največja zunanjetrgovinska ▪ Z zunajzakonsko partnerko imata osemmesečno partnerka Slovenije, takoj za Zvezno republiko hčerko. Nemčijo. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Država je v zadnjem času še izboljšala svojo iskati, najti partnerko | presenetiti partnerko | podobo zanesljive in verodostojne partnerke. spoznati partnerko ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ Želim si najti partnerko, s katero bi lahko delil ▪ Stranka bo verjetno poskušala prepričati življenje, čustva in mir. koalicijske partnerke, naj zavrnejo sedanjo ▪ Vdovec, star 64 let, želi spoznati sebi primerno različico zakona. partnerko za trajno zvezo. ▪▪▪ ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ▪ Kancler je 14 državam partnerkam v Evropski pogovoriti se s partnerko | živeti s partnerko uniji postavil oster ultimat za preklic diplomatskih ▪ O vseh negativnih občutkih, ki vas težijo, se sankcij zoper svojo državo. skušajte pogovoriti s partnerko. ▪ Po mnenju stranke razdelitev resorjev med ▪ Igralec se je nedavno sprl z dolgoletno partnerkami v vladi verjetno ni dokončna, saj je partnerko. velika možnost sprememb. ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku odnos, razmerje, zveza s partnerko | seks s IZGOVOR IN OBLIKE partnerko | življenje s partnerko JAKOSTNO ▪ Živel naj bi čisto običajno družinsko življenje s [pártnerka] partnerko in otrokom. IPA: [ˈpaːɾtnɛɾka] ▪ Predlaga, da o svoji težavi s partnerko še naprej ednina odkrito govorite, saj vam bo z razumevanjem IMENOVALNIK: pártnerka pomagala, da se boste laže znebili podzavestnega RODILNIK: pártnerke strahu. DAJALNIK: pártnerki 1.1. ženska, ki ima s kom spolno razmerje; TOŽILNIK: pártnerko SIN.: partnerica MESTNIK: pri pártnerki ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s pártnerko spolna partnerka dvojina ▪ Raziskovalci z avstralske državne univerze so IMENOVALNIK: pártnerki ugotovili, da so ženske, stare od 20 do 24 let, RODILNIK: pártnerk kar 1,5-krat bolj odprte za izkušnjo z istospolno DAJALNIK: pártnerkama partnerko kot ženske, stare od 40 do 44 let. TOŽILNIK: pártnerki 2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, MESTNIK: pri pártnerkah udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SIN.: ORODNIK: s pártnerkama partnerica množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: pártnerke ▪ Ruska tenisačica v letošnji sezoni ni imela stalne RODILNIK: pártnerk partnerke. DAJALNIK: pártnerkam ▪ Ekstravagantna violinistka bo nastopila s svojo TOŽILNIK: pártnerke pianistično partnerko. MESTNIK: pri pártnerkah 3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem ORODNIK: s pártnerkami področju; TONEMSKO SIN.: partnerica ⏵ [pártnerka] prid. beseda + sam. beseda IPA: [pàːɾtnɾka] poslovna partnerka ▪ Pri birokraciji mi je zelo pomagala poslovna ednina partnerka, s katero sva skupaj šli v ta projekt. IMENOVALNIK: pártnerka RODILNIK: pártnerke 337 DAJALNIK: pártnerki ▪ Program združuje znanstvenice in znanstvenike iz TOŽILNIK: pártnerko partnerskih držav ter držav članic pri skupnih MESTNIK: pri pártnerki raziskovalno-razvojnih projektih za industrijo. ORODNIK: s pȃrtnerko dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: pártnerki JAKOSTNO RODILNIK: pȃrtnerk [pártnerski] DAJALNIK: pártnerkama IPA: [ˈpaːɾtnɛɾski] TOŽILNIK: pártnerki OSNOVNIK MESTNIK: pri pártnerkah moški spol ORODNIK: s pártnerkama ednina množina IMENOVALNIK: pártnerski IMENOVALNIK: pártnerke RODILNIK: pártnerskega RODILNIK: pȃrtnerk DAJALNIK: pártnerskemu DAJALNIK: pártnerkam TOŽILNIK: pártnerski TOŽILNIK: pártnerke živo pártnerskega MESTNIK: pri pártnerkah MESTNIK: pri pártnerskem ORODNIK: s pártnerkami ORODNIK: s pártnerskim dvojina IMENOVALNIK: pártnerska IZVOR ↑partner RODILNIK: pártnerskih DAJALNIK: pártnerskima TOŽILNIK: pártnerska pártnerski pártnerska pártnersko pridevnik MESTNIK: pri pártnerskih [pártnerski] ORODNIK: s pártnerskima POMEN množina 1. ki je v zvezi s partnerji 1. ali partnerstvom IMENOVALNIK: pártnerski ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: pártnerskih partnerski odnos | partnerska skupnost, zveza | DAJALNIK: pártnerskim partnersko ujemanje TOŽILNIK: pártnerske ▪ Svetovalnica je nastala z namenom, da bi nudili MESTNIK: pri pártnerskih družinam in partnerskim skupnostim pomoč in ORODNIK: s pártnerskimi podporo, kadar se soočajo z različnimi težavami ali ženski spol iščejo odgovore na vprašanja. ednina ▪ Razpad partnerskega razmerja, še zlasti če je IMENOVALNIK: pártnerska trajalo leta ali desetletja, je ena najtežjih RODILNIK: pártnerske prelomnic v življenju. DAJALNIK: pártnerski ▪ V partnerski zvezi se morata obe osebi počutiti TOŽILNIK: pártnersko enakopravni in težave reševati skupaj. MESTNIK: pri pártnerski 1.1. ORODNIK: s pártnersko ki je namenjen za partnerje 1. dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: pártnerski partnerska terapija RODILNIK: pártnerskih ▪ Je strokovnjakinja za partnersko psihoterapijo DAJALNIK: pártnerskima in zdravljenje motenj v spolnosti. TOŽILNIK: pártnerski ▪ V delavnicah partnerskih terapevtov pari MESTNIK: pri pártnerskih iščejo način, kako spet najti srečo. ORODNIK: s pártnerskima 2. ki je v zvezi s partnerji 3. ali partnerstvom množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: pártnerske partnerski sporazum | partnerska šola | partnerska RODILNIK: pártnerskih država, organizacija | partnersko sodelovanje DAJALNIK: pártnerskim ▪ Ruske nevladne organizacije si želijo imeti TOŽILNIK: pártnerske aktivno vlogo pri nastajanju novega partnerskega MESTNIK: pri pártnerskih sporazuma Evropske unije in Rusije. ORODNIK: s pártnerskimi ▪ V mesto bo na konferenco partnerskih mest srednji spol danes prispelo približno 30 predstavnikov krajev, ednina ki sodelujejo z Velenjem. IMENOVALNIK: pártnersko RODILNIK: pártnerskega 338 DAJALNIK: pártnerskemu MESTNIK: pri pártnerskih TOŽILNIK: pártnersko ORODNIK: s pártnerskima MESTNIK: pri pártnerskem množina ORODNIK: s pártnerskim IMENOVALNIK: pártnerske dvojina RODILNIK: pártnerskih IMENOVALNIK: pártnerski DAJALNIK: pártnerskim RODILNIK: pártnerskih TOŽILNIK: pártnerske DAJALNIK: pártnerskima MESTNIK: pri pártnerskih TOŽILNIK: pártnerski ORODNIK: s pártnerskimi MESTNIK: pri pártnerskih srednji spol ORODNIK: s pártnerskima ednina množina IMENOVALNIK: pártnersko IMENOVALNIK: pártnerska RODILNIK: pártnerskega RODILNIK: pártnerskih DAJALNIK: pártnerskemu DAJALNIK: pártnerskim TOŽILNIK: pártnersko TOŽILNIK: pártnerska MESTNIK: pri pártnerskem MESTNIK: pri pártnerskih ORODNIK: s pártnerskim ORODNIK: s pártnerskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: pártnerski [pártnerski] RODILNIK: pártnerskih IPA: [pàːɾtnɾski] DAJALNIK: pártnerskima OSNOVNIK TOŽILNIK: pártnerski moški spol MESTNIK: pri pártnerskih ednina ORODNIK: s pártnerskima IMENOVALNIK: pártnerski množina RODILNIK: pártnerskega IMENOVALNIK: pártnerska DAJALNIK: pártnerskemu RODILNIK: pártnerskih TOŽILNIK: pártnerski DAJALNIK: pártnerskim živo pártnerskega TOŽILNIK: pártnerska MESTNIK: pri pártnerskem MESTNIK: pri pártnerskih ORODNIK: s pártnerskim ORODNIK: s pártnerskimi dvojina IMENOVALNIK: pártnerska STALNE ZVEZE RODILNIK: pártnerskih DAJALNIK: pártnerskima partnerska kartica TOŽILNIK: pártnerska navadno članska kartica za plačevanje, ki jo MESTNIK: pri pártnerskih izdaja partner podjetja, pri katerem ima imetnik ORODNIK: s pártnerskima kartice določene ugodnosti množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: pártnerski prejeti partnersko kartico RODILNIK: pártnerskih ▪ Najpozneje tri tedne po plačilu položnice boste DAJALNIK: pártnerskim na dom prejeli partnersko kartico. TOŽILNIK: pártnerske ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri pártnerskih imetnik partnerske kartice | izdaja partnerske ORODNIK: s pártnerskimi kartice ženski spol ▪ Imetniki partnerske kartice dobijo popust. ednina ▪ Prošnje za izdajo partnerske kartice se zbirajo na IMENOVALNIK: pártnerska enem mestu. RODILNIK: pártnerske ▪▪▪ DAJALNIK: pártnerski ▪ Član avtomobilist lahko izbira med običajno člansko TOŽILNIK: pártnersko kartico in partnersko plačilno kartico. MESTNIK: pri pártnerski ORODNIK: s pártnersko dvojina IZVOR ↑partner IMENOVALNIK: pártnerski RODILNIK: pártnerskih DAJALNIK: pártnerskima pártnerstvo pártnerstva samostalnik srednjega spola TOŽILNIK: pártnerski [pártnerstvo] 339 POMEN Slovenj Gradcem in v znak prijateljstva med mestoma 1. skupnost dveh oseb, ki sta v ljubezenskem pred slovenjgraško gimnazijo posadili drevo. odnosu ⏵ prid. beseda + sam. beseda IZGOVOR IN OBLIKE heteroseksualno, homoseksualno partnerstvo | JAKOSTNO istospolno partnerstvo [pártnerstvo] ▪ Zakon izenačuje istospolno partnerstvo z IPA: [ˈpaːɾtnɛɾstʋɔ] zakonsko zvezo. ednina ▪ Zaradi vse večjega števila ločitev in novih IMENOVALNIK: pártnerstvo partnerstev se zdi, da otroci kot v neke vrste RODILNIK: pártnerstva tolažbo dobivajo darila iz obeh novonastalih DAJALNIK: pártnerstvu družin. TOŽILNIK: pártnerstvo 2. sodelovanje med različnimi osebami ali MESTNIK: pri pártnerstvu ustanovami, organizacijami na določenem ORODNIK: s pártnerstvom področju delovanja dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: pártnerstvi okrepiti, razvijati partnerstvo | podpisati RODILNIK: pártnerstev partnerstvo | skleniti, vzpostaviti partnerstvo DAJALNIK: pártnerstvoma ▪ Podjetje, ki se ukvarja z založništvom slovarjev in TOŽILNIK: pártnerstvi drugih jezikovnih pripomočkov, je sklenilo MESTNIK: pri pártnerstvih partnerstvo s podjetjem, ki se ukvarja z razvojem ORODNIK: s pártnerstvoma brezžičnih iger. množina ▪ Rektor bo v svojem mandatu skušal dvigniti IMENOVALNIK: pártnerstva položaj univerze na svetovni lestvici univerz in RODILNIK: pártnerstev okrepiti partnerstvo tako z gospodarstvom kot tudi DAJALNIK: pártnerstvom s študentsko skupnostjo. TOŽILNIK: pártnerstva ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri pártnerstvih čezatlantsko partnerstvo | javno-zasebno, privatno, ORODNIK: s pártnerstvi zasebno partnerstvo | strateško partnerstvo TONEMSKO ▪ Projekt je financiran v sklopu javno-zasebnega [pártnerstvo] partnerstva in združuje sedem raziskovalnih IPA: [pàːɾtnɾstʋɔ] inštitucij ter univerz. ednina ▪ Banki naj bi vzpostavili odnos dolgoročnega IMENOVALNIK: pártnerstvo strateškega partnerstva za uveljavitev skupnih RODILNIK: pártnerstva poslovnih interesov. DAJALNIK: pártnerstvu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: pártnerstvo sklenitev, sklepanje partnerstva | vzpostavitev, MESTNIK: pri pártnerstvu vzpostavljanje partnerstva ORODNIK: s pártnerstvom ▪ To je zagotovo dobra priložnost za neposredno dvojina vzpostavljanje partnerstva z delodajalci, IMENOVALNIK: pártnerstvi in pȃrtnerstvi agencijami za zaposlovanje in socialnimi partnerji. RODILNIK: pȃrtnerstev ▪ Pred časom smo se z županjo dogovorili o DAJALNIK: pártnerstvoma in pȃrtnerstvoma sporazumni prekinitvi partnerstva. TOŽILNIK: pártnerstvi in pȃrtnerstvi ⏵ sam. beseda + o + sam. beseda v mestniku MESTNIK: pri pȃrtnerstvih dogovor, dokument, sporazum o partnerstvu | ORODNIK: s pártnerstvoma in s pȃrtnerstvoma listina, pobuda, pogodba o partnerstvu množina ▪ Banki sta podpisali pogodbo o strateškem IMENOVALNIK: pȃrtnerstva partnerstvu in kapitalskem vlaganju. RODILNIK: pȃrtnerstev ▪ Za čimprejšnje oblikovanje novega sporazuma o DAJALNIK: pȃrtnerstvom partnerstvu in sodelovanju se je zavzel tudi vodja TOŽILNIK: pȃrtnerstva oddelka za odnose z EU. MESTNIK: pri pȃrtnerstvih ▪▪▪ ORODNIK: s pȃrtnerstvi ▪ Državi sta podpisali sporazum o strateškem partnerstvu in nekaj pomembnih gospodarskih pogodb. IZVOR ▪ V počastitev svetovnega dneva OZN so podpisali ↑partner listino o partnerstvu med japonskim mestom Arai in 340 péča péče samostalnik ženskega spola RODILNIK: pč [péča] DAJALNIK: pčam POMEN TOŽILNIK: pče ženska ruta iz belega blaga, navadno z vezenino, MESTNIK: pri pčah čipkasto obrobo ORODNIK: s pčami ⏵ prid. beseda + sam. beseda bela peča IZVOR ▪ Starejša ženska je imela na glavi belo pečo. prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. pettia ▪ Spominjala se je, kako si je oče nataknil materino ‛kos blaga, krpa, povoj’ in morda ‛ruta’ (kelt. pečo, da bi razveselil otroke. izvora) ▪▪▪ ▪ Iščem veziljo, ki bi mi izvezla pečo za narodno nošo. pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO [péča] rod vojske, ki se bojuje peš ⏵ IPA: [ˈpeːʧa] prid. beseda + sam. beseda ednina lahka, težka pehota | sovražna, sovražnikova pehota IMENOVALNIK: péča ▪ Udaril je proti sovražnikovi pehoti in hkrati RODILNIK: péče konjenici presekal umik. DAJALNIK: péči ▪ Koncept težko oborožene pehote je v antiki TOŽILNIK: péčo doživel prvi vrhunec v stari Grčiji. MESTNIK: pri péči ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s péčo dvojina KOLIKO mož pehote | napad, podpora pehote | pripadniki, vojaki pehote IMENOVALNIK: péči ▪ Oklepniki so bili brez podpore pehote lahek plen RODILNIK: péč teritorialne obrambe. DAJALNIK: péčama ▪ Njihova naloga je bila odbiti napad pehote in TOŽILNIK: péči tankov, ki so nepričakovano napadli z boka. MESTNIK: pri péčah ▪ Vsa vojska skupaj je štela zgolj šest divizij ORODNIK: s péčama pehote in eno konjeniško divizijo. množina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: péče ▪ Pehota konjenikom ni mogla slediti. RODILNIK: péč ▪ Srednji dve koloni je sestavljala pehota, v obeh DAJALNIK: péčam krilnih je bila konjenica. TOŽILNIK: péče ▪ Hitre tankovske enote so ob podpori bojnih letal MESTNIK: pri péčah prodrle globoko v sovražno deželo, šele potem je ORODNIK: s péčami sledila pehota. TONEMSKO ▪▪▪ [pča] ▪ V boj je poslal pehoto in oklepne enote. IPA: [pèːʧá] ▪ Zaslovel je kot velik vojaški strateg, ki je znal ednina spretno izkoriščati tako pehoto kakor konjenico. IMENOVALNIK: pča RODILNIK: pče IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: pči JAKOSTNO TOŽILNIK: pčo [pehôta] MESTNIK: pri pči IPA: [pɛˈxɔːta] ORODNIK: s pčo ednina dvojina IMENOVALNIK: pehôta IMENOVALNIK: pči RODILNIK: pehôte RODILNIK: pč DAJALNIK: pehôti DAJALNIK: pčama TOŽILNIK: pehôto TOŽILNIK: pči MESTNIK: pri pehôti MESTNIK: pri pčah ORODNIK: s pehôto ORODNIK: s pčama dvojina množina IMENOVALNIK: pehôti IMENOVALNIK: pče RODILNIK: pehôt 341 DAJALNIK: pehôtama ▪ Poveljeval je različnim enotam mornariške pehote, TOŽILNIK: pehôti predaval na šoli za marince in opravljal naloge na MESTNIK: pri pehôtah tujem. ORODNIK: s pehôtama množina motorizirana pehota IMENOVALNIK: pehôte pehota, ki se premika z vozili in bojuje peš RODILNIK: pehôt ▪ V okviru brigade bo deloval poljski bataljon DAJALNIK: pehôtam motorizirane pehote. TOŽILNIK: pehôte ▪ Posadko sestavljajo voznik, strelec, poveljnik in šest MESTNIK: pri pehôtah članov oddelka v zadnjem delu vozila, ki se v boju ORODNIK: s pehôtami izkrcajo in se bojujejo kot motorizirana pehota. TONEMSKO ▪ Topovi so bruhnili ogenj vzdolž vse meje, potem pa [pehóta] se je začel naskok tankov in motorizirane pehote. IPA: [pɛxːtá] ednina IZVOR IMENOVALNIK: pehóta prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. RODILNIK: pehóte * pěšь ‛peš’ DAJALNIK: pehóti TOŽILNIK: pehóto pehôtni pehôtna pehôtno MESTNIK: pri pehóti pridevnik ORODNIK: s pehȏto tudi s pehóto [pehôtni] dvojina POMEN IMENOVALNIK: pehóti 1. ki je v zvezi s pehoto RODILNIK: pehȏt ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: pehótama pehotni častnik, general | pehotne mine, ovire TOŽILNIK: pehóti ▪ Na to mesto bi bilo logično imenovati pehotnega MESTNIK: pri pehótah generala, ki ima izkušnje v poveljevanju večjim ORODNIK: s pehótama kopenskim vojaškim enotam. množina ▪ Krut ostanek vojne je na milijone pehotnih min, IMENOVALNIK: pehóte ki so raztresene po vsej deželi. RODILNIK: pehȏt ▪ Poklicali so letalstvo, naj na fronti južno od DAJALNIK: pehótam mesta podpre pehotne sile. TOŽILNIK: pehóte 1.1. ki je namenjen za pehoto MESTNIK: pri pehótah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s pehótami pehotna oborožitev | pehotna puška | pehotno orožje, strelivo STALNE ZVEZE ▪ Podjetje sodeluje s svetovno priznanimi izdelovalci vojaškega orožja in opreme, vključilo mehanizirana pehota se je tudi v proizvodnjo pehotne puške za pehota, ki se premika z oklepnimi vozili in bojuje Slovensko vojsko. peš ob njihovi podpori ▪ Od težje pehotne oborožitve so prikazali novi ▪ Klasično pehoto in motorizirano pehoto je večnamenski netrzajni raketomet za enkratno nadomestila mehanizirana pehota, ki se prevaža v uporabo in protioklepno orožje tretje oklepnih transporterjih. generacije. ▪ Jedro vojske bodo sestavljali trije bataljoni ▪ Testirali naj bi dvanajst različnih pehotnih mehanizirane pehote, en topniški bataljon in orožij štirih proizvajalcev. eskadrilja transportnih helikopterjev. 1.2. ki ga sestavlja, tvori pehota ⏵ prid. beseda + sam. beseda mornariška pehota pehotni bataljon, oddelek, polk | pehotna pehota, ki se premika s plovili, bojuje pa zlasti na brigada, četa, divizija, enota kopnem ▪ Po nekaj mesecih služenja v pehotnem polku ▪ Ladijski topovi so onemogočili sovražnikovo je dobil potrditev v čin poročnika. obrambo na obali. Potem se je izkrcala mornariška ▪ Čeprav je napadel kar s tremi tankovskimi in pehota in boj nadaljevala na kopnem. dvema pehotnima divizijama, je moral zaradi ▪ Dve diviziji mornariške pehote, ki sta se izkrcali med izgub že po enem dnevu operacijo ustaviti. 19. in 21. februarjem 1945, sta se morali spopasti z ▪ Pehotna enota je doslej sodelovala v vrsti branilci v podzemnih jamah. mirovnih misij. 342 ORODNIK: s pehôtnim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: pehôtni [pehôtni] RODILNIK: pehôtnih IPA: [pɛˈxɔːtni] DAJALNIK: pehôtnima OSNOVNIK TOŽILNIK: pehôtni moški spol MESTNIK: pri pehôtnih ednina ORODNIK: s pehôtnima IMENOVALNIK: pehôtni množina RODILNIK: pehôtnega IMENOVALNIK: pehôtna DAJALNIK: pehôtnemu RODILNIK: pehôtnih TOŽILNIK: pehôtni DAJALNIK: pehôtnim živo pehôtnega TOŽILNIK: pehôtna MESTNIK: pri pehôtnem MESTNIK: pri pehôtnih ORODNIK: s pehôtnim ORODNIK: s pehôtnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: pehôtna [pehótni] RODILNIK: pehôtnih IPA: [pɛxːtní] DAJALNIK: pehôtnima OSNOVNIK TOŽILNIK: pehôtna moški spol MESTNIK: pri pehôtnih ednina ORODNIK: s pehôtnima IMENOVALNIK: pehótni množina RODILNIK: pehótnega IMENOVALNIK: pehôtni DAJALNIK: pehótnemu RODILNIK: pehôtnih TOŽILNIK: pehótni DAJALNIK: pehôtnim živo pehótnega TOŽILNIK: pehôtne MESTNIK: pri pehótnem MESTNIK: pri pehôtnih ORODNIK: s pehótnim ORODNIK: s pehôtnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: pehótna ednina RODILNIK: pehótnih IMENOVALNIK: pehôtna DAJALNIK: pehótnima RODILNIK: pehôtne TOŽILNIK: pehótna DAJALNIK: pehôtni MESTNIK: pri pehótnih TOŽILNIK: pehôtno ORODNIK: s pehótnima MESTNIK: pri pehôtni množina ORODNIK: s pehôtno IMENOVALNIK: pehótni dvojina RODILNIK: pehótnih IMENOVALNIK: pehôtni DAJALNIK: pehótnim RODILNIK: pehôtnih TOŽILNIK: pehótne DAJALNIK: pehôtnima MESTNIK: pri pehótnih TOŽILNIK: pehôtni ORODNIK: s pehótnimi MESTNIK: pri pehôtnih ženski spol ORODNIK: s pehôtnima ednina množina IMENOVALNIK: pehótna IMENOVALNIK: pehôtne RODILNIK: pehótne RODILNIK: pehôtnih DAJALNIK: pehótni DAJALNIK: pehôtnim TOŽILNIK: pehótno TOŽILNIK: pehôtne MESTNIK: pri pehótni MESTNIK: pri pehôtnih ORODNIK: s pehótno ORODNIK: s pehôtnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: pehótni ednina RODILNIK: pehótnih IMENOVALNIK: pehôtno DAJALNIK: pehótnima RODILNIK: pehôtnega TOŽILNIK: pehótni DAJALNIK: pehôtnemu MESTNIK: pri pehótnih TOŽILNIK: pehôtno ORODNIK: s pehótnima MESTNIK: pri pehôtnem množina 343 IMENOVALNIK: pehótne IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: pehótnih JAKOSTNO DAJALNIK: pehótnim [péhtrano péhtranova péhtranovo] TOŽILNIK: pehótne IPA: [ˈpeːxtɾanɔ ˈpeːxtɾanɔʋa ˈpeːxtɾanɔʋɔ] MESTNIK: pri pehótnih OSNOVNIK ORODNIK: s pehótnimi moški spol srednji spol ednina ednina IMENOVALNIK: péhtranov IMENOVALNIK: pehótno RODILNIK: péhtranovega RODILNIK: pehótnega DAJALNIK: péhtranovemu DAJALNIK: pehótnemu TOŽILNIK: péhtranov TOŽILNIK: pehótno živo péhtranovega MESTNIK: pri pehótnem MESTNIK: pri péhtranovem ORODNIK: s pehótnim ORODNIK: s péhtranovim dvojina dvojina IMENOVALNIK: pehótni IMENOVALNIK: péhtranova RODILNIK: pehótnih RODILNIK: péhtranovih DAJALNIK: pehótnima DAJALNIK: péhtranovima TOŽILNIK: pehótni TOŽILNIK: péhtranova MESTNIK: pri pehótnih MESTNIK: pri péhtranovih ORODNIK: s pehótnima ORODNIK: s péhtranovima množina množina IMENOVALNIK: pehótna IMENOVALNIK: péhtranovi RODILNIK: pehótnih RODILNIK: péhtranovih DAJALNIK: pehótnim DAJALNIK: péhtranovim TOŽILNIK: pehótna TOŽILNIK: péhtranove MESTNIK: pri pehótnih MESTNIK: pri péhtranovih ORODNIK: s pehótnimi ORODNIK: s péhtranovimi ženski spol ednina IZVOR ↑pehota IMENOVALNIK: péhtranova RODILNIK: péhtranove DAJALNIK: péhtranovi péhtranov péhtranova péhtranovo pridevnik TOŽILNIK: péhtranovo [péhtrano péhtranova péhtranovo] MESTNIK: pri péhtranovi POMEN ORODNIK: s péhtranovo 1. ki je del pehtrana dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: péhtranovi pehtranovi listi, lističi, listki RODILNIK: péhtranovih ▪ Čaj iz pehtranovih listov in vršičkov si pripravimo DAJALNIK: péhtranovima kot poparek z vročo vodo. TOŽILNIK: péhtranovi ▪ Pehtranove listke lahko posušimo, sveže pa MESTNIK: pri péhtranovih dodajamo solatam, ribjim jedem ali med skuto kot ORODNIK: s péhtranovima nadev za potice. množina 1.1. ki je iz pehtrana ali vsebuje pehtran IMENOVALNIK: péhtranove ⏵ RODILNIK: péhtranovih prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: péhtranovim pehtranov kis | pehtranov nadev | pehtranov TOŽILNIK: péhtranove štrukelj, zavitek | pehtranova omaka | pehtranova potica MESTNIK: pri péhtranovih ▪ Če nimamo pri roki pehtranovega kisa, ORODNIK: s péhtranovimi srednji spol uporabimo jabolčnega in dodamo svež ali ednina posušen pehtran. IMENOVALNIK: péhtranovo ▪ Pri nas so zelo priljubljene pehtranove potice RODILNIK: péhtranovega in štruklji. DAJALNIK: péhtranovemu ▪ Telečji medaljon na koncu okrasijo s pehtranovo TOŽILNIK: péhtranovo omako. MESTNIK: pri péhtranovem ORODNIK: s péhtranovim 344 dvojina RODILNIK: phtranovih IMENOVALNIK: péhtranovi DAJALNIK: phtranovim RODILNIK: péhtranovih TOŽILNIK: phtranove DAJALNIK: péhtranovima MESTNIK: pri phtranovih TOŽILNIK: péhtranovi ORODNIK: s phtranovimi MESTNIK: pri péhtranovih srednji spol ORODNIK: s péhtranovima ednina množina IMENOVALNIK: phtranovo IMENOVALNIK: péhtranova RODILNIK: phtranovega RODILNIK: péhtranovih DAJALNIK: phtranovemu DAJALNIK: péhtranovim TOŽILNIK: phtranovo TOŽILNIK: péhtranova MESTNIK: pri phtranovem MESTNIK: pri péhtranovih ORODNIK: s phtranovim ORODNIK: s péhtranovimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: phtranovi [phtrano phtranova phtranovo] RODILNIK: phtranovih IPA: [pèːxtɾánɔ pèːxtɾánɔʋa pèːxtɾánɔʋɔ] DAJALNIK: phtranovima OSNOVNIK TOŽILNIK: phtranovi moški spol MESTNIK: pri phtranovih ednina ORODNIK: s phtranovima IMENOVALNIK: phtranov množina RODILNIK: phtranovega IMENOVALNIK: phtranova DAJALNIK: phtranovemu RODILNIK: phtranovih TOŽILNIK: phtranov DAJALNIK: phtranovim živo phtranovega TOŽILNIK: phtranova MESTNIK: pri phtranovem MESTNIK: pri phtranovih ORODNIK: s phtranovim ORODNIK: s phtranovimi dvojina IMENOVALNIK: phtranova IZVOR RODILNIK: phtranovih ↑pehtran DAJALNIK: phtranovima TOŽILNIK: phtranova MESTNIK: pri phtranovih pesján pesjána samostalnik moškega spola ORODNIK: s phtranovima [pesján] in [pəsján] množina POMEN IMENOVALNIK: phtranovi 1. ekspresivno pes, navadno večji RODILNIK: phtranovih ▪ Že samo desetminutno preživljanje časa s pesjanom DAJALNIK: phtranovim aktivne narave zniža krvni pritisk in zmanjša stres. TOŽILNIK: phtranove ▪ Po nekaj minutah hoje smo prišli do vasi, kjer smo MESTNIK: pri phtranovih pozdravili prijazne domačine in pomahali malo manj ORODNIK: s phtranovimi prijaznim vaškim pesjanom, ki so jezno lajali na nas. ženski spol 2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive ednina moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SIN.: IMENOVALNIK: phtranova neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, RODILNIK: phtranove slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs DAJALNIK: phtranovi ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: phtranovo ▪ To je bil največji pesjan, kar sem jih kdajkoli MESTNIK: pri phtranovi srečal. ORODNIK: s phtranovo ▪ Brez kančka obzirnosti ji je razkril, kakšen zloben dvojina pesjan je bil in še vedno je. IMENOVALNIK: phtranovi ▪ Moj brat je najbolj pokroviteljski pesjan na svetu. RODILNIK: phtranovih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: phtranovima ▪ Ko je ta pesjan, moj oče, spoznal, da je noseča, TOŽILNIK: phtranovi jo je zavrgel. MESTNIK: pri phtranovih ▪ Ta pesjan bo po odsluženi kazni delal veliko ORODNIK: s phtranovima svinjarij. množina IMENOVALNIK: phtranove 345 3. kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko IZVOR govorec psuje koga, tako da mu pripisuje ↑pes negativne lastnosti, navadno v jezi ▪ »Utihni, prekleti pesjan!« se je zadrl Alain, ki so ga pésniško prislov besede zadele v živo. [pésniško] ▪ »Kako pa ti to veš, pesjan,« se je besno zadrl. ▪ »Ti prekleti pesjan nemarni.« POMEN 1. glede na pesništvo I ⏵ prisl. ZGOVOR IN OBLIKE + prid. beseda JAKOSTNO pesniško nadarjen, navdahnjen, navdihnjen | [pesján] in [pəsján] pesniško razpoložen IPA: [pɛsˈjaːn] ▪ Pesniško in [pəsˈjaːn] nadarjena je sama sestavljala pesmi za ednina različne priložnosti, nekatere so tudi uglasbene. ▪ Kette je duhovit, radoživ, pesniško spreten, IMENOVALNIK: pesján pogumen eksperimentator, velemojster sonetov, RODILNIK: pesjána eden tistih pesnikov, ki jih vedno rad prebiram. DAJALNIK: pesjánu ⏵ prisl. + glag. TOŽILNIK: pesjána ▪ Pesniško je pričel upadati in doživel kritike. MESTNIK: pri pesjánu ▪ Dogodek je glasbeno popestril kvartet flavt, ORODNIK: s pesjánom dvojina pesniško pa mladi pesnik. ▪ Gre za generacijo, ki je pesniško zaznamovala in IMENOVALNIK: pesjána oblikovala sredino tega stoletja. RODILNIK: pesjánov 2. takó kot pri pesništvu ali da spominja na DAJALNIK: pesjánoma pesništvo TOŽILNIK: pesjána ⏵ prisl. + glag. MESTNIK: pri pesjánih ORODNIK: s pesjánoma pesniško se izraziti množina ▪ Privlačila nas je ideja, če se pesniško izrazim, vdahniti tem škatlam življenje. IMENOVALNIK: pesjáni ▪▪▪ RODILNIK: pesjánov ▪ Natakar se bo za nekaj dolgih trenutkov zazrl skozi DAJALNIK: pesjánom polprazno steklenico in skušal doumeti, zakaj mu te TOŽILNIK: pesjáne preproste besede to noč zvenijo tako pesniško. MESTNIK: pri pesjánih ▪ V naši majhni deželici so tudi novice bolj majhne, če ORODNIK: s pesjáni se izrazim po pesniško. TONEMSKO [pesjȃn] in [pəsjȃn] IZGOVOR IN OBLIKE IPA: [pɛsjáːn] in [pəsjáːn] JAKOSTNO ednina [pésniško] IMENOVALNIK: pesjȃn IPA: [ˈpeːsniʃkɔ] RODILNIK: pesjȃna OSNOVNIK: pésniško DAJALNIK: pesjȃnu PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj pésniško TOŽILNIK: pesjȃna PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj MESTNIK: pri pesjȃnu pésniško ORODNIK: s pesjȃnom dvojina TONEMSKO [psniško] IMENOVALNIK: pesjȃna IPA: [péːsnìʃkɔ] RODILNIK: pesjȃnov OSNOVNIK: psniško DAJALNIK: pesjȃnoma PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj psniško TOŽILNIK: pesjȃna PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj MESTNIK: pri pesjȃnih psniško ORODNIK: s pesjȃnoma množina IMENOVALNIK: pesjȃni IZVOR RODILNIK: pesjȃnov ↑pesniški DAJALNIK: pesjȃnom TOŽILNIK: pesjȃne pésništvo pésništva samostalnik srednjega spola MESTNIK: pri pesjȃnih [pésništvo] ORODNIK: s pesjȃni 346 POMEN DAJALNIK: pésništvoma 1. literarno ustvarjanje, katerega rezultat je TOŽILNIK: pésništvi pesem MESTNIK: pri pésništvih ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku ORODNIK: s pésništvoma ukvarjati se s pesništvom množina ▪ S pesništvom se je ukvarjal že v dijaški dobi, v IMENOVALNIK: pésništva poznejših letih pa je spesnil več nabožnih pesmi. RODILNIK: pésništev ▪ S svojim pesništvom sem se srečala v zame DAJALNIK: pésništvom odločilnem obdobju. TOŽILNIK: pésništva ⏵ glag. + sam. beseda v dajalniku MESTNIK: pri pésništvih posvetiti se pesništvu ORODNIK: s pésništvi ▪ Izobraževal se je v rimski govorniški šoli in se TONEMSKO posvetil pesništvu. [psništvo] ▪ Leta 1800 je nehal urejati časopis, veliko bolj pa IPA: [péːsnìʃtʋɔ] se je posvetil pesništvu in jezikoslovju. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: psništvo ▪ Pesništvo si je izbral za svoj poklic. RODILNIK: psništva ▪ Osrednje teme vašega pesništva so Trst, Kras, DAJALNIK: psništvu spomini iz otroštva in ljubezen. TOŽILNIK: psništvo 1.1. celota pesmi kot rezultat tega MESTNIK: pri psništvu ustvarjanja ORODNIK: s psništvom ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina epsko, pripovedno pesništvo | lirsko, IMENOVALNIK: psništvi ljubezensko pesništvo | ljudsko pesništvo | RODILNIK: psništev moderno, sodobno pesništvo | Prešernovo DAJALNIK: psništvoma pesništvo | slovensko pesništvo TOŽILNIK: psništvi ▪ Perzijska književnost je razvila predvsem MESTNIK: pri psništvih lirsko in epsko pesništvo. ORODNIK: s psništvoma ▪ Ljudsko pesništvo nastaja in se ohranja množina predvsem ustno, zato so izrazna sredstva IMENOVALNIK: psništva drugačna kot v umetni literaturi. RODILNIK: psništev ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: psništvom ▪ Značilni temi pesništva sta bili ljubezen in TOŽILNIK: psništva domoljubje. MESTNIK: pri psništvih ▪ Velja za utemeljitelja modernega pesništva. ORODNIK: s psništvi ▪▪▪ ▪ Motive za svoje lirično obarvane pesmi je črpal iz IZVOR grškega pesništva, rodne Sicilije in občutka ↑pesnik osamljenosti ter minljivosti človeštva. ▪ V socialnem ekspresionizmu je prevladovala lirika, njen vrhunec predstavlja pesništvo Srečka ph; glej phà medmet Kosovela. POMEN tudi z večkrat ponovljeno črko h izraža, da govorec koga, kaj IZGOVOR IN OBLIKE zaničuje, prezira, omalovažujoče zavrača JAKOSTNO ▪ Sivi lasje in zapeljiv nasmeh. Ph! Človek lahko naredi [pésništvo] iz sebe največjega norca. IPA: [ˈpeːsniʃtʋɔ] ▪ Ph, vsi so barabe, od njih nič nočem! ednina ▪ Milijonkrat moraš klikniti, da prideš do tistega, kar bi IMENOVALNIK: pésništvo si rad ogledal. Phh ... RODILNIK: pésništva DAJALNIK: pésništvu IZVOR TOŽILNIK: pésništvo ↑pha MESTNIK: pri pésništvu ORODNIK: s pésništvom dvojina IMENOVALNIK: pésništvi RODILNIK: pésništev 347 phà; tudi ph medmet 3. podoba, predmet, ki predstavlja hrošča POMEN polkrožne oblike s sedmimi črnimi pikami na 1. izraža, da govorec koga, kaj zaničuje, prezira, rdečih sprednjih krilih omalovažujoče zavrača ▪ Od producentke in snemalca sem dobila zlato ▪ Pha!!! Kdaj ste pa še videli, da bi arhitekti gradili verižico s tremi rdečimi pikapolonicami. mostove?!? ▪ Na hlače mi je mami prišila polno rož, na majico pa ▪ Pha! Zdaj so utihnili, ker so dobili tri gole drugega za pikapolonice in metulje. drugim! ▪ Za pikapolonicama narišemo z belim pisalom črtkano ▪ Kakšna posebna prehrana neki? Pha, jaz je že ne sled letenja. potrebujem! I 1.1. ZGOVOR IN OBLIKE izraža govorčevo mnenje, da kdo ne JAKOSTNO izpolnjuje pričakovanj [pikapolónica] ▪ S tem je vlada hotela prekriti svojo IPA: [pikapɔˈloːniʦa] nesposobnost. Pha, izgovor pa tak. ednina IMENOVALNIK: pikapolónica IZVOR RODILNIK: pikapolónice imitativna beseda, ki posnema prhanje DAJALNIK: pikapolónici TOŽILNIK: pikapolónico pikapolónica pikapolónice MESTNIK: pri pikapolónici samostalnik ženskega spola [pikapolónica] ORODNIK: s pikapolónico dvojina POMEN IMENOVALNIK: pikapolónici 1. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi RODILNIK: pikapolónic pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. DAJALNIK: pikapolónicama Coccinel a septempunctata; SIN.: polonica TOŽILNIK: pikapolónici ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri pikapolónicah pikapolonica prileti | pikapolonica prinaša KAJ ORODNIK: s pikapolónicama ▪ Pikapolonice se rade hranijo z listnimi ušmi, jež množina ima rad polže, za ptiče pa so gosenice prava IMENOVALNIK: pikapolónice poslastica. RODILNIK: pikapolónic ▪ Nekateri ljudje verjamejo, da pikapolonice DAJALNIK: pikapolónicam prinašajo srečo. TOŽILNIK: pikapolónice ▪ Nastavite roko, da vam nanjo prileti pikapolonica, MESTNIK: pri pikapolónicah in sreča bo spet na vaši strani. ORODNIK: s pikapolónicami ⏵ prid. beseda + sam. beseda TONEMSKO odrasla pikapolonica [pikapolnica] ▪ Tako odrasle pikapolonice kot njihove ličinke so IPA: [pikapɔlóːnìʦa] plenilci rastlinojedih žuželk in zelo pomembni ednina uničevalci listnih uši. IMENOVALNIK: pikapolnica ▪ Na rožicah bodo kmalu stikale za ušmi rdeče pikapolonice RODILNIK: pikapolnice . ▪▪▪ DAJALNIK: pikapolnici ▪ Ličinka pikapolonice lahko, preden se zabubi, poje TOŽILNIK: pikapolnico od 200 do 400 uši. MESTNIK: pri pikapolnici ▪ Opazili smo živopisane metulje, čebele delavke, ORODNIK: s pikapolnico pikapolonice in kobilice. dvojina 2. hrošč polkrožne oblike, navadno s pikami na IMENOVALNIK: pikapolnici RODILNIK: pikapolnic sprednjih krilih, ki se prehranjuje z žuželkami, ki DAJALNIK: pikapolnicama zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. Coccinel idae; SIN.: iz TOŽILNIK: pikapolnici zoologije polonica MESTNIK: pri pikapolnicah ▪ Azijske harlekinske pikapolonice so invazivna ORODNIK: s pikapolnicama tujerodna vrsta, ki izpodriva avtohtone vrste množina pikapolonic. IMENOVALNIK: pikapolnice ▪ Pikapolonice se med seboj razlikujejo v barvi RODILNIK: pikapolnic pokrovk in pik ter v številu pik na pokrovkah. DAJALNIK: pikapolnicam ▪ Pikapolonice ljubijo toploto, zato jih največ najdemo TOŽILNIK: pikapolnice v tropih. 348 MESTNIK: pri pikapolnicah ORODNIK: s pȋnjo ORODNIK: s pikapolnicami dvojina IMENOVALNIK: pínji IZVOR RODILNIK: pȋnj ↑pika + polonica nejasnega izvora, morda prvotno DAJALNIK: pínjama otroška beseda TOŽILNIK: pínji MESTNIK: pri pínjah pínja ORODNIK: s pínjama pínje samostalnik ženskega spola množina [pínja] IMENOVALNIK: pínje POMEN RODILNIK: pȋnj višja valjasta posoda s tlačilko za izdelovanje DAJALNIK: pínjam masla, navadno manjših količin TOŽILNIK: pínje ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri pínjah lesena pinja ORODNIK: s pínjami ▪ Včasih so surovo maslo izdelovali doma v lesenih pinjah. IZVOR ▪▪▪ prevzeto iz furl. pìgne ali star. it. pigna ‛lonec’ < ▪ Surovo maslo iz pinje so pregrevali v kuhano maslo lat. pīnea ‛borova’ iz pīnus ‛bor’ zaradi podobne in ga hranili v posebnih glinastih posodicah. oblike lonca in pinijevega storža ▪ Včasih so na posameznih kmetijah naredili tudi po pet pinj surovega masla na dan. podgána podgáne samostalnik ženskega spola IZGOVOR IN OBLIKE [podgána] JAKOSTNO POMEN [pínja] 1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. IPA: [ˈpiːnja] Rattus ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: pínja podgane prenašajo KAJ | podgana živi KJE RODILNIK: pínje ▪ Podgane jedo rastlinsko in živalsko hrano. DAJALNIK: pínji ▪ Podgane ne živijo v kanalizacijskih ceveh, ampak TOŽILNIK: pínjo jih pregrizejo in si v zemlji ob njih uredijo MESTNIK: pri pínji bivališče. ORODNIK: s pínjo ▪ V zapuščenem parku se množijo podgane in miši, dvojina saj imajo na bližnjem odlagališču smeti na voljo IMENOVALNIK: pínji ogromno hrane. RODILNIK: pínj ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: pínjama bela podgana | crknjena, mrtva, živa podgana | TOŽILNIK: pínji laboratorijska, poskusna podgana | mlada, odrasla MESTNIK: pri pínjah podgana | velika podgana ORODNIK: s pínjama ▪ Iz kletke je vzel debelo belo podgano s srebrnim množina kožuhom in jo strokovno prijel za nagubano kožo IMENOVALNIK: pínje na zatilju. RODILNIK: pínj ▪ Luči so osvetlile oder, ko je izpod njega prilezla DAJALNIK: pínjam velika siva podgana. TOŽILNIK: pínje ▪ Na japonskem inštitutu za raziskavo možganov MESTNIK: pri pínjah so šest odraslih podgan naučili uporabljati majhne ORODNIK: s pínjami grabljice, s katerimi so lahko dosegle hrano. TONEMSKO ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku [pínja] poskusi, raziskave na podganah IPA: [pìːnjá] ▪ Izolirali so sestavino rastline, ki odvrača lakoto, ednina njeno učinkovitost pa so že dokazali s poskusi na IMENOVALNIK: pínja podganah. RODILNIK: pínje ▪ Raziskave na podganah so pokazale, da DAJALNIK: pínji oblikovanje živčnega sistema v času rojstva še ni TOŽILNIK: pínjo končano. ⏵ MESTNIK: pri pínji sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku strup za podgane 349 ▪ Na veterinarski postaji so potrdili, da je bil pes RODILNIK: podgán zastrupljen s strupom za podgane. DAJALNIK: podgánama ▪ Trgovske ladje so bile odlično domovanje za TOŽILNIK: podgáni podgane. MESTNIK: pri podgánah ⏵ priredna zveza ORODNIK: s podgánama podgane in miši množina ▪ Na kupih človeških odpadkov se zelo dobro IMENOVALNIK: podgáne znajdejo miši in podgane. RODILNIK: podgán ▪▪▪ DAJALNIK: podgánam ▪ Pri nas se je mogoče srečati s predstavniki dveh vrst TOŽILNIK: podgáne podgan, sive (Rattus norvegicus) in črne (Rattus MESTNIK: pri podgánah rattus). ORODNIK: s podgánami ▪ Nenadoma je zagledal podgano, ki se je lotila TONEMSKO krušnih drobtin in koščkov sira. [podgána] 2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive IPA: [pɔdgàːná] moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SIN.: ednina neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, IMENOVALNIK: podgána slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs RODILNIK: podgáne ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: podgáni ▪ Označila ga je za izdajalsko podgano. TOŽILNIK: podgáno ▪ Pisarniškim podganam se viša plačo v času hude MESTNIK: pri podgáni gospodarske krize, ko denarja v državni blagajni ORODNIK: s podgȃno ni. dvojina 3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem IMENOVALNIK: podgáni in bivolom RODILNIK: podgȃn ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: podgánama leto podgane | znamenje podgane TOŽILNIK: podgáni ▪ Rodil se je leta 1936, se pravi v letu podgane. MESTNIK: pri podgánah ▪ Po kitajskem horoskopu je rojen v znamenju ORODNIK: s podgánama podgane. množina 3.1. kdor je rojen v tem znamenju IMENOVALNIK: podgáne ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: podgȃn ▪ Podgana zna upravljati denar, rojeni v tem DAJALNIK: podgánam znamenju so odlični podjetniki, računovodje in TOŽILNIK: podgáne bankirji. MESTNIK: pri podgánah ▪ V letu zajca mora biti podgana nadvse ORODNIK: s podgánami previdna, saj jo nevarnosti in nevšečnosti čakajo za vsakim vogalom. STALNE ZVEZE ▪ Podgana je tista, ki mora poskrbeti za zmaja ter ga razvedriti in spodbuditi. črna podgana ▪▪▪ iz zoologije podgana z vitkim trupom, daljšimi uhlji in ▪ Zmaj se najbolje ujema z opico in podgano, zelo dolgim repom; primerjaj lat. Rattus rattus najmanj pa s psom. ▪ V Sloveniji prosto živita siva in črna podgana. ▪ Okužene bolhe so v zahodno Evropo prispele na IZGOVOR IN OBLIKE črnih podganah, ki so bile običajni sopotniki trgovskih JAKOSTNO ladij. [podgána] ▪ Črna podgana je odlična plezalka, pleza tudi po IPA: [pɔdˈgaːna] povsem gladkih stenah, rjava pa je odlična plavalka in ednina si je izbrala podzemno in kanalsko domovanje. IMENOVALNIK: podgána RODILNIK: podgáne podgana vrečarica DAJALNIK: podgáni iz zoologije podgani podoben vrečar s podolgovatim TOŽILNIK: podgáno rilcem in oprijemalnim repom, ki živi v Ameriki; MESTNIK: pri podgáni primerjaj lat. Didelphis; SIN.: oposum ORODNIK: s podgáno ▪ Podgana vrečarica le redko poje hrano tam, kjer jo dvojina je našla. IMENOVALNIK: podgáni 350 ▪ Ugotovila sva, da ta žival pravzaprav sploh ni pripadniki tajnih služb hoteli preleteti na zahod v celih podgana, ampak podgana vrečarica ali oposum. jatah. Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo. puščavska podgana IZVOR skakač z dlako po vsem telesu, ki živi v stepah, prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. po izvoru iz Mongolije, južne Sibirije in severne * ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Kitajske; primerjaj lat. Meriones unguiculatus; SIN.: Pontus ‛Črno morje’ mongolski skakač, iz zoologije puščavski skakač ▪ Vode je malo, zato puščavske podgane z njo varčujejo. podgánji podgánja podgánje pridevnik ▪ Puščavske podgane se hranijo z rastlinsko hrano, [podgánji] jedo pa tudi majhne živali. POMEN 1. ki je v zvezi s podganami 1. siva podgana ⏵ prid. beseda + sam. beseda iz zoologije večja podgana s krajšimi uhlji in krajšim podganji iztrebek | podganji mladič | podganji strup repom; primerjaj lat. Rattus norvegicus | podganji ugriz | podganja bolha | podganja samica ▪ Zlasti v jesenskem času siva podgana med iskanjem ▪ Podganji mladič se razlikuje od miške najprej po hrane dokaj pogosto zahaja v stanovanjske prostore, velikosti tačk (miške imajo veliko manjše), po skladišča in shrambe. obliki glave, podgana tudi hitreje raste in ima ▪ Siva podgana je izredno prilagodljiva in živi tudi v močnejši rep. največjih mestih. ▪ Podganja samica ima lahko mladiče od tri- do ▪ Prvotna domovina sive podgane je Kitajska, od šestkrat na leto. koder se je razširila v Evropo okrog leta 1729 in nato ▪ Pogoste so zastrupitve psov, ki so zaužili hitro izpodrinila črno podgano. podganji strup. ▪ Kuga je infekcijska bolezen, ki jo prenašajo FRAZEOLOGIJA podganje bolhe. 1.1. ki je del telesa podgane 1. ali se an ban, pet podgan | an ban pridobiva s telesa podgane 1. an ban, pet podgan ⏵ prid. beseda + sam. beseda an ban podganji rep | podganji možgani | podganje naključno izbiranje; izločanje z izštevanjem meso ▪ Obstaja skupina kakšnih desetih odstotkov volivcev, ▪ Nevronske mreže, ki so se zgledovale po ki se odloči šele na volišču. Ti volijo po sistemu an podganjih možganih, so uporabljali za vodenje ban, pet podgan. robotov po preprostih laboratorijskih labirintih. ▪ Ko sem zadnjič takole na »an ban« izbiral smer 1.2. ki spominja na podgano 1., je tak kot pri vožnje, niti slučajno nisem razmišljal o tem, kako zelo podgani 1. ali se mu to pripisuje veliko onesnaženja se zgodi zaradi poti »brez cilja«. ⏵ ▪ prid. beseda Ob dilemah nacionalne identitete in kontinuiranega + sam. beseda razočaranja o naši nerazpoznavnosti se mi vedno bolj ▪ Bil je pritlikave rasti, sivkastega obraza, imel dozdeva, da se znamo identificirati le po sistemu je podganje oči, ogromno čeljust in velikanske, izločanja. Nekako tako, kot gre pri an ban, pet rdečkaste roke. podgan. ▪ Solenodonov videz se ni kaj prida spremenil, še danes ima isti podganji obraz in sršeč leteča podgana kožušček. 2. ki je v zvezi s podganami 3.1. navadno v množini, slabšalno golob ▪ Mestni golobi veljajo za umazane živali in celo za ▪ V vaši nepotrpežljivosti in nagli jezi se jasno kaže leteče podgane. vaš podganji značaj. ▪ Sosedi z višjega nadstropja mečejo hrano golobom, te »leteče podgane« pa se potem razbohotijo na IZGOVOR IN OBLIKE njihovem balkonu in ga onesnažijo s svojimi iztrebki. JAKOSTNO [podgánji] Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo. IPA: [pɔdˈgaːnji] izraža, da neznačajni ljudje prvi zapustijo OSNOVNIK moški spol skupino, ko se pojavi težava ednina ▪ Že prej je prihajalo do prebegov z druge strani IMENOVALNIK: podgánji železne zavese, toda v zadnjih nekaj letih so RODILNIK: podgánjega DAJALNIK: podgánjemu 351 TOŽILNIK: podgánji DAJALNIK: podgánjim živo podgánjega TOŽILNIK: podgánja MESTNIK: pri podgánjem MESTNIK: pri podgánjih ORODNIK: s podgánjim ORODNIK: s podgánjimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: podgánja [podgȃnji] RODILNIK: podgánjih IPA: [pɔdgáːnjì] DAJALNIK: podgánjima OSNOVNIK TOŽILNIK: podgánja moški spol MESTNIK: pri podgánjih ednina ORODNIK: s podgánjima IMENOVALNIK: podgȃnji množina RODILNIK: podgȃnjega IMENOVALNIK: podgánji DAJALNIK: podgȃnjemu RODILNIK: podgánjih TOŽILNIK: podgȃnji DAJALNIK: podgánjim živo podgȃnjega TOŽILNIK: podgánje MESTNIK: pri podgȃnjem MESTNIK: pri podgánjih ORODNIK: s podgȃnjim ORODNIK: s podgánjimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: podgȃnja ednina RODILNIK: podgȃnjih IMENOVALNIK: podgánja DAJALNIK: podgȃnjima RODILNIK: podgánje TOŽILNIK: podgȃnja DAJALNIK: podgánji MESTNIK: pri podgȃnjih TOŽILNIK: podgánjo ORODNIK: s podgȃnjima MESTNIK: pri podgánji množina ORODNIK: s podgánjo IMENOVALNIK: podgȃnji dvojina RODILNIK: podgȃnjih IMENOVALNIK: podgánji DAJALNIK: podgȃnjim RODILNIK: podgánjih TOŽILNIK: podgȃnje DAJALNIK: podgánjima MESTNIK: pri podgȃnjih TOŽILNIK: podgánji ORODNIK: s podgȃnjimi MESTNIK: pri podgánjih ženski spol ORODNIK: s podgánjima ednina množina IMENOVALNIK: podgȃnja IMENOVALNIK: podgánje RODILNIK: podgȃnje RODILNIK: podgánjih DAJALNIK: podgȃnji DAJALNIK: podgánjim TOŽILNIK: podgȃnjo TOŽILNIK: podgánje MESTNIK: pri podgȃnji MESTNIK: pri podgánjih ORODNIK: s podgȃnjo ORODNIK: s podgánjimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: podgȃnji ednina RODILNIK: podgȃnjih IMENOVALNIK: podgánje DAJALNIK: podgȃnjima RODILNIK: podgánjega TOŽILNIK: podgȃnji DAJALNIK: podgánjemu MESTNIK: pri podgȃnjih TOŽILNIK: podgánje ORODNIK: s podgȃnjima MESTNIK: pri podgánjem množina ORODNIK: s podgánjim IMENOVALNIK: podgȃnje dvojina RODILNIK: podgȃnjih IMENOVALNIK: podgánji DAJALNIK: podgȃnjim RODILNIK: podgánjih TOŽILNIK: podgȃnje DAJALNIK: podgánjima MESTNIK: pri podgȃnjih TOŽILNIK: podgánji ORODNIK: s podgȃnjimi MESTNIK: pri podgánjih srednji spol ORODNIK: s podgánjima ednina množina IMENOVALNIK: podgȃnje IMENOVALNIK: podgánja RODILNIK: podgȃnjega RODILNIK: podgánjih DAJALNIK: podgȃnjemu 352 TOŽILNIK: podgȃnje ▪▪▪ MESTNIK: pri podgȃnjem ▪ V svetu simbolike je hermelin svoja živalska vrsta in ORODNIK: s podgȃnjim ima svojo simboliko, čeprav spada v rod podlasic. dvojina 2. slabšalno kdor je zvit, premeten ali se mu to IMENOVALNIK: podgȃnji pripisuje RODILNIK: podgȃnjih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: podgȃnjima ▪ Kako naj pošten, moralen človek sploh zmaga v TOŽILNIK: podgȃnji boju z zvitimi, vsega zmožnimi podlasicami? MESTNIK: pri podgȃnjih ▪ Je potuhnjena politikantska podlasica, noben ORODNIK: s podgȃnjima rodoljub. množina IMENOVALNIK: podgȃnja IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: podgȃnjih JAKOSTNO DAJALNIK: podgȃnjim [podlásica] TOŽILNIK: podgȃnja IPA: [pɔdˈlaːsiʦa] MESTNIK: pri podgȃnjih ednina ORODNIK: s podgȃnjimi IMENOVALNIK: podlásica RODILNIK: podlásice FRAZEOLOGIJA DAJALNIK: podlásici TOŽILNIK: podlásico podganja dirka MESTNIK: pri podlásici neprijetno stanje ujetosti v nenehno ORODNIK: s podlásico tekmovalnost, primerjanje z drugimi, zlasti glede dvojina denarja in družbenega položaja IMENOVALNIK: podlásici ▪ Meni osebno so bolj všeč svobodomiselni, uporniški RODILNIK: podlásic ljudje, ki se še niso pustili ujeti v podganjo dirko. DAJALNIK: podlásicama ▪ Zna se zgoditi, da me bo frustracija gnala v TOŽILNIK: podlásici podganjo dirko za več denarja, za boljši položaj v MESTNIK: pri podlásicah službi, in ko bom dobil dovolj denarja, bom lahko ORODNIK: s podlásicama sosedu ali prijatelju pokazal, česa sem zmožen. množina IMENOVALNIK: podlásice podganja luknja RODILNIK: podlásic slabšalno zelo slabo urejeno, zanemarjeno DAJALNIK: podlásicam stanovanje, bivališče; neurejen prostor TOŽILNIK: podlásice ▪ Najemnine so astronomsko visoke, in to za takšne MESTNIK: pri podlásicah luknje, da ne moreš verjeti. Prave podganje luknje! ORODNIK: s podlásicami ▪ Danes berem vse mogoče o londonskem klubu. Bil TONEMSKO je najbolj zasvinjana podganja luknja. [podlásica] IPA: [pɔdlàːsíʦa] IZVOR ednina ↑podgana IMENOVALNIK: podlásica RODILNIK: podlásice podlásica DAJALNIK: podlásici podlásice samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: podlásico [podlásica] MESTNIK: pri podlásici POMEN ORODNIK: s podlȃsico 1. manjša zver z dolgim vitkim trupom, s dvojina temnejšo dlako po hrbtu in belkasto po trebuhu; IMENOVALNIK: podlásici primerjaj lat. Mustela RODILNIK: podlȃsic ⏵ priredna zveza DAJALNIK: podlásicama podlasice in dihurji, podlasice in kune TOŽILNIK: podlásici ▪ V lovu na voluharje so zelo uspešni podlasice in MESTNIK: pri podlásicah dihurji. ORODNIK: s podlásicama ▪ Pustimo, da se v drvarnici naselijo kune ali množina podlasice, in prepričani smo lahko, da v hiši ne IMENOVALNIK: podlásice bomo imeli nobenih miši več. RODILNIK: podlȃsic DAJALNIK: podlásicam 353 TOŽILNIK: podlásice 2. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti MESTNIK: pri podlásicah med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za ORODNIK: s podlásicami trganje hrane; SIN.: podočnik ▪ Prašiči imajo stalno rastoče podočnjake, ki pri STALNE ZVEZE samcih zrastejo v čekane. ▪ Kadar povodni konj na široko odpre gobec, se mala podlasica pokažejo dolgi sekalci in podočnjaki. Spodnji iz zoologije podlasica, ki živi v večjem delu Evrazije in podočnjaki so posebno dolgi in lahko dosežejo dolžino severnem delu Severne Amerike; primerjaj lat. Mustela 60 cm. nivalis ▪ Hermelini in male podlasice so v Sloveniji zaščiteni IZGOVOR IN OBLIKE od leta 1976. JAKOSTNO ▪ Mala podlasica je najmanjša vrsta zveri. Pozimi se [podočnják] na severu, enako kot hermelin, prebarva v belo. V IPA: [pɔdɔʧˈnjaːk] Sloveniji ostane po hrbtu vse leto rjava. ednina IMENOVALNIK: podočnják velika podlasica RODILNIK: podočnjáka iz zoologije podlasica, ki ima pozimi belo dlako in DAJALNIK: podočnjáku črno liso na koncu repa; primerjaj lat. Mustela erminea; TOŽILNIK: podočnják SIN.: hermelin MESTNIK: pri podočnjáku ▪ Velika podlasica je tako dnevna kot nočna žival. ORODNIK: s podočnjákom ▪ Veseli smo, ker nam hermelin ali velika podlasica dvojina popestri šolski dan in lahko redke zveri opazujemo kar IMENOVALNIK: podočnjáka skozi šolsko okno. RODILNIK: podočnjákov DAJALNIK: podočnjákoma IZVOR TOŽILNIK: podočnjáka = star. hrv. podlasica, sorodno cslov. lasica, hrv., MESTNIK: pri podočnjákih srb. lȁsica, rus. lásica, češ. lasice, tudi star. sloven. ORODNIK: s podočnjákoma lasica < pslov. * lasica, nejasnega izvora množina IMENOVALNIK: podočnjáki podočnják podočnjáka RODILNIK: podočnjákov samostalnik moškega spola DAJALNIK: podočnjákom [podočnják] TOŽILNIK: podočnjáke POMEN MESTNIK: pri podočnjákih 1. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno ORODNIK: s podočnjáki zaradi utrujenosti, neprespanosti; SIN.: podočnik TONEMSKO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [podočnják] črn, temen podočnjak | debel, izrazit, ogromen, IPA: [pɔdɔʧnjàːk] velik podočnjak | globok, zabuhel podočnjak ednina ▪ S temnimi podočnjaki je bila videti precej IMENOVALNIK: podočnják utrujeno. RODILNIK: podočnjáka ▪ V enem letu se je postaral za 10 let, ima globoke DAJALNIK: podočnjáku podočnjake in udrta lica. TOŽILNIK: podočnják ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri podočnjáku imeti podočnjake | odpraviti, odstraniti podočnjake | ORODNIK: s podočnjákom omiliti, zmanjšati, zmanjševati podočnjake | prikriti, dvojina skriti, zakriti podočnjake IMENOVALNIK: podočnjáka ▪ Bil je strašno bled in je imel take podočnjake, kot RODILNIK: podočnjákov tudi podočnjȃkov da vso noč ne bi spal. DAJALNIK: podočnjákoma ▪ Balzam za oči zmanjšuje podočnjake, zabuhlost TOŽILNIK: podočnjáka in znake utrujenosti. MESTNIK: pri podočnjákih tudi pri podočnjȃkih ▪▪▪ ORODNIK: s podočnjákoma ▪ V trgovinah s kozmetiko so na voljo najrazličnejše množina kreme proti podočnjakom. IMENOVALNIK: podočnjáki ▪ Zabuhli podočnjaki v obliki vrečk se pojavijo zaradi RODILNIK: podočnjákov tudi podočnjȃkov slabe prekrvitve ali zastajanja vode pod kožo v DAJALNIK: podočnjákom predelu oči. TOŽILNIK: podočnjáke 354 MESTNIK: pri podočnjákih tudi pri podočnjȃkih tudi ORODNIK: s podočnjáki tudi s podočnjȃki [podúst] IPA: [pɔˈduːst] IZVOR iz podočen iz ↑pod + ↑oko ednina IMENOVALNIK: podúst podúst RODILNIK: podustí podústi tudi podustí samostalnik ženskega spola DAJALNIK: podústi [podúst] TOŽILNIK: podúst POMEN MESTNIK: pri podústi večja sladkovodna riba zelenkasto sive barve z ORODNIK: s podustjó oranžkastimi plavutmi in širšimi usti na spodnji dvojina strani glave, ki se drsti v velikih jatah; primerjaj lat. IMENOVALNIK: podustí in podústi Chondrostoma nasus nasus RODILNIK: podustí ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: podustéma lov, ulov podusti | mladica podusti | populacija TOŽILNIK: podustí in podústi podusti MESTNIK: pri podustéh ▪ V obdobju valjenja iker podusti in platnice je ORODNIK: s podustéma povprečna temperatura reke od 10 °C do 12 °C. množina ▪ Če ribogojnico napaja izvirna voda, ki se čez IMENOVALNIK: podustí poletje ne segreje, je uspeh pičel, saj mladica RODILNIK: podustí podusti potrebuje za optimalen razvoj temperaturo DAJALNIK: podustém vsaj od 16 do 20 °C. TOŽILNIK: podustí ▪ Od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja je MESTNIK: pri podustéh opazen trend zmanjševanja populacije podusti z ORODNIK: s podustmí manjšimi letnimi nihanji. TONEMSKO ▪▪▪ [podȗst] ▪ Podust se drsti približno od 14 do 21 dni pred IPA: [pɔdúːst] platnico. ednina ▪ Na drstišču smo ugotavljali starostno strukturo in IMENOVALNIK: podȗst velikost platnice ter podusti. RODILNIK: podȗsti DAJALNIK: podȗsti IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: podȗst JAKOSTNO MESTNIK: pri podȗsti [podúst] ORODNIK: s podȗstjo IPA: [pɔdˈuːst] dvojina ednina IMENOVALNIK: podȗsti IMENOVALNIK: podúst RODILNIK: podȗsti RODILNIK: podústi DAJALNIK: podȗstma tudi podȗstima DAJALNIK: podústi TOŽILNIK: podȗsti TOŽILNIK: podúst MESTNIK: pri podȗstih MESTNIK: pri podústi ORODNIK: s podȗstma tudi s podȗstima ORODNIK: s podústjo množina dvojina IMENOVALNIK: podȗsti IMENOVALNIK: podústi RODILNIK: podȗsti RODILNIK: podústi DAJALNIK: podȗstim DAJALNIK: podústma tudi podústima TOŽILNIK: podȗsti TOŽILNIK: podústi MESTNIK: pri podȗstih MESTNIK: pri podústih ORODNIK: s podȗstmi ORODNIK: s podústma tudi s podústima množina tudi IMENOVALNIK: podústi [podȗst] RODILNIK: podústi IPA: [pɔdúːst] DAJALNIK: podústim TOŽILNIK: podústi ednina MESTNIK: pri podústih IMENOVALNIK: podȗst ORODNIK: s podústmi RODILNIK: podustȋ DAJALNIK: podústi 355 TOŽILNIK: podȗst ▪▪▪ MESTNIK: pri podústi ▪ Nekaj lepih mavric med zapuščanjem deževnega ORODNIK: s podustj pokrivala gore je vendarle vzradostilo srce. dvojina 2. kar se uporablja za pokrivanje sploh; SIN.: IMENOVALNIK: podustȋ in podústi ekspresivno kapa RODILNIK: podustí in podustȋ ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: podustma in podustma plastično pokrivalo | zaščitno pokrivalo TOŽILNIK: podustȋ in podústi ▪ Obleke zaščitite s posebnim pokrivalom, ki ga MESTNIK: pri podusth lahko kupite v vseh večjih trgovinah. ORODNIK: s podustma in s podustma ▪ Postelje v vseh sobah so prekrite s toplimi množina volnenimi pokrivali v marelični barvi. IMENOVALNIK: podustȋ ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: podustí in podustȋ uporabljati pokrivalo DAJALNIK: podustm in podustm ▪ Ker so tatovi iz dneva v dan predrznejši, TOŽILNIK: podustȋ pokrivalo uporabljajte tudi v garaži, saj tako MESTNIK: pri podusth motocikel ne bo viden skozi reže v vratih garaže. ORODNIK: s podustmí ▪ Cerkev bo dobila novo fasado in novo pokrivalo stolpa. IZVOR 2.1. kar kaj pokriva, ščiti = nar. rus. podúst, sorodno češ. podoustev < pslov. ▪ Koža je naše zunanje pokrivalo in nas kot * pod(ъ)ustь, iz ↑pod + ↑usta, po položaju ust te ribe najboljša obleka varuje pred bakterijami in nižje na spodnji strani glave zunanjimi vplivi. ▪ Kopitnik na vrtu z leti počasi, a učinkovito ustvari pokriválo pokrivála zeleno pokrivalo tal. samostalnik srednjega spola [pokriválo] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO 1. izdelek za pokrivanje glave [pokriválo] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [pɔkɾiˈʋaːlɔ] belo, črno, rdeče pokrivalo | moško, žensko ednina pokrivalo | muslimansko pokrivalo | naglavno IMENOVALNIK: pokriválo pokrivalo | toplo, zimsko pokrivalo | tradicionalno RODILNIK: pokrivála pokrivalo | vojaško, zaščitno pokrivalo DAJALNIK: pokriválu ▪ Vsi so nosili dolge praznične halje in bela TOŽILNIK: pokriválo pokrivala. MESTNIK: pri pokriválu ▪ Baretke so se v vojskah prvič pojavile med prvo ORODNIK: s pokriválom in drugo svetovno vojno in so najmlajše vojaško dvojina pokrivalo. IMENOVALNIK: pokriváli ▪ Poleg zaščitnih pokrival, kap, rutk in klobučkov, lase najbolje zaščitimo z uporabo negovalnih RODILNIK: pokrivál izdelkov. DAJALNIK: pokriváloma ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: pokriváli nadeti, povezniti, sneti si pokrivalo | nositi, MESTNIK: pri pokriválih uporabljati pokrivalo ORODNIK: s pokriváloma ▪ Da nas ne zebe, si moramo na glavo nadeti toplo množina pokrivalo. IMENOVALNIK: pokrivála ▪▪▪ RODILNIK: pokrivál ▪ Za zaščito pred soncem naj otroci nosijo lahka svetla DAJALNIK: pokriválom oblačila in pokrivala. TOŽILNIK: pokrivála MESTNIK: pri pokriválih 1.1. ekspresivno kar spominja na tak izdelek, ORODNIK: s pokriváli zlasti na vrhu gore, hriba; SIN.: ekspresivno kapa TONEMSKO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [pokriválo] belo pokrivalo IPA: [pɔkɾiʋàːl] ▪ Belo pokrivalo se včeraj še ni odtajalo s hriba. ednina ▪ Snežnik se je razkazoval s snežnim IMENOVALNIK: pokriválo pokrivalom. RODILNIK: pokrivála DAJALNIK: pokriválu 356 TOŽILNIK: pokriválo TOŽILNIK: pôlcilíndre MESTNIK: pri pokriválu MESTNIK: pri pôlcilíndrih ORODNIK: s pokriválom ORODNIK: s pôlcilíndri dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: pokriváli in pokrivȃli [pȏcilíndər] RODILNIK: pokrivȃl IPA: [pːʦìlìːndɾ] DAJALNIK: pokriváloma in pokrivȃloma ednina TOŽILNIK: pokriváli in pokrivȃli IMENOVALNIK: pȏlcilínder MESTNIK: pri pokrivȃlih RODILNIK: pȏlcilíndra ORODNIK: s pokriváloma in s pokrivȃloma DAJALNIK: pȏlcilíndru množina TOŽILNIK: pȏlcilínder IMENOVALNIK: pokrivȃla MESTNIK: pri pȏlcilíndru RODILNIK: pokrivȃl ORODNIK: s pȏlcilíndrom DAJALNIK: pokrivȃlom dvojina TOŽILNIK: pokrivȃla IMENOVALNIK: pȏlcilíndra MESTNIK: pri pokrivȃlih RODILNIK: pȏlcilíndrov tudi pȏlcilȋndrov ORODNIK: s pokrivȃli DAJALNIK: pȏlcilíndroma TOŽILNIK: pȏlcilíndra IZVOR MESTNIK: pri pȏlcilíndrih tudi pri pȏlcilȋndrih ↑pokrivati ORODNIK: s pȏlcilíndroma množina pôlcilínder IMENOVALNIK: pȏlcilíndri pôlcilíndra samostalnik moškega spola RODILNIK: pȏlcilíndrov tudi pȏlcilȋndrov [pôcilíndər] DAJALNIK: pȏlcilíndrom POMEN TOŽILNIK: pȏlcilíndre na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in MESTNIK: pri pȏlcilíndrih tudi pri pȏlcilȋndrih trdimi krajci; SIN.: manj formalno melona ORODNIK: s pȏlcilíndri tudi s pȏlcilȋndri ▪ Pogledala je skozi okno in zagledala človeka v ponošeni suknji in s polcilindrom na glavi. IZVOR ▪ Prišlek je nosil svečan suknjič, polcilinder in pikčast = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, metuljček, hodil pa je zelo počasi. češ. půl < pslov. * polъ < ide. * polHu-, tako kot ▪ V kavarni so se začeli zbirati pesniki vseh smeri, stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. mladi gledališki junaki, intelektualci s polcilindri in spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega bradati rdečegardisti. sovražnika’ iz * (s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa IZGOVOR IN OBLIKE razcepljenega’ + ↑cilinder v pomenu ‛pokrivalo’ JAKOSTNO [pôcilíndər] IPA: [ˈpɔːʦiˈliːndəɾ] polénovka polénovke samostalnik ženskega spola ednina [polénoka] IMENOVALNIK: pôlcilínder POMEN RODILNIK: pôlcilíndra 1. posušena riba trska kot hrana, jed; SIN.: bakalar DAJALNIK: pôlcilíndru ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: pôlcilínder atlantska polenovka | kuhana, pečena polenovka | MESTNIK: pri pôlcilíndru posušena, suha polenovka ORODNIK: s pôlcilíndrom ▪ Pripravil je pečeno polenovko na polenti z omako dvojina iz artičok. IMENOVALNIK: pôlcilíndra ▪ Suho polenovko v krpi potolčemo, da se omehča, RODILNIK: pôlcilíndrov in jo damo v mrzlo vodo. DAJALNIK: pôlcilíndroma ▪ Sam namočeno polenovko ločim od kosti in kože TOŽILNIK: pôlcilíndra še surovo. MESTNIK: pri pôlcilíndrih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s pôlcilíndroma file polenovke | jetra polenovke množina ▪ Bolniki z revmatoidnim artritisom lahko težave IMENOVALNIK: pôlcilíndri omilijo z rednim uživanjem ribjega olja polenovke. RODILNIK: pôlcilíndrov DAJALNIK: pôlcilíndrom 357 ▪ Psu dajte v hrano surovo jajce ali od 30 do 45 ml ORODNIK: s polnovko stopljene živalske masti oziroma olja iz jeter dvojina polenovke. IMENOVALNIK: polnovki ▪ Pomešamo koščke polenovke, fižol in krompir ter RODILNIK: polnovk prelijemo z bučnim oljem. DAJALNIK: polnovkama ▪▪▪ TOŽILNIK: polnovki ▪ Polenovko namakamo približno 12 ur. MESTNIK: pri polnovkah ▪ Na jedilniku so vedno sveže ribe, specialiteta pa je ORODNIK: s polnovkama polenovka v česnovi omaki. množina ▪ Bakala je zelo okusen ribji namaz iz polenovke in IMENOVALNIK: polnovke olivnega olja, katerega priprava vzame precej časa. RODILNIK: polnovk 1.1. velika morska riba s tremi hrbtnimi DAJALNIK: polnovkam plavutmi, dvema podrepnima plavutma in TOŽILNIK: polnovke svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus MESTNIK: pri polnovkah morhua; SIN.: trska ORODNIK: s polnovkami ▪ Vsako zimo prihajajo sem polenovke iz hladnega Barentsovega morja. IZVOR ▪ V vodah okoli otoka lovijo rakovice, slanike, ↑poleno polenovke in losose. ▪ Brez bistvenega zmanjšanja lova na polenovko v pôlkmèt pôlkméta Severnem morju bo ta ribja vrsta izumrla, opozarja samostalnik moškega spola škotski inštitut za raziskovanje morja. [pôkmèt] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s JAKOSTNO kako drugo dejavnostjo [polénoka] ▪ Prebivalci so večinoma polkmetje, vsaj eden pri hiši IPA: [pɔˈleːnɔka] je zaposlen, čisti kmetje so menda le še trije. ednina ▪ Vsaj 85 odstotkov slovenskih kmetov je polkmetov IMENOVALNIK: polénovka in torej kmetijstvo ni njihova edina dejavnost. RODILNIK: polénovke DAJALNIK: polénovki IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: polénovko JAKOSTNO MESTNIK: pri polénovki [pôkmèt] ORODNIK: s polénovko IPA: [ˈpɔːˈkmɛt] dvojina ednina IMENOVALNIK: polénovki IMENOVALNIK: pôlkmèt RODILNIK: polénovk RODILNIK: pôlkméta DAJALNIK: polénovkama DAJALNIK: pôlkmétu TOŽILNIK: polénovki TOŽILNIK: pôlkméta MESTNIK: pri polénovkah MESTNIK: pri pôlkmétu ORODNIK: s polénovkama ORODNIK: s pôlkmétom množina dvojina IMENOVALNIK: polénovke IMENOVALNIK: pôlkméta RODILNIK: polénovk RODILNIK: pôlkmétov DAJALNIK: polénovkam DAJALNIK: pôlkmétoma TOŽILNIK: polénovke TOŽILNIK: pôlkméta MESTNIK: pri polénovkah MESTNIK: pri pôlkmétih ORODNIK: s polénovkami ORODNIK: s pôlkmétoma TONEMSKO množina [polnoka] IMENOVALNIK: pôlkmétje redko pôlkméti IPA: [pɔlèːnka] RODILNIK: pôlkmétov ednina DAJALNIK: pôlkmétom IMENOVALNIK: polnovka TOŽILNIK: pôlkméte RODILNIK: polnovke MESTNIK: pri pôlkmétih DAJALNIK: polnovki ORODNIK: s pôlkméti TOŽILNIK: polnovko TONEMSKO MESTNIK: pri polnovki [pȏkmȅt] 358 IPA: [pːkmt] RODILNIK: polonéze ednina DAJALNIK: polonézi IMENOVALNIK: pȏlkmȅt TOŽILNIK: polonézo RODILNIK: pȏlkmta MESTNIK: pri polonézi DAJALNIK: pȏlkmtu ORODNIK: s polonézo TOŽILNIK: pȏlkmta dvojina MESTNIK: pri pȏlkmtu tudi pri pȏlkmtu IMENOVALNIK: polonézi ORODNIK: s pȏlkmtom RODILNIK: polonéz dvojina DAJALNIK: polonézama IMENOVALNIK: pȏlkmta TOŽILNIK: polonézi RODILNIK: pȏlkmtov in pȏlkmtov MESTNIK: pri polonézah DAJALNIK: pȏlkmtoma ORODNIK: s polonézama TOŽILNIK: pȏlkmta množina MESTNIK: pri pȏlkmtih in pri pȏlkmtih IMENOVALNIK: polonéze ORODNIK: s pȏlkmtoma RODILNIK: polonéz množina DAJALNIK: polonézam IMENOVALNIK: pȏlkmtje redko pȏlkmti TOŽILNIK: polonéze RODILNIK: pȏlkmtov in pȏlkmtov MESTNIK: pri polonézah DAJALNIK: pȏlkmtom ORODNIK: s polonézami TOŽILNIK: pȏlkmte TONEMSKO MESTNIK: pri pȏlkmtih in pri pȏlkmtih [polonza] ORODNIK: s pȏlkmti in s pȏlkmti IPA: [pɔlɔnéːzà] ednina IZVOR IMENOVALNIK: polonza = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, RODILNIK: polonze češ. půl < pslov. * polъ < ide. * polHu-, tako kot DAJALNIK: polonzi stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. TOŽILNIK: polonzo spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega MESTNIK: pri polonzi sovražnika’ iz * (s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ORODNIK: s polonzo ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa dvojina razcepljenega’ + ↑kmet IMENOVALNIK: polonzi RODILNIK: polonz polonéza DAJALNIK: polonzama polonéze samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: polonzi [polonéza] MESTNIK: pri polonzah POMEN ORODNIK: s polonzama 1. počasnejši ples v tričetrtinskem taktu, po množina izvoru iz Poljske IMENOVALNIK: polonze ▪ Mnoge elitne plesne prireditve (na primer dunajski RODILNIK: polonz Opernbal ) še vedno pričenjajo s polonezo. DAJALNIK: polonzam ▪ Poloneza mladih debitantov v enkratnem ambientu TOŽILNIK: polonze dunajske opere je bila zelo slavnostna. MESTNIK: pri polonzah 1.1. skladba za ta ples ORODNIK: s polonzami ▪ Bil je mojster klavirskih miniatur, kot so poloneze, mazurke, etude, nokturni, balade in IZVOR valčki. prevzeto (prek nem. Polonaise) iz frc. (danse) ▪ Koncert bo posvečen 150. obletnici smrti velikega polonaise, prvotno ‛poljski ples’ poljskega skladatelja Frédérica Chopina, zato bo pianistka izvajala njegove poloneze, mazurke in polónica polónice samostalnik ženskega spola barcarole. [polónica] I POMEN ZGOVOR IN OBLIKE 1. JAKOSTNO iz zoologije hrošč polkrožne oblike, navadno s [polonéza] pikami na sprednjih krilih, ki se prehranjuje z IPA: [pɔlɔˈneːza] žuželkami, ki zajedajo na rastlinah; primerjaj lat. ednina Coccinel idae; SIN.: pikapolonica IMENOVALNIK: polonéza 359 ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s polnico ▪ Najbolj znana evropska vrsta polonic je dvojina sedempikčasta polonica ali pikapolonica. IMENOVALNIK: polnici ▪ Razen maloštevilnih izjem je več kot 4000 vrst RODILNIK: polnic polonic roparjev in marsikatera vrsta je prispevala DAJALNIK: polnicama v boju proti nevarnim škodljivcem. TOŽILNIK: polnici ▪▪▪ MESTNIK: pri polnicah ▪ Kadar so v nevarnosti, nekatere polonice svoje noge ORODNIK: s polnicama in tipalke skrijejo pod močna sprednja krila. množina ▪ Škropljenje z insekticidi hudo prizadene tudi IMENOVALNIK: polnice polonice. RODILNIK: polnic ▪ Na svetu živi kar okrog pet tisoč polonic, v Evropi DAJALNIK: polnicam okrog sto, pri nas pa le nekaj manj. TOŽILNIK: polnice 2. hrošč polkrožne oblike s sedmimi črnimi MESTNIK: pri polnicah pikami na rdečih sprednjih krilih; primerjaj lat. ORODNIK: s polnicami Coccinel a septempunctata; SIN.: pikapolonica ▪ Polonice ali pikapolonice so za človeka koristne IZVOR živali, saj se hranijo z listnimi ušmi, kaparji, pa tudi nejasno manjšimi gosenicami in žuželčjimi jajčeci. ▪ Pri nas na splošno velja, da moraš počakati, dokler polonica ne odleti z roke, med tem pa si moraš nekaj poniglávka poniglávke tudi poníglavka poníglavke zaželeti. samostalnik ženskega spola [ponigláka] tudi [poníglaka] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO slabšalno ženska, ki kaj prikriva, naklepa [polónica] ▪ Učili so me, da je življenje borba, in to vsak dan IPA: [pɔˈloːniʦa] podoživljam, ko se s pretkanostjo in hinavščino ter ednina podtikanjem umika dobre in poštene ljudi, na njihova IMENOVALNIK: polónica mesta pa se daje neke poniglavke in poniglavce. RODILNIK: polónice DAJALNIK: polónici IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: polónico JAKOSTNO MESTNIK: pri polónici [ponigláka] ORODNIK: s polónico IPA: [pɔniˈglaːka] dvojina ednina IMENOVALNIK: polónici IMENOVALNIK: poniglávka RODILNIK: polónic RODILNIK: poniglávke DAJALNIK: polónicama DAJALNIK: poniglávki TOŽILNIK: polónici TOŽILNIK: poniglávko MESTNIK: pri polónicah MESTNIK: pri poniglávki ORODNIK: s polónicama ORODNIK: s poniglávko množina dvojina IMENOVALNIK: polónice IMENOVALNIK: poniglávki RODILNIK: polónic RODILNIK: poniglávk DAJALNIK: polónicam DAJALNIK: poniglávkama TOŽILNIK: polónice TOŽILNIK: poniglávki MESTNIK: pri polónicah MESTNIK: pri poniglávkah ORODNIK: s polónicami ORODNIK: s poniglávkama TONEMSKO množina [polnica] IMENOVALNIK: poniglávke IPA: [pɔlóːnìʦa] RODILNIK: poniglávk ednina DAJALNIK: poniglávkam IMENOVALNIK: polnica TOŽILNIK: poniglávke RODILNIK: polnice MESTNIK: pri poniglávkah DAJALNIK: polnici ORODNIK: s poniglávkami TOŽILNIK: polnico MESTNIK: pri polnici tudi [poníglaka] 360 IPA: [pɔˈniːglaka] MESTNIK: pri poníglavki ORODNIK: s ponȋglavko ednina dvojina IMENOVALNIK: poníglavka IMENOVALNIK: poníglavki RODILNIK: poníglavke RODILNIK: ponȋglavk DAJALNIK: poníglavki DAJALNIK: poníglavkama TOŽILNIK: poníglavko TOŽILNIK: poníglavki MESTNIK: pri poníglavki MESTNIK: pri poníglavkah ORODNIK: s poníglavko ORODNIK: s poníglavkama dvojina množina IMENOVALNIK: poníglavki IMENOVALNIK: poníglavke RODILNIK: poníglavk RODILNIK: ponȋglavk DAJALNIK: poníglavkama DAJALNIK: poníglavkam TOŽILNIK: poníglavki TOŽILNIK: poníglavke MESTNIK: pri poníglavkah MESTNIK: pri poníglavkah ORODNIK: s poníglavkama ORODNIK: s poníglavkami množina IMENOVALNIK: poníglavke tudi RODILNIK: poníglavk [ponȋglaka] DAJALNIK: poníglavkam IPA: [pɔníːglàka] TOŽILNIK: poníglavke (tonemska dvojnica) MESTNIK: pri poníglavkah ednina ORODNIK: s poníglavkami IMENOVALNIK: ponȋglavka TONEMSKO [poniglȃka] RODILNIK: ponȋglavke DAJALNIK: ponȋglavki IPA: [pɔnigláːkà] ednina TOŽILNIK: ponȋglavko MESTNIK: pri ponȋglavki IMENOVALNIK: poniglȃvka ORODNIK: s ponȋglavko RODILNIK: poniglȃvke dvojina DAJALNIK: poniglȃvki IMENOVALNIK: ponȋglavki TOŽILNIK: poniglȃvko RODILNIK: ponȋglavk MESTNIK: pri poniglȃvki DAJALNIK: ponȋglavkama ORODNIK: s poniglȃvko dvojina TOŽILNIK: ponȋglavki MESTNIK: pri ponȋglavkah IMENOVALNIK: poniglȃvki ORODNIK: s ponȋglavkama RODILNIK: poniglȃvk množina DAJALNIK: poniglȃvkama IMENOVALNIK: ponȋglavke TOŽILNIK: poniglȃvki RODILNIK: ponȋglavk MESTNIK: pri poniglȃvkah DAJALNIK: ponȋglavkam ORODNIK: s poniglȃvkama množina TOŽILNIK: ponȋglavke MESTNIK: pri ponȋglavkah IMENOVALNIK: poniglȃvke ORODNIK: s ponȋglavkami RODILNIK: poniglȃvk DAJALNIK: poniglȃvkam TOŽILNIK: poniglȃvke IZVOR MESTNIK: pri poniglȃvkah ↑poniglav ORODNIK: s poniglȃvkami poniglávo tudi poníglavo prislov tudi [poníglaka] [poniglávo] tudi [poníglavo] IPA: [pɔnìːgláka] POMEN 1. slabšalno takó, da se kaj prikriva, naklepa ednina ▪ Prevečkrat smo okusili, kako poniglavo je lastne IMENOVALNIK: poníglavka napake skrivati za tuje, se pri lastnih grehih izgovarjati na zarote sovragov vseh vrst. RODILNIK: poníglavke ▪ Poniglavo se igra z razdeljenostjo naroda in usodo DAJALNIK: poníglavki slovenskega ozemlja. TOŽILNIK: poníglavko 2. ekspresivno takó, da je nagajivo, navihano 361 ▪ »Koliko je sedem krat osem?« sem vprašal črnolaso posíp posípa samostalnik moškega spola punčko, ki se je poniglavo motala po hodniku. [posíp] I POMEN ZGOVOR IN OBLIKE 1. razporejanje snovi v delcih, prahu po površini JAKOSTNO [poniglávo] s spuščanjem, tresenjem IPA: [pɔniˈglaːʋɔ] ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku OSNOVNIK: poniglávo cimet za posip | moka, sladkor (v prahu) za posip | PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj poniglávo parmezan za posip | sol za posip PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj ▪ Potrebujemo maščobo za cvrtje, mleti sladkor in poniglávo cimet za posip. ▪ Občane opozarja, da sol za posip ni primerna za tudi prehrano ljudi in živali, saj vsebuje sredstvo proti [poníglavo] strjevanju. IPA: [pɔˈniːglaʋɔ] ▪ Materiala za posip cest je dovolj, nekaj ga je ostalo še iz prejšnje sezone. OSNOVNIK: poníglavo ▪▪▪ ▪ Na zahodnem delu starega pokopališča so uredili PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj poníglavo prostor za posip pepela. PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj poníglavo ▪ Žagovino zajamemo v pest in jo s primerne višine posujemo po valilnici, da je posip enakomeren. TONEMSKO [poniglávo] 2. snov v delcih, prahu, ki se s spuščanjem, IPA: [pɔniglàːʋ] tresenjem razporeja po površini OSNOVNIK: poniglávo ⏵ prid. beseda + sam. beseda PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj poniglávo sladkorni, začimbni posip PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj ▪ Pečen narastek vzemite iz pečice in okrasite s poniglávo sladkornim posipom. in ▪ Meso damo v večjo skledo, dodamo česen, [poniglȃvo] začimbni posip, majaron ali origano. IPA: [pɔnigláːʋ] ▪ Asfaltna površina je še vedno hladna, na cestah pa je tudi veliko udarnih jam in peska od zimskega (tonemska dvojnica) posipa. OSNOVNIK: poniglȃvo ▪▪▪ PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj poniglȃvo ▪ Večinoma se atletsko stopalo lahko ozdravi s PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj posipom proti glivicam, ki ga je mogoče dobiti brez poniglȃvo recepta. 2.1. tudi tanka plast take ali podobne snovi, [poníglavo] razporejene po površini IPA: [pɔnìːgláʋɔ] ▪ Podjetje se na sejmu predstavlja z jeklenimi strešniki s peščenim posipom. OSNOVNIK: poníglavo ▪ Ostanki debel so ležali naokrog po vodi, ki jo je prekrival bel posip. PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj poníglavo PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj poníglavo IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO tudi [posíp] [ponȋglavo] IPA: [pɔˈsiːp] IPA: [pɔníːglàʋɔ] ednina IMENOVALNIK: posíp (tonemska dvojnica) RODILNIK: posípa OSNOVNIK: ponȋglavo DAJALNIK: posípu PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj ponȋglavo TOŽILNIK: posíp PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj MESTNIK: pri posípu ponȋglavo ORODNIK: s posípom dvojina IZVOR IMENOVALNIK: posípa ↑poniglav RODILNIK: posípov DAJALNIK: posípoma 362 TOŽILNIK: posípa ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri posípih jata, populacija postrvi | lov postrvi | mladica postrvi ORODNIK: s posípoma | vrsta postrvi | vzreja postrvi množina ▪ V naših rekah živi kar nekaj vrst postrvi. IMENOVALNIK: posípi ▪ Če ribiški čuvaj zaloti ribiča pri lovu postrvi s RODILNIK: posípov trnkom brez zalusti, sledi plačilo kazni. DAJALNIK: posípom ▪ Zgodaj spomladi, ko ribogojci v svojih TOŽILNIK: posípe ribogojnicah že vzredijo mladice postrvi, jih za MESTNIK: pri posípih vlaganje usposobljena ekipa ribičev izpusti v ORODNIK: s posípi potoke. TONEMSKO ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku [posȋp] opazovati postrv | ujeti postrv IPA: [pɔsíːp] ▪ V jezeru je ulovil svojo prvo postrv. ednina ▪ V plitvini sem opazovala postrvi, ki so si iskale IMENOVALNIK: posȋp hrano. RODILNIK: posȋpa ⏵ priredna zveza DAJALNIK: posȋpu postrv in lipan, postrv in losos TOŽILNIK: posȋp ▪ Reka je polna postrvi in lipanov. MESTNIK: pri posȋpu ▪ Postrv in losos sta na prvi pogled dokaj različni ORODNIK: s posȋpom ribi, v resnici pa imata podobno okostje, enake dvojina plavuti in tanko kožo z drobnimi luskami. IMENOVALNIK: posȋpa ▪▪▪ RODILNIK: posȋpov ▪ V rečnih tolmunih je opazil velike postrvi, ki so se DAJALNIK: posȋpoma dolgočasile tik pod vodno gladino. TOŽILNIK: posȋpa 1.1. ta žival kot hrana, jed MESTNIK: pri posȋpih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s posȋpoma dimljena, marinirana, prekajena postrv | množina kuhana, ocvrta, pečena postrv | očiščena postrv IMENOVALNIK: posȋpi | sveža postrv RODILNIK: posȋpov ▪ Za predjed si lahko naročimo prekajeno in DAJALNIK: posȋpom sušeno postrv na več načinov. TOŽILNIK: posȋpe ▪ Notranjost krompirjev posolite in jih nadevajte MESTNIK: pri posȋpih z rezino dimljene postrvi. ORODNIK: s posȋpi ▪ Za kosilo si privoščite skodelico zelenjavne juhe in pečeno postrv. IZVOR ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ↑posipati file, filet postrvi ▪ Fileje postrvi solimo in jih na vročem olju na postŕv hitro opečemo. postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola ▪ Pravi mojster je v pripravi postrvi in drugih [postr postrvi] in [postru postrvi] in [postr rib. postərví] in [postru postərví] ▪ Mandlji se obnesejo pri pripravi slanih jedi, POMEN zlasti pri peki postrvi. 1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi postrv s KATERO omako v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae ▪ Za predjed so ponudili zelenjavno terino in ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dimljeno postrv s hrenom. postrv se hrani s ▪ Dobro znam pripraviti divjačino, okusne ČIM | postrv plava, živi KJE ▪ Postrv najraje živi v hitri in mrzli vodi, lahko pa jo cmoke, rdeče zelje in postrvi z mandeljni. najdemo tudi v nekaterih hladnih in še ▪▪▪ neonesnaženih nižinskih rekah. ▪ Za kosilo si pripravite postrv po želenem receptu. ▪ Mlade postrvi se hranijo z žuželkami in njihovimi ▪ Za glavno jed naj si privošči škampe, brancina ali ličinkami ter rakci. postrv na žaru. ▪ Postrv se drsti pozimi v sladkih vodah na plitvem prodnatem dnu. IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO [postr postrvi] in [postru postrvi] IPA: [pɔˈstəɾ pɔˈstəɾʋi] in [pɔˈstəɾu pɔˈstəɾʋi] 363 ednina RODILNIK: postȓvi IMENOVALNIK: postŕv DAJALNIK: postȓvma tudi postȓvima RODILNIK: postŕvi TOŽILNIK: postȓvi DAJALNIK: postŕvi MESTNIK: pri postȓvih TOŽILNIK: postŕv ORODNIK: s postȓvma tudi s postȓvima MESTNIK: pri postŕvi množina ORODNIK: s postŕvjo IMENOVALNIK: postȓvi dvojina RODILNIK: postȓvi IMENOVALNIK: postŕvi DAJALNIK: postȓvim RODILNIK: postŕvi TOŽILNIK: postȓvi DAJALNIK: postŕvma tudi postŕvima MESTNIK: pri postȓvih TOŽILNIK: postŕvi ORODNIK: s postȓvmi MESTNIK: pri postŕvih in ORODNIK: s postŕvma tudi s postŕvima [postr postərvȋ] in [postru postərvȋ] množina IPA: [pɔstɾ pɔstəɾʋíː] in [pɔstɾù pɔstəɾʋíː] IMENOVALNIK: postŕvi RODILNIK: postŕvi ednina DAJALNIK: postŕvim IMENOVALNIK: postȓv TOŽILNIK: postŕvi RODILNIK: postrvȋ MESTNIK: pri postŕvih DAJALNIK: postŕvi ORODNIK: s postŕvmi TOŽILNIK: postȓv in MESTNIK: pri postŕvi [postr postərví] in [postru postərví] ORODNIK: s postrvj IPA: [pɔˈstəɾ pɔstəɾˈʋiː] in [pɔˈstəɾu pɔstəɾˈʋiː] dvojina IMENOVALNIK: postrvȋ in postŕvi ednina RODILNIK: postrví in postrvȋ IMENOVALNIK: postŕv DAJALNIK: postrvma in postrvma RODILNIK: postrví TOŽILNIK: postrvȋ in postŕvi DAJALNIK: postŕvi MESTNIK: pri postrvh TOŽILNIK: postŕv ORODNIK: s postrvma in s postrvma MESTNIK: pri postŕvi množina ORODNIK: s postrvjó IMENOVALNIK: postrvȋ dvojina RODILNIK: postrví in postrvȋ IMENOVALNIK: postrví in postŕvi DAJALNIK: postrvm in postrvm RODILNIK: postrví TOŽILNIK: postrvȋ DAJALNIK: postrvéma MESTNIK: pri postrvh TOŽILNIK: postrví in postŕvi ORODNIK: s postrvmí MESTNIK: pri postrvéh ORODNIK: s postrvéma STALNE ZVEZE množina IMENOVALNIK: postrví ameriška postrv RODILNIK: postrví iz zoologije postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; DAJALNIK: postrvém primerjaj lat. Oncorhynchus mykiss; SIN.: iz zoologije TOŽILNIK: postrví kalifornijska postrv, iz zoologije mavrična postrv MESTNIK: pri postrvéh ▪ V Sloveniji najbolj razširjena tuja ribja vrsta je ORODNIK: s postrvmí ameriška postrv, saj njeno naselitveno območje TONEMSKO zavzema več kot polovico slovenskega ozemlja. [postr postrvi] in [postru postrvi] ▪ Iz družine postrvi so bile v Sloveniji naseljene IPA: [pɔstɾ pɔstɾʋì] in [pɔstɾù pɔstɾʋì] 4 vrste: ameriška postrv, potočna in jezerska ednina zlatovčica in srebrni losos. IMENOVALNIK: postȓv RODILNIK: postȓvi jezerska postrv DAJALNIK: postȓvi iz zoologije velika potočna postrv s temnimi pikami, ki TOŽILNIK: postȓv živi v jezerih; primerjaj lat. Salmo trutta lacustris MESTNIK: pri postȓvi ▪ V jezeru je devetnajst vrst rib, med njimi som, ORODNIK: s postȓvjo jezerska postrv in ščuka. dvojina IMENOVALNIK: postȓvi 364 ▪ Svojevrsten način prehranjevanja rečnih in tudi 1.1. ta žival kot hrana, jed jezerskih postrvi je pobiranje žuželk na vodni površini. ▪ Ohrid premore vrsto kulinaričnih posebnosti, med ▪ Jezerska postrv preživi poletje na dnu, pozimi pa se njimi je znamenita ohridska postrv. dvigne v višje vodne plasti. potočna postrv kalifornijska postrv iz zoologije postrv z izrazitimi rdečimi pikami; primerjaj lat. 1. iz zoologije postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; Salmo trutta primerjaj lat. Oncorhynchus mykiss; SIN.: iz zoologije ameriška ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku postrv, iz zoologije mavrična postrv ujeti potočno postrv ▪ Kalifornijska postrv ima glavo in obliko trupa ▪ Če boste ujeli potočno postrv, jo vrnite v podobno potočni postrvi. vodotok, posebno če je manjša, saj bo to vaš ▪ Z možem imata na svoji domačiji ribogojnico s prispevek k ponovni vzpostavitvi ravnovesja med kalifornijskimi postrvmi. alohtonimi in avtohtonimi vrstami v naših vodah. ▪ Med tujerodnimi salmonidnimi vrstami v naših vodah ▪ Fantje so lovili potočne postrvi in šarenke. prevladuje kalifornijska postrv ali šarenka, ki ji ribiči ▪ Gojijo predvsem potočno postrv, šarenko, lipana pravijo tudi mavrična postrv. in v zadnjem času vse bolj tudi plemenito soško 1.1. ta žival kot hrana, jed postrv. ▪ Gojena kalifornijska postrv vsebuje več maščob ⏵ priredna zveza in ima višjo kalorično vrednost. potočna postrv in lipan, potočna postrv in soška postrv mavrična postrv ▪ Na tem delu vodotoka domujejo soške in potočne postrvi, pa tudi lipani, šarenke in križanci. iz zoologije postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; ▪ Sedemurna akcija je uspela, saj smo v Kolpo primerjaj lat. Oncorhynchus mykiss; SIN.: iz zoologije ameriška postrv, preselili več kot 2000 potočnih postrvi in lipanov iz zoologije kalifornijska postrv ▪ Odkrili so, da imajo mavrične postrvi na glavi različne starosti. 58 receptorjev za bolečino. ▪▪▪ ▪ Med tujerodnimi salmonidnimi vrstami v naših vodah ▪ V potoku Koretan prevladuje potočna postrv, ki se je prevladuje kalifornijska postrv ali šarenka, ki ji ribiči v zadnjih letih naselila še v zgornjem delu reke pravijo tudi mavrična postrv. Nanoščice. morska postrv soška postrv 1. 1. postrv z marmornatim vzorcem po hrbtu, ki iz zoologije potočna postrv, ki živi v morju in se drsti v rekah živi v Soči in njenih pritokih; primerjaj lat. Salmo ▪ V laguni plavajo številne vrste rib, tudi morske marmoratus ⏵ postrvi, in tjulnji. glag. + sam. beseda v tožilniku ▪ V Severni Ameriki srečamo mnogo muharjev na ujeti soško postrv območjih, ki so bogato naseljena z morsko postrvjo, ▪ V reko so vložili okoli 800 mladih soških postrvi, progastim ostrižem in drugimi kakovostnimi vrstami velikih od 10 do 30 centimetrov, ki so jih vzgojili v rib. gojitvenem potoku. ▪ Pri izlivu v morje je voda slankasta in v njej najdemo ▪ Soške postrvi mu je uspelo vzrediti od ikre do jeguljo, morsko postrv, brancina itn. plemenske ribe v ribogojnici. ⏵ prid. beseda + sam. beseda 1.1. ta žival kot hrana, jed avtohtona, čista soška postrv | velika soška postrv ▪ Morska postrv je prava poletna poslastica ob ▪ Na območju Triglavskega narodnega parka smo morski obali. vložili v Sočo sedem tisoč mladic čiste soške postrvi in tisoč mladic lipana. ohridska postrv ▪ Ribiška družina je ogromno naredila za 1. iz zoologije postrv s črnimi pikami, ki živi v repopulacijo avtohtone soške postrvi, ki je Ohridskem jezeru; primerjaj lat. Salmo aphelios, Salmo skorajda že izginila iz jadranskega porečja. balcanicus, Salmo letnica, Salmo lumi ▪▪▪ ▪ Ohridske postrvi, ki so jih z intenzivnim lovom skoraj ▪ Postavitev mostu naj bi uničila tolmun, v katerem iztrebili, danes gojijo v ribogojnici. živijo soške postrvi in vidre. ▪ K povečanju populacije naj bi doprineslo vsakoletno 1.1. ta žival kot hrana, jed vlaganje 15 milijonov mladic ohridske postrvi, ki jih ▪ Niso spekli soške postrvi, ki jo je v soboto ujel proizvedejo okoliške ribogojnice. domačin. ▪ Zaradi intenzivnega ribolova se je v zadnjih letih drastično zmanjšala populacija ohridske postrvi. 365 IZVOR IMENOVALNIK: povzptnici = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstrva < * pьstry iz RODILNIK: povzptnic pslov. * pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ DAJALNIK: povzptnicama TOŽILNIK: povzptnici povzpétnica povzpétnice MESTNIK: pri povzptnicah samostalnik ženskega spola [poʍspétnica] ORODNIK: s povzptnicama množina POMEN IMENOVALNIK: povzptnice ekspresivno ženska, ki si prizadeva napredovati z RODILNIK: povzptnic vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb DAJALNIK: povzptnicam drugih TOŽILNIK: povzptnice ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri povzptnicah ▪ Nasprotniki so ji očitali, da je navadna ORODNIK: s povzptnicami povzpetnica, njeni oboževalci pa so cenili njeno zmožnost, da se za svoje sanje bojuje. ▪ Film je satirična kostumska drama o mladi IZVOR ↑povzpetnik povzpetnici in njenem prerivanju v angleško visoko družbo zgodnjega 19. stoletja. ▪▪▪ požerúh požerúha samostalnik moškega spola ▪ Na forumu jo obtožujejo, da je preračunljivka in [požerúh] povzpetnica. POMEN 1. navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SIN.: navadno IZGOVOR IN OBLIKE slabšalno požrešnež JAKOSTNO [ ▪ Zmerjajo ga s požeruhom in pijancem. poʍspétnica] ▪ Pred očmi gledalcev je nenasitni požeruh pospravil IPA: [pɔʍˈspeːtniʦa] pujska in skoraj trideset funtov sliv. ednina ▪ Na večerjo seveda pridem. Pa brez skrbi – nisem IMENOVALNIK: povzpétnica požeruh. RODILNIK: povzpétnice DAJALNIK: povzpétnici 1.1. ekspresivno žival, ki poje veliko naenkrat; SIN.: TOŽILNIK: povzpétnico ekspresivno požrešnež MESTNIK: pri povzpétnici ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s povzpétnico nenasiten, pravi požeruh dvojina ▪ Krt je pravi požeruh, na dan pospravi toliko IMENOVALNIK: povzpétnici hrane, kolikor sam tehta. RODILNIK: povzpétnic ▪ Za kormorane je znano, da so veliki požeruhi. DAJALNIK: povzpétnicama 2. ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju TOŽILNIK: povzpétnici porabi veliko energije, sredstev; SIN.: ekspresivno MESTNIK: pri povzpétnicah požrešnež ORODNIK: s povzpétnicama ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina energetski požeruh IMENOVALNIK: povzpétnice ▪ Ali bo sodna palača energetski požeruh, kjer bo RODILNIK: povzpétnic vsaka pisarna opremljena s svojo klimatsko DAJALNIK: povzpétnicam napravo? TOŽILNIK: povzpétnice ▪ Namerno bi napihnili stroške parlamenta in ga MESTNIK: pri povzpétnicah tako očrnili pred javnostjo kot največjega ORODNIK: s povzpétnicami požeruha denarja davkoplačevalcev. TONEMSKO ▪▪▪ [poʍsptnica] ▪ Proizvajalci avtomobilov, ki izdelujejo večinoma zelo IPA: [pɔʍspéːtnìʦa] donosne požeruhe goriva, so se znašli v težavah ednina zaradi visokih cen bencina. IMENOVALNIK: povzptnica 3. slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti RODILNIK: povzptnice čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; DAJALNIK: povzptnici SIN.: slabšalno požrešnež TOŽILNIK: povzptnico ▪ Nenasitni požeruhi, da jih ni sram – delavci pa brez MESTNIK: pri povzptnici služb in plač! ORODNIK: s povzptnico ▪ To, kar imamo sedaj na oblasti, je pokvarjena tolpa dvojina požeruhov. 366 DAJALNIK: požerȗhu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: požerȗha JAKOSTNO MESTNIK: pri požerȗhu [požerúh] ORODNIK: s požerȗhom IPA: [pɔʒɛˈɾuːx] dvojina ednina IMENOVALNIK: požerȗha IMENOVALNIK: požerúh RODILNIK: požerȗhov RODILNIK: požerúha DAJALNIK: požerȗhoma DAJALNIK: požerúhu TOŽILNIK: požerȗha TOŽILNIK: požerúha MESTNIK: pri požerȗhih MESTNIK: pri požerúhu ORODNIK: s požerȗhoma ORODNIK: s požerúhom množina dvojina IMENOVALNIK: požerȗhi IMENOVALNIK: požerúha RODILNIK: požerȗhov RODILNIK: požerúhov DAJALNIK: požerȗhom DAJALNIK: požerúhoma TOŽILNIK: požerȗhe TOŽILNIK: požerúha MESTNIK: pri požerȗhih MESTNIK: pri požerúhih ORODNIK: s požerȗhi ORODNIK: s požerúhoma množina IZVOR IMENOVALNIK: požerúhi ↑požreti RODILNIK: požerúhov DAJALNIK: požerúhom TOŽILNIK: požerúhe požréšen požréšna požréšno pridevnik MESTNIK: pri požerúhih [požréšən] ORODNIK: s požerúhi POMEN TONEMSKO 1. navadno slabšalno ki (rad) veliko jé [požerúh] ▪ Germanska mitologija in viteško pesništvo cenita IPA: [pɔʒɛɾùːx] močnega, požrešnega in nenasitnega jedca. ednina ▪ Tako požrešna sem, da včasih prijateljici s težkim IMENOVALNIK: požerúh srcem odstopim košček čokolade. RODILNIK: požerúha 1.1. ekspresivno ki poje veliko naenkrat DAJALNIK: požerúhu ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: požerúha požrešen pes, volk | požrešni kormorani, ptiči | MESTNIK: pri požerúhu požrešni polži | požrešna riba | požrešne ORODNIK: s požerúhom gosenice, kobilice, ličinke dvojina ▪ Požrešne ličinke lahko naredijo veliko škode, IMENOVALNIK: požerúha saj obžirajo vse, kar jim pride med čeljusti. RODILNIK: požerúhov tudi požerȗhov ▪ Ščuke so zelo požrešne živali, pri iskanju DAJALNIK: požerúhoma hrane napadejo dobesedno vse, kar se v vodi TOŽILNIK: požerúha premika. MESTNIK: pri požerúhih tudi pri požerȗhih ▪▪▪ ORODNIK: s požerúhoma ▪ Medvedi so precej požrešni in v kratkem času množina pojedo veliko sadja. IMENOVALNIK: požerúhi 1.2. RODILNIK: požerúhov tudi požerȗhov ekspresivno ki kaže, izraža tako pretirano DAJALNIK: požerúhom željo po jedi TOŽILNIK: požerúhe ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri požerúhih tudi pri požerȗhih ▪ Zgago lahko občutimo po uživanju mastne ali ORODNIK: s požerúhi tudi s požerȗhi preveč začinjene hrane, ob požrešnem goltanju in hrane ali tudi zaradi živčnosti. [požerȗh] ▪ Napol zarit v morsko dno preži na svoj plen in IPA: [pɔʒɛɾúːx] miga s svojo vabo, da bi ribe privabil čim bliže svojih požrešnih ust. (tonemska dvojnica) ▪▪▪ ednina ▪ Nekoliko manj požrešno sliko daje raziskava o IMENOVALNIK: požerȗh prehranskih navadah odraslih Slovencev, po RODILNIK: požerȗha 367 katerih smo v povprečju zmazali po 159 gramov ednina mesa in mesnih izdelkov. IMENOVALNIK: požréšen 2. ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju določno požréšni porabi veliko energije, sredstev RODILNIK: požréšnega ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: požréšnemu požrešen avto, avtomobil | požrešen motor TOŽILNIK: požréšen ▪ Razmeroma požrešen bencinski motor bo določno požréšni predvidoma otežil prodajo. živo požréšnega ▪ Napajalnika zagotavljata dovolj moči za MESTNIK: pri požréšnem napajanje še tako požrešnih naprav. ORODNIK: s požréšnim ⏵ prisl. + prid. beseda dvojina energetsko, energijsko požrešen | manj, precej, IMENOVALNIK: požréšna pretirano, preveč požrešen | strojno požrešen RODILNIK: požréšnih ▪ Čeprav zmogljiv, motor ni pretirano požrešen. DAJALNIK: požréšnima ▪ Urejena država je manj požrešna in potratna kot TOŽILNIK: požréšna neurejena. MESTNIK: pri požréšnih ▪ Pregledovanje in urejanje slik sta bila precej ORODNIK: s požréšnima dolgo domena dragih, strojno požrešnih množina programov. IMENOVALNIK: požréšni ▪▪▪ RODILNIK: požréšnih ▪ Procesor je požrešen na energijo in se pri delu zelo DAJALNIK: požréšnim greje. TOŽILNIK: požréšne 3. slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim MESTNIK: pri požréšnih več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje ORODNIK: s požréšnimi ⏵ prid. beseda + sam. beseda ženski spol požrešni bankirji, menedžerji, trgovci | požrešni ednina kapitalisti | požrešna država IMENOVALNIK: požréšna ▪ Brezposelnost je v veliki meri produkt požrešnih RODILNIK: požréšne kapitalistov, ki proizvodnjo selijo v azijske države s DAJALNIK: požréšni poceni delavci. TOŽILNIK: požréšno ▪ Požrešna država obdavčuje tudi bančne obresti, MESTNIK: pri požréšni saj nima nikoli dovolj. ORODNIK: s požréšno ⏵ prisl. + prid. beseda dvojina ▪ Svetoval je multinacionalkam, naj bodo malo IMENOVALNIK: požréšni manj požrešne v lovu na dobiček in naj pocenijo RODILNIK: požréšnih zdravila. DAJALNIK: požréšnima ▪ Je za potopitev še enega tekstilnega podjetja kriv TOŽILNIK: požréšni pretirano požrešen lastnik? MESTNIK: pri požréšnih ▪▪▪ ORODNIK: s požréšnima ▪ Ko enkrat novi politiki začnejo dobivati plačo, hitro množina postanejo še bolj požrešni na denar in pozabijo na IMENOVALNIK: požréšne svoje obljube. RODILNIK: požréšnih 3.1. DAJALNIK: požréšnim slabšalno ki kaže, izraža tako prisvajanje ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: požréšne požrešen kapitalizem MESTNIK: pri požréšnih ▪ Formulacija izdaja vero avtorjev v harmonično ORODNIK: s požréšnimi srednji spol družbo kot popolno nasprotje zatiralskega in ednina požrešnega kapitalizma. IMENOVALNIK: požréšno ▪ Tudi nas je oplazil val zahtev požrešnih apetitov političnih in gospodarskih elit. RODILNIK: požréšnega DAJALNIK: požréšnemu I TOŽILNIK: požréšno ZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri požréšnem JAKOSTNO [požréšən] ORODNIK: s požréšnim dvojina IPA: [pɔˈʒɾeːʃən] IMENOVALNIK: požréšni OSNOVNIK moški spol RODILNIK: požréšnih DAJALNIK: požréšnima 368 TOŽILNIK: požréšni IMENOVALNIK: požréšnejše MESTNIK: pri požréšnih RODILNIK: požréšnejšega ORODNIK: s požréšnima DAJALNIK: požréšnejšemu množina TOŽILNIK: požréšnejše IMENOVALNIK: požréšna MESTNIK: pri požréšnejšem RODILNIK: požréšnih ORODNIK: s požréšnejšim DAJALNIK: požréšnim dvojina TOŽILNIK: požréšna IMENOVALNIK: požréšnejši MESTNIK: pri požréšnih RODILNIK: požréšnejših ORODNIK: s požréšnimi DAJALNIK: požréšnejšima PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE TOŽILNIK: požréšnejši moški spol MESTNIK: pri požréšnejših ednina ORODNIK: s požréšnejšima IMENOVALNIK: požréšnejši množina RODILNIK: požréšnejšega IMENOVALNIK: požréšnejša DAJALNIK: požréšnejšemu RODILNIK: požréšnejših TOŽILNIK: požréšnejši DAJALNIK: požréšnejšim živo požréšnejšega TOŽILNIK: požréšnejša MESTNIK: pri požréšnejšem MESTNIK: pri požréšnejših ORODNIK: s požréšnejšim ORODNIK: s požréšnejšimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: požréšnejša moški spol RODILNIK: požréšnejših EDNINA: bòlj požréšen DAJALNIK: požréšnejšima ženski spol TOŽILNIK: požréšnejša EDNINA: bòlj požréšna MESTNIK: pri požréšnejših srednji spol ORODNIK: s požréšnejšima EDNINA: bòlj požréšno množina PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: požréšnejši ednina RODILNIK: požréšnejših IMENOVALNIK: nàjpožréšnejši in DAJALNIK: požréšnejšim nájpožréšnejši TOŽILNIK: požréšnejše RODILNIK: nàjpožréšnejšega in MESTNIK: pri požréšnejših nájpožréšnejšega ORODNIK: s požréšnejšimi ženski spol DAJALNIK: nàjpožréšnejšemu in ednina nájpožréšnejšemu IMENOVALNIK: požréšnejša TOŽILNIK: nàjpožréšnejši in nájpožréšnejši živo nàjpožréšnejšega in RODILNIK: požréšnejše nájpožréšnejšega DAJALNIK: požréšnejši TOŽILNIK: požréšnejšo MESTNIK: pri nàjpožréšnejšem in pri nájpožréšnejšem MESTNIK: pri požréšnejši ORODNIK: z nàjpožréšnejšim in z ORODNIK: s požréšnejšo dvojina nájpožréšnejšim dvojina IMENOVALNIK: požréšnejši IMENOVALNIK: nàjpožréšnejša in RODILNIK: požréšnejših nájpožréšnejša DAJALNIK: požréšnejšima RODILNIK: nàjpožréšnejših in TOŽILNIK: požréšnejši nájpožréšnejših MESTNIK: pri požréšnejših DAJALNIK: nàjpožréšnejšima in ORODNIK: s požréšnejšima nájpožréšnejšima množina TOŽILNIK: nàjpožréšnejša in nájpožréšnejša IMENOVALNIK: požréšnejše MESTNIK: pri nàjpožréšnejših in pri RODILNIK: požréšnejših nájpožréšnejših DAJALNIK: požréšnejšim ORODNIK: z nàjpožréšnejšima in z TOŽILNIK: požréšnejše nájpožréšnejšima MESTNIK: pri požréšnejših množina ORODNIK: s požréšnejšimi srednji spol IMENOVALNIK: nàjpožréšnejši in ednina nájpožréšnejši 369 RODILNIK: nàjpožréšnejših in IMENOVALNIK: nàjpožréšnejši in nájpožréšnejših nájpožréšnejši DAJALNIK: nàjpožréšnejšim in RODILNIK: nàjpožréšnejših in nájpožréšnejšim nájpožréšnejših TOŽILNIK: nàjpožréšnejše in nájpožréšnejše DAJALNIK: nàjpožréšnejšima in MESTNIK: pri nàjpožréšnejših in pri nájpožréšnejšima nájpožréšnejših TOŽILNIK: nàjpožréšnejši in nájpožréšnejši ORODNIK: z nàjpožréšnejšimi in z MESTNIK: pri nàjpožréšnejših in pri nájpožréšnejšimi nájpožréšnejših ženski spol ORODNIK: z nàjpožréšnejšima in z ednina nájpožréšnejšima IMENOVALNIK: nàjpožréšnejša in množina nájpožréšnejša IMENOVALNIK: nàjpožréšnejša in RODILNIK: nàjpožréšnejše in nájpožréšnejše nájpožréšnejša DAJALNIK: nàjpožréšnejši in nájpožréšnejši RODILNIK: nàjpožréšnejših in TOŽILNIK: nàjpožréšnejšo in nájpožréšnejšo nájpožréšnejših MESTNIK: pri nàjpožréšnejši in pri DAJALNIK: nàjpožréšnejšim in nájpožréšnejši nájpožréšnejšim ORODNIK: z nàjpožréšnejšo in z TOŽILNIK: nàjpožréšnejša in nájpožréšnejša nájpožréšnejšo MESTNIK: pri nàjpožréšnejših in pri dvojina nájpožréšnejših IMENOVALNIK: nàjpožréšnejši in ORODNIK: z nàjpožréšnejšimi in z nájpožréšnejši nájpožréšnejšimi RODILNIK: nàjpožréšnejših in PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE nájpožréšnejših moški spol DAJALNIK: nàjpožréšnejšima in EDNINA: nàjbolj in nájbolj požréšen nájpožréšnejšima ženski spol TOŽILNIK: nàjpožréšnejši in nájpožréšnejši EDNINA: nàjbolj in nájbolj požréšna MESTNIK: pri nàjpožréšnejših in pri srednji spol nájpožréšnejših EDNINA: nàjbolj in nájbolj požréšno ORODNIK: z nàjpožréšnejšima in z TONEMSKO nájpožréšnejšima [požršən] množina IPA: [pɔʒɾèːʃn] IMENOVALNIK: nàjpožréšnejše in OSNOVNIK nájpožréšnejše moški spol ednina RODILNIK: nàjpožréšnejših in nájpožréšnejših IMENOVALNIK: požršen določno požršni DAJALNIK: nàjpožréšnejšim in nájpožréšnejšim RODILNIK: požršnega DAJALNIK: požršnemu TOŽILNIK: nàjpožréšnejše in nájpožréšnejše TOŽILNIK: požršen MESTNIK: pri nàjpožréšnejših in pri nájpožréšnejših določno požršni živo požršnega ORODNIK: z nàjpožréšnejšimi in z nájpožréšnejšimi MESTNIK: pri požršnem srednji spol ORODNIK: s požršnim ednina dvojina IMENOVALNIK: nàjpožréšnejše in IMENOVALNIK: požršna nájpožréšnejše RODILNIK: požršnih RODILNIK: nàjpožréšnejšega in DAJALNIK: požršnima nájpožréšnejšega TOŽILNIK: požršna DAJALNIK: nàjpožréšnejšemu in MESTNIK: pri požršnih nájpožréšnejšemu ORODNIK: s požršnima TOŽILNIK: nàjpožréšnejše in nájpožréšnejše množina MESTNIK: pri nàjpožréšnejšem in pri IMENOVALNIK: požršni nájpožréšnejšem RODILNIK: požršnih ORODNIK: z nàjpožréšnejšim in z DAJALNIK: požršnim nájpožréšnejšim TOŽILNIK: požršne dvojina MESTNIK: pri požršnih 370 ORODNIK: s požršnimi DAJALNIK: požršnejšima ženski spol TOŽILNIK: požršnejša ednina MESTNIK: pri požršnejših IMENOVALNIK: požršna ORODNIK: s požršnejšima RODILNIK: požršne množina DAJALNIK: požršni IMENOVALNIK: požršnejši TOŽILNIK: požršno RODILNIK: požršnejših MESTNIK: pri požršni DAJALNIK: požršnejšim ORODNIK: s požršno TOŽILNIK: požršnejše dvojina MESTNIK: pri požršnejših IMENOVALNIK: požršni ORODNIK: s požršnejšimi RODILNIK: požršnih ženski spol DAJALNIK: požršnima ednina TOŽILNIK: požršni IMENOVALNIK: požršnejša MESTNIK: pri požršnih RODILNIK: požršnejše ORODNIK: s požršnima DAJALNIK: požršnejši množina TOŽILNIK: požršnejšo IMENOVALNIK: požršne MESTNIK: pri požršnejši RODILNIK: požršnih ORODNIK: s požršnejšo DAJALNIK: požršnim dvojina TOŽILNIK: požršne IMENOVALNIK: požršnejši MESTNIK: pri požršnih RODILNIK: požršnejših ORODNIK: s požršnimi DAJALNIK: požršnejšima srednji spol TOŽILNIK: požršnejši ednina MESTNIK: pri požršnejših IMENOVALNIK: požršno ORODNIK: s požršnejšima RODILNIK: požršnega množina DAJALNIK: požršnemu IMENOVALNIK: požršnejše TOŽILNIK: požršno RODILNIK: požršnejših MESTNIK: pri požršnem DAJALNIK: požršnejšim ORODNIK: s požršnim TOŽILNIK: požršnejše dvojina MESTNIK: pri požršnejših IMENOVALNIK: požršni ORODNIK: s požršnejšimi RODILNIK: požršnih srednji spol DAJALNIK: požršnima ednina TOŽILNIK: požršni IMENOVALNIK: požršnejše MESTNIK: pri požršnih RODILNIK: požršnejšega ORODNIK: s požršnima DAJALNIK: požršnejšemu množina TOŽILNIK: požršnejše IMENOVALNIK: požršna MESTNIK: pri požršnejšem RODILNIK: požršnih ORODNIK: s požršnejšim DAJALNIK: požršnim dvojina TOŽILNIK: požršna IMENOVALNIK: požršnejši MESTNIK: pri požršnih RODILNIK: požršnejših ORODNIK: s požršnimi DAJALNIK: požršnejšima PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE TOŽILNIK: požršnejši moški spol MESTNIK: pri požršnejših ednina ORODNIK: s požršnejšima IMENOVALNIK: požršnejši množina RODILNIK: požršnejšega IMENOVALNIK: požršnejša DAJALNIK: požršnejšemu RODILNIK: požršnejših TOŽILNIK: požršnejši DAJALNIK: požršnejšim živo požršnejšega TOŽILNIK: požršnejša MESTNIK: pri požršnejšem MESTNIK: pri požršnejših ORODNIK: s požršnejšim ORODNIK: s požršnejšimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: požršnejša moški spol RODILNIK: požršnejših EDNINA: bȍlj požršen 371 ženski spol RODILNIK: nȁjpožršnejših in EDNINA: bȍlj požršna nȃjpožršnejših srednji spol DAJALNIK: nȁjpožršnejšima in EDNINA: bȍlj požršno nȃjpožršnejšima PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol TOŽILNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši ednina MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri nȃjpožršnejših IMENOVALNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši ORODNIK: z nȁjpožršnejšima in z nȃjpožršnejšima RODILNIK: nȁjpožršnejšega in nȃjpožršnejšega množina DAJALNIK: nȁjpožršnejšemu in IMENOVALNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejšemu nȃjpožršnejše TOŽILNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši RODILNIK: nȁjpožršnejših in živo nȁjpožršnejšega nȃjpožršnejših in nȃjpožršnejšega DAJALNIK: nȁjpožršnejšim in nȃjpožršnejšim MESTNIK: pri nȁjpožršnejšem in pri nȃjpožršnejšem TOŽILNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše ORODNIK: z nȁjpožršnejšim in z MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri nȃjpožršnejšim nȃjpožršnejših dvojina ORODNIK: z nȁjpožršnejšimi in z nȃjpožršnejšimi IMENOVALNIK: nȁjpožršnejša in nȃjpožršnejša srednji spol ednina RODILNIK: nȁjpožršnejših in nȃjpožršnejših IMENOVALNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše DAJALNIK: nȁjpožršnejšima in nȃjpožršnejšima RODILNIK: nȁjpožršnejšega in nȃjpožršnejšega TOŽILNIK: nȁjpožršnejša in nȃjpožršnejša DAJALNIK: nȁjpožršnejšemu in MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri nȃjpožršnejših nȃjpožršnejšemu TOŽILNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše ORODNIK: z nȁjpožršnejšima in z nȃjpožršnejšima MESTNIK: pri nȁjpožršnejšem in pri nȃjpožršnejšem množina ORODNIK: z nȁjpožršnejšim in z IMENOVALNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši nȃjpožršnejšim dvojina RODILNIK: nȁjpožršnejših in nȃjpožršnejših IMENOVALNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši DAJALNIK: nȁjpožršnejšim in nȃjpožršnejšim RODILNIK: nȁjpožršnejših in nȃjpožršnejših TOŽILNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše DAJALNIK: nȁjpožršnejšima in MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri nȃjpožršnejših nȃjpožršnejšima TOŽILNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši ORODNIK: z nȁjpožršnejšimi in z nȃjpožršnejšimi MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri nȃjpožršnejših ženski spol ednina ORODNIK: z nȁjpožršnejšima in z nȃjpožršnejšima IMENOVALNIK: nȁjpožršnejša in nȃjpožršnejša množina RODILNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše IMENOVALNIK: nȁjpožršnejša in nȃjpožršnejša DAJALNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši TOŽILNIK: nȁjpožršnejšo in nȃjpožršnejšo RODILNIK: nȁjpožršnejših in nȃjpožršnejših MESTNIK: pri nȁjpožršnejši in pri nȃjpožršnejši DAJALNIK: nȁjpožršnejšim in nȃjpožršnejšim ORODNIK: z nȁjpožršnejšo in z nȃjpožršnejšo TOŽILNIK: nȁjpožršnejša in nȃjpožršnejša dvojina MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri nȃjpožršnejših IMENOVALNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši ORODNIK: z nȁjpožršnejšimi in z nȃjpožršnejšimi 372 PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE ORODNIK: s požršnimi moški spol srednji spol EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj požršen ednina ženski spol IMENOVALNIK: požršno EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj požršna RODILNIK: požršnega srednji spol DAJALNIK: požršnemu EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj požršno in TOŽILNIK: požršno [požršən] MESTNIK: pri požršnem IPA: [pɔʒɾèːʃn] ORODNIK: s požršnim dvojina (tonemska dvojnica) IMENOVALNIK: požršni OSNOVNIK RODILNIK: požršnih moški spol DAJALNIK: požršnima ednina TOŽILNIK: požršni IMENOVALNIK: požršen MESTNIK: pri požršnih določno požršni ORODNIK: s požršnima RODILNIK: požršnega množina DAJALNIK: požršnemu IMENOVALNIK: požršna TOŽILNIK: požršen RODILNIK: požršnih določno požršni DAJALNIK: požršnim živo požršnega TOŽILNIK: požršna MESTNIK: pri požršnem MESTNIK: pri požršnih ORODNIK: s požršnim ORODNIK: s požršnimi dvojina PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: požršna moški spol RODILNIK: požršnih ednina DAJALNIK: požršnima IMENOVALNIK: požršnejši TOŽILNIK: požršna RODILNIK: požršnejšega MESTNIK: pri požršnih DAJALNIK: požršnejšemu ORODNIK: s požršnima TOŽILNIK: požršnejši množina živo požršnejšega IMENOVALNIK: požršni MESTNIK: pri požršnejšem RODILNIK: požršnih ORODNIK: s požršnejšim DAJALNIK: požršnim dvojina TOŽILNIK: požršne IMENOVALNIK: požršnejša MESTNIK: pri požršnih RODILNIK: požršnejših ORODNIK: s požršnimi DAJALNIK: požršnejšima ženski spol TOŽILNIK: požršnejša ednina MESTNIK: pri požršnejših IMENOVALNIK: požršna ORODNIK: s požršnejšima RODILNIK: požršne tudi požršne množina DAJALNIK: požršni tudi požršni IMENOVALNIK: požršnejši TOŽILNIK: požršno tudi požršno RODILNIK: požršnejših MESTNIK: pri požršni tudi pri požršni DAJALNIK: požršnejšim ORODNIK: s požršno tudi s požršno TOŽILNIK: požršnejši dvojina MESTNIK: pri požršnejših IMENOVALNIK: požršni ORODNIK: s požršnejšimi RODILNIK: požršnih ženski spol DAJALNIK: požršnima ednina TOŽILNIK: požršni IMENOVALNIK: požršnejša MESTNIK: pri požršnih RODILNIK: požršnejše ORODNIK: s požršnima DAJALNIK: požršnejši množina TOŽILNIK: požršnejšo IMENOVALNIK: požršne MESTNIK: pri požršnejši RODILNIK: požršnih ORODNIK: s požršnejšo DAJALNIK: požršnim dvojina TOŽILNIK: požršne IMENOVALNIK: požršnejši MESTNIK: pri požršnih RODILNIK: požršnejših 373 DAJALNIK: požršnejšima RODILNIK: nȁjpožršnejših in TOŽILNIK: požršnejši nȃjpožršnejših MESTNIK: pri požršnejših DAJALNIK: nȁjpožršnejšima in ORODNIK: s požršnejšima nȃjpožršnejšima množina TOŽILNIK: nȁjpožršnejša in nȃjpožršnejša IMENOVALNIK: požršnejše MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri RODILNIK: požršnejših nȃjpožršnejših DAJALNIK: požršnejšim ORODNIK: z nȁjpožršnejšima in z TOŽILNIK: požršnejše nȃjpožršnejšima MESTNIK: pri požršnejših množina ORODNIK: s požršnejšimi IMENOVALNIK: nȁjpožršnejši in srednji spol nȃjpožršnejši ednina RODILNIK: nȁjpožršnejših in IMENOVALNIK: požršnejše nȃjpožršnejših RODILNIK: požršnejšega DAJALNIK: nȁjpožršnejšim in DAJALNIK: požršnejšemu nȃjpožršnejšim TOŽILNIK: požršnejše TOŽILNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše MESTNIK: pri požršnejšem MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri ORODNIK: s požršnejšim nȃjpožršnejših dvojina ORODNIK: z nȁjpožršnejšimi in z IMENOVALNIK: požršnejši nȃjpožršnejšimi RODILNIK: požršnejših ženski spol DAJALNIK: požršnejšima ednina TOŽILNIK: požršnejši IMENOVALNIK: nȁjpožršnejša in MESTNIK: pri požršnejših nȃjpožršnejša ORODNIK: s požršnejšima RODILNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše množina DAJALNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši IMENOVALNIK: požršnejša TOŽILNIK: nȁjpožršnejšo in nȃjpožršnejšo RODILNIK: požršnejšega MESTNIK: pri nȁjpožršnejši in pri DAJALNIK: požršnejšemu nȃjpožršnejši TOŽILNIK: požršnejša ORODNIK: z nȁjpožršnejšo in z MESTNIK: pri požršnejših nȃjpožršnejšo ORODNIK: s požršnejšimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: nȁjpožršnejši in moški spol nȃjpožršnejši EDNINA: bȍlj požršen RODILNIK: nȁjpožršnejših in ženski spol nȃjpožršnejših EDNINA: bȍlj požršna DAJALNIK: nȁjpožršnejšima in srednji spol nȃjpožršnejšima EDNINA: bȍlj požršno TOŽILNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE moški spol MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri ednina nȃjpožršnejših IMENOVALNIK: nȁjpožršnejši in ORODNIK: z nȁjpožršnejšima in z nȃjpožršnejši nȃjpožršnejšima RODILNIK: nȁjpožršnejšega in množina nȃjpožršnejšega IMENOVALNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše DAJALNIK: nȁjpožršnejšemu in nȃjpožršnejšemu RODILNIK: nȁjpožršnejših in nȃjpožršnejših TOŽILNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši živo nȁjpožršnejšega in DAJALNIK: nȁjpožršnejšim in nȃjpožršnejšega nȃjpožršnejšim MESTNIK: pri nȁjpožršnejšem in pri TOŽILNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše nȃjpožršnejšem MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri nȃjpožršnejših ORODNIK: z nȁjpožršnejšim in z nȃjpožršnejšim ORODNIK: z nȁjpožršnejšimi in z dvojina nȃjpožršnejšimi srednji spol IMENOVALNIK: nȁjpožršnejša in nȃjpožršnejša ednina 374 IMENOVALNIK: nȁjpožršnejše in 1.1. ekspresivno žival, ki poje veliko naenkrat; SIN.: nȃjpožršnejše ekspresivno požeruh RODILNIK: nȁjpožršnejšega in ⏵ prid. beseda + sam. beseda nȃjpožršnejšega ▪ Ježki so pravi požrešneži in pospravijo številne DAJALNIK: nȁjpožršnejšemu in gosenice, ličinke, celo bramorjev se ne branijo. nȃjpožršnejšemu ▪ Somi so znani kot veliki požrešneži: hranijo se TOŽILNIK: nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše z ribami, raki, pijavkami, žabami, vodnimi MESTNIK: pri nȁjpožršnejšem in pri pticami in raznimi živalmi, ki padejo v vodo. nȃjpožršnejšem ▪▪▪ ORODNIK: z nȁjpožršnejšim in z ▪ Trni preprečijo, da bi se živalski gobci približali nȃjpožršnejšim občutljivim listom ali cvetovom, strupene ali dvojina neokusne snovi odvrnejo požrešneže. IMENOVALNIK: nȁjpožršnejši in 2. ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju nȃjpožršnejši porabi veliko energije, sredstev; SIN.: ekspresivno RODILNIK: nȁjpožršnejših in požeruh nȃjpožršnejših ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: nȁjpožršnejšima in nȃjpožršnejšima ▪ Največji požrešneži električne energije so toplotni porabniki, kot so peči, sušilni stroji, bojlerji, TOŽILNIK: nȁjpožršnejši in nȃjpožršnejši likalniki. MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri ▪ Izkazal se je za pravega požrešneža, saj je v nȃjpožršnejših povprečju popil več kot 12 litrov bencina na ORODNIK: z nȁjpožršnejšima in z 100 kilometrov. nȃjpožršnejšima ▪▪▪ množina ▪ Fižol, grah, bob in čičeriko vedno kombiniramo z IMENOVALNIK: nȁjpožršnejša in velikimi požrešneži na vrtu, kot so predvsem nȃjpožršnejša kapusnice, prav tako zgodnji krompir. RODILNIK: nȁjpožršnejših in 3. slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti nȃjpožršnejših čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; DAJALNIK: nȁjpožršnejšim in nȃjpožršnejšim SIN.: slabšalno požeruh ▪ Dokler bodo ti nenasitni požrešneži sesali naš denar, TOŽILNIK: nȁjpožršnejša in nȃjpožršnejša bo na žalost revščina vedno hujša. MESTNIK: pri nȁjpožršnejših in pri nȃjpožršnejših ▪ Vpil je nanje: »Vsi ste špekulanti, požrešneži in hijene, ki hočete na hitro obogateti!« ORODNIK: z nȁjpožršnejšimi in z nȃjpožršnejšimi IZGOVOR IN OBLIKE PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol JAKOSTNO [požréšneš požréšneža] EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj požršen ženski spol IPA: [pɔʒˈɾeːʃnɛʃ pɔʒˈɾeːʃnɛʒa] EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj požršna ednina srednji spol IMENOVALNIK: požréšnež EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj požršno RODILNIK: požréšneža DAJALNIK: požréšnežu IZVOR TOŽILNIK: požréšneža ↑požreti MESTNIK: pri požréšnežu ORODNIK: s požréšnežem požréšnež dvojina požréšneža samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: požréšneža [požréšneš požréšneža] RODILNIK: požréšnežev POMEN DAJALNIK: požréšnežema 1. navadno slabšalno kdor (rad) veliko jé; SIN.: navadno TOŽILNIK: požréšneža slabšalno požeruh MESTNIK: pri požréšnežih ▪ Nekateri ga obsojajo, češ da je požrešnež in pijanec. ORODNIK: s požréšnežema ▪ Požrešnež si je pravočasno priskrbel zaloge hrane in množina jih skril v svoji sobi. IMENOVALNIK: požréšneži ▪ Nepretrgana vrsta dobrih jedi se je vila mimo RODILNIK: požréšnežev požrešnežev, to so bile prave čudežne stvaritve izpod DAJALNIK: požréšnežem spretnih rok kuharice. TOŽILNIK: požréšneže 375 MESTNIK: pri požréšnežih zraka, ki so požrešno požirale zaloge mestne ORODNIK: s požréšneži elektrike. TONEMSKO ▪▪▪ [požršneš požršneža] ▪ Občinske finance so začele pokati po šivih zaradi IPA: [pɔʒɾéːʃnʃ pɔʒɾéːʃnʒa] požrešno drage gradnje kulturnega doma. ednina 3. slabšalno tako, da si kdo brez zadržkov skuša IMENOVALNIK: požršnež prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to RODILNIK: požršneža pripisuje DAJALNIK: požršnežu ⏵ prisl. + glag. TOŽILNIK: požršneža ▪ Požrešno sekajo gozdove, divji lovci pa MESTNIK: pri požršnežu brezobzirno iztrebljajo divjad. ORODNIK: s požršnežem ▪ Velike korporacije požrešno izkoriščajo ceneno dvojina delovno silo in okolje. IMENOVALNIK: požršneža ▪▪▪ RODILNIK: požršnežev ▪ Požrešno na veliko in nekritično kupujemo vse, kar DAJALNIK: požršnežema se nam zdi dobro ali se »lepo sveti«. TOŽILNIK: požršneža MESTNIK: pri požršnežih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s požršnežema JAKOSTNO množina [požréšno] IMENOVALNIK: požršneži IPA: [pɔʒˈɾeːʃnɔ] RODILNIK: požršnežev OSNOVNIK: požréšno DAJALNIK: požršnežem PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj požréšno TOŽILNIK: požršneže PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: požréšneje in MESTNIK: pri požršnežih požréšnejše ORODNIK: s požršneži PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj požréšno IZVOR PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: nàjpožréšneje ↑požrešen in nájpožréšneje in nàjpožréšnejše in nájpožréšnejše TONEMSKO požréšno [požršno] prislov IPA: [pɔʒɾèːʃn] [požréšno] OSNOVNIK: požršno POMEN PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj požršno 1. navadno slabšalno takó, da se veliko jé PRIMERNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: požršneje in ⏵ prisl. + glag. požršnejše požrešno goltati, jesti | požrešno se lotiti PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj ▪ Lačen in nepotrpežljiv sem zajel polno žlico kaše požršno in jo požrešno pogoltnil. PRESEŽNIK – PRIPONSKO STOPNJEVANJE: nȁjpožršneje ▪ Požrešno je goltala čips, arašide in sendviče. in nȃjpožršneje in nȁjpožršnejše in nȃjpožršnejše ▪ Prav požrešno se je lotila mesa. 1.1. ekspresivno v veliki, pretirani meri IZVOR ⏵ prisl. + glag. ↑požrešen ▪ Brala je in požrešno goltala besede toliko časa, da so jo začele boleti oči. požréšnost požréšnosti samostalnik ženskega spola ▪ Trhle plotove obraščajo koprive in plevel z neobdelanih vrtičkov požrešno sili na dvorišča, [požréšnost] ki jih nihče več ne obhodi. POMEN 2. 1. lastnost koga, da (rad) veliko jé ekspresivno takó, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ⏵ prisl. + glag. napadi požrešnosti ▪ Velik kmečki štedilnik požrešno golta drva; če ata ▪ Nekatere študije kažejo povezavo med ne bi ponoči vstajal in vsaki dve uri spet naložil posameznimi dietami in napadi požrešnosti. nekaj polen, bi zmrzovali. ▪ Povedala je, da ima občasne napade požrešnosti, ▪ Kuliso taksijev in gasilskih siren je noč in dan vendar je to ne skrbi preveč. podpirala ritmična sekcija naprav za hlajenje 376 ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina ▪ Bodite pozorni na pretirano požrešnost; IMENOVALNIK: požréšnost zasvojenost s hrano je lahko prav tako ali pa še RODILNIK: požréšnosti bolj nevarna od drugih oblik odvisnosti. DAJALNIK: požréšnosti ▪▪▪ TOŽILNIK: požréšnost ▪ Če teorija drži, potem pri uživanju sladkarij ne MESTNIK: pri požréšnosti moremo govoriti o požrešnosti, ampak o odvisnosti. ORODNIK: s požréšnostjo 1.1. lastnost živali, da poje veliko naenkrat dvojina ▪ Zaradi prevelike požrešnosti si kormoran izbere IMENOVALNIK: požréšnosti tudi plen, ki ga ne more pogoltniti. RODILNIK: požréšnosti ▪ Razmnoževanje koal je treba nadzorovati, sicer bi DAJALNIK: požréšnostma tudi požréšnostima zaradi njihove izredne požrešnosti lahko prišlo do TOŽILNIK: požréšnosti porušenja naravnega ravnovesja. MESTNIK: pri požréšnostih 2. ekspresivno lastnost česa, da pri svoji dejavnosti, ORODNIK: s požréšnostma tudi s požréšnostima delovanju porabi veliko energije, sredstev množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: požréšnosti ▪ Strokovnjaki za energetiko opozarjajo, da bi RODILNIK: požréšnosti morali v gospodinjstvih posebej računati in DAJALNIK: požréšnostim ugotavljati energijsko požrešnost gospodinjskih TOŽILNIK: požréšnosti aparatov. MESTNIK: pri požréšnostih ▪ Procesor ostaja enak, strojna požrešnost ORODNIK: s požréšnostmi operacijskega sistema in aplikacij pa se je TONEMSKO povečala. [požršnost] ▪▪▪ IPA: [pɔʒɾèːʃnst] ▪ Tudi zaradi požrešnosti bo motor letos dobil ednina naslednika v obliki močnejšega petlitrskega s IMENOVALNIK: požršnost 375 kilovati. RODILNIK: požršnosti 3. slabšalno lastnost koga, da si brez zadržkov skuša DAJALNIK: požršnosti prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to TOŽILNIK: požršnost pripisuje MESTNIK: pri požršnosti ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s požršnostjo človeška, lastna požrešnost | prevelika požrešnost dvojina ▪ Ko je človeška požrešnost brez meje in so IMENOVALNIK: požršnosti ogroženi interesi ter dobrobit širše skupnosti, je RODILNIK: požršnosti pohlepneže treba ustaviti z zakonom. DAJALNIK: požršnostma tudi požršnostima ▪ Zaradi lastne požrešnosti so pokopali nekoč TOŽILNIK: požršnosti cvetoča podjetja. MESTNIK: pri požršnostih ▪ Strinjali so se, da je prevelika požrešnost po ORODNIK: s požršnostma tudi s požršnostima materialnih dobrinah in odsotnost človeških množina vrednot pahnila svet v globoko krizo. IMENOVALNIK: požršnosti ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: požršnosti požrešnost države, vlade DAJALNIK: požršnostim ▪ Vsaj zadnje čase so podražitve posledica TOŽILNIK: požršnosti naraščanja cen surove nafte, ne pa večje MESTNIK: pri požršnostih požrešnosti vlade. ORODNIK: s požršnostmi ▪ Vsebina filma pokaže požrešnost človeka, ki ga zanima samo profit in nič drugega. IZVOR ▪▪▪ ↑požrešen ▪ Čeprav je bil objavljen leta 1879, je roman z razkritjem lažne dobrodelnosti in požrešnosti po denarju presenetljivo aktualen. prádéd prádéda tudi prádèd prádéda samostalnik moškega ▪ Požrešnost na denar ne pozna meja. spola [prádét prádéda] tudi [prádèt prádéda] I P ZGOVOR IN OBLIKE OMEN JAKOSTNO 1. babičin ali dedkov oče; SIN.: pradedek [požréšnost] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [pɔʒˈɾeːʃnɔst] ▪ Že praded se je ukvarjal z izdelavo čevljev, mene pa je za to navdušil moj dedek. 377 ▪ Kmetijo je leta 1848 kupil njegov praded, ki je do dvojina takrat živel v Poljanski dolini. IMENOVALNIK: prádéda ⏵ priredna zveza RODILNIK: prádédov praded in prababica DAJALNIK: prádédoma ▪ Pravi, da je ljubezen do lesa podedoval po dedu TOŽILNIK: prádéda in pradedu. MESTNIK: pri prádédih ▪ Zbrali so se na družinskem praznovanju ORODNIK: s prádédoma stoletnice svojega očeta, deda, pradeda in množina prapradeda. IMENOVALNIK: prádédje tudi prádédi ▪▪▪ RODILNIK: prádédov ▪ Izhaja iz bogate meščanske rodbine, saj je imel DAJALNIK: prádédom njegov praded po materini strani v lasti več hiš v TOŽILNIK: prádéde središču Ljubljane. MESTNIK: pri prádédih 2. navadno v množini, ekspresivno davni prednik ORODNIK: s prádédi ▪ Na vaški dan, ki ga v Ratečah praznujejo na veliki TONEMSKO šmaren, so krajani in krajanke odprli svoje skrinje, v [prȃdt prȃdda] katerih kot zaklad čuvajo narodne in ljudske noše, ki IPA: [pɾáːdéːt pɾáːdéːdà] so jih ob različnih priložnostih nosili že njihovi pradedi ednina in prababice. IMENOVALNIK: prȃdd ▪ Kako so živeli pradedi današnjih Britancev? RODILNIK: prȃdda DAJALNIK: prȃddu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: prȃdda JAKOSTNO [ MESTNIK: pri prȃddu prádét prádéda] ORODNIK: s prȃddom IPA: [ˈpɾaːˈdeːt ˈpɾaːˈdeːda] dvojina ednina IMENOVALNIK: prȃdda IMENOVALNIK: prádéd RODILNIK: prȃddov RODILNIK: prádéda DAJALNIK: prȃddoma DAJALNIK: prádédu TOŽILNIK: prȃdda TOŽILNIK: prádéda MESTNIK: pri prȃddih MESTNIK: pri prádédu ORODNIK: s prȃddoma ORODNIK: s prádédom množina dvojina IMENOVALNIK: prȃddje tudi prȃddi IMENOVALNIK: prádéda RODILNIK: prȃddov RODILNIK: prádédov DAJALNIK: prȃddom DAJALNIK: prádédoma TOŽILNIK: prȃdde TOŽILNIK: prádéda MESTNIK: pri prȃddih MESTNIK: pri prádédih ORODNIK: s prȃddi ORODNIK: s prádédoma množina tudi IMENOVALNIK: prádédje tudi prádédi [prȃdȅt prȃdda] RODILNIK: prádédov IPA: [pɾáːdt pɾáːdèːdá] DAJALNIK: prádédom TOŽILNIK: prádéde ednina MESTNIK: pri prádédih IMENOVALNIK: prȃdȅd ORODNIK: s prádédi RODILNIK: prȃdda DAJALNIK: prȃddu tudi [prádèt prádéda] TOŽILNIK: prȃdda MESTNIK: pri prȃddu tudi pri prȃddu IPA: [ˈpɾaːˈdɛt ˈpɾaːˈdeːda] ORODNIK: s prȃddom dvojina ednina IMENOVALNIK: prȃdda IMENOVALNIK: prádèd RODILNIK: prȃddov in prȃddov RODILNIK: prádéda DAJALNIK: prȃddoma DAJALNIK: prádédu TOŽILNIK: prȃdda TOŽILNIK: prádéda MESTNIK: pri prȃddih in pri prȃddih MESTNIK: pri prádédu ORODNIK: s prȃddoma ORODNIK: s prádédom množina 378 IMENOVALNIK: prȃddje tudi prȃddi TOŽILNIK: prádédke RODILNIK: prȃddov in prȃddov MESTNIK: pri prádédkih DAJALNIK: prȃddom ORODNIK: s prádédki TOŽILNIK: prȃdde TONEMSKO MESTNIK: pri prȃddih in pri prȃddih [prȃddək] ORODNIK: s prȃddi in s prȃddi IPA: [pɾáːdáːdk] ednina BESEDOTVORJE IMENOVALNIK: prȃddek pomenski par za ženski spol: prababica RODILNIK: prȃddka DAJALNIK: prȃddku IZVOR TOŽILNIK: prȃddka ↑ded MESTNIK: pri prȃddku ORODNIK: s prȃddkom prádédek dvojina prádédka samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: prȃddka [prádédək] RODILNIK: prȃddkov POMEN DAJALNIK: prȃddkoma babičin ali dedkov oče; SIN.: praded TOŽILNIK: prȃddka ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. MESTNIK: pri prȃddkih ▪ Njegov dedek je igral saksofon, pradedek pa ORODNIK: s prȃddkoma klavir. množina ▪ Dekleti že znata nekaj slovenskih besed, njun IMENOVALNIK: prȃddki pradedek pa jima pri učenju z veseljem pomaga. RODILNIK: prȃddkov ⏵ priredna zveza DAJALNIK: prȃddkom pradedek in prababica TOŽILNIK: prȃddke ▪ Ko ljudje postanejo prababice in pradedki, se MESTNIK: pri prȃddkih velikokrat začnejo spraševati, kakšen je njihov ORODNIK: s prȃddki položaj v družini. ▪ Učiteljica jim je včasih dala nalogo, naj doma BESEDOTVORJE povprašajo po pozabljenih zgodbah svojih očetov, pomenski par za ženski spol: prababica mam, dedkov ali pradedkov. ▪▪▪ ▪ Moj pradedek po očetu je živel v Podčetrtku. IZVOR ↑praded ▪ Ko je izvedel, da bo postal pradedek, je bil navdušen. prejòj in prejôj in prejój medmet IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO FRAZEOLOGIJA [prádédək] IPA: [ˈpɾaːˈdeːdək] Joj prejoj! ednina izraža, da govorec kaj ocenjuje kot vznemirljivo, IMENOVALNIK: prádédek zaskrbljujoče; izraža govorčevo močno RODILNIK: prádédka vznemirjenost; izraža, da govorec čuti močno DAJALNIK: prádédku telesno bolečino TOŽILNIK: prádédka ▪ Joj prejoj, kako me boli zob! MESTNIK: pri prádédku ▪ Tekla sta, kolikor so jima dale moči, in kar naenkrat ORODNIK: s prádédkom je tik nad njima švignilo: »Vuuuššš!« »Joj prejoj!« je dvojina vzkliknila. »Kaj je bilo to?« IMENOVALNIK: prádédka ▪ Partnerja ste spustili blizu svojemu srcu in vam je na RODILNIK: prádédkov vaši poti tesen spremljevalec in prijatelj. Vendar pa, DAJALNIK: prádédkoma joj prejoj, kdo zmoti idilični svet? TOŽILNIK: prádédka ▪ Ne more nekaj varovati zdravja, če ga hkrati ogroža! MESTNIK: pri prádédkih Joj prejoj! Kar nekaj pišete, ste pa polovični ORODNIK: s prádédkoma poznavalci kadilstva in cigaret. množina IMENOVALNIK: prádédki IZVOR RODILNIK: prádédkov ↑joj DAJALNIK: prádédkom 379 prelúdij prelúdija samostalnik moškega spola DAJALNIK: prelúdiju [prelúdi] TOŽILNIK: prelúdij POMEN MESTNIK: pri prelúdiju 1. ORODNIK: s prelúdijem iz glasbene umetnosti uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: prelúdija RODILNIK: prelúdijev Bachov preludij ▪ V orkestralnem preludiju je bilo pri nekaterih DAJALNIK: prelúdijema taktih slišati še kaj neskladnega, pozneje pa je bil TOŽILNIK: prelúdija dirigent s svojimi glasbeniki dober sodelavec MESTNIK: pri prelúdijih izvrstnemu pianistu. ORODNIK: s prelúdijema ▪ Vrnila se je v sobo, sedla h klavirju in znova množina začela igrati Bachov preludij. IMENOVALNIK: prelúdiji ⏵ priredna zveza RODILNIK: prelúdijev preludij in fuga DAJALNIK: prelúdijem ▪ Za orgle je Mendelssohn napisal šest sonat in še TOŽILNIK: prelúdije vrsto preludijev in fug. MESTNIK: pri prelúdijih ▪ Bachovi suite, preludiji in fuge so kompozicije, ki ORODNIK: s prelúdiji so umetnikom po vsem svetu navdih za TONEMSKO ustvarjanje. [prelúdi] IPA: [pɾɛlùːdí] 1.1. iz glasbene umetnosti enostavčna karakterna ednina instrumentalna skladba, zlasti za klavir, ki IMENOVALNIK: prelúdij navadno temelji na enem motivu RODILNIK: prelúdija ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: prelúdiju preludij za klavir TOŽILNIK: prelúdij ▪ Debussy je napisal dva zvezka preludijev za MESTNIK: pri prelúdiju klavir. ORODNIK: s prelúdijem ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina Chopinov preludij IMENOVALNIK: prelúdija ▪ V drugem delu koncerta smo najprej slišali tri RODILNIK: prelúdijev tudi prelȗdijev slikovite preludije iz druge knjige Images DAJALNIK: prelúdijema Clauda Debussyja. TOŽILNIK: prelúdija ▪ Večer bo obogatil z izvedbo Mozartove MESTNIK: pri prelúdijih tudi pri prelȗdijih sonate, Chopinovih preludijev in izborom drugih ORODNIK: s prelúdijema skladb. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: prelúdiji ▪ Mlada glasbenica je koncert oblikovala z etudami RODILNIK: prelúdijev tudi prelȗdijev in variacijami Sergeja Rahmaninova ter preludiji DAJALNIK: prelúdijem Clauda Debussyja in Césarja Francka. TOŽILNIK: prelúdije 2. ekspresivno kar kaj začenja, napoveduje, MESTNIK: pri prelúdijih tudi pri prelȗdijih pripravlja koga na to, kar bo sledilo ORODNIK: s prelúdiji tudi s prelȗdiji ▪ Bostonska čajanka, kot se je reklo diverzantski akciji kolonistov, je bila preludij ameriške revolucije. ▪ V 19. stoletju je bila heglovsko razumljena IZVOR prevzeto prek nem. Präludium iz poznolat. književnost zelo pogosto vprežena v voz praelūdium ‛predigra’ iz praelūdere ‛igrati za utemeljevanja nacije, literatura v domačem jeziku je poskušnjo ali za vajo’, iz lat. prae.. ‛pred’ + lūdere bila preludij k formiranju države ali celo pogoj zanj. ▪ Zadnji politikov govor je bil zgolj nadaljevanje ‛igrati’ preludija v vojno napoved. prímabalerína prímabaleríne samostalnik ženskega spola IZGOVOR IN OBLIKE [prímabalerína] JAKOSTNO P [ OMEN prelúdi] 1. najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini IPA: [pɾɛˈluːdi] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina dolgoletna, nekdanja primabalerina | slavna IMENOVALNIK: prelúdij primabalerina RODILNIK: prelúdija 380 ▪ V veliko veselje organizatorjev sta si Labodje TOŽILNIK: prȋmabalerȋno jezero ogledali tudi nekdanji odlični primabalerini. MESTNIK: pri prȋmabalerȋni ▪ Kitajska primabalerina modernega plesa ni le ORODNIK: s prȋmabalerȋno vodilna plesalka, ampak idol številnih rojakov. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: prȋmabalerȋni ▪ Imenitni ples z veliko povabljenimi z vseh koncev RODILNIK: prȋmabalerȋn sveta bo ob zvokih poloneze Čajkovskega in pod DAJALNIK: prȋmabalerȋnama vodstvom primabalerine slovitega Bolšoj teatra TOŽILNIK: prȋmabalerȋni začelo 36 mladih plesnih parov iz Moskve. MESTNIK: pri prȋmabalerȋnah ▪ Poslastica bo nastop nekdanje diplomantke naše ORODNIK: s prȋmabalerȋnama šole, primabalerine mariborskega baletnega množina ansambla in letošnje dobitnice Glazerjeve listine. IMENOVALNIK: prȋmabalerȋne ▪▪▪ RODILNIK: prȋmabalerȋn ▪ Sanje o karieri primabalerine je morala opustiti, DAJALNIK: prȋmabalerȋnam potem ko si je poškodovala koleno. TOŽILNIK: prȋmabalerȋne ▪ V svoji dolgi in izredno uspešni karieri je odplesala MESTNIK: pri prȋmabalerȋnah številne vodilne baletne vloge v osrednji ruski baletni ORODNIK: s prȋmabalerȋnami hiši, kjer je bila med letoma 1943 in 1989 primabalerina. 2. IZVOR ekspresivno najvidnejši, glavni pripadnik skupine prevzeto iz it. prima ballerina iz prima ‛prva’ in ▪ Proti koncu šestdesetih let je angleška motoristična industrija postajala upehana in utrujena ↑balerina primabalerina. ▪ So ljudje, ki postanejo primabalerine, in so ljudje, ki prosó prosá samostalnik srednjega spola naredijo primabalerine. [prosó] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz JAKOSTNO [prímabalerína] pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IPA: [ˈpɾiːmabalɛˈɾiːna] ednina mencanje, metev, phanje prosa | pridelovanje prosa | seme, zrno prosa | setev prosa | snop prosa IMENOVALNIK: prímabalerína ▪ Metev prosa je bila navadno zvečer na podu, v RODILNIK: prímabaleríne prostoru gospodarskega poslopja, kjer so tudi DAJALNIK: prímabaleríni ročno mlatili žito. TOŽILNIK: prímabaleríno ▪ Strokovnjaki pravijo, da je za naše rastne MESTNIK: pri prímabaleríni razmere najboljša junijska setev prosa, da raste od ORODNIK: s prímabaleríno 60 do 100 dni in podobno kot ajda dobro izkorišča dvojina vlago. IMENOVALNIK: prímabaleríni ▪ Gospodarnost pridelovanja prosa je odvisna od RODILNIK: prímabalerín izbrane sorte, stroškov setve, oskrbe in spravila, DAJALNIK: prímabalerínama velikosti pridelka in cene. TOŽILNIK: prímabaleríni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri prímabalerínah meti proso | posejati, sejati proso | pridelovati proso ORODNIK: s prímabalerínama ▪ V klimatskih območjih s krajšo rastno dobo je množina primernejše, če sejemo proso že proti koncu maja, IMENOVALNIK: prímabaleríne po prvem odkosu detelje. RODILNIK: prímabalerín ▪ Zadnji dve leti smo na naši kmetiji spet DAJALNIK: prímabalerínam pridelovali proso, in sicer na površini treh TOŽILNIK: prímabaleríne hektarjev. MESTNIK: pri prímabalerínah ▪ Preračunal je, koliko parov bo na podu lahko ORODNIK: s prímabalerínami melo proso. TONEMSKO ⏵ priredna zveza [prȋmabalerȋna] proso in ajda, proso in ječmen, proso in pšenica IPA: [pɾíːmàbalɛɾíːnà] ▪ Kraj je znan po pridelavi prosa in ajde ter po ednina predelavi v proseno in ajdovo kašo. IMENOVALNIK: prȋmabalerȋna ▪ V redkih oazah so gojili dateljne, proso in RODILNIK: prȋmabalerȋne ječmen. DAJALNIK: prȋmabalerȋni 381 ▪▪▪ ▪ Gorenjski kmetje opuščajo sejanje domačega ▪ Da zrnje strniščnega prosa dozori, ga je treba gorenjskega prosa, ki ima preskromen pridelek. posejati takoj po spravilu ozimnega ječmena. 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed kornberško proso ⏵ prid. beseda + sam. beseda proso s srednje debelimi zrni, po izvoru iz kuhano proso Avstrije ▪ Kuhano proso zmešajte z jogurtom, mlekom ▪ Preizkušajo avstrijsko kornberško proso, ki je bilo na in drobno narezano hruško. našo sortno listo vpisano pred 35 leti. ▪ Za prehrano ljudi uporabljamo oluščeno proso ▪ Pridelek kornberškega prosa je bil 2190 kg/ha. oziroma proseno kašo, ki je svetlo rumene do bele barve. perujsko proso ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku kulturna rastlina z navadno svetlo vijoličastimi, vsebovati proso rumenimi grozdastimi socvetji in užitnimi semeni, ▪ Izbrala sem recept, ki med drugim vsebuje po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Chenopodium proso. quinoa ▪ Proso stresemo na 20 gramov segretega ▪ Kvinoji pravijo tudi perujsko proso ali perujski riž, pa masla ali margarine in ga na zmerni vročini botanično ni ne eno ne drugo. pražimo nekaj minut. ▪ Kvinoja, perujsko proso, je odličen vir beljakovin, ki ▪▪▪ vsebujejo vse esencialne aminokisline. ▪ Učenci so spoznavali jedi iz prosa. ▪ V kavnem mlinčku zmeljemo 5 žlic prosa in to prekmursko proso pomešamo s 5 žlicami medu ter enako količino na proso z navadno debelejšimi zrni, po izvoru iz drobno zrezanega suhega sadja, ki ga čez noč Prekmurja namočimo v skodelico vode. ▪ Pri nas so se ohranile lokalno razširjene populacije, ▪ Pri nas dajemo manjšim pticam na balkon žitna med njimi domače gorenjsko proso in belo zrna, kot so pšenica in proso. prekmursko proso. ▪ Najboljši pridelek je bil pri belem prekmurskem IZGOVOR IN OBLIKE prosu, 2,93 t/ha. Ostale tri sorte so se po pridelku JAKOSTNO zelo malo razlikovale. [prosó] IPA: [pɾɔˈsoː] IZVOR ednina = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. IMENOVALNIK: prosó proso < pslov. * proso, nejasnega izvora RODILNIK: prosá DAJALNIK: prôsu in prósu TOŽILNIK: prosó psíček psíčka samostalnik moškega spola MESTNIK: pri prôsu in pri prósu [psíčək] ORODNIK: s prosóm POMEN TONEMSKO 1. navadno ekspresivno pes, zlasti manjši; SIN.: navadno [pros] slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno slabšalno ščene IPA: [pɾɔsóː] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina bel, črn psiček | ljubek, prijazen, prikupen, IMENOVALNIK: pros simpatičen psiček | majhen psiček | mlad, star RODILNIK: prosȃ psiček DAJALNIK: prósu tudi prȏsu in prsu ▪ Mladi psički se do enega leta starosti hranijo TOŽILNIK: pros večkrat na dan. MESTNIK: pri prósu tudi pri prȏsu in pri prsu ▪ Na sprednjem delu kolesa je imela košarico, iz ORODNIK: s prosm katere je kukal prijazen črn psiček. ▪ Simpatičen triletni psiček ima zelo prijeten značaj STALNE ZVEZE in čaka na novega lastnika. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku gorenjsko proso imeti psička proso z drobnimi zrni, po izvoru z Gorenjske ▪ Imam sedem let starega psička, ki je mešanček ▪ Pri nas so se ohranile lokalno razširjene populacije, med nemškim ovčarjem in škotskim ovčarjem. med njimi domače gorenjsko proso in belo ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku prekmursko proso. sprehajati se s psičkom 382 ▪ Na sprehodu smo opazili simpatično deklico, ki se DAJALNIK: psȋčkom je igrala s svojim psičkom. TOŽILNIK: psȋčke ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri psȋčkih psiček in muca ORODNIK: s psȋčki ▪ Če nimaš domače živali, obišči prijateljico, ki ima psička ali muco, in ju pocrkljaj, psička pa pelji na FRAZEOLOGIJA dolg sprehod v naravo. 2. igrača, ki predstavlja psa; SIN.: kužek kot (majhen) kužek/kuža/psiček ⏵ prid. beseda + sam. beseda kot kužek ▪ Verjetno se bo v kovčku našel prostor tudi za kot kuža njegovo najljubšo igračo, plišastega psička. kot psiček kot majhen kuža IZGOVOR IN OBLIKE kot majhen kužek JAKOSTNO [ takó, da kdo daje vtis razposajenosti; takó, da psíčək] kdo daje vtis nebogljenosti, ponižnosti IPA: [ˈpsiːʧək] ▪ Ko pride v deželo tujec, ki le od daleč spominja na ednina vladarja, priteče k njemu kot kužek. IMENOVALNIK: psíček ▪ Po koži se mi je spreletaval srh ugodja od njene RODILNIK: psíčka bližine in hkratnega strahu, da me bo prepodila. Res DAJALNIK: psíčku sem že kot kuža, gospodaričin kuža. TOŽILNIK: psíčka ▪ Pred nekaj časa ga je punca pustila, zato je bil ves MESTNIK: pri psíčku zmeden, jokal je in podobno. Potem sta spet začela ORODNIK: s psíčkom hoditi, pa se je obnašal kot majhen kužek. dvojina ▪ »Povej mi, kaj naj napišemo!« je zahtevala od IMENOVALNIK: psíčka njega, ki se je kot majhen kužek zavlekel v kot in si z RODILNIK: psíčkov rokama prekril glavo. DAJALNIK: psíčkoma ▪ Vedno se skregam, potem pa kot majhen kuža po TOŽILNIK: psíčka tiho spet prilezem nazaj in se opravičim. MESTNIK: pri psíčkih ▪ Ves čas je bil pod vplivom svojega brata, ki mu je ORODNIK: s psíčkoma sledil kot psiček. množina IMENOVALNIK: psíčki BESEDOTVORJE RODILNIK: psíčkov ženski spol: psička DAJALNIK: psíčkom TOŽILNIK: psíčke IZVOR MESTNIK: pri psíčkih iz psič iz ↑pes ORODNIK: s psíčki TONEMSKO [psȋčək] psíčka psíčke samostalnik ženskega spola IPA: [psíːʧk] [psíčka] ednina POMEN IMENOVALNIK: psȋček navadno ekspresivno psica, zlasti manjša RODILNIK: psȋčka ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: psȋčku breja psička | ljubka, prijazna, prikupna, simpatična TOŽILNIK: psȋčka psička | majhna psička | mlada, stara psička MESTNIK: pri psȋčku ▪ Je zelo prijazna psička, ki ob sebi potrebuje ORODNIK: s psȋčkom nekoga, ki se bo z njo redno ukvarjal. dvojina ▪ Poleti je vzela pod svojo streho zavrženo brejo IMENOVALNIK: psȋčka psičko, ki je skotila osem mladičkov. RODILNIK: psȋčkov ▪ V društvu za zaščito živali iščejo prijazne lastnike DAJALNIK: psȋčkoma za igrivo psičko mešanko. TOŽILNIK: psȋčka ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri psȋčkih imeti, dobiti psičko | oddati, podariti, prodati psičko ORODNIK: s psȋčkoma | sprehajati psičko množina ▪ Imam psičko, ki sem jo posvojila iz zavetišča. IMENOVALNIK: psȋčki ▪ Vsak dan sprehajam svojo psičko. RODILNIK: psȋčkov ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku sprehod s psičko 383 ▪ Dvakrat tedensko hodi na rekreacijo, rada psovánje psovánja samostalnik srednjega spola planinari in hodi na sprehode s svojo psičko. [psovánje] I POMEN ZGOVOR IN OBLIKE 1. izrekanje žaljivih besed komu zaradi jeze nad JAKOSTNO [psíčka] njim, navadno v afektu IPA: [ˈpsiːʧka] ▪ Vpitje občinstva, njihove grožnje in psovanje so mi ednina ljubši od monotone tekme s sto gledalci. IMENOVALNIK: psíčka ▪ Ker tudi po opozorilih ni prenehal z žalitvami in psovanjem, so ga privedli na policijsko postajo in ga RODILNIK: psíčke pridržali do iztreznitve. DAJALNIK: psíčki TOŽILNIK: psíčko 1.1. kritiziranje česa na žaljiv, neprimeren MESTNIK: pri psíčki način ORODNIK: s psíčko ▪ Intelektualci, ki zaradi nečimrnosti listajo te dvojina časopise naskrivaj in med štirimi stenami, so IMENOVALNIK: psíčki najbolj glasni v psovanju nezahtevnega branja. RODILNIK: psíčk DAJALNIK: psíčkama IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: psíčki JAKOSTNO MESTNIK: pri psíčkah [psovánje] ORODNIK: s psíčkama IPA: [psɔˈʋaːnjɛ] množina ednina IMENOVALNIK: psíčke IMENOVALNIK: psovánje RODILNIK: psíčk RODILNIK: psovánja DAJALNIK: psíčkam DAJALNIK: psovánju TOŽILNIK: psíčke TOŽILNIK: psovánje MESTNIK: pri psíčkah MESTNIK: pri psovánju ORODNIK: s psíčkami ORODNIK: s psovánjem TONEMSKO dvojina [psȋčka] IMENOVALNIK: psovánji IPA: [psíːʧkà] RODILNIK: psovánj ednina DAJALNIK: psovánjema IMENOVALNIK: psȋčka TOŽILNIK: psovánji RODILNIK: psȋčke MESTNIK: pri psovánjih DAJALNIK: psȋčki ORODNIK: s psovánjema TOŽILNIK: psȋčko množina MESTNIK: pri psȋčki IMENOVALNIK: psovánja ORODNIK: s psȋčko RODILNIK: psovánj dvojina DAJALNIK: psovánjem IMENOVALNIK: psȋčki TOŽILNIK: psovánja RODILNIK: psȋčk MESTNIK: pri psovánjih DAJALNIK: psȋčkama ORODNIK: s psovánji TOŽILNIK: psȋčki TONEMSKO MESTNIK: pri psȋčkah [psovȃnje] ORODNIK: s psȋčkama IPA: [psɔʋáːnj] množina ednina IMENOVALNIK: psȋčke IMENOVALNIK: psovȃnje RODILNIK: psȋčk RODILNIK: psovȃnja DAJALNIK: psȋčkam DAJALNIK: psovȃnju TOŽILNIK: psȋčke TOŽILNIK: psovȃnje MESTNIK: pri psȋčkah MESTNIK: pri psovȃnju ORODNIK: s psȋčkami ORODNIK: s psovȃnjem dvojina IZVOR IMENOVALNIK: psovȃnji iz psič iz ↑pes RODILNIK: psovȃnj DAJALNIK: psovȃnjema TOŽILNIK: psovȃnji 384 MESTNIK: pri psovȃnjih ▪ V času festivala bo potekalo kar nekaj delavnic, ORODNIK: s psovȃnjema prostovoljni prispevki pa se bodo zbirali v glinenih množina pujskih. IMENOVALNIK: psovȃnja ▪ Najmlajši so pod vaško lipo izdelovali majhne RODILNIK: psovȃnj pujske iz gline. DAJALNIK: psovȃnjem ▪▪▪ TOŽILNIK: psovȃnja ▪ Kovančke za evro ali dva dajem v pujska za težke MESTNIK: pri psovȃnjih čase. ORODNIK: s psovȃnji IZGOVOR IN OBLIKE IZVOR JAKOSTNO ↑psovati [pújsək] IPA: [ˈpuːsək] pújsek ednina pújska samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: pújsek [pújsək] RODILNIK: pújska POMEN DAJALNIK: pújsku 1. ekspresivno prašičji mladič TOŽILNIK: pújska ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri pújsku majhen pujsek | mlad pujsek | sesni pujsek ORODNIK: s pújskom ▪ Mladi pujski ostanejo pri materi vsaj 40 dni. dvojina ▪ Doječe svinje naj bi imele vodo po volji, prav IMENOVALNIK: pújska tako je priporočljivo, da dostop do vode RODILNIK: pújskov omogočimo sesnim pujskom. DAJALNIK: pújskoma ▪ Dva tedna stari pujski že jedo raznovrstno hrano, TOŽILNIK: pújska na primer zrnje, rastline in ostanke zelenjave. MESTNIK: pri pújskih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s pújskoma reja, vzreja pujskov množina ▪ Na kmetiji se že 20 let ukvarjajo z intenzivno IMENOVALNIK: pújski vzrejo pujskov. RODILNIK: pújskov ▪ Reja pujskov je bila donosna, saj so imeli vedno DAJALNIK: pújskom primerno ceno. TOŽILNIK: pújske ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri pújskih pripeljati pujska | prodati pujska ORODNIK: s pújski ▪ Ko svinje povržejo pujske, dobi vsak mladiček TONEMSKO ušesno številko. [pȗjsək] ▪ Prodajalci pripeljejo pujske na sejem v IPA: [púːsk] traktorskih prikolicah, kjer si jih kupci ogledajo. ednina ▪ Včasih so redili pujske in tudi kakšno kravo. IMENOVALNIK: pȗjsek ▪▪▪ RODILNIK: pȗjska ▪ Pujski po rojstvu potrebujejo veliko toplote, DAJALNIK: pȗjsku večinoma ležijo pri miru in jim najbolj ustreza mehka TOŽILNIK: pȗjska podlaga, podobna gnezdu. MESTNIK: pri pȗjsku 2. ekspresivno prašič ORODNIK: s pȗjskom ▪ Pravi, da bodo obilne redkve najbolj veseli domači dvojina pujski. IMENOVALNIK: pȗjska 3. ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SIN.: RODILNIK: pȗjskov neformalno, ekspresivno prase, prašič, ekspresivno pujs DAJALNIK: pȗjskoma ▪ Prinesejo naročeni porciji na žaru pečenega pujska TOŽILNIK: pȗjska in jagenjčka. MESTNIK: pri pȗjskih 4. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti ORODNIK: s pȗjskoma hranilnik; SIN.: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujs množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: pȗjski ▪ Svoj prostor so si na mizi izbojevali tipkovnica, RODILNIK: pȗjskov miška, koledar in keramičen pujsek, ki sem ga DAJALNIK: pȗjskom dobila za darilo. TOŽILNIK: pȗjske MESTNIK: pri pȗjskih 385 ORODNIK: s pȗjski MESTNIK: pri púrici ORODNIK: s pȗrico IZVOR dvojina ↑pujs IMENOVALNIK: púrici RODILNIK: pȗric púrica DAJALNIK: púricama púrice samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: púrici [púrica] MESTNIK: pri púricah POMEN ORODNIK: s púricama 1. navadno ekspresivno pura, zlasti manjša množina ▪ Zlasti v pomladanskih mesecih zasebniki radi IMENOVALNIK: púrice kupujejo štiri tedne stare purice in purane ter jih RODILNIK: pȗric doma vzredijo do želene telesne teže. DAJALNIK: púricam ▪ Purica je zelo skrbna mati; svoja piščeta ob TOŽILNIK: púrice najmanjšem sumu nevarnosti skrije pod krila, odločno MESTNIK: pri púricah se loti celo vsiljivca, ki je večji od nje. ORODNIK: s púricami ▪ Puranje meso, še posebno meso puric, je v kulinariki in zelo cenjeno. [pȗrica] 1.1. IPA: [púːɾìʦa] ekspresivno meso te živali kot hrana, jed ▪ Očiščeno purico nasolimo ter natremo z (tonemska dvojnica) majaronom in peteršiljem. ednina ▪ Pečeno purico razkosamo in zložimo na ogret IMENOVALNIK: pȗrica krožnik. RODILNIK: pȗrice DAJALNIK: pȗrici IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: pȗrico JAKOSTNO [ MESTNIK: pri pȗrici púrica] ORODNIK: s pȗrico IPA: [ˈpuːɾiʦa] dvojina ednina IMENOVALNIK: pȗrici IMENOVALNIK: púrica RODILNIK: pȗric RODILNIK: púrice DAJALNIK: pȗricama DAJALNIK: púrici TOŽILNIK: pȗrici TOŽILNIK: púrico MESTNIK: pri pȗricah MESTNIK: pri púrici ORODNIK: s pȗricama ORODNIK: s púrico množina dvojina IMENOVALNIK: pȗrice IMENOVALNIK: púrici RODILNIK: pȗric RODILNIK: púric DAJALNIK: pȗricam DAJALNIK: púricama TOŽILNIK: pȗrice TOŽILNIK: púrici MESTNIK: pri pȗricah MESTNIK: pri púricah ORODNIK: s pȗricami ORODNIK: s púricama množina IZVOR IMENOVALNIK: púrice ↑pura RODILNIK: púric DAJALNIK: púricam TOŽILNIK: púrice pútka pútke samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri púricah [pútka] ORODNIK: s púricami POMEN TONEMSKO ekspresivno kokoš [púrica] ▪ Ob ljudskih pesmicah so prikazali, kako navsezgodaj IPA: [pùːɾíʦa] petelinček poje in vabi k sebi svoje putke. ednina ▪ Stara mama je začela še bolj pridno svoje putke IMENOVALNIK: púrica krmiti s koruzo. RODILNIK: púrice DAJALNIK: púrici TOŽILNIK: púrico 386 IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: pȗtko JAKOSTNO MESTNIK: pri pȗtki [pútka] ORODNIK: s pȗtko IPA: [ˈpuːtka] dvojina ednina IMENOVALNIK: pȗtki IMENOVALNIK: pútka RODILNIK: pȗtk RODILNIK: pútke DAJALNIK: pȗtkama DAJALNIK: pútki TOŽILNIK: pȗtki TOŽILNIK: pútko MESTNIK: pri pȗtkah MESTNIK: pri pútki ORODNIK: s pȗtkama ORODNIK: s pútko množina dvojina IMENOVALNIK: pȗtke IMENOVALNIK: pútki RODILNIK: pȗtk RODILNIK: pútk DAJALNIK: pȗtkam DAJALNIK: pútkama TOŽILNIK: pȗtke TOŽILNIK: pútki MESTNIK: pri pȗtkah MESTNIK: pri pútkah ORODNIK: s pȗtkami ORODNIK: s pútkama množina FRAZEOLOGIJA IMENOVALNIK: pútke RODILNIK: pútk putka tutka DAJALNIK: pútkam navadno slabšalno kdor je neumen, naiven, omejen ali TOŽILNIK: pútke se mu to pripisuje MESTNIK: pri pútkah ▪ Ampak prav tak mi je bil všeč. Ni bil putka tutka, ker ORODNIK: s pútkami je bil močan in se je s fanti stepel, če mu je kdo TONEMSKO preveč stopil na žulj. [pútka] ▪ Deklice, ki ga zasledujejo in neprestano opazujejo, IPA: [pùːtká] so zanj kure, kokoške, putke tutke, mule, male ednina prevarantke, ki jih mora naučiti kozjih molitvic. IMENOVALNIK: pútka RODILNIK: pútke IZVOR DAJALNIK: pútki ↑puta TOŽILNIK: pútko MESTNIK: pri pútki ORODNIK: s pȗtko racák racáka samostalnik moškega spola dvojina [racák] IMENOVALNIK: pútki POMEN RODILNIK: pȗtk samec race; SIN.: racman DAJALNIK: pútkama ▪ Odrasel racak je težak šest kilogramov. TOŽILNIK: pútki ▪ Razmerje med spoli pri reji rac je pri vsaki pasmi MESTNIK: pri pútkah drugačno, na splošno pa se priporoča en racak na pet ORODNIK: s pútkama račk. množina ▪ Pri racaku je perje pisano, z lepim kovinskim IMENOVALNIK: pútke sijajem. RODILNIK: pȗtk DAJALNIK: pútkam IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: pútke JAKOSTNO MESTNIK: pri pútkah [racák] ORODNIK: s pútkami IPA: [ɾaˈʦaːk] in ednina [pȗtka] IMENOVALNIK: racák IPA: [púːtkà] RODILNIK: racáka DAJALNIK: racáku (tonemska dvojnica) ednina TOŽILNIK: racáka MESTNIK: pri racáku IMENOVALNIK: pȗtka ORODNIK: z racákom RODILNIK: pȗtke dvojina DAJALNIK: pȗtki 387 IMENOVALNIK: racáka RODILNIK: rácmana RODILNIK: racákov DAJALNIK: rácmanu DAJALNIK: racákoma TOŽILNIK: rácmana TOŽILNIK: racáka MESTNIK: pri rácmanu MESTNIK: pri racákih ORODNIK: z rácmanom ORODNIK: z racákoma dvojina množina IMENOVALNIK: rácmana IMENOVALNIK: racáki RODILNIK: rácmanov RODILNIK: racákov DAJALNIK: rácmanoma DAJALNIK: racákom TOŽILNIK: rácmana TOŽILNIK: racáke MESTNIK: pri rácmanih MESTNIK: pri racákih ORODNIK: z rácmanoma ORODNIK: z racáki množina TONEMSKO IMENOVALNIK: rácmani [racák] RODILNIK: rácmanov IPA: [ɾaʦàːk] DAJALNIK: rácmanom ednina TOŽILNIK: rácmane IMENOVALNIK: racák MESTNIK: pri rácmanih RODILNIK: racáka ORODNIK: z rácmani DAJALNIK: racáku TONEMSKO TOŽILNIK: racáka [rȃcman] MESTNIK: pri racáku IPA: [ɾáːʦmàn] ORODNIK: z racákom ednina dvojina IMENOVALNIK: rȃcman IMENOVALNIK: racáka RODILNIK: rȃcmana RODILNIK: racákov tudi racȃkov DAJALNIK: rȃcmanu DAJALNIK: racákoma TOŽILNIK: rȃcmana TOŽILNIK: racáka MESTNIK: pri rȃcmanu MESTNIK: pri racákih tudi pri racȃkih ORODNIK: z rȃcmanom ORODNIK: z racákoma dvojina množina IMENOVALNIK: rȃcmana IMENOVALNIK: racáki RODILNIK: rȃcmanov RODILNIK: racákov tudi racȃkov DAJALNIK: rȃcmanoma DAJALNIK: racákom TOŽILNIK: rȃcmana TOŽILNIK: racáke MESTNIK: pri rȃcmanih MESTNIK: pri racákih tudi pri racȃkih ORODNIK: z rȃcmanoma ORODNIK: z racáki tudi z racȃki množina IMENOVALNIK: rȃcmani IZVOR RODILNIK: rȃcmanov ↑raca DAJALNIK: rȃcmanom TOŽILNIK: rȃcmane rácman MESTNIK: pri rȃcmanih rácmana samostalnik moškega spola ORODNIK: z rȃcmani [rácman] POMEN IZVOR samec race; SIN.: racak ↑raca ▪ Črnonoga rjavka je podobna sivki, vendar racmani nimajo značilne čopke. ▪ Razen v času goljenja so samci ali racmani bolj rárog rároga samostalnik moškega spola pisani kot samice. [rárok rároga] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. velik morski rak rdečkasto rjave barve z JAKOSTNO belkastimi pikami, dolgimi tipalkami in brez klešč; [rácman] primerjaj lat. Palinuridae IPA: [ˈɾaːʦman] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ednina ▪ Jastog zahteva čisto vodo, rarog živi tudi v IMENOVALNIK: rácman motni. 388 ▪▪▪ množina ▪ Jastog živi globoko, raroga najdemo tudi na petih IMENOVALNIK: rȃrogi metrih globine. RODILNIK: rȃrogov ▪ Rarog je značilen prebivalec srednjega in južnega DAJALNIK: rȃrogom Jadrana. TOŽILNIK: rȃroge ▪ Skupine rakov rarogov, ki živijo v plitvih vodah MESTNIK: pri rȃrogih Bahamov, se v pričetku jeseni podajo v globlje in ORODNIK: z rȃrogi mirnejše morje. 1.1. ta žival kot hrana, jed IZVOR ⏵ prid. beseda + sam. beseda prevzeto iz hrv. čak. rarȍg, sorodno s štok. ràrog = ▪ Naročite lahko odličnega raroga, ki velja za ukr. rárig, polj. raróg, raroh ‛vrsta sokola, lunj’ < hišno posebnost. pslov. * rarogъ iz * rarъ ‛krik, šum’ iz ide. ▪▪▪ onomatopeje * r-, prvotno se morda nanaša na ▪ Raroga v vreli vodi kuhamo 8 minut. ptiča, ali pa je hrv. rarog neposredno iz * rarъ ‛krik, šum’ IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO [rárok rároga] razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola IPA: [ˈɾaːɾɔk ˈɾaːɾɔga] [rasstrupítə rasstrupítve] ednina POMEN IMENOVALNIK: rárog 1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo RODILNIK: rároga škodljive snovi ali se razgradijo DAJALNIK: rárogu ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: rároga razstrupitev organizma, telesa MESTNIK: pri rárogu ▪ Detoksikacija oziroma razstrupitev telesa je šele ORODNIK: z rárogom začetek zdravljenja. dvojina ▪ Priporočljivo je, da poskrbite za čiščenje in IMENOVALNIK: rároga razstrupitev črevesja, s čimer izključite morebitne RODILNIK: rárogov alergije. DAJALNIK: rárogoma ▪▪▪ TOŽILNIK: rároga ▪ Poskus hitre razstrupitve mu ni uspel, znova je MESTNIK: pri rárogih posegel po heroinu. ORODNIK: z rárogoma ▪ Edini, ki so se bili pripravljeni pogovarjati, so bili v množina materinskem domu, pa še tam so za pogoj postavili IMENOVALNIK: rárogi razstrupitev od metadona. RODILNIK: rárogov ▪ V kar največji meri skušamo razgraditi strup, ki je DAJALNIK: rárogom termolabilen. Razstrupitev s toploto naj traja od 30 do TOŽILNIK: rároge 90 min. MESTNIK: pri rárogih 2. proces, postopek, pri katerem se škodljive ORODNIK: z rárogi snovi odstranijo od kod ali se razgradijo TONEMSKO ▪ Vsebnost strupa v vodi upada, vendar je zaradi [rȃrok rȃroga] počasne razstrupitve voda še vedno neprimerna za IPA: [ɾáːɾk ɾáːɾga] pitje. ednina ▪ Kemijski koncerni bodo investirali velike vsote IMENOVALNIK: rȃrog denarja za zaščito okolja in poskrbeli za delno RODILNIK: rȃroga razstrupitev zemljišč. DAJALNIK: rȃrogu 3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, TOŽILNIK: rȃroga škodljivega od kod sploh MESTNIK: pri rȃrogu ▪ Zelo malo je verjetno, da država lahko zasede ORODNIK: z rȃrogom položaj, ki ji pripada v mednarodni skupnosti, brez dvojina razstrupitve od svojega nacionalizma. IMENOVALNIK: rȃroga ▪ V okviru predlagane razstrupitve preteklosti izgubi RODILNIK: rȃrogov dobršni delež prepričljivost tisti »nikoli več«, ki DAJALNIK: rȃrogoma pomeni etični odgovor na posledice genocidnega TOŽILNIK: rȃroga režima. MESTNIK: pri rȃrogih ORODNIK: z rȃrogoma 389 IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO 1. odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih [rasstrupítə rasstrupítve] razgraditi IPA: [ɾasstɾuˈpiːtə ɾasstɾuˈpiːtʋɛ] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina razstrupiti organizem, telo IMENOVALNIK: razstrupítev ▪ Post je starodavna metoda čiščenja telesa, s RODILNIK: razstrupítve katero odlično razstrupimo celotno telo. DAJALNIK: razstrupítvi ▪ Voda pomaga razstrupiti organizem, ko sodeluje TOŽILNIK: razstrupítev pri izločanju strupov preko ledvic, črevesja, kože in MESTNIK: pri razstrupítvi pljuč. ORODNIK: z razstrupítvijo ▪ V jetrih encimi razstrupijo snovi, ki bi bile sicer za dvojina telo škodljive. IMENOVALNIK: razstrupítvi ⏵ glag. + glag. v nedoločniku RODILNIK: razstrupítev pomagati razstrupiti DAJALNIK: razstrupítvama ▪ Savnanje pomaga razstrupiti organizem, saj se TOŽILNIK: razstrupítvi prek znoja iz njega izločijo nakopičeni toksini, MESTNIK: pri razstrupítvah strupene snovi, ki so odpadni produkti prehrane. ORODNIK: z razstrupítvama ▪ Kemične snovi prodrejo skozi kožo v krvni obtok množina in še povečajo breme toksinov, ki jih mora telo IMENOVALNIK: razstrupítve razstrupiti. RODILNIK: razstrupítev ⏵ prisl. + glag. DAJALNIK: razstrupítvam temeljito razstrupiti TOŽILNIK: razstrupítve ▪ Vitko linijo ohranja z intenzivno vadbo in MESTNIK: pri razstrupítvah posebno dieto, ki temeljito razstrupi njeno telo. ORODNIK: z razstrupítvami ▪ Prehranski strokovnjaki priporočajo, da svoja TONEMSKO jetra vsaj v začetku leta malce razstrupite. [rasstrupȋtə rasstrupȋtve] ▪▪▪ IPA: [ɾasstɾupíːt ɾasstɾupíːtʋ] ▪ Zadostno uživanje vode očisti in razstrupi naše telo ednina in ohranja hidracijo kože. IMENOVALNIK: razstrupȋtev ▪ Nizke temperature pozimi marsikoga privabijo v RODILNIK: razstrupȋtve savno, kjer se naše telo dobro pregreje, razstrupi in DAJALNIK: razstrupȋtvi okrepi. TOŽILNIK: razstrupȋtev 2. v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz MESTNIK: pri razstrupȋtvi organizma ORODNIK: z razstrupȋtvijo ▪ Pomladni čas je idealen, da se razstrupimo in telesu dvojina povrnemo energijo, ki jo potrebuje za zdravo IMENOVALNIK: razstrupȋtvi delovanje. RODILNIK: razstrupȋtev ▪ Cilj detoksikacijskega centra je, da se ljudje DAJALNIK: razstrupȋtvama razstrupijo in potem predvidoma abstinirajo. TOŽILNIK: razstrupȋtvi 3. odstraniti škodljive snovi od kod ali jih MESTNIK: pri razstrupȋtvah razgraditi ORODNIK: z razstrupȋtvama ▪ Z rastlinami poskušajo razstrupiti rudnike, množina industrijska zemljišča in zemeljske nanose. IMENOVALNIK: razstrupȋtve ▪ Ostanki škropiva zelo motijo kvasovke pri RODILNIK: razstrupȋtev alkoholnem vrenju, ker te prej razstrupijo mošt, DAJALNIK: razstrupȋtvam predno začno fermentirati. TOŽILNIK: razstrupȋtve ▪ Zemljo so razstrupili s kemičnim pripravkom, kar je MESTNIK: pri razstrupȋtvah znatno preprosteje in ceneje, kot če bi morali zemljo ORODNIK: z razstrupȋtvami izkopati in jo nato še razstrupiti. 4. navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, IZVOR škodljivega od kod sploh ↑razstrupiti ▪ Za pomoč finančnemu sistemu naj bi administracija predvidevala za 1.500 milijard dolarjev podpore, ki bi razstrupíti okrepila posojilno dejavnost in razstrupila bilance. razstrupím dovršni glagol ▪ Če hočete razstrupiti svoje življenje, se morate [rasstrupíti] najprej znebiti navlake, na primer kupov revij in časopisov, kuhinjske posode, ki je nikoli ne uporabljate. 390 ORODNIK: z razstrupljênima IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: razstrupljêni [rasstrupíti] RODILNIK: razstrupljênih IPA: [ɾasstɾuˈpiːti] DAJALNIK: razstrupljênim NEDOLOČNIK: razstrupíti TOŽILNIK: razstrupljêne NAMENILNIK: razstrupít MESTNIK: pri razstrupljênih sedanjik ORODNIK: z razstrupljênimi ednina ženski spol 1. OSEBA: razstrupím ednina 2. OSEBA: razstrupíš IMENOVALNIK: razstrupljêna 3. OSEBA: razstrupí RODILNIK: razstrupljêne dvojina DAJALNIK: razstrupljêni 1. OSEBA: razstrupíva TOŽILNIK: razstrupljêno 2. OSEBA: razstrupíta MESTNIK: pri razstrupljêni 3. OSEBA: razstrupíta ORODNIK: z razstrupljêno množina dvojina 1. OSEBA: razstrupímo IMENOVALNIK: razstrupljêni 2. OSEBA: razstrupíte RODILNIK: razstrupljênih 3. OSEBA: razstrupíjo DAJALNIK: razstrupljênima velelnik TOŽILNIK: razstrupljêni ednina MESTNIK: pri razstrupljênih 2. OSEBA: razstrúpi ORODNIK: z razstrupljênima dvojina množina 1. OSEBA: razstrupíva IMENOVALNIK: razstrupljêne 2. OSEBA: razstrupíta RODILNIK: razstrupljênih množina DAJALNIK: razstrupljênim 1. OSEBA: razstrupímo TOŽILNIK: razstrupljêne 2. OSEBA: razstrupíte MESTNIK: pri razstrupljênih deležnik na -l ORODNIK: z razstrupljênimi moški spol srednji spol EDNINA: razstrúpil ednina DVOJINA: razstrupíla IMENOVALNIK: razstrupljêno MNOŽINA: razstrupíli RODILNIK: razstrupljênega ženski spol DAJALNIK: razstrupljênemu EDNINA: razstrupíla TOŽILNIK: razstrupljêno DVOJINA: razstrupíli MESTNIK: pri razstrupljênem MNOŽINA: razstrupíle ORODNIK: z razstrupljênim srednji spol dvojina EDNINA: razstrupílo IMENOVALNIK: razstrupljêni DVOJINA: razstrupíli RODILNIK: razstrupljênih MNOŽINA: razstrupíla DAJALNIK: razstrupljênima deležnik na -n TOŽILNIK: razstrupljêni moški spol MESTNIK: pri razstrupljênih ednina ORODNIK: z razstrupljênima IMENOVALNIK: razstrupljèn množina RODILNIK: razstrupljênega IMENOVALNIK: razstrupljêna DAJALNIK: razstrupljênemu RODILNIK: razstrupljênih TOŽILNIK: razstrupljèn DAJALNIK: razstrupljênim živo razstrupljênega TOŽILNIK: razstrupljêna MESTNIK: pri razstrupljênem MESTNIK: pri razstrupljênih ORODNIK: z razstrupljênim ORODNIK: z razstrupljênimi dvojina DELEŽJE NA -vši: razstrupívši IMENOVALNIK: razstrupljêna glagolnik RODILNIK: razstrupljênih ednina DAJALNIK: razstrupljênima IMENOVALNIK: razstrupljênje TOŽILNIK: razstrupljêna RODILNIK: razstrupljênja MESTNIK: pri razstrupljênih DAJALNIK: razstrupljênju 391 TOŽILNIK: razstrupljênje moški spol MESTNIK: pri razstrupljênju ednina ORODNIK: z razstrupljênjem IMENOVALNIK: razstrupljȅn dvojina RODILNIK: razstrupljénega IMENOVALNIK: razstrupljênji DAJALNIK: razstrupljénemu RODILNIK: razstrupljênj TOŽILNIK: razstrupljȅn DAJALNIK: razstrupljênjema živo razstrupljénega TOŽILNIK: razstrupljênji MESTNIK: pri razstrupljénem MESTNIK: pri razstrupljênjih ORODNIK: z razstrupljénim ORODNIK: z razstrupljênjema dvojina množina IMENOVALNIK: razstrupljéna IMENOVALNIK: razstrupljênja RODILNIK: razstrupljénih RODILNIK: razstrupljênj DAJALNIK: razstrupljénima DAJALNIK: razstrupljênjem TOŽILNIK: razstrupljéna TOŽILNIK: razstrupljênja MESTNIK: pri razstrupljénih MESTNIK: pri razstrupljênjih ORODNIK: z razstrupljénima ORODNIK: z razstrupljênji množina TONEMSKO IMENOVALNIK: razstrupljéni [rasstrupíti] tudi [rasstrupȋti] RODILNIK: razstrupljénih IPA: [ɾasstɾupìːtí] tudi [ɾasstɾupíːtì] DAJALNIK: razstrupljénim NEDOLOČNIK: razstrupíti tudi razstrupȋti TOŽILNIK: razstrupljéne NAMENILNIK: razstrupȋt MESTNIK: pri razstrupljénih sedanjik ORODNIK: z razstrupljénimi ednina ženski spol 1. ednina OSEBA: razstrupím 2. IMENOVALNIK: razstrupljéna OSEBA: razstrupíš 3. RODILNIK: razstrupljéne OSEBA: razstrupí dvojina DAJALNIK: razstrupljéni 1. OSEBA: razstrupíva TOŽILNIK: razstrupljéno 2. MESTNIK: pri razstrupljéni OSEBA: razstrupíta 3. OSEBA: razstrupíta ORODNIK: z razstrupljéno množina dvojina 1. IMENOVALNIK: razstrupljéni OSEBA: razstrupímo 2. OSEBA: razstrupíte RODILNIK: razstrupljénih 3. OSEBA: razstrupíjo DAJALNIK: razstrupljénima velelnik TOŽILNIK: razstrupljéni ednina MESTNIK: pri razstrupljénih 2. OSEBA: razstrúpi ORODNIK: z razstrupljénima dvojina množina 1. OSEBA: razstrupȋva IMENOVALNIK: razstrupljéne 2. OSEBA: razstrupȋta RODILNIK: razstrupljénih množina DAJALNIK: razstrupljénim 1. OSEBA: razstrupȋmo TOŽILNIK: razstrupljéne 2. OSEBA: razstrupȋte MESTNIK: pri razstrupljénih deležnik na -l ORODNIK: z razstrupljénimi moški spol srednji spol ednina EDNINA: razstrȗpil IMENOVALNIK: razstrupljéno DVOJINA: razstrupȋla RODILNIK: razstrupljénega MNOŽINA: razstrupȋli ženski spol DAJALNIK: razstrupljénemu EDNINA: razstrupíla TOŽILNIK: razstrupljéno DVOJINA: razstrupȋli MESTNIK: pri razstrupljénem MNOŽINA: razstrupȋle ORODNIK: z razstrupljénim srednji spol dvojina EDNINA: razstrupȋlo IMENOVALNIK: razstrupljéni DVOJINA: razstrupȋli RODILNIK: razstrupljénih MNOŽINA: razstrupȋla DAJALNIK: razstrupljénima deležnik na -n TOŽILNIK: razstrupljéni 392 MESTNIK: pri razstrupljénih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z razstrupljénima postopek, proces razstrupljanja | program množina razstrupljanja | učinek razstrupljanja IMENOVALNIK: razstrupljéna ▪ Če naj procesi razstrupljanja in izločanja potekajo RODILNIK: razstrupljénih normalno, mora biti telo dovolj hidrirano. DAJALNIK: razstrupljénim ▪ Postopek razstrupljanja od metadona, ki TOŽILNIK: razstrupljéna povzroča 4-krat močnejšo zasvojenost od heroina, MESTNIK: pri razstrupljénih je veliko težji in daljši. ORODNIK: z razstrupljénimi ▪ Učinke razstrupljanja poveča tudi vsakodnevno DELEŽJE NA -vši: razstrupȋvši gibanje na svežem zraku. glagolnik ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ednina organ za razstrupljanje | program za razstrupljanje IMENOVALNIK: razstrupljénje ▪ Program za razstrupljanje mora vsebovati velike RODILNIK: razstrupljénja količine vode, ki odplavljajo toksine iz telesa. DAJALNIK: razstrupljénju ▪ Ker bezeg pospešuje izločanje, je pomembno TOŽILNIK: razstrupljénje sredstvo za razstrupljanje organizma. MESTNIK: pri razstrupljénju ▪ Na pobudo urada za droge po večjih bolnišnicah ORODNIK: z razstrupljénjem ustanavljajo centre za razstrupljanje, povečali dvojina bodo število centrov za zdravljenje odvisnosti. IMENOVALNIK: razstrupljénji in razstrupljȇnji ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: razstrupljȇnj pospeševati, spodbujati razstrupljanje DAJALNIK: razstrupljénjema in ▪ Kisline v borovnicah aktivirajo vrsto encimov, ki razstrupljȇnjema pospešujejo razstrupljanje in tako nevtralizirajo TOŽILNIK: razstrupljénji in razstrupljȇnji strupe. MESTNIK: pri razstrupljénjih tudi pri ▪ Dovolj tekočine poskrbi za dober pretok krvi, razstrupljȇnjih poveča količino urina in spodbuja razstrupljanje. ORODNIK: z razstrupljénjema in z ▪▪▪ razstrupljȇnjema ▪ Zelenjava pospešuje prebavo in pomaga pri množina razstrupljanju telesa. ▪ Jetra so glavni organ, ki skrbi za razstrupljanje, IMENOVALNIK: razstrupljénja tudi razstrupljȇnja sledijo jim ledvice. RODILNIK: razstrupljȇnj DAJALNIK: razstrupljénjem tudi razstrupljȇnjem 2. proces, postopek, pri katerem se škodljive TOŽILNIK: razstrupljénja tudi razstrupljȇnja snovi, odstranijo od kod ali se razgrajujejo MESTNIK: pri razstrupljénjih tudi pri ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku razstrupljȇnjih ▪ Razstrupljanje okolja s pomočjo rastlin ima ORODNIK: z razstrupljénji tudi z razstrupljȇnji omejitve. Primerno je le za razstrupljanje manj do srednje onesnaženih, ne pa močno onesnaženih okolij. IZVOR ↑strup ▪ Za razstrupljanje tal je ugodneje, da rastline kopičijo strupene snovi v nadzemnih delih, listih in poganjkih, saj je njihovo odstranjevanje manj razstrúpljanje razstrúpljanja samostalnik srednjega spola zahtevno kot odstranjevanje podzemnih delov. [rasstrúpljanje] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali JAKOSTNO njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali [rasstrúpljanje] se razgrajujejo; IPA: [ɾaˈsːtɾuːpljanjɛ] SIN.: razstrupljevanje ⏵ sam. beseda ednina + sam. beseda v rodilniku razstrupljanje jeter, kože IMENOVALNIK: razstrúpljanje | razstrupljanje organizma, telesa RODILNIK: razstrúpljanja ▪ Liter in pol tekočine na dan navadno zadostuje DAJALNIK: razstrúpljanju za nemoteno delovanje in razstrupljanje jeter. TOŽILNIK: razstrúpljanje ▪ Balastne snovi, ki se naberejo na koži, ji škodijo, MESTNIK: pri razstrúpljanju poleg tega ličilo na povrhnjici ovira zdravilni proces ORODNIK: z razstrúpljanjem za razstrupljanje kože. dvojina ▪ Kdor že iz navade veliko pije, skrbi za naravno IMENOVALNIK: razstrúpljanji razstrupljanje svojega telesa. RODILNIK: razstrúpljanj DAJALNIK: razstrúpljanjema 393 TOŽILNIK: razstrúpljanji ▪ Savnanje spodbuja krvni obtok, čisti kožo in MESTNIK: pri razstrúpljanjih pomaga razstrupljati telo. ORODNIK: z razstrúpljanjema ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. množina ▪ Balastne snovi razstrupljajo telo in pomagajo IMENOVALNIK: razstrúpljanja odplavljati strupe. RODILNIK: razstrúpljanj ▪ Borovnice varujejo, čistijo in razstrupljajo DAJALNIK: razstrúpljanjem črevesje in celoten prebavni trakt. TOŽILNIK: razstrúpljanja ▪ Naše telo se razstruplja tudi skozi znojnice in MESTNIK: pri razstrúpljanjih lojnice, skozi katere se strupi izločajo na površje ORODNIK: z razstrúpljanji kože. TONEMSKO 2. v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi [rasstrúpljanje] iz organizma IPA: [ɾasːtɾùːpljánjɛ] ▪ Trenutno se razstrupljam in jem le kuhan riž. ednina ▪ S potenjem se tudi razstrupljamo: zelo smrdeč znoj IMENOVALNIK: razstrúpljanje pomeni, da se telo čisti strupov. RODILNIK: razstrúpljanja 3. odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih DAJALNIK: razstrúpljanju razgrajevati TOŽILNIK: razstrúpljanje ▪ Sortirnice se gradijo ob nenaseljenih robovih MESTNIK: pri razstrúpljanju gozdov, kjer rastlinje pomaga razstrupljati ozračje. ORODNIK: z razstrúpljanjem ▪ Deponije morajo imeti urejeno odvodnjavanje dvojina zaledne in meteorne vode, izcedno vodo pa je treba IMENOVALNIK: razstrúpljanji in razstrȗpljanji razstrupljati. RODILNIK: razstrȗpljanj 4. navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, DAJALNIK: razstrúpljanjema in razstrȗpljanjema škodljivega od kod sploh TOŽILNIK: razstrúpljanji in razstrȗpljanji ▪ Naša obveznost je, da se slabi občutki prekinejo in MESTNIK: pri razstrȗpljanjih odnosi začnejo razstrupljati. ORODNIK: z razstrúpljanjema in z ▪ Njegov glas je skrbno razstrupljal besede. V ničemer razstrȗpljanjema od tega, kar je govoril, nikoli ni bilo obtožbe. množina IMENOVALNIK: razstrȗpljanja IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: razstrȗpljanj JAKOSTNO DAJALNIK: razstrȗpljanjem [rasstrúpljati] TOŽILNIK: razstrȗpljanja IPA: [ɾaˈsːtɾuːpljati] MESTNIK: pri razstrȗpljanjih NEDOLOČNIK: razstrúpljati ORODNIK: z razstrȗpljanji NAMENILNIK: razstrúpljat sedanjik IZVOR ednina ↑razstrupljati 1. OSEBA: razstrúpljam 2. OSEBA: razstrúpljaš razstrúpljati razstrúpljam 3. OSEBA: razstrúplja nedovršni glagol [ dvojina rasstrúpljati] 1. OSEBA: razstrúpljava POMEN 2. OSEBA: razstrúpljata 1. odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali 3. OSEBA: razstrúpljata jih razgrajevati množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku 1. OSEBA: razstrúpljamo razstrupljati črevesje | razstrupljati jetra, ledvice | 2. OSEBA: razstrúpljate razstrupljati organizem, telo 3. OSEBA: razstrúpljajo ▪ Posušene slive pospešujejo prebavo in učinkovito velelnik razstrupljajo črevesje. ednina ▪ Uživanje medicinskega oglja veže strupene snovi 2. OSEBA: razstrúpljaj in tako razstruplja organizem. dvojina ▪ Zaužite vlaknine razstrupljajo telo, saj nase 1. OSEBA: razstrúpljajva vežejo škodljive strupene snovi. 2. OSEBA: razstrúpljajta ⏵ glag. + glag. v nedoločniku množina pomagati razstrupljati 1. OSEBA: razstrúpljajmo 2. OSEBA: razstrúpljajte 394 deležnik na -l ORODNIK: z razstrupljajóčimi moški spol srednji spol EDNINA: razstrúpljal ednina DVOJINA: razstrúpljala IMENOVALNIK: razstrupljajóče MNOŽINA: razstrúpljali RODILNIK: razstrupljajóčega ženski spol DAJALNIK: razstrupljajóčemu EDNINA: razstrúpljala TOŽILNIK: razstrupljajóče DVOJINA: razstrúpljali MESTNIK: pri razstrupljajóčem MNOŽINA: razstrúpljale ORODNIK: z razstrupljajóčim srednji spol dvojina EDNINA: razstrúpljalo IMENOVALNIK: razstrupljajóči DVOJINA: razstrúpljali RODILNIK: razstrupljajóčih MNOŽINA: razstrúpljala deležnik na -č DAJALNIK: razstrupljajóčima moški spol TOŽILNIK: razstrupljajóči ednina MESTNIK: pri razstrupljajóčih IMENOVALNIK: razstrupljajóč ORODNIK: z razstrupljajóčima množina RODILNIK: razstrupljajóčega IMENOVALNIK: razstrupljajóča DAJALNIK: razstrupljajóčemu RODILNIK: razstrupljajóčih TOŽILNIK: razstrupljajóč živo razstrupljajóčega DAJALNIK: razstrupljajóčim MESTNIK: pri razstrupljajóčem TOŽILNIK: razstrupljajóča ORODNIK: z razstrupljajóčim MESTNIK: pri razstrupljajóčih dvojina ORODNIK: z razstrupljajóčimi deležnik na -n IMENOVALNIK: razstrupljajóča moški spol RODILNIK: razstrupljajóčih ednina DAJALNIK: razstrupljajóčima IMENOVALNIK: razstrúpljan TOŽILNIK: razstrupljajóča RODILNIK: razstrúpljanega MESTNIK: pri razstrupljajóčih DAJALNIK: razstrúpljanemu ORODNIK: z razstrupljajóčima TOŽILNIK: razstrúpljan množina živo razstrúpljanega IMENOVALNIK: razstrupljajóči MESTNIK: pri razstrúpljanem RODILNIK: razstrupljajóčih ORODNIK: z razstrúpljanim DAJALNIK: razstrupljajóčim dvojina TOŽILNIK: razstrupljajóče IMENOVALNIK: razstrúpljana MESTNIK: pri razstrupljajóčih RODILNIK: razstrúpljanih ORODNIK: z razstrupljajóčimi ženski spol DAJALNIK: razstrúpljanima ednina TOŽILNIK: razstrúpljana IMENOVALNIK: razstrupljajóča MESTNIK: pri razstrúpljanih RODILNIK: razstrupljajóče ORODNIK: z razstrúpljanima množina DAJALNIK: razstrupljajóči TOŽILNIK: razstrupljajóčo IMENOVALNIK: razstrúpljani MESTNIK: pri razstrupljajóči RODILNIK: razstrúpljanih ORODNIK: z razstrupljajóčo DAJALNIK: razstrúpljanim dvojina TOŽILNIK: razstrúpljane IMENOVALNIK: razstrupljajóči MESTNIK: pri razstrúpljanih RODILNIK: razstrupljajóčih ORODNIK: z razstrúpljanimi ženski spol DAJALNIK: razstrupljajóčima ednina TOŽILNIK: razstrupljajóči IMENOVALNIK: razstrúpljana MESTNIK: pri razstrupljajóčih RODILNIK: razstrúpljane ORODNIK: z razstrupljajóčima DAJALNIK: razstrúpljani množina TOŽILNIK: razstrúpljano IMENOVALNIK: razstrupljajóče MESTNIK: pri razstrúpljani RODILNIK: razstrupljajóčih ORODNIK: z razstrúpljano DAJALNIK: razstrupljajóčim dvojina TOŽILNIK: razstrupljajóče IMENOVALNIK: razstrúpljani MESTNIK: pri razstrupljajóčih RODILNIK: razstrúpljanih 395 DAJALNIK: razstrúpljanima IPA: [ɾasːtɾùːpljáti] TOŽILNIK: razstrúpljani NEDOLOČNIK: razstrúpljati MESTNIK: pri razstrúpljanih NAMENILNIK: razstrúpljat ORODNIK: z razstrúpljanima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: razstrúpljane 1. OSEBA: razstrúpljam RODILNIK: razstrúpljanih 2. OSEBA: razstrúpljaš DAJALNIK: razstrúpljanim 3. OSEBA: razstrúplja TOŽILNIK: razstrúpljane dvojina MESTNIK: pri razstrúpljanih 1. OSEBA: razstrúpljava ORODNIK: z razstrúpljanimi 2. OSEBA: razstrúpljata srednji spol 3. OSEBA: razstrúpljata ednina množina IMENOVALNIK: razstrúpljano 1. OSEBA: razstrúpljamo RODILNIK: razstrúpljanega 2. OSEBA: razstrúpljate DAJALNIK: razstrúpljanemu 3. OSEBA: razstrúpljajo TOŽILNIK: razstrúpljano velelnik MESTNIK: pri razstrúpljanem ednina ORODNIK: z razstrúpljanim 2. OSEBA: razstrúpljaj dvojina dvojina IMENOVALNIK: razstrúpljani 1. OSEBA: razstrúpljajva RODILNIK: razstrúpljanih 2. OSEBA: razstrúpljajta DAJALNIK: razstrúpljanima množina TOŽILNIK: razstrúpljani 1. OSEBA: razstrúpljajmo MESTNIK: pri razstrúpljanih 2. OSEBA: razstrúpljajte ORODNIK: z razstrúpljanima deležnik na -l množina moški spol IMENOVALNIK: razstrúpljana EDNINA: razstrúpljal RODILNIK: razstrúpljanih DVOJINA: razstrúpljala DAJALNIK: razstrúpljanim MNOŽINA: razstrúpljali TOŽILNIK: razstrúpljana ženski spol MESTNIK: pri razstrúpljanih EDNINA: razstrúpljala in razstrȗpljala ORODNIK: z razstrúpljanimi DVOJINA: razstrúpljali DELEŽJE NA -aje: razstrupljáje MNOŽINA: razstrúpljale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: razstrúpljalo IMENOVALNIK: razstrúpljanje DVOJINA: razstrúpljali RODILNIK: razstrúpljanja MNOŽINA: razstrúpljala DAJALNIK: razstrúpljanju deležnik na -č moški spol TOŽILNIK: razstrúpljanje ednina MESTNIK: pri razstrúpljanju IMENOVALNIK: razstrupljajč tudi ORODNIK: z razstrúpljanjem razstrupljajč dvojina RODILNIK: razstrupljajčega IMENOVALNIK: razstrúpljanji DAJALNIK: razstrupljajčemu RODILNIK: razstrúpljanj TOŽILNIK: razstrupljajč tudi razstrupljajč DAJALNIK: razstrúpljanjema živo razstrupljajčega TOŽILNIK: razstrúpljanji MESTNIK: pri razstrupljajčem MESTNIK: pri razstrúpljanjih ORODNIK: z razstrupljajčim ORODNIK: z razstrúpljanjema dvojina množina IMENOVALNIK: razstrupljajča IMENOVALNIK: razstrúpljanja RODILNIK: razstrupljajčih RODILNIK: razstrúpljanj DAJALNIK: razstrupljajčima DAJALNIK: razstrúpljanjem TOŽILNIK: razstrupljajča TOŽILNIK: razstrúpljanja MESTNIK: pri razstrupljajčih MESTNIK: pri razstrúpljanjih ORODNIK: z razstrupljajčima ORODNIK: z razstrúpljanji množina TONEMSKO [rasstrúpljati] IMENOVALNIK: razstrupljajči 396 RODILNIK: razstrupljajčih ORODNIK: z razstrúpljanim DAJALNIK: razstrupljajčim dvojina TOŽILNIK: razstrupljajče IMENOVALNIK: razstrúpljana MESTNIK: pri razstrupljajčih RODILNIK: razstrúpljanih ORODNIK: z razstrupljajčimi DAJALNIK: razstrúpljanima ženski spol TOŽILNIK: razstrúpljana ednina MESTNIK: pri razstrúpljanih IMENOVALNIK: razstrupljajča ORODNIK: z razstrúpljanima RODILNIK: razstrupljajče množina DAJALNIK: razstrupljajči IMENOVALNIK: razstrúpljani TOŽILNIK: razstrupljajčo RODILNIK: razstrúpljanih MESTNIK: pri razstrupljajči DAJALNIK: razstrúpljanim ORODNIK: z razstrupljajčo TOŽILNIK: razstrúpljane dvojina MESTNIK: pri razstrúpljanih IMENOVALNIK: razstrupljajči ORODNIK: z razstrúpljanimi RODILNIK: razstrupljajčih ženski spol DAJALNIK: razstrupljajčima ednina TOŽILNIK: razstrupljajči IMENOVALNIK: razstrúpljana MESTNIK: pri razstrupljajčih RODILNIK: razstrúpljane ORODNIK: z razstrupljajčima DAJALNIK: razstrúpljani množina TOŽILNIK: razstrúpljano IMENOVALNIK: razstrupljajče MESTNIK: pri razstrúpljani RODILNIK: razstrupljajčih ORODNIK: z razstrúpljano DAJALNIK: razstrupljajčim dvojina TOŽILNIK: razstrupljajče IMENOVALNIK: razstrúpljani MESTNIK: pri razstrupljajčih RODILNIK: razstrúpljanih ORODNIK: z razstrupljajčimi DAJALNIK: razstrúpljanima srednji spol TOŽILNIK: razstrúpljani ednina MESTNIK: pri razstrúpljanih IMENOVALNIK: razstrupljajče ORODNIK: z razstrúpljanima RODILNIK: razstrupljajčega množina DAJALNIK: razstrupljajčemu IMENOVALNIK: razstrúpljane TOŽILNIK: razstrupljajče RODILNIK: razstrúpljanih MESTNIK: pri razstrupljajčem DAJALNIK: razstrúpljanim ORODNIK: z razstrupljajčim TOŽILNIK: razstrúpljane dvojina MESTNIK: pri razstrúpljanih IMENOVALNIK: razstrupljajči ORODNIK: z razstrúpljanimi RODILNIK: razstrupljajčih srednji spol DAJALNIK: razstrupljajčima ednina TOŽILNIK: razstrupljajči IMENOVALNIK: razstrúpljano MESTNIK: pri razstrupljajčih RODILNIK: razstrúpljanega ORODNIK: z razstrupljajčima DAJALNIK: razstrúpljanemu množina TOŽILNIK: razstrúpljano IMENOVALNIK: razstrupljajča MESTNIK: pri razstrúpljanem RODILNIK: razstrupljajčih ORODNIK: z razstrúpljanim DAJALNIK: razstrupljajčim dvojina TOŽILNIK: razstrupljajča IMENOVALNIK: razstrúpljani MESTNIK: pri razstrupljajčih RODILNIK: razstrúpljanih ORODNIK: z razstrupljajčimi DAJALNIK: razstrúpljanima deležnik na -n TOŽILNIK: razstrúpljani moški spol MESTNIK: pri razstrúpljanih ednina ORODNIK: z razstrúpljanima IMENOVALNIK: razstrúpljan množina RODILNIK: razstrúpljanega IMENOVALNIK: razstrúpljana DAJALNIK: razstrúpljanemu RODILNIK: razstrúpljanih TOŽILNIK: razstrúpljan DAJALNIK: razstrúpljanim živo razstrúpljanega TOŽILNIK: razstrúpljana MESTNIK: pri razstrúpljanem MESTNIK: pri razstrúpljanih 397 ORODNIK: z razstrúpljanimi IZGOVOR IN OBLIKE DELEŽJE NA -aje: razstrupljȃje JAKOSTNO glagolnik [rasstrupljevánje] ednina IPA: [ɾasːtɾupljɛˈʋaːnjɛ] IMENOVALNIK: razstrúpljanje ednina RODILNIK: razstrúpljanja IMENOVALNIK: razstrupljevánje DAJALNIK: razstrúpljanju RODILNIK: razstrupljevánja TOŽILNIK: razstrúpljanje DAJALNIK: razstrupljevánju MESTNIK: pri razstrúpljanju TOŽILNIK: razstrupljevánje ORODNIK: z razstrúpljanjem MESTNIK: pri razstrupljevánju dvojina ORODNIK: z razstrupljevánjem IMENOVALNIK: razstrúpljanji in razstrȗpljanji dvojina RODILNIK: razstrȗpljanj IMENOVALNIK: razstrupljevánji DAJALNIK: razstrúpljanjema in RODILNIK: razstrupljevánj razstrȗpljanjema DAJALNIK: razstrupljevánjema TOŽILNIK: razstrúpljanji in razstrȗpljanji TOŽILNIK: razstrupljevánji MESTNIK: pri razstrȗpljanjih MESTNIK: pri razstrupljevánjih ORODNIK: z razstrúpljanjema in z ORODNIK: z razstrupljevánjema razstrȗpljanjema množina množina IMENOVALNIK: razstrupljevánja IMENOVALNIK: razstrȗpljanja RODILNIK: razstrupljevánj RODILNIK: razstrȗpljanj DAJALNIK: razstrupljevánjem DAJALNIK: razstrȗpljanjem TOŽILNIK: razstrupljevánja TOŽILNIK: razstrȗpljanja MESTNIK: pri razstrupljevánjih MESTNIK: pri razstrȗpljanjih ORODNIK: z razstrupljevánji ORODNIK: z razstrȗpljanji TONEMSKO [rasstrupljevȃnje] IZVOR IPA: [ɾasːtɾupljɛʋáːnj] ↑razstrupiti ednina IMENOVALNIK: razstrupljevȃnje razstrupljevánje RODILNIK: razstrupljevȃnja razstrupljevánja samostalnik srednjega DAJALNIK: razstrupljevȃnju spola [rasstrupljevánje] TOŽILNIK: razstrupljevȃnje P MESTNIK: pri razstrupljevȃnju OMEN proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali ORODNIK: z razstrupljevȃnjem dvojina njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali IMENOVALNIK: razstrupljevȃnji se razgrajujejo; SIN.: razstrupljanje RODILNIK: razstrupljevȃnj ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: razstrupljevȃnjema razstrupljevanje telesa TOŽILNIK: razstrupljevȃnji ▪ Med razstrupljevanjem telesa se razkrajajo MESTNIK: pri razstrupljevȃnjih maščobe in strupene snovi, ki se iz telesa ne ORODNIK: z razstrupljevȃnjema izločajo le z urinom, temveč tudi s kožo in množina dihanjem. IMENOVALNIK: razstrupljevȃnja ▪ Povečan pretok limfe lahko dosežemo z limfno RODILNIK: razstrupljevȃnj drenažo, ki pospeši odplavljanje presnovkov in DAJALNIK: razstrupljevȃnjem posredno razstrupljevanje organizma. TOŽILNIK: razstrupljevȃnja ▪▪▪ MESTNIK: pri razstrupljevȃnjih ▪ Z veliko tekočine pomagate ledvicam pri razstrupljevanju ORODNIK: z razstrupljevȃnji . ▪ Obilica balastnih snovi (vlaknin) razbremeni črevesje in pospeši razstrupljevanje. IZVOR ▪ Dobro se je sproščati s hitro hojo na svežem zraku, ↑razstrupljevati saj to pospešuje znojenje in s tem izločanje odpadnih snovi iz telesa. To je gotovo najhitrejša metoda ráža ráže samostalnik ženskega spola razstrupljevanja. [ráža] 398 POMEN ORODNIK: z rȃžo 1. iz zoologije morska riba rombaste oblike s krilom dvojina podobnimi prsnimi plavutmi, usti in škrgami na IMENOVALNIK: ráži spodnji strani telesa in tankim bičastim repom; RODILNIK: rȃž primerjaj lat. Batoidea DAJALNIK: rážama ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: ráži ▪ Na betonskem dnu so ležale ploščate raže, MESTNIK: pri rážah medtem ko so njihovi sorodniki, električni skati, ORODNIK: z rážama plavali tik pod površino. množina ▪ Potapljač mu je prinesel iz morja ribo, IMENOVALNIK: ráže nekajkilogramsko ražo. RODILNIK: rȃž ▪ Nekatere raže so prilagojene življenju v odprtem DAJALNIK: rážam morju ali pa živijo tik pod morsko gladino. TOŽILNIK: ráže ▪▪▪ MESTNIK: pri rážah ▪ Pri kostnicah je ogrodje plavuti iz kosti, pri morskih ORODNIK: z rážami psih, skatih in ražah pa iz hrustanca. 1.1. meso te živali kot hrana, jed IZVOR ▪ Na polovici količine olja prepražimo najprej kose prevzeto prek hrv. rȁža iz dalmat. roman. < lat. raže, nato ostale ribe. raia, nejasnega izvora ▪ Včasih so domačini nasoljene raže sušili v konobah in na podstrehah, da so imeli v sušnih refleksologíja refleksologíje samostalnik ženskega spola mesecih kaj jesti. [refleksologíja] I POMEN ZGOVOR IN OBLIKE metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na JAKOSTNO [ráža] masaži določenih točk na stopalih, dlaneh za IPA: [ˈɾaːʒa] spodbujanje delovanja posameznih organov, ednina delov telesa; SIN.: refleksoterapija IMENOVALNIK: ráža ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: ráže ▪ Prijatelj ali partner se lahko nauči osnov DAJALNIK: ráži refleksologije in vam omogoči masažo, ki vam bo TOŽILNIK: rážo olajšala določene težave, tudi bolečine. MESTNIK: pri ráži ▪ Natančen izvor refleksologije ni znan, a povsem ORODNIK: z rážo mogoče je, da izvira iz istega obdobja kot dvojina akupunktura. IMENOVALNIK: ráži ▪▪▪ RODILNIK: ráž ▪ Refleksologija je učinkovita pri stresu, nespečnosti, DAJALNIK: rážama glavobolih, bolečinah v križu, vratu in ramenih. TOŽILNIK: ráži ▪ Refleksologija temelji na predpostavki, da imajo vsi MESTNIK: pri rážah človeški organi pripadajoča mesta na stopalih in ORODNIK: z rážama dlaneh, ki odsevajo človekovo trenutno zdravstveno množina stanje. IMENOVALNIK: ráže RODILNIK: ráž IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: rážam JAKOSTNO [refleksologíja] TOŽILNIK: ráže MESTNIK: pri rážah IPA: [ɾɛflɛksɔlɔˈgiːja] ORODNIK: z rážami ednina TONEMSKO IMENOVALNIK: refleksologíja [ráža] RODILNIK: refleksologíje IPA: [ɾàːʒá] DAJALNIK: refleksologíji ednina TOŽILNIK: refleksologíjo IMENOVALNIK: ráža MESTNIK: pri refleksologíji RODILNIK: ráže ORODNIK: z refleksologíjo DAJALNIK: ráži dvojina TOŽILNIK: rážo IMENOVALNIK: refleksologíji MESTNIK: pri ráži RODILNIK: refleksologíj 399 DAJALNIK: refleksologíjama IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: refleksologíji JAKOSTNO MESTNIK: pri refleksologíjah [reptíl] ORODNIK: z refleksologíjama IPA: [ɾɛpˈtiːl] množina ednina IMENOVALNIK: refleksologíje IMENOVALNIK: reptíl RODILNIK: refleksologíj RODILNIK: reptíla DAJALNIK: refleksologíjam DAJALNIK: reptílu TOŽILNIK: refleksologíje TOŽILNIK: reptíla MESTNIK: pri refleksologíjah MESTNIK: pri reptílu ORODNIK: z refleksologíjami ORODNIK: z reptílom TONEMSKO dvojina [refleksologȋja] IMENOVALNIK: reptíla IPA: [ɾɛflɛksɔlɔgíːjà] RODILNIK: reptílov ednina DAJALNIK: reptíloma IMENOVALNIK: refleksologȋja TOŽILNIK: reptíla RODILNIK: refleksologȋje MESTNIK: pri reptílih DAJALNIK: refleksologȋji ORODNIK: z reptíloma TOŽILNIK: refleksologȋjo množina MESTNIK: pri refleksologȋji IMENOVALNIK: reptíli ORODNIK: z refleksologȋjo RODILNIK: reptílov dvojina DAJALNIK: reptílom IMENOVALNIK: refleksologȋji TOŽILNIK: reptíle RODILNIK: refleksologȋj MESTNIK: pri reptílih DAJALNIK: refleksologȋjama ORODNIK: z reptíli TOŽILNIK: refleksologȋji TONEMSKO MESTNIK: pri refleksologȋjah [reptȋl] ORODNIK: z refleksologȋjama IPA: [ɾɛptíːl] množina ednina IMENOVALNIK: refleksologȋje IMENOVALNIK: reptȋl RODILNIK: refleksologȋj RODILNIK: reptȋla DAJALNIK: refleksologȋjam DAJALNIK: reptȋlu TOŽILNIK: refleksologȋje TOŽILNIK: reptȋla MESTNIK: pri refleksologȋjah MESTNIK: pri reptȋlu ORODNIK: z refleksologȋjami ORODNIK: z reptȋlom dvojina IZVOR IMENOVALNIK: reptȋla prevzeto iz angl. reflexology, iz ↑refleks + gr. RODILNIK: reptȋlov ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ DAJALNIK: reptȋloma TOŽILNIK: reptȋla reptíl MESTNIK: pri reptȋlih reptíla samostalnik moškega spola ORODNIK: z reptȋloma [reptíl] množina POMEN IMENOVALNIK: reptȋli iz zoologije mrzlokrvna žival z luskasto kožo, ki je pri RODILNIK: reptȋlov premikanju s trebuhom blizu tal in navadno leže DAJALNIK: reptȋlom jajca; primerjaj lat. Reptilia; SIN.: plazilec TOŽILNIK: reptȋle ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri reptȋlih ▪ Pri današnjih reptilih je srce razdeljeno na tri ORODNIK: z reptȋli prekate. ▪ V kamnolomu so odkrili deset primerkov IZVOR dinozavrov, ostanke krokodilov, letečih reptilov, prevzeto prek nem. Reptil iz poznolat. reptile < lat. rib, rakov in rastlin. rēptilis ‛plazeč se’, iz rēptāre ‛plaziti se’ ▪▪▪ ▪ Med najdbami so številne kosti mamutov, reptilov, izumrlih vrst prednikov volkov in mačk. rílčkar rílčkarja samostalnik moškega spola [ríčkar] tudi [rílčkar] 400 POMEN DAJALNIK: rȋlčkarjema 1. hrošč s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, TOŽILNIK: rȋlčkarja ki spominja na rilec; primerjaj lat. Curculionidae MESTNIK: pri rȋlčkarjih ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: z rȋlčkarjema ▪ Rilčkarji poškodujejo rastlino s tipičnim ugrizom. množina ▪ V zadnjih letih se rilčkarji niso namnožili le v IMENOVALNIK: rȋlčkarji velikih vrtovih za plantažno pridelavo zelenjave, RODILNIK: rȋlčkarjev ampak tudi v manjših vrtovih. DAJALNIK: rȋlčkarjem ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: rȋlčkarje ▪ Skoraj vse vrste rilčkarjev so rastlinojede. MESTNIK: pri rȋlčkarjih ▪▪▪ ORODNIK: z rȋlčkarji ▪ Vrtnarske folije uspešno varujejo pred gosenicami kapusovega belina, raznimi rilčkarji in zajedavci na STALNE ZVEZE čebuli, korenju ali poru. 2. navadno ekspresivno žival z rilcem, zlasti mladič brazdasti trsni rilčkar ▪ Mladički v čredi so last in odgovornost vseh, če iz agronomije, iz zoologije rilčkar s temnim trupom z mamice ni v bližini, poskrbijo za malega rilčkarja belkastimi pikami, ki živi v Evropi in Severni ostale samice. Ameriki; primerjaj lat. Otiorhynchus sulcatus; SIN.: iz agronomije, iz zoologije trtni rilčkar IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Na okrasnih rastlinah in trti lahko opazimo objedene JAKOSTNO liste, ki jih povzroča brazdasti trsni rilčkar. [ríčkar] tudi [rílčkar] ▪ Brazdastega trsnega rilčkarja zelo težko zatiramo, ko IPA: [ˈɾiːʧkaɾ] tudi [ˈɾiːlʧkaɾ] so ličinke že nekoliko starejše ali ko se zažro v ednina gomolje, pa je skoraj vse zaman. IMENOVALNIK: rílčkar ▪ Brazdasti trsni rilčkar je aktiven predvsem ponoči, RODILNIK: rílčkarja zato ga težko ujamemo na delu. DAJALNIK: rílčkarju TOŽILNIK: rílčkarja trtni rilčkar MESTNIK: pri rílčkarju iz agronomije, iz zoologije rilčkar s temnim trupom z ORODNIK: z rílčkarjem belkastimi pikami, ki živi v Evropi in Severni dvojina Ameriki; primerjaj lat. Otiorhynchus sulcatus; SIN.: iz IMENOVALNIK: rílčkarja agronomije, iz zoologije brazdasti trsni rilčkar RODILNIK: rílčkarjev ▪ Posebnih škodljivcev in bolezni nimajo, le trtni DAJALNIK: rílčkarjema rilčkarji in polži se radi lotijo mladih listov. TOŽILNIK: rílčkarja ▪ Ko želi samica trtnega rilčkarja odložiti jajčeca, se MESTNIK: pri rílčkarjih mora plaziti ali zlesti navzgor do svojega cilja, saj ORODNIK: z rílčkarjema rilčkarji ne morejo letati. množina ▪ Ličinke trtnega rilčkarja žrejo korenine, zaradi česar IMENOVALNIK: rílčkarji rastlina peša in na koncu odmre. RODILNIK: rílčkarjev DAJALNIK: rílčkarjem IZVOR TOŽILNIK: rílčkarje ↑rilček MESTNIK: pri rílčkarjih ORODNIK: z rílčkarji TONEMSKO róbček róbčka samostalnik moškega spola [rȋčkar] tudi [rȋlčkar] [rópčək] IPA: [ɾíːʧkàɾ] tudi [ɾíːlʧkàɾ] POMEN ednina izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega IMENOVALNIK: rȋlčkar papirja zlasti za osebno higieno RODILNIK: rȋlčkarja ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: rȋlčkarju alkoholni, čistilni, razkužilni robčki | bombažen, TOŽILNIK: rȋlčkarja papirnat, svilen robček | kozmetični robček | mokri, MESTNIK: pri rȋlčkarju osvežilni, toaletni, vlažilni robček | žepni robček ORODNIK: z rȋlčkarjem ▪ Z alkoholnimi robčki si lahko obrišemo roke, če si dvojina jih ne moremo umiti. IMENOVALNIK: rȋlčkarja ▪ Nosil je svilene kravate, v žepku suknjiča je imel RODILNIK: rȋlčkarjev svilen robček z enakim vzorcem. 401 ▪ Po 15 minutah ostanek maske odstranite s IMENOVALNIK: rbčka kozmetičnim robčkom. RODILNIK: rbčkov tudi rbčkov ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: rbčkoma ponuditi robček | uporabljati robčke | vzeti robček TOŽILNIK: rbčka ▪ Mama vzdihne, vzame robček in si obriše solze MESTNIK: pri rbčkih tudi pri rbčkih pod očmi. ORODNIK: z rbčkoma ▪ Če smrkamo, je bolje uporabljati papirnate množina robčke in jih takoj po uporabi zavreči. IMENOVALNIK: rbčki ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: rbčkov tudi rbčkov brisati, odstraniti z robčkom | mahati z robčkom | DAJALNIK: rbčkom popivnati z robčkom TOŽILNIK: rbčke ▪ V zunanji veži je zaprla dežnik in si z robčkom MESTNIK: pri rbčkih tudi pri rbčkih obrisala obraz. ORODNIK: z rbčki tudi z rbčki ▪ Snel si je očala in jih začel čistiti z robčkom. ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku FRAZEOLOGIJA robčki za enkratno uporabo | robčki za intimno nego | robčki za odstranjevanje ČESA Pripravite robčke! ▪ Priročni so robčki za intimno nego, ki jih lahko opisuje situacijo, v kateri se obeta kaj ganljivega, ves čas nosimo v torbici. ▪ Kadar sem res zelo utrujena, uporabim robčke za razburljivega; izraža opozorilo, priporočilo, da se odstranjevanje ličil. mora kdo pripraviti na dogajanje, ki bo pri njem povzročilo močan čustven odziv, zlasti ganjenost, IZGOVOR IN OBLIKE razburjenje JAKOSTNO ▪ Koncert za dušo in srce. Pripravite robčke! [rópčək] ▪ Romanca vsekakor ni za trezne duše, vsi drugi pa se IPA: [ˈɾoːpʧək] lahko veselijo brezskrbne, lahkotne in občutene ednina ljubezenske zgodbe. Torej, pripravite robčke. IMENOVALNIK: róbček ▪ Že ko si ga videla prvič, si vedela, da je z njim popolnoma zgrešila svojo srečo. Raje pripravi robčke RODILNIK: róbčka – prišel bo dan, ko bo potrebovala tvojo tolažbo. DAJALNIK: róbčku TOŽILNIK: róbček MESTNIK: pri róbčku IZVOR ORODNIK: z róbčkom ↑robec dvojina IMENOVALNIK: róbčka róbec róbca samostalnik moškega spola RODILNIK: róbčkov [róbəc] DAJALNIK: róbčkoma POMEN TOŽILNIK: róbčka 1. izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega MESTNIK: pri róbčkih ORODNIK: z róbčkoma papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: róbčki bel, pisan, rdeč robec | bombažen, papirnat, svilen RODILNIK: róbčkov robec | čist, umazan robec | velik robec | žepni robec DAJALNIK: róbčkom ▪ Z velikim, pisanim robcem si je otrl kapljice potu. ▪ Zvečer sem zabuhlih oči in smrkavega obraza TOŽILNIK: róbčke ležala med rjuhami na kupu papirnatih robcev. MESTNIK: pri róbčkih ▪ Če solze ne odplavijo tujka, ga lahko odstranimo ORODNIK: z róbčki z namočenim koncem čistega robca. TONEMSKO [rpčək] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku iskati robec | izvleči, potegniti robec | vzeti robec IPA: [ɾòːpʧk] ednina ▪ Posmrkal je in začel iskati robec. ▪ Iz žepa je potegnil robec in mi obrisal solze. IMENOVALNIK: rbček ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: rbčka obrisati z robcem | pokriti z robcem DAJALNIK: rbčku ▪ Z robcem je obrisal aktovko, ki si jo je podržal TOŽILNIK: rbček nad glavo, da bi se zaščitil pred poletno ploho. MESTNIK: pri rbčku ORODNIK: z rbčkom dvojina 402 ▪ Kadar kašljamo ali kihamo, si usta in nos RODILNIK: rbcev tudi rbcev pokrijemo z robcem, ki ga po uporabi odvržemo v DAJALNIK: rbcem smeti. TOŽILNIK: rbce ▪▪▪ MESTNIK: pri rbcih tudi pri rbcih ▪ Stari očaki so si včasih na robcu v žepu naredili ORODNIK: z rbci tudi z rbci vozel, da česa niso pozabili. 2. starinsko ruta STALNE ZVEZE ▪ Pokrivala se je z bolj temnim pod brado zavezanim robcem. veliki robec ▪ Fantje postavijo ob vsako stran ceste navpično dva 1. iz zoologije ploščata riba ovalne ali romboidne droga, ki ju štiri metre nad cesto zvežejo s svilenimi oblike z očmi na levem boku; primerjaj lat. naglavnimi robci. Scophthalmus maximus ▪ V globinah Črnega morja se podijo jesetri in veliki IZGOVOR IN OBLIKE robci. JAKOSTNO [róbəc] 1.1. ta žival kot hrana, jed IPA: [ˈɾoːbəʦ] ▪ Meso velikega robca je najboljše kvalitete pozimi. ednina ▪ Če pripravljamo ploščato ribo celo, odstranimo IMENOVALNIK: róbec pri velikem robcu navadno zgornjo, pri morski RODILNIK: róbca plošči pa temno spodnjo kožo. DAJALNIK: róbcu TOŽILNIK: róbec BESEDOTVORJE MESTNIK: pri róbcu manjšalnica: robček ORODNIK: z róbcem dvojina IZVOR IMENOVALNIK: róbca = hrv. rúbac < * rǫbьcь iz pslov. * rǫbъ ‛kar je RODILNIK: róbcev odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. DAJALNIK: róbcema rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’ TOŽILNIK: róbca MESTNIK: pri róbcih rodílnik rodílnika samostalnik moškega spola ORODNIK: z róbcema množina [rodílnik] IMENOVALNIK: róbci POMEN RODILNIK: róbcev iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z DAJALNIK: róbcem vprašalnico koga ali česa TOŽILNIK: róbce ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri róbcih rodilnik ednine, množine ORODNIK: z róbci ▪ V 1. žensko sklanjatev spadajo samostalniki TONEMSKO ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine [rbəc] končnico -e, npr. lipa, lipe. IPA: [ɾòːbʦ] ▪ Pri nekaterih samostalnikih srednjega spola se v ednina rodilniku dvojine in množine polglasnik vrine v soglasniški sklop: okno – oken. IMENOVALNIK: rbec ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: rbca DAJALNIK: rbcu zanikani rodilnik ▪ Puristi bi mu utegnili zameriti, ker ne uporablja TOŽILNIK: rbec zanikanega rodilnika. MESTNIK: pri rbcu ▪▪▪ ORODNIK: z rbcem dvojina ▪ V levem stolpcu razpredelnice so navedena osebna lastna imena. V desna stolpca zapiši, na katerem IMENOVALNIK: rbca zlogu jih naglasimo v imenovalniku in rodilniku. RODILNIK: rbcev tudi rbcev DAJALNIK: rbcema IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: rbca JAKOSTNO MESTNIK: pri rbcih tudi pri rbcih [rodílnik] ORODNIK: z rbcema množina IPA: [ɾɔˈdiːlnik] ednina IMENOVALNIK: rbci IMENOVALNIK: rodílnik 403 RODILNIK: rodílnika ▪ V ameriških prerijah živita dve vrsti rovk, ki sta si DAJALNIK: rodílniku med seboj zelo podobni. TOŽILNIK: rodílnik ▪ Najmanjši sesalci so iz družine rovk; v dolžino MESTNIK: pri rodílniku merijo le štiri centimetre in tehtajo samo štiri ORODNIK: z rodílnikom grame. dvojina ▪ Številčnost rovk je odvisna od podnebnih pogojev IMENOVALNIK: rodílnika oziroma od števila hroščev in drugih RODILNIK: rodílnikov nevretenčarjev, s katerimi se največ prehranjujejo. DAJALNIK: rodílnikoma ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: rodílnika ▪ Rovke se hranijo s hrošči v vseh razvojnih MESTNIK: pri rodílnikih oblikah, s črvi, polži in drugimi nevretenčarji, z ORODNIK: z rodílnikoma žabami, mladiči majhnih glodalcev ter z manjšimi množina mišmi in voluharji. IMENOVALNIK: rodílniki ▪ Rovka se od miši razlikuje po rilčastem smrčku, RODILNIK: rodílnikov dolžini repa in premikanju. DAJALNIK: rodílnikom ▪ Gnezdo ali kotišče znosi rovka iz travnih bilk v TOŽILNIK: rodílnike skritem kotičku žive meje. MESTNIK: pri rodílnikih ▪▪▪ ORODNIK: z rodílniki ▪ Da se bramorji preveč ne razmnožijo, poskrbijo TONEMSKO vrtnarji, krti, rovke in kosi. [rodȋlnik] IPA: [ɾɔdíːlnìk] IZGOVOR IN OBLIKE ednina JAKOSTNO [rôka] IMENOVALNIK: rodȋlnik RODILNIK: rodȋlnika IPA: [ˈɾɔːka] DAJALNIK: rodȋlniku ednina TOŽILNIK: rodȋlnik IMENOVALNIK: rôvka MESTNIK: pri rodȋlniku RODILNIK: rôvke ORODNIK: z rodȋlnikom DAJALNIK: rôvki dvojina TOŽILNIK: rôvko IMENOVALNIK: rodȋlnika MESTNIK: pri rôvki RODILNIK: rodȋlnikov ORODNIK: z rôvko DAJALNIK: rodȋlnikoma dvojina TOŽILNIK: rodȋlnika IMENOVALNIK: rôvki MESTNIK: pri rodȋlnikih RODILNIK: rôvk ORODNIK: z rodȋlnikoma DAJALNIK: rôvkama množina TOŽILNIK: rôvki IMENOVALNIK: rodȋlniki MESTNIK: pri rôvkah RODILNIK: rodȋlnikov ORODNIK: z rôvkama DAJALNIK: rodȋlnikom množina TOŽILNIK: rodȋlnike IMENOVALNIK: rôvke MESTNIK: pri rodȋlnikih RODILNIK: rôvk ORODNIK: z rodȋlniki DAJALNIK: rôvkam TOŽILNIK: rôvke MESTNIK: pri rôvkah IZVOR po zgledu lat. genitīvus (iz gignere ‛roditi’) iz ORODNIK: z rôvkami ↑roditi TONEMSKO [rȏka] IPA: [ɾːkà] rôvka rôvke samostalnik ženskega spola ednina [rôka] IMENOVALNIK: rȏvka POMEN RODILNIK: rȏvke miši podoben zelo majhen sesalec s koničastim DAJALNIK: rȏvki gobcem; primerjaj lat. Soricidae TOŽILNIK: rȏvko ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri rȏvki vrsta rovk ORODNIK: z rȏvko dvojina IMENOVALNIK: rȏvki 404 RODILNIK: rȏvk tradicionalna ruta | KAKO zavezana ruta | ženska DAJALNIK: rȏvkama ruta TOŽILNIK: rȏvki ▪ Oblečena je bila v črno, tudi glavo je imela ovito MESTNIK: pri rȏvkah s črno ruto. ORODNIK: z rȏvkama ▪ Najlepša je bila naša mama vselej takrat, ko je množina imela nazaj zavezano ruto, rahlo izpod čela IMENOVALNIK: rȏvke nabrane kodre in polna usta prešernega smeha. RODILNIK: rȏvk ▪ Gospodinje z značilnimi kmečkimi rutami na glavi DAJALNIK: rȏvkam so krapce pekle v krušni peči. TOŽILNIK: rȏvke ▪ Naglavna ruta je del islamskega tradicionalnega MESTNIK: pri rȏvkah ženskega oblačila. ORODNIK: z rȏvkami ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku nadeti, sneti (si) ruto | nositi ruto | oviti si ruto okoli STALNE ZVEZE ČESA | popraviti (si) ruto | zavezati (si) ruto ▪ Mama si je zavezala težko srebrno ruto in oblekla etruščanska rovka črno praznično jopico. iz zoologije majhna rovka sive barve; primerjaj lat. Suncus ▪ Za vstop v mošejo se je treba sezuti, ženska si etruscus mora nadeti ruto. ▪ Odrasla etruščanska rovka tehta okrog 2 grama in ▪▪▪ velja za najmanjšega sesalca na svetu. ▪ Nošenje rute tudi v vseh islamskih državah ni ▪ Hrana etruščanske rovke so pajkovci in žuželke. obvezno. 1.1. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga, gozdna rovka ki se nosi okrog vratu; SIN.: rutica, rutka iz zoologije rovka rjave barve z rdečkastimi zobmi, ki ⏵ prid. beseda + sam. beseda ima strupeno slino; primerjaj lat. Sorex araneus bela, pisana, rdeča ruta | bombažna, volnena ▪ Večji del svojega življenja prebijejo gozdne rovke v ruta | ovratna ruta | poslikana ruta gibanju pod odpadlim listjem v gozdu, pod površino ▪ Očala so poleg pisanih rut, ki jih nosi okrog tal in v hodnikih raznih živali. vratu, njen edini modni dodatek. ▪ Gozdna rovka z najhitrejšo prebavo med sesalci trpi ▪ Lase zaščitimo s pokrivalom, vrat z ovratno lakoto, če ne najde hrane v dveh do treh urah. ruto. ▪ Žužkojedi gozdni sesalec je gozdna rovka; živi skrita ▪ Zapela je volneni telovnik in si okoli ramen v zeliščni plasti in na gozdnih tleh. trdno zavila volneno ruto. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku povodna rovka oviti si ruto okoli ČESA | zavezati (si) ruto iz zoologije rovka temno sive barve z belim ▪ Oblekel je črno srajco, okoli vratu pa si je trebuhom, ki ima strupeno slino in lovi tudi pod zavezal črno ruto z belimi pikicami. vodo; primerjaj lat. Neomys fodiens ▪ Tistim, ki se jih je že lotil jesenski prehlad, ▪ Povodne rovke živijo na kopnem, vendar plen lovijo svetujemo, da si okoli vratu ovijejo topel šal ali v glavnem pod vodo. ruto. ▪ Povodna rovka je naša največja rovka, najdemo jo v 1.2. temu pokrivalu podoben izdelek iz blaga bistrih stoječih in tekočih vodah od nižin do gorskega sploh, navadno večji sveta, na Ljubljanskem barju živi tudi v ⏵ prid. beseda + sam. beseda visokobarjanskem gozdu, stran od vode. črna ruta | dolga, velika ruta ▪ Povodna rovka je doma v Evropi in Aziji. ▪ K bikinkam se poda kratko krilo ali dolga ruta, zavezana prek pasu. IZVOR ↑rov IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO rúta1 rúte [rúta] samostalnik ženskega spola [rúta] IPA: [ˈɾuːta] P ednina OMEN 1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na IMENOVALNIK: rúta RODILNIK: rúte zatilju; SIN.: rutica, rutka ⏵ DAJALNIK: rúti prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: rúto bela, črna, rdeča ruta | bombažna, svilena ruta | MESTNIK: pri rúti islamska, muslimanska, naglavna ruta | ORODNIK: z rúto 405 dvojina ▪ Obvezan ud, če je mogoče, imobiliziramo k trupu ali IMENOVALNIK: rúti drugi nogi s trikotnimi rutami ali opornico. RODILNIK: rút ▪ V posebni vrečki imejmo nekaj obližev, povoj, DAJALNIK: rútama sterilno gazo, trikotno ruto in kak aspirin ali podobno TOŽILNIK: rúti blažilo bolečin. MESTNIK: pri rútah ORODNIK: z rútama BESEDOTVORJE množina manjšalnica: rutica IMENOVALNIK: rúte manjšalnica: rutka RODILNIK: rút DAJALNIK: rútam IZVOR TOŽILNIK: rúte = cslov. ruta ‛obleka’, nar. hrv., srb. rȕta ‛dlaka, MESTNIK: pri rútah cunja’ < pslov. * rűta iz ↑ruvati, prvotno torej ORODNIK: z rútami ‛odtrgan kos tkanine’ TONEMSKO [rúta] rúta2 rúte samostalnik ženskega spola IPA: [ɾùːtá] ednina [rúta] IMENOVALNIK: rúta POMEN RODILNIK: rúte načrt plovbe, plovbne poti DAJALNIK: rúti ▪ Večina navtikov pred začetkom potovanja preveri TOŽILNIK: rúto karte, pripravi in vriše ruto, povpraša znance MESTNIK: pri rúti poznavalce, kje je dober vez ali sidrišče. ▪ Seveda, predlagana ruta je eno, morski tokovi, ORODNIK: z rȗto dvojina valovi in vetrovi pa so nekaj, o čemer skiper ne ve kaj dosti. IMENOVALNIK: rúti ▪ Če se predamo izzivu raftinga, nas bo pot zopet RODILNIK: rȗt popeljala k ustju reke, kjer se osemkilometrska rafting DAJALNIK: rútama ruta po Cetini zaključi. TOŽILNIK: rúti MESTNIK: pri rútah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z rútama množina JAKOSTNO [rúta] IMENOVALNIK: rúte IPA: [ˈɾuːta] RODILNIK: rȗt ednina DAJALNIK: rútam IMENOVALNIK: rúta TOŽILNIK: rúte RODILNIK: rúte MESTNIK: pri rútah DAJALNIK: rúti ORODNIK: z rútami TOŽILNIK: rúto S MESTNIK: pri rúti TALNE ZVEZE ORODNIK: z rúto rumena ruta dvojina ruta živo rumene odsevne barve, ki jo za boljšo IMENOVALNIK: rúti vidnost v prometu nosijo pešci, zlasti prvošolci RODILNIK: rút ; DAJALNIK: rútama SIN.: rumena rutica, rumena rutka TOŽILNIK: rúti ▪ Mlajši otroci bodo kot vedno dobili rumene rute za MESTNIK: pri rútah večjo vidnost. ▪ Policisti bodo pozorni na to, ali imajo prvošolci okoli ORODNIK: z rútama množina vratu zavezane rumene rute in kako je z odsevnimi predmeti. IMENOVALNIK: rúte RODILNIK: rút trikotna ruta DAJALNIK: rútam mehka bombažna ruta v obliki trikotnika za TOŽILNIK: rúte MESTNIK: pri rútah imobilizacijo, oporo poškodovanega uda ORODNIK: z rútami ▪ S trikotno ruto, ki jo kupite v lekarni, podprite TONEMSKO komolec, da boste omilili bolečine. [rúta] IPA: [ɾùːtá] 406 ednina ▪ Najboljšo varovalo pred soncem seveda nudi IMENOVALNIK: rúta pokrivalo. Kapa, rutica ali klobuček. RODILNIK: rúte DAJALNIK: rúti IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: rúto JAKOSTNO MESTNIK: pri rúti [rútica] ORODNIK: z rȗto IPA: [ˈɾuːtiʦa] dvojina ednina IMENOVALNIK: rúti IMENOVALNIK: rútica RODILNIK: rȗt RODILNIK: rútice DAJALNIK: rútama DAJALNIK: rútici TOŽILNIK: rúti TOŽILNIK: rútico MESTNIK: pri rútah MESTNIK: pri rútici ORODNIK: z rútama ORODNIK: z rútico množina dvojina IMENOVALNIK: rúte IMENOVALNIK: rútici RODILNIK: rȗt RODILNIK: rútic DAJALNIK: rútam DAJALNIK: rúticama TOŽILNIK: rúte TOŽILNIK: rútici MESTNIK: pri rútah MESTNIK: pri rúticah ORODNIK: z rútami ORODNIK: z rúticama množina IZVOR IMENOVALNIK: rútice prevzeto (prek angl. route, nem. Route) iz frc. route RODILNIK: rútic < vulglat. (via) rupta ‛(izsekana, izkrčena) pot’, iz DAJALNIK: rúticam lat. rumpere ‛lomiti, razbijati’ TOŽILNIK: rútice MESTNIK: pri rúticah rútica1 ORODNIK: z rúticami rútice samostalnik ženskega spola TONEMSKO [rútica] [rútica] POMEN IPA: [ɾùːtíʦa] 1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SIN.: ednina ruta, rutka IMENOVALNIK: rútica ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: rútice modra, pisana rutica | ovratna rutica | svilena rutica DAJALNIK: rútici ▪ Ovratne rutice bodo tudi letošnjo pomlad in TOŽILNIK: rútico poletje eden glavnih modnih dodatkov. MESTNIK: pri rútici ▪ Vse mamice so prejele ročno poslikane svilene ORODNIK: z rȗtico rutice, ki so jih v teh dneh slikali učenci. dvojina ▪ Okrog vratu je imel zavezano modro rutico, na IMENOVALNIK: rútici kateri so bili naslikani beli aviončki. RODILNIK: rȗtic ▪▪▪ DAJALNIK: rúticama ▪ Dvorjanke so posule zmagovalca z ruticami, TOŽILNIK: rútici pretkanimi z zlatom. MESTNIK: pri rúticah 1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške ORODNIK: z rúticama uniforme; množina SIN.: rutka ▪ V soboto so park Tivoli napolnili otroci in IMENOVALNIK: rútice mladostniki z ruticami okoli vratu, na zelenicah so RODILNIK: rȗtic stali ogromni šotori. DAJALNIK: rúticam ▪ Do okna je prisopihal tabornik, ki mu je vozel TOŽILNIK: rútice rutice zlezel za tilnik. MESTNIK: pri rúticah ORODNIK: z rúticami 1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju; SIN.: ruta, rutka STALNE ZVEZE ▪ S svetlo modro rutico okoli glave in v zeleni majici s kratkimi rokavi pripravlja hrustljave francoske štruce. 407 rdeča rutica RODILNIK: rútic rutica rdeče barve kot del pionirske uniforme; SIN.: DAJALNIK: rúticama rdeča rutka TOŽILNIK: rútici ▪ Spomnim se, da smo prvi šolski dan dobili rdečo MESTNIK: pri rúticah rutico in modro čepico. ORODNIK: z rúticama ▪ Pionirsko obljubo je prebral z originalno titovko na množina glavi in rdečo rutico za vratom. IMENOVALNIK: rútice RODILNIK: rútic rumena rutica DAJALNIK: rúticam 1. ruta živo rumene odsevne barve, ki jo za TOŽILNIK: rútice boljšo vidnost v prometu nosijo pešci, zlasti MESTNIK: pri rúticah prvošolci; SIN.: rumena ruta, rumena rutka ORODNIK: z rúticami ⏵ priredna zveza TONEMSKO rumena rutica in kresnička [rútica] ▪ Prvi šolski dan smo prvošolčkom razdelili rumene IPA: [ɾùːtíʦa] rutice in kresničke. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: rútica ▪ Kot vsako jesen bo med šolarji tudi veliko RODILNIK: rútice najmlajših, ki bodo na svojo navzočnost v prometu DAJALNIK: rútici opozarjali z rumenimi ruticami. TOŽILNIK: rútico ▪ Starejše osnovnošolce pozivajo, da svoje rumene MESTNIK: pri rútici rutice odstopijo mlajšim. ORODNIK: z rȗtico 1.1. dvojina ekspresivno kdor nosi tako rutico ▪ Policisti bodo v prvih šolskih dneh sodelovali na IMENOVALNIK: rútici roditeljskih sestankih staršev prvošolčkov in RODILNIK: rȗtic spremljali rumene rutice po šolskih poteh. DAJALNIK: rúticama TOŽILNIK: rútici MESTNIK: pri rúticah IZVOR ↑ruta ORODNIK: z rúticama množina IMENOVALNIK: rútice rútica2 rútice samostalnik ženskega spola RODILNIK: rȗtic [rútica] DAJALNIK: rúticam POMEN TOŽILNIK: rútice vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z MESTNIK: pri rúticah drobnimi rumenkastimi cvetovi in močnim ORODNIK: z rúticami vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Ruta graveolens; SIN.: iz botanike vinska rutica STALNE ZVEZE ▪ Rutica povzroča vnetja na koži, in sicer pri njenem nabiranju in obdelovanju nasadov, kjer rutico gojijo. vinska rutica ▪ Na kuhinjsko omaro obesite vejico posušenega 1. iz botanike vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina polaja, rutice ali vratiča, tako da mravlje ne bodo lezle z drobnimi rumenkastimi cvetovi in močnim po živilih in posodi. vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Ruta graveolens; SIN.: rutica IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Vinska rutica ima močan vonj in zahteva toplo JAKOSTNO prepustno zemljo. [rútica] ▪ Če nabiramo vinsko rutico z mokrimi rokami, IPA: [ˈɾuːtiʦa] tvegamo grde opekline. ednina ▪ Izdelki iz divjega kostanja in vinske rutice krepijo IMENOVALNIK: rútica stene kapilar in zmanjšujejo oteklost nog. RODILNIK: rútice 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline DAJALNIK: rútici ▪ Dandanes priporočajo uporabo vinske rutice po TOŽILNIK: rútico predhodnem posvetu z zdravnikom. MESTNIK: pri rútici ORODNIK: z rútico dvojina IMENOVALNIK: rútici 408 IZVOR MESTNIK: pri rútkah prevzeto prek stvnem. rūta in lat. rūta iz gr. rhȳtḗ, ORODNIK: z rútkami nejasnega izvora TONEMSKO [rútka] rútka rútke IPA: [ɾùːtká] samostalnik ženskega spola [rútka] ednina IMENOVALNIK: rútka POMEN RODILNIK: rútke 1. izdelek iz blaga, ki se nosi okrog vratu; SIN.: DAJALNIK: rútki ruta, rutica TOŽILNIK: rútko ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri rútki svilena rutka ORODNIK: z rȗtko ▪ Razstavili bodo svilene rutke in steklene kozarce, dvojina ki so jih poslikali z različnimi vzorci. IMENOVALNIK: rútki ▪ Letošnja pomlad bo v znamenju šalov in pisanih RODILNIK: rȗtk rutk. DAJALNIK: rútkama ▪▪▪ TOŽILNIK: rútki ▪ Čaka me na koncu hodnika v usnjeni jakni in z rutko MESTNIK: pri rútkah okoli vratu. ORODNIK: z rútkama 1.1. tak izdelek kot del skavtske ali taborniške množina uniforme; SIN.: rutica IMENOVALNIK: rútke ▪ Otroci s taborniškimi rutkami okoli vratu, tako RODILNIK: rȗtk tisti najmlajši kot tudi že nekoliko starejši, so se DAJALNIK: rútkam pomikali od šotora do šotora. TOŽILNIK: rútke ▪ Kot znak pripadnosti smo dobili skavtske rutke. MESTNIK: pri rútkah 1.2. pokrivalo iz takega kosa blaga, ki se ORODNIK: z rútkami zaveže pod brado, na zatilju; SIN.: ruta, rutica STALNE ZVEZE ▪ Tudi moški si morajo pokriti glave, zato si tisti, ki ne nosijo turbanov, lahko sposodijo pisane rutke. rdeča rutka ▪ Bil je visok, zravnan, v živo modrih kopalkah in z belo rutko na glavi, zavezano po gusarsko. rutka rdeče barve kot del pionirske uniforme; SIN.: ▪ Sprejela je bolezen in drugačen videz ter lasuljo rdeča rutica zamenjala za rutke in druga pokrivala. ▪ Spominjam se prvih ljubezni, odhoda v šolo, na zimovanje in Titovih pionirjev z rdečimi rutkami. I ▪ Vsak je dobil svojo pionirsko uniformo z modro ZGOVOR IN OBLIKE čepico in rdečo rutko. JAKOSTNO [rútka] rumena rutka IPA: [ˈɾuːtka] ednina ruta živo rumene odsevne barve, ki jo za boljšo vidnost v prometu nosijo pešci, zlasti prvošolci IMENOVALNIK: rútka ; SIN.: rumena ruta, rumena rutica RODILNIK: rútke ▪ Vozniki naj bodo pozorni zlasti na najmlajše z DAJALNIK: rútki rumenimi rutkami. TOŽILNIK: rútko ▪ Prvošolčkom in drugim razredom bodo razdelili MESTNIK: pri rútki rumene rutke in kresničke. ORODNIK: z rútko dvojina IMENOVALNIK: rútki IZVOR RODILNIK: rútk ↑ruta DAJALNIK: rútkama TOŽILNIK: rútki samoróg samoróga samostalnik moškega spola MESTNIK: pri rútkah [samorók samoróga] ORODNIK: z rútkama P množina OMEN 1. mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom IMENOVALNIK: rútke in rogom na sredini čela; RODILNIK: rútk SIN.: enorog ⏵ DAJALNIK: rútkam sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: rútke rog samoroga 409 ▪ Družina je varovala dva neprecenljiva dinastična ORODNIK: s samorógi zaklada: poltretji meter dolg rog samoroga (v TONEMSKO resnici narvalov rog) in ahatni umivalnik s [samork samorga] premerom tri četrt metra. IPA: [samɔɾóːk samɔɾóːgà] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina ▪ Beli samorog je izginil v grmičevju, čeprav nikoli IMENOVALNIK: samorg nista bila povsem prepričana, ali se jima je le zdelo RODILNIK: samorga ali res obstaja. DAJALNIK: samorgu ▪ Pravi lastniki tega nenavadnega spiralnega okla TOŽILNIK: samorga so v resnici kiti, ki so dobili ime po pravljičnem MESTNIK: pri samorgu samorogu. ORODNIK: s samorgom ▪▪▪ dvojina ▪ Notranjost Afrike je veljala za bajeslovno deželo, IMENOVALNIK: samorga žirafe in sloni pa niso bili nič manj pravljični kakor RODILNIK: samorgov samorogi in zmaji. DAJALNIK: samorgoma 2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s TOŽILNIK: samorga konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini MESTNIK: pri samorgih čela ORODNIK: s samorgoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Pod drevescem je ležal zavitek sadnega čaja in IMENOVALNIK: samorgi keramični samorog z bleščečimi modrimi očmi in RODILNIK: samorgov pozlačenim rogom. DAJALNIK: samorgom ▪ Prekrit je bil z belo tuniko z izvezenim grbom – TOŽILNIK: samorge beli pravljični samorog na rdečemu polju. MESTNIK: pri samorgih ▪▪▪ ORODNIK: s samorgi ▪ V znak ljubezni sta si dala vtetovirati samoroga. 3. zobati kit s spiralastim izrastkom, ki spominja IZVOR na dolg rog, na sredini čela; primerjaj lat. Monodon ↑sam + ↑rog monoceros ▪ Samorogi se hranijo z glavonožci, raki in ribami. ▪ Raziskovalcev, ki bi se hoteli potapljati v ledeno samospèv samospéva in samospév samospéva mrzlo vodo in iskati samoroge, ni veliko. samostalnik moškega spola [samospè samospéva] in [samospé samospéva] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO iz glasbene umetnosti skladba za glas in klavir [samorók samoróga] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [samɔˈɾoːk samɔˈɾoːga] Kogojev, Schubertov, Schumannov, Wolfov ednina samospev | poznoromantični, romantični samospev IMENOVALNIK: samoróg ▪ V glasbeni šoli v Slovenj Gradcu, rojstni hiši RODILNIK: samoróga mojstra poznoromantičnega samospeva Huga DAJALNIK: samorógu Wolfa, v teh dneh od jutra do večera odmeva TOŽILNIK: samoróga njegova glasba. MESTNIK: pri samorógu ▪ Slovi kot ena najboljših interpretk romantičnega ORODNIK: s samorógom samospeva. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: samoróga avtor, mojster, skladatelj samospevov | cikel, ciklus RODILNIK: samorógov samospevov | interpret samospevov | interpretacija DAJALNIK: samorógoma samospevov | koncert, recital, večer samospevov ▪ Na večeru samospeva bosta predstavila celoten TOŽILNIK: samoróga cikel 24 pesmi Zimsko popotovanje Franza MESTNIK: pri samorógih Schuberta. ORODNIK: s samorógoma množina ▪ Z leti se je vedno bolj poglabljala v stilno interpretacijo samospevov. IMENOVALNIK: samorógi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: samorógov izvajati, peti, predstaviti samospeve | pisati DAJALNIK: samorógom samospeve TOŽILNIK: samoróge ▪ Davorin Jenko je med prvimi na Slovenskem pisal MESTNIK: pri samorógih samospeve. 410 ▪ Umirjeno, brez vsake patetike, je izvajal TONEMSKO refleksivne, razmišljujoče samospeve o smislu [samospȅ samospva] življenja. IPA: [samɔsp samɔspèːʋá] ▪▪▪ ednina ▪ Zaslovel je kot skladatelj samospevov, njegova IMENOVALNIK: samospȅv zborovska glasba je manj znana. RODILNIK: samospva DAJALNIK: samospvu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: samospȅv JAKOSTNO MESTNIK: pri samospvu tudi pri samospvu [samospè samospéva] ORODNIK: s samospvom IPA: [samɔˈspɛ samɔˈspeːʋa] dvojina ednina IMENOVALNIK: samospva IMENOVALNIK: samospèv RODILNIK: samospvov in samospvov RODILNIK: samospéva DAJALNIK: samospvoma DAJALNIK: samospévu TOŽILNIK: samospva TOŽILNIK: samospèv MESTNIK: pri samospvih in pri samospvih MESTNIK: pri samospévu ORODNIK: s samospvoma ORODNIK: s samospévom množina dvojina IMENOVALNIK: samospvi IMENOVALNIK: samospéva RODILNIK: samospvov in samospvov RODILNIK: samospévov DAJALNIK: samospvom DAJALNIK: samospévoma TOŽILNIK: samospve TOŽILNIK: samospéva MESTNIK: pri samospvih in pri samospvih MESTNIK: pri samospévih ORODNIK: s samospvi in s samospvi ORODNIK: s samospévoma in množina [samosp samospva] IMENOVALNIK: samospévi IPA: [samɔspéː samɔspéːʋà] RODILNIK: samospévov DAJALNIK: samospévom ednina TOŽILNIK: samospéve IMENOVALNIK: samospv MESTNIK: pri samospévih RODILNIK: samospva ORODNIK: s samospévi DAJALNIK: samospvu in TOŽILNIK: samospv [samospé samospéva] MESTNIK: pri samospvu IPA: [samɔˈspeː samɔˈspeːʋa] ORODNIK: s samospvom dvojina ednina IMENOVALNIK: samospva IMENOVALNIK: samospév RODILNIK: samospvov tudi samospvov RODILNIK: samospéva DAJALNIK: samospvoma DAJALNIK: samospévu TOŽILNIK: samospva TOŽILNIK: samospév MESTNIK: pri samospvih tudi pri samospvih MESTNIK: pri samospévu ORODNIK: s samospvoma ORODNIK: s samospévom množina dvojina IMENOVALNIK: samospvi IMENOVALNIK: samospéva RODILNIK: samospvov tudi samospvov RODILNIK: samospévov DAJALNIK: samospvom DAJALNIK: samospévoma TOŽILNIK: samospve TOŽILNIK: samospéva MESTNIK: pri samospvih tudi pri samospvih MESTNIK: pri samospévih ORODNIK: s samospvi tudi s samospvi ORODNIK: s samospévoma množina IZVOR IMENOVALNIK: samospévi ↑sam + ↑spev RODILNIK: samospévov DAJALNIK: samospévom TOŽILNIK: samospéve sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri samospévih [sánkcija] ORODNIK: s samospévi 411 POMEN ▪ Odigrali smo neodgovorno, to je bila zagotovo naša 1. del pravnega pravila, ki določa negativno najslabša predstava v letošnjem letu. Sankcije za posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim takšno igro sledijo. pravilom ▪ Hišna pravila se kar naprej kršijo in seveda ▪ Preizkus prvostopne odločbe o kazenski sankciji je večinoma sledijo tudi sankcije. pokazal, da ni razlogov za njeno spremembo v smeri pritožbenega predloga. IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Trajanje sankcije iz prejšnjega odstavka se šteje od JAKOSTNO dneva izvršitve sodbe o prekršku. [sánkcija] ▪ Poslovnik v tem primeru ne določa nobene sankcije. IPA: [ˈsaːŋkʦija] ▪ Dodane so sankcije za zaposlene na črno in za ednina oglaševalske agencije, ki objavljajo oglase za delo ali IMENOVALNIK: sánkcija zaposlovanje na črno. RODILNIK: sánkcije 1.1. negativna posledica, ki jo pravno pravilo DAJALNIK: sánkciji določa v primeru kršitve TOŽILNIK: sánkcijo ⏵ MESTNIK: pri sánkciji prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s sánkcijo diplomatske sankcije | disciplinska, kazenska dvojina sankcija | ekonomske, gospodarske, trgovinske IMENOVALNIK: sánkciji sankcije | mednarodne sankcije | ostra, stroga sankcija RODILNIK: sánkcij | predpisana, predvidena sankcija | stranska sankcija DAJALNIK: sánkcijama ▪ Ko so izbirali kazensko sankcijo za tako hudo TOŽILNIK: sánkciji dejanje, so se odločili, da je treba poseči po MESTNIK: pri sánkcijah strogi kazni. ORODNIK: s sánkcijama ▪ Delodajalec mora pri izbiri disciplinske množina sankcije upoštevati stopnjo krivde, pomembne IMENOVALNIK: sánkcije subjektivne in objektivne okoliščine. RODILNIK: sánkcij ▪ Dve vojni in dvanajst let mednarodnih sankcij DAJALNIK: sánkcijam je prebivalce države pahnilo v veliko revščino. TOŽILNIK: sánkcije ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri sánkcijah izreči sankcijo | kršiti sankcije | predpisovati, ORODNIK: s sánkcijami uvesti sankcijo TONEMSKO ▪ Razsodišče lahko izreče več sankcij, in sicer [sánkcija] ukor, javni opomin ali izključitev. IPA: [sàːŋkʦíja] ▪ Šesti odstavek zakona predpisuje sankcijo ednina tudi za voznika. IMENOVALNIK: sánkcija ▪ Države so v ponedeljek soglasno potrdile RODILNIK: sánkcije sankcije proti režimu, ki vključujejo zamrznitev DAJALNIK: sánkciji premoženja in embargo na orožje. TOŽILNIK: sánkcijo ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri sánkciji odprava, ukinitev sankcij | paket, sveženj ORODNIK: s sȃnkcijo sankcij | uvedba, zaostritev sankcij dvojina ▪ Dokončna ukinitev sankcij bo možna šele čez IMENOVALNIK: sánkciji tri mesece, ko bodo izpolnjene zahteve iz RODILNIK: sȃnkcij resolucij. DAJALNIK: sánkcijama ▪ Vplivne države z grožnjami o uvedbi sankcij TOŽILNIK: sánkciji pogosto razkazujejo mišice, javnosti doma in v MESTNIK: pri sánkcijah tujini pa dajo vedeti, da z minimalno škodo v ORODNIK: s sánkcijama domovini ohranjajo vodilno vlogo v svetu. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: sánkcije ▪ Za najhujše prekrške je kot sankcija za kršitelja RODILNIK: sȃnkcij predviden tudi zaseg motornega vozila. DAJALNIK: sánkcijam 2. kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov TOŽILNIK: sánkcije ▪ Treba je preprosto verjeti edinozveličavni ideologiji, MESTNIK: pri sánkcijah sicer pričakuj sankcije. ORODNIK: s sánkcijami 412 STALNE ZVEZE IMENOVALNIK: sánkcijski RODILNIK: sánkcijskih pragmatična sankcija DAJALNIK: sánkcijskim iz zgodovine zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem TOŽILNIK: sánkcijske imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu MESTNIK: pri sánkcijskih tudi potomke ORODNIK: s sánkcijskimi ▪ Z mirom v Aachnu se je končala avstrijska ženski spol nasledstvena vojna. Z njim je bila potrjena ednina pragmatična sankcija cesarja Karla VI. in njegova IMENOVALNIK: sánkcijska naslednica je postala Marija Terezija. RODILNIK: sánkcijske DAJALNIK: sánkcijski TOŽILNIK: sánkcijsko IZVOR prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. MESTNIK: pri sánkcijski sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ORODNIK: s sánkcijsko ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer dvojina ‛svet, posvečen’ IMENOVALNIK: sánkcijski RODILNIK: sánkcijskih DAJALNIK: sánkcijskima sánkcijski sánkcijska sánkcijsko pridevnik TOŽILNIK: sánkcijski [sánkciski] MESTNIK: pri sánkcijskih POMEN ORODNIK: s sánkcijskima ki je v zvezi s sankcijo 1., 1.1. množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: sánkcijske sankcijski režim | sankcijski ukrep | sankcijska RODILNIK: sánkcijskih določba DAJALNIK: sánkcijskim ▪ Nova kakovost sankcijskih določb je predvsem v TOŽILNIK: sánkcijske tem, da so kazni za enake prekrške primerljive s MESTNIK: pri sánkcijskih tistimi v tujini. ORODNIK: s sánkcijskimi ▪ V Ribiški zvezi Slovenije so nezadovoljni, ker srednji spol neizvajanje odločbe ne predvideva sankcijskih ednina ukrepov. IMENOVALNIK: sánkcijsko ▪ Ker je izvoz v državo mogoč le v okviru posebnih RODILNIK: sánkcijskega postopkov humanitarnega programa, je treba za DAJALNIK: sánkcijskemu vsak izvozni posel dobiti dovoljenje sankcijskega TOŽILNIK: sánkcijsko odbora varnostnega sveta OZN. MESTNIK: pri sánkcijskem ORODNIK: s sánkcijskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: sánkcijski [sánkciski] RODILNIK: sánkcijskih IPA: [ˈsaːŋkʦiski] DAJALNIK: sánkcijskima OSNOVNIK TOŽILNIK: sánkcijski moški spol MESTNIK: pri sánkcijskih ednina ORODNIK: s sánkcijskima IMENOVALNIK: sánkcijski množina RODILNIK: sánkcijskega IMENOVALNIK: sánkcijska DAJALNIK: sánkcijskemu RODILNIK: sánkcijskih TOŽILNIK: sánkcijski DAJALNIK: sánkcijskim živo sánkcijskega TOŽILNIK: sánkcijska MESTNIK: pri sánkcijskem MESTNIK: pri sánkcijskih ORODNIK: s sánkcijskim ORODNIK: s sánkcijskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: sánkcijska [sánkciski] RODILNIK: sánkcijskih IPA: [sàːŋkʦíski] DAJALNIK: sánkcijskima OSNOVNIK TOŽILNIK: sánkcijska moški spol MESTNIK: pri sánkcijskih ednina ORODNIK: s sánkcijskima IMENOVALNIK: sánkcijski množina RODILNIK: sánkcijskega 413 DAJALNIK: sánkcijskemu RODILNIK: sánkcijskih TOŽILNIK: sánkcijski DAJALNIK: sánkcijskim živo sánkcijskega TOŽILNIK: sánkcijska MESTNIK: pri sánkcijskem MESTNIK: pri sánkcijskih ORODNIK: s sánkcijskim ORODNIK: s sánkcijskimi dvojina IMENOVALNIK: sánkcijska IZVOR RODILNIK: sánkcijskih ↑sankcija DAJALNIK: sánkcijskima TOŽILNIK: sánkcijska MESTNIK: pri sánkcijskih sankcioníran sankcionírana sankcionírano pridevnik ORODNIK: s sánkcijskima [sankcijoníran] množina POMEN IMENOVALNIK: sánkcijski na katerega se nanaša v pravnem pravilu RODILNIK: sánkcijskih določena negativna posledica ob ravnanju v DAJALNIK: sánkcijskim nasprotju s pravnim pravilom TOŽILNIK: sánkcijske ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri sánkcijskih sankcioniran prekršek ORODNIK: s sánkcijskimi ▪ Med strožje sankcioniranimi prekrški sta tudi ženski spol pobeg s kraja nesreče in odklonitev preizkusa ednina alkoholiziranosti. IMENOVALNIK: sánkcijska ▪ Število sankcioniranih voznikov posredujejo RODILNIK: sánkcijske cestninski nadzorniki. DAJALNIK: sánkcijski ▪ Vsi neupravičeno sankcionirani predelovalci TOŽILNIK: sánkcijsko navadne konoplje bomo vložili pritožbe na odločbe MESTNIK: pri sánkcijski sodnika za prekrške. ORODNIK: s sánkcijsko dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: sánkcijski JAKOSTNO RODILNIK: sánkcijskih [sankcijoníran] DAJALNIK: sánkcijskima IPA: [saŋkʦijɔˈniːɾan] TOŽILNIK: sánkcijski OSNOVNIK MESTNIK: pri sánkcijskih moški spol ORODNIK: s sánkcijskima ednina množina IMENOVALNIK: sankcioníran IMENOVALNIK: sánkcijske določno sankcionírani RODILNIK: sánkcijskih RODILNIK: sankcioníranega DAJALNIK: sánkcijskim DAJALNIK: sankcioníranemu TOŽILNIK: sánkcijske TOŽILNIK: sankcioníran MESTNIK: pri sánkcijskih določno sankcionírani ORODNIK: s sánkcijskimi živo sankcioníranega srednji spol MESTNIK: pri sankcioníranem ednina ORODNIK: s sankcioníranim IMENOVALNIK: sánkcijsko dvojina RODILNIK: sánkcijskega IMENOVALNIK: sankcionírana DAJALNIK: sánkcijskemu RODILNIK: sankcioníranih TOŽILNIK: sánkcijsko DAJALNIK: sankcioníranima MESTNIK: pri sánkcijskem TOŽILNIK: sankcionírana ORODNIK: s sánkcijskim MESTNIK: pri sankcioníranih dvojina ORODNIK: s sankcioníranima IMENOVALNIK: sánkcijski množina RODILNIK: sánkcijskih IMENOVALNIK: sankcionírani DAJALNIK: sánkcijskima RODILNIK: sankcioníranih TOŽILNIK: sánkcijski DAJALNIK: sankcioníranim MESTNIK: pri sánkcijskih TOŽILNIK: sankcionírane ORODNIK: s sánkcijskima MESTNIK: pri sankcioníranih množina ORODNIK: s sankcioníranimi IMENOVALNIK: sánkcijska ženski spol 414 ednina dvojina IMENOVALNIK: sankcionírana IMENOVALNIK: sankcionȋrana RODILNIK: sankcionírane RODILNIK: sankcionȋranih DAJALNIK: sankcionírani DAJALNIK: sankcionȋranima TOŽILNIK: sankcionírano TOŽILNIK: sankcionȋrana MESTNIK: pri sankcionírani MESTNIK: pri sankcionȋranih ORODNIK: s sankcionírano ORODNIK: s sankcionȋranima dvojina množina IMENOVALNIK: sankcionírani IMENOVALNIK: sankcionȋrani RODILNIK: sankcioníranih RODILNIK: sankcionȋranih DAJALNIK: sankcioníranima DAJALNIK: sankcionȋranim TOŽILNIK: sankcionírani TOŽILNIK: sankcionȋrane MESTNIK: pri sankcioníranih MESTNIK: pri sankcionȋranih ORODNIK: s sankcioníranima ORODNIK: s sankcionȋranimi množina ženski spol IMENOVALNIK: sankcionírane ednina RODILNIK: sankcioníranih IMENOVALNIK: sankcionȋrana DAJALNIK: sankcioníranim RODILNIK: sankcionȋrane TOŽILNIK: sankcionírane DAJALNIK: sankcionȋrani MESTNIK: pri sankcioníranih TOŽILNIK: sankcionȋrano ORODNIK: s sankcioníranimi MESTNIK: pri sankcionȋrani srednji spol ORODNIK: s sankcionȋrano ednina dvojina IMENOVALNIK: sankcionírano IMENOVALNIK: sankcionȋrani RODILNIK: sankcioníranega RODILNIK: sankcionȋranih DAJALNIK: sankcioníranemu DAJALNIK: sankcionȋranima TOŽILNIK: sankcionírano TOŽILNIK: sankcionȋrani MESTNIK: pri sankcioníranem MESTNIK: pri sankcionȋranih ORODNIK: s sankcioníranim ORODNIK: s sankcionȋranima dvojina množina IMENOVALNIK: sankcionírani IMENOVALNIK: sankcionȋrane RODILNIK: sankcioníranih RODILNIK: sankcionȋranih DAJALNIK: sankcioníranima DAJALNIK: sankcionȋranim TOŽILNIK: sankcionírani TOŽILNIK: sankcionȋrane MESTNIK: pri sankcioníranih MESTNIK: pri sankcionȋranih ORODNIK: s sankcioníranima ORODNIK: s sankcionȋranimi množina srednji spol IMENOVALNIK: sankcionírana ednina RODILNIK: sankcioníranih IMENOVALNIK: sankcionȋrano DAJALNIK: sankcioníranim RODILNIK: sankcionȋranega TOŽILNIK: sankcionírana DAJALNIK: sankcionȋranemu MESTNIK: pri sankcioníranih TOŽILNIK: sankcionȋrano ORODNIK: s sankcioníranimi MESTNIK: pri sankcionȋranem TONEMSKO ORODNIK: s sankcionȋranim [sankcijonȋran] dvojina IPA: [saŋkʦijɔníːɾàn] IMENOVALNIK: sankcionȋrani OSNOVNIK RODILNIK: sankcionȋranih moški spol DAJALNIK: sankcionȋranima ednina TOŽILNIK: sankcionȋrani IMENOVALNIK: sankcionȋran MESTNIK: pri sankcionȋranih določno sankcionȋrani ORODNIK: s sankcionȋranima RODILNIK: sankcionȋranega množina DAJALNIK: sankcionȋranemu IMENOVALNIK: sankcionȋrana TOŽILNIK: sankcionȋran RODILNIK: sankcionȋranih določno sankcionȋrani DAJALNIK: sankcionȋranim živo sankcionȋranega TOŽILNIK: sankcionȋrana MESTNIK: pri sankcionȋranem MESTNIK: pri sankcionȋranih ORODNIK: s sankcionȋranim ORODNIK: s sankcionȋranimi 415 IZVOR TONEMSKO ↑sankcionirati [sankcijonȋranje] IPA: [saŋkʦijɔníːɾànjɛ] sankcioníranje sankcioníranja ednina samostalnik srednjega spola [sankcijoníranje] IMENOVALNIK: sankcionȋranje RODILNIK: sankcionȋranja POMEN DAJALNIK: sankcionȋranju udejanjanje s pravnim pravilom določene TOŽILNIK: sankcionȋranje negativne posledice ob ravnanju v nasprotju s MESTNIK: pri sankcionȋranju pravnim pravilom ORODNIK: s sankcionȋranjem ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina dosledno sankcioniranje | strogo sankcioniranje | IMENOVALNIK: sankcionȋranji učinkovito, ustrezno sankcioniranje RODILNIK: sankcionȋranj ▪ Zakon predvideva zlasti strožje sankcioniranje DAJALNIK: sankcionȋranjema voznikov, ki jih policija zaloti pri prekrških, ki so TOŽILNIK: sankcionȋranji neposredno povezani s hujšimi posledicami MESTNIK: pri sankcionȋranjih prometnih nesreč. ORODNIK: s sankcionȋranjema ▪ Za potrebe ustreznega sankcioniranja delodajalca množina je dovolj sklicevanje na določbe 17., 18. in IMENOVALNIK: sankcionȋranja 19. člena. ⏵ RODILNIK: sankcionȋranj sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: sankcionȋranjem sankcioniranje kršiteljev, voznikov | sankcioniranje TOŽILNIK: sankcionȋranja kršitev, prekrškov | sankcioniranje neplačevanja MESTNIK: pri sankcionȋranjih ČESA ORODNIK: s sankcionȋranji ▪ Urediti bo treba tudi način plačevanja parkirnine in režim sankcioniranja kršiteljev veljavnega prometnega režima. IZVOR ▪ Cilj zakona so natančnejše določbe na področju ↑sankcionirati sankcioniranja prekrškov ter odprava nekaterih nejasnosti, ki bi lahko vodile k napačnemu sankcionírati sankcioníram dovršni in nedovršni glagol razumevanju besedila. [sankcijonírati] P I OMEN ZGOVOR IN OBLIKE 1. udejanjiti s pravnim pravilom določeno JAKOSTNO [sankcijoníranje] negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s IPA: [saŋkʦijɔˈniːɾanjɛ] pravnim pravilom ednina ⏵ prisl. + glag. IMENOVALNIK: sankcioníranje kazensko, pravno sankcionirati | ostro, strogo RODILNIK: sankcioníranja sankcionirati | ustrezno, učinkovito sankcionirati DAJALNIK: sankcioníranju ▪ V pravni državi se zločini pravno sankcionirajo. TOŽILNIK: sankcioníranje ▪ Policisti bodo v prihodnje še ostreje nadzirali voznike in dosledno sankcionirali vožnjo pod MESTNIK: pri sankcioníranju vplivom alkohola. ORODNIK: s sankcioníranjem dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku sankcionirati kršitelja | sankcionirati kršitev, IMENOVALNIK: sankcioníranji nepravilnost, prekršek, zločin | sankcionirati RODILNIK: sankcioníranj ravnanje DAJALNIK: sankcioníranjema ▪ Policija o postavitvi stacionarnih radarjev TOŽILNIK: sankcioníranji razmišlja že nekaj časa, saj naj bi na ta način bolj MESTNIK: pri sankcioníranjih učinkovito nadzirali hitrost in lažje sankcionirali ORODNIK: s sankcioníranjema množina kršitelje. ▪ Zakon sankcionira neodgovorna ravnanja tako IMENOVALNIK: sankcioníranja lastnikov, članov nadzornih organov kot RODILNIK: sankcioníranj poslovodstev za ravnanja, ki so v škodo družbi. DAJALNIK: sankcioníranjem ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: sankcioníranja sankcionirati s kaznijo | sankcionirati z zakonom MESTNIK: pri sankcioníranjih ▪ Tiste, ki se predpisov na bodo držali, bodo ORODNIK: s sankcioníranji policisti sankcionirali s kaznijo, visoko od 400 do 1200 evrov. 416 2. kaznovati koga zaradi kršitve pravil, DAJALNIK: sankcionirajóčemu dogovorov TOŽILNIK: sankcionirajóč ⏵ prisl. + glag. živo sankcionirajóčega ▪ Napake se ostro sankcionirajo in kaj lahko se MESTNIK: pri sankcionirajóčem zgodi, da te že na naslednji tekmi ni v ekipi. ORODNIK: s sankcionirajóčim ▪ Sodnik ni ustrezno sankcioniral njihove grobe dvojina igre v napadu, saj so me nekajkrat, potem ko sem IMENOVALNIK: sankcionirajóča že ujel žogo, nešportno podrli. RODILNIK: sankcionirajóčih ▪▪▪ DAJALNIK: sankcionirajóčima ▪ Pravila so jasna, vsako brcanje žoge po sodniškem TOŽILNIK: sankcionirajóča žvižgu se sankcionira z rumenim kartonom. MESTNIK: pri sankcionirajóčih ORODNIK: s sankcionirajóčima IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: sankcionirajóči [sankcijonírati] RODILNIK: sankcionirajóčih IPA: [saŋkʦijɔˈniːɾati] DAJALNIK: sankcionirajóčim NEDOLOČNIK: sankcionírati TOŽILNIK: sankcionirajóče NAMENILNIK: sankcionírat MESTNIK: pri sankcionirajóčih sedanjik ORODNIK: s sankcionirajóčimi ednina ženski spol 1. OSEBA: sankcioníram ednina 2. OSEBA: sankcioníraš IMENOVALNIK: sankcionirajóča 3. OSEBA: sankcioníra RODILNIK: sankcionirajóče dvojina DAJALNIK: sankcionirajóči 1. OSEBA: sankcionírava TOŽILNIK: sankcionirajóčo 2. OSEBA: sankcionírata MESTNIK: pri sankcionirajóči 3. OSEBA: sankcionírata ORODNIK: s sankcionirajóčo množina dvojina 1. OSEBA: sankcioníramo IMENOVALNIK: sankcionirajóči 2. OSEBA: sankcionírate RODILNIK: sankcionirajóčih 3. OSEBA: sankcionírajo DAJALNIK: sankcionirajóčima velelnik TOŽILNIK: sankcionirajóči ednina MESTNIK: pri sankcionirajóčih 2. OSEBA: sankcioníraj ORODNIK: s sankcionirajóčima dvojina množina 1. OSEBA: sankcionírajva IMENOVALNIK: sankcionirajóče 2. OSEBA: sankcionírajta RODILNIK: sankcionirajóčih množina DAJALNIK: sankcionirajóčim 1. OSEBA: sankcionírajmo TOŽILNIK: sankcionirajóče 2. OSEBA: sankcionírajte MESTNIK: pri sankcionirajóčih deležnik na -l ORODNIK: s sankcionirajóčimi moški spol srednji spol EDNINA: sankcioníral ednina DVOJINA: sankcionírala IMENOVALNIK: sankcionirajóče MNOŽINA: sankcionírali RODILNIK: sankcionirajóčega ženski spol DAJALNIK: sankcionirajóčemu EDNINA: sankcionírala TOŽILNIK: sankcionirajóče DVOJINA: sankcionírali MESTNIK: pri sankcionirajóčem MNOŽINA: sankcionírale ORODNIK: s sankcionirajóčim srednji spol dvojina EDNINA: sankcioníralo IMENOVALNIK: sankcionirajóči DVOJINA: sankcionírali RODILNIK: sankcionirajóčih MNOŽINA: sankcionírala DAJALNIK: sankcionirajóčima deležnik na -č TOŽILNIK: sankcionirajóči moški spol MESTNIK: pri sankcionirajóčih ednina ORODNIK: s sankcionirajóčima IMENOVALNIK: sankcionirajóč množina RODILNIK: sankcionirajóčega IMENOVALNIK: sankcionirajóča 417 RODILNIK: sankcionirajóčih ORODNIK: s sankcioníranim DAJALNIK: sankcionirajóčim dvojina TOŽILNIK: sankcionirajóča IMENOVALNIK: sankcionírani MESTNIK: pri sankcionirajóčih RODILNIK: sankcioníranih ORODNIK: s sankcionirajóčimi DAJALNIK: sankcioníranima deležnik na -n TOŽILNIK: sankcionírani moški spol MESTNIK: pri sankcioníranih ednina ORODNIK: s sankcioníranima IMENOVALNIK: sankcioníran množina RODILNIK: sankcioníranega IMENOVALNIK: sankcionírana DAJALNIK: sankcioníranemu RODILNIK: sankcioníranih TOŽILNIK: sankcioníran DAJALNIK: sankcioníranim živo sankcioníranega TOŽILNIK: sankcionírana MESTNIK: pri sankcioníranem MESTNIK: pri sankcioníranih ORODNIK: s sankcioníranim ORODNIK: s sankcioníranimi dvojina DELEŽJE NA -aje: sankcioniráje IMENOVALNIK: sankcionírana glagolnik RODILNIK: sankcioníranih ednina DAJALNIK: sankcioníranima IMENOVALNIK: sankcioníranje TOŽILNIK: sankcionírana RODILNIK: sankcioníranja MESTNIK: pri sankcioníranih DAJALNIK: sankcioníranju ORODNIK: s sankcioníranima TOŽILNIK: sankcioníranje množina MESTNIK: pri sankcioníranju IMENOVALNIK: sankcionírani ORODNIK: s sankcioníranjem RODILNIK: sankcioníranih dvojina DAJALNIK: sankcioníranim IMENOVALNIK: sankcioníranji TOŽILNIK: sankcionírane RODILNIK: sankcioníranj MESTNIK: pri sankcioníranih DAJALNIK: sankcioníranjema ORODNIK: s sankcioníranimi TOŽILNIK: sankcioníranji ženski spol ednina MESTNIK: pri sankcioníranjih ORODNIK: s sankcioníranjema IMENOVALNIK: sankcionírana množina RODILNIK: sankcionírane IMENOVALNIK: sankcioníranja DAJALNIK: sankcionírani RODILNIK: sankcioníranj TOŽILNIK: sankcionírano DAJALNIK: sankcioníranjem MESTNIK: pri sankcionírani TOŽILNIK: sankcioníranja ORODNIK: s sankcionírano dvojina MESTNIK: pri sankcioníranjih ORODNIK: s sankcioníranji IMENOVALNIK: sankcionírani TONEMSKO RODILNIK: sankcioníranih [sankcijonȋrati] DAJALNIK: sankcioníranima IPA: [saŋkʦijɔníːɾàti] TOŽILNIK: sankcionírani NEDOLOČNIK: sankcionȋrati MESTNIK: pri sankcioníranih NAMENILNIK: sankcionȋrat ORODNIK: s sankcioníranima sedanjik množina ednina IMENOVALNIK: sankcionírane 1. OSEBA: sankcionȋram RODILNIK: sankcioníranih 2. OSEBA: sankcionȋraš DAJALNIK: sankcioníranim 3. OSEBA: sankcionȋra TOŽILNIK: sankcionírane dvojina MESTNIK: pri sankcioníranih 1. OSEBA: sankcionȋrava ORODNIK: s sankcioníranimi srednji spol 2. OSEBA: sankcionȋrata ednina 3. OSEBA: sankcionȋrata IMENOVALNIK: sankcionírano množina RODILNIK: sankcioníranega 1. OSEBA: sankcionȋramo DAJALNIK: sankcioníranemu 2. OSEBA: sankcionȋrate TOŽILNIK: sankcionírano 3. OSEBA: sankcionȋrajo MESTNIK: pri sankcioníranem velelnik 418 ednina DAJALNIK: sankcionirajčima 2. OSEBA: sankcionȋraj TOŽILNIK: sankcionirajči dvojina MESTNIK: pri sankcionirajčih 1. OSEBA: sankcionȋrajva ORODNIK: s sankcionirajčima 2. OSEBA: sankcionȋrajta množina množina IMENOVALNIK: sankcionirajče 1. OSEBA: sankcionȋrajmo RODILNIK: sankcionirajčih 2. OSEBA: sankcionȋrajte DAJALNIK: sankcionirajčim deležnik na -l TOŽILNIK: sankcionirajče moški spol MESTNIK: pri sankcionirajčih EDNINA: sankcionȋral ORODNIK: s sankcionirajčimi DVOJINA: sankcionȋrala srednji spol MNOŽINA: sankcionȋrali ednina ženski spol IMENOVALNIK: sankcionirajče EDNINA: sankcionȋrala RODILNIK: sankcionirajčega DVOJINA: sankcionȋrali DAJALNIK: sankcionirajčemu MNOŽINA: sankcionȋrale TOŽILNIK: sankcionirajče srednji spol MESTNIK: pri sankcionirajčem EDNINA: sankcionȋralo ORODNIK: s sankcionirajčim DVOJINA: sankcionȋrali dvojina MNOŽINA: sankcionȋrala deležnik na -č IMENOVALNIK: sankcionirajči moški spol RODILNIK: sankcionirajčih ednina DAJALNIK: sankcionirajčima IMENOVALNIK: sankcionirajč tudi TOŽILNIK: sankcionirajči sankcionirajč MESTNIK: pri sankcionirajčih RODILNIK: sankcionirajčega ORODNIK: s sankcionirajčima DAJALNIK: sankcionirajčemu množina TOŽILNIK: sankcionirajč tudi IMENOVALNIK: sankcionirajča sankcionirajč RODILNIK: sankcionirajčih živo sankcionirajčega DAJALNIK: sankcionirajčim MESTNIK: pri sankcionirajčem TOŽILNIK: sankcionirajča ORODNIK: s sankcionirajčim MESTNIK: pri sankcionirajčih dvojina ORODNIK: s sankcionirajčimi IMENOVALNIK: sankcionirajča deležnik na -n moški spol RODILNIK: sankcionirajčih ednina DAJALNIK: sankcionirajčima IMENOVALNIK: sankcionȋran TOŽILNIK: sankcionirajča RODILNIK: sankcionȋranega MESTNIK: pri sankcionirajčih DAJALNIK: sankcionȋranemu ORODNIK: s sankcionirajčima množina TOŽILNIK: sankcionȋran živo sankcionȋranega IMENOVALNIK: sankcionirajči MESTNIK: pri sankcionȋranem RODILNIK: sankcionirajčih ORODNIK: s sankcionȋranim DAJALNIK: sankcionirajčim dvojina TOŽILNIK: sankcionirajče IMENOVALNIK: sankcionȋrana MESTNIK: pri sankcionirajčih RODILNIK: sankcionȋranih ORODNIK: s sankcionirajčimi ženski spol DAJALNIK: sankcionȋranima ednina TOŽILNIK: sankcionȋrana IMENOVALNIK: sankcionirajča MESTNIK: pri sankcionȋranih RODILNIK: sankcionirajče ORODNIK: s sankcionȋranima DAJALNIK: sankcionirajči množina TOŽILNIK: sankcionirajčo IMENOVALNIK: sankcionȋrani MESTNIK: pri sankcionirajči RODILNIK: sankcionȋranih ORODNIK: s sankcionirajčo DAJALNIK: sankcionȋranim dvojina TOŽILNIK: sankcionȋrane IMENOVALNIK: sankcionirajči MESTNIK: pri sankcionȋranih RODILNIK: sankcionirajčih ORODNIK: s sankcionȋranimi ženski spol 419 ednina ORODNIK: s sankcionȋranjema IMENOVALNIK: sankcionȋrana množina RODILNIK: sankcionȋrane IMENOVALNIK: sankcionȋranja DAJALNIK: sankcionȋrani RODILNIK: sankcionȋranj TOŽILNIK: sankcionȋrano DAJALNIK: sankcionȋranjem MESTNIK: pri sankcionȋrani TOŽILNIK: sankcionȋranja ORODNIK: s sankcionȋrano MESTNIK: pri sankcionȋranjih dvojina ORODNIK: s sankcionȋranji IMENOVALNIK: sankcionȋrani RODILNIK: sankcionȋranih IZVOR DAJALNIK: sankcionȋranima prevzeto prek nem. sanktionieren iz frc. TOŽILNIK: sankcionȋrani sanctionner, iz ↑sankcija MESTNIK: pri sankcionȋranih ORODNIK: s sankcionȋranima množina sánski sánska sánsko pridevnik IMENOVALNIK: sankcionȋrane [sánski] RODILNIK: sankcionȋranih POMEN DAJALNIK: sankcionȋranim ki je v zvezi s sansko kozo TOŽILNIK: sankcionȋrane ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri sankcionȋranih sanska pasma ORODNIK: s sankcionȋranimi ▪ Že osem let se ukvarjajo z rejo koz sanske srednji spol pasme. ednina ▪ Pri rejcih koz prevladujeta sanska in srnasta IMENOVALNIK: sankcionȋrano pasma. RODILNIK: sankcionȋranega DAJALNIK: sankcionȋranemu IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: sankcionȋrano JAKOSTNO MESTNIK: pri sankcionȋranem [sánski] ORODNIK: s sankcionȋranim IPA: [ˈsaːnski] dvojina OSNOVNIK IMENOVALNIK: sankcionȋrani moški spol RODILNIK: sankcionȋranih ednina DAJALNIK: sankcionȋranima IMENOVALNIK: sánski TOŽILNIK: sankcionȋrani RODILNIK: sánskega MESTNIK: pri sankcionȋranih DAJALNIK: sánskemu ORODNIK: s sankcionȋranima TOŽILNIK: sánski množina živo sánskega IMENOVALNIK: sankcionȋrana MESTNIK: pri sánskem RODILNIK: sankcionȋranih ORODNIK: s sánskim DAJALNIK: sankcionȋranim dvojina TOŽILNIK: sankcionȋrana IMENOVALNIK: sánska MESTNIK: pri sankcionȋranih RODILNIK: sánskih ORODNIK: s sankcionȋranimi DAJALNIK: sánskima DELEŽJE NA -aje: sankcionirȃje TOŽILNIK: sánska glagolnik MESTNIK: pri sánskih ednina ORODNIK: s sánskima IMENOVALNIK: sankcionȋranje množina RODILNIK: sankcionȋranja IMENOVALNIK: sánski DAJALNIK: sankcionȋranju RODILNIK: sánskih TOŽILNIK: sankcionȋranje DAJALNIK: sánskim MESTNIK: pri sankcionȋranju TOŽILNIK: sánske ORODNIK: s sankcionȋranjem MESTNIK: pri sánskih dvojina ORODNIK: s sánskimi IMENOVALNIK: sankcionȋranji ženski spol RODILNIK: sankcionȋranj ednina DAJALNIK: sankcionȋranjema IMENOVALNIK: sánska TOŽILNIK: sankcionȋranji RODILNIK: sánske MESTNIK: pri sankcionȋranjih DAJALNIK: sánski 420 TOŽILNIK: sánsko ORODNIK: s sȃnskima MESTNIK: pri sánski množina ORODNIK: s sánsko IMENOVALNIK: sȃnski dvojina RODILNIK: sȃnskih IMENOVALNIK: sánski DAJALNIK: sȃnskim RODILNIK: sánskih TOŽILNIK: sȃnske DAJALNIK: sánskima MESTNIK: pri sȃnskih TOŽILNIK: sánski ORODNIK: s sȃnskimi MESTNIK: pri sánskih ženski spol ORODNIK: s sánskima ednina množina IMENOVALNIK: sȃnska IMENOVALNIK: sánske RODILNIK: sȃnske RODILNIK: sánskih DAJALNIK: sȃnski DAJALNIK: sánskim TOŽILNIK: sȃnsko TOŽILNIK: sánske MESTNIK: pri sȃnski MESTNIK: pri sánskih ORODNIK: s sȃnsko ORODNIK: s sánskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: sȃnski ednina RODILNIK: sȃnskih IMENOVALNIK: sánsko DAJALNIK: sȃnskima RODILNIK: sánskega TOŽILNIK: sȃnski DAJALNIK: sánskemu MESTNIK: pri sȃnskih TOŽILNIK: sánsko ORODNIK: s sȃnskima MESTNIK: pri sánskem množina ORODNIK: s sánskim IMENOVALNIK: sȃnske dvojina RODILNIK: sȃnskih IMENOVALNIK: sánski DAJALNIK: sȃnskim RODILNIK: sánskih TOŽILNIK: sȃnske DAJALNIK: sánskima MESTNIK: pri sȃnskih TOŽILNIK: sánski ORODNIK: s sȃnskimi MESTNIK: pri sánskih srednji spol ORODNIK: s sánskima ednina množina IMENOVALNIK: sȃnsko IMENOVALNIK: sánska RODILNIK: sȃnskega RODILNIK: sánskih DAJALNIK: sȃnskemu DAJALNIK: sánskim TOŽILNIK: sȃnsko TOŽILNIK: sánska MESTNIK: pri sȃnskem MESTNIK: pri sánskih ORODNIK: s sȃnskim ORODNIK: s sánskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: sȃnski [sȃnski] RODILNIK: sȃnskih IPA: [sáːnskì] DAJALNIK: sȃnskima OSNOVNIK TOŽILNIK: sȃnski moški spol MESTNIK: pri sȃnskih ednina ORODNIK: s sȃnskima IMENOVALNIK: sȃnski množina RODILNIK: sȃnskega IMENOVALNIK: sȃnska DAJALNIK: sȃnskemu RODILNIK: sȃnskih TOŽILNIK: sȃnski DAJALNIK: sȃnskim živo sȃnskega TOŽILNIK: sȃnska MESTNIK: pri sȃnskem MESTNIK: pri sȃnskih ORODNIK: s sȃnskim ORODNIK: s sȃnskimi dvojina IMENOVALNIK: sȃnska STALNE ZVEZE RODILNIK: sȃnskih DAJALNIK: sȃnskima sanska koza TOŽILNIK: sȃnska večja koza bele barve, ki daje veliko mleka, po MESTNIK: pri sȃnskih izvoru iz Švice 421 ▪ Na 11 hektarjih travnatih površin redijo do IMENOVALNIK: sardéla 50 mlečnih sanskih koz po načelih ekološkega RODILNIK: sardéle kmetovanja. DAJALNIK: sardéli ▪ So ena izmed šestih kozjerejskih kmetij s sanskimi TOŽILNIK: sardélo kozami na naših tleh, ki so v mlečni kontroli. MESTNIK: pri sardéli ORODNIK: s sardélo IZVOR dvojina prevzeto iz švic. nem. Saanen(ziege) ‛sanska IMENOVALNIK: sardéli (koza)’, po dolini Saanen v Švici RODILNIK: sardél DAJALNIK: sardélama sardéla sardéle TOŽILNIK: sardéli samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri sardélah [sardéla] ORODNIK: s sardélama POMEN množina 1. majhna morska riba z modrikasto zelenim IMENOVALNIK: sardéle hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. RODILNIK: sardél Sardina pilchardus; SIN.: sardina DAJALNIK: sardélam ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: sardéle loviti sardele MESTNIK: pri sardélah ▪ Vedo, kdaj je treba loviti sardele, da so dovolj ORODNIK: s sardélami mastne in sočne. TONEMSKO ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [sardla] jata sardel | ulov sardel IPA: [saɾdéːlà] ▪ Jate sardel plavajo blizu vodne gladine in se ednina selijo poleti proti severu in pozimi proti jugu. IMENOVALNIK: sardla ▪ Ribiči tarnajo nad slabim ulovom sardel. RODILNIK: sardle ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v DAJALNIK: sardli rodilniku TOŽILNIK: sardlo n kilogramov, n ton sardel MESTNIK: pri sardli ▪ Minuli teden so v enem samem dnevu nalovili ORODNIK: s sardlo devet ton sardel. dvojina 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed IMENOVALNIK: sardli ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: sardl marinirane, slane sardele | ocvrte, pečene DAJALNIK: sardlama sardele | očiščene sardele | sveže sardele TOŽILNIK: sardli ▪ Posadka nam je postregla sveže pečene MESTNIK: pri sardlah sardele in vino. ORODNIK: s sardlama ▪ Na olju prepražimo sesekljano čebulo in množina dodamo očiščene sardele. IMENOVALNIK: sardle ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: sardl dodati sardele | očistiti sardele DAJALNIK: sardlam ▪ Sardele očistimo in jim odstranimo drobovje. TOŽILNIK: sardle ▪ Stroke česna odstranimo, dodamo MESTNIK: pri sardlah 3 nastrgane sardele in tuno iz pločevinke. ORODNIK: s sardlami ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v mestniku sardele na žaru FRAZEOLOGIJA ▪ Prireditelji bodo vse pogostili s pečenimi giricami in sardelami na žaru. kot sardine/sardele (v konzervi) ▪▪▪ kot sardine ▪ Z oljčnim olje pokrijemo dno pekača in vanj kot sardine v konzervi zložimo prvo plast sardel. kot sardele v konzervi kot sardele IZGOVOR IN OBLIKE takó, da je kdo skupaj z drugimi zelo stisnjen na JAKOSTNO [sardéla] kakem prostoru; takó, da ima kdo občutek velike utesnjenosti IPA: [saɾˈdeːla] ednina ▪ Vsi smo že kdaj doživeli situacijo, ko smo se na letalu počutili kot sardine. 422 ▪ Prostor je bil majhen, zato smo se stiskali kot ORODNIK: s sardínama sardine. množina ▪ Ko sem videl fotografije turistov, ki so ležali na plaži IMENOVALNIK: sardíne kot sardine v konzervi, nisem želel priti sem. RODILNIK: sardín ▪ Lahko bi rekla, da sem doživela kulturni šok, saj si DAJALNIK: sardínam nisem predstavljala takšne revščine in še nisem videla TOŽILNIK: sardíne ljudi dobesedno ležati ob cesti kot sardele v konzervi. MESTNIK: pri sardínah ▪ Na dveh kvadratnih metrih je bilo prostora za šest ORODNIK: s sardínami ljudi in vso tehniko. In prišel sem še jaz ... dejansko TONEMSKO smo bili kot sardele, komaj sem se premikal. [sardȋna] IPA: [saɾdíːnà] IZVOR ednina prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, IMENOVALNIK: sardȋna prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k RODILNIK: sardȋne lat. imenu otoka Sardinija DAJALNIK: sardȋni TOŽILNIK: sardȋno sardína sardíne MESTNIK: pri sardȋni samostalnik ženskega spola [sardína] ORODNIK: s sardȋno dvojina POMEN IMENOVALNIK: sardȋni 1. sardela, zlasti konzervirana, kot hrana, jed RODILNIK: sardȋn ⏵ sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: sardȋnama sardine v konzervi | sardine v olju TOŽILNIK: sardȋni ▪ S starim očetom sva jedla sardine v konzervi. MESTNIK: pri sardȋnah ▪ Kuhan krompir ohladimo, narežemo na lističe in ORODNIK: s sardȋnama zmešamo s sardinami v olju. množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: sardȋne konzerva, pločevinka sardin RODILNIK: sardȋn ▪ V slovenski ribji industriji uporabljajo za konzerve DAJALNIK: sardȋnam sardin najkvalitetnejše sardele. TOŽILNIK: sardȋne ▪ Na kuhinjski mizi je ležala odprta pločevinka MESTNIK: pri sardȋnah sardin. ⏵ ORODNIK: s sardȋnami priredna zveza sardine in skuše FRAZEOLOGIJA ▪ Vsaj trikrat na teden v jedilnik vključimo severne ribe, na primer lososa, sardine in skuše. kot sardine/sardele (v konzervi) 1.1. sardela sploh; primerjaj lat. Sardina pilchardus; kot sardine SIN.: sardela kot sardine v konzervi ▪ Vkrcal se je na svoj čoln za lov na sardine. kot sardele v konzervi kot sardele IZGOVOR IN OBLIKE takó, da je kdo skupaj z drugimi zelo stisnjen na JAKOSTNO [sardína] kakem prostoru; takó, da ima kdo občutek velike utesnjenosti IPA: [saɾˈdiːna] ▪ Vsi smo že kdaj doživeli situacijo, ko smo se na ednina letalu počutili kot sardine. IMENOVALNIK: sardína ▪ Prostor je bil majhen, zato smo se stiskali kot RODILNIK: sardíne sardine. DAJALNIK: sardíni ▪ Ko sem videl fotografije turistov, ki so ležali na plaži TOŽILNIK: sardíno kot sardine v konzervi, nisem želel priti sem. MESTNIK: pri sardíni ▪ Lahko bi rekla, da sem doživela kulturni šok, saj si ORODNIK: s sardíno nisem predstavljala takšne revščine in še nisem videla dvojina ljudi dobesedno ležati ob cesti kot sardele v konzervi. IMENOVALNIK: sardíni ▪ Na dveh kvadratnih metrih je bilo prostora za šest RODILNIK: sardín ljudi in vso tehniko. In prišel sem še jaz ... dejansko DAJALNIK: sardínama smo bili kot sardele, komaj sem se premikal. TOŽILNIK: sardíni MESTNIK: pri sardínah 423 IZVOR RODILNIK: sardónov prevzeto iz it. sardina < lat. sardīna, prvotno DAJALNIK: sardónom ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu TOŽILNIK: sardóne otoka Sardinija MESTNIK: pri sardónih ORODNIK: s sardóni sardón sardóna TONEMSKO samostalnik moškega spola [sardn] [sardón] IPA: [saɾdóːn] POMEN ednina 1. sardeli podobna morska riba s tankim IMENOVALNIK: sardn modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki RODILNIK: sardna navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis DAJALNIK: sardnu encrasicholus; SIN.: inčun TOŽILNIK: sardna ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri sardnu sardoni in sardele ORODNIK: s sardnom ▪ Do konca junija so nalovili približno 250 ton dvojina sardel in sardonov, manj kot v enakem obdobju IMENOVALNIK: sardna lani. RODILNIK: sardnov ▪▪▪ DAJALNIK: sardnoma ▪ Predstavniki modrih rib so skuša, tuna, sardela, TOŽILNIK: sardna inčun, sardoni. MESTNIK: pri sardnih ▪ Priplavale so prve jate sardonov in sardin, ki ne ORODNIK: s sardnoma marajo mrzle vode. množina 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed; SIN.: IMENOVALNIK: sardni inčun RODILNIK: sardnov ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: sardnom marinirani, slani sardoni TOŽILNIK: sardne ▪ Poleg istrskega pršuta niso manjkali okusni MESTNIK: pri sardnih prigrizki s piranskim brancinom in mariniranim ORODNIK: s sardni sardonom na pestu. ▪ Dodamo precej žafrana, očiščene sveže in IZVOR tudi nekaj slanih sardonov, ki smo jih pred tem prevzeto iz it. sardone k ↑sardina zdrobili. ▪▪▪ ▪ Za kilogram špagetov uporabimo tri četrt satíričen satírična satírično pridevnik kilograma sardonov. [satíričən] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. v nekaterih zvezah v obliki satirični ki kaj prikazuje, JAKOSTNO kritizira na oster, posmehljiv način [sardón] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [saɾˈdoːn] satirični časopis, komentar, tednik | satirični humor ednina | satiričen način | satirični ton | satirična bodica, IMENOVALNIK: sardón konica, puščica, ost | satirična oddaja, rubrika | RODILNIK: sardóna satirična ostrina | satirična prvina DAJALNIK: sardónu ▪ Satirični in humoristični tednik je imel za seboj TOŽILNIK: sardóna dolgo in uspešno tradicijo. MESTNIK: pri sardónu ▪ Na satiričen način se je lotil pisanja. ORODNIK: s sardónom ▪ Film je satirična kritika družbe skozi oči človeka, dvojina ki se je odpravil v svet po desetih letih vegetiranja IMENOVALNIK: sardóna v psihiatrični ustanovi. RODILNIK: sardónov ⏵ vezni glag. + prid. beseda v imenovalniku DAJALNIK: sardónoma biti satiričen TOŽILNIK: sardóna ▪ Posebnost njegovega humorja je v tem, da je MESTNIK: pri sardónih inteligenten, pronicljiv in satiričen, hkrati pa se loti ORODNIK: s sardónoma prav vseh političnih opcij. množina 2. v obliki satirični ki je v zvezi s satiro 1. IMENOVALNIK: sardóni 424 ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: satírične satirični kabaret | satirični roman, sonet, verz | RODILNIK: satíričnih satirična karikatura | satirična komedija, parodija, DAJALNIK: satíričnim pesem, pesnitev, pripoved | satirično besedilo TOŽILNIK: satírične ▪ Pred 2. svetovno vojno je izdal satirične sonete MESTNIK: pri satíričnih Blazni Kronos, svoja taboriščna doživetja pa je ORODNIK: s satíričnimi opisal v pesnitvah Kurent in Jetniški soneti. srednji spol ▪ Najbolj znan je po satiričnem romanu o dveh ednina velikanih Gargantua in Pantagruel. IMENOVALNIK: satírično ▪ Zaradi satirične pesnitve je preživel tri leta RODILNIK: satíričnega pregnanstva. DAJALNIK: satíričnemu TOŽILNIK: satírično IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri satíričnem JAKOSTNO ORODNIK: s satíričnim [satíričən] dvojina IPA: [saˈtiːɾiʧən] IMENOVALNIK: satírični OSNOVNIK RODILNIK: satíričnih moški spol DAJALNIK: satíričnima ednina TOŽILNIK: satírični IMENOVALNIK: satíričen MESTNIK: pri satíričnih določno satírični ORODNIK: s satíričnima RODILNIK: satíričnega množina DAJALNIK: satíričnemu IMENOVALNIK: satírična TOŽILNIK: satíričen RODILNIK: satíričnih določno satírični DAJALNIK: satíričnim živo satíričnega TOŽILNIK: satírična MESTNIK: pri satíričnem MESTNIK: pri satíričnih ORODNIK: s satíričnim ORODNIK: s satíričnimi dvojina PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE IMENOVALNIK: satírična moški spol RODILNIK: satíričnih EDNINA: bòlj satíričen DAJALNIK: satíričnima ženski spol TOŽILNIK: satírična EDNINA: bòlj satírična MESTNIK: pri satíričnih srednji spol ORODNIK: s satíričnima EDNINA: bòlj satírično množina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: satírični EDNINA: nàjbolj in nájbolj satíričen RODILNIK: satíričnih ženski spol DAJALNIK: satíričnim EDNINA: nàjbolj in nájbolj satírična TOŽILNIK: satírične srednji spol MESTNIK: pri satíričnih EDNINA: nàjbolj in nájbolj satírično ORODNIK: s satíričnimi TONEMSKO ženski spol [satíričən] ednina IPA: [satìːɾíʧən] IMENOVALNIK: satírična OSNOVNIK RODILNIK: satírične moški spol DAJALNIK: satírični ednina TOŽILNIK: satírično IMENOVALNIK: satíričen MESTNIK: pri satírični določno satírični ORODNIK: s satírično RODILNIK: satíričnega dvojina DAJALNIK: satíričnemu IMENOVALNIK: satírični TOŽILNIK: satíričen RODILNIK: satíričnih določno satírični DAJALNIK: satíričnima živo satíričnega TOŽILNIK: satírični MESTNIK: pri satíričnem MESTNIK: pri satíričnih ORODNIK: s satíričnim ORODNIK: s satíričnima dvojina množina IMENOVALNIK: satírična 425 RODILNIK: satíričnih EDNINA: bȍlj satíričen DAJALNIK: satíričnima ženski spol TOŽILNIK: satírična EDNINA: bȍlj satírična MESTNIK: pri satíričnih srednji spol ORODNIK: s satíričnima EDNINA: bȍlj satírično množina PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol IMENOVALNIK: satírični EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj satíričen RODILNIK: satíričnih ženski spol DAJALNIK: satíričnim EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj satírična TOŽILNIK: satírične srednji spol MESTNIK: pri satíričnih EDNINA: nȁjbolj in nȃjbolj satírično ORODNIK: s satíričnimi ženski spol ednina IZVOR prevzeto prek nem. satirisch, frc. satirique iz lat. IMENOVALNIK: satírična satiricus iz ↑satira RODILNIK: satírične DAJALNIK: satírični TOŽILNIK: satírično satírično prislov MESTNIK: pri satírični [satírično] ORODNIK: s satírično POMEN dvojina takó, da je prisotna, izražena satira IMENOVALNIK: satírični ⏵ prisl. + prid. beseda RODILNIK: satíričnih satirično humorističen | satirično obarvan DAJALNIK: satíričnima ▪ Med njenimi deli najdemo tudi satirično obarvano TOŽILNIK: satírični kratko prozo. MESTNIK: pri satíričnih ▪ V romanu kar mrgoli satirično spremenjenih ORODNIK: s satíričnima citatov iz literarnih in filozofskih del. množina ▪ Znan je po svojih pesimistično in satirično IMENOVALNIK: satírične obarvanih romanih, v katerih se je s pomočjo RODILNIK: satíričnih znanstvene fantastike in fantastike posmehoval DAJALNIK: satíričnim dosežkom 20. stoletja. TOŽILNIK: satírične ▪▪▪ MESTNIK: pri satíričnih ▪ Uporaba živalskih obrazov se lahko zdi neprimerna, ORODNIK: s satíričnimi vendar je avtor skozi uporabo tovrstnih metafor srednji spol satirično pokazal, kako neutemeljena je delitev ljudi ednina glede na njihovo narodno ali etnično pripadnost. IMENOVALNIK: satírično ▪ Knjiga mi je bila všeč, ker satirično opisuje RODILNIK: satíričnega Američane, toliko bolj satirično, ker je tudi avtor DAJALNIK: satíričnemu Američan. TOŽILNIK: satírično MESTNIK: pri satíričnem IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s satíričnim JAKOSTNO dvojina [satírično] IMENOVALNIK: satírični IPA: [saˈtiːɾiʧnɔ] RODILNIK: satíričnih OSNOVNIK: satírično DAJALNIK: satíričnima PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bòlj satírično TOŽILNIK: satírični PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nàjbolj in nájbolj MESTNIK: pri satíričnih satírično ORODNIK: s satíričnima TONEMSKO množina [satírično] IMENOVALNIK: satírična IPA: [satìːɾíʧnɔ] RODILNIK: satíričnih OSNOVNIK: satírično DAJALNIK: satíričnim PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: bȍlj satírično TOŽILNIK: satírična PRESEŽNIK – OPISNO STOPNJEVANJE: nȁjbolj in nȃjbolj MESTNIK: pri satíričnih satírično ORODNIK: s satíričnimi PRIMERNIK – OPISNO STOPNJEVANJE moški spol 426 IZVOR TOŽILNIK: [skȇrca] ↑satirični MESTNIK: [pri skȇrcih] ORODNIK: [s skȇrcema] scherzo scherza množina samostalnik moškega spola [skêrco] IMENOVALNIK: [skȇrci] P RODILNIK: [skȇrcev] OMEN DAJALNIK: [skȇrcem] iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba vedrega, šaljivega značaja v hitrem tempu ali tak stavek TOŽILNIK: [skȇrce] večstavčne skladbe MESTNIK: [pri skȇrcih] ORODNIK: [s skȇrci] ▪ Scherzo Bela krajina je primerljiv z najbolj bleščečimi simfoničnimi scherzi svetovne literature. ▪ Virtuozni, zahtevni prehodi zaznamujejo tudi IZVOR Chopinove mojstrske stvaritve, predvsem njegove prevzeto iz it. scherzo, prvotno ‛šala’ scherze. ▪ Zakaj Schubert ni nikoli dokončal scherza in napisal simbiótičen simbiótična simbiótično pridevnik še finala Osme simfonije, ne vemo. [simbijótičən] P I OMEN ZGOVOR IN OBLIKE 1. ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, JAKOSTNO [skêrco] sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez IPA: [ˈskɛːɾʦɔ] nesoglasij; SIN.: ekspresivno simbiotski ednina ▪ V svoji knjigi piše o zapletenem simbiotičnem IMENOVALNIK: [skêrco] odnosu med oblikovalcem in naročnikom. RODILNIK: [skêrca] ▪ Simbiotična in komplementarna vloga med velikimi in malimi podjetji je še posebej očitna na področju DAJALNIK: [skêrcu] vrhunskih in tehnoloških izdelkov. TOŽILNIK: [skêrco] MESTNIK: [pri skêrcu] 1.1. v nekaterih zvezah v obliki simbiotični, ekspresivno ki ORODNIK: [s skêrcem] kaže, izraža, da kdo sobiva s kom v odvisnem dvojina razmerju; SIN.: ekspresivno simbiotski IMENOVALNIK: [skêrca] ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: [skêrcev] simbiotičen/simbiotični odnos DAJALNIK: [skêrcema] ▪ Posledica simbiotičnega zakona je tudi TOŽILNIK: [skêrca] ljubosumnost. MESTNIK: [pri skêrcih] ▪ Najosnovnejši instrument, s katerim lahko ORODNIK: [s skêrcema] davčna politika uravnava svoj simbiotični odnos množina do davkoplačevalca, je znižanje davčne osnove. IMENOVALNIK: [skêrci] 2. ekspresivno ki kaže, izraža, da sta v čem skladno, RODILNIK: [skêrcev] učinkovito združeni, povezani dve različni stvari DAJALNIK: [skêrcem] ▪ Vračamo se v dediščino, ko sta bili estetika in TOŽILNIK: [skêrce] uporabnost morda najbolj vsestransko povezani v MESTNIK: [pri skêrcih] simbiotično celoto. ORODNIK: [s skêrci] ▪ Kreatorjem so všeč materiali in inovativnost športnih TONEMSKO oblačil. Odnos med modo in športom je vsekakor [skȇrco] simbiotičen. IPA: [skːɾʦ] ▪ Največji izziv pravzaprav predstavlja ravnovesje med ednina dobrim in zlom, ki sta ves čas v nekakšnem IMENOVALNIK: [skȇrco] simbiotičnem odnosu. RODILNIK: [skȇrca] 3. v obliki simbiotični ki je v zvezi s simbiozo 1.; DAJALNIK: [skȇrcu] SIN.: simbiotski TOŽILNIK: [skȇrco] ▪ Bakterije so naši simbiotični partnerji, brez njih MESTNIK: [pri skȇrcu] sploh ne bi mogli živeti. ORODNIK: [s skȇrcem] ▪ Raziskovalci, ki se ukvarjajo z evolucijo življenja, dvojina vedo, da v evoluciji prevladuje simbiotični odnos. IMENOVALNIK: [skȇrca] RODILNIK: [skȇrcev] DAJALNIK: [skȇrcema] 427 IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri simbiótičnem JAKOSTNO ORODNIK: s simbiótičnim [simbijótičən] dvojina IPA: [simbiˈjoːtiʧən] IMENOVALNIK: simbiótični OSNOVNIK RODILNIK: simbiótičnih moški spol DAJALNIK: simbiótičnima ednina TOŽILNIK: simbiótični IMENOVALNIK: simbiótičen MESTNIK: pri simbiótičnih določno simbiótični ORODNIK: s simbiótičnima RODILNIK: simbiótičnega množina DAJALNIK: simbiótičnemu IMENOVALNIK: simbiótična TOŽILNIK: simbiótičen RODILNIK: simbiótičnih določno simbiótični DAJALNIK: simbiótičnim živo simbiótičnega TOŽILNIK: simbiótična MESTNIK: pri simbiótičnem MESTNIK: pri simbiótičnih ORODNIK: s simbiótičnim ORODNIK: s simbiótičnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: simbiótična [simbijtičən] RODILNIK: simbiótičnih IPA: [simbijòːtíʧən] DAJALNIK: simbiótičnima OSNOVNIK TOŽILNIK: simbiótična moški spol MESTNIK: pri simbiótičnih ednina ORODNIK: s simbiótičnima IMENOVALNIK: simbitičen množina določno simbitični IMENOVALNIK: simbiótični RODILNIK: simbitičnega RODILNIK: simbiótičnih DAJALNIK: simbitičnemu DAJALNIK: simbiótičnim TOŽILNIK: simbitičen TOŽILNIK: simbiótične določno simbitični MESTNIK: pri simbiótičnih živo simbitičnega ORODNIK: s simbiótičnimi MESTNIK: pri simbitičnem ženski spol ORODNIK: s simbitičnim ednina dvojina IMENOVALNIK: simbiótična IMENOVALNIK: simbitična RODILNIK: simbiótične RODILNIK: simbitičnih DAJALNIK: simbiótični DAJALNIK: simbitičnima TOŽILNIK: simbiótično TOŽILNIK: simbitična MESTNIK: pri simbiótični MESTNIK: pri simbitičnih ORODNIK: s simbiótično ORODNIK: s simbitičnima dvojina množina IMENOVALNIK: simbiótični IMENOVALNIK: simbitični RODILNIK: simbiótičnih RODILNIK: simbitičnih DAJALNIK: simbiótičnima DAJALNIK: simbitičnim TOŽILNIK: simbiótični TOŽILNIK: simbitične MESTNIK: pri simbiótičnih MESTNIK: pri simbitičnih ORODNIK: s simbiótičnima ORODNIK: s simbitičnimi množina ženski spol IMENOVALNIK: simbiótične ednina RODILNIK: simbiótičnih IMENOVALNIK: simbitična DAJALNIK: simbiótičnim RODILNIK: simbitične TOŽILNIK: simbiótične DAJALNIK: simbitični MESTNIK: pri simbiótičnih TOŽILNIK: simbitično ORODNIK: s simbiótičnimi MESTNIK: pri simbitični srednji spol ORODNIK: s simbitično ednina dvojina IMENOVALNIK: simbiótično IMENOVALNIK: simbitični RODILNIK: simbiótičnega RODILNIK: simbitičnih DAJALNIK: simbiótičnemu DAJALNIK: simbitičnima TOŽILNIK: simbiótično TOŽILNIK: simbitični 428 MESTNIK: pri simbitičnih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s simbitičnima JAKOSTNO množina [simbijótski] IMENOVALNIK: simbitične IPA: [simbiˈjoːtski] RODILNIK: simbitičnih OSNOVNIK DAJALNIK: simbitičnim moški spol TOŽILNIK: simbitične ednina MESTNIK: pri simbitičnih IMENOVALNIK: simbiótski ORODNIK: s simbitičnimi RODILNIK: simbiótskega srednji spol DAJALNIK: simbiótskemu ednina TOŽILNIK: simbiótski IMENOVALNIK: simbitično živo simbiótskega RODILNIK: simbitičnega MESTNIK: pri simbiótskem DAJALNIK: simbitičnemu ORODNIK: s simbiótskim TOŽILNIK: simbitično dvojina MESTNIK: pri simbitičnem IMENOVALNIK: simbiótska ORODNIK: s simbitičnim RODILNIK: simbiótskih dvojina DAJALNIK: simbiótskima IMENOVALNIK: simbitični TOŽILNIK: simbiótska RODILNIK: simbitičnih MESTNIK: pri simbiótskih DAJALNIK: simbitičnima ORODNIK: s simbiótskima TOŽILNIK: simbitični množina MESTNIK: pri simbitičnih IMENOVALNIK: simbiótski ORODNIK: s simbitičnima RODILNIK: simbiótskih množina DAJALNIK: simbiótskim IMENOVALNIK: simbitična TOŽILNIK: simbiótske RODILNIK: simbitičnih MESTNIK: pri simbiótskih DAJALNIK: simbitičnim ORODNIK: s simbiótskimi TOŽILNIK: simbitična ženski spol MESTNIK: pri simbitičnih ednina ORODNIK: s simbitičnimi IMENOVALNIK: simbiótska RODILNIK: simbiótske DAJALNIK: simbiótski IZVOR prevzeto prek nem. symbiotisch iz gr. symbíotos, iz TOŽILNIK: simbiótsko sýmbios ‛sobivajoč’, glej ↑simbioza MESTNIK: pri simbiótski ORODNIK: s simbiótsko dvojina simbiótski simbiótska simbiótsko pridevnik IMENOVALNIK: simbiótski [simbijótski] RODILNIK: simbiótskih POMEN DAJALNIK: simbiótskima 1. ki je v zvezi s simbiozo 1.; SIN.: simbiotičen TOŽILNIK: simbiótski ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri simbiótskih simbiotski odnos | simbiotske bakterije ORODNIK: s simbiótskima ▪ Fižol je zelo primeren za setev po kapusnicah, saj množina s pomočjo simbiotskih bakterij tlem vrne dušik, ki IMENOVALNIK: simbiótske so ga počrpale kapusnice. RODILNIK: simbiótskih ▪ Živali v svojih prebavilih nosijo na stotine vrst DAJALNIK: simbiótskim simbiotskih mikroorganizmov, nujno potrebnih za TOŽILNIK: simbiótske njihovo preživetje. MESTNIK: pri simbiótskih 2. ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, ORODNIK: s simbiótskimi sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez srednji spol nesoglasij ednina ; SIN.: ekspresivno simbiotičen IMENOVALNIK: simbiótsko ▪ Odzval sem se povabilu prijateljice in nekaj dni RODILNIK: simbiótskega preživel v skupnosti, ki poskuša živeti na trajnosten in simbiotski DAJALNIK: simbiótskemu način. TOŽILNIK: simbiótsko MESTNIK: pri simbiótskem ORODNIK: s simbiótskim 429 dvojina RODILNIK: simbitskih IMENOVALNIK: simbiótski DAJALNIK: simbitskim RODILNIK: simbiótskih TOŽILNIK: simbitske DAJALNIK: simbiótskima MESTNIK: pri simbitskih TOŽILNIK: simbiótski ORODNIK: s simbitskimi MESTNIK: pri simbiótskih srednji spol ORODNIK: s simbiótskima ednina množina IMENOVALNIK: simbitsko IMENOVALNIK: simbiótska RODILNIK: simbitskega RODILNIK: simbiótskih DAJALNIK: simbitskemu DAJALNIK: simbiótskim TOŽILNIK: simbitsko TOŽILNIK: simbiótska MESTNIK: pri simbitskem MESTNIK: pri simbiótskih ORODNIK: s simbitskim ORODNIK: s simbiótskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: simbitski [simbijtski] RODILNIK: simbitskih IPA: [simbijóːtskì] DAJALNIK: simbitskima OSNOVNIK TOŽILNIK: simbitski moški spol MESTNIK: pri simbitskih ednina ORODNIK: s simbitskima IMENOVALNIK: simbitski množina RODILNIK: simbitskega IMENOVALNIK: simbitska DAJALNIK: simbitskemu RODILNIK: simbitskih TOŽILNIK: simbitski DAJALNIK: simbitskim živo simbitskega TOŽILNIK: simbitska MESTNIK: pri simbitskem MESTNIK: pri simbitskih ORODNIK: s simbitskim ORODNIK: s simbitskimi dvojina IMENOVALNIK: simbitska IZVOR RODILNIK: simbitskih prevzeto iz angl. symbiotic, glej ↑simbioza DAJALNIK: simbitskima TOŽILNIK: simbitska MESTNIK: pri simbitskih simbióza simbióze samostalnik ženskega spola ORODNIK: s simbitskima [simbijóza] množina POMEN IMENOVALNIK: simbitski 1. iz biologije pojav, da sta različna organizma RODILNIK: simbitskih povezana v skupnost, ki koristi obema DAJALNIK: simbitskim ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: simbitske živeti v simbiozi MESTNIK: pri simbitskih ▪ Črna vrtna mravlja se prehranjuje z medeno ORODNIK: s simbitskimi roso, ki jo izločajo uši. Istočasno mravlje ušem ženski spol nudijo zaščito pred naravnimi sovražniki – in tako ednina vrsti živita v simbiozi. IMENOVALNIK: simbitska ▪ Tartuf pod zemljo raste v simbiozi z rastlino, to je RODILNIK: simbitske lahko grm ali drevo, in od te je odvisen vonj DAJALNIK: simbitski gomoljike. TOŽILNIK: simbitsko ⏵ sam. beseda + med + sam. beseda v orodniku MESTNIK: pri simbitski ▪ Med najbolj znanimi simbiozami sta povezava alg ORODNIK: s simbitsko in gliv v lišajih ali simbioza med morskimi rakci dvojina samotarji in vetrnicami. IMENOVALNIK: simbitski ▪▪▪ RODILNIK: simbitskih ▪ Bakterije znotraj nas ustvarjajo popolno simbiozo, DAJALNIK: simbitskima brez njih prebavila ne bi delovala. TOŽILNIK: simbitski ▪ Primer simbioze je združba gliv in rastlinskih korenin MESTNIK: pri simbitskih (mikoriza), ki najpogosteje omogoča boljše ORODNIK: s simbitskima sprejemanje hranil iz okolja. množina 2. iz psihologije dejstvo, da kdo sobiva s kom v IMENOVALNIK: simbitske čustveni odvisnosti 430 ▪ Dojenček se ne zaveda zunanjega sveta, tesno je IZGOVOR IN OBLIKE povezan z materjo, z njo živi v simbiozi. JAKOSTNO ▪ Novorojenček v simbiozi z materjo doživlja svoj prvi [simbijóza] stik z okoljem. IPA: [simbiˈjoːza] 3. ekspresivno dejstvo, da kdo s kom sobiva, ednina sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez IMENOVALNIK: simbióza nesoglasij RODILNIK: simbióze ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: simbiózi medsebojna simbioza TOŽILNIK: simbiózo ▪ Medsebojna simbioza članov uredništva je MESTNIK: pri simbiózi zagotovilo za kvaliteto sporočilnosti revije kot ORODNIK: s simbiózo publikacije. dvojina ▪ Ustvarila sta svojevrstno simbiozo in ju je pravi IMENOVALNIK: simbiózi užitek opazovati tako pri delu kot tudi zasebno. RODILNIK: simbióz ▪ Ko je jeseni srečal Gustava Klimta, se je zanju DAJALNIK: simbiózama začela desetletna ustvarjalna simbioza, s katero TOŽILNIK: simbiózi sta obogatila dunajsko secesijo in ekspresionizem. MESTNIK: pri simbiózah ⏵ glag. + v + sam. beseda v mestniku ORODNIK: s simbiózama delovati v simbiozi | živeti v simbiozi množina ▪ Založnik je dejal, da delujejo v simbiozi, saj IMENOVALNIK: simbióze založba izdaja knjige, avtor pa ima zagon za RODILNIK: simbióz pisanje, ker ve, da bo knjiga hitro izdana. DAJALNIK: simbiózam ▪ Izvrstno se dopolnjujemo, pomagamo drug TOŽILNIK: simbióze drugemu tako fizično kot psihično, lahko bi rekla, MESTNIK: pri simbiózah da živimo v simbiozi. ORODNIK: s simbiózami 4. ekspresivno dejstvo, da sta v čem skladno, TONEMSKO učinkovito združeni, povezani dve različni stvari [simbijza] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [simbijóːzà] čudovita, neverjetna simbioza | popolna simbioza ednina ▪ Ekranizacija dela je neverjetna simbioza filma in IMENOVALNIK: simbiza stripa, ki je navdušila tako kritiko kot občinstvo. RODILNIK: simbize ▪ Z zgoščenko je želel pokazati in poudariti DAJALNIK: simbizi klasično estetsko lepoto glasbe, ki se razodeva v TOŽILNIK: simbizo popolni simbiozi oblike, vsebine in sloga. MESTNIK: pri simbizi ▪ Hišni ljubljenci so daljni odsev človekove ORODNIK: s simbizo simbioze z naravo in vpetosti vanjo. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: simbizi predstavljati simbiozo RODILNIK: simbiz ▪ Dogodek ne bo zgolj športno tekmovanje, DAJALNIK: simbizama temveč bo predstavljal simbiozo kulture in športa, TOŽILNIK: simbizi saj ob tekmovanju pripravljajo še slikarske, MESTNIK: pri simbizah fotografske in video delavnice, nastop harfistov in ORODNIK: s simbizama podobno. množina ▪ Klasični in džezovski sestav sta ustvarila IMENOVALNIK: simbize nenavadno simbiozo z ustno harmoniko, ki smo jo RODILNIK: simbiz do zdaj poznali bolj ali manj kot ljudsko glasbilo. ⏵ DAJALNIK: simbizam glag. + v + sam. beseda v mestniku TOŽILNIK: simbize živeti v simbiozi MESTNIK: pri simbizah ▪ »Staro mestno jedro in moderni nakupovalni del ORODNIK: s simbizami lahko živita v simbiozi, z drugačno ponudbo se lahko dopolnjujeta,« je poudaril. ▪▪▪ IZVOR ▪ Svetovno znane vrtove v Kjotu so v glavnem prevzeto (prek nem. Symbiose) iz gr. symbíōsis oblikovali mojstri zena, ki so s simbiozo med naravo ‛skupno življenje, sožitje’, iz sýmbios ‛skupaj in umetnostjo želeli ustvariti idealen prostor za živeč’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + bíos ‛življenje’ meditacijo na prostem. 431 simfónični simfónična simfónično pridevnik TOŽILNIK: simfónične [simfónični] MESTNIK: pri simfóničnih POMEN ORODNIK: s simfóničnimi 1. ženski spol ki je v zvezi s simfoničnim orkestrom ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: simfónična simfonični aranžma | simfonični koncert | simfonični RODILNIK: simfónične opus, repertoar | simfonični zvok | simfonična DAJALNIK: simfónični literatura | simfonična skladba | simfonična zasedba TOŽILNIK: simfónično | simfonično delo MESTNIK: pri simfónični ▪ Poleg številnih operet je napisal več komornih, ORODNIK: s simfónično solističnih in simfoničnih skladb. dvojina ▪ V drugem delu koncerta bodo predstavili priljubljene melodije iz francoske operne ali IMENOVALNIK: simfónični simfonične literature. RODILNIK: simfóničnih ▪ Javnost je lahko glasbi Hrestača prvič prisluhnila DAJALNIK: simfóničnima leta 1892 na simfoničnem koncertu Ruskega TOŽILNIK: simfónični glasbenega društva, ko je avtor sam predstavil MESTNIK: pri simfóničnih suito iz baleta. ORODNIK: s simfóničnima ⏵ priredna zveza množina simfonični in komorni, simfonični in operni IMENOVALNIK: simfónične ▪ Prepričal je z interpretacijami simfoničnih in RODILNIK: simfóničnih opernih del ter kot izkušen poznavalec glasbenih DAJALNIK: simfóničnim slogov vse do najmodernejših smeri. TOŽILNIK: simfónične ▪ Pisal je simfonična in komorna dela ter MESTNIK: pri simfóničnih priložnostne skladbe, v katere je vpletal ljudske ORODNIK: s simfóničnimi motive. srednji spol 2. ednina ki je v zvezi s simfonijo 1. ⏵ IMENOVALNIK: simfónično prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: simfóničnega simfonični stavek DAJALNIK: simfóničnemu ▪ V tem opernem delu se je Haydn predstavil kot TOŽILNIK: simfónično velik mojster simfoničnega stavka. MESTNIK: pri simfóničnem ORODNIK: s simfóničnim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO [simfónični] IMENOVALNIK: simfónični RODILNIK: simfóničnih IPA: [simˈfoːniʧni] DAJALNIK: simfóničnima OSNOVNIK moški spol TOŽILNIK: simfónični ednina MESTNIK: pri simfóničnih IMENOVALNIK: simfónični ORODNIK: s simfóničnima množina RODILNIK: simfóničnega DAJALNIK: simfóničnemu IMENOVALNIK: simfónična TOŽILNIK: simfónični RODILNIK: simfóničnih živo simfóničnega DAJALNIK: simfóničnim MESTNIK: pri simfóničnem TOŽILNIK: simfónična ORODNIK: s simfóničnim MESTNIK: pri simfóničnih dvojina ORODNIK: s simfóničnimi IMENOVALNIK: simfónična TONEMSKO [simfnični] RODILNIK: simfóničnih IPA: [simfòːníʧni] DAJALNIK: simfóničnima TOŽILNIK: simfónična OSNOVNIK moški spol MESTNIK: pri simfóničnih ednina ORODNIK: s simfóničnima IMENOVALNIK: simfnični množina RODILNIK: simfničnega IMENOVALNIK: simfónični DAJALNIK: simfničnemu RODILNIK: simfóničnih TOŽILNIK: simfnični DAJALNIK: simfóničnim živo simfničnega 432 MESTNIK: pri simfničnem MESTNIK: pri simfničnih ORODNIK: s simfničnim ORODNIK: s simfničnimi dvojina IMENOVALNIK: simfnična STALNE ZVEZE RODILNIK: simfničnih DAJALNIK: simfničnima simfonična pesnitev TOŽILNIK: simfnična iz glasbene umetnosti orkestralna skladba, ki temelji na MESTNIK: pri simfničnih motivih drugega umetniškega dela, zlasti ORODNIK: s simfničnima literarnega; SIN.: pesnitev množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: simfnični ▪ Izvedbeni vrhunec večera je bila interpretacija RODILNIK: simfničnih koreografske simfonične pesnitve La Valse DAJALNIK: simfničnim Mauricea Ravela. TOŽILNIK: simfnične ▪ Izvedba Straussove simfonične pesnitve MESTNIK: pri simfničnih Junakovo življenje ni tako preprosta; čeri ležijo v ORODNIK: s simfničnimi ritmični koordinaciji in še bolj v zvočnih razmerjih. ženski spol ▪▪▪ ednina ▪ Na sporedu bodo simfonična pesnitev Jana Sibeliusa IMENOVALNIK: simfnična Finlandija op. 26, Koncert za flavto in orkester FS RODILNIK: simfnične 119 Carla Nielsna in Simfonija št. 4 Gustava Mahlerja. DAJALNIK: simfnični TOŽILNIK: simfnično simfonični orkester MESTNIK: pri simfnični orkester, sestavljen iz skupin godal, pihal, trobil, ORODNIK: s simfnično tolkal dvojina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: simfnični simfonični orkester gostuje, nastopi KJE | simfonični RODILNIK: simfničnih orkester igra, izvaja, predstavi KAJ | simfonični DAJALNIK: simfničnima orkester spremlja KAJ TOŽILNIK: simfnični ▪ Njegova dela že dolga leta igrajo in snemajo MESTNIK: pri simfničnih mnogi simfonični orkestri v tujini. ORODNIK: s simfničnima ▪ Poleg solistov in komornih skupin bo nastopil tudi množina simfonični orkester. IMENOVALNIK: simfnične ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku RODILNIK: simfničnih koncert s simfoničnim orkestrom DAJALNIK: simfničnim ▪ Za poletje in jesen načrtujejo nekaj večjih TOŽILNIK: simfnične koncertov s simfoničnim orkestrom, pozno poleti MESTNIK: pri simfničnih ali zgodaj jeseni pa naj bi izšla druga plošča. ORODNIK: s simfničnimi ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku srednji spol ednina skladba za simfonični orkester ▪ Pišem pretežno instrumentalno glasbo za razne IMENOVALNIK: simfnično komorne skupine in skladbe za simfonični orkester. RODILNIK: simfničnega DAJALNIK: simfničnemu TOŽILNIK: simfnično IZVOR prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, MESTNIK: pri simfničnem glej ↑simfonija ORODNIK: s simfničnim dvojina IMENOVALNIK: simfnični simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola RODILNIK: simfničnih [simfoníja] DAJALNIK: simfničnima POMEN TOŽILNIK: simfnični 1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, MESTNIK: pri simfničnih navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v ORODNIK: s simfničnima množina sonatni obliki ⏵ IMENOVALNIK: simfnična prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: simfničnih Beethovnova, Haydnova, Mozartova simfonija | DAJALNIK: simfničnim zadnja simfonija | znamenita simfonija TOŽILNIK: simfnična 433 ▪ Izvedli bodo Mahlerjevo Drugo simfonijo ORODNIK: s simfoníjo Vstajenje, ki je ena najboljših in najznamenitejših dvojina simfonij v svetovni literaturi. IMENOVALNIK: simfoníji ▪ Največji violinist šestdesetih let David Ojstrah je RODILNIK: simfoníj pred leti z Dunajskimi filharmoniki snemal znano DAJALNIK: simfoníjama Mozartovo simfonijo v g-molu. TOŽILNIK: simfoníji ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri simfoníjah dirigirati simfonijo | igrati, izvesti, predstaviti ORODNIK: s simfoníjama simfonijo | napisati, ustvariti simfonijo | poslušati, množina slišati simfonijo IMENOVALNIK: simfoníje ▪ Sedemnajst let je bil star, ko je ustvaril preprosto RODILNIK: simfoníj in očarljivo simfonijo v C-duru. DAJALNIK: simfoníjam ▪ V drugem delu koncerta smo slišali 4. simfonijo TOŽILNIK: simfoníje Antona Brucknerja. MESTNIK: pri simfoníjah ▪ Včasih skladatelja navdihne narava in potem ORODNIK: s simfoníjami napiše simfonijo, v kateri posnema zvoke ptic in TONEMSKO dreves. [simfonȋja] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [simfɔníːjà] simfonija nastane KDAJ ednina ▪ Simfonija je nastala poleti leta 1788 in je druga IMENOVALNIK: simfonȋja od zadnjih treh skladateljevih simfonij. ⏵ RODILNIK: simfonȋje sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: simfonȋji izvedba simfonije | stavek simfonije ▪ Ljubljeno je upodobil v znameniti melodiji, ki se TOŽILNIK: simfonȋjo ponavlja v vseh stavkih simfonije. MESTNIK: pri simfonȋji 2. ORODNIK: s simfonȋjo ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, dvojina ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju IMENOVALNIK: simfonȋji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: simfonȋj simfonija barv, okusov DAJALNIK: simfonȋjama ▪ Vzrok tako razkošne simfonije barv je rdečkasto TOŽILNIK: simfonȋji obarvana kamnina krniških sten, ki se pod večer MESTNIK: pri simfonȋjah spremenijo v pravcato plamenico. ORODNIK: s simfonȋjama ▪ Gozd je sam po sebi simfonija barv, okusov in množina različnih zvokov, ki jih izvabljajo tam živeče živali. IMENOVALNIK: simfonȋje ▪ Čudoviti posnetki, prefinjeno kombinirani z RODILNIK: simfonȋj glasbo, so ustvarili gorniško filmsko simfonijo. DAJALNIK: simfonȋjam 2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v TOŽILNIK: simfonȋje takem razmerju MESTNIK: pri simfonȋjah ▪ Mimo nas se pripodijo štirje vodniki, ki se brez ORODNIK: s simfonȋjami obotavljanja lotijo zajede prvega stolpa. Temu, čemur smo bili priča v naslednjih urah, lahko STALNE ZVEZE rečemo samo simfonija plezanja. ▪ Premikanje aplikacijskih oken v ozadju brez koncertantna simfonija njihove aktivacije dosežemo s pomočjo držanja iz glasbene umetnosti navadno tristavčna instrumentalna komandne tipke, ki skupaj z miškinim kazalcem skladba z značilnostmi simfonije za orkester in ustvari simfonijo gibanja sekundarnih oken. več solističnih glasbil ▪ Začetki koncertantne simfonije segajo v drugo IZGOVOR IN OBLIKE polovico 18. stoletja, ko se je uveljavila kot nekakšen JAKOSTNO hibrid med inštrumentalnim koncertom in simfonijo. [simfoníja] ▪ Svojo prvo koncertantno simfonijo za flavto, oboo, IPA: [simfɔˈniːja] fagot in rog je zložil leta 1778 v Parizu, a do izvedbe ednina ni prišlo, rokopis pa se je izgubil. IMENOVALNIK: simfoníja ▪ Posebno doživetje je bila krstna izvedba Balade RODILNIK: simfoníje konfrontacij, koncertantne simfonije za dva klavirja in DAJALNIK: simfoníji orkester Lovra von Matačića. TOŽILNIK: simfoníjo MESTNIK: pri simfoníji 434 IZVOR RODILNIK: simfónikov prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. DAJALNIK: simfónikom sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía TOŽILNIK: simfónike ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. MESTNIK: pri simfónikih phōnḗ ‛glas, zvok’ ORODNIK: s simfóniki TONEMSKO simfónik [ simfónika simfnik] samostalnik moškega spola IPA: [simfòːník] [simfónik] ednina POMEN IMENOVALNIK: simfnik 1. član simfoničnega orkestra RODILNIK: simfnika ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: simfniku mladi simfoniki TOŽILNIK: simfnika ▪ V drugem delu programa so mladi simfoniki MESTNIK: pri simfniku zaigrali Schubertovo Nedokončano simfonijo v h- ORODNIK: s simfnikom molu in Kodalyjev Galantni ples. dvojina ▪ V prvem delu koncerta so londonski simfoniki IMENOVALNIK: simfnika odigrali impresionistično mojstrovino Morje RODILNIK: simfnikov tudi simfnikov skladatelja Clauda Debussyja. DAJALNIK: simfnikoma ▪▪▪ TOŽILNIK: simfnika ▪ Parafrazo dunajskega valčka so simfoniki izvedli MESTNIK: pri simfnikih tudi pri simfnikih natančno, jasno in oblikovno zaokroženo. ▪ Skladb Milesa Davisa, predvsem iz zgodnjega in ORODNIK: s simfnikoma množina srednjega obdobja, so se lotili s študiozno natančnostjo, ki je skorajda bolj odlika simfonikov kot IMENOVALNIK: simfniki jazzistov. RODILNIK: simfnikov tudi simfnikov 2. kdor se ukvarja s pisanjem simfonične glasbe DAJALNIK: simfnikom TOŽILNIK: simfnike ▪ Anton Bruckner, veliki simfonik 19. stoletja, je v MESTNIK: pri simfnikih tudi pri simfnikih svoje simfonično ustvarjanje zlil izročila Beethovnovega simfonizma in wagnerjanske glasbene ORODNIK: s simfniki tudi s simfniki drame. ▪ Z Arničem smo Slovenci dobili svojega prvega IZVOR velikega simfonika. prevzeto iz nem. Sinfoniker, Symphoniker iz ▪ Koncertni program sestavljata delo velikega finskega ↑simfonija simfonika Jeana Sibeliusa in znamenita simfonična suita Šeherezada ruskega mojstra orkestracije simultánka simultánke samostalnik ženskega spola Rimskega-Korsakova. [simultánka] I POMEN ZGOVOR IN OBLIKE 1. šahovska prireditev, na kateri en šahist igra z JAKOSTNO [simfónik] več šahisti istočasno na več šahovnicah IPA: [simˈfoːnik] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina šahovska simultanka IMENOVALNIK: simfónik ▪ V kavarniški igralnici so prirejali šahovske RODILNIK: simfónika simultanke. DAJALNIK: simfóniku ▪ 12. maja bodo obiskovalci lahko spremljali TOŽILNIK: simfónika napeto šahovsko simultanko dveh nacionalnih velemojstrov na kar 70 deskah. MESTNIK: pri simfóniku ▪ Na največji simultanki v šahu se je pomerilo ORODNIK: s simfónikom dvojina 23 tisoč igralcev. ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: simfónika igrati, odigrati simultanko RODILNIK: simfónikov ▪ Eden najboljših igralcev na svetu je odigral DAJALNIK: simfónikoma simultanko z malodane popolno švicarsko TOŽILNIK: simfónika reprezentanco in zmagal s 4 : 2. MESTNIK: pri simfónikih ▪ Bil je inštruktor mladih šahistov in je z njimi ORODNIK: s simfónikoma pogosto igral simultanke. množina IMENOVALNIK: simfóniki 435 ▪▪▪ MESTNIK: pri simultȃnki ▪ V simultanki na 14 deskah je zmagal z 11 : 3. ORODNIK: s simultȃnko 2. ekspresivno dogodek, pri katerem večino dela dvojina opravi ena oseba IMENOVALNIK: simultȃnki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: simultȃnk igrati, odigrati, uprizoriti simultanko DAJALNIK: simultȃnkama ▪ Novomeščan je v uvodnih petih minutah uprizoril TOŽILNIK: simultȃnki pravo simultanko, s tremi zadetimi meti za tri MESTNIK: pri simultȃnkah točke in prostima metoma je svoje soigralce ORODNIK: s simultȃnkama popeljal do vodstva 14 : 3. množina ▪ V podaljšku je igral pravo simultanko, dosegel je IMENOVALNIK: simultȃnke namreč 11 točk (od skupno 24) in imel največ RODILNIK: simultȃnk zaslug za prvo letošnjo zmago. DAJALNIK: simultȃnkam ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: simultȃnke prava simultanka MESTNIK: pri simultȃnkah ▪ Igralec je izvedel pravo simultanko, zabil kar tri ORODNIK: s simultȃnkami gole, od tega dva ob igri z igralcem manj, in sledil je podaljšek. IZVOR ▪ S končnim izidom svoje vladne kadrovske poenobesedeno iz simultana igra simultanke ni bil najbolj zadovoljen. ▪▪▪ ▪ Drugi polčas je dajal vtis simultanke Slovenije, saj so sívček sívčka samostalnik moškega spola naši igralci povsem nadzirali položaj na igrišču. [síčək] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. ekspresivno žival sive barve, zlasti osel JAKOSTNO ▪ Rjavčki in sivčki so mirno stali ob ogradi in prenašali [simultánka] radovedneže, ki so jih fotografirali in božali po gladkih IPA: [simulˈtaːŋka] glavah. ednina ▪ Sančo je dobil nazaj svojo jezdno žival, potem ko je IMENOVALNIK: simultánka prepoznal tatu, ga pognal v beg in mu izmaknil RODILNIK: simultánke svojega dragega sivčka. DAJALNIK: simultánki 2. visok fižol z manjšimi zelenkasto sivimi zrni TOŽILNIK: simultánko ▪ Gostiteljica pogosto uporabi staro sorto fižola – MESTNIK: pri simultánki sivčka, ki se kuha približno 40 minut. ORODNIK: s simultánko ▪ Tole bomo izluščili in potem prebrali. Belega dvojina posebej, rjavčka posebej, sivčka posebej. IMENOVALNIK: simultánki ▪ Za zrno je primerna požlahtnjena sorta sivček. RODILNIK: simultánk 3. ljubkovalno moški s sivimi lasmi, navadno star DAJALNIK: simultánkama ▪ »Všeč mi je, da ti je všeč moja hrana,« ji je nežno TOŽILNIK: simultánki rekel bradati sivček. MESTNIK: pri simultánkah 4. ekspresivno kar je sive barve, zlasti las ORODNIK: s simultánkama ▪ Tudi moški uporabljajo lake in gele za lase, kar množina nekaj pa se jih redno barva, da skrijejo svoje sivčke. IMENOVALNIK: simultánke ▪ Sivčki se kar pridno množijo in zato jim vsake toliko RODILNIK: simultánk časa ponagajam in jih »oblečem« v temnovijolično DAJALNIK: simultánkam barvo. TOŽILNIK: simultánke MESTNIK: pri simultánkah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s simultánkami JAKOSTNO TONEMSKO [síčək] [simultȃnka] IPA: [ˈsiːʧək] IPA: [simultáːŋkà] ednina ednina IMENOVALNIK: sívček IMENOVALNIK: simultȃnka RODILNIK: sívčka RODILNIK: simultȃnke DAJALNIK: sívčku DAJALNIK: simultȃnki TOŽILNIK: sívčka TOŽILNIK: simultȃnko MESTNIK: pri sívčku 436 ORODNIK: s sívčkom ▪ Pripravite si tonik iz zrelega jabolka, sivkinih dvojina cvetov in dveh skodelic vode. IMENOVALNIK: sívčka ▪ V stekleničko lahko za okras vstavite nekaj RODILNIK: sívčkov posušenih sivkinih vejic. DAJALNIK: sívčkoma ▪ Pest posušenih sivkinih popkov zmešajte s TOŽILNIK: sívčka svežimi strtimi čebulicami limonine trave. MESTNIK: pri sívčkih 1.2. ki je iz sivke 1. ali vsebuje sivko 1. ORODNIK: s sívčkoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina sivkin čaj | sivkin med | sivkino milo | sivkino olje IMENOVALNIK: sívčki ▪ Če se stresu pridružijo še glavoboli, pogosto RODILNIK: sívčkov pomaga skodelica sivkinega čaja. DAJALNIK: sívčkom ▪ Čajna žlička sivkinega medu je odličen TOŽILNIK: sívčke antiseptik in analgetik za boleče in vneto grlo. MESTNIK: pri sívčkih ▪ V kozmetiki uporabljajo sivkino milo za nežno ORODNIK: s sívčki čiščenje obraza. TONEMSKO [sȋčək] IZGOVOR IN OBLIKE IPA: [síːʧk] JAKOSTNO ednina [síkin] IMENOVALNIK: sȋvček IPA: [ˈsiːkin] RODILNIK: sȋvčka OSNOVNIK DAJALNIK: sȋvčku moški spol TOŽILNIK: sȋvčka ednina MESTNIK: pri sȋvčku IMENOVALNIK: sívkin ORODNIK: s sȋvčkom RODILNIK: sívkinega dvojina DAJALNIK: sívkinemu IMENOVALNIK: sȋvčka TOŽILNIK: sívkin RODILNIK: sȋvčkov živo sívkinega DAJALNIK: sȋvčkoma MESTNIK: pri sívkinem TOŽILNIK: sȋvčka ORODNIK: s sívkinim MESTNIK: pri sȋvčkih dvojina ORODNIK: s sȋvčkoma IMENOVALNIK: sívkina množina RODILNIK: sívkinih IMENOVALNIK: sȋvčki DAJALNIK: sívkinima RODILNIK: sȋvčkov TOŽILNIK: sívkina DAJALNIK: sȋvčkom MESTNIK: pri sívkinih TOŽILNIK: sȋvčke ORODNIK: s sívkinima MESTNIK: pri sȋvčkih množina ORODNIK: s sȋvčki IMENOVALNIK: sívkini RODILNIK: sívkinih IZVOR DAJALNIK: sívkinim ↑siv TOŽILNIK: sívkine MESTNIK: pri sívkinih sívkin ORODNIK: s sívkinimi sívkina sívkino pridevnik ženski spol [síkin] ednina POMEN IMENOVALNIK: sívkina 1. ki je v zvezi s sivko 1. RODILNIK: sívkine ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: sívkini sivkina barva | sivkino polje TOŽILNIK: sívkino ▪ Turisti romajo tisoče kilometrov daleč, da lahko MESTNIK: pri sívkini občudujejo lepoto cvetočih sivkinih polj. ORODNIK: s sívkino ▪ Polica je pritrjena na steno sivkine barve. dvojina 1.1. ki je del sivke 1. IMENOVALNIK: sívkini ⏵ RODILNIK: sívkinih prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: sívkinima sivkin cvet | sivkina vejica TOŽILNIK: sívkini MESTNIK: pri sívkinih 437 ORODNIK: s sívkinima ednina množina IMENOVALNIK: sȋvkina IMENOVALNIK: sívkine RODILNIK: sȋvkine RODILNIK: sívkinih DAJALNIK: sȋvkini DAJALNIK: sívkinim TOŽILNIK: sȋvkino TOŽILNIK: sívkine MESTNIK: pri sȋvkini MESTNIK: pri sívkinih ORODNIK: s sȋvkino ORODNIK: s sívkinimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: sȋvkini ednina RODILNIK: sȋvkinih IMENOVALNIK: sívkino DAJALNIK: sȋvkinima RODILNIK: sívkinega TOŽILNIK: sȋvkini DAJALNIK: sívkinemu MESTNIK: pri sȋvkinih TOŽILNIK: sívkino ORODNIK: s sȋvkinima MESTNIK: pri sívkinem množina ORODNIK: s sívkinim IMENOVALNIK: sȋvkine dvojina RODILNIK: sȋvkinih IMENOVALNIK: sívkini DAJALNIK: sȋvkinim RODILNIK: sívkinih TOŽILNIK: sȋvkine DAJALNIK: sívkinima MESTNIK: pri sȋvkinih TOŽILNIK: sívkini ORODNIK: s sȋvkinimi MESTNIK: pri sívkinih srednji spol ORODNIK: s sívkinima ednina množina IMENOVALNIK: sȋvkino IMENOVALNIK: sívkina RODILNIK: sȋvkinega RODILNIK: sívkinih DAJALNIK: sȋvkinemu DAJALNIK: sívkinim TOŽILNIK: sȋvkino TOŽILNIK: sívkina MESTNIK: pri sȋvkinem MESTNIK: pri sívkinih ORODNIK: s sȋvkinim ORODNIK: s sívkinimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: sȋvkini [sȋkin] RODILNIK: sȋvkinih IPA: [síːkìn] DAJALNIK: sȋvkinima OSNOVNIK TOŽILNIK: sȋvkini moški spol MESTNIK: pri sȋvkinih ednina ORODNIK: s sȋvkinima IMENOVALNIK: sȋvkin množina RODILNIK: sȋvkinega IMENOVALNIK: sȋvkina DAJALNIK: sȋvkinemu RODILNIK: sȋvkinih TOŽILNIK: sȋvkin DAJALNIK: sȋvkinim živo sȋvkinega TOŽILNIK: sȋvkina MESTNIK: pri sȋvkinem MESTNIK: pri sȋvkinih ORODNIK: s sȋvkinim ORODNIK: s sȋvkinimi dvojina IMENOVALNIK: sȋvkina IZVOR RODILNIK: sȋvkinih ↑sivka DAJALNIK: sȋvkinima TOŽILNIK: sȋvkina MESTNIK: pri sȋvkinih skalárka skalárke samostalnik ženskega spola ORODNIK: s sȋvkinima [skalárka] množina POMEN IMENOVALNIK: sȋvkini riba z dolgimi tankimi plavutmi in bočno zelo RODILNIK: sȋvkinih sploščenim telesom, po izvoru iz Južne Amerike; DAJALNIK: sȋvkinim primerjaj lat. Pterophyl um scalare TOŽILNIK: sȋvkine ▪ V akvariju nameravam gojiti skalarke. MESTNIK: pri sȋvkinih ▪ Skalarke morajo imeti v času drsti temperaturo vode ORODNIK: s sȋvkinimi od 25 do 26 stopinj. ženski spol 438 ▪ Skalarke odlagajo ikre na velike liste vodnih rastlin, ‛stopnice, lestev’, ker neparne plavuti te ribe kjer lahko skrbno bedijo nad zarodom in mu s izgledajo kot lestev pahljanjem mešajo vodo. I skúša skúše ZGOVOR IN OBLIKE samostalnik ženskega spola JAKOSTNO [skúša] [skalárka] POMEN IPA: [skaˈlaːɾka] 1. morska riba s prečnimi progami po hrbtu in ednina majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus IMENOVALNIK: skalárka ▪ Jate skuš ponavadi tesno sledijo velikim jatam RODILNIK: skalárke sardel in drugih pelaških rib. DAJALNIK: skalárki ▪ Skuša spada med modre ribe in je izrazit plenilec. TOŽILNIK: skalárko ▪ Za skuše je značilna vrsta majhnih plavutk ali pinul, MESTNIK: pri skalárki ki izraščajo iz hrbtne in trebušne strani zadnjega dela ORODNIK: s skalárko telesa in repnega korena. dvojina 1.1. ta žival kot hrana, jed IMENOVALNIK: skalárki ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: skalárk konzervirana skuša | pečena, prekajena, sveža DAJALNIK: skalárkama skuša TOŽILNIK: skalárki ▪ Pečene skuše postrezite na posteljici iz MESTNIK: pri skalárkah dušenega komarčka. ORODNIK: s skalárkama ▪ Za štiri osebe potrebujemo štiri sveže skuše. množina ▪ Očiščene skuše znotraj in zunaj namažemo z IMENOVALNIK: skalárke mešanico soka dveh limon, soli, popra, olja, RODILNIK: skalárk sesekljanega peteršilja in česna. DAJALNIK: skalárkam ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: skalárke file, filet skuše MESTNIK: pri skalárkah ▪ Okusni so tudi pečeni fileji skuše ali osliča, ki ORODNIK: s skalárkami jih pred pečenjem natremo s soljo, limoninim TONEMSKO sokom, čebulo in prelijemo s kisom. [skalȃrka] ▪ Peresniki so obloženi s koščki skuše. IPA: [skaláːɾkà] ⏵ priredna zveza ednina skuša in losos, skuša in sardela, skuša in IMENOVALNIK: skalȃrka sardina, skuša in tuna RODILNIK: skalȃrke ▪ Za pečenje na žaru so primerne predvsem DAJALNIK: skalȃrki mastne ribe, kot so sardele, skuše in losos. TOŽILNIK: skalȃrko ▪ Vsaj dvakrat tedensko si privoščite lososa, MESTNIK: pri skalȃrki skušo ali sardele. ORODNIK: s skalȃrko ▪▪▪ dvojina ▪ Skuše očistimo, operemo in osušimo s čisto krpo. IMENOVALNIK: skalȃrki 2. iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z RODILNIK: skalȃrk večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano DAJALNIK: skalȃrkama glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri TOŽILNIK: skalȃrki ▪ Španska lokarda je vrsta ribe iz družine skuš, ki živi MESTNIK: pri skalȃrkah v tropskem Atlantiku. ORODNIK: s skalȃrkama ▪ Auxis rochei spada v rod lokard, vendar se loči od množina drugih vrst iz družine skuš. IMENOVALNIK: skalȃrke RODILNIK: skalȃrk IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: skalȃrkam JAKOSTNO TOŽILNIK: skalȃrke [skúša] MESTNIK: pri skalȃrkah IPA: [ˈskuːʃa] ORODNIK: s skalȃrkami ednina IMENOVALNIK: skúša IZVOR RODILNIK: skúše iz drugega dela taksonomskega imena nlat. scalare DAJALNIK: skúši iz lat. scālāris ‛stopniščen, lestven’ iz scālae TOŽILNIK: skúšo 439 MESTNIK: pri skúši ▪ Pred letom 1914 so bili domžalski slamniki ORODNIK: s skúšo nadvse čislani po vsej avstro-ogrski monarhiji, dvojina hkrati pa so se uveljavili tudi na širšem evropskem IMENOVALNIK: skúši tržišču in čez lužo. RODILNIK: skúš ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: skúšama nositi slamnik TOŽILNIK: skúši ▪ Namesto širokega solinarskega klobuka nosi MESTNIK: pri skúšah majhen zguljen slamnik. ORODNIK: s skúšama ▪▪▪ množina ▪ Pokril se je s slamnikom, ki ga je našel obešenega v IMENOVALNIK: skúše hiši. RODILNIK: skúš 2. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in DAJALNIK: skúšam bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. TOŽILNIK: skúše Echinacea; SIN.: ameriški slamnik, ehinaceja MESTNIK: pri skúšah ▪ Med državami, ki pridelujejo različne vrste slamnika, ORODNIK: s skúšami je tudi Slovenija. TONEMSKO 3. zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično [skúša] rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim IPA: [skùːʃá] delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. Echinacea ednina purpurea; SIN.: ameriški slamnik, ehinaceja, škrlatna IMENOVALNIK: skúša ehinaceja, iz botanike škrlatni ameriški slamnik RODILNIK: skúše ▪ Pripravke iz slamnika lahko uporabljamo preventivno DAJALNIK: skúši in kot pomožno zdravljenje pri že razvitih akutnih TOŽILNIK: skúšo okužbah. MESTNIK: pri skúši ▪ O zdravilnih lastnostih slamnika so se od ameriških ORODNIK: s skȗšo Indijancev poučili tudi beli priseljenci in leta 1842 iz dvojina njegovih izvlečkov pripravili tonik »za čiščenje krvi«. IMENOVALNIK: skúši RODILNIK: skȗš IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: skúšama JAKOSTNO TOŽILNIK: skúši [slámnik] MESTNIK: pri skúšah IPA: [ˈslaːmnik] ORODNIK: s skúšama ednina množina IMENOVALNIK: slámnik IMENOVALNIK: skúše RODILNIK: slámnika RODILNIK: skȗš DAJALNIK: slámniku DAJALNIK: skúšam TOŽILNIK: slámnik TOŽILNIK: skúše MESTNIK: pri slámniku MESTNIK: pri skúšah ORODNIK: s slámnikom ORODNIK: s skúšami dvojina IMENOVALNIK: slámnika IZVOR RODILNIK: slámnikov prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora DAJALNIK: slámnikoma TOŽILNIK: slámnika slámnik slámnika MESTNIK: pri slámnikih samostalnik moškega spola [ ORODNIK: s slámnikoma slámnik] množina POMEN IMENOVALNIK: slámniki 1. klobuk, prepleten ali sešit iz slamnatih kitic RODILNIK: slámnikov ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: slámnikom črn slamnik | domžalski, panamski slamnik | poletni TOŽILNIK: slámnike slamnik | širokokrajen slamnik MESTNIK: pri slámnikih ▪ Glavo je imela pokrito s širokokrajnim slamnikom ORODNIK: s slámniki in nosila je obleko iz belega bombaža. TONEMSKO ▪ Nošnja črnih slamnikov je zamrla po prvi svetovni [slȃmnik] vojni. IPA: [sláːmnìk] ednina 440 IMENOVALNIK: slȃmnik ▪ Če je prehladno obolenje že nastopilo v polni RODILNIK: slȃmnika obliki, ameriški slamnik navadno ne pomaga več. DAJALNIK: slȃmniku TOŽILNIK: slȃmnik škrlatni ameriški slamnik MESTNIK: pri slȃmniku iz botanike zdravilna rastlina z višjim steblom, ORODNIK: s slȃmnikom vijolično rdečimi cvetovi v koških in bodičastim dvojina osrednjim delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. IMENOVALNIK: slȃmnika Echinacea purpurea; SIN.: ameriški slamnik, ehinaceja, RODILNIK: slȃmnikov slamnik, škrlatna ehinaceja DAJALNIK: slȃmnikoma ▪ V farmaciji uporabljamo tri vrste ameriškega TOŽILNIK: slȃmnika slamnika: škrlatni, ozkolistni in bledi ameriški slamnik. MESTNIK: pri slȃmnikih ▪ Cvetovi škrlatnega ameriškega slamnika dišijo po ORODNIK: s slȃmnikoma medu in celo poletje do prvih zmrzali privlačijo množina številne metulje in čebele. IMENOVALNIK: slȃmniki RODILNIK: slȃmnikov IZVOR DAJALNIK: slȃmnikom ↑slama TOŽILNIK: slȃmnike MESTNIK: pri slȃmnikih ORODNIK: s slȃmniki slaník slaníka samostalnik moškega spola [slaník] STALNE ZVEZE POMEN 1. riba sled kot hrana, jed, navadno sušena in ameriški slamnik konzervirana 1. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in ⏵ priredna zveza bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. slanik in skuša Echinacea; SIN.: ehinaceja, slamnik ▪ Najboljši viri omega-3-maščobnih kislin so losos, ▪ Na gredicah pred njimi so se razraščali oranžni in skuša in slanik. rumeni ameriški slamniki, puščavske lilije in perunike. ▪ Mastne ribe, kot so skuše, slaniki ali sardine, ali ▪ Ameriški slamnik izvira iz Severne Amerike, kjer olje iz jeter polenovke lahko ublažijo srbenje. raste v prerijah, na kamnitih vetrovnih pobočjih, v ▪▪▪ suhih odprtih gozdovih in na peščenih površinah. ▪ Vložene slanike odcedite in narežite na grižljaj velike 2. zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično kose. rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim ▪ Posušeni in soljeni slaniki so bili v srednjem veku delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. Echinacea pomembna hrana revnejših slojev. purpurea; ▪ Jabolko, čebulo, kumarice in slanike narežemo na SIN.: ehinaceja, slamnik, škrlatna ehinaceja, iz botanike škrlatni ameriški slamnik drobne kocke. ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku 1.1. majhna riba srebrnkaste barve z izrazito izvlečki, pripravki iz ameriškega slamnika | tinktura razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v iz ameriškega slamnika | zdravilo iz ameriškega severnih morjih; primerjaj lat. Clupea harengus slamnika ▪ Lovijo predvsem polenovke, južneje pa ▪ V raziskavah so ugotovili, da se s sušenjem prevladuje lov na slanike in sardelice. rastline zdravilne učinkovine izgubljajo, kajti čaj iz ▪ Rdeča tuna je plenilka, ki zasleduje jate slanikov suhega ameriškega slamnika ni posebej učinkovit. in skuš na površini morja. ▪ Prehlad lahko skrajšamo in omilimo njegov 2. podolgovato pecivo iz slanega kvašenega potek, če zdravilo iz ameriškega slamnika začnemo testa, prelitega z zmesjo moke, soli in vode jemati čim prej po začetku prehlada. ▪ ▪▪▪ Med slavnostno večerjo si privoščijo slanike iz ▪ Ameriški slamnik vzhajanega kvašenega testa in se potem odpravijo k je cvetoča trajnica s škrlatnimi polnočnici. cvetovi, znana po blagodejnih vplivih na počutje. ▪ Na tečaju so pekli kruh, belokranjsko pogačo, ▪ Prerije s cvetočimi ameriškimi slamniki zažarijo v slanike in sirovke. močnih ognjenih tonih. 2.1. zdravilni pripravek iz te rastline; SIN.: IZGOVOR IN OBLIKE ehinaceja, škrlatna ehinaceja JAKOSTNO ▪ Ameriški slamnik je priporočljiv za okrepitev [slaník] imunske odpornosti. IPA: [slaˈniːk] ednina 441 IMENOVALNIK: slaník ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: slaníka ▪ Na bregovih in na travnikih lovijo slepci. DAJALNIK: slaníku ▪ Zavetje si na vrtu slepci najdejo pod večjimi TOŽILNIK: živo slaníka kamni, vejevjem, listjem in kompostnimi kupi. neživo slaník ▪▪▪ MESTNIK: pri slaníku ▪ Kadar v svojem divjem vrtu vidimo slepca, ga nikar ORODNIK: s slaníkom ne preženimo. dvojina ▪ Kako ločiti slepcu podobne kuščarje od kač? IMENOVALNIK: slaníka 2. ekspresivno kdor ima izrazito okvaro vida RODILNIK: slaníkov ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: slaníkoma ▪ Prvo pravilo je, da slepec ne gre sam na cesto, TOŽILNIK: slaníka če ne pozna ulic. MESTNIK: pri slaníkih ▪ Če hoče slepec kot potnik priti iz sprednjega v ORODNIK: s slaníkoma zadnji del avtobusa, se mora oprijemati naslonjal množina na sedežih. IMENOVALNIK: slaníki ▪▪▪ RODILNIK: slaníkov ▪ Leta 1887 je svoje znanje razširil z izpitom za DAJALNIK: slaníkom poučevanje slepcev in gluhonemih. TOŽILNIK: slaníke 3. slabšalno kdor česa ni zmožen, pripravljen videti, MESTNIK: pri slaníkih dojeti, upoštevati ORODNIK: s slaníki ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TONEMSKO ▪ Vodijo nas slepci, ki mislijo, da imajo rešitev, v [slaník] resnici nas pa vodijo globje in globje v prepad. IPA: [slanìːk] ▪ Trdim, da je bilo v prejšnjem sistemu veliko ednina dobrega in samo slepci oz. zaslepljenci hočejo vse IMENOVALNIK: slaník povprek popačiti. RODILNIK: slaníka ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: slaníku ▪ Je vase zaljubljeni slepec, ki misli, da je TOŽILNIK: slaníka najpametnejši, obenem pa ne razume poročila, ki MESTNIK: pri slaníku mu ga nekdo napiše. ORODNIK: s slaníkom dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: slaníka JAKOSTNO RODILNIK: slaníkov tudi slanȋkov [slépəc] DAJALNIK: slaníkoma IPA: [ˈsleːpəʦ] TOŽILNIK: slaníka ednina MESTNIK: pri slaníkih tudi pri slanȋkih IMENOVALNIK: slépec ORODNIK: s slaníkoma RODILNIK: slépca množina DAJALNIK: slépcu IMENOVALNIK: slaníki TOŽILNIK: slépca RODILNIK: slaníkov tudi slanȋkov MESTNIK: pri slépcu DAJALNIK: slaníkom ORODNIK: s slépcem TOŽILNIK: slaníke dvojina MESTNIK: pri slaníkih tudi pri slanȋkih IMENOVALNIK: slépca ORODNIK: s slaníki tudi s slanȋki RODILNIK: slépcev DAJALNIK: slépcema IZVOR TOŽILNIK: slépca ↑slan MESTNIK: pri slépcih ORODNIK: s slépcema slépec množina slépca samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: slépci [slépəc] RODILNIK: slépcev POMEN DAJALNIK: slépcem 1. kači podoben živorodni kuščar z daljšim TOŽILNIK: slépce trupom rjavkaste barve brez nog; primerjaj lat. Anguis MESTNIK: pri slépcih fragilis ORODNIK: s slépci 442 TONEMSKO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [slpəc] črn smrček | moker, vlažen smrček | občutljiv IPA: [slèːpʦ] smrček | pasji smrček ednina ▪ Pes lahko z vlažnim smrčkom zazna več IMENOVALNIK: slpec raznovrstnih vonjev kot s suhim. RODILNIK: slpca ▪ Krt ima zelo občutljiv smrček, ki je razcepljen v DAJALNIK: slpcu mesnate rožnate krpe, s katerimi zaznava bližino TOŽILNIK: slpca hrane. MESTNIK: pri slpcu ▪ Marsikoga namesto budilke vsako jutro spravi iz ORODNIK: s slpcem postelje pasji smrček. dvojina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: slpca dvigniti smrček | imeti KAKŠEN smrček RODILNIK: slpcev tudi slpcev ▪ Pes je ležal ob nogah, od časa do časa je dvignil DAJALNIK: slpcema smrček in zaman čakal, da ga bo gospodar TOŽILNIK: slpca pobožal. MESTNIK: pri slpcih tudi pri slpcih ▪ Voluharice imajo top smrček, miši pa ORODNIK: s slpcema koničastega. množina ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IMENOVALNIK: slpci ▪ S smrčkom je vohljal čisto pri tleh, v vsako luknjo RODILNIK: slpcev tudi slpcev je vtaknil nos, da bi kje odkril mišje gnezdo ali kaj DAJALNIK: slpcem drugega. TOŽILNIK: slpce 2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki MESTNIK: pri slpcih tudi pri slpcih spominja na satje, in trosovnico na površini; ORODNIK: s slpci tudi s slpci primerjaj lat. Morchel a; SIN.: mavrah ▪ Nabiralci smrčkov ali mavrahov so v nemajhni FRAZEOLOGIJA zadregi, kadar najdejo mavrahe, ki nimajo značilnih jamic na glavici, temveč možganom podobne vijuge. še/tudi slepec vidi (kaj) | še/tudi slepcu je jasno (kaj) ▪ Med prvimi spomladanskimi gobami so tudi smrčki. še slepec vidi (kaj) tudi slepec vidi (kaj) IZGOVOR IN OBLIKE še slepcu je jasno (kaj) JAKOSTNO tudi slepcu je jasno (kaj) [smrčək] izraža, da je kaj zelo očitno, nazorno, popolnoma IPA: [ˈsməɾʧək] jasno ednina ▪ Kdo je ta moški? Bojite se ga, še slepec bi videl. Vas IMENOVALNIK: smŕček izsiljuje? S čim? Kaj ima v rokah? RODILNIK: smŕčka ▪ Kljub krajam in očitnim goljufijam, ki jih vidi tudi DAJALNIK: smŕčku slepec, nihče ni obsojen. TOŽILNIK: neživo smŕček ▪ Boli me, da tega, kar mi je naredila, niso niti opazili, živo smŕčka in vendar je bilo tako očitno, da bi bilo jasno še MESTNIK: pri smŕčku slepcu. ORODNIK: s smŕčkom ▪ Moža s čarobno palico ni na vidiku, saj je tudi slepcu dvojina jasno, da gre pri tako opevanem prevzemu za potezo IMENOVALNIK: smŕčka političnega ali bolje rečeno predvolilnega značaja. RODILNIK: smŕčkov DAJALNIK: smŕčkoma TOŽILNIK: smŕčka IZVOR ↑slep MESTNIK: pri smŕčkih ORODNIK: s smŕčkoma množina smŕček smŕčka samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: smŕčki [smrčək] RODILNIK: smŕčkov POMEN DAJALNIK: smŕčkom 1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z TOŽILNIK: smŕčke odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih MESTNIK: pri smŕčkih sesalcih ORODNIK: s smŕčki TONEMSKO [smrčək] 443 IPA: [smɾʧk] dobiti po smrčku ednina biti tepen, poražen; doživeti negativne izkušnje IMENOVALNIK: smȓček kot posledico svojih predhodnih dejanj; postati RODILNIK: smȓčka DAJALNIK: smȓčku deležen kakega neprijetnega stanja TOŽILNIK: neživo smȓček ▪ Po nosu jih je dobil v domačem bifeju. živo smȓčka ▪ Davkoplačevalci bi jo morali po nosu dobiti šele po MESTNIK: pri smȓčku tem, ko so svoje muke že utrpeli lastniki delnic in ORODNIK: s smȓčkom dolgov. dvojina ▪ V prvi regati so dobili po nosu prav vsi favoriti, saj se je veter tik pred štartom spremenil. IMENOVALNIK: smȓčka ▪ Nesocialne težnje in dejanja naletijo na nemudne RODILNIK: smȓčkov odzive okolice – če je tečen, jih kmalu »dobi po DAJALNIK: smȓčkoma smrčku«. TOŽILNIK: smȓčka MESTNIK: pri smȓčkih ORODNIK: s smȓčkoma IZVOR množina ↑smrkati IMENOVALNIK: smȓčki RODILNIK: smȓčkov sòm sôma samostalnik moškega spola DAJALNIK: smȓčkom [sòm sôma] TOŽILNIK: smȓčke POMEN MESTNIK: pri smȓčkih 1. velika sladkovodna plenilska riba z dolgim ORODNIK: s smȓčki valjastim trupom brez lusk in širokim gobcem z S brkom podobnimi izrastki TALNE ZVEZE ; primerjaj lat. Silurus ⏵ prid. beseda + sam. beseda koničasti smrček kapitalni, trofejni som | n-kilogramski, n kilogramov težek som iz biologije smrček s sivo rjavim podolgovatim koničastim klobukom, priraščenim na bet; ▪ Ujel je kapitalnega soma, pravega velikana, ki je primerjaj tehtal kar 74 kg. lat. Morchel a conica ▪ Strokovnjaki za gobe se že nekaj časa prerekajo, ▪ Mnogi se nadejajo novega rekorda, saj so v tem koliko smrčkov sploh obstaja. Nekateri priznavajo kar jezeru tudi 80-kilogramski somi. nekaj deset vrst, drugi le dve – užitnega in ▪ Po nekaterih virih je največji na športni način ujet koničastega smrčka som . v dolžino meril celih 207 centimetrov. ⏵ ▪ V gozdičku ob reki Muri je naletel na zelo lepe sam. beseda v imenovalniku + glag. vzorce koničastega smrčka, ki sodi med zelo iskane in som meri, tehta n kg | som živi KJE užitne gobe. ▪ Največji ulovljeni som v Sloveniji je tehtal menda kar 110 kilogramov. užitni smrček ▪ Ko sta nadaljevala z nočnim lovom, je prijel še som, dolg 105 cm. iz biologije užitna, spomladi rastoča votla goba s ▪ V jezeru so živeli somi, ščuke, krapi in belice. svetlo rjavim podolgovatim klobukom, ki ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku spominja na satje; primerjaj lat. Morchel a esculenta; loviti, potegniti od KOD, KAM, ujeti soma SIN.: mavrah ▪ Ribič je povedal, da ob bajerju že sedmo leto lovi ▪ Užitni smrček je dobra užitna goba, vendar tudi zanj soma, dolgega dva metra. velja, da ga ne smemo jesti v velikih količinah in ▪ Če želimo ujeti velikega soma, moramo dobro prepogosto. poznati njegove navade in imeti ustrezen pribor. ▪ Najokusnejši užitni smrčki menda rastejo v Severni Ameriki, toda prav od tam poročajo tudi o lažjih 1.1. meso te živali kot hrana, jed zastrupitvah z njimi. ▪ Za kosilo so naročili pečenega soma. FRAZEOLOGIJA IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO dobiti (jih/jo) po nosu/smrčku [sòm sôma] dobiti jih po nosu IPA: [sɔm ˈsɔːma] dobiti jo po nosu ednina dobiti po nosu IMENOVALNIK: sòm dobiti jih po smrčku RODILNIK: sôma DAJALNIK: sômu 444 TOŽILNIK: sôma IZVOR MESTNIK: pri sômu redko pri sómu = cslov. somъ, hrv., srb. sȍm, rus. sóm < pslov. ORODNIK: s sômom * somъ = litov. šãmas, latv. sams ‛som’, morda < dvojina ide. * k'am- ‛palica, drog’ IMENOVALNIK: sôma RODILNIK: sômov somìč somíča DAJALNIK: sômoma samostalnik moškega spola TOŽILNIK: sôma [somìč] MESTNIK: pri sômih redko pri sómih POMEN ORODNIK: s sômoma sladkovodna riba brez lusk, z rjavkasto zelenim množina hrbtom, belim trebuhom in osmimi izrastki okoli IMENOVALNIK: sômi ust, po izvoru iz Severne Amerike; primerjaj lat. RODILNIK: sômov Ameiurus nebulosus; SIN.: iz zoologije ameriški somič DAJALNIK: sômom ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: sôme ▪ Počasi sem navijal in izvlekel lepega somiča, ki je MESTNIK: pri sômih redko pri sómih imel po telesu rdeče in črne pege. ORODNIK: s sômi redko s sómi ▪▪▪ TONEMSKO ▪ Somič ima največ okušalnih čutnic na brčicah okoli [sȍm sóma] ust. IPA: [sm smá] ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: sȍm JAKOSTNO RODILNIK: sóma [somìč] DAJALNIK: sómu IPA: [sɔˈmiʧ] TOŽILNIK: sóma ednina MESTNIK: pri sómu redko pri smu IMENOVALNIK: somìč ORODNIK: s sómom RODILNIK: somíča dvojina DAJALNIK: somíču IMENOVALNIK: sóma TOŽILNIK: somíča RODILNIK: sómov MESTNIK: pri somíču DAJALNIK: sómoma ORODNIK: s somíčem TOŽILNIK: sóma dvojina MESTNIK: pri sómih redko pri smih IMENOVALNIK: somíča ORODNIK: s sómoma RODILNIK: somíčev množina DAJALNIK: somíčema IMENOVALNIK: sómi TOŽILNIK: somíča RODILNIK: sómov MESTNIK: pri somíčih DAJALNIK: sómom ORODNIK: s somíčema TOŽILNIK: sóme množina MESTNIK: pri sómih redko pri smih IMENOVALNIK: somíči ORODNIK: s sómi redko s smi RODILNIK: somíčev DAJALNIK: somíčem STALNE ZVEZE TOŽILNIK: somíče MESTNIK: pri somíčih afriški som ORODNIK: s somíči iz zoologije som z vitkim trupom in ploščato glavo, ki TONEMSKO dalj časa preživi tudi izven vode; primerjaj lat. Clarias [somȉč] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [sɔmíʧ] ▪ Ker po nekaj tednih samica lahko zopet izleže ednina ikre, se afriški som v naravi med deževnim IMENOVALNIK: somȉč obdobjem večkrat drsti. RODILNIK: somíča ▪▪▪ DAJALNIK: somíču ▪ Predlagatelji projekta so prednosti gojitve afriškega TOŽILNIK: somíča soma videli v tem, da ga je mogoče gojiti zelo MESTNIK: pri somíču tudi pri somȋču intenzivno in v velikih količinah. ORODNIK: s somíčem dvojina IMENOVALNIK: somíča 445 RODILNIK: somíčev in somȋčev ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: somíčema Bachova, Beethovnova, Mozartova, Schubertova TOŽILNIK: somíča sonata | klavirska, violinska sonata MESTNIK: pri somíčih in pri somȋčih ▪ Napisal je devet klavirskih sonat, v katerih lahko ORODNIK: s somíčema zasledujemo njegov skladateljski razvoj od množina mladostne zagnanosti in avantgardne IMENOVALNIK: somíči zaznamovanosti do končne umirjenosti. RODILNIK: somíčev in somȋčev ▪ Tartinijeve violinske sonate predstavljajo vrh DAJALNIK: somíčem baročne ustvarjalnosti za ta instrument. TOŽILNIK: somíče ▪ Znan je po svojih izvedbah Beethovnovih sonat. MESTNIK: pri somíčih in pri somȋčih ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s somíči in s somȋči zaigrati sonato ▪ Ne da bi kaj dosti premišljeval, je zaigral sonato, STALNE ZVEZE ki jo je slišal nekoč ob morju. ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku ameriški somič sonata za flavto, klavir, violino, violončelo iz zoologije sladkovodna riba brez lusk, z rjavkasto ▪ V drugem delu bosta glasbenika zaigrala dve zelenim hrbtom, belim trebuhom in osmimi sonati za flavto in basso continuo. izrastki okoli ust, po izvoru iz Severne Amerike; ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku stavek sonate primerjaj lat. Ameiurus nebulosus; SIN.: somič ▪ Za vse vrste ameriških somičev je značilno, da ▪ Pianistka je zaigrala prvi stavek sonate op. 10 št. varujejo svoje ikre in zarod. 1. ▪ Ameriški somič je predstavnik severnoameriških ▪▪▪ somičev, ki se od drugih somičev jasno loči po ▪ Schumannova sonata zahteva od pianista izjemno značilnem zaokroženem repu. tehnično znanje, hkrati pa s svojo lepoto razkriva ▪ Na ameriških somičih proučujejo vohalno notranjo občutljivost in muzikalnost interpreta. razlikovanje, okušalne učinke in regeneracijo ▪ Vse tri sonate recitala odsevajo Haydnovo vohalnega epitela po poškodbah. spogledovanje z idejami literarnega gibanja Sturm und Drang, ki je kot reakcija na racionalizem oklepni somič razsvetljenstva poudarjalo naravo in individualnost ter notranja občutenja. iz zoologije manjša sladkovodna riba brez lusk, z oklepljenim trupom in navadno strupenimi IZGOVOR IN OBLIKE bodicami, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. JAKOSTNO Corydoras [sonáta] ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [sɔˈnaːta] ▪ Oklepni somiči imajo ob ustih brkom podobne ednina obustne izrastke, na katerih je mnogo čutil. IMENOVALNIK: sonáta ▪▪▪ RODILNIK: sonáte ▪ Razmnoževanje oklepnih somičev v akvarijih je DAJALNIK: sonáti nekdaj veljalo za zelo zahtevno, danes pa že uspeva TOŽILNIK: sonáto izkušenemu in skrbnemu ljubiteljskemu akvaristu. ▪ Oklepni somiči MESTNIK: pri sonáti so primerni predvsem za akvarije, ki posnemajo značilne življenjske prostore ORODNIK: s sonáto južnoameriških sladkih voda. dvojina IMENOVALNIK: sonáti RODILNIK: sonát IZVOR DAJALNIK: sonátama ↑som TOŽILNIK: sonáti MESTNIK: pri sonátah sonáta sonáte samostalnik ženskega spola ORODNIK: s sonátama [sonáta] množina P IMENOVALNIK: sonáte OMEN RODILNIK: sonát iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni DAJALNIK: sonátam obliki TOŽILNIK: sonáte MESTNIK: pri sonátah ORODNIK: s sonátami 446 TONEMSKO DAJALNIK: sonatíni [sonȃta] TOŽILNIK: sonatíno IPA: [sɔnáːtà] MESTNIK: pri sonatíni ednina ORODNIK: s sonatíno IMENOVALNIK: sonȃta dvojina RODILNIK: sonȃte IMENOVALNIK: sonatíni DAJALNIK: sonȃti RODILNIK: sonatín TOŽILNIK: sonȃto DAJALNIK: sonatínama MESTNIK: pri sonȃti TOŽILNIK: sonatíni ORODNIK: s sonȃto MESTNIK: pri sonatínah dvojina ORODNIK: s sonatínama IMENOVALNIK: sonȃti množina RODILNIK: sonȃt IMENOVALNIK: sonatíne DAJALNIK: sonȃtama RODILNIK: sonatín TOŽILNIK: sonȃti DAJALNIK: sonatínam MESTNIK: pri sonȃtah TOŽILNIK: sonatíne ORODNIK: s sonȃtama MESTNIK: pri sonatínah množina ORODNIK: s sonatínami IMENOVALNIK: sonȃte TONEMSKO RODILNIK: sonȃt [sonatȋna] DAJALNIK: sonȃtam IPA: [sɔnatíːnà] TOŽILNIK: sonȃte ednina MESTNIK: pri sonȃtah IMENOVALNIK: sonatȋna ORODNIK: s sonȃtami RODILNIK: sonatȋne DAJALNIK: sonatȋni IZVOR TOŽILNIK: sonatȋno prevzeto iz it. sonata, prvotno ‛igranje, godba, MESTNIK: pri sonatȋni skladba’, iz suonare ‛zveneti, glasiti se, gosti’ ORODNIK: s sonatȋno dvojina sonatína IMENOVALNIK: sonatȋni sonatíne samostalnik ženskega spola RODILNIK: sonatȋn [sonatína] DAJALNIK: sonatȋnama POMEN TOŽILNIK: sonatȋni iz glasbene umetnosti krajša, tehnično manj zahtevna MESTNIK: pri sonatȋnah sonata ORODNIK: s sonatȋnama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina izvesti, zaigrati sonatino IMENOVALNIK: sonatȋne ▪ Mladi 12-letni pianist je čudovito zaigral sonato in RODILNIK: sonatȋn sonatino. DAJALNIK: sonatȋnam ▪▪▪ TOŽILNIK: sonatȋne ▪ Rossinijeve mladostne sonatine so zaradi čiste in MESTNIK: pri sonatȋnah enostavne oblike še danes priljubljene in pogosto ORODNIK: s sonatȋnami igrane. ▪ Napisal je precej orkestralnih del, precej skladb za IZVOR komorne sestave, nekaj klavirskih sonat in veliko prevzeto iz it. sonatina, prvotno ‛mala sonata’, iz sonatin. ↑sonata ▪ Sonatino je zaigral v istem ritmu kot prej, in ko se je učna ura bližala koncu, ji je dal tisti zaželeni odtenek, moderato cantabile. sonátni sonátna sonátno pridevnik [sonátni] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO ki je v zvezi s sonato [sonatína] ▪ Slišali bomo pianistično zahtevne in efektne IPA: [sɔnaˈtiːna] Makedonske plese Alojza Srebotnjaka ter eno ključnih ednina del sonatne literature, Sonato za klavir št. 4 op. IMENOVALNIK: sonatína 29 Sergeja Prokofjeva. RODILNIK: sonatíne 447 ▪ Uvertura k baletu je ukrojena po tipičnem TOŽILNIK: sonátno klasicističnem sonatnem modelu. MESTNIK: pri sonátnem ORODNIK: s sonátnim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: sonátni [sonátni] RODILNIK: sonátnih IPA: [sɔˈnaːtni] DAJALNIK: sonátnima OSNOVNIK TOŽILNIK: sonátni moški spol MESTNIK: pri sonátnih ednina ORODNIK: s sonátnima IMENOVALNIK: sonátni množina RODILNIK: sonátnega IMENOVALNIK: sonátna DAJALNIK: sonátnemu RODILNIK: sonátnih TOŽILNIK: sonátni DAJALNIK: sonátnim živo sonátnega TOŽILNIK: sonátna MESTNIK: pri sonátnem MESTNIK: pri sonátnih ORODNIK: s sonátnim ORODNIK: s sonátnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: sonátna [sonȃtni] RODILNIK: sonátnih IPA: [sɔnáːtnì] DAJALNIK: sonátnima OSNOVNIK TOŽILNIK: sonátna moški spol MESTNIK: pri sonátnih ednina ORODNIK: s sonátnima IMENOVALNIK: sonȃtni množina RODILNIK: sonȃtnega IMENOVALNIK: sonátni DAJALNIK: sonȃtnemu RODILNIK: sonátnih TOŽILNIK: sonȃtni DAJALNIK: sonátnim živo sonȃtnega TOŽILNIK: sonátne MESTNIK: pri sonȃtnem MESTNIK: pri sonátnih ORODNIK: s sonȃtnim ORODNIK: s sonátnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: sonȃtna ednina RODILNIK: sonȃtnih IMENOVALNIK: sonátna DAJALNIK: sonȃtnima RODILNIK: sonátne TOŽILNIK: sonȃtna DAJALNIK: sonátni MESTNIK: pri sonȃtnih TOŽILNIK: sonátno ORODNIK: s sonȃtnima MESTNIK: pri sonátni množina ORODNIK: s sonátno IMENOVALNIK: sonȃtni dvojina RODILNIK: sonȃtnih IMENOVALNIK: sonátni DAJALNIK: sonȃtnim RODILNIK: sonátnih TOŽILNIK: sonȃtne DAJALNIK: sonátnima MESTNIK: pri sonȃtnih TOŽILNIK: sonátni ORODNIK: s sonȃtnimi MESTNIK: pri sonátnih ženski spol ORODNIK: s sonátnima ednina množina IMENOVALNIK: sonȃtna IMENOVALNIK: sonátne RODILNIK: sonȃtne RODILNIK: sonátnih DAJALNIK: sonȃtni DAJALNIK: sonátnim TOŽILNIK: sonȃtno TOŽILNIK: sonátne MESTNIK: pri sonȃtni MESTNIK: pri sonátnih ORODNIK: s sonȃtno ORODNIK: s sonátnimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: sonȃtni ednina RODILNIK: sonȃtnih IMENOVALNIK: sonátno DAJALNIK: sonȃtnima RODILNIK: sonátnega TOŽILNIK: sonȃtni DAJALNIK: sonátnemu MESTNIK: pri sonȃtnih 448 ORODNIK: s sonȃtnima ▪ Lirično nežen prvi stavek je sicer pisan v sonatni množina obliki, vendar pa tematske ideje v njem, kot je to IMENOVALNIK: sonȃtne običajno za Šostakovičevo ustvarjalnost, prehajajo RODILNIK: sonȃtnih druga v drugo. DAJALNIK: sonȃtnim TOŽILNIK: sonȃtne sonatni stavek MESTNIK: pri sonȃtnih iz glasbene umetnosti tridelna oblika zlasti prvega, ORODNIK: s sonȃtnimi hitrega stavka v sonati, simfoniji, pri kateri sta srednji spol kontrastni temi najprej predstavljeni, nato ednina izpeljani, ob koncu pa ponovljeni; SIN.: iz glasbene IMENOVALNIK: sonȃtno umetnosti sonatna forma, iz glasbene umetnosti sonatna oblika RODILNIK: sonȃtnega ▪ Skladba je zgrajena neoklasicistično v treh stavkih, DAJALNIK: sonȃtnemu ki so oblikovani kot sonatni stavek, svobodnejša TOŽILNIK: sonȃtno improvizacija in vedri rondo. MESTNIK: pri sonȃtnem ▪ Zametke klasične simfonije najdemo v italijanski ORODNIK: s sonȃtnim uverturi baročnega mojstra Alessandra Scarlattija, na dvojina nastanek sonatnega stavka pa so vplivali plesni stavki IMENOVALNIK: sonȃtni suite, concerto grosso in predvsem enostavčne sonate RODILNIK: sonȃtnih Domenica Scarlattija. DAJALNIK: sonȃtnima ▪ Deli sonatnega stavka so ekspozicija, izpeljava in TOŽILNIK: sonȃtni repriza, včasih sta dodana še uvod na začetku in koda MESTNIK: pri sonȃtnih na koncu stavka. ORODNIK: s sonȃtnima množina IZVOR IMENOVALNIK: sonȃtna ↑sonata RODILNIK: sonȃtnih DAJALNIK: sonȃtnim TOŽILNIK: sonȃtna stêklopihálka stêklopihálke samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri sonȃtnih [stêklopiháka] tudi [stêklopihálka] ORODNIK: s sonȃtnimi POMEN ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem STALNE ZVEZE steklenih izdelkov z vpihovanjem zraka v stekleno maso sonatna forma ▪ Obiskovala je program oblikovalec stekla in tako iz glasbene umetnosti tridelna oblika zlasti prvega, postala prva steklopihalka v Sloveniji. hitrega stavka v sonati, simfoniji, pri kateri sta kontrastni temi najprej predstavljeni, nato IZGOVOR IN OBLIKE izpeljani, ob koncu pa ponovljeni; SIN.: iz glasbene JAKOSTNO umetnosti sonatna oblika, iz glasbene umetnosti sonatni stavek [stêklopiháka] tudi [stêklopihálka] ▪ Čeprav velja Haydn za izumitelja sonatne forme, pa IPA: [ˈstɛːklɔpiˈxaːka] tudi [ˈstɛːklɔpiˈxaːlka] se bolj kot k razvijajoči »sonatnosti« pogosto zateka k ednina številnim izoliranim domislekom, ki so v funkciji IMENOVALNIK: stêklopihálka humornega barvanja. RODILNIK: stêklopihálke DAJALNIK: stêklopihálki sonatna oblika TOŽILNIK: stêklopihálko iz glasbene umetnosti tridelna oblika zlasti prvega, MESTNIK: pri stêklopihálki hitrega stavka v sonati, simfoniji, pri kateri sta ORODNIK: s stêklopihálko kontrastni temi najprej predstavljeni, nato dvojina izpeljani, ob koncu pa ponovljeni; SIN.: iz glasbene IMENOVALNIK: stêklopihálki umetnosti sonatna forma, iz glasbene umetnosti sonatni stavek RODILNIK: stêklopihálk ▪ Haydn je pomemben predvsem za razvoj sonatne DAJALNIK: stêklopihálkama oblike in z njo povezanih zvrsti: simfonije, godalnega TOŽILNIK: stêklopihálki kvarteta in druge komorne glasbe. MESTNIK: pri stêklopihálkah ▪ Johannes Brahms se je v svojih poznih delih že ORODNIK: s stêklopihálkama odmaknil od ustaljene sonatne oblike in ustvaril množina mnogo bolj drzne, fantazijske forme. IMENOVALNIK: stêklopihálke RODILNIK: stêklopihálk 449 DAJALNIK: stêklopihálkam straight straight straight; in strêjt pridevnik TOŽILNIK: stêklopihálke [strêjt] MESTNIK: pri stêklopihálkah POMEN ORODNIK: s stêklopihálkami 1. neformalno ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost TONEMSKO [stéklopihȃka] tudi [stéklopihȃlka] do oseb drugega spola; SIN.: manj formalno hetero, IPA: [stːklpixáːkà] heteroseksualni tudi [stːklpixáːlkà] ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: stéklopihȃlka straight moški | straight ženska RODILNIK: stéklopihȃlke ▪ Zelo sem vesel za vse svoje straight prijatelje, ki DAJALNIK: stéklopihȃlki redno hodijo na parade. TOŽILNIK: stéklopihȃlko 1.1. neformalno ki je v zvezi s heteroseksualci ali MESTNIK: pri stéklopihȃlki heteroseksualnostjo; SIN.: manj formalno hetero, ORODNIK: s stéklopihȃlko heteroseksualni dvojina ▪ Vzdrževanje straight podobe je prisila družbe in IMENOVALNIK: stéklopihȃlki vrstnikov. RODILNIK: stéklopihȃlk ▪ Pevka pravi, da ne pripada ne gejevski in ne DAJALNIK: stéklopihȃlkama straight družbi, če to obstaja. TOŽILNIK: stéklopihȃlki MESTNIK: pri stéklopihȃlkah IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s stéklopihȃlkama JAKOSTNO množina [strêjt] IMENOVALNIK: stéklopihȃlke IPA: [ˈstɾɛːt] RODILNIK: stéklopihȃlk OSNOVNIK DAJALNIK: stéklopihȃlkam moški spol TOŽILNIK: stéklopihȃlke ednina MESTNIK: pri stéklopihȃlkah IMENOVALNIK: [strêjt] ORODNIK: s stéklopihȃlkami RODILNIK: [strêjt] in DAJALNIK: [strêjt] [stéklopihȃka] tudi [stȇklopihȃlka] TOŽILNIK: [strêjt] IPA: [stːklpixáːkà] tudi [stːklpixáːlkà] živo [strêjt] MESTNIK: [pri strêjt] (tonemska dvojnica) ednina ORODNIK: [s strêjt] dvojina IMENOVALNIK: stȇklopihȃlka IMENOVALNIK: [strêjt] RODILNIK: stȇklopihȃlke DAJALNIK: stȇklopihȃlki RODILNIK: [strêjt] TOŽILNIK: stȇklopihȃlko DAJALNIK: [strêjt] MESTNIK: pri stȇklopihȃlki TOŽILNIK: [strêjt] ORODNIK: s stȇklopihȃlko MESTNIK: [pri strêjt] dvojina ORODNIK: [s strêjt] IMENOVALNIK: stȇklopihȃlki množina RODILNIK: stȇklopihȃlk IMENOVALNIK: [strêjt] DAJALNIK: stȇklopihȃlkama RODILNIK: [strêjt] TOŽILNIK: stȇklopihȃlki DAJALNIK: [strêjt] MESTNIK: pri stȇklopihȃlkah TOŽILNIK: [strêjt] ORODNIK: s stȇklopihȃlkama MESTNIK: [pri strêjt] množina ORODNIK: [s strêjt] IMENOVALNIK: stȇklopihȃlke ženski spol RODILNIK: stȇklopihȃlk ednina DAJALNIK: stȇklopihȃlkam IMENOVALNIK: [strêjt] TOŽILNIK: stȇklopihȃlke RODILNIK: [strêjt] MESTNIK: pri stȇklopihȃlkah DAJALNIK: [strêjt] ORODNIK: s stȇklopihȃlkami TOŽILNIK: [strêjt] MESTNIK: [pri strêjt] ORODNIK: [s strêjt] IZVOR ↑steklopihalec dvojina IMENOVALNIK: [strêjt] 450 RODILNIK: [strêjt] DAJALNIK: [strȇjt] DAJALNIK: [strêjt] TOŽILNIK: [strȇjt] TOŽILNIK: [strêjt] MESTNIK: [pri strȇjt] MESTNIK: [pri strêjt] ORODNIK: [s strȇjt] ORODNIK: [s strêjt] ženski spol množina ednina IMENOVALNIK: [strêjt] IMENOVALNIK: [strȇjt] RODILNIK: [strêjt] RODILNIK: [strȇjt] DAJALNIK: [strêjt] DAJALNIK: [strȇjt] TOŽILNIK: [strêjt] TOŽILNIK: [strȇjt] MESTNIK: [pri strêjt] MESTNIK: [pri strȇjt] ORODNIK: [s strêjt] ORODNIK: [s strȇjt] srednji spol dvojina ednina IMENOVALNIK: [strȇjt] IMENOVALNIK: [strêjt] RODILNIK: [strȇjt] RODILNIK: [strêjt] DAJALNIK: [strȇjt] DAJALNIK: [strêjt] TOŽILNIK: [strȇjt] TOŽILNIK: [strêjt] MESTNIK: [pri strȇjt] MESTNIK: [pri strêjt] ORODNIK: [s strȇjt] ORODNIK: [s strêjt] množina dvojina IMENOVALNIK: [strȇjt] IMENOVALNIK: [strêjt] RODILNIK: [strȇjt] RODILNIK: [strêjt] DAJALNIK: [strȇjt] DAJALNIK: [strêjt] TOŽILNIK: [strȇjt] TOŽILNIK: [strêjt] MESTNIK: [pri strȇjt] MESTNIK: [pri strêjt] ORODNIK: [s strȇjt] ORODNIK: [s strêjt] srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: [strêjt] IMENOVALNIK: [strȇjt] RODILNIK: [strêjt] RODILNIK: [strȇjt] DAJALNIK: [strêjt] DAJALNIK: [strȇjt] TOŽILNIK: [strêjt] TOŽILNIK: [strȇjt] MESTNIK: [pri strêjt] MESTNIK: [pri strȇjt] ORODNIK: [s strêjt] ORODNIK: [s strȇjt] TONEMSKO dvojina [strȇjt] IMENOVALNIK: [strȇjt] IPA: [stɾːt] RODILNIK: [strȇjt] OSNOVNIK DAJALNIK: [strȇjt] moški spol TOŽILNIK: [strȇjt] ednina MESTNIK: [pri strȇjt] IMENOVALNIK: [strȇjt] ORODNIK: [s strȇjt] RODILNIK: [strȇjt] množina DAJALNIK: [strȇjt] IMENOVALNIK: [strȇjt] TOŽILNIK: [strȇjt] RODILNIK: [strȇjt] živo [strȇjt] DAJALNIK: [strȇjt] MESTNIK: [pri strȇjt] TOŽILNIK: [strȇjt] ORODNIK: [s strȇjt] MESTNIK: [pri strȇjt] dvojina ORODNIK: [s strȇjt] IMENOVALNIK: [strȇjt] RODILNIK: [strȇjt] IZVOR DAJALNIK: [strȇjt] prevzeto iz amer. angl. straight, prvotno ‛raven, TOŽILNIK: [strȇjt] neizkrivljen’ MESTNIK: [pri strȇjt] ORODNIK: [s strȇjt] množina strêjt strêjt strêjt; in straight pridevnik IMENOVALNIK: [strȇjt] [strêjt] RODILNIK: [strȇjt] 451 POMEN DAJALNIK: strêjt 1. neformalno ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost TOŽILNIK: strêjt do oseb drugega spola; SIN.: manj formalno hetero, MESTNIK: pri strêjt heteroseksualni ORODNIK: s strêjt ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina strejt moški | strejt par IMENOVALNIK: strêjt ▪ Zdi se, da strejt moški redkeje kakor strejt RODILNIK: strêjt ženske razpravljajo o privlačnosti lastnega spola. DAJALNIK: strêjt ▪▪▪ TOŽILNIK: strêjt ▪ Ne razumem ljudi, ki se ukvarjajo s tem, ali je kdo MESTNIK: pri strêjt gej ali strejt. ORODNIK: s strêjt 1.1. srednji spol neformalno ki je v zvezi s heteroseksualci ali ednina heteroseksualnostjo; SIN.: manj formalno hetero, IMENOVALNIK: strêjt heteroseksualni RODILNIK: strêjt ▪ Če hočeš iti ven z moškimi prijatelji, ki so geji, DAJALNIK: strêjt imaš na izbiro zelo malo klubov, če nočeš iti ravno TOŽILNIK: strêjt v kakšen strejt disko. MESTNIK: pri strêjt ORODNIK: s strêjt IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: strêjt [strêjt] RODILNIK: strêjt IPA: [ˈstɾɛːt] DAJALNIK: strêjt OSNOVNIK TOŽILNIK: strêjt moški spol ednina MESTNIK: pri strêjt ORODNIK: s strêjt IMENOVALNIK: strêjt množina RODILNIK: strêjt IMENOVALNIK: strêjt DAJALNIK: strêjt RODILNIK: strêjt TOŽILNIK: strêjt živo strêjt DAJALNIK: strêjt TOŽILNIK: strêjt MESTNIK: pri strêjt MESTNIK: pri strêjt ORODNIK: s strêjt dvojina ORODNIK: s strêjt TONEMSKO IMENOVALNIK: strêjt [strȇjt] RODILNIK: strêjt IPA: [stɾːt] DAJALNIK: strêjt OSNOVNIK TOŽILNIK: strêjt moški spol MESTNIK: pri strêjt ednina ORODNIK: s strêjt IMENOVALNIK: strȇjt množina RODILNIK: strȇjt IMENOVALNIK: strêjt DAJALNIK: strȇjt RODILNIK: strêjt TOŽILNIK: strȇjt DAJALNIK: strêjt živo strȇjt TOŽILNIK: strêjt MESTNIK: pri strȇjt MESTNIK: pri strêjt ORODNIK: s strȇjt ORODNIK: s strêjt dvojina ženski spol ednina IMENOVALNIK: strȇjt RODILNIK: strȇjt IMENOVALNIK: strêjt DAJALNIK: strȇjt RODILNIK: strêjt TOŽILNIK: strȇjt DAJALNIK: strêjt MESTNIK: pri strȇjt TOŽILNIK: strêjt ORODNIK: s strȇjt MESTNIK: pri strêjt množina ORODNIK: s strêjt dvojina IMENOVALNIK: strȇjt RODILNIK: strȇjt IMENOVALNIK: strêjt DAJALNIK: strȇjt RODILNIK: strêjt TOŽILNIK: strȇjt 452 MESTNIK: pri strȇjt ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ORODNIK: s strȇjt ▪ Strigalice se hranijo z rastlinsko pa tudi živalsko ženski spol hrano, včasih lahko škodujejo vrtnemu cvetju. ednina ▪ V preperelem lesu so imele rove in gnezdišča IMENOVALNIK: strȇjt bakreno rdečkaste strigalice. RODILNIK: strȇjt ▪▪▪ DAJALNIK: strȇjt ▪ Lončki bodo privabljali strigalice in jim nudili ugodno TOŽILNIK: strȇjt zavetje. MESTNIK: pri strȇjt ORODNIK: s strȇjt IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: strȇjt [strígalica] RODILNIK: strȇjt IPA: [ˈstɾiːgaliʦa] DAJALNIK: strȇjt ednina TOŽILNIK: strȇjt IMENOVALNIK: strígalica MESTNIK: pri strȇjt RODILNIK: strígalice ORODNIK: s strȇjt DAJALNIK: strígalici množina TOŽILNIK: strígalico IMENOVALNIK: strȇjt MESTNIK: pri strígalici RODILNIK: strȇjt ORODNIK: s strígalico DAJALNIK: strȇjt dvojina TOŽILNIK: strȇjt IMENOVALNIK: strígalici MESTNIK: pri strȇjt RODILNIK: strígalic ORODNIK: s strȇjt DAJALNIK: strígalicama srednji spol TOŽILNIK: strígalici ednina MESTNIK: pri strígalicah IMENOVALNIK: strȇjt ORODNIK: s strígalicama RODILNIK: strȇjt množina DAJALNIK: strȇjt IMENOVALNIK: strígalice TOŽILNIK: strȇjt RODILNIK: strígalic MESTNIK: pri strȇjt DAJALNIK: strígalicam ORODNIK: s strȇjt TOŽILNIK: strígalice dvojina MESTNIK: pri strígalicah IMENOVALNIK: strȇjt ORODNIK: s strígalicami RODILNIK: strȇjt TONEMSKO DAJALNIK: strȇjt [strígalica] TOŽILNIK: strȇjt IPA: [stɾìːgáliʦa] MESTNIK: pri strȇjt ednina ORODNIK: s strȇjt IMENOVALNIK: strígalica množina RODILNIK: strígalice IMENOVALNIK: strȇjt DAJALNIK: strígalici RODILNIK: strȇjt TOŽILNIK: strígalico DAJALNIK: strȇjt MESTNIK: pri strígalici TOŽILNIK: strȇjt ORODNIK: s strȋgalico MESTNIK: pri strȇjt dvojina ORODNIK: s strȇjt IMENOVALNIK: strígalici RODILNIK: strȋgalic IZVOR DAJALNIK: strígalicama ↑straight TOŽILNIK: strígalici MESTNIK: pri strígalicah strígalica strígalice samostalnik ženskega spola ORODNIK: s strígalicama [strígalica] množina P IMENOVALNIK: strígalice OMEN žuželka z daljšim sploščenim rjavkastim trupom RODILNIK: strȋgalic DAJALNIK: strígalicam in kleščami na zadku; primerjaj lat. Dermaptera TOŽILNIK: strígalice MESTNIK: pri strígalicah 453 ORODNIK: s strígalicami MESTNIK: pri strojárju in [ ORODNIK: s strojárjem strȋgalica] dvojina IPA: [stɾíːgàliʦa] IMENOVALNIK: strojárja RODILNIK: strojárjev (tonemska dvojnica) ednina DAJALNIK: strojárjema TOŽILNIK: strojárja IMENOVALNIK: strȋgalica MESTNIK: pri strojárjih RODILNIK: strȋgalice ORODNIK: s strojárjema DAJALNIK: strȋgalici množina TOŽILNIK: strȋgalico IMENOVALNIK: strojárji MESTNIK: pri strȋgalici RODILNIK: strojárjev ORODNIK: s strȋgalico dvojina DAJALNIK: strojárjem TOŽILNIK: strojárje IMENOVALNIK: strȋgalici MESTNIK: pri strojárjih RODILNIK: strȋgalic ORODNIK: s strojárji DAJALNIK: strȋgalicama TONEMSKO TOŽILNIK: strȋgalici [strojár] MESTNIK: pri strȋgalicah IPA: [stɾɔjàːɾ] ORODNIK: s strȋgalicama množina ednina IMENOVALNIK: strȋgalice IMENOVALNIK: strojár RODILNIK: strȋgalic RODILNIK: strojárja DAJALNIK: strȋgalicam DAJALNIK: strojárju TOŽILNIK: strȋgalice TOŽILNIK: strojárja MESTNIK: pri strȋgalicah MESTNIK: pri strojárju ORODNIK: s strȋgalicami ORODNIK: s strojárjem dvojina IMENOVALNIK: strojárja IZVOR iz strigati iz ↑striči RODILNIK: strojárjev tudi strojȃrjev DAJALNIK: strojárjema TOŽILNIK: strojárja strojár strojárja samostalnik moškega spola MESTNIK: pri strojárjih tudi pri strojȃrjih [strojár] ORODNIK: s strojárjema POMEN množina kdor se poklicno ukvarja s predelovanjem surovih IMENOVALNIK: strojárji živalskih kož v usnje RODILNIK: strojárjev tudi strojȃrjev ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: strojárjem ▪ S strojenjem kož so se praviloma ukvarjali TOŽILNIK: strojárje poklicni strojarji. MESTNIK: pri strojárjih tudi pri strojȃrjih ▪ Tukaj so nekoč prebivali strojarji, barvarji in ORODNIK: s strojárji tudi s strojȃrji predelovalci volne. ▪▪▪ IZVOR ▪ Izučil se je za strojarja in delal kot pomočnik v ↑strojiti delavnici. ▪ Oster vonj vas opozori, da se bližate četrti strojênje strojênja strojarjev, ki v velikih kamnitih kadeh strojijo in samostalnik srednjega spola barvajo kože in jih potem sušijo na soncu. [strojênje] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE predelovanje surove živalske kože v usnje JAKOSTNO ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku [strojár] strojenje kož | strojenje usnja IPA: [stɾɔˈjaːɾ] ▪ S strojenjem kož so se praviloma ukvarjali ednina poklicni strojarji. IMENOVALNIK: strojár ▪ Včasih je bila zelo pomembna pridelava čreslovin RODILNIK: strojárja za strojenje usnja. ▪ Pri strojenju krzna se uporabljajo številne DAJALNIK: strojárju kemikalije. TOŽILNIK: strojárja 454 ▪▪▪ IZVOR ▪ Pri oljnem strojenju uporabljajo ribja ali druga olja ↑strojiti ter maščobe. ▪ Kože se med postopkom strojenja cepijo na več plasti, ki se nato ločijo med seboj po odpornosti in strojílo strojíla samostalnik srednjega spola trajnosti. [strojílo] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE snov za predelavo surove živalske kože v usnje JAKOSTNO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [strojênje] ▪ Pri proizvodnji usnja s kromovimi strojili se IPA: [stɾɔˈjɛːnjɛ] kemijska sestava usnja različnih izdelovalcev lahko ednina močno razlikuje. IMENOVALNIK: strojênje ▪ Napa usnje je mehko in čvrsto ovčje ali kozje RODILNIK: strojênja usnje, ki je strojeno z rastlinskimi strojili. DAJALNIK: strojênju ▪▪▪ TOŽILNIK: strojênje ▪ Les so rabili za kurjavo, lubje za pridobivanje strojil. MESTNIK: pri strojênju ▪ Tanin je naravni kostanjev ekstrakt, ki se v usnjarski ORODNIK: s strojênjem industriji uporablja kot strojilo za podplatno usnje. dvojina IMENOVALNIK: strojênji IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: strojênj JAKOSTNO DAJALNIK: strojênjema [strojílo] TOŽILNIK: strojênji IPA: [stɾɔˈjiːlɔ] MESTNIK: pri strojênjih ednina ORODNIK: s strojênjema IMENOVALNIK: strojílo množina RODILNIK: strojíla IMENOVALNIK: strojênja DAJALNIK: strojílu RODILNIK: strojênj TOŽILNIK: strojílo DAJALNIK: strojênjem MESTNIK: pri strojílu TOŽILNIK: strojênja ORODNIK: s strojílom MESTNIK: pri strojênjih dvojina ORODNIK: s strojênji IMENOVALNIK: strojíli TONEMSKO RODILNIK: strojíl [strojénje] DAJALNIK: strojíloma IPA: [stɾɔjːnj] TOŽILNIK: strojíli ednina MESTNIK: pri strojílih IMENOVALNIK: strojénje ORODNIK: s strojíloma RODILNIK: strojénja množina DAJALNIK: strojénju IMENOVALNIK: strojíla TOŽILNIK: strojénje RODILNIK: strojíl MESTNIK: pri strojénju DAJALNIK: strojílom ORODNIK: s strojénjem TOŽILNIK: strojíla dvojina MESTNIK: pri strojílih IMENOVALNIK: strojénji in strojȇnji ORODNIK: s strojíli RODILNIK: strojȇnj TONEMSKO DAJALNIK: strojénjema in strojȇnjema [strojílo] TOŽILNIK: strojénji in strojȇnji IPA: [stɾɔjìːl] MESTNIK: pri strojénjih tudi pri strojȇnjih ednina ORODNIK: s strojénjema in s strojȇnjema IMENOVALNIK: strojílo množina RODILNIK: strojíla IMENOVALNIK: strojénja tudi strojȇnja DAJALNIK: strojílu RODILNIK: strojȇnj TOŽILNIK: strojílo DAJALNIK: strojénjem tudi strojȇnjem MESTNIK: pri strojílu TOŽILNIK: strojénja tudi strojȇnja ORODNIK: s strojílom MESTNIK: pri strojénjih tudi pri strojȇnjih dvojina ORODNIK: s strojénji tudi s strojȇnji IMENOVALNIK: strojíli in strojȋli RODILNIK: strojȋl DAJALNIK: strojíloma in strojȋloma 455 TOŽILNIK: strojíli in strojȋli velelnik MESTNIK: pri strojȋlih ednina ORODNIK: s strojíloma in s strojȋloma 2. OSEBA: strôji množina dvojina IMENOVALNIK: strojȋla 1. OSEBA: strojíva RODILNIK: strojȋl 2. OSEBA: strojíta DAJALNIK: strojȋlom množina TOŽILNIK: strojȋla 1. OSEBA: strojímo MESTNIK: pri strojȋlih 2. OSEBA: strojíte ORODNIK: s strojȋli deležnik na -l moški spol IZVOR EDNINA: strojíl ↑strojiti DVOJINA: strojíla MNOŽINA: strojíli ženski spol strojíti strojím nedovršni glagol EDNINA: strojíla [strojíti] DVOJINA: strojíli POMEN MNOŽINA: strojíle 1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje srednji spol ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku EDNINA: strojílo strojiti kožo DVOJINA: strojíli | strojiti usnje ▪ Oster vonj vas opozori, da se bližate četrti MNOŽINA: strojíla deležnik na -č strojarjev, ki v velikih kamnitih kadeh strojijo in moški spol barvajo kože in jih potem sušijo na soncu. ednina ▪ Razvijal je usnjarno in zaposloval lepo število IMENOVALNIK: strojèč delavcev, ki so strojili usnje za podplate, podlogo RODILNIK: strojéčega in vrhnje usnje. DAJALNIK: strojéčemu ▪ Za domačo izdelavo sedel, komatov, uzd, torb in TOŽILNIK: strojèč cokel je bilo treba strojiti velike količine kož živo strojéčega domačih živali. ▪▪▪ MESTNIK: pri strojéčem ▪ Odločil se je urediti delavnico in začeti strojiti. ORODNIK: s strojéčim 2. dvojina ekspresivno povzročati, da koža postane trša, IMENOVALNIK: strojéča skorjasta RODILNIK: strojéčih ▪ Ure in ure je moral stati na dežju, na snegu, na DAJALNIK: strojéčima mrazu, da sta mu veter in mraz strojila kožo. TOŽILNIK: strojéča ▪ Veter in sonce sta ji že začela strojiti lep obraz. MESTNIK: pri strojéčih ORODNIK: s strojéčima IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO [strojíti] IMENOVALNIK: strojéči RODILNIK: strojéčih IPA: [stɾɔˈjiːti] DAJALNIK: strojéčim NEDOLOČNIK: strojíti TOŽILNIK: strojéče NAMENILNIK: strojít in strojìt MESTNIK: pri strojéčih sedanjik ORODNIK: s strojéčimi ednina ženski spol 1. OSEBA: strojím ednina 2. OSEBA: strojíš IMENOVALNIK: strojéča 3. OSEBA: strojí RODILNIK: strojéče dvojina DAJALNIK: strojéči 1. OSEBA: strojíva TOŽILNIK: strojéčo 2. OSEBA: strojíta MESTNIK: pri strojéči 3. OSEBA: strojíta ORODNIK: s strojéčo množina dvojina 1. OSEBA: strojímo IMENOVALNIK: strojéči 2. OSEBA: strojíte RODILNIK: strojéčih 3. OSEBA: strojíjo DAJALNIK: strojéčima 456 TOŽILNIK: strojéči ženski spol MESTNIK: pri strojéčih ednina ORODNIK: s strojéčima IMENOVALNIK: strojêna množina RODILNIK: strojêne IMENOVALNIK: strojéče DAJALNIK: strojêni RODILNIK: strojéčih TOŽILNIK: strojêno DAJALNIK: strojéčim MESTNIK: pri strojêni TOŽILNIK: strojéče ORODNIK: s strojêno MESTNIK: pri strojéčih dvojina ORODNIK: s strojéčimi IMENOVALNIK: strojêni srednji spol RODILNIK: strojênih ednina DAJALNIK: strojênima IMENOVALNIK: strojéče TOŽILNIK: strojêni RODILNIK: strojéčega MESTNIK: pri strojênih DAJALNIK: strojéčemu ORODNIK: s strojênima TOŽILNIK: strojéče množina MESTNIK: pri strojéčem IMENOVALNIK: strojêne ORODNIK: s strojéčim RODILNIK: strojênih dvojina DAJALNIK: strojênim IMENOVALNIK: strojéči TOŽILNIK: strojêne RODILNIK: strojéčih MESTNIK: pri strojênih DAJALNIK: strojéčima ORODNIK: s strojênimi TOŽILNIK: strojéči srednji spol MESTNIK: pri strojéčih ednina ORODNIK: s strojéčima IMENOVALNIK: strojêno množina RODILNIK: strojênega IMENOVALNIK: strojéča DAJALNIK: strojênemu RODILNIK: strojéčih TOŽILNIK: strojêno DAJALNIK: strojéčim MESTNIK: pri strojênem TOŽILNIK: strojéča ORODNIK: s strojênim MESTNIK: pri strojéčih dvojina ORODNIK: s strojéčimi IMENOVALNIK: strojêni deležnik na -n RODILNIK: strojênih moški spol DAJALNIK: strojênima ednina TOŽILNIK: strojêni IMENOVALNIK: strojèn MESTNIK: pri strojênih določno strojêni ORODNIK: s strojênima RODILNIK: strojênega množina DAJALNIK: strojênemu IMENOVALNIK: strojêna TOŽILNIK: strojèn RODILNIK: strojênih določno strojêni DAJALNIK: strojênim živo strojênega TOŽILNIK: strojêna MESTNIK: pri strojênem MESTNIK: pri strojênih ORODNIK: s strojênim ORODNIK: s strojênimi dvojina glagolnik IMENOVALNIK: strojêna ednina RODILNIK: strojênih IMENOVALNIK: strojênje DAJALNIK: strojênima RODILNIK: strojênja TOŽILNIK: strojêna DAJALNIK: strojênju MESTNIK: pri strojênih TOŽILNIK: strojênje ORODNIK: s strojênima MESTNIK: pri strojênju množina ORODNIK: s strojênjem IMENOVALNIK: strojêni dvojina RODILNIK: strojênih IMENOVALNIK: strojênji DAJALNIK: strojênim RODILNIK: strojênj TOŽILNIK: strojêne DAJALNIK: strojênjema MESTNIK: pri strojênih TOŽILNIK: strojênji ORODNIK: s strojênimi MESTNIK: pri strojênjih 457 ORODNIK: s strojênjema dvojina množina IMENOVALNIK: strojča IMENOVALNIK: strojênja RODILNIK: strojčih RODILNIK: strojênj DAJALNIK: strojčima DAJALNIK: strojênjem TOŽILNIK: strojča TOŽILNIK: strojênja MESTNIK: pri strojčih MESTNIK: pri strojênjih ORODNIK: s strojčima ORODNIK: s strojênji množina TONEMSKO IMENOVALNIK: strojči [strojíti] tudi [strojȋti] RODILNIK: strojčih IPA: [stɾɔjìːtí] tudi [stɾɔjíːtì] DAJALNIK: strojčim NEDOLOČNIK: strojíti tudi strojȋti TOŽILNIK: strojče NAMENILNIK: strojȋt in strojȉt MESTNIK: pri strojčih sedanjik ORODNIK: s strojčimi ednina ženski spol 1. OSEBA: strojím ednina 2. OSEBA: strojíš IMENOVALNIK: strojča 3. OSEBA: strojí RODILNIK: strojče dvojina DAJALNIK: strojči 1. OSEBA: strojíva TOŽILNIK: strojčo 2. OSEBA: strojíta MESTNIK: pri strojči 3. OSEBA: strojíta ORODNIK: s strojčo množina dvojina 1. OSEBA: strojímo IMENOVALNIK: strojči 2. OSEBA: strojíte RODILNIK: strojčih 3. OSEBA: strojíjo DAJALNIK: strojčima velelnik TOŽILNIK: strojči ednina MESTNIK: pri strojčih 2. OSEBA: stróji ORODNIK: s strojčima dvojina množina 1. OSEBA: strojȋva IMENOVALNIK: strojče 2. OSEBA: strojȋta RODILNIK: strojčih množina DAJALNIK: strojčim 1. OSEBA: strojȋmo TOŽILNIK: strojče 2. OSEBA: strojȋte MESTNIK: pri strojčih deležnik na -l ORODNIK: s strojčimi moški spol srednji spol EDNINA: strojȋl ednina DVOJINA: strojȋla IMENOVALNIK: strojče MNOŽINA: strojȋli RODILNIK: strojčega ženski spol DAJALNIK: strojčemu EDNINA: strojíla TOŽILNIK: strojče DVOJINA: strojȋli MESTNIK: pri strojčem MNOŽINA: strojȋle ORODNIK: s strojčim srednji spol dvojina EDNINA: strojȋlo IMENOVALNIK: strojči DVOJINA: strojȋli RODILNIK: strojčih MNOŽINA: strojȋla DAJALNIK: strojčima deležnik na -č TOŽILNIK: strojči moški spol MESTNIK: pri strojčih ednina ORODNIK: s strojčima IMENOVALNIK: strojȅč množina RODILNIK: strojčega IMENOVALNIK: strojča DAJALNIK: strojčemu RODILNIK: strojčih TOŽILNIK: strojȅč DAJALNIK: strojčim živo strojčega TOŽILNIK: strojča MESTNIK: pri strojčem MESTNIK: pri strojčih ORODNIK: s strojčim ORODNIK: s strojčimi 458 deležnik na -n RODILNIK: strojénih moški spol DAJALNIK: strojénima ednina TOŽILNIK: strojéni IMENOVALNIK: strojȅn MESTNIK: pri strojénih določno strojéni ORODNIK: s strojénima RODILNIK: strojénega množina DAJALNIK: strojénemu IMENOVALNIK: strojéna TOŽILNIK: strojȅn RODILNIK: strojénih določno strojéni DAJALNIK: strojénim živo strojénega TOŽILNIK: strojéna MESTNIK: pri strojénem MESTNIK: pri strojénih ORODNIK: s strojénim ORODNIK: s strojénimi dvojina glagolnik IMENOVALNIK: strojéna ednina RODILNIK: strojénih IMENOVALNIK: strojénje DAJALNIK: strojénima RODILNIK: strojénja TOŽILNIK: strojéna DAJALNIK: strojénju MESTNIK: pri strojénih TOŽILNIK: strojénje ORODNIK: s strojénima MESTNIK: pri strojénju množina ORODNIK: s strojénjem IMENOVALNIK: strojéni dvojina RODILNIK: strojénih IMENOVALNIK: strojénji in strojȇnji DAJALNIK: strojénim RODILNIK: strojȇnj TOŽILNIK: strojéne DAJALNIK: strojénjema in strojȇnjema MESTNIK: pri strojénih TOŽILNIK: strojénji in strojȇnji ORODNIK: s strojénimi MESTNIK: pri strojȇnjih ženski spol ednina ORODNIK: s strojénjema in s strojȇnjema množina IMENOVALNIK: strojéna IMENOVALNIK: strojȇnja RODILNIK: strojéne RODILNIK: strojȇnj DAJALNIK: strojéni DAJALNIK: strojȇnjem TOŽILNIK: strojéno TOŽILNIK: strojȇnja MESTNIK: pri strojéni MESTNIK: pri strojȇnjih ORODNIK: s strojéno dvojina ORODNIK: s strojȇnji IMENOVALNIK: strojéni RODILNIK: strojénih IZVOR DAJALNIK: strojénima = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, TOŽILNIK: strojéni upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, MESTNIK: pri strojénih strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, ORODNIK: s strojénima delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < množina pslov. * strojiti ‛pripravljati’ iz * strojь, verjetno iz IMENOVALNIK: strojéne ide. korena * sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. RODILNIK: strojénih specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ DAJALNIK: strojénim TOŽILNIK: strojéne strugárka strugárke samostalnik ženskega spola MESTNIK: pri strojénih [strugárka] ORODNIK: s strojénimi srednji spol POMEN ednina ženska, ki se ukvarja s struženjem, navadno IMENOVALNIK: strojéno poklicno RODILNIK: strojénega ▪ Po prvih poskusih zaposlitve je dobila delo strugarke DAJALNIK: strojénemu v tovarni. TOŽILNIK: strojéno ▪ Zaposlila se je kot strugarka keramike. MESTNIK: pri strojénem ORODNIK: s strojénim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: strojéni [strugárka] 459 IPA: [stɾuˈgaːɾka] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina Bachova suita | orkestralna, simfonična suita IMENOVALNIK: strugárka ▪ Bachove suite, preludiji, fuge in arije so skladbe, RODILNIK: strugárke ki so umetnikom po vsem svetu navdih za DAJALNIK: strugárki ustvarjanje. TOŽILNIK: strugárko ⏵ sam. beseda + za + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri strugárki suita za KATERI orkester | suita za violončelo ORODNIK: s strugárko ▪ Šest suit za violončelo je Bach najverjetneje dvojina napisal v obdobju med letoma 1717 in 1723, ko je IMENOVALNIK: strugárki delal kot kapelnik v Köthnu. RODILNIK: strugárk ▪ Marijanu Lipovšku je bil zvok godal zelo pri srcu, DAJALNIK: strugárkama saj je napisal tri suite za godalni orkester, ki TOŽILNIK: strugárki predstavljajo ob Sedmih miniaturah izrazni vrh MESTNIK: pri strugárkah njegovega ustvarjanja. ORODNIK: s strugárkama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina napisati suito | poslušati suito IMENOVALNIK: strugárke ▪ Polna dvorana je verjetno govorila o tem, da RODILNIK: strugárk občinstvo to suito rado posluša. DAJALNIK: strugárkam 2. hotelski bivalni prostor iz več med seboj TOŽILNIK: strugárke povezanih sob, navadno razkošen MESTNIK: pri strugárkah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s strugárkami predsedniška suita TONEMSKO ▪ Luksuzna, štirisobna predsedniška suita meri [strugárka] 230 kvadratnih metrov in ima neoviran razgled na IPA: [stɾugàːɾká] slovenski del jadranske obale. ednina ▪ Prenovljeno razkošno suito so prvemu gostu IMENOVALNIK: strugárka ponudili konec maja. RODILNIK: strugárke ⏵ priredna zveza DAJALNIK: strugárki suita in soba TOŽILNIK: strugárko ▪ V hotelu s štirimi zvezdicami bo na voljo 62 sob MESTNIK: pri strugárki in suit s 116 ležišči. ORODNIK: s strugȃrko dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: strugárki JAKOSTNO RODILNIK: strugȃrk [síta] DAJALNIK: strugárkama IPA: [ˈsiːta] TOŽILNIK: strugárki ednina MESTNIK: pri strugárkah IMENOVALNIK: suíta ORODNIK: s strugárkama RODILNIK: suíte množina DAJALNIK: suíti IMENOVALNIK: strugárke TOŽILNIK: suíto RODILNIK: strugȃrk MESTNIK: pri suíti DAJALNIK: strugárkam ORODNIK: s suíto TOŽILNIK: strugárke dvojina MESTNIK: pri strugárkah IMENOVALNIK: suíti ORODNIK: s strugárkami RODILNIK: suít DAJALNIK: suítama IZVOR TOŽILNIK: suíti ↑strugar MESTNIK: pri suítah ORODNIK: s suítama množina suíta suíte samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: suíte [síta] RODILNIK: suít POMEN DAJALNIK: suítam 1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba z več TOŽILNIK: suíte krajšimi stavki, navadno plesnimi MESTNIK: pri suítah ORODNIK: s suítami 460 TONEMSKO ▪ V minuli sezoni je bilo v zgornjem delu Kolpe [sȋta] ujetih več kot deset merskih sulcev. IPA: [síːtà] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina lov, ulov sulca | mladica sulca | populacija, stalež IMENOVALNIK: suȋta sulca | vzreja sulca RODILNIK: suȋte ▪ Posebna nagrada našemu načinu dela je naravna DAJALNIK: suȋti vzreja sulca v naših potokih. TOŽILNIK: suȋto ▪ Z velikim veseljem lahko povemo, da se stalež MESTNIK: pri suȋti sulca v Kolpi iz leta v leto povečuje. ORODNIK: s suȋto ▪ Vzreji in vlaganju sulca v Savo namenjajo veliko dvojina mero pozornosti in strokovnosti. IMENOVALNIK: suȋti ▪▪▪ RODILNIK: suȋt ▪ Sulci se drstijo od druge polovice marca do konca DAJALNIK: suȋtama aprila, izjemoma tudi v maju, če voda prej ne doseže TOŽILNIK: suȋti za drst potrebne temperature. MESTNIK: pri suȋtah ▪ Z gradnjo čistilnih naprav se bodo vode očistile in v ORODNIK: s suȋtama njih bosta lahko ponovno zaživela sulec in lipan, dva množina pokazatelja čistosti vode. IMENOVALNIK: suȋte ▪ Po 15 minutah je na trnek ujel sulca. RODILNIK: suȋt 1.1. ta žival kot hrana, jed DAJALNIK: suȋtam ▪ Večjega sulca najprej dobro očistimo, posušimo TOŽILNIK: suȋte in začinimo. MESTNIK: pri suȋtah ▪ Priporoča karpačo, ki ga pripravi iz dimljenega ORODNIK: s suȋtami sulca. ▪ Za prilogo dodamo pečen mlad krompir, ki ga STALNE ZVEZE spečemo skupaj s kosi sulca. baletna suita IZGOVOR IN OBLIKE iz glasbene umetnosti suita, katere stavki so odlomki JAKOSTNO baletne glasbe [súləc] ▪ Vrhunec koncerta je bila Ravelova baletna suita IPA: [ˈsuːləʦ] Daphnis in Chloe v subtilni izvedbi in z uspešnim ednina solom flavte. IMENOVALNIK: súlec ▪ Občutljiva melodika, harmonska nazornost se v RODILNIK: súlca sedmih stavkih baletne suite razkriva kot prijetno DAJALNIK: súlcu glasbeno delo, ki bi še bolj kot na koncertnem odru TOŽILNIK: súlca zaživelo z baletno postavitvijo. MESTNIK: pri súlcu ORODNIK: s súlcem IZVOR dvojina prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v IMENOVALNIK: súlca obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, RODILNIK: súlcev nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. * sequita DAJALNIK: súlcema iz lat. sequī ‛slediti’ TOŽILNIK: súlca MESTNIK: pri súlcih súlec ORODNIK: s súlcema súlca samostalnik moškega spola množina [súləc] IMENOVALNIK: súlci POMEN RODILNIK: súlcev 1. velika plenilska sladkovodna riba z velikim DAJALNIK: súlcem gobcem in črnimi pikami; primerjaj lat. Hucho hucho TOŽILNIK: súlce ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri súlcih n centimetrov dolg, n kilogramov težek sulec | ORODNIK: s súlci kapitalni, merski sulec | ujet, ulovljen sulec | velik TONEMSKO sulec [sȗləc] ▪ Vse ulovljene sulce je vrnil v Savinjo. IPA: [súːlʦ] ▪ Zgornji tok reke Krke je bil že od nekdaj znan po ednina kapitalnih sulcih. IMENOVALNIK: sȗlec 461 RODILNIK: sȗlca ednina DAJALNIK: sȗlcu IMENOVALNIK: sviloprêjka TOŽILNIK: sȗlca RODILNIK: sviloprêjke MESTNIK: pri sȗlcu DAJALNIK: sviloprêjki ORODNIK: s sȗlcem TOŽILNIK: sviloprêjko dvojina MESTNIK: pri sviloprêjki IMENOVALNIK: sȗlca ORODNIK: s sviloprêjko RODILNIK: sȗlcev dvojina DAJALNIK: sȗlcema IMENOVALNIK: sviloprêjki TOŽILNIK: sȗlca RODILNIK: sviloprêjk MESTNIK: pri sȗlcih DAJALNIK: sviloprêjkama ORODNIK: s sȗlcema TOŽILNIK: sviloprêjki množina MESTNIK: pri sviloprêjkah IMENOVALNIK: sȗlci ORODNIK: s sviloprêjkama RODILNIK: sȗlcev množina DAJALNIK: sȗlcem IMENOVALNIK: sviloprêjke TOŽILNIK: sȗlce RODILNIK: sviloprêjk MESTNIK: pri sȗlcih DAJALNIK: sviloprêjkam ORODNIK: s sȗlci TOŽILNIK: sviloprêjke MESTNIK: pri sviloprêjkah IZVOR ORODNIK: s sviloprêjkami = nar. hrv. sulac, kot stcslov. sulěj ‛boljši, TONEMSKO močnejši’, cslov. suliti sę ‛bahati se’ iz pslov. * sulъ [sviloprȇjka] ‛velik’ < ide. * k'oH-lo- ‛napihnjen, nabrekel’, tako IPA: [sʋilɔpɾːkà] kot stind. śra- ‛junak’, śváyati ‛nabrekati, postajati ednina močan’, śótha- ‛nabuhlost, nabreklina’ IMENOVALNIK: sviloprȇjka RODILNIK: sviloprȇjke sviloprêjka DAJALNIK: sviloprȇjki sviloprêjke samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: sviloprȇjko [sviloprêjka] MESTNIK: pri sviloprȇjki POMEN ORODNIK: s sviloprȇjko nočni metulj belkaste barve, katerega gosenica dvojina izloča snov, iz katere nastane svilena nit za IMENOVALNIK: sviloprȇjki zapredek; primerjaj lat. Bombyx RODILNIK: sviloprȇjk ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: sviloprȇjkama gojenje sviloprejke | gosenica, ličinka sviloprejke | TOŽILNIK: sviloprȇjki kokon, zapredek sviloprejke MESTNIK: pri sviloprȇjkah ▪ Svilo izdelujejo iz zapredkov sviloprejke. ORODNIK: s sviloprȇjkama ▪ Gosenice sviloprejke delajo svilo, iz katere množina izdelujemo dragocena oblačila. IMENOVALNIK: sviloprȇjke ▪ Nekoč so se Istrani ukvarjali tudi s pridobivanjem RODILNIK: sviloprȇjk svile, z listi murve so se hranile ličinke sviloprejke. DAJALNIK: sviloprȇjkam ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: sviloprȇjke gojiti sviloprejke MESTNIK: pri sviloprȇjkah ▪ Gojili so sviloprejke in tkali svilo. ORODNIK: s sviloprȇjkami ▪▪▪ ▪ Ker so murvini listi hrana za sviloprejke, je to drevo IZVOR na Kitajskem še danes izredno pomembna iz presti svilo industrijska rastlina. ▪ Svila je izločina gosenic sviloprejke, ki iztiskajo viskozno tekočino skozi majhni odprtinici na spodnji svinína sviníne; glej svinjína samostalnik ženskega spola ustnici. [svinína] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE svinjsko meso; SIN.: neformalno, ekspresivno prase, prašič, JAKOSTNO ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek [sviloprêjka] IPA: [sʋilɔˈpɾɛːka] 462 ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s svinȋno kuhana, pečena, sveža svinina | mleta, zmleta dvojina svinina | prekajena svinina IMENOVALNIK: sviníni ▪ Namesto slanine lahko jedi dodamo pusto zmleto RODILNIK: svinȋn svinino ali govedino. DAJALNIK: svinínama ▪ Kuhano svinino vzamemo iz enolončnice in jo TOŽILNIK: sviníni narežemo na kocke ter ponovno stresemo v jed. MESTNIK: pri svinínah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s svinínama cena svinine | izvoz, uvoz svinine množina ▪ Zaradi podražitev odkupnih cen prašičev IMENOVALNIK: sviníne napoveduje višje cene svinine. RODILNIK: svinȋn ▪ Pogovarjali so se tudi o izvozu svinine, ampak o DAJALNIK: svinínam kakšnem konkretnem poslu ni bilo govora. TOŽILNIK: sviníne ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri svinínah dodati svinino | jesti svinino ORODNIK: s svinínami ▪ Dodajte svinino, pecite jo 5 minut in pri tem pogosto obračajte, da spremeni barvo. ▪ Svinino narežemo na večje kocke. IZVOR iz * svin ‛prašič’ = nar. rus. svín < pslov. * svinъ k ▪▪▪ ▪ Namesto govedine in svinine lahko uporabimo ↑svinja piščančje meso. ▪ Jabolčni ocvrtki so najslastnejši kot sladica, prav svinjína svinjíne; tudi svinína samostalnik ženskega spola tako pa teknejo kot priloga k vsem jedem iz svinine. [svinjína] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE svinjsko meso JAKOSTNO ⏵ [svinína] prid. beseda + sam. beseda dušena, kuhana, pečena, sveža svinjina | mleta, IPA: [sʋiˈniːna] narezana, sesekljana, zmleta svinjina | nemastna, ednina pusta svinjina | prekajena, suha svinjina IMENOVALNIK: svinína ▪ Teta je pripravila za večerjo kislo zelje in RODILNIK: sviníne prekajeno svinjino. DAJALNIK: sviníni ▪ V posodi na olju prepražimo narezano svinjino ter TOŽILNIK: sviníno očiščene in zrezane gobe. MESTNIK: pri sviníni ▪ Uživajte pusto meso, lahko tudi pusto svinjino, ORODNIK: s sviníno raje pa perutnino. dvojina ⏵ števnik + količinski sam. + sam. beseda v IMENOVALNIK: sviníni rodilniku RODILNIK: svinín n dag, n g, n kg, n kilogramov, n ton svinjine DAJALNIK: svinínama ▪ Samo proizvodnja kilograma sira naj bi povzročila TOŽILNIK: sviníni emisijo 20 kilogramov ogljikovega dioksida, en MESTNIK: pri svinínah kilogram svinjine pa emisijo 9 kilogramov tega ORODNIK: s svinínama plina. množina ▪ Dobro zmešamo 3/4 kg svinjine, sol, poper in IMENOVALNIK: sviníne nekaj strtega česna. RODILNIK: svinín ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: svinínam dodati svinjino | jesti, uživati svinjino | narezati TOŽILNIK: sviníne svinjino | vsebovati svinjino MESTNIK: pri svinínah ▪ Če jemo pusto svinjino, prav tako živimo zdravo, ORODNIK: s svinínami saj ne vsebuje škodljivih maščob. TONEMSKO ▪ V voku segrejemo polovico olja, dodamo svinjino [svinína] in jo pražimo 1 minuto. IPA: [sʋinìːná] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina cena svinjine | kos, košček svinjine | uvoz svinjine | IMENOVALNIK: svinína uživanje svinjine RODILNIK: sviníne ▪ Ohrovtove liste obložimo z mletim mesom, na DAJALNIK: sviníni sredino vsakega položimo kos svinjine. TOŽILNIK: sviníno ▪ Odkupne cene prašičev se spet znižujejo zaradi MESTNIK: pri sviníni cenejšega uvoza svinjine. 463 ▪ Priporočeno je zmerno uživanje svinjine. IZVOR ▪▪▪ iz ↑svinina pod vplivom ↑svinja ▪ Kot glavno jed ponudimo ocvrte rezance s svinjino in zelenjavo. ▪ Piščanec brez kože ali ribe vsebujejo manj maščobe šahíst šahísta samostalnik moškega spola kot svinjina. [šahíst] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE kdor igra šah JAKOSTNO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [svinjína] mlad šahist | nadarjen, obetaven, vrhunski šahist | IPA: [sʋiˈnjiːna] navdušen šahist | slep šahist ednina ▪ V zadnjih desetih letih smo imeli v Sloveniji že IMENOVALNIK: svinjína nekaj obetavnih mladih šahistov. RODILNIK: svinjíne ▪ Na SP za slepe šahiste se je Slovenija predstavila DAJALNIK: svinjíni s tremi igralci. TOŽILNIK: svinjíno ▪ Računalniki postajajo nepogrešljivi pomočniki MESTNIK: pri svinjíni vsakega vrhunskega šahista. ORODNIK: s svinjíno ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina šahist doseže, osvoji KAJ | šahist igra, odigra, IMENOVALNIK: svinjíni zmaga | šahist nastopa, nastopi KJE | šahist se RODILNIK: svinjín pomeri s KOM DAJALNIK: svinjínama ▪ Šahisti so se pomerili na osmih deskah, vsak z TOŽILNIK: svinjíni vsakim. MESTNIK: pri svinjínah ▪ Nastopajo šahisti in šahistke iz 14 držav. ▪ Šahisti ORODNIK: s svinjínama bodo igrali v pospešeni igri na 15 minut. množina ⏵ števnik + sam. beseda IMENOVALNIK: svinjíne n šahistov ▪ RODILNIK: svinjín Na rednem mesečnem turnirju Lendave je sodelovalo 14 šahistov. DAJALNIK: svinjínam ▪ Med člani je tekmovalo 34 šahistov in šahistk. TOŽILNIK: svinjíne ▪▪▪ MESTNIK: pri svinjínah ▪ Vrhunec šahovske srede je bila jubilejna akademija, ORODNIK: s svinjínami ob kateri so razglasili še šahistko in šahista leta. TONEMSKO [svinjína] ▪ V prestolnici države so na šahovski olimpijadi gostili šahiste iz 130 držav. IPA: [sʋinjìːná] ednina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: svinjína JAKOSTNO RODILNIK: svinjíne [šahíst] DAJALNIK: svinjíni IPA: [ʃaˈxiːst] TOŽILNIK: svinjíno ednina MESTNIK: pri svinjíni IMENOVALNIK: šahíst ORODNIK: s svinjȋno dvojina RODILNIK: šahísta DAJALNIK: šahístu IMENOVALNIK: svinjíni TOŽILNIK: šahísta RODILNIK: svinjȋn MESTNIK: pri šahístu DAJALNIK: svinjínama ORODNIK: s šahístom TOŽILNIK: svinjíni dvojina MESTNIK: pri svinjínah IMENOVALNIK: šahísta ORODNIK: s svinjínama množina RODILNIK: šahístov DAJALNIK: šahístoma IMENOVALNIK: svinjíne TOŽILNIK: šahísta RODILNIK: svinjȋn MESTNIK: pri šahístih DAJALNIK: svinjínam ORODNIK: s šahístoma TOŽILNIK: svinjíne množina MESTNIK: pri svinjínah IMENOVALNIK: šahísti ORODNIK: s svinjínami RODILNIK: šahístov DAJALNIK: šahístom 464 TOŽILNIK: šahíste IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri šahístih JAKOSTNO ORODNIK: s šahísti [šahístka] TONEMSKO IPA: [ʃaˈxiːstka] [šahȋst] ednina IPA: [ʃaxíːst] IMENOVALNIK: šahístka ednina RODILNIK: šahístke IMENOVALNIK: šahȋst DAJALNIK: šahístki RODILNIK: šahȋsta TOŽILNIK: šahístko DAJALNIK: šahȋstu MESTNIK: pri šahístki TOŽILNIK: šahȋsta ORODNIK: s šahístko MESTNIK: pri šahȋstu dvojina ORODNIK: s šahȋstom IMENOVALNIK: šahístki dvojina RODILNIK: šahístk IMENOVALNIK: šahȋsta DAJALNIK: šahístkama RODILNIK: šahȋstov TOŽILNIK: šahístki DAJALNIK: šahȋstoma MESTNIK: pri šahístkah TOŽILNIK: šahȋsta ORODNIK: s šahístkama MESTNIK: pri šahȋstih množina ORODNIK: s šahȋstoma IMENOVALNIK: šahístke množina RODILNIK: šahístk IMENOVALNIK: šahȋsti DAJALNIK: šahístkam RODILNIK: šahȋstov TOŽILNIK: šahístke DAJALNIK: šahȋstom MESTNIK: pri šahístkah TOŽILNIK: šahȋste ORODNIK: s šahístkami MESTNIK: pri šahȋstih TONEMSKO ORODNIK: s šahȋsti [šahȋstka] IPA: [ʃaxíːstkà] BESEDOTVORJE ednina ženski spol: šahistka IMENOVALNIK: šahȋstka RODILNIK: šahȋstke IZVOR DAJALNIK: šahȋstki ↑šah TOŽILNIK: šahȋstko MESTNIK: pri šahȋstki šahístka ORODNIK: s šahȋstko šahístke samostalnik ženskega spola dvojina [šahístka] IMENOVALNIK: šahȋstki POMEN RODILNIK: šahȋstk ženska, ki igra šah DAJALNIK: šahȋstkama ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: šahȋstki mlada šahistka | najboljša, uspešna šahistka MESTNIK: pri šahȋstkah ▪ Kot je bilo pričakovati, je najboljša šahistka na ORODNIK: s šahȋstkama svetu skušala uveljaviti prednost belih figur. množina ▪ Mlada in uspešna slovenska šahistka si je na IMENOVALNIK: šahȋstke mednarodnem turnirju z odlično igro pri grala RODILNIK: šahȋstk drugi bal za osvojitev naziva velemojstrice. DAJALNIK: šahȋstkam ▪ Njegova mama je bila navdušena šahistka. TOŽILNIK: šahȋstke ⏵ priredna zveza MESTNIK: pri šahȋstkah šahistka in šahist ORODNIK: s šahȋstkami ▪ Turnirja, ki je potekal od 26. aprila do 2. maja, se je udeležilo 98 šahistk in šahistov. ▪ Slovenski šahisti in šahistke nadaljujejo odlične IZVOR ↑šahist igre na evropskem ekipnem prvenstvu. ▪▪▪ ▪ Je šahistka z mednarodnim slovesom. šansón šansóna samostalnik moškega spola [šansón] 465 POMEN TONEMSKO pesem z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, [šansn] navadno sentimentalna, satirična, za katero je IPA: [ʃansóːn] značilno recitativno petje ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: šansn album, plošča šansonov | festival, koncert, večer RODILNIK: šansna šansonov | izvajalec, pevec, pevka šansonov | DAJALNIK: šansnu ljubitelj šansonov TOŽILNIK: šansn ▪ Je velik ljubitelj šansona in zlate dobe slovenske MESTNIK: pri šansnu popevke. ORODNIK: s šansnom ▪ Izvajalci šansonov niso samo pevci, temveč tudi dvojina igralci, za šanson pa je značilno razgibano IMENOVALNIK: šansna menjavanje med petjem, govorom in petim RODILNIK: šansnov govorom. DAJALNIK: šansnoma ▪ Tudi tokrat so z odličnim znanjem francoščine, z TOŽILNIK: šansna doživeto interpretacijo šansonov in s plesom MESTNIK: pri šansnih navdušili številno občinstvo. ORODNIK: s šansnoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina francoski, slovenski šanson | Ježkov šanson IMENOVALNIK: šansni ▪ Sporočilnost Svetlaninih šansonov je skozi leta RODILNIK: šansnov ohranila vrednost in aktualnost. DAJALNIK: šansnom ▪ Igralec bo ob spremljavi treh glasbenikov TOŽILNIK: šansne občinstvu približal Brelove šansone v svojem MESTNIK: pri šansnih prevodu in interpretaciji. ORODNIK: s šansni ⏵ priredna zveza šanson in popevka ▪ Poznamo jo predvsem kot avtorico številnih IZVOR prevzeto iz frc. chanson < lat. cantiō ‛petje, pesem’ odličnih besedil za slovenske popevke in šansone. ▪▪▪ ▪ Šansoni so bili vedno vezani na besedila bolj ali šansonjêr šansonjêrja samostalnik moškega spola manj znanih pesnikov, ki so jih uglasbili glasbeniki. [šansonjêr] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE kdor izvaja šansone JAKOSTNO ⏵ prid. beseda + sam. beseda [šansón] francoski šansonjer | legendaren, znan šansonjer IPA: [ʃanˈsoːn] ▪ Velja za enega največjih francoskih šansonjerjev ednina druge polovice dvajsetega stoletja. IMENOVALNIK: šansón ▪ Nekaj svojih pesmi je zapel legendarni slovenski RODILNIK: šansóna šansonjer. DAJALNIK: šansónu ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: šansón šansonjer in kantavtor MESTNIK: pri šansónu ▪ Miniaturno prizorišče v eni izmed ozkih ulic pod ORODNIK: s šansónom starim mostom je že tradicionalno premajhno za dvojina vse, ki bi radi uživali ob petju najbolj znanih IMENOVALNIK: šansóna slovenskih šansonjerjev in kantavtorjev. RODILNIK: šansónov ▪▪▪ DAJALNIK: šansónoma ▪ Z leti se je prelevil v uglajenega šansonjerja, ki s TOŽILNIK: šansóna tehtnimi, duhovitimi besedili in prefinjenimi aranžmaji MESTNIK: pri šansónih prepriča poslušalce vseh generacij. ORODNIK: s šansónoma ▪ V ZDA se na glasbeno sceno vračajo šansonjerji, ki množina se jim zdi besedilo pesmi vsaj tako pomembno kakor IMENOVALNIK: šansóni glasbena spremljava. RODILNIK: šansónov DAJALNIK: šansónom IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: šansóne JAKOSTNO MESTNIK: pri šansónih [šansonjêr] ORODNIK: s šansóni IPA: [ʃansɔnˈjɛːɾ] ednina 466 IMENOVALNIK: šansonjêr ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: šansonjêrja francoska šansonjerka | odlična šansonjerka | DAJALNIK: šansonjêrju priznana, slavna šansonjerka TOŽILNIK: šansonjêrja ▪ Film prikazuje življenje največje francoske MESTNIK: pri šansonjêrju šansonjerke, prepleteno z neverjetnimi ORODNIK: s šansonjêrjem življenjskimi preizkušnjami, vzponi in padci. dvojina ▪ Zidove krasijo njene fotografije in portreti ter IMENOVALNIK: šansonjêrja razglednice in pisma, ki so jih sloviti šansonjerki RODILNIK: šansonjêrjev pošiljali občudovalci. DAJALNIK: šansonjêrjema ⏵ priredna zveza TOŽILNIK: šansonjêrja šansonjerka in igralka MESTNIK: pri šansonjêrjih ▪ Priznana slovenska šansonjerka in igralka že ORODNIK: s šansonjêrjema vrsto let pooseblja slovenski šanson, ki mu je množina zvesta že dobrih 20 let. IMENOVALNIK: šansonjêrji ▪ Dramska igralka in šansonjerka v našem prostoru RODILNIK: šansonjêrjev že dolgo goji tradicijo francoskega šansona. DAJALNIK: šansonjêrjem TOŽILNIK: šansonjêrje IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri šansonjêrjih JAKOSTNO ORODNIK: s šansonjêrji [šansonjêrka] TONEMSKO IPA: [ʃansɔnˈjɛːɾka] [šansonjȇr] ednina IPA: [ʃansɔnjːɾ] IMENOVALNIK: šansonjêrka ednina RODILNIK: šansonjêrke IMENOVALNIK: šansonjȇr DAJALNIK: šansonjêrki RODILNIK: šansonjȇrja TOŽILNIK: šansonjêrko DAJALNIK: šansonjȇrju MESTNIK: pri šansonjêrki TOŽILNIK: šansonjȇrja ORODNIK: s šansonjêrko MESTNIK: pri šansonjȇrju dvojina ORODNIK: s šansonjȇrjem IMENOVALNIK: šansonjêrki dvojina RODILNIK: šansonjêrk IMENOVALNIK: šansonjȇrja DAJALNIK: šansonjêrkama RODILNIK: šansonjȇrjev TOŽILNIK: šansonjêrki DAJALNIK: šansonjȇrjema MESTNIK: pri šansonjêrkah TOŽILNIK: šansonjȇrja ORODNIK: s šansonjêrkama MESTNIK: pri šansonjȇrjih množina ORODNIK: s šansonjȇrjema IMENOVALNIK: šansonjêrke množina RODILNIK: šansonjêrk IMENOVALNIK: šansonjȇrji DAJALNIK: šansonjêrkam RODILNIK: šansonjȇrjev TOŽILNIK: šansonjêrke DAJALNIK: šansonjȇrjem MESTNIK: pri šansonjêrkah TOŽILNIK: šansonjȇrje ORODNIK: s šansonjêrkami MESTNIK: pri šansonjȇrjih TONEMSKO ORODNIK: s šansonjȇrji [šansonjȇrka] IPA: [ʃansɔnjːɾkà] BESEDOTVORJE ednina ženski spol: šansonjerka IMENOVALNIK: šansonjȇrka RODILNIK: šansonjȇrke IZVOR DAJALNIK: šansonjȇrki prevzeto iz frc. chansonnier iz ↑šanson TOŽILNIK: šansonjȇrko MESTNIK: pri šansonjȇrki šansonjêrka ORODNIK: s šansonjȇrko šansonjêrke samostalnik ženskega spola dvojina [šansonjêrka] IMENOVALNIK: šansonjȇrki POMEN RODILNIK: šansonjȇrk ženska, ki izvaja šansone DAJALNIK: šansonjȇrkama TOŽILNIK: šansonjȇrki MESTNIK: pri šansonjȇrkah 467 ORODNIK: s šansonjȇrkama TONEMSKO množina [šȃrk šȃrga] IMENOVALNIK: šansonjȇrke IPA: [ʃáːɾk ʃáːɾgà] RODILNIK: šansonjȇrk ednina DAJALNIK: šansonjȇrkam IMENOVALNIK: šȃrg TOŽILNIK: šansonjȇrke RODILNIK: šȃrga MESTNIK: pri šansonjȇrkah DAJALNIK: šȃrgu ORODNIK: s šansonjȇrkami TOŽILNIK: šȃrga MESTNIK: pri šȃrgu IZVOR ORODNIK: s šȃrgom ↑šansonjer dvojina IMENOVALNIK: šȃrga šárg RODILNIK: šȃrgov šárga samostalnik moškega spola DAJALNIK: šȃrgoma [šárk šárga] TOŽILNIK: šȃrga POMEN MESTNIK: pri šȃrgih iz zoologije morska riba z majhnimi usti in širokim ORODNIK: s šȃrgoma ovalnim trupom srebrnkaste barve s temnimi množina prečnimi progami; primerjaj lat. Diplodus sargus IMENOVALNIK: šȃrgi ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: šȃrgov ▪ Odrasli šargi lahko alge in različne nevretenčarje DAJALNIK: šȃrgom zmeljejo s svojimi kočniki. TOŽILNIK: šȃrge ▪ Malo nižje, kakih pet metrov globoko, so se MESTNIK: pri šȃrgih počasi sprehajali šargi. ORODNIK: s šȃrgi ▪▪▪ ▪ Le malo je manjkalo, da bi polkilogramskega šarga IZVOR prijel za rep. prevzeto iz star. it. sargo < lat. sargus, to prevzeto ▪ Šarga lahko lovimo z ribiško vrvico v roki ali na iz gr. sargós palici, zelo pa je cenjen in iskan tudi med podvodnimi ribiči. ščenè ščenéta in ščêne ščenéta samostalnik srednjega spola IZGOVOR IN OBLIKE [ščenè] in [ščêne] JAKOSTNO POMEN [šárk šárga] 1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SIN.: navadno slabšalno IPA: [ʃaːɾk ˈʃaːɾga] cucek, ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček ednina ▪ Sprejme me v majhnem salonu, kjer njeno ščene IMENOVALNIK: šárg brezumno laja name. RODILNIK: šárga ▪ Pred nekaj dnevi sem na cesti našla ubogo ščene, ki DAJALNIK: šárgu je zdaj moj novi sostanovalec. TOŽILNIK: šárga ▪ Zamolklo je lajal z basom in se besno zaletaval proti MESTNIK: pri šárgu vratom, tako da bi človek po glasu sodil, da je v sobi ORODNIK: s šárgom najmanj volčjak, ne pa nebogljeno ščene. dvojina 2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, IMENOVALNIK: šárga bojazljiv ali se mu to pripisuje; SIN.: slabšalno cucek RODILNIK: šárgov ▪ Koliko traja, preden se običajen moški zlomi, izgubi DAJALNIK: šárgoma um in se prelevi v priliznjeno ščene? TOŽILNIK: šárga 3. slabšalno kdor je nepomemben, zanemarjen ali MESTNIK: pri šárgih se mu to pripisuje ORODNIK: s šárgoma ▪ Saj sem vedel, da si nagravžno, umazano ščene. množina ▪ Začuden sem bil, ker se je metala za tako grdim IMENOVALNIK: šárgi ščenetom, kot si ti. RODILNIK: šárgov ▪ Počutila sem se izobčeno, vsi so bili iz urejenih DAJALNIK: šárgom družin, jaz pa malo ščene brez mame in očeta. TOŽILNIK: šárge MESTNIK: pri šárgih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s šárgi JAKOSTNO [ščenè] 468 IPA: [ʃʧɛˈnɛ] IMENOVALNIK: ščenti in ščenti ednina RODILNIK: ščent IMENOVALNIK: ščenè DAJALNIK: ščentoma in ščentoma RODILNIK: ščenéta TOŽILNIK: ščenti in ščenti DAJALNIK: ščenétu MESTNIK: pri ščentih TOŽILNIK: ščenè ORODNIK: s ščentoma in s ščentoma MESTNIK: pri ščenétu množina ORODNIK: s ščenétom IMENOVALNIK: ščenta dvojina RODILNIK: ščent IMENOVALNIK: ščenéti DAJALNIK: ščentom RODILNIK: ščenét TOŽILNIK: ščenta DAJALNIK: ščenétoma MESTNIK: pri ščentih TOŽILNIK: ščenéti ORODNIK: s ščenti MESTNIK: pri ščenétih in ORODNIK: s ščenétoma [ščéne] množina IPA: [ʃʧːn] IMENOVALNIK: ščenéta RODILNIK: ščenét ednina DAJALNIK: ščenétom IMENOVALNIK: ščéne TOŽILNIK: ščenéta RODILNIK: ščenta MESTNIK: pri ščenétih DAJALNIK: ščentu ORODNIK: s ščenéti TOŽILNIK: ščenta in MESTNIK: pri ščentu in pri ščentu [ščêne] ORODNIK: s ščentom IPA: [ˈʃʧɛːnɛ] dvojina IMENOVALNIK: ščenta in ščenta ednina RODILNIK: ščent IMENOVALNIK: ščêne DAJALNIK: ščentoma in ščentoma RODILNIK: ščenéta TOŽILNIK: ščenta in ščenta DAJALNIK: ščenétu MESTNIK: pri ščentih TOŽILNIK: ščêne ORODNIK: s ščentoma in s ščentoma MESTNIK: pri ščenétu množina ORODNIK: s ščenétom IMENOVALNIK: ščenta dvojina RODILNIK: ščent IMENOVALNIK: ščenéti DAJALNIK: ščentom RODILNIK: ščenét TOŽILNIK: ščenta DAJALNIK: ščenétoma MESTNIK: pri ščentih TOŽILNIK: ščenéti ORODNIK: s ščenti MESTNIK: pri ščenétih ORODNIK: s ščenétoma IZVOR množina = cslov. štenę, hrv., srb. štène, češ. štěně, gluž. IMENOVALNIK: ščenéta ščeńo ‛najmlajši otrok’ < pslov. * ščenę iz * ščenъ RODILNIK: ščenét ‛mladič’, iz ide. skeno-, iz * (s)ken- ‛na novo nastati, DAJALNIK: ščenétom roditi se, začeti (se)’, tako kot stind. kanna- ‛mlad’, TOŽILNIK: ščenéta kany ‛dekle’, gr. kainós ‛nov’, lat. re-cēns ‛mlad, MESTNIK: pri ščenétih nov’ in ↑konec ORODNIK: s ščenéti TONEMSKO [ščenȅ] ščúka ščúke samostalnik ženskega spola IPA: [ʃʧɛn] [ščúka] ednina POMEN IMENOVALNIK: ščenȅ 1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in RODILNIK: ščenta ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. DAJALNIK: ščentu Esox TOŽILNIK: ščenta ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri ščentu in pri ščentu kapitalna, trofejna ščuka | n-kilogramska ščuka ORODNIK: s ščentom dvojina 469 ▪ Iz Drave je izvlekel kapitalno ščuko: dolga je bila TONEMSKO 128 centimetrov, tehtala pa je kar [ščúka] 18,45 kilograma. IPA: [ʃʧùːká] ▪ Vsako ujeto ščuko, ne glede na velikost, pazljivo ednina osvobodimo trnka in jo spustimo nazaj. IMENOVALNIK: ščúka ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: ščúke ščuka napade KAJ | ščuka prijema, prime, zagrabi DAJALNIK: ščúki KAJ | ščuka živi KJE TOŽILNIK: ščúko ▪ Ribič, ki vijači, se pogosto vpraša, zakaj ščuka MESTNIK: pri ščúki raje napade določeno vrsto umetne vabe kot ORODNIK: s ščȗko drugo. dvojina ▪ Če žlico vlečemo prehitro, ščuka ne bo prijela. IMENOVALNIK: ščúki ▪ Rokav je bogat z ribami, v njem živijo smuč, RODILNIK: ščȗk ščuka, krap, rdečeperka. ⏵ DAJALNIK: ščúkama glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: ščúki loviti ščuke | ujeti ščuko MESTNIK: pri ščúkah ▪ Ribič je sicer lovil ščuke, a je za silikonsko ribico ORODNIK: s ščúkama zagrabil som. množina ▪ Ko ujameš ščuko, ji previdno odpni trnek in jo IMENOVALNIK: ščúke vrni v vodne globine. RODILNIK: ščȗk ▪▪▪ ▪ Ščuka in ostriž se pozimi gibljeta v različnih DAJALNIK: ščúkam globinah, poleti pa se umakneta na dno med vodno TOŽILNIK: ščúke rastlinje. MESTNIK: pri ščúkah ORODNIK: s ščúkami 1.1. ta žival kot hrana, jed ▪ Ščuki odstranimo kožo, jo filetiramo, fileje FRAZEOLOGIJA naložimo na servirni pladenj in čeznje prelijemo vročo omako. ščuka med krapi ▪ Pripravljajo tudi ščuke na žaru, ki jih ponudijo v kdor izstopa po svoji napadalnosti, filejih in začinjene z oljem, limono, peteršiljem in brezobzirnosti, koristoljubnosti česnom. ▪ Samozavestno napovedujejo revolucijo v poročanju o EU, ki da je preveč obremenjeno z nacionalno IZGOVOR IN OBLIKE optiko. V bruseljskem medijskem ribniku naj bi bili JAKOSTNO ščuka med krapi. [ščúka] IPA: [ˈʃʧuːka] ednina IZVOR = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. IMENOVALNIK: ščúka * ščuka, verjetno iz * ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, RODILNIK: ščúke grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge DAJALNIK: ščúki ribe’, morda iz ide. * skeh2- ‛praskati, brskati, TOŽILNIK: ščúko bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ MESTNIK: pri ščúki ORODNIK: s ščúko dvojina šêrpa šêrpe tudi šêrpa samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: ščúki [šêrpa] RODILNIK: ščúk POMEN DAJALNIK: ščúkama vodnik, podporni alpinist nosač v himalajskih TOŽILNIK: ščúki odpravah, zlasti domačin MESTNIK: pri ščúkah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s ščúkama vodja šerp množina ▪ Je vodja šerp na odpravi. IMENOVALNIK: ščúke ▪ Proti vrhu so se odpravili brez spremstva šerp, RODILNIK: ščúk zato so bili v stalni radijski zvezi z baznim DAJALNIK: ščúkam taborom. TOŽILNIK: ščúke ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri ščúkah nepalski šerpa ORODNIK: s ščúkami 470 ▪ Nepalski šerpe so v izvrstni telesni TONEMSKO pripravljenosti. [šȇrpa] ▪▪▪ IPA: [ʃːɾpà] ▪ Naša alpinista sta skupaj s šerpama napredovala ednina precej hitreje. IMENOVALNIK: šȇrpa RODILNIK: šȇrpe IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: šȇrpi JAKOSTNO TOŽILNIK: šȇrpo [šêrpa] MESTNIK: pri šȇrpi IPA: [ˈʃɛːɾpa] ORODNIK: s šȇrpo ednina dvojina IMENOVALNIK: šêrpa IMENOVALNIK: šȇrpi RODILNIK: šêrpe RODILNIK: šȇrp DAJALNIK: šêrpi DAJALNIK: šȇrpama TOŽILNIK: šêrpo TOŽILNIK: šȇrpi MESTNIK: pri šêrpi MESTNIK: pri šȇrpah ORODNIK: s šêrpo ORODNIK: s šȇrpama dvojina množina IMENOVALNIK: šêrpi IMENOVALNIK: šȇrpe RODILNIK: šêrp RODILNIK: šȇrp DAJALNIK: šêrpama DAJALNIK: šȇrpam TOŽILNIK: šêrpi TOŽILNIK: šȇrpe MESTNIK: pri šêrpah MESTNIK: pri šȇrpah ORODNIK: s šêrpama ORODNIK: s šȇrpami množina IMENOVALNIK: šêrpe tudi RODILNIK: šêrp [šȇrpa] DAJALNIK: šêrpam IPA: [ʃːɾpà] TOŽILNIK: šêrpe MESTNIK: pri šêrpah ednina ORODNIK: s šêrpami IMENOVALNIK: šȇrpa RODILNIK: šȇrpa tudi DAJALNIK: šȇrpu [šêrpa] TOŽILNIK: šȇrpa IPA: [ˈʃɛːɾpa] MESTNIK: pri šȇrpu ORODNIK: s šȇrpom ednina dvojina IMENOVALNIK: šêrpa IMENOVALNIK: šȇrpa RODILNIK: šêrpa RODILNIK: šȇrpov DAJALNIK: šêrpu DAJALNIK: šȇrpoma TOŽILNIK: šêrpa TOŽILNIK: šȇrpa MESTNIK: pri šêrpu MESTNIK: pri šȇrpih ORODNIK: s šêrpom ORODNIK: s šȇrpoma dvojina množina IMENOVALNIK: šêrpa IMENOVALNIK: šȇrpi RODILNIK: šêrpov RODILNIK: šȇrpov DAJALNIK: šêrpoma DAJALNIK: šȇrpom TOŽILNIK: šêrpa TOŽILNIK: šȇrpe MESTNIK: pri šêrpih MESTNIK: pri šȇrpih ORODNIK: s šêrpoma ORODNIK: s šȇrpi množina IMENOVALNIK: šêrpi IZVOR RODILNIK: šêrpov prevzeto iz angl. Sherpa, prvotno ime DAJALNIK: šêrpom vzhodnonepalskega, po izvoru tibetanskega TOŽILNIK: šêrpe ljudstva, katerega pripadnike najemajo himalajske MESTNIK: pri šêrpih odprave za nosače ORODNIK: s šêrpi 471 škàmp škámpa samostalnik moškega spola RODILNIK: škámpov [škàmp] DAJALNIK: škámpom POMEN TOŽILNIK: škámpe 1. večji morski rak oranžne barve s podolgovatim MESTNIK: pri škámpih telesom; ORODNIK: s škámpi primerjaj lat. Nephrops norvegicus ▪ Škampi živijo v velikih kolonijah, podnevi večinoma TONEMSKO [škȁmp] zakopani v mulj, ponoči gomazijo po dnu. ▪ Škampi živijo na podmorskih območjih, ki za IPA: [ʃkámp] potapljanje niso zanimiva, to je na muljastem, ednina blatnem in delno peščenem dnu. IMENOVALNIK: škȁmp RODILNIK: škámpa 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed DAJALNIK: škámpu ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: škámpa kuhani, ocvrti, pečeni škampi | surovi, sveži MESTNIK: pri škámpu tudi pri škȃmpu škampi ORODNIK: s škámpom ▪ K ocvrtim škampom lahko ponudimo dušen dvojina riž. IMENOVALNIK: škámpa ▪ Najbolj žlahtnega okusa so sveži jadranski RODILNIK: škámpov in škȃmpov škampi. DAJALNIK: škámpoma ▪ Po površini rižote zložimo cele škampe. TOŽILNIK: škámpa ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri škámpih in pri škȃmpih dodati škampe | jesti škampe ORODNIK: s škámpoma ▪ Škampe izluščimo iz oklepa, operemo in s množina prtičkom osušimo. IMENOVALNIK: škámpi ▪ Na skuto položimo škampe in vse skupaj RODILNIK: škámpov in škȃmpov prelijemo z deviškim olivnim oljem. ⏵ DAJALNIK: škámpom sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku TOŽILNIK: škámpe njoki, rižota s škampi MESTNIK: pri škámpih in pri škȃmpih ▪ Rižoto s škampi naložimo na krožnike in ORODNIK: s škámpi in s škȃmpi potresemo s parmezanom. ▪ Priporočamo široke rezance s škampi, bučkami, rozinami in pinjolami. IZVOR ▪▪▪ prevzeto prek it. scampo iz gr. kámpē ‛črv’ zaradi ▪ Repke škampov so nekaj ur marinirali v kuhanih oluščenih repov, ki spominjajo na črva arašidovem olju. ▪ Najraje kuha morsko hrano in po navadi postreže škarpéna škarpéne samostalnik ženskega spola s škampi ali školjkami. [škarpéna] P I OMEN ZGOVOR IN OBLIKE 1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve JAKOSTNO [škàmp] z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in IPA: [ʃkamp] v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. ednina Scorpaena scrofa; SIN.: škarpina IMENOVALNIK: škàmp ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: škámpa ▪ Potopila sva se v gozd gorgonij in na najino DAJALNIK: škámpu prijetno presenečenje sva na eni od njih opazila TOŽILNIK: škámpa počivati veliko škarpeno. MESTNIK: pri škámpu ▪ Potopljena ladja je primerno bivališče za številne škarpene ORODNIK: s škámpom in je poraščena s številnimi algami, dvojina mahovnjaki, spužvami. ▪ Ujeto škarpeno je treba previdno sneti z osti, ker IMENOVALNIK: škámpa ima na hrbtni plavuti in ob škržnih poklopcih RODILNIK: škámpov strupene bodice. DAJALNIK: škámpoma ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: škámpa ▪ Pred sidrom leno ždi škarpena. MESTNIK: pri škámpih ▪ Škarpene tičijo v razpokah, tu in tam se pojavijo ORODNIK: s škámpoma množina tipalke radovednega jastoga. IMENOVALNIK: škámpi 472 ▪▪▪ DAJALNIK: škarpni ▪ Videl sem škarpeno in čez nekaj dni v spominu TOŽILNIK: škarpno skušal oživiti njene barve, obliko, položaj. MESTNIK: pri škarpni 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SIN.: škarpina ORODNIK: s škarpno ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku dvojina file škarpene IMENOVALNIK: škarpni ▪ Na krožnik damo najprej malo ocvrte špinače, RODILNIK: škarpn marinirane fileje škarpene in nato okrasimo s DAJALNIK: škarpnama preostalo špinačo. TOŽILNIK: škarpni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri škarpnah ▪ Morsko žabo narežemo na kose, škarpeno ORODNIK: s škarpnama filiramo, glavo in kost shranimo. množina ▪ Škarpeno pokapamo z limoninim sokom, IMENOVALNIK: škarpne natremo s poprom in naribano limonino lupino RODILNIK: škarpn ter pokrijemo. DAJALNIK: škarpnam ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: škarpne ▪ Pečeno škarpeno vzamemo iz pečice, MESTNIK: pri škarpnah odstranimo folijo in ribo preložimo na pogret ORODNIK: s škarpnami pladenj. ▪ Ponujali so ocvrte škarpene, hobotnico in IZVOR brodet. prevzeto prek it. scorpèna in lat. scorpaena iz gr. ▪▪▪ skórpaina, iz ↑škorpijon po strupenih bodicah te ▪ K škarpeni s krompirjem se lepo poda belo suho ribe vino iz primorskega vinorodnega rajona, na primer malvazija, beli pinot. škarpína škarpíne samostalnik ženskega spola IZGOVOR IN OBLIKE [škarpína] JAKOSTNO POMEN [škarpéna] 1. morska riba navadno rdečkasto oranžne barve IPA: [ʃkaɾˈpeːna] z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in ednina v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. IMENOVALNIK: škarpéna Scorpaena scrofa; SIN.: škarpena RODILNIK: škarpéne ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: škarpéni ▪ Šargi se skrivajo pod kamenjem, pogosto pa vas TOŽILNIK: škarpéno bo presenetila tudi škarpina. MESTNIK: pri škarpéni ▪ Škarpina ima strupene bodice na hrbtni plavuti in ORODNIK: s škarpéno na škržnih poklopcih. dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: škarpéni ▪ Na polici pred stranskim rovom je kot stražar z RODILNIK: škarpén nasršenimi bodicami ležala rdeča škarpina. DAJALNIK: škarpénama ▪ Na poti po steni navzdol sem srečala tri velike TOŽILNIK: škarpéni škarpine. MESTNIK: pri škarpénah ▪▪▪ ORODNIK: s škarpénama ▪ Glavni orožji škarpine sta mimikrija in ogromna množina glava, obrasla z bodicami, s katero lahko požre IMENOVALNIK: škarpéne razmeroma velik plen. RODILNIK: škarpén 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SIN.: škarpena DAJALNIK: škarpénam ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: škarpéne ▪ Lahko dobite na žaru pečeno škarpino z MESTNIK: pri škarpénah zelenimi beluši in kaviarjevo smetanovo omako. ORODNIK: s škarpénami ▪ Posebna specialiteta so kuhana škarpina, TONEMSKO [škarpna] škampi na žaru ali na razne načine pripravljeni lignji. IPA: [ʃkaɾpéːnà] ▪▪▪ ednina ▪ Kot glavna jed je nastopila škarpina v pečici s IMENOVALNIK: škarpna krompirjem. RODILNIK: škarpne 473 ▪ Za ribji ragu lahko namesto fileja škarpine škrípanje škrípanja samostalnik srednjega spola uporabimo file trske ali morskega lista. [škrípanje] redko [škripánje] I POMEN ZGOVOR IN OBLIKE 1. oddajanje predirljivega, visokega zvoka zaradi JAKOSTNO [škarpína] trenja, drgnjenja IPA: [ʃkaɾˈpiːna] ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ednina škripanje gum, koles, zavor | škripanje peska, IMENOVALNIK: škarpína snega | škripanje postelje, stola, vrat | škripanje RODILNIK: škarpíne stopnic DAJALNIK: škarpíni ▪ Zasliši se škripanje koles težkega lesenega voza. ▪ V mraku je škripanje vrat zvenelo veliko TOŽILNIK: škarpíno glasnejše kot podnevi. MESTNIK: pri škarpíni ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: s škarpíno dvojina poslušati, slišati škripanje ▪ V hiši slišim škripanje vrat in zvoke, ki se jih ne IMENOVALNIK: škarpíni da pojasniti. RODILNIK: škarpín ▪ Nenadoma so zaslišali škripanje peska, kot da bi DAJALNIK: škarpínama se zunaj gibala velika žival. TOŽILNIK: škarpíni ▪▪▪ MESTNIK: pri škarpínah ▪ Dno čolna se je z glasnim škripanjem zarilo v pesek. ORODNIK: s škarpínama ▪ Škripanje z zobmi strokovno imenujemo bruksizem. množina 2. slabšalno igranje na godalo, zlasti na violino IMENOVALNIK: škarpíne ▪ Moja čudovita glasba naj bi bila škripanje?! RODILNIK: škarpín ▪ Ta verzija vsaj nima škripanja z violo. DAJALNIK: škarpínam 3. TOŽILNIK: škarpíne ekspresivno stanje, ko kaj ne poteka, deluje MESTNIK: pri škarpínah gladko, brez težav, ima očitne pomanjkljivosti ORODNIK: s škarpínami ▪ Kljub zakonskemu škripanju sta zatrdila, da ostajata TONEMSKO skupaj in da besede ločitev nočeta niti slišati. [škarpȋna] ▪ Kakovostno škripanje prvenstva se je poznalo tudi IPA: [ʃkaɾpíːnà] pri vtisu, ki so ga pustili avtomobilisti na zahtevnih ednina hitrostnih preizkušnjah. IMENOVALNIK: škarpȋna I RODILNIK: škarpȋne ZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO DAJALNIK: škarpȋni [škrípanje] TOŽILNIK: škarpȋno IPA: [ˈʃkɾiːpanjɛ] MESTNIK: pri škarpȋni ednina ORODNIK: s škarpȋno dvojina IMENOVALNIK: škrípanje IMENOVALNIK: škarpȋni RODILNIK: škrípanja RODILNIK: škarpȋn DAJALNIK: škrípanju DAJALNIK: škarpȋnama TOŽILNIK: škrípanje TOŽILNIK: škarpȋni MESTNIK: pri škrípanju MESTNIK: pri škarpȋnah ORODNIK: s škrípanjem dvojina ORODNIK: s škarpȋnama množina IMENOVALNIK: škrípanji IMENOVALNIK: škarpȋne RODILNIK: škrípanj RODILNIK: škarpȋn DAJALNIK: škrípanjema DAJALNIK: škarpȋnam TOŽILNIK: škrípanji TOŽILNIK: škarpȋne MESTNIK: pri škrípanjih MESTNIK: pri škarpȋnah ORODNIK: s škrípanjema množina ORODNIK: s škarpȋnami IMENOVALNIK: škrípanja RODILNIK: škrípanj IZVOR prevzeto prek hrv. škàrpīna, glej ↑škarpena DAJALNIK: škrípanjem TOŽILNIK: škrípanja MESTNIK: pri škrípanjih ORODNIK: s škrípanji 474 TONEMSKO ▪ Možje v svetlečih šlemih so poskakali iz vozil in [škrípanje] začeli razpeljevati cevi. IPA: [ʃkɾíːpànjɛ] ▪ Iz avta izstopita policist in policistka, si nadeneta ednina neprebojne jopiče in šleme ter v naglici zapreta cesto. IMENOVALNIK: škrípanje RODILNIK: škrípanja IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: škrípanju JAKOSTNO TOŽILNIK: škrípanje [šlém] MESTNIK: pri škrípanju IPA: [ʃleːm] ORODNIK: s škrípanjem ednina dvojina IMENOVALNIK: šlém IMENOVALNIK: škrípanji in škrȋpanji RODILNIK: šléma RODILNIK: škrȋpanj DAJALNIK: šlému DAJALNIK: škrípanjema in škrȋpanjema TOŽILNIK: šlém TOŽILNIK: škrípanji in škrȋpanji MESTNIK: pri šlému MESTNIK: pri škrȋpanjih ORODNIK: s šlémom ORODNIK: s škrípanjema in s škrȋpanjema dvojina množina IMENOVALNIK: šléma IMENOVALNIK: škrȋpanja RODILNIK: šlémov RODILNIK: škrȋpanj DAJALNIK: šlémoma DAJALNIK: škrȋpanjem TOŽILNIK: šléma TOŽILNIK: škrȋpanja MESTNIK: pri šlémih MESTNIK: pri škrȋpanjih ORODNIK: s šlémoma ORODNIK: s škrȋpanji množina IMENOVALNIK: šlémi FRAZEOLOGIJA RODILNIK: šlémov DAJALNIK: šlémom škripanje z zobmi TOŽILNIK: šléme izražanje nezadovoljstva, nejevolje, jeze MESTNIK: pri šlémih ▪ Po več letih besa in škripanja z zobmi jim je končno ORODNIK: s šlémi uspelo. ▪ Bilo je veliko škripanja z zobmi, povišanih tonov, tudi grdih pogledov in treskanj z vrati. [šlèm] IPA: [ʃlɛm] IZVOR ↑škripati ednina IMENOVALNIK: šlèm RODILNIK: šléma šlém šléma tudi šlèm šléma samostalnik moškega spola DAJALNIK: šlému [šlém] tudi [šlèm] TOŽILNIK: šlèm POMEN MESTNIK: pri šlému 1. nekdaj kovinsko pokrivalo za zaščito glave in ORODNIK: s šlémom zatilja dvojina ▪ Vitezi, katerih obrazi so bili zakriti z zaprtimi šlemi, IMENOVALNIK: šléma so bili na bojiščih neprepoznavni. RODILNIK: šlémov ▪ S hrbtov so se jim usipala škrlatna ogrinjala z zlatim DAJALNIK: šlémoma soncem, obraze pa so skrivali za visokimi, zloščenimi TOŽILNIK: šléma šlemi. MESTNIK: pri šlémih ▪ Šlem z vizirjem je vojščaku, ko ni bil v boju, ORODNIK: s šlémoma omogočal, da gleda in diha svobodno, da ima odkrit množina obraz. IMENOVALNIK: šlémi 2. manj formalno trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti RODILNIK: šlémov glavo pred poškodbami; SIN.: čelada DAJALNIK: šlémom ▪ Člani so kmalu priskrbeli še drugo orodje in seveda TOŽILNIK: šléme tisto, kar je ponos vseh gasilcev – paradne obleke in MESTNIK: pri šlémih šleme. ORODNIK: s šlémi TONEMSKO [šlm] 475 IPA: [ʃléːm] POMEN ednina neformalno kdor si prizadeva vzbujati pozornost z IMENOVALNIK: šlm izbranim videzom, načinom oblačenja, obnašanja RODILNIK: šlma ali se mu to pripisuje DAJALNIK: šlmu ⏵ vezni glag. + sam. beseda v imenovalniku TOŽILNIK: šlm biti šminker MESTNIK: pri šlmu ▪ Moj oče je bil v mladosti največji šminker daleč ORODNIK: s šlmom naokoli in se je nenehno oblačil v italijanskih dvojina butikih. IMENOVALNIK: šlma ▪ Vem, da ima neverjeten ego, da je frajer in RODILNIK: šlmov šminker. DAJALNIK: šlmoma ▪ Ni hujšega kot mamin sinček, ki je dobil avto in TOŽILNIK: šlma ga sploh ne zna ceniti. To so šminkerji, ki jim je MESTNIK: pri šlmih samo do videza. ORODNIK: s šlmoma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina ▪ Največji šminker med nogometaši se je odločil, IMENOVALNIK: šlmi da si svoje perfektno postrižene lase malo dvigne z RODILNIK: šlmov obilico želeja. DAJALNIK: šlmom ▪ Poleti bodo razni šminkerji švigali v svojih TOŽILNIK: šlme zglancanih kabrioletih ob obalah in po avtocestah. MESTNIK: pri šlmih ▪▪▪ ORODNIK: s šlmi ▪ Takrat smo se najstniki delili na punkerje, metalce, hipije, šminkerje in druge. tudi [šlȅm] IZGOVOR IN OBLIKE IPA: [ʃlm] JAKOSTNO [šminkêr] ednina IPA: [ʃmiŋˈkɛːɾ] IMENOVALNIK: šlȅm ednina RODILNIK: šlma IMENOVALNIK: šminkêr DAJALNIK: šlmu RODILNIK: šminkêrja TOŽILNIK: šlȅm DAJALNIK: šminkêrju MESTNIK: pri šlmu tudi pri šlmu TOŽILNIK: šminkêrja ORODNIK: s šlmom MESTNIK: pri šminkêrju dvojina ORODNIK: s šminkêrjem IMENOVALNIK: šlma dvojina RODILNIK: šlmov in šlmov IMENOVALNIK: šminkêrja DAJALNIK: šlmoma RODILNIK: šminkêrjev TOŽILNIK: šlma DAJALNIK: šminkêrjema MESTNIK: pri šlmih in pri šlmih TOŽILNIK: šminkêrja ORODNIK: s šlmoma MESTNIK: pri šminkêrjih množina ORODNIK: s šminkêrjema IMENOVALNIK: šlmi množina RODILNIK: šlmov in šlmov IMENOVALNIK: šminkêrji DAJALNIK: šlmom RODILNIK: šminkêrjev TOŽILNIK: šlme DAJALNIK: šminkêrjem MESTNIK: pri šlmih in pri šlmih TOŽILNIK: šminkêrje ORODNIK: s šlmi in s šlmi MESTNIK: pri šminkêrjih ORODNIK: s šminkêrji IZVOR TONEMSKO prevzeto prek stcslov. šlěmъ < pslov. ali slovan. [šminkȇr] * šelmъ, iz germ. besede, sorodne z got. hilms, nem. IPA: [ʃmiŋkːɾ] Helm, iz ide. * k'el- ‛ščititi, varovati’ ednina IMENOVALNIK: šminkȇr šminkêr RODILNIK: šminkȇrja šminkêrja samostalnik moškega spola DAJALNIK: šminkȇrju [šminkêr] TOŽILNIK: šminkȇrja 476 MESTNIK: pri šminkȇrju TOŽILNIK: španjéle ORODNIK: s šminkȇrjem MESTNIK: pri španjélih dvojina ORODNIK: s španjéli IMENOVALNIK: šminkȇrja TONEMSKO RODILNIK: šminkȇrjev [španjl] DAJALNIK: šminkȇrjema IPA: [ʃpanjéːl] TOŽILNIK: šminkȇrja ednina MESTNIK: pri šminkȇrjih IMENOVALNIK: španjl ORODNIK: s šminkȇrjema RODILNIK: španjla množina DAJALNIK: španjlu IMENOVALNIK: šminkȇrji TOŽILNIK: španjla RODILNIK: šminkȇrjev MESTNIK: pri španjlu DAJALNIK: šminkȇrjem ORODNIK: s španjlom TOŽILNIK: šminkȇrje dvojina MESTNIK: pri šminkȇrjih IMENOVALNIK: španjla ORODNIK: s šminkȇrji RODILNIK: španjlov DAJALNIK: španjloma IZVOR TOŽILNIK: španjla ↑šminka, v prvem pomenu prevzeto iz hrv., srb. MESTNIK: pri španjlih šmìnker ORODNIK: s španjloma množina španjél IMENOVALNIK: španjli španjéla samostalnik moškega spola RODILNIK: španjlov [španjél] DAJALNIK: španjlom POMEN TOŽILNIK: španjle majhen ali srednje velik pes s srednje dolgo ali MESTNIK: pri španjlih dolgo dlako in daljšimi povešenimi uhlji, ORODNIK: s španjli izhodiščno vzrejen za prinašanje ustreljene perjadi ali izganjanje plena iz gostega rastja BESEDOTVORJE ▪ Španjeli so znani kot psi z zelo izraženim lovskim ženski spol: španjelka nagonom, ki še posebej radi preganjajo pernato divjad. IZVOR ▪ Najbolj primerne pasme za iskanje mamil so prevzeto prek (nem. Spaniel in) angl. spaniel iz labradorci, šnavcerji in španjeli. stfrc. espaigneul ‛španski (pes)’ IZGOVOR IN OBLIKE špár JAKOSTNO špára samostalnik moškega spola [španjél] [špár] IPA: [ʃpanˈjeːl] POMEN ednina morska riba s širokim ovalnim trupom IMENOVALNIK: španjél srebrnkaste barve in enojno hrbtno plavutjo; RODILNIK: španjéla primerjaj lat. Sparidae DAJALNIK: španjélu ▪ Med najpogostejšim ulovom so orade, špari, riboni TOŽILNIK: španjéla in brancini. MESTNIK: pri španjélu ▪ Z obale je prava umetnost ujeti kakšno večjo ribo, ORODNIK: s španjélom toda nekaterim je uspelo zapeti kakega večjega dvojina špara. IMENOVALNIK: španjéla RODILNIK: španjélov IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: španjéloma JAKOSTNO TOŽILNIK: španjéla [špár] MESTNIK: pri španjélih IPA: [ʃpaːɾ] ORODNIK: s španjéloma ednina množina IMENOVALNIK: špár IMENOVALNIK: španjéli RODILNIK: špára RODILNIK: španjélov DAJALNIK: špáru DAJALNIK: španjélom TOŽILNIK: špára 477 MESTNIK: pri špáru ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s špárom ▪ Dala mu je cekar in v njem kruha, kos špeha dvojina in poldrugi liter vina. IMENOVALNIK: špára ▪▪▪ RODILNIK: špárov ▪ Odprtje je zaokrožila pogostitev z odlično DAJALNIK: špároma pečenim odojkom, domačimi salamami in TOŽILNIK: špára vrhunskim špehom. MESTNIK: pri špárih 2. neformalno podkožno maščobno tkivo pri človeku; ORODNIK: s špároma SIN.: salo množina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: špári ▪ Vsi imamo trebušne mišice, čeprav pri marsikom RODILNIK: špárov niso vidne, ker se skrivajo pod plastjo špeha. DAJALNIK: špárom ⏵ merni prisl. + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: špáre ▪ Ne obremenjujem se s tem, kje na telesu imam MESTNIK: pri špárih preveč špeha. ORODNIK: s špári ▪▪▪ TONEMSKO ▪ Imajo premalo volje, da bi hujšali oz. držali postavo, [špȃr] ki ne vsebuje 5 kil špeha okoli trebuha. IPA: [ʃpáːɾ] ▪ Vem, da imam preveč kilogramov, ampak špeh se ednina mi nabira samo okoli zadnjice in stegen. IMENOVALNIK: špȃr 3. neformalno, ekspresivno zelo debela, obsežna knjiga, RODILNIK: špȃra publikacija DAJALNIK: špȃru ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: špȃra debel špeh MESTNIK: pri špȃru ▪ V 982 strani debelem špehu se ukvarja s časom ORODNIK: s špȃrom po drugi svetovni vojni. dvojina ▪ Njegovi knjižni špehi dosegajo astronomske IMENOVALNIK: špȃra naklade in založnikom prinašajo velike dobičke. RODILNIK: špȃrov ▪▪▪ DAJALNIK: špȃroma ▪ Vinski karti sta špeha s približno šestdesetimi TOŽILNIK: špȃra stranmi. MESTNIK: pri špȃrih ORODNIK: s špȃroma IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: špȃri [špèh] RODILNIK: špȃrov IPA: [ʃpɛx] DAJALNIK: špȃrom ednina TOŽILNIK: špȃre IMENOVALNIK: špèh MESTNIK: pri špȃrih RODILNIK: špêha ORODNIK: s špȃri DAJALNIK: špêhu TOŽILNIK: špèh IZVOR MESTNIK: pri špêhu redko pri špéhu prevzeto prek hrv. špȃr in lat. sparus iz gr. spáros, ORODNIK: s špêhom nejasnega izvora, morda sorodno z lat. sparus dvojina ‛kopje, sulica’ IMENOVALNIK: špêha RODILNIK: špêhov špèh DAJALNIK: špêhoma špêha samostalnik moškega spola TOŽILNIK: špêha [špèh] MESTNIK: pri špêhih redko pri špéhih POMEN ORODNIK: s špêhoma 1. neformalno podkožno maščobno tkivo pri živali, množina zlasti pri prašiču; SIN.: salo IMENOVALNIK: špêhi ▪ Špeh so gospodinje zmlele, ga stopile in pustile, da RODILNIK: špêhov se je mleta masa strdila in »postala« zaseka. DAJALNIK: špêhom 1.1. TOŽILNIK: špêhe neformalno to tkivo pri prašiču kot hrana, MESTNIK: pri špêhih redko pri špéhih jed; SIN.: slanina ORODNIK: s špêhi redko s špéhi 478 TONEMSKO ▪ Zunaj pod oknom si lahko slišal samo morje: ššš, [špȅh] ššš. IPA: [ʃpx] ▪ Šššš, je govorilo morje. Samo to je govorilo. Šššš. ednina 3. posnema tišji del navadno glasne glasbe IMENOVALNIK: špȅh ▪ Ko prideš v avtobus, spet dobiš porcijo hrupa iz RODILNIK: špéha slušalk najstniških potnikov: »ššš-bumf, ššš-bumf, DAJALNIK: špéhu ššš-bumf!« TOŽILNIK: špȅh ▪ »Ššš,« je v bližini šepetal jazz. MESTNIK: pri špéhu redko pri šphu 4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva ORODNIK: s špéhom k molčanju dvojina ▪ Okoliški gledalci so ob mojem drugem javku začeli IMENOVALNIK: špéha obračati glave. Slišal se je že kak »ššš«. RODILNIK: špéhov ▪ Spet se je zaslišal oster ššššš. DAJALNIK: špéhoma 4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz TOŽILNIK: špéha MESTNIK: pri špéhih redko pri šphih pomirjanja ORODNIK: s špéhoma ▪ Jokajočega dojenčka utišamo s pomirjujočim množina šššš. IMENOVALNIK: špéhi RODILNIK: špéhov IZVOR DAJALNIK: špéhom imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, TOŽILNIK: špéhe šelestenje MESTNIK: pri špéhih redko pri šphih ORODNIK: s špéhi redko s šphi štírinóžec štírinóžca samostalnik moškega spola [štírinóžəc] FRAZEOLOGIJA POMEN špeh bomba ekspresivno žival, ki ima štiri noge, zlasti pes ⏵ prid. beseda + sam. beseda slabšalno kdor je zelo debel ▪ Zamislite se, ko nekomu rečete bajsi, špeh bomba kosmat štirinožec | pasji štirinožec | plemenit, oz. druge skrajnosti, kot so okostnjak itd. Morda ste prijazen štirinožec nekomu, pa čeprav niste hoteli, uničili življenje. ▪ Zavedala sta se, da bo iz simpatičnega in ▪ Pečat debeluške je dobila že prvi dan v osnovni šoli, drobnega štirinožca zrasel močan pes, zato sta se ko ji je eden od šolarjev zakričal »špeh bomba«. že s prvim dnem odločila za dosledno vzgojo. ▪ Pritožbe so letele na lastnike pasjih štirinožcev, ki za svojimi ljubljenčki ne pospravljajo iztrebkov. IZVOR ▪ Ko opazujete čredo krav na pašniku, stoji pred prevzeto iz bav. srvnem. spëch ‛slanina, salo’, vami skupina prijaznih, lisastih štirinožcev, ki se sorodno z nem. Speck, stnord. spik ‛kitovo salo’, prav lenobno sklanjajo in opletajo z repi. nejasnega izvora ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku lastniki štirinožcev | ljubitelji štirinožcev ššš medmet ▪ Japonski špic je primeren za družine z majhnimi P otroki pa tudi starejše ljubitelje štirinožcev. OMEN 1. ▪▪▪ tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec ▪ Ker je lovec, so bili pri hiši vedno kakšni trije pozove koga, naj bo tiho, govori tišje štirinožci, ki so se z njim odpravljali v gozd. ▪ »Ššš, tiho, punce,« jih opozarja učitelj. ▪ »Šššš!« ga je opomnil. »Ne vpij! Bolj potiho govori.« IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Ššššš! Poslušajmo, kaj nam ima povedati! JAKOSTNO 1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko [štírinóžəc] govorec koga tolaži, miri IPA: [ˈʃtiːɾiˈnoːʒəʦ] ▪ »Ššš,« jo je tolažil. »Jaz sem. Je že dobro.« ednina ▪ Šššš, ljubica. Kmalu me boš spet videla. IMENOVALNIK: štírinóžec ▪ Vstala je, stopila k sinu in pritisnila dlani na RODILNIK: štírinóžca njegova senca. »Šššš,« ga je tešila. DAJALNIK: štírinóžcu 2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih TOŽILNIK: štírinóžca valov ob obali MESTNIK: pri štírinóžcu ORODNIK: s štírinóžcem 479 dvojina IMENOVALNIK: štȋrinžci IMENOVALNIK: štírinóžca RODILNIK: štȋrinžcev RODILNIK: štírinóžcev DAJALNIK: štȋrinžcem DAJALNIK: štírinóžcema TOŽILNIK: štȋrinžce TOŽILNIK: štírinóžca MESTNIK: pri štȋrinžcih MESTNIK: pri štírinóžcih ORODNIK: s štȋrinžci ORODNIK: s štírinóžcema množina IZVOR IMENOVALNIK: štírinóžci ↑štirinog RODILNIK: štírinóžcev DAJALNIK: štírinóžcem TOŽILNIK: štírinóžce štrbúnkniti štrbúnknem dovršni glagol MESTNIK: pri štírinóžcih [štərbúnkniti] ORODNIK: s štírinóžci POMEN TONEMSKO 1. ekspresivno pasti v vodo tako, da se sliši zamolkel [štírinžəc] zvok IPA: [ʃtìːɾínóːʒʦ] ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku ednina štrbunkniti v vodo IMENOVALNIK: štírinžec ▪ Preslabotna veja ni zdržala njegove teže, tako da RODILNIK: štírinžca je štrbunknil v reko. DAJALNIK: štírinžcu ▪ Včasih je bolje poseči po zatesnjenem TOŽILNIK: štírinžca fotoaparatu, kaj pa vemo, kdaj bo štrbunknil v MESTNIK: pri štírinžcu vodo. ORODNIK: s štírinžcem 1.1. dvojina ekspresivno pasti sploh ▪ Knjigo je potisnil z odeje, da je štrbunknila na tla. IMENOVALNIK: štírinžca ▪ Štrbunknil sem po bregu na tla in si zlomil roko. RODILNIK: štírinžcev ▪ Sredi noči je splezal preko nekega zidu in DAJALNIK: štírinžcema štrbunknil naravnost v gnoj. TOŽILNIK: štírinžca 2. ekspresivno skočiti v vodo MESTNIK: pri štírinžcih ▪ Ekipa vsak četrtek štrbunkne v enega od bazenov. ORODNIK: s štírinžcema množina ▪ Spustijo se nad jezero, potem pa samo z rezervnim padalom nežno štrbunknejo v bistro alpsko vodo. IMENOVALNIK: štírinžci 3. ekspresivno zmanjšati se, priti na nižjo stopnjo RODILNIK: štírinžcev ▪ Z drugega mesta so štrbunknili na tretje. DAJALNIK: štírinžcem ▪ Borzni indeks je včeraj štrbunknil za 7,8 odstotka. TOŽILNIK: štírinžce MESTNIK: pri štírinžcih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s štírinžci in JAKOSTNO [štȋrinžəc] [štərbúnkniti] IPA: [ʃtíːɾìnóːʒʦ] IPA: [ʃtəɾˈbuːŋkniti] NEDOLOČNIK: štrbúnkniti (tonemska dvojnica) NAMENILNIK: štrbúnknit ednina sedanjik IMENOVALNIK: štȋrinžec ednina RODILNIK: štȋrinžca 1. OSEBA: štrbúnknem DAJALNIK: štȋrinžcu 2. OSEBA: štrbúnkneš TOŽILNIK: štȋrinžca 3. OSEBA: štrbúnkne MESTNIK: pri štȋrinžcu dvojina ORODNIK: s štȋrinžcem 1. OSEBA: štrbúnkneva dvojina 2. OSEBA: štrbúnkneta IMENOVALNIK: štȋrinžca 3. OSEBA: štrbúnkneta RODILNIK: štȋrinžcev množina DAJALNIK: štȋrinžcema 1. OSEBA: štrbúnknemo TOŽILNIK: štȋrinžca 2. OSEBA: štrbúnknete MESTNIK: pri štȋrinžcih 3. OSEBA: štrbúnknejo ORODNIK: s štȋrinžcema velelnik množina ednina 480 2. OSEBA: štrbúnkni 1. OSEBA: štrbȗnknemo dvojina 2. OSEBA: štrbȗnknete 1. OSEBA: štrbúnkniva 3. OSEBA: štrbȗnknejo 2. OSEBA: štrbúnknita velelnik množina ednina 1. OSEBA: štrbúnknimo 2. OSEBA: štrbúnkni 2. OSEBA: štrbúnknite dvojina deležnik na -l 1. OSEBA: štrbúnkniva moški spol 2. OSEBA: štrbúnknita EDNINA: štrbúnknil množina DVOJINA: štrbúnknila 1. OSEBA: štrbúnknimo MNOŽINA: štrbúnknili 2. OSEBA: štrbúnknite ženski spol deležnik na -l EDNINA: štrbúnknila moški spol DVOJINA: štrbúnknili EDNINA: štrbúnknil MNOŽINA: štrbúnknile DVOJINA: štrbúnknila srednji spol MNOŽINA: štrbúnknili EDNINA: štrbúnknilo ženski spol DVOJINA: štrbúnknili EDNINA: štrbúnknila in štrbȗnknila MNOŽINA: štrbúnknila DVOJINA: štrbúnknili DELEŽJE NA -vši: štrbunknívši MNOŽINA: štrbúnknile glagolnik srednji spol ednina EDNINA: štrbúnknilo IMENOVALNIK: štrbúnknjenje DVOJINA: štrbúnknili RODILNIK: štrbúnknjenja MNOŽINA: štrbúnknila DAJALNIK: štrbúnknjenju DELEŽJE NA -vši: štrbunknȋvši TOŽILNIK: štrbúnknjenje glagolnik MESTNIK: pri štrbúnknjenju ednina ORODNIK: s štrbúnknjenjem IMENOVALNIK: štrbúnknjenje dvojina RODILNIK: štrbúnknjenja IMENOVALNIK: štrbúnknjenji DAJALNIK: štrbúnknjenju RODILNIK: štrbúnknjenj TOŽILNIK: štrbúnknjenje DAJALNIK: štrbúnknjenjema MESTNIK: pri štrbúnknjenju TOŽILNIK: štrbúnknjenji ORODNIK: s štrbúnknjenjem MESTNIK: pri štrbúnknjenjih dvojina ORODNIK: s štrbúnknjenjema IMENOVALNIK: štrbúnknjenji in štrbȗnknjenji množina RODILNIK: štrbȗnknjenj IMENOVALNIK: štrbúnknjenja DAJALNIK: štrbúnknjenjema in RODILNIK: štrbúnknjenj štrbȗnknjenjema DAJALNIK: štrbúnknjenjem TOŽILNIK: štrbúnknjenji in štrbȗnknjenji TOŽILNIK: štrbúnknjenja MESTNIK: pri štrbȗnknjenjih MESTNIK: pri štrbúnknjenjih ORODNIK: s štrbúnknjenjema in s ORODNIK: s štrbúnknjenji štrbȗnknjenjema TONEMSKO množina [štərbúnkniti] IMENOVALNIK: štrbȗnknjenja IPA: [ʃtəɾbùːŋkníti] RODILNIK: štrbȗnknjenj NEDOLOČNIK: štrbúnkniti DAJALNIK: štrbȗnknjenjem NAMENILNIK: štrbúnknit TOŽILNIK: štrbȗnknjenja sedanjik MESTNIK: pri štrbȗnknjenjih ednina ORODNIK: s štrbȗnknjenji 1. OSEBA: štrbȗnknem 2. OSEBA: štrbȗnkneš IZVOR 3. OSEBA: štrbȗnkne ↑štrbunk dvojina 1. OSEBA: štrbȗnkneva 2. švíc OSEBA: štrbȗnkneta švíca samostalnik moškega spola 3. OSEBA: štrbȗnkneta [švíc] množina 481 POMEN IMENOVALNIK: švȋca 1. neformalno pot, znoj RODILNIK: švȋcev ⏵ glag. + po + sam. beseda v mestniku DAJALNIK: švȋcema smrdeti po švicu TOŽILNIK: švȋca ▪ Kdor zaudarja po švicu, v sodobni družbi ni ravno MESTNIK: pri švȋcih zaželen. ORODNIK: s švȋcema ▪ V lokalih je čist zrak, v diskačih pa smrdi po množina švicu. IMENOVALNIK: švȋci ▪▪▪ RODILNIK: švȋcev ▪ Kabineti so bili tako peklensko razgreti, da mi je švic DAJALNIK: švȋcem v debelih sragah polzel po prsih, po hrbtu in izpod TOŽILNIK: švȋce pazduh. MESTNIK: pri švȋcih 2. kot pridevnik, neformalno ki je izdelan iz materiala, ki se ORODNIK: s švȋci ob potenju hitro suši ⏵ sam. beseda v imenovalniku + sam. beseda IZVOR švic majica ↑švicati ▪ Za v gore oblečemo majice, ki dihajo in odvajajo vlago; t. i. švic majice. ▪ Pri intenzivni telesni dejavnosti bodo tudi švic švícati švícam nedovršni glagol gate in majice povsem mokre. [švícati] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. neformalno potiti se, znojiti se JAKOSTNO ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. [švíc] ▪ Jaz švicam, ko športam. IPA: [ˈʃʋiːʦ] ▪ Švical je na raznih telovadnih orodjih, še raje pa ednina v savni. IMENOVALNIK: švíc ⏵ prisl. + glag. RODILNIK: švíca ▪ Košarkarji so na treningu krepko švicali. DAJALNIK: švícu ▪ Ima zelo energične nastope, verjetno bi v bundi TOŽILNIK: švíc preveč švicala. MESTNIK: pri švícu 2. neformalno močno, zavzeto truditi se za kaj ORODNIK: s švícem ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. dvojina ▪ Maturanti bodo švicali ob Dostojevskem in IMENOVALNIK: švíca Bartolu. RODILNIK: švícev ▪ Skupaj delamo, švicamo in po vseh teh letih DAJALNIK: švícema imamo kaj pokazati! TOŽILNIK: švíca MESTNIK: pri švícih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: s švícema JAKOSTNO množina [švícati] IMENOVALNIK: švíci IPA: [ˈʃʋiːʦati] RODILNIK: švícev NEDOLOČNIK: švícati DAJALNIK: švícem NAMENILNIK: švícat TOŽILNIK: švíce sedanjik MESTNIK: pri švícih ednina ORODNIK: s švíci 1. OSEBA: švícam TONEMSKO 2. OSEBA: švícaš [švȋc] 3. OSEBA: švíca IPA: [ʃʋíːʦ] dvojina ednina 1. OSEBA: švícava IMENOVALNIK: švȋc 2. OSEBA: švícata RODILNIK: švȋca 3. OSEBA: švícata DAJALNIK: švȋcu množina TOŽILNIK: švȋc 1. OSEBA: švícamo MESTNIK: pri švȋcu 2. OSEBA: švícate ORODNIK: s švȋcem 3. OSEBA: švícajo dvojina velelnik 482 ednina MESTNIK: pri švicajóčih 2. OSEBA: švícaj ORODNIK: s švicajóčima dvojina množina 1. OSEBA: švícajva IMENOVALNIK: švicajóče 2. OSEBA: švícajta RODILNIK: švicajóčih množina DAJALNIK: švicajóčim 1. OSEBA: švícajmo TOŽILNIK: švicajóče 2. OSEBA: švícajte MESTNIK: pri švicajóčih deležnik na -l ORODNIK: s švicajóčimi moški spol srednji spol EDNINA: švícal ednina DVOJINA: švícala IMENOVALNIK: švicajóče MNOŽINA: švícali RODILNIK: švicajóčega ženski spol DAJALNIK: švicajóčemu EDNINA: švícala TOŽILNIK: švicajóče DVOJINA: švícali MESTNIK: pri švicajóčem MNOŽINA: švícale ORODNIK: s švicajóčim srednji spol dvojina EDNINA: švícalo IMENOVALNIK: švicajóči DVOJINA: švícali RODILNIK: švicajóčih MNOŽINA: švícala deležnik na -č DAJALNIK: švicajóčima moški spol TOŽILNIK: švicajóči ednina MESTNIK: pri švicajóčih IMENOVALNIK: švicajóč ORODNIK: s švicajóčima RODILNIK: švicajóčega množina DAJALNIK: švicajóčemu IMENOVALNIK: švicajóča TOŽILNIK: švicajóč RODILNIK: švicajóčih živo švicajóčega DAJALNIK: švicajóčim MESTNIK: pri švicajóčem TOŽILNIK: švicajóča ORODNIK: s švicajóčim MESTNIK: pri švicajóčih dvojina ORODNIK: s švicajóčimi IMENOVALNIK: švicajóča DELEŽJE NA -aje: švicáje RODILNIK: švicajóčih glagolnik DAJALNIK: švicajóčima ednina TOŽILNIK: švicajóča IMENOVALNIK: švícanje MESTNIK: pri švicajóčih RODILNIK: švícanja ORODNIK: s švicajóčima DAJALNIK: švícanju množina TOŽILNIK: švícanje IMENOVALNIK: švicajóči MESTNIK: pri švícanju RODILNIK: švicajóčih ORODNIK: s švícanjem DAJALNIK: švicajóčim dvojina TOŽILNIK: švicajóče IMENOVALNIK: švícanji MESTNIK: pri švicajóčih RODILNIK: švícanj ORODNIK: s švicajóčimi DAJALNIK: švícanjema ženski spol TOŽILNIK: švícanji ednina MESTNIK: pri švícanjih IMENOVALNIK: švicajóča ORODNIK: s švícanjema RODILNIK: švicajóče množina DAJALNIK: švicajóči IMENOVALNIK: švícanja TOŽILNIK: švicajóčo RODILNIK: švícanj MESTNIK: pri švicajóči DAJALNIK: švícanjem ORODNIK: s švicajóčo TOŽILNIK: švícanja dvojina MESTNIK: pri švícanjih IMENOVALNIK: švicajóči ORODNIK: s švícanji RODILNIK: švicajóčih TONEMSKO DAJALNIK: švicajóčima [švȋcati] TOŽILNIK: švicajóči IPA: [ʃʋíːʦàti] NEDOLOČNIK: švȋcati 483 NAMENILNIK: švȋcat MESTNIK: pri švicajčih sedanjik ORODNIK: s švicajčimi ednina ženski spol 1. OSEBA: švȋcam ednina 2. OSEBA: švȋcaš IMENOVALNIK: švicajča 3. OSEBA: švȋca RODILNIK: švicajče dvojina DAJALNIK: švicajči 1. OSEBA: švȋcava TOŽILNIK: švicajčo 2. OSEBA: švȋcata MESTNIK: pri švicajči 3. OSEBA: švȋcata ORODNIK: s švicajčo množina dvojina 1. OSEBA: švȋcamo IMENOVALNIK: švicajči 2. OSEBA: švȋcate RODILNIK: švicajčih 3. OSEBA: švȋcajo DAJALNIK: švicajčima velelnik TOŽILNIK: švicajči ednina MESTNIK: pri švicajčih 2. OSEBA: švȋcaj ORODNIK: s švicajčima dvojina množina 1. OSEBA: švȋcajva IMENOVALNIK: švicajče 2. OSEBA: švȋcajta RODILNIK: švicajčih množina DAJALNIK: švicajčim 1. OSEBA: švȋcajmo TOŽILNIK: švicajče 2. OSEBA: švȋcajte MESTNIK: pri švicajčih deležnik na -l ORODNIK: s švicajčimi moški spol srednji spol EDNINA: švȋcal ednina DVOJINA: švȋcala IMENOVALNIK: švicajče MNOŽINA: švȋcali RODILNIK: švicajčega ženski spol DAJALNIK: švicajčemu EDNINA: švȋcala TOŽILNIK: švicajče DVOJINA: švȋcali MESTNIK: pri švicajčem MNOŽINA: švȋcale ORODNIK: s švicajčim srednji spol dvojina EDNINA: švȋcalo IMENOVALNIK: švicajči DVOJINA: švȋcali RODILNIK: švicajčih MNOŽINA: švȋcala DAJALNIK: švicajčima deležnik na -č TOŽILNIK: švicajči moški spol MESTNIK: pri švicajčih ednina ORODNIK: s švicajčima IMENOVALNIK: švicajč tudi švicajč množina RODILNIK: švicajčega IMENOVALNIK: švicajča DAJALNIK: švicajčemu RODILNIK: švicajčih TOŽILNIK: švicajč tudi švicajč DAJALNIK: švicajčim živo švicajčega TOŽILNIK: švicajča MESTNIK: pri švicajčem MESTNIK: pri švicajčih ORODNIK: s švicajčim dvojina ORODNIK: s švicajčimi DELEŽJE NA -aje: švicȃje IMENOVALNIK: švicajča glagolnik RODILNIK: švicajčih ednina DAJALNIK: švicajčima IMENOVALNIK: švȋcanje TOŽILNIK: švicajča RODILNIK: švȋcanja MESTNIK: pri švicajčih DAJALNIK: švȋcanju ORODNIK: s švicajčima množina TOŽILNIK: švȋcanje MESTNIK: pri švȋcanju IMENOVALNIK: švicajči ORODNIK: s švȋcanjem RODILNIK: švicajčih dvojina DAJALNIK: švicajčim IMENOVALNIK: švȋcanji TOŽILNIK: švicajče RODILNIK: švȋcanj 484 DAJALNIK: švȋcanjema ▪ Švist! je naslednja kroglica zletela na mojo šolsko TOŽILNIK: švȋcanji mizo. MESTNIK: pri švȋcanjih 2.2. kot medmet ponazarja hiter gib pri rezanju, ORODNIK: s švȋcanjema množina striženju ▪ »Švist!« so rekle škarje. Tako! Zdaj mi laski ne IMENOVALNIK: švȋcanja bodo več nagajali. RODILNIK: švȋcanj ▪ Švist! je zarezalo povsem blizu. DAJALNIK: švȋcanjem TOŽILNIK: švȋcanja IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri švȋcanjih JAKOSTNO ORODNIK: s švȋcanji [švíst] IPA: [ʃʋiːst] FRAZEOLOGIJA ednina potiti se/znojiti se/švicati kot konj IMENOVALNIK: švíst potiti se kot konj RODILNIK: švísta znojiti se kot konj DAJALNIK: švístu neformalno švicati kot konj TOŽILNIK: švíst MESTNIK: pri švístu zelo se potiti, znojiti, zlasti zaradi naporne, ORODNIK: s švístom stresne dejavnosti dvojina ▪ Detektiv se je potil kot konj. Njegovi brki so začeli IMENOVALNIK: švísta odstopati. Kaplje potu so stopile lepilo in brki so RODILNIK: švístov odpadli z zgornje ustnice. DAJALNIK: švístoma ▪ Ni se mu dalo tekati po igrišču za žogo in se zraven TOŽILNIK: švísta znojiti kot konj. MESTNIK: pri švístih ▪ Ples je najboljša rekreacija, švicaš kot konj, a ORODNIK: s švístoma pridobiš motorične sposobnosti. množina IMENOVALNIK: švísti IZVOR RODILNIK: švístov prevzeto iz nem. schwitzen < stvnem. swizzen < ide. DAJALNIK: švístom * seid- ‛potiti se, pot’, tako kot stind. svídyati, latv. TOŽILNIK: švíste svîst MESTNIK: pri švístih ORODNIK: s švísti švíst švísta TONEMSKO samostalnik moškega spola [švȋst] [švíst] IPA: [ʃʋíːst] POMEN ednina 1. zvok ob hitrem premikanju, gibanju po zraku, IMENOVALNIK: švȋst močnem vetru RODILNIK: švȋsta ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: švȋstu švist biča TOŽILNIK: švȋst ▪ Zadnje, kar je še slišal, je bil švist stražarjeve MESTNIK: pri švȋstu ukrivljene sablje. ORODNIK: s švȋstom ▪ Po zraku se je slišal švist laksa. dvojina ▪ Švist burje je nekoliko pojenjal. IMENOVALNIK: švȋsta 2. kot medmet, tudi s ponovljeno črko s posnema oster zvok ob RODILNIK: švȋstov hitrem gibanju, premikanju, drsanju DAJALNIK: švȋstoma ▪ Ko si v nedeljo letela mimo mene, je naredilo švist. TOŽILNIK: švȋsta ▪ Privleče karte in polagava jih na nizko klubsko MESTNIK: pri švȋstih mizico. Zlizane so in imajo poseben šum ob premikih, ORODNIK: s švȋstoma nekako švissst se sliši. množina 2.1. kot medmet, tudi s ponovljeno črko s ponazarja hitro IMENOVALNIK: švȋsti gibanje, hiter premik RODILNIK: švȋstov ▪ Zamenjali so avto in švist čez mejo. DAJALNIK: švȋstom ▪ Naposled, ko je vse pripravljeno, pa … Švisst! – TOŽILNIK: švȋste plane po njem. MESTNIK: pri švȋstih ORODNIK: s švȋsti 485 IZVOR IPA: [ˈtaːŋgɔ] ↑švistati ednina IMENOVALNIK: tángo tángo tánga RODILNIK: tánga samostalnik moškega spola [tángo] DAJALNIK: tángu TOŽILNIK: tángo POMEN 1. MESTNIK: pri tángu zmerno hiter družabni ples v dvočetrtinskem ORODNIK: s tángom taktu, po izvoru iz Argentine dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: tánga argentinski tango | klasični, tradicionalni tango | RODILNIK: tángov strasten tango DAJALNIK: tángoma ▪ S prvovrstnimi plesalci nas bo popeljal v TOŽILNIK: tánga mešanico klasičnega baleta, tradicionalnega tanga MESTNIK: pri tángih in sodobnega plesa, ki odkriva zgodovino tanga. ORODNIK: s tángoma ▪ Seznanila se je z argentinskimi običaji in plesi, množina med katerimi ji je strastni tango daleč najbolj pri IMENOVALNIK: tángi srcu. ⏵ RODILNIK: tángov sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: tángom festival, večer tanga | ljubitelj tanga | mojster, TOŽILNIK: tánge učitelj tanga | plesalec, plesalka tanga | tečaj tanga MESTNIK: pri tángih ▪ Sem plesalec, koreograf in učitelj tanga. ORODNIK: s tángi ▪ Ko bo imela čas, se bo vpisala na tečaj tanga. ▪ Ljubitelji tanga so združeni v nekaj društvih, kjer TONEMSKO [tȃngo] se člani enkrat na teden dobijo in se prepuščajo ritmom do zgodnjih jutranjih ur. IPA: [táːŋg] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku ednina plesati tango IMENOVALNIK: tȃngo ▪ Preporod doživljajo milonge, klubi, kjer plešejo RODILNIK: tȃnga tango. DAJALNIK: tȃngu ▪▪▪ TOŽILNIK: tȃngo ▪ V Parizu se je tango plesal tja do srede 50. let, ko se MESTNIK: pri tȃngu je moral umakniti drugim, modernejšim plesom. ORODNIK: s tȃngom dvojina 1.1. skladba, glasba za ta ples IMENOVALNIK: tȃnga ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: tȃngov klasični, tradicionalni tango DAJALNIK: tȃngoma ▪ V njunem repertoarju so tako skladbe starih TOŽILNIK: tȃnga mojstrov klasičnega tanga kot tudi novi tango MESTNIK: pri tȃngih Astorja Piazzol e. ORODNIK: s tȃngoma ▪ Nočejo plesati le na tradicionalni tango, množina temveč tudi na njegove nove oblike. IMENOVALNIK: tȃngi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: tȃngov igrati tango DAJALNIK: tȃngom ▪ Danes spet vse več skupin igra plesni tango in TOŽILNIK: tȃnge nov val plesalcev žene razvoj naprej. MESTNIK: pri tȃngih ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s tȃngi ljubitelj tanga | mojster tanga | ritem tanga ▪ Balet Pet tangov je njegova najpogosteje STALNE ZVEZE izvedena mojstrovina na glasbo argentinskega mojstra tanga Astorja Piazzol e. novi tango ▪▪▪ ▪ Poskušal je prekiniti klasično formo tanga in vanj iz glasbene umetnosti tango, ki vključuje prvine klasične začel vključevati tudi elemente jazza in klasične glasbe in jazza glasbe. ▪ Italijanska skupina se posveča izvajanju skladb velikana novega tanga Astorja Piazzol e. IZGOVOR IN OBLIKE FRAZEOLOGIJA JAKOSTNO [tángo] 486 dežela tanga RODILNIK: tenisáča Argentina DAJALNIK: tenisáču ▪ Avtor, doma iz Buenos Airesa, se bo predstavil z TOŽILNIK: tenisáča enainšestdesetimi črno-belimi fotografijami. Utrinke iz MESTNIK: pri tenisáču dežele tanga je razdelil v tri cikle. ORODNIK: s tenisáčem dvojina Za tango sta potrebna dva. IMENOVALNIK: tenisáča Za ples sta potrebna dva. RODILNIK: tenisáčev Za tango sta vedno potrebna dva. DAJALNIK: tenisáčema izraža, da so kakovost medosebnih odnosov, TOŽILNIK: tenisáča medsebojno razumevanje in sodelovanje odvisni MESTNIK: pri tenisáčih od obeh udeleženih strani ORODNIK: s tenisáčema množina ▪ Ker sta za tango potrebna dva, ni nujno, da je vsaka napetost med vami in še nekom vaša krivda. IMENOVALNIK: tenisáči RODILNIK: tenisáčev DAJALNIK: tenisáčem IZVOR TOŽILNIK: tenisáče prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. MESTNIK: pri tenisáčih tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega ORODNIK: s tenisáči plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta TONEMSKO ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko [tenisáč] IPA: [tɛnisàːʧ] tenisáč tenisáča samostalnik moškega spola ednina [tenisáč] IMENOVALNIK: tenisáč P RODILNIK: tenisáča OMEN 1. športnik, ki se ukvarja s tenisom DAJALNIK: tenisáču ⏵ TOŽILNIK: tenisáča prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri tenisáču legendaren, obetaven tenisač | nekdanji tenisač | profesionalni tenisač ORODNIK: s tenisáčem | vrhunski tenisač dvojina ▪ Kvalifikacij turnirja se bodo udeležili le najbolj samozavestni in obetavni tenisači, željni izziva in IMENOVALNIK: tenisáča resnih preizkušenj. RODILNIK: tenisáčev tudi tenisȃčev ▪ Najvišje uvrščeni slovenski tenisač je v uri in DAJALNIK: tenisáčema 10 minutah slavil s 6 : 3 in 6 : 2. TOŽILNIK: tenisáča ▪ Moč in vzdržljivost, ki ju profesionalni tenisači MESTNIK: pri tenisáčih tudi pri tenisȃčih prikažejo v maratonskih dvobojih na pet nizov, je v ORODNIK: s tenisáčema veliki meri zasluga trenerjev in zdravstvenih množina strokovnjakov. IMENOVALNIK: tenisáči ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. RODILNIK: tenisáčev tudi tenisȃčev tenisač dobi, osvoji KAJ | tenisač igra, nastopa KJE DAJALNIK: tenisáčem ▪ Naši tenisači niso osvojili niti niza. TOŽILNIK: tenisáče ▪ Slovenski tenisači se odpravljajo na ekipno MESTNIK: pri tenisáčih tudi pri tenisȃčih evropsko prvenstvo v Grčijo. ORODNIK: s tenisáči tudi s tenisȃči ▪▪▪ ▪ Sezono je kronal s slavjem na prestižnem turnirju STALNE ZVEZE najboljše osmerice tenisačev. namizni tenisač 1.1. kdor igra tenis, se s tenisom ukvarja športnik, ki se ukvarja z namiznim tenisom rekreativno, ljubiteljsko ▪ Šestčlanska komisija bo odločala o trojici namiznih ▪ V prostem času je navdušen rekreativni tenisač. tenisačev, ki so si priborili olimpijski nastop. IZGOVOR IN OBLIKE BESEDOTVORJE JAKOSTNO ženski spol: tenisačica [tenisáč] IPA: [tɛniˈsaːʧ] ednina IZVOR ↑tenis IMENOVALNIK: tenisáč 487 tenisáčica tenisáčice samostalnik ženskega spola TONEMSKO [tenisáčica] [tenisáčica] P IPA: [tɛnisàːʧíʦa] OMEN 1. športnica, ki se ukvarja s tenisom ednina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: tenisáčica dobra, vrhunska tenisačica | mlada tenisačica | RODILNIK: tenisáčice nekdanja tenisačica | obetavna tenisačica DAJALNIK: tenisáčici ▪ Nekdanja vrhunska tenisačica je nanizala TOŽILNIK: tenisáčico ogromno zmag na igriščih. MESTNIK: pri tenisáčici ▪ Mlada in obetavna tenisačica se zaveda, da so ORODNIK: s tenisȃčico uspehi tudi posledica trdega dela. dvojina ▪ V Wimbledonu se bodo spet pomerili najboljši IMENOVALNIK: tenisáčici tenisači in tenisačice sveta. RODILNIK: tenisȃčic ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: tenisáčicama tenisačica osvoji KAJ TOŽILNIK: tenisáčici ▪ Tenisačice nestrpno čakajo začetek dvobojev. MESTNIK: pri tenisáčicah ▪ Mlade slovenske tenisačice so osvojile naslov ORODNIK: s tenisáčicama svetovnih prvakinj v razredu do 18 let. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: tenisáčice ▪ Postala je najmlajša tenisačica v zgodovini, ki ji je RODILNIK: tenisȃčic uspelo ubraniti naslov. DAJALNIK: tenisáčicam ▪ Trudimo se, da bi vzgojili vrhunske tenisačice in TOŽILNIK: tenisáčice tenisače. MESTNIK: pri tenisáčicah 1.1. ženska, ki igra tenis, se s tenisom ORODNIK: s tenisáčicami ukvarja rekreativno, ljubiteljsko ▪ Je tudi navdušena rekreativna tenisačica, saj sta IZVOR se dogovarjali za igro tenisa in rezervacijo termina ↑tenisač na tamkajšnjem teniškem igrišču. ▪ V lepem sončnem dopoldnevu smo odigrali termít1 termíta samostalnik moškega spola vsakoletni teniški dvoboj tenisačev in tenisačic [termít] društev upokojencev Kranja in Tržiča. POMEN 1. večji mravlji podobna žuželka, ki živi v velikih IZGOVOR IN OBLIKE skupinah in se hrani zlasti z odmrlimi rastlinami; JAKOSTNO [tenisáčica] primerjaj lat. Isoptera ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IPA: [tɛniˈsaːʧiʦa] ednina termiti živijo KJE ▪ Termiti živijo predvsem v tropskih območjih IMENOVALNIK: tenisáčica Afrike, jugovzhodne Azije, Avstralije ter Severne in RODILNIK: tenisáčice Južne Amerike. DAJALNIK: tenisáčici ▪ Afriški termiti gradijo stolpasta bivališča iz blata, TOŽILNIK: tenisáčico ki jim pravimo termitnjaki. MESTNIK: pri tenisáčici ▪ Evkaliptusovo votlo drevo, ki so mu sredico ORODNIK: s tenisáčico izdolbli termiti, proizvaja nenavadne in hkrati dvojina naravne zvoke. IMENOVALNIK: tenisáčici ⏵ priredna zveza RODILNIK: tenisáčic termiti in mravlje DAJALNIK: tenisáčicama ▪ Čebele živijo v kolonijah, tako kot mravlje in TOŽILNIK: tenisáčici termiti. MESTNIK: pri tenisáčicah ▪▪▪ ORODNIK: s tenisáčicama ▪ Poznamo več vrst termitov, ki svoja zatočišča množina gradijo nad zemljo in tudi pod njo. IMENOVALNIK: tenisáčice ▪ Ko se termit čuti ogroženega, stisne dele ust s RODILNIK: tenisáčic štirimi sklopi mišic, ki so tako velike, da zajemajo DAJALNIK: tenisáčicam polovico njegove glave. TOŽILNIK: tenisáčice 2. slabšalno kdor kaj izkorišča, uničuje v veliki meri MESTNIK: pri tenisáčicah ORODNIK: s tenisáčicami 488 ▪ Turisti smo v deželah tretjega sveta predvsem FRAZEOLOGIJA prinašalci nemira in nasploh škodljiva živalska vrsta, pravi termiti. kot termiti ▪ Zaskrbljujoče je, da smo se v poletnih mesecih nenasitno; hlastno; takó, da se kaj temeljito, v nevede spremenili v prave termite, v mogočne celoti izprazni, počisti, porabi uničevalce narave. ▪ Ničkolikokrat gre za zanikrno postrežbo, preveč cenenega vina in premalo jedi, v katere se obiskovalci IZGOVOR IN OBLIKE neokusno zapodijo kot termiti. JAKOSTNO ▪ Kot termiti so pojedli in popili vse, do česar so se [termít] lahko dokopali, ter zasedli zadnje pedi zelenice. IPA: [tɛɾˈmiːt] ednina IZVOR IMENOVALNIK: termít prevzeto prek nem. Termite in frc. termite iz lat. RODILNIK: termíta termes iz ide. * ter- ‛treti, drgniti, meti’ DAJALNIK: termítu TOŽILNIK: termíta termít2 MESTNIK: pri termítu termíta samostalnik moškega spola ORODNIK: s termítom [termít] dvojina POMEN IMENOVALNIK: termíta iz metalurgije zmes aluminijevega prahu in navadno RODILNIK: termítov prahu železovega oksida, pri gorenju katere DAJALNIK: termítoma nastane zelo visoka temperatura TOŽILNIK: termíta ▪ Razmiki med tirnicami in razpoke v njih se varijo MESTNIK: pri termítih aluminotermično s termitom, ki je mešanica ORODNIK: s termítoma aluminijevega prahu in železovega oksida. množina IMENOVALNIK: termíti IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: termítov JAKOSTNO DAJALNIK: termítom [termít] TOŽILNIK: termíte IPA: [tɛɾˈmiːt] MESTNIK: pri termítih ednina ORODNIK: s termíti IMENOVALNIK: termít TONEMSKO RODILNIK: termíta [termȋt] DAJALNIK: termítu IPA: [tɛɾmíːt] TOŽILNIK: termít ednina MESTNIK: pri termítu IMENOVALNIK: termȋt ORODNIK: s termítom RODILNIK: termȋta dvojina DAJALNIK: termȋtu IMENOVALNIK: termíta TOŽILNIK: termȋta RODILNIK: termítov MESTNIK: pri termȋtu DAJALNIK: termítoma ORODNIK: s termȋtom TOŽILNIK: termíta dvojina MESTNIK: pri termítih IMENOVALNIK: termȋta ORODNIK: s termítoma RODILNIK: termȋtov množina DAJALNIK: termȋtoma IMENOVALNIK: termíti TOŽILNIK: termȋta RODILNIK: termítov MESTNIK: pri termȋtih DAJALNIK: termítom ORODNIK: s termȋtoma TOŽILNIK: termíte množina MESTNIK: pri termítih IMENOVALNIK: termȋti ORODNIK: s termíti RODILNIK: termȋtov TONEMSKO DAJALNIK: termȋtom [termȋt] TOŽILNIK: termȋte IPA: [tɛɾmíːt] MESTNIK: pri termȋtih ednina ORODNIK: s termȋti IMENOVALNIK: termȋt RODILNIK: termȋta 489 DAJALNIK: termȋtu DAJALNIK: têticama TOŽILNIK: termȋt TOŽILNIK: têtici MESTNIK: pri termȋtu MESTNIK: pri têticah ORODNIK: s termȋtom ORODNIK: s têticama dvojina množina IMENOVALNIK: termȋta IMENOVALNIK: têtice RODILNIK: termȋtov RODILNIK: têtic DAJALNIK: termȋtoma DAJALNIK: têticam TOŽILNIK: termȋta TOŽILNIK: têtice MESTNIK: pri termȋtih MESTNIK: pri têticah ORODNIK: s termȋtoma ORODNIK: s têticami množina TONEMSKO IMENOVALNIK: termȋti [tética] RODILNIK: termȋtov IPA: [tːtíʦa] DAJALNIK: termȋtom ednina TOŽILNIK: termȋte IMENOVALNIK: tética MESTNIK: pri termȋtih RODILNIK: tétice ORODNIK: s termȋti DAJALNIK: tétici TOŽILNIK: tético IZVOR MESTNIK: pri tétici po imenu izdelka nem. Thermit iz gr. thermós ORODNIK: s tȇtico tudi s tético ‛topel’ dvojina IMENOVALNIK: tétici têtica RODILNIK: tȇtic têtice samostalnik ženskega spola DAJALNIK: téticama [têtica] TOŽILNIK: tétici POMEN MESTNIK: pri téticah 1. ljubkovalno mamina ali očetova sestra; SIN.: ljubkovalno ORODNIK: s téticama tetka množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: tétice ▪ Prišla je na obisk k svoji ljubeči tetici. RODILNIK: tȇtic ▪ »Zakaj jaz nimam take tetice?« je rekla Nadine. DAJALNIK: téticam 2. ekspresivno ženska, navadno neznana, starejša; TOŽILNIK: tétice SIN.: ekspresivno tetka MESTNIK: pri téticah ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: s téticami ▪ Pevka nikoli ni bila prijazna pravljična tetica, za kar jo imajo mnogi še danes. IZVOR ▪ V ziljskih gostilnah mi niso ponudili domačih jedi, ↑teta sem pa od dobrih tetic dobil nekaj receptov. ▪▪▪ ▪ Zaradi utrujenosti so tetice v službi zjutraj začele têtka têtke samostalnik ženskega spola delovati šele, ko so dobile svojo porcijo kofetka. [têtka] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. ljubkovalno mamina ali očetova sestra; SIN.: ljubkovalno JAKOSTNO tetica [têtica] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [ˈtɛːtiʦa] ▪ Denar je podedoval po bogati tetki. ednina ▪ Videla sem svojo tetko, mamino najstarejšo IMENOVALNIK: têtica sestro, ki se je smejala, ker sem bila tako RODILNIK: têtice presenečena. DAJALNIK: têtici ▪▪▪ TOŽILNIK: têtico ▪ Ko sem pojedel kosilo pri babici, sem pogosto MESTNIK: pri têtici obiskal še tetko Berto, ki je stanovala v bližini. ORODNIK: s têtico 2. ekspresivno ženska, navadno neznana, starejša dvojina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: têtici ▪ Videl sem stare tetke, ki so stale pred trgovino in RODILNIK: têtic razburjeno šepetale. 490 ▪ Spominjal me je na neko malce nerodno tetko. ▪ Tetka jesen je letos z gobami sicer malenkostna, so pa zato bolj cenjene. IZGOVOR IN OBLIKE JAKOSTNO IZVOR [têtka] ↑teta IPA: [ˈtɛːtka] ednina IMENOVALNIK: têtka tiára tiáre samostalnik ženskega spola RODILNIK: têtke [tijára] DAJALNIK: têtki POMEN TOŽILNIK: têtko 1. polkrožni naglavni okras, ki spominja na MESTNIK: pri têtki manjšo krono; SIN.: diadem ORODNIK: s têtko ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina diamantna tiara IMENOVALNIK: têtki ▪ V laseh je imela prečudovito diamantno tiaro, ki RODILNIK: têtk jo je podedovala od svoje matere. DAJALNIK: têtkama ▪ Dekleta so ji pomagala, da si je nadela bleščečo TOŽILNIK: têtki tiaro, ki je odlično pristajala k njenemu MESTNIK: pri têtkah svetlikajočemu se korzetu. ORODNIK: s têtkama ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku množina nadeti si tiaro | nositi tiaro IMENOVALNIK: têtke ▪ Ker mora po tradiciji nevesta nositi tudi kaj RODILNIK: têtk sposojenega, si je nadela babičino tiaro. DAJALNIK: têtkam ▪▪▪ TOŽILNIK: têtke ▪ Nevesta je bila v prelepi poročni obleki smetanaste MESTNIK: pri têtkah barve in s tiaro v vranje črnih laseh. ORODNIK: s têtkami 2. nekdaj slovesno papeževo pokrivalo v obliki treh TONEMSKO kron s simbolom zemeljske krogle in križem na [tétka] vrhu IPA: [tːtká] ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina papeška tiara IMENOVALNIK: tétka ▪ Vsak papež si je dal oblikovati svoj grb, vendar RODILNIK: tétke pa so se vedno v njem nahajali zlata papeška tiara DAJALNIK: tétki ter dva prekrižana ključa v zlati in srebrni barvi. TOŽILNIK: tétko ▪▪▪ MESTNIK: pri tétki ▪ Papež Janez Pavel I. se je odrekel tiari in kronanju. ORODNIK: s tȇtko tudi s tétko ▪ Zadnja desetletja papeži ne nosijo več tiare, ampak dvojina škofovsko pokrivalo, mitro. IMENOVALNIK: tétki RODILNIK: tȇtk IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: tétkama JAKOSTNO TOŽILNIK: tétki [tijára] MESTNIK: pri tétkah IPA: [tiˈjaːɾa] ORODNIK: s tétkama ednina množina IMENOVALNIK: tiára IMENOVALNIK: tétke RODILNIK: tiáre RODILNIK: tȇtk DAJALNIK: tiári DAJALNIK: tétkam TOŽILNIK: tiáro TOŽILNIK: tétke MESTNIK: pri tiári MESTNIK: pri tétkah ORODNIK: s tiáro ORODNIK: s tétkami dvojina IMENOVALNIK: tiári FRAZEOLOGIJA RODILNIK: tiár DAJALNIK: tiárama tetka jesen TOŽILNIK: tiári jesen MESTNIK: pri tiárah ▪ Prišla je tetka jesen in z njo dobri, sladki kostanj. ORODNIK: s tiárama 491 množina 3. ekspresivno ki zahteva izjemen napor, trud, IMENOVALNIK: tiáre zavzetost RODILNIK: tiár ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: tiáram titanski boj | titanski napori | titanska bitka TOŽILNIK: tiáre ▪ To so titanski napori, in če hočemo državo MESTNIK: pri tiárah zreformirati, morajo voditelji imeti vizijo. ORODNIK: s tiárami ▪ V titanskem boju so naši žogobrcarji izločili TONEMSKO strašne nasprotnike. [tijȃra] IPA: [tijáːɾà] IZGOVOR IN OBLIKE ednina JAKOSTNO IMENOVALNIK: tiȃra [titánski] RODILNIK: tiȃre IPA: [tiˈtaːnski] DAJALNIK: tiȃri OSNOVNIK TOŽILNIK: tiȃro moški spol MESTNIK: pri tiȃri ednina ORODNIK: s tiȃro IMENOVALNIK: titánski dvojina RODILNIK: titánskega IMENOVALNIK: tiȃri DAJALNIK: titánskemu RODILNIK: tiȃr TOŽILNIK: titánski DAJALNIK: tiȃrama živo titánskega TOŽILNIK: tiȃri MESTNIK: pri titánskem MESTNIK: pri tiȃrah ORODNIK: s titánskim ORODNIK: s tiȃrama dvojina množina IMENOVALNIK: titánska IMENOVALNIK: tiȃre RODILNIK: titánskih RODILNIK: tiȃr DAJALNIK: titánskima DAJALNIK: tiȃram TOŽILNIK: titánska TOŽILNIK: tiȃre MESTNIK: pri titánskih MESTNIK: pri tiȃrah ORODNIK: s titánskima ORODNIK: s tiȃrami množina IMENOVALNIK: titánski IZVOR RODILNIK: titánskih prevzeto prek (nem. Tiara in) lat. tiāra ‛(škofovsko) DAJALNIK: titánskim pokrivalo, tiara’ iz gr. tiára, iz perz. TOŽILNIK: titánske MESTNIK: pri titánskih titánski1 ORODNIK: s titánskimi titánska titánsko tudi títanski títanska ženski spol títansko pridevnik ednina [titánski] tudi [títanski] IMENOVALNIK: titánska POMEN RODILNIK: titánske 1. ki je v zvezi s titani1 1. DAJALNIK: titánski ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: titánsko ▪ Ko je Gaja izvedela, da je Zevs zaprl njene MESTNIK: pri titánski titanske otroke v Tartar, se je tresla od besa. ORODNIK: s titánsko ▪ Kronos, ki je vladal zemlji kot najmogočnejši dvojina titan, je s svojo titansko sestro Reo spočel IMENOVALNIK: titánski olimpske bogove. RODILNIK: titánskih 2. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SIN.: ekspresivno DAJALNIK: titánskima epski TOŽILNIK: titánski ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri titánskih ▪ V notranjosti je igralna arena titanskih ORODNIK: s titánskima razsežnosti. množina ▪ To je naravnost titanska naloga, ki jo mora do IMENOVALNIK: titánske konca julija izpolniti novi premier. RODILNIK: titánskih ▪ Odpovedal se je svojemu titanskemu honorarju DAJALNIK: titánskim in s tem deloma omogočil nadaljevanje snemanja. TOŽILNIK: titánske MESTNIK: pri titánskih 492 ORODNIK: s titánskimi MESTNIK: pri títanski srednji spol ORODNIK: s títansko ednina dvojina IMENOVALNIK: titánsko IMENOVALNIK: títanski RODILNIK: titánskega RODILNIK: títanskih DAJALNIK: titánskemu DAJALNIK: títanskima TOŽILNIK: titánsko TOŽILNIK: títanski MESTNIK: pri titánskem MESTNIK: pri títanskih ORODNIK: s titánskim ORODNIK: s títanskima dvojina množina IMENOVALNIK: titánski IMENOVALNIK: títanske RODILNIK: titánskih RODILNIK: títanskih DAJALNIK: titánskima DAJALNIK: títanskim TOŽILNIK: titánski TOŽILNIK: títanske MESTNIK: pri titánskih MESTNIK: pri títanskih ORODNIK: s titánskima ORODNIK: s títanskimi množina srednji spol IMENOVALNIK: titánska ednina RODILNIK: titánskih IMENOVALNIK: títansko DAJALNIK: titánskim RODILNIK: títanskega TOŽILNIK: titánska DAJALNIK: títanskemu MESTNIK: pri titánskih TOŽILNIK: títansko ORODNIK: s titánskimi MESTNIK: pri títanskem ORODNIK: s títanskim tudi dvojina [títanski] IMENOVALNIK: títanski IPA: [ˈtiːtanski] RODILNIK: títanskih DAJALNIK: títanskima OSNOVNIK TOŽILNIK: títanski moški spol MESTNIK: pri títanskih ednina ORODNIK: s títanskima IMENOVALNIK: títanski množina RODILNIK: títanskega IMENOVALNIK: títanska DAJALNIK: títanskemu RODILNIK: títanskih TOŽILNIK: títanski DAJALNIK: títanskim živo títanskega TOŽILNIK: títanska MESTNIK: pri títanskem MESTNIK: pri títanskih ORODNIK: s títanskim dvojina ORODNIK: s títanskimi TONEMSKO IMENOVALNIK: títanska [titȃnski] RODILNIK: títanskih IPA: [titáːnskì] DAJALNIK: títanskima OSNOVNIK TOŽILNIK: títanska moški spol MESTNIK: pri títanskih ednina ORODNIK: s títanskima IMENOVALNIK: titȃnski množina RODILNIK: titȃnskega IMENOVALNIK: títanski DAJALNIK: titȃnskemu RODILNIK: títanskih TOŽILNIK: titȃnski DAJALNIK: títanskim živo titȃnskega TOŽILNIK: títanske MESTNIK: pri titȃnskem MESTNIK: pri títanskih ORODNIK: s titȃnskim ORODNIK: s títanskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: titȃnska ednina RODILNIK: titȃnskih IMENOVALNIK: títanska DAJALNIK: titȃnskima RODILNIK: títanske TOŽILNIK: titȃnska DAJALNIK: títanski MESTNIK: pri titȃnskih TOŽILNIK: títansko ORODNIK: s titȃnskima 493 množina ednina IMENOVALNIK: titȃnski IMENOVALNIK: tȋtanski RODILNIK: titȃnskih RODILNIK: tȋtanskega DAJALNIK: titȃnskim DAJALNIK: tȋtanskemu TOŽILNIK: titȃnske TOŽILNIK: tȋtanski MESTNIK: pri titȃnskih živo tȋtanskega ORODNIK: s titȃnskimi MESTNIK: pri tȋtanskem ženski spol ORODNIK: s tȋtanskim ednina dvojina IMENOVALNIK: titȃnska IMENOVALNIK: tȋtanska RODILNIK: titȃnske RODILNIK: tȋtanskih DAJALNIK: titȃnski DAJALNIK: tȋtanskima TOŽILNIK: titȃnsko TOŽILNIK: tȋtanska MESTNIK: pri titȃnski MESTNIK: pri tȋtanskih ORODNIK: s titȃnsko ORODNIK: s tȋtanskima dvojina množina IMENOVALNIK: titȃnski IMENOVALNIK: tȋtanski RODILNIK: titȃnskih RODILNIK: tȋtanskih DAJALNIK: titȃnskima DAJALNIK: tȋtanskim TOŽILNIK: titȃnski TOŽILNIK: tȋtanske MESTNIK: pri titȃnskih MESTNIK: pri tȋtanskih ORODNIK: s titȃnskima ORODNIK: s tȋtanskimi množina ženski spol IMENOVALNIK: titȃnske ednina RODILNIK: titȃnskih IMENOVALNIK: tȋtanska DAJALNIK: titȃnskim RODILNIK: tȋtanske TOŽILNIK: titȃnske DAJALNIK: tȋtanski MESTNIK: pri titȃnskih TOŽILNIK: tȋtansko ORODNIK: s titȃnskimi MESTNIK: pri tȋtanski srednji spol ORODNIK: s tȋtansko ednina dvojina IMENOVALNIK: titȃnsko IMENOVALNIK: tȋtanski RODILNIK: titȃnskega RODILNIK: tȋtanskih DAJALNIK: titȃnskemu DAJALNIK: tȋtanskima TOŽILNIK: titȃnsko TOŽILNIK: tȋtanski MESTNIK: pri titȃnskem MESTNIK: pri tȋtanskih ORODNIK: s titȃnskim ORODNIK: s tȋtanskima dvojina množina IMENOVALNIK: titȃnski IMENOVALNIK: tȋtanske RODILNIK: titȃnskih RODILNIK: tȋtanskih DAJALNIK: titȃnskima DAJALNIK: tȋtanskim TOŽILNIK: titȃnski TOŽILNIK: tȋtanske MESTNIK: pri titȃnskih MESTNIK: pri tȋtanskih ORODNIK: s titȃnskima ORODNIK: s tȋtanskimi množina srednji spol IMENOVALNIK: titȃnska ednina RODILNIK: titȃnskih IMENOVALNIK: tȋtansko DAJALNIK: titȃnskim RODILNIK: tȋtanskega TOŽILNIK: titȃnska DAJALNIK: tȋtanskemu MESTNIK: pri titȃnskih TOŽILNIK: tȋtansko ORODNIK: s titȃnskimi MESTNIK: pri tȋtanskem ORODNIK: s tȋtanskim tudi dvojina [tȋtanski] IMENOVALNIK: tȋtanski IPA: [tíːtànski] RODILNIK: tȋtanskih DAJALNIK: tȋtanskima OSNOVNIK TOŽILNIK: tȋtanski moški spol MESTNIK: pri tȋtanskih 494 ORODNIK: s tȋtanskima TOŽILNIK: titánsko množina MESTNIK: pri titánski IMENOVALNIK: tȋtanska ORODNIK: s titánsko RODILNIK: tȋtanskih dvojina DAJALNIK: tȋtanskim IMENOVALNIK: titánski TOŽILNIK: tȋtanska RODILNIK: titánskih MESTNIK: pri tȋtanskih DAJALNIK: titánskima ORODNIK: s tȋtanskimi TOŽILNIK: titánski MESTNIK: pri titánskih IZVOR ORODNIK: s titánskima ↑titan množina IMENOVALNIK: titánske titánski2 titánska titánsko RODILNIK: titánskih in títanski títanska títansko DAJALNIK: titánskim pridevnik [titánski] TOŽILNIK: titánske in [títanski] MESTNIK: pri titánskih POMEN ORODNIK: s titánskimi ki je v zvezi s titanom2 srednji spol ⏵ prid. beseda + sam. beseda ednina ▪ Z računalniško pomočjo so določene oblike IMENOVALNIK: titánsko titanskih plošč, s katerimi je prekrita stavba, in RODILNIK: titánskega železne konstrukcije. DAJALNIK: titánskemu ▪ Zobni vsadek je titanski vijak, ki se vstavi v kost TOŽILNIK: titánsko in nadomešča zobno korenino. MESTNIK: pri titánskem ORODNIK: s titánskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: titánski [titánski] RODILNIK: titánskih IPA: [tiˈtaːnski] DAJALNIK: titánskima OSNOVNIK TOŽILNIK: titánski moški spol MESTNIK: pri titánskih ednina ORODNIK: s titánskima IMENOVALNIK: titánski množina RODILNIK: titánskega IMENOVALNIK: titánska DAJALNIK: titánskemu RODILNIK: titánskih TOŽILNIK: titánski DAJALNIK: titánskim živo titánskega TOŽILNIK: titánska MESTNIK: pri titánskem MESTNIK: pri titánskih ORODNIK: s titánskim ORODNIK: s titánskimi dvojina in IMENOVALNIK: titánska [títanski] RODILNIK: titánskih IPA: [ˈtiːtanski] DAJALNIK: titánskima TOŽILNIK: titánska OSNOVNIK MESTNIK: pri titánskih moški spol ORODNIK: s titánskima ednina množina IMENOVALNIK: títanski IMENOVALNIK: titánski RODILNIK: títanskega RODILNIK: titánskih DAJALNIK: títanskemu DAJALNIK: titánskim TOŽILNIK: títanski TOŽILNIK: titánske živo títanskega MESTNIK: pri titánskih MESTNIK: pri títanskem ORODNIK: s titánskimi ORODNIK: s títanskim ženski spol dvojina ednina IMENOVALNIK: títanska IMENOVALNIK: titánska RODILNIK: títanskih RODILNIK: titánske DAJALNIK: títanskima DAJALNIK: titánski TOŽILNIK: títanska 495 MESTNIK: pri títanskih ednina ORODNIK: s títanskima IMENOVALNIK: titȃnski množina RODILNIK: titȃnskega IMENOVALNIK: títanski DAJALNIK: titȃnskemu RODILNIK: títanskih TOŽILNIK: titȃnski DAJALNIK: títanskim živo titȃnskega TOŽILNIK: títanske MESTNIK: pri titȃnskem MESTNIK: pri títanskih ORODNIK: s titȃnskim ORODNIK: s títanskimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: titȃnska ednina RODILNIK: titȃnskih IMENOVALNIK: títanska DAJALNIK: titȃnskima RODILNIK: títanske TOŽILNIK: titȃnska DAJALNIK: títanski MESTNIK: pri titȃnskih TOŽILNIK: títansko ORODNIK: s titȃnskima MESTNIK: pri títanski množina ORODNIK: s títansko IMENOVALNIK: titȃnski dvojina RODILNIK: titȃnskih IMENOVALNIK: títanski DAJALNIK: titȃnskim RODILNIK: títanskih TOŽILNIK: titȃnske DAJALNIK: títanskima MESTNIK: pri titȃnskih TOŽILNIK: títanski ORODNIK: s titȃnskimi MESTNIK: pri títanskih ženski spol ORODNIK: s títanskima ednina množina IMENOVALNIK: titȃnska IMENOVALNIK: títanske RODILNIK: titȃnske RODILNIK: títanskih DAJALNIK: titȃnski DAJALNIK: títanskim TOŽILNIK: titȃnsko TOŽILNIK: títanske MESTNIK: pri titȃnski MESTNIK: pri títanskih ORODNIK: s titȃnsko ORODNIK: s títanskimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: titȃnski ednina RODILNIK: titȃnskih IMENOVALNIK: títansko DAJALNIK: titȃnskima RODILNIK: títanskega TOŽILNIK: titȃnski DAJALNIK: títanskemu MESTNIK: pri titȃnskih TOŽILNIK: títansko ORODNIK: s titȃnskima MESTNIK: pri títanskem množina ORODNIK: s títanskim IMENOVALNIK: titȃnske dvojina RODILNIK: titȃnskih IMENOVALNIK: títanski DAJALNIK: titȃnskim RODILNIK: títanskih TOŽILNIK: titȃnske DAJALNIK: títanskima MESTNIK: pri titȃnskih TOŽILNIK: títanski ORODNIK: s titȃnskimi MESTNIK: pri títanskih srednji spol ORODNIK: s títanskima ednina množina IMENOVALNIK: titȃnsko IMENOVALNIK: títanska RODILNIK: titȃnskega RODILNIK: títanskih DAJALNIK: titȃnskemu DAJALNIK: títanskim TOŽILNIK: titȃnsko TOŽILNIK: títanska MESTNIK: pri titȃnskem MESTNIK: pri títanskih ORODNIK: s titȃnskim ORODNIK: s títanskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: titȃnski [titȃnski] RODILNIK: titȃnskih IPA: [titàːnskí] DAJALNIK: titȃnskima OSNOVNIK TOŽILNIK: titȃnski moški spol MESTNIK: pri titȃnskih 496 ORODNIK: s titȃnskima srednji spol množina ednina IMENOVALNIK: titȃnska IMENOVALNIK: tȋtansko RODILNIK: titȃnskih RODILNIK: tȋtanskega DAJALNIK: titȃnskim DAJALNIK: tȋtanskemu TOŽILNIK: titȃnska TOŽILNIK: tȋtansko MESTNIK: pri titȃnskih MESTNIK: pri tȋtanskem ORODNIK: s titȃnskimi ORODNIK: s tȋtanskim in dvojina [tȋtanski] IMENOVALNIK: tȋtanski IPA: [tíːtànski] RODILNIK: tȋtanskih DAJALNIK: tȋtanskima OSNOVNIK TOŽILNIK: tȋtanski moški spol MESTNIK: pri tȋtanskih ednina ORODNIK: s tȋtanskima IMENOVALNIK: tȋtanski množina RODILNIK: tȋtanskega IMENOVALNIK: tȋtanska DAJALNIK: tȋtanskemu RODILNIK: tȋtanskih TOŽILNIK: tȋtanski DAJALNIK: tȋtanskim živo tȋtanskega TOŽILNIK: tȋtanska MESTNIK: pri tȋtanskem MESTNIK: pri tȋtanskih ORODNIK: s tȋtanskim ORODNIK: s tȋtanskimi dvojina IMENOVALNIK: tȋtanska IZVOR RODILNIK: tȋtanskih ↑titan DAJALNIK: tȋtanskima TOŽILNIK: tȋtanska MESTNIK: pri tȋtanskih títovka títovke samostalnik ženskega spola ORODNIK: s tȋtanskima [títoka] množina POMEN IMENOVALNIK: tȋtanski 1. vojaška čepica udeležencev jugoslovanskega RODILNIK: tȋtanskih narodnoosvobodilnega boja in jugoslovanske DAJALNIK: tȋtanskim vojske, navadno z rdečo zvezdo na čelnem delu TOŽILNIK: tȋtanske ▪ Ko smo se otroci igrali partizane, sem nosil MESTNIK: pri tȋtanskih originalno stričevo titovko z rdečo zvezdo. ORODNIK: s tȋtanskimi ▪ Maja 1944 je maršal Tito prepovedal nošenje vseh ženski spol ednina kap razen titovke, s čimer je bila prepovedana tudi triglavka. IMENOVALNIK: tȋtanska ▪ Udarni skupini s titovkami in zastavami so se v RODILNIK: tȋtanske številnih krajih pridružili novi in novi pohodniki. DAJALNIK: tȋtanski TOŽILNIK: tȋtansko 1.1. taka čepica modre barve kot del MESTNIK: pri tȋtanski pionirske uniforme v Jugoslaviji ORODNIK: s tȋtansko ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina modra titovka IMENOVALNIK: tȋtanski ▪ Na skuštrani butici sem imel poveznjeno RODILNIK: tȋtanskih modro titovko in okoli koščenega vratu DAJALNIK: tȋtanskima zavezano rdečo ruto. TOŽILNIK: tȋtanski ▪ Pripadam generaciji, ki se spominja MESTNIK: pri tȋtanskih federativne ureditve države, bratstva in ORODNIK: s tȋtanskima enotnosti, rdečih rutk, modrih titovk in ljubezni množina do enega samega moža. IMENOVALNIK: tȋtanske RODILNIK: tȋtanskih IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: tȋtanskim JAKOSTNO TOŽILNIK: tȋtanske [títoka] MESTNIK: pri tȋtanskih IPA: [ˈtiːtɔka] ORODNIK: s tȋtanskimi ednina 497 IMENOVALNIK: títovka ▪ Predstavljena bo glasba za čembalo, in sicer RODILNIK: títovke Frescobaldijeve toccate, capricci in canzone ter DAJALNIK: títovki Scarlattijeve sonate. TOŽILNIK: títovko ▪ Skladbe v preteklosti so bile pogosto imenovane z MESTNIK: pri títovki generičnimi naslovi (na primer suita, toccata, ORODNIK: s títovko preludij). dvojina ▪ Če skladba ne bi imela pripisanega naslova, bi IMENOVALNIK: títovki muzikolog težko določil, ali gre za fantazijo ali za RODILNIK: títovk toccato. DAJALNIK: títovkama TOŽILNIK: títovki IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri títovkah JAKOSTNO ORODNIK: s títovkama [tokáta] množina IPA: [tɔˈkaːta] IMENOVALNIK: títovke ednina RODILNIK: títovk IMENOVALNIK: [tokáta] DAJALNIK: títovkam RODILNIK: [tokáte] TOŽILNIK: títovke DAJALNIK: [tokáti] MESTNIK: pri títovkah TOŽILNIK: [tokáto] ORODNIK: s títovkami MESTNIK: [pri tokáti] TONEMSKO ORODNIK: [s tokáto] [tȋtoka] dvojina IPA: [tíːtka] IMENOVALNIK: [tokáti] ednina RODILNIK: [tokát] IMENOVALNIK: tȋtovka DAJALNIK: [tokátama] RODILNIK: tȋtovke TOŽILNIK: [tokáti] DAJALNIK: tȋtovki MESTNIK: [pri tokátah] TOŽILNIK: tȋtovko ORODNIK: [s tokátama] MESTNIK: pri tȋtovki množina ORODNIK: s tȋtovko IMENOVALNIK: [tokáte] dvojina RODILNIK: [tokát] IMENOVALNIK: tȋtovki DAJALNIK: [tokátam] RODILNIK: tȋtovk TOŽILNIK: [tokáte] DAJALNIK: tȋtovkama MESTNIK: [pri tokátah] TOŽILNIK: tȋtovki ORODNIK: [s tokátami] MESTNIK: pri tȋtovkah TONEMSKO ORODNIK: s tȋtovkama [tokȃta] množina IPA: [tɔkáːtà] IMENOVALNIK: tȋtovke ednina RODILNIK: tȋtovk IMENOVALNIK: [tokȃta] DAJALNIK: tȋtovkam RODILNIK: [tokȃte] TOŽILNIK: tȋtovke DAJALNIK: [tokȃti] MESTNIK: pri tȋtovkah TOŽILNIK: [tokȃto] ORODNIK: s tȋtovkami MESTNIK: [pri tokȃti] ORODNIK: [s tokȃto] IZVOR dvojina po vzdevku Tito jugoslovanskega predsednika IMENOVALNIK: [tokȃti] Josipa Broza (1892–1980) RODILNIK: [tokȃt] DAJALNIK: [tokȃtama] toccata toccate; glej tokáta samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: [tokȃti] [tokáta] MESTNIK: [pri tokȃtah] POMEN ORODNIK: [s tokȃtama] množina iz glasbene umetnosti krajša virtuozna skladba s prosto kompozicijo, zlasti za glasbila s tipkami IMENOVALNIK: [tokȃte] RODILNIK: [tokȃt] DAJALNIK: [tokȃtam] TOŽILNIK: [tokȃte] 498 MESTNIK: [pri tokȃtah] ORODNIK: s tokȃto ORODNIK: [s tokȃtami] dvojina IMENOVALNIK: tokȃti IZVOR RODILNIK: tokȃt prevzeto iz it. toccata, prvotno ‛brenkanje’, iz DAJALNIK: tokȃtama toccare v pomenu ‛brenkati’, prvotno ‛dotikati se, TOŽILNIK: tokȃti tipati’ MESTNIK: pri tokȃtah ORODNIK: s tokȃtama tokáta množina tokáte; tudi toccata samostalnik ženskega spola IMENOVALNIK: tokȃte [tokáta] RODILNIK: tokȃt POMEN DAJALNIK: tokȃtam iz glasbene umetnosti krajša virtuozna skladba s prosto TOŽILNIK: tokȃte kompozicijo, zlasti za glasbila s tipkami MESTNIK: pri tokȃtah ▪ Izraelski čembalist in dirigent se bo predstavil z ORODNIK: s tokȃtami Bachovimi tokatami za čembalo, ki predstavljajo zbirko virtuoznih in čustvenih skladb. IZVOR ▪ Skladanju se je zapisal zelo zgodaj, saj je njegovo ↑toccata prvo delo tokata iz leta 1969. ▪ V njegovem delu smo lahko zasledili daljne odmeve baročnih tokat, svobodni jazz in kvazimodernistične tožílnik tožílnika samostalnik moškega spola klavirske pasaže. [tožílnik] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z JAKOSTNO vprašalnico koga ali kaj [tokáta] ▪ Kadar se po predmetu vprašamo »koga ali kaj«, IPA: [tɔˈkaːta] uporabimo tožilnik. ednina ▪ Predlogi lahko ob sebi zahtevajo rodilnik, dajalnik, IMENOVALNIK: tokáta tožilnik, mestnik ali orodnik. RODILNIK: tokáte DAJALNIK: tokáti IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: tokáto JAKOSTNO MESTNIK: pri tokáti [tožílnik] ORODNIK: s tokáto IPA: [tɔˈʒiːlnik] dvojina ednina IMENOVALNIK: tokáti IMENOVALNIK: tožílnik RODILNIK: tokát RODILNIK: tožílnika DAJALNIK: tokátama DAJALNIK: tožílniku TOŽILNIK: tokáti TOŽILNIK: tožílnik MESTNIK: pri tokátah MESTNIK: pri tožílniku ORODNIK: s tokátama ORODNIK: s tožílnikom množina dvojina IMENOVALNIK: tokáte IMENOVALNIK: tožílnika RODILNIK: tokát RODILNIK: tožílnikov DAJALNIK: tokátam DAJALNIK: tožílnikoma TOŽILNIK: tokáte TOŽILNIK: tožílnika MESTNIK: pri tokátah MESTNIK: pri tožílnikih ORODNIK: s tokátami ORODNIK: s tožílnikoma TONEMSKO množina [tokȃta] IMENOVALNIK: tožílniki IPA: [tɔkáːt] RODILNIK: tožílnikov ednina DAJALNIK: tožílnikom IMENOVALNIK: tokȃta TOŽILNIK: tožílnike RODILNIK: tokȃte MESTNIK: pri tožílnikih DAJALNIK: tokȃti ORODNIK: s tožílniki TOŽILNIK: tokȃto TONEMSKO MESTNIK: pri tokȃti [tožȋlnik] 499 IPA: [tɔʒíːlnìk] DAJALNIK: tríglavkama ednina TOŽILNIK: tríglavki IMENOVALNIK: tožȋlnik MESTNIK: pri tríglavkah RODILNIK: tožȋlnika ORODNIK: s tríglavkama DAJALNIK: tožȋlniku množina TOŽILNIK: tožȋlnik IMENOVALNIK: tríglavke MESTNIK: pri tožȋlniku RODILNIK: tríglavk ORODNIK: s tožȋlnikom DAJALNIK: tríglavkam dvojina TOŽILNIK: tríglavke IMENOVALNIK: tožȋlnika MESTNIK: pri tríglavkah RODILNIK: tožȋlnikov ORODNIK: s tríglavkami DAJALNIK: tožȋlnikoma in TOŽILNIK: tožȋlnika [trigláka] MESTNIK: pri tožȋlnikih IPA: [tɾiˈglaːka] ORODNIK: s tožȋlnikoma množina ednina IMENOVALNIK: tožȋlniki IMENOVALNIK: triglávka RODILNIK: tožȋlnikov RODILNIK: triglávke DAJALNIK: tožȋlnikom DAJALNIK: triglávki TOŽILNIK: tožȋlnike TOŽILNIK: triglávko MESTNIK: pri tožȋlnikih MESTNIK: pri triglávki ORODNIK: s tožȋlniki ORODNIK: s triglávko dvojina IZVOR IMENOVALNIK: triglávki po zgledu lat. accūsātīvus (iz accūsāre ‛tožiti, RODILNIK: triglávk obtoževati’) iz ↑tožiti, DAJALNIK: triglávkama TOŽILNIK: triglávki tríglavka MESTNIK: pri triglávkah tríglavke in triglávka triglávke samostalnik ORODNIK: s triglávkama ženskega spola množina [tríglaka] in [trigláka] IMENOVALNIK: triglávke POMEN RODILNIK: triglávk vojaška čepica udeležencev jugoslovanskega DAJALNIK: triglávkam narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, navadno TOŽILNIK: triglávke s slovensko trobojnico in rdečo zvezdo na čelnem MESTNIK: pri triglávkah delu ORODNIK: s triglávkami ▪ Čepice triglavke so bile prvo enotno partizansko TONEMSKO pokrivalo najprej na Kočevskem in Notranjskem, [trȋglaka] kasneje pa še drugod. IPA: [tɾíːglàka] ▪ Bilo je v začetku leta 1943, ko so nam dekleta ednina pripravila prijetno presenečenje. Sešile so nam rdeče IMENOVALNIK: trȋglavka rute in partizanske kape, triglavke. RODILNIK: trȋglavke DAJALNIK: trȋglavki IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: trȋglavko JAKOSTNO MESTNIK: pri trȋglavki [tríglaka] ORODNIK: s trȋglavko IPA: [ˈtɾiːglaka] dvojina ednina IMENOVALNIK: trȋglavki IMENOVALNIK: tríglavka RODILNIK: trȋglavk RODILNIK: tríglavke DAJALNIK: trȋglavkama DAJALNIK: tríglavki TOŽILNIK: trȋglavki TOŽILNIK: tríglavko MESTNIK: pri trȋglavkah MESTNIK: pri tríglavki ORODNIK: s trȋglavkama ORODNIK: s tríglavko množina dvojina IMENOVALNIK: trȋglavke IMENOVALNIK: tríglavki RODILNIK: trȋglavk RODILNIK: tríglavk DAJALNIK: trȋglavkam TOŽILNIK: trȋglavke 500 MESTNIK: pri trȋglavkah TOŽILNIK: trípsa ORODNIK: s trȋglavkami MESTNIK: pri trípsu in [ ORODNIK: s trípsom triglȃka] dvojina IPA: [tɾigláːkà] IMENOVALNIK: trípsa RODILNIK: trípsov ednina DAJALNIK: trípsoma IMENOVALNIK: triglȃvka TOŽILNIK: trípsa RODILNIK: triglȃvke MESTNIK: pri trípsih DAJALNIK: triglȃvki ORODNIK: s trípsoma TOŽILNIK: triglȃvko množina MESTNIK: pri triglȃvki IMENOVALNIK: trípsi ORODNIK: s triglȃvko RODILNIK: trípsov dvojina DAJALNIK: trípsom IMENOVALNIK: triglȃvki TOŽILNIK: trípse RODILNIK: triglȃvk MESTNIK: pri trípsih DAJALNIK: triglȃvkama ORODNIK: s trípsi TOŽILNIK: triglȃvki TONEMSKO MESTNIK: pri triglȃvkah [trȋps] ORODNIK: s triglȃvkama IPA: [tɾíːps] množina ednina IMENOVALNIK: triglȃvke IMENOVALNIK: trȋps RODILNIK: triglȃvk RODILNIK: trȋpsa DAJALNIK: triglȃvkam DAJALNIK: trȋpsu TOŽILNIK: triglȃvke TOŽILNIK: trȋpsa MESTNIK: pri triglȃvkah MESTNIK: pri trȋpsu ORODNIK: s triglȃvkami ORODNIK: s trȋpsom dvojina IZVOR IMENOVALNIK: trȋpsa po gori Triglav RODILNIK: trȋpsov DAJALNIK: trȋpsoma tríps trípsa TOŽILNIK: trȋpsa samostalnik moškega spola [tríps] MESTNIK: pri trȋpsih ORODNIK: s trȋpsoma POMEN množina iz agronomije, iz zoologije majhna žuželka z ozkimi IMENOVALNIK: trȋpsi resastimi krili, ki slabo leti; primerjaj lat. Thrips RODILNIK: trȋpsov ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. DAJALNIK: trȋpsom ▪ Liste paprike, paradižnika in kumar napadajo TOŽILNIK: trȋpse tripsi, ki povzročajo srebrne pege na listih. MESTNIK: pri trȋpsih ▪ Tripsi se na prostem v večjem številu pojavljajo ORODNIK: s trȋpsi zlasti v suhih in vročih letih. ▪ Tripsi na listih sesajo rastlinske sokove. ▪▪▪ IZVOR prevzeto prek nlat. thrips iz gr. thríps ‛lesni črv’ ▪ Na posevkih kumar opazimo tripse na listih in cvetovih. ▪ Če list pregledamo z lupo, opazimo približno trojánec trojánca samostalnik moškega spola 1 milimeter velike svetlo rumene ličinke tripsov [trojánəc] različnih razvojnih stopenj. P OMEN manj formalno računalniški program, ki se brez IZGOVOR IN OBLIKE vednosti uporabnika namesti na napravo in JAKOSTNO [tríps] omogoča zunanji dostop do nje za zlonamerne IPA: [tɾiːps] namene; SIN.: trojanski konj ednina ⏵ priredna zveza IMENOVALNIK: tríps trojanec in črv RODILNIK: trípsa DAJALNIK: trípsu 501 ▪ Virusi, črvi in trojanci niso več grožnja le za ORODNIK: s trojȃnci računalnike, vedno več je tudi okužb mobilnih telefonov. IZVOR ▪▪▪ poenobesedeno iz trojanski konj, po starogrški ▪ V zadnjem času so odkrili več trojancev, ki mestni državi Troja omogočijo hekerjem prevzem nadzora nad računalnikom žrtve z daljave. ▪ Pred nekaj tedni se je na več portalih pojavil nov tŕska tŕske samostalnik ženskega spola trojanec. [trska] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE 1. odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, JAKOSTNO [ navadno s hrapavo površino trojánəc] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [tɾɔˈjaːnəʦ] goreča trska ednina ▪ Ob štedilniku si je nabral suhih trsk. IMENOVALNIK: trojánec ▪ Iz posode izhaja brezbarven plin, ki prižge tlečo RODILNIK: trojánca trsko. DAJALNIK: trojáncu ▪▪▪ TOŽILNIK: trojánca ▪ V peč je dala tanko dračje, ki ga je podkurila s MESTNIK: pri trojáncu papirjem in trskami. ORODNIK: s trojáncem ▪ Na treh straneh in po vrhu so barako zadelali s dvojina smrekovim lubjem, trskami in vejami. IMENOVALNIK: trojánca 1.1. tak kos lesa, na enem koncu narezan, RODILNIK: trojáncev DAJALNIK: trojáncema kot pripomoček za svetenje TOŽILNIK: trojánca ▪ V dimnici so si svetili s trskami, v hiši pa s MESTNIK: pri trojáncih petrolejkami ali karbidaricami. ORODNIK: s trojáncema ▪ V antiki so poleg bakel, sveč in trsk za množina razsvetljavo uporabljali tudi keramične oljenke. ▪ IMENOVALNIK: trojánci Za razsvetljavo so imele predice včasih brleče leščerbe ali trske. RODILNIK: trojáncev DAJALNIK: trojáncem 1.2. odcepljen droben del česa, navadno lesa TOŽILNIK: trojánce ▪ Spodrsnilo mu je in v dlan se mu je zadrla trska. MESTNIK: pri trojáncih ▪ Trsko izvlecite v smeri, v kateri se je zadrla. ORODNIK: s trojánci ▪ Travna semena in ostre bilke se lahko zataknejo TONEMSKO v kožušček ali pa se kakšna trska zapiči v tačko. [trojȃnəc] 2. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, IPA: [tɾɔjáːnʦ] dvema podrepnima plavutma in svetlo progo ednina vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SIN.: polenovka IMENOVALNIK: trojȃnec ▪ Tukaj lovijo predvsem trske, ribe, ki jih nato na RODILNIK: trojȃnca velikih lesenih stojalih sušijo v vetru. DAJALNIK: trojȃncu 2.1. ta žival kot hrana, jed TOŽILNIK: trojȃnca ; SIN.: polenovka MESTNIK: pri trojȃncu ▪ Filete trske začinite s poprom in ščepcem mlete ORODNIK: s trojȃncem paprike. dvojina 3. iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi IMENOVALNIK: trojȃnca plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj RODILNIK: trojȃncev lat. Gadidae DAJALNIK: trojȃncema ▪ Večina vrst trsk živi na severni zemeljski polobli v TOŽILNIK: trojȃnca sorazmerno plitvih obalnih predelih. MESTNIK: pri trojȃncih ▪ Najpogostejše ribe iz družine trsk, med katere spada ORODNIK: s trojȃncema tudi znana polenovka, so umirjenih sivih in rjavkastih množina tonov. IMENOVALNIK: trojȃnci 4. ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to RODILNIK: trojȃncev pripisuje DAJALNIK: trojȃncem ▪ Začelo se je že v otroštvu – ves čas je tekal naokrog TOŽILNIK: trojȃnce (temu primerno je bil prava trska). MESTNIK: pri trojȃncih 502 ▪ Bi se v času osnovne šole prej uvrstil med nabite ▪ Odvetnik, suh kot trska, sedi na drugi strani in se fante ali med trske? kuha od vročine. ▪ Ni jih imela več kot dvajset, bila je suha kot trska in IZGOVOR IN OBLIKE z očmi je kar požirala svet okoli sebe. JAKOSTNO [trska] IZVOR IPA: [ˈtəɾska] = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, ednina srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi IMENOVALNIK: tŕska ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. * trěska ‛trska, RODILNIK: tŕske drobir’ iz ↑treskati DAJALNIK: tŕski TOŽILNIK: tŕsko MESTNIK: pri tŕski tùc medmet ORODNIK: s tŕsko POMEN dvojina 1. ponovljeno posnema zvoke plesne elektronske IMENOVALNIK: tŕski glasbe RODILNIK: tŕsk ▪ Glasba v prostoru je delala tuc, tuc, tuc. DAJALNIK: tŕskama ▪ Tuc, tuc, tuc, glasno odmeva iz zvočnikov. TOŽILNIK: tŕski ▪ Tuc, tuc, tuc, nežen ženski vokal pa boža. MESTNIK: pri tŕskah 2. kot samostalnik, podvojeno, neformalno elektronska plesna ORODNIK: s tŕskama glasba množina ▪ Vseeno pa se mi zdi bolj fajn slišati kitaro kot tuc IMENOVALNIK: tŕske tuc. RODILNIK: tŕsk ▪ Vse prepogosto se znajde v situaciji, ko poslušanja DAJALNIK: tŕskam vajena ušesa in melodij žejna duša zares prisluhnejo TOŽILNIK: tŕske tuc-tucu. MESTNIK: pri tŕskah 2.1. kot samostalnik, podvojeno, neformalno poudarjeni zvok ORODNIK: s tŕskami TONEMSKO take glasbe [trska] ▪ Če je glasba ful na glas, se tuc tuc sliši čez celo IPA: [tɾská] vas. ednina ▪ V dveh pred barom parkiranih avtomobilih so se od tuc-tuca tresle šipe. IMENOVALNIK: tŕska RODILNIK: tŕske 3. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki se izvaja hitreje in z DAJALNIK: tŕski izrazitimi ritmičnimi poudarki TOŽILNIK: tŕsko ▪ Album je tipično poleten, lahkoten tuc tuc pop. MESTNIK: pri tŕski ▪ Nabija se na pol pozabljena tuc-tuc muzika. ORODNIK: s tȓsko 3.1. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki izvaja tako dvojina glasbo IMENOVALNIK: tŕski ▪ Skupina ustvarja boljše melodije kot tisti tuc tuc RODILNIK: tȓsk glasbeniki na televiziji. DAJALNIK: tŕskama TOŽILNIK: tŕski IZVOR MESTNIK: pri tŕskah prevzeto iz hrv. tuc tuc (tuc), imitativnega izvora in ORODNIK: s tŕskama naslonjeno na ponovljeni velelnik tuc(i) glagola tȗći množina ‛tolči’ IMENOVALNIK: tŕske RODILNIK: tȓsk DAJALNIK: tŕskam tún túna samostalnik moškega spola TOŽILNIK: tŕske [tún] MESTNIK: pri tŕskah POMEN ORODNIK: s tŕskami 1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji FRAZEOLOGIJA strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SIN.: tuna suh kot trska ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku zelo vitek, suh jata tunov | vrsta tuna 503 ▪ Močni morski tokovi jate tunov pripeljejo prav do TOŽILNIK: tȗna obale in ribiči jih lahko lovijo s približno MESTNIK: pri tȗnu tridesetmetrske pečine. ORODNIK: s tȗnom ▪ Zaradi obsega ulova je danes ogroženih veliko dvojina vrst tunov, posebno tistih, ki živijo v zgornjih IMENOVALNIK: tȗna plasteh morja. RODILNIK: tȗnov ▪ Biologi so želeli spoznati selitvene navade tunov, DAJALNIK: tȗnoma da bi ugotovili, koliko prepotujejo. TOŽILNIK: tȗna ▪▪▪ MESTNIK: pri tȗnih ▪ Na Japonskem so ujeli največjega tuna v zadnjih ORODNIK: s tȗnoma 25 letih. množina ▪ Tuni zaznajo zvočne valove in nato sledijo izvoru IMENOVALNIK: tȗni valovanja. RODILNIK: tȗnov 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SIN.: tuna, DAJALNIK: tȗnom tunina TOŽILNIK: tȗne ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri tȗnih pečen, surov, svež tun ORODNIK: s tȗni ▪ K pečenemu tunu se dobro prileže suho belo vino. STALNE ZVEZE ▪ Tunova tagliatta, se pravi na rahlo popečeni koščki svežega tuna, nas je navdušila. modroplavuti tun ▪▪▪ 1. iz zoologije tun s širokim telesom, večjimi usti in ▪ Dvakrat na teden zamenjajte govedino ali krajšimi prsnimi plavutmi, ki je po hrbtu temno perutnino s filejem tuna ali lososa. modre barve; primerjaj lat. Thunnus thynnus; SIN.: iz zoologije modroplavuta tuna IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Severni del Mehiškega zaliva je zelo pomemben JAKOSTNO prostor za drstenje atlantske populacije [tún] modroplavutega tuna, ki je močno ogrožen. IPA: [tuːn] ▪ Modroplavuti tuni so na robu izumrtja. ednina 1.1. ta žival kot hrana, jed IMENOVALNIK: tún ; SIN.: modroplavuta tuna RODILNIK: túna DAJALNIK: túnu ▪ Restavracije so že večkrat pozvali, naj TOŽILNIK: túna modroplavutega tuna prenehajo prodajati. MESTNIK: pri túnu ORODNIK: s túnom rumenoplavuti tun dvojina 1. iz zoologije tun z daljšimi prsnimi plavutmi in IMENOVALNIK: túna rumenimi pegami vzdolž boka; primerjaj lat. Thunnus RODILNIK: túnov albacares; SIN.: iz zoologije rumenoplavuta tuna DAJALNIK: túnoma ▪ Skozi jato švigne šilonosi rumenoplavuti tun, tako da TOŽILNIK: túna skupinice zmedenih rib odžene daleč proč od matične MESTNIK: pri túnih jate. ORODNIK: s túnoma ▪ V zadnjih 30 letih je v zateznih mrežah za lov na množina rumenoplavute tune v vzhodnem tropskem Tihem IMENOVALNIK: túni oceanu poginilo prek 7 milijonov delfinov, ki sledijo RODILNIK: túnov jatam tunov. DAJALNIK: túnom 1.1. ta žival kot hrana, jed; SIN.: rumenoplavuta TOŽILNIK: túne tuna MESTNIK: pri túnih ▪ Večina držav poziva k bojkotu pločevink z ORODNIK: s túni rumenoplavutimi tuni. TONEMSKO [tȗn] IZVOR IPA: [túːn] prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna ednina IMENOVALNIK: tȗn RODILNIK: tȗna túna túne samostalnik ženskega spola DAJALNIK: tȗnu [túna] 504 POMEN RODILNIK: túne 1. velika plenilska morska riba z osmimi DAJALNIK: túni majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji TOŽILNIK: túno strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; MESTNIK: pri túni SIN.: tun ORODNIK: s túno ⏵ prid. beseda + sam. beseda dvojina n kilogramov težka tuna IMENOVALNIK: túni ▪ V mreže se je ujela 60 kilogramov težka tuna. RODILNIK: tún ▪ Na palubo je zvlekel desetkilogramsko tuno. DAJALNIK: túnama ▪ Ujeta tuna ni bila velika, ocenil sem jo na kakšnih TOŽILNIK: túni 55 kg. MESTNIK: pri túnah ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s túnama jata tun | vrsta tune množina ▪ Morski pes kitovec pogosto plava med jatami IMENOVALNIK: túne tun. RODILNIK: tún ▪ Vse vrste tun imajo vretenasto telo z zašiljeno DAJALNIK: túnam glavo, dvema hrbtnima plavutma in srpasto repno TOŽILNIK: túne plavutjo. MESTNIK: pri túnah ▪▪▪ ORODNIK: s túnami ▪ Pristaniški kapitani gojijo družinsko tradicijo lova na TONEMSKO tuno. [túna] ▪ Tuno lovijo na odprtem morju s petnajst- in IPA: [tùːná] večmetrskimi barkami. ednina 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SIN.: tun, IMENOVALNIK: túna tunina RODILNIK: túne ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: túni konzervirana, surova, sveža tuna TOŽILNIK: túno ▪ Svežo tuno iz ribarnice očisti in nareže na MESTNIK: pri túni centimetrske koščke. ORODNIK: s tȗno ▪ Strokovnjaki so primerjali različne vrste dvojina konzervirane tune. IMENOVALNIK: túni ▪ Rezina surove tune je ležala na kremi iz RODILNIK: tȗn sladkega krompirja. DAJALNIK: túnama ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku TOŽILNIK: túni n dag, n g tune | file, košček tune | konzerva, MESTNIK: pri túnah pločevinka tune | meso tune ORODNIK: s túnama ▪ V skledo izpraznimo večjo konzervo tune, iz množina katere odcedimo čim več olja. IMENOVALNIK: túne ▪ V solato zamešajte nekaj koščkov tune. RODILNIK: tȗn ▪ Meso tune vzamemo iz konzerve in damo na DAJALNIK: túnam cedilo. TOŽILNIK: túne ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri túnah dodati tuno | jesti tuno | narezati tuno | odcediti ORODNIK: s túnami tuno in ▪ Tuno odcedimo, zrežemo in dodamo rižu. [tȗna] ▪ Svežo tuno narežemo na tanke rezine. IPA: [túːnà] ▪▪▪ ▪ Japonci iz tune in lososa naredijo suši. (tonemska dvojnica) ▪ Izberite solato s tuno, piščancem, škampi ali ednina hobotnico. IMENOVALNIK: tȗna RODILNIK: tȗne I DAJALNIK: tȗni ZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: tȗno JAKOSTNO [túna] MESTNIK: pri tȗni IPA: [ˈtuːna] ORODNIK: s tȗno ednina dvojina IMENOVALNIK: tȗni IMENOVALNIK: túna RODILNIK: tȗn 505 DAJALNIK: tȗnama IZVOR TOŽILNIK: tȗni prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz MESTNIK: pri tȗnah gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, ORODNIK: s tȗnama sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski množina pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ IMENOVALNIK: tȗne RODILNIK: tȗn tunína tuníne DAJALNIK: tȗnam samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: tȗne [tunína] MESTNIK: pri tȗnah POMEN ORODNIK: s tȗnami meso tune; SIN.: tun, tuna ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku STALNE ZVEZE konzerva, pločevinka tunine | košček, rezina tunine ▪ Koščke tunine stresemo v primerno posodo za modroplavuta tuna mešanje. 1. iz zoologije tuna s širokim telesom, večjimi usti in ▪ Z zelo ostrim nožem narežemo tanke rezine krajšimi prsnimi plavutmi, ki je po hrbtu temno tunine in jih ovijemo okoli pripravljenih svaljkov. modre barve ⏵ ; sam. beseda + v + sam. beseda v mestniku primerjaj lat. Thunnus thynnus; SIN.: iz tunina v konzervi, pločevinki | tunina v (oljčnem) zoologije modroplavuti tun ▪ Modroplavuta tuna je riba, ki se ves čas seli iz morij olju, slanici, lastnem soku v oceane in se ob tem na določenih mestih zadržuje ▪ Za kosilo pojeste 100 gramov tunine v slanici, krajši ali daljši čas. 100 gramov zelene solate in dve redkvici. ▪ Modroplavuta tuna se v povprečju giblje s hitrostjo ▪ Za oblogo izberite tunino v oljčnem olju ali tisto v 60 km/h. lastnem soku. ▪ V tridesetih letih je populacija modroplavute tune v ▪ Nečakinja si je za kosilo zaželela tunino v solati in Sredozemlju padla na deset odstotkov nekdanjega belo kavo. ⏵ števila. sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku konzerva s tunino | široki rezanci, špageti, 1.1. ta žival kot hrana, jed; SIN.: modroplavuti testenine s tunino | sendvič s tunino | solata s tun tunino ▪ Oba sta podpisala jamstvo, da ne bosta stregla ▪ Za kosilo pojejmo skledo solate s tunino, koruzo modroplavute tune v svojih uglednih in odlično in fižolom. obiskanih, cenjenih restavracijah. ▪ Na poti domov bo pojedla sendvič s tunino. ▪ Stregli naj bi atlantske modroplavute tune, kar ▪▪▪ pa na jedilniku ni zapisano, tako da kupci ne vedo, ▪ Tunino narežemo na centimeter debele rezine. da na krožniku dobijo ribo, ki je po nekaterih ▪ Omako iz tunine začinimo s soljo, poprom in poročilih na robu izumrtja. limoninim sokom. rumenoplavuta tuna IZGOVOR IN OBLIKE 1. iz zoologije tuna z daljšimi prsnimi plavutmi in JAKOSTNO rumenimi pegami vzdolž boka; primerjaj lat. Thunnus [tunína] albacares; SIN.: iz zoologije rumenoplavuti tun IPA: [tuˈniːna] ▪ Rumenoplavuto tuno, ki sem jo kmalu potegnil v ednina barko, sem ocenil na kakih petnajst kilogramov. IMENOVALNIK: tunína ▪ Medtem ko so rumenoplavute tune še pogoste, so RODILNIK: tuníne večje modroplavute tune postale zelo redke. DAJALNIK: tuníni ▪ Na območju Pacifika rumenoplavute tune plavajo TOŽILNIK: tuníno pod jatami delfinov, zato je med ulovom MESTNIK: pri tuníni rumenoplavutih tun pomrlo veliko delfinov. ORODNIK: s tuníno 1.1. ta žival kot hrana, jed; dvojina SIN.: rumenoplavuti tun IMENOVALNIK: tuníni ▪ Ljubiteljem okusnih in zdravih prigrizkov so RODILNIK: tunín pripravili pašteto iz mesa rumenoplavute tune. DAJALNIK: tunínama ▪ Slano in oljnato, kaj več pa že ne bi mogel reči, TOŽILNIK: tuníni in z okusom po rumenoplavuti tuni, kot je pisalo MESTNIK: pri tunínah na konzervi. ORODNIK: s tunínama množina IMENOVALNIK: tuníne 506 RODILNIK: tunín tùp medmet DAJALNIK: tunínam POMEN TOŽILNIK: tuníne 1. navadno ponovljeno posnema zvok pri udarcu MESTNIK: pri tunínah ▪ »Tup! Tup!« so skozi zrak odmevali udarci sekire po ORODNIK: s tunínami lesu. TONEMSKO [tunína] ▪ Videl je le dve senci, ki sta s kladivi udrihali po avtomobilu. Tup-tup, tup-tup, tup-tup. IPA: [tunìːná] ednina 1.1. ponovljeno posnema zvoke hitre glasbe z IMENOVALNIK: tunína izrazitimi ritmičnimi poudarki RODILNIK: tuníne ▪ Rekel je, da bo pesem uspešnica in da bomo pri DAJALNIK: tuníni njej uporabili sintetizatorske sekvencerje, ki delajo TOŽILNIK: tuníno tup, tup, tup. MESTNIK: pri tuníni ▪ Tup-tup-tup, je tolkla godba. ORODNIK: s tunȋno 1.2. ponazarja udarec dvojina ▪ Ves čas me je tepel po roki, »ne drži tako, tup, IMENOVALNIK: tuníni premakni tako, tup«. RODILNIK: tunȋn ▪ Skočila sta name, me porinila tja med ventile in DAJALNIK: tunínama tup po meni. TOŽILNIK: tuníni 2. kot samostalnik, ekspresivno glasen, zamolkel zvok pri MESTNIK: pri tunínah udarcu ORODNIK: s tunínama ▪ Zamolkel tup stopnice me opomni, da bom kmalu množina pred vrati. IMENOVALNIK: tuníne ▪ Zdaj ni bilo več pomembno, kako si udarjal. Važno RODILNIK: tunȋn je bilo le, da se je slišal čim bolj glasen »tup« in da se DAJALNIK: tunínam ga je slišalo čim večkrat. TOŽILNIK: tuníne MESTNIK: pri tunínah ORODNIK: s tunínami IZVOR in imitativna beseda, ki posnema zvok pri udarcu [tunȋna] IPA: [tuníːnà] túrban túrbana samostalnik moškega spola (tonemska dvojnica) [túrban] ednina POMEN IMENOVALNIK: tunȋna 1. moško pokrivalo iz dolgega kosa blaga, ki se RODILNIK: tunȋne navadno ovije okoli glave, po izvoru iz stare DAJALNIK: tunȋni Perzije TOŽILNIK: tunȋno ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri tunȋni bel, črn, moder turban | svilen turban | turški turban ORODNIK: s tunȋno ▪ Naslednje jutro sem si nadel belo oblačilo in dvojina svojega gostitelja sikha prosil, naj mi zaveže IMENOVALNIK: tunȋni moder turban. RODILNIK: tunȋn ▪ Opazil je, da si je pri padcu polomil očala. Tudi DAJALNIK: tunȋnama rdeč turban mu je zdrsnil z glave. TOŽILNIK: tunȋni ▪ Na glavi je nosil turški turban, v levi roki je imel MESTNIK: pri tunȋnah ščit in v desni kopje. ORODNIK: s tunȋnama ⏵ sam. beseda + z/s + sam. beseda v orodniku množina moški, mož s turbanom IMENOVALNIK: tunȋne ▪ Mož s črnim turbanom mi je z roko nakazal, naj RODILNIK: tunȋn se jim pridružim. DAJALNIK: tunȋnam ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: tunȋne nositi turban | sneti (si) turban MESTNIK: pri tunȋnah ▪ Na glavi, ki jo porašča dolga temna brada, nosi ORODNIK: s tunȋnami preprost bel turban. ▪▪▪ ▪ Ob bregu je stalo kakšnih deset moških postav v IZVOR ↑tuna dolgih belih haljah s turbani na glavi. 507 1.1. kar spominja na tako pokrivalo MESTNIK: pri tȗrbanih ⏵ sam. beseda + iz + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: s tȗrbanoma turban iz brisače množina ▪ Masko nanesite na lase, enakomerno IMENOVALNIK: tȗrbani razčešite in pod turbanom iz brisače pustite RODILNIK: tȗrbanov delovati 10 minut. DAJALNIK: tȗrbanom ▪▪▪ TOŽILNIK: tȗrbane ▪ Vse do smrti se ni ločila od vranje črnih las, MESTNIK: pri tȗrbanih spetih v turban, dolgih umetnih trepalnic in krvavo ORODNIK: s tȗrbani rdečega rdečila. ▪ Ko je ugotovila, da so za njo zaprli vrata, si je STALNE ZVEZE snela turban in stresla z glavo, kot bi hotela pregnati napetost po dolgi poti. turški turban ▪ Brancinove fileje zvijemo v turban in jih zašijemo 1. buča z oranžnim vrhnjim delom, ki spominja z zobotrebcem, napolnimo z zelenjavo, ki smo ji na pokrivalo, in progastim spodnjim delom ter dodali narezan sir. belo rumenim mesom ▪ Zelo lepe turške turbane lahko hranimo več IZGOVOR IN OBLIKE mesecev. JAKOSTNO [túrban] ▪ Prikupne deklice iz vrtca so si na razstavi za šalo na glavo posadile jedilno bučo, imenovano turški turban. IPA: [ˈtuːɾban] ednina 1.1. ta rastlina kot hrana, jed IMENOVALNIK: túrban ▪ V pečici spečemo rezine buče turški turban in RODILNIK: túrbana cele rdeče paprike. DAJALNIK: túrbanu TOŽILNIK: túrban IZVOR MESTNIK: pri túrbanu prevzeto prek nem. Turban, frc. turban, it. turbante ORODNIK: s túrbanom (star. it. tolipante) in tur. tülbend iz perz. dulbänd, dvojina domnevno iz dil ‛srce’ + bändän ‛vezati’ IMENOVALNIK: túrbana RODILNIK: túrbanov túrek túrka DAJALNIK: túrbanoma samostalnik moškega spola TOŽILNIK: túrbana [túrək] MESTNIK: pri túrbanih POMEN ORODNIK: s túrbanoma užitna goba z rdeče rjavim ali oranžnim množina klobukom, temnejšimi luskami na betu in IMENOVALNIK: túrbani mesom, ki se na prerezu obarva; primerjaj lat. RODILNIK: túrbanov Leccinum DAJALNIK: túrbanom ▪ Na Rožniku in Šišenskemu hribu raste okoli TOŽILNIK: túrbane 230 različnih vrst gob, med drugimi turki, maslenke in MESTNIK: pri túrbanih zelo iskan jesenski goban. ORODNIK: s túrbani ▪ Klobuke turkov, če so majhni, pustimo cele, drugače TONEMSKO jih razrežemo na polovičke. [tȗrban] IPA: [túːɾbàn] IZGOVOR IN OBLIKE ednina JAKOSTNO IMENOVALNIK: tȗrban [túrək] RODILNIK: tȗrbana IPA: [ˈtuːɾək] DAJALNIK: tȗrbanu ednina TOŽILNIK: tȗrban IMENOVALNIK: túrek MESTNIK: pri tȗrbanu RODILNIK: túrka ORODNIK: s tȗrbanom DAJALNIK: túrku dvojina TOŽILNIK: túrka IMENOVALNIK: tȗrbana MESTNIK: pri túrku RODILNIK: tȗrbanov ORODNIK: s túrkom DAJALNIK: tȗrbanoma dvojina TOŽILNIK: tȗrbana IMENOVALNIK: túrka RODILNIK: túrkov 508 DAJALNIK: túrkoma IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: túrka JAKOSTNO MESTNIK: pri túrkih [tvórjenka] ORODNIK: s túrkoma IPA: [ˈtʋoːɾjɛŋka] množina ednina IMENOVALNIK: túrki IMENOVALNIK: tvórjenka RODILNIK: túrkov RODILNIK: tvórjenke DAJALNIK: túrkom DAJALNIK: tvórjenki TOŽILNIK: túrke TOŽILNIK: tvórjenko MESTNIK: pri túrkih MESTNIK: pri tvórjenki ORODNIK: s túrki ORODNIK: s tvórjenko TONEMSKO dvojina [tȗrək] IMENOVALNIK: tvórjenki IPA: [túːɾk] RODILNIK: tvórjenk ednina DAJALNIK: tvórjenkama IMENOVALNIK: tȗrek TOŽILNIK: tvórjenki RODILNIK: tȗrka MESTNIK: pri tvórjenkah DAJALNIK: tȗrku ORODNIK: s tvórjenkama TOŽILNIK: tȗrka množina MESTNIK: pri tȗrku IMENOVALNIK: tvórjenke ORODNIK: s tȗrkom RODILNIK: tvórjenk dvojina DAJALNIK: tvórjenkam IMENOVALNIK: tȗrka TOŽILNIK: tvórjenke RODILNIK: tȗrkov MESTNIK: pri tvórjenkah DAJALNIK: tȗrkoma ORODNIK: s tvórjenkami TOŽILNIK: tȗrka TONEMSKO MESTNIK: pri tȗrkih [tvrjenka] ORODNIK: s tȗrkoma IPA: [tʋòːɾjŋka] množina ednina IMENOVALNIK: tȗrki IMENOVALNIK: tvrjenka RODILNIK: tȗrkov RODILNIK: tvrjenke DAJALNIK: tȗrkom DAJALNIK: tvrjenki TOŽILNIK: tȗrke TOŽILNIK: tvrjenko MESTNIK: pri tȗrkih MESTNIK: pri tvrjenki ORODNIK: s tȗrki ORODNIK: s tvrjenko dvojina IZVOR IMENOVALNIK: tvrjenki verjetno po imenu naroda Turki zaradi rdeče barve RODILNIK: tvrjenk klobuka, ki spominja na turški fes DAJALNIK: tvrjenkama TOŽILNIK: tvrjenki tvórjenka MESTNIK: pri tvrjenkah tvórjenke samostalnik ženskega spola ORODNIK: s tvrjenkama [tvórjenka] množina POMEN IMENOVALNIK: tvrjenke iz jezikoslovja beseda, tvorjena iz druge besede, besed RODILNIK: tvrjenk ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: tvrjenkam ▪ Pri prevodih so ustvarjali nove tvorjenke, TOŽILNIK: tvrjenke prevzemali tuje izraze s prilagoditvami, opisno MESTNIK: pri tvrjenkah razlagali posamezne pojme. ORODNIK: s tvrjenkami ▪ V pričujoči zbirki so nove tvorjenke »mivkosned«, in »vsedotik« in »snežroža«. [tvrjenka] ▪▪▪ IPA: [tʋóːɾjŋka] ▪ Besede, ki imajo obrazilo, so tvorjenke (npr. mizica, namizje). (tonemska dvojnica) ▪ Beseda »bélec« je tvorjenka na -ec iz pridevnika ednina »bel«. IMENOVALNIK: tvrjenka RODILNIK: tvrjenke DAJALNIK: tvrjenki 509 TOŽILNIK: tvrjenko ▪ »Kopam se kar pri nas doma, v Sori.« – »Uf, pa ni MESTNIK: pri tvrjenki premrzla?« ORODNIK: s tvrjenko ▪ Imajo čudovite slapove. Uff, kakšna pokrajina! dvojina 4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko IMENOVALNIK: tvrjenki govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje RODILNIK: tvrjenk pomembnost DAJALNIK: tvrjenkama ▪ Besede nikoli ne zastarijo. Uf, kot vojni zločini, ne. TOŽILNIK: tvrjenki ▪ Uf, tega obiska pa ne bom pozabila vse življenje. MESTNIK: pri tvrjenkah ▪ Nor avto. Uff, kako bi ga z užitkom en krog odpeljal. ORODNIK: s tvrjenkama množina IZVOR IMENOVALNIK: tvrjenke imitativna beseda, verjetno prevzeta iz nem. uff RODILNIK: tvrjenk DAJALNIK: tvrjenkam TOŽILNIK: tvrjenke ùh medmet MESTNIK: pri tvrjenkah POMEN ORODNIK: s tvrjenkami 1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga IZVOR ▪ »Uh, kakšen si!« se je zgrozila in se grdo našobila. ↑tvoriti ▪ »Uh, ti moški! Brez srca ste, čisto brez srca!« ▪ »Uh, si otročja!« vzkipi oče. ùf medmet 1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, POMEN nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem 1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj ▪ Uh, mama, le zakaj te nisem poslušal? težko ▪ Uh, pozabila sem ugasniti radio, reče in se obrne ▪ Uf, kaj ti pomaga, če rešiš eno človeško življenje, a v hišo. potem izdaš domovino. 2. izraža, da govorec občuti zadrego, se ▪ Uf, v ponedeljek poteče registracija avtomobila. obotavlja odgovoriti ▪ Uff, mislil sem, da bo vse skupaj bolj preprosto. ▪ »Uh,« se je popraskal po glavi. »Ne morem se 1.1. odločiti«. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec ▪ Koliko pa je stara kraljica? »Uh, tega pa ne vem na obotavlja spregovoriti o čem težkem, pamet,« je iskreno priznal dobrovoljni veleposlanik. težavnem 3. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen ▪ Je laž lahko moralna? Uf, naj vsak zase razmisli, ▪ Uh, to bi bilo veselo. kako pogosto laže, zakaj, s kakšnim namenom in ▪ In to je tako dobro, uh, tako dobro! komu. ▪ »In v katero smer gre dežela?« – »Uf, to je zelo 3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo težko reči, v kateri smeri gre po lastnem izboru in ▪ Uh, to so bili dnevi. Nori in nepozabni! koliko nam prostostne stopnje diktirajo od zunaj.« ▪ Uh, to so bili časi. Res je bilo lepo igrati z ▪ »Kdo je največja slovenska osebnost vseh nogometašem najvišjega razreda. časov?« – »Uff, ne vem. Težko bi zdaj koga 3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje izpostavil.« ▪ Uh, gasilci so prišli, rešeni smo! 2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti ▪ Uh, kako sem si oddahnil. zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni ▪ »Končno, uh,« je rekel, »malo sprostitve.« napetosti 3.3. izraža, da govorec kaj občuduje ▪ Zadnjič sva z možem precej časa hodila po trgovini ▪ Oh, kakšne slike! – ah, kakšne stavbe! – uh, in je na koncu rekel: »Uf, sem se utrudil.« ▪ Uf, olajšanje, pismo se ni izgubilo, lepo je pristalo v kakšni kipi! – ti in podobni vzkliki so prihajali iz mapi s prejeto pošto. mojih ust. ▪ Ufff ▪ , kako si oddahneš! Besede starejše gospe ob ogledu plakatov: »Uh, 3. kako so lepi.« tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali 4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko svojo izjavo dosegljivega ▪ Kdaj ste začeli brskati po zemlji in odkrivati ▪ Pri petinpetdesetih letih izžareva neverjetno skrivnosti rastlinskega sveta? Uh, rastline sem začel energijo, šarm, vitalnost in lepoto. Vsako žensko saditi, še preden sem šel v šolo. zanima čarobna formula, kako to doseči. Uf, postopek zahteva veliko časa in neverjetno disciplino. 510 ▪ Kako bi sami opisali ploščo, da bi si bralec mislil: uh, umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik tole pa moram slišati? [ ▪ umétnostni] Po vsaki predstavi sem si rekel, uh, to je pa zadnjič, res zadnjič. POMEN 1. ki je v zvezi z umetnostjo 4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja ⏵ prid. beseda + sam. beseda svoje pritrjevanje ali zanikovanje umetnostni kritik, teoretik | umetnostni muzej | ▪ »Uh, ne, ne, ne, naloga ne taksonomsko ne umetnostni slog | umetnostni spomenik | pomensko ne zdrži«. umetnostna akademija, galerija | umetnostna smer, ▪ So bili po koncertih hudi žuri, razvrat? Uh, kje pa! teorija, zvrst | umetnostna vzgoja Imeli smo zelo strog režim. ▪ Pozabiti ga želijo predvsem njegovi ▪ Uh ja, prepričal si me! svetovnonazorski sovražniki in tisti umetniki, ki jih 4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja je kot umetnostni kritik slabo ocenil. izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost ▪ Pri delu mu je pomagal dr. France Stele, ki je česa prispeval razlage umetnostnih in kulturnih ▪ Koliko časa ste ga pisali? Uh! (dolg rafal smeha, spomenikov. ▪ ki se ne konča) Prva verzija, ki nima niti ene same Zbirka del največjih mojstrov 19. in 20. stoletja črke zveze z zadnjo, je nastala pred petimi leti. še vedno čaka na nov dom, potem ko so že pred desetimi leti predstavili načrte za novo umetnostno galerijo. IZVOR imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh 1.1. ki sestavlja, tvori umetnost ⏵ prid. beseda + sam. beseda ulalà umetnostni zakladi | umetnostna dediščina, in ùlalá in úlalà medmet produkcija | umetnostno besedilo POMEN ▪ V Benetkah lahko občudujemo nepreštevne 1. izraža, da je govorec prijetno presenečen umetnostne zaklade, hkrati pa je mesto kot ▪ Ulala, pariška moda po ugodnih cenah! celota celostna umetnina. ▪ Ulala, to je bilo veselje, kot se šika! ▪ Od nekdaj si v galeriji prizadevamo za dialog ▪ Ulala, kakšna pohvala. med domačo in tujo umetnostno produkcijo. 1.1. ▪ Izbrana umetnostna besedila naj bodo čim izraža, da se govorec čudi, občuduje bolj raznolika: tematsko, žanrsko, stilno, koga, kaj časovno, avtorsko. ▪ Prihaja prvi ovinek. Ulala, za las je ušel zasledovalcu. Kakšna dirka! 1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na ▪ Ulala, kako baranta! umetnosti ⏵ 1.2. prid. beseda + sam. beseda tudi z večkrat ponovljenim zlogom la izraža, da je umetnostni terapevt | umetnostna terapija govorec neprijetno presenečen ▪ Umetnostna terapija posamezniku omogoči, ▪ Ulala, nekaj se dogaja! Izza dirkalnika se kadi bel da izpove misli in čustva, ki bi jih sicer težko dim. Kot kaže, je odpovedal motor. izrazil. ▪ Ulalala, sem si rekel, to pa slabo kaže. ▪ Nedavno so na spisek poklicev uvrstili tudi 2. uporablja se, ko govorec opozarja na telesno, umetnostnega terapevta, ki se naprej deli na spolno privlačnost, namiguje na spolnost glasbenega, likovnega, dramskega in plesno- ▪ Ulala, kakšne obline! gibalnega terapevta. ▪ Z njo je »ujel« kar nekaj žgečkljivih spominov. Ulala! 2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim ▪ Ulala, tole pa je zgodba. Ti želiš njega, on hoče njo, oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov ona hoče, upam, njega. ⏵ prid. beseda + sam. beseda 3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko umetnostni kovač, varilec | umetnostna obrt | ▪ Predstava je nastajala ulala let, in bo svojevrsten umetnostno kovaštvo, ustvarjanje, varjenje spomenik moji desetletnici dela v gledališču. ▪ Slovenska božična drevesa v Vatikanu bodo 3.1. kot prislov, ekspresivno zelo okrasili tudi z izvirnimi slovenskimi izdelki domače ▪ Pevec je bil v nevarnosti zaradi letečih modrčkov. in umetnostne obrti. In to z ulala bujnimi košaricami! ▪ Na razstavnih prostorih so si udeleženci lahko ogledali izdelke umetnostnega kovaštva. ▪ Veliko časa posveča umetnostnemu varjenju. Iz IZVOR prevzeto iz frc. ouh là là iz medmeta ouh za različnih kovinskih materialov, najpogosteje iz klicanje, pritegnitev pozornosti in ponovljenega medenine in nerjavečega jekla, izdeluje plastike in prislova là ‛tam, tja’ reliefne slike. 511 3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se IMENOVALNIK: umétnostne ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur RODILNIK: umétnostnih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: umétnostnim umetnostni drsalec | umetnostna drsalka | TOŽILNIK: umétnostne umetnostno drsanje, kotalkanje MESTNIK: pri umétnostnih ▪ Je nadarjena umetnostna drsalka, ki s svojim ORODNIK: z umétnostnimi talentom, gibčnostjo in eleganco drsanja spada v srednji spol sam vrh tega športa. ednina ▪ Raven prikazanega umetnostnega kotalkanja je IMENOVALNIK: umétnostno bila v povprečju precej nizka, videli pa smo tudi RODILNIK: umétnostnega nekaj vrhunskih nastopov. DAJALNIK: umétnostnemu ▪ Bil sem gost državnega prvenstva v umetnostni TOŽILNIK: umétnostno gimnastiki. MESTNIK: pri umétnostnem ORODNIK: z umétnostnim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: umétnostni [umétnostni] RODILNIK: umétnostnih IPA: [uˈmeːtnɔstni] DAJALNIK: umétnostnima OSNOVNIK TOŽILNIK: umétnostni moški spol MESTNIK: pri umétnostnih ednina ORODNIK: z umétnostnima IMENOVALNIK: umétnostni množina RODILNIK: umétnostnega IMENOVALNIK: umétnostna DAJALNIK: umétnostnemu RODILNIK: umétnostnih TOŽILNIK: umétnostni DAJALNIK: umétnostnim živo umétnostnega TOŽILNIK: umétnostna MESTNIK: pri umétnostnem MESTNIK: pri umétnostnih ORODNIK: z umétnostnim ORODNIK: z umétnostnimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: umétnostna [umtnostni] RODILNIK: umétnostnih IPA: [umèːtnstni] DAJALNIK: umétnostnima OSNOVNIK TOŽILNIK: umétnostna moški spol MESTNIK: pri umétnostnih ednina ORODNIK: z umétnostnima IMENOVALNIK: umtnostni množina RODILNIK: umtnostnega IMENOVALNIK: umétnostni DAJALNIK: umtnostnemu RODILNIK: umétnostnih TOŽILNIK: umtnostni DAJALNIK: umétnostnim živo umtnostnega TOŽILNIK: umétnostne MESTNIK: pri umtnostnem MESTNIK: pri umétnostnih ORODNIK: z umtnostnim ORODNIK: z umétnostnimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: umtnostna ednina RODILNIK: umtnostnih IMENOVALNIK: umétnostna DAJALNIK: umtnostnima RODILNIK: umétnostne TOŽILNIK: umtnostna DAJALNIK: umétnostni MESTNIK: pri umtnostnih TOŽILNIK: umétnostno ORODNIK: z umtnostnima MESTNIK: pri umétnostni množina ORODNIK: z umétnostno IMENOVALNIK: umtnostni dvojina RODILNIK: umtnostnih IMENOVALNIK: umétnostni DAJALNIK: umtnostnim RODILNIK: umétnostnih TOŽILNIK: umtnostne DAJALNIK: umétnostnima MESTNIK: pri umtnostnih TOŽILNIK: umétnostni ORODNIK: z umtnostnimi MESTNIK: pri umétnostnih ženski spol ORODNIK: z umétnostnima ednina množina IMENOVALNIK: umtnostna 512 RODILNIK: umtnostne jezike, umetniške skupine, psihologijo in medsebojne DAJALNIK: umtnostni odnose. TOŽILNIK: umtnostno 1.1. študij te vede ali ta veda kot šolski MESTNIK: pri umtnostni predmet ORODNIK: z umtnostno ⏵ dvojina sam. beseda + sam. beseda v rodilniku profesor, profesorica umetnostne zgodovine | IMENOVALNIK: umtnostni študent, študentka umetnostne zgodovine | RODILNIK: umtnostnih študij umetnostne zgodovine DAJALNIK: umtnostnima ▪ Po selitvi v Gorico je zasedel mesto profesorja TOŽILNIK: umtnostni umetnostne zgodovine na liceju, kjer je MESTNIK: pri umtnostnih poučeval do leta 1927. ORODNIK: z umtnostnima ▪ Svojo pot v likovni svet je začela kot množina študentka umetnostne zgodovine na Filozofski IMENOVALNIK: umtnostne fakulteti v Ljubljani. RODILNIK: umtnostnih ▪ Diapozitivi so bili sprva namenjeni študiju DAJALNIK: umtnostnim umetnostne zgodovine, danes pa so TOŽILNIK: umtnostne pomemben dokument časa, saj nas nagovorijo MESTNIK: pri umtnostnih tudi z antropološkimi, kulturnimi in estetskimi ORODNIK: z umtnostnimi pomeni. srednji spol ⏵ ednina glag. + sam. beseda v tožilniku poučevati, predavati umetnostno zgodovino | IMENOVALNIK: umtnostno študirati umetnostno zgodovino RODILNIK: umtnostnega ▪ Po študiju je poučeval umetnostno zgodovino DAJALNIK: umtnostnemu na slovenski in italijanski gimnaziji v Kopru in TOŽILNIK: umtnostno Piranu. MESTNIK: pri umtnostnem ▪ V Ljubljani je študirala umetnostno zgodovino, ORODNIK: z umtnostnim bila nekaj časa samostojna književnica, potem dvojina pa do upokojitve knjižničarka. IMENOVALNIK: umtnostni ⏵ glag. + iz + sam. beseda v rodilniku RODILNIK: umtnostnih diplomirati iz umetnostne zgodovine DAJALNIK: umtnostnima ▪ Med študijem na Filozofski fakulteti v TOŽILNIK: umtnostni Ljubljani, kjer je doktoriral iz umetnostne MESTNIK: pri umtnostnih zgodovine, se je začel intenzivneje ukvarjati s ORODNIK: z umtnostnima pisanjem. množina ▪▪▪ IMENOVALNIK: umtnostna ▪ Univerza je bila ustanovljena leta 1919, leta RODILNIK: umtnostnih 1920 pa so že tekla predavanja iz umetnostne DAJALNIK: umtnostnim zgodovine. TOŽILNIK: umtnostna MESTNIK: pri umtnostnih umetnostna zgodovinarka ORODNIK: z umtnostnimi ženska, ki se poklicno ukvarja z umetnostno zgodovino STALNE ZVEZE ▪ Avtorja in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka. umetnostna zgodovina ▪ Po besedah umetnostne zgodovinarke umetnice na 1. veda o razvoju likovne umetnosti skupinski razstavi predstavljajo izrazito osebne, ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku slogovno izvirne umetniške izraze. področje umetnostne zgodovine ▪ Sogovornica je diplomirana umetnostna ▪ V Moderni galeriji so včeraj podelili priznanja in zgodovinarka in etnologinja. nagrado za vrhunske dosežke in izredno pomembno delo na področju umetnostne umetnostni zgodovinar zgodovine in sorodnih ved. kdor se poklicno ukvarja z umetnostno zgodovino ▪▪▪ ▪ Njegova umetnost je predmet poglobljenih analiz, ▪ Stegenšek velja za pionirja raziskovanja slovenske pod katere so se podpisovali najuglednejši likovni sakralne umetnosti in umetnostne zgodovine ter za kritiki in umetnostni zgodovinarji. začetnika naše spomeniške topografije. ▪ Arhitekturo meniških redov so predstavili umetnostni ▪ Slušateljem je na voljo 200 krožkov, največ zgodovinarji konservatorji, po zbirkah pa so zanimanja pa je za umetnostno zgodovino, tuje obiskovalce vodili muzejski kustosi. 513 ▪ S svojo skoraj petdeset let dolgo umetniško potjo, ki ORODNIK: z ȗrhom jo umetnostni zgodovinarji in kritiki uvrščajo v dvojina ekspresivno izraznost in ji pripisujejo IMENOVALNIK: ȗrha eksistencialistični prizvok, je eden v dvajsetem RODILNIK: ȗrhov stoletju najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev. DAJALNIK: ȗrhoma TOŽILNIK: ȗrha IZVOR MESTNIK: pri ȗrhih ↑umetnost ORODNIK: z ȗrhoma množina úrh úrha IMENOVALNIK: ȗrhi samostalnik moškega spola RODILNIK: ȗrhov [úrh] DAJALNIK: ȗrhom POMEN TOŽILNIK: ȗrhe iz zoologije žabi podobna dvoživka z bradavičasto MESTNIK: pri ȗrhih kožo po hrbtu in srčasto oblikovano zenico; primerjaj ORODNIK: z ȗrhi lat. Bombina ▪ V blatnih, z vodo zalitih kolovozih se zelo radi STALNE ZVEZE zadržujejo urhi. ▪ Zelenci so odličen biotop za močvirske živali, hribski urh predvsem dvoživke: žabe, urhe in pupke. iz zoologije urh sivkaste, rjavkaste ali olivno zelene ▪ V živalskem vrtu imajo močerada, ki je svoj prostor barve s številnimi bradavicami po hrbtu in našel v vivariju, družbo mu delajo krastače, urhi in sekulja. rumenim trebuhom s temnimi lisami; primerjaj lat. Bombina variegata ▪ Hribski urh I se hrani z žuželkami, njihovimi ličinkami, ZGOVOR IN OBLIKE deževniki in polži. JAKOSTNO [úrh] ▪ Gozdna tla, luže in gozdni potoki ponujajo močeradu in hribskemu urhu bivališče in hrano. IPA: [ˈuːɾx] ▪ Za ohranjanje hribskega urha, velikega, malega in ednina planinskega pupka so pomembne stoječe vode, v IMENOVALNIK: úrh katerih ni rib. RODILNIK: úrha DAJALNIK: úrhu nižinski urh TOŽILNIK: úrha iz zoologije urh rjavkaste ali olivno zelene barve s MESTNIK: pri úrhu temnimi lisami in oranžnim trebuhom s temnimi ORODNIK: z úrhom dvojina lisami; primerjaj lat. Bombina bombina ▪ Na vzhodu je v mrtvicah in mlakah nižinskih IMENOVALNIK: úrha travnikov pogost nižinski urh. RODILNIK: úrhov ▪ Zelena rega v krošnji dreves reglja, tudi nižinski urh DAJALNIK: úrhoma bolj kot s svojo barvitostjo trebuha očara z TOŽILNIK: úrha regljanjem. MESTNIK: pri úrhih ORODNIK: z úrhoma množina IZVOR iz * lurh, prevzeto iz nem. Lurch, nejasnega izvora IMENOVALNIK: úrhi RODILNIK: úrhov DAJALNIK: úrhom vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik TOŽILNIK: úrhe [vanílije vanílijeva vanílijevo] MESTNIK: pri úrhih POMEN ORODNIK: z úrhi 1. ki je v zvezi z vanilijo 1.; SIN.: vanilijin TONEMSKO [ȗrh] ⏵ prid. beseda + sam. beseda vanilijev strok IPA: [úːɾx] ▪ V majhno posodo denite mleko, smetano, sladkor ednina in vanilijev strok s semeni vred in počasi zavrite. IMENOVALNIK: ȗrh ▪ Je v prelepi svetli obleki vanilijeve barve s srajco RODILNIK: ȗrha v enakem odtenku in dvorednim suknjičem. DAJALNIK: ȗrhu ▪ Dodajte stržen vanilijeve palčke. TOŽILNIK: ȗrha MESTNIK: pri ȗrhu 1.1. ki je del vanilije 1.1.; SIN.: vanilijin 514 ▪ Zmešamo orehe, moko, vanilijevo sredico in RODILNIK: vanílijevih limonino lupino. DAJALNIK: vanílijevima ▪ Vanilijevo skorjico odpremo in iz notranjosti TOŽILNIK: vanílijevi ostrgamo vanilijevo srčiko. MESTNIK: pri vanílijevih 1.2. ki je iz vanilije 1.1. ali vsebuje vanilijo ORODNIK: z vanílijevima 1.1.; množina SIN.: vanilijin ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: vanílijeve vanilijev jogurt, puding, sladoled | vanilijev RODILNIK: vanílijevih sladkor | vanilijeva aroma | vanilijeva krema, DAJALNIK: vanílijevim omaka TOŽILNIK: vanílijeve ▪ Za kremo stepemo sladko smetano, ki smo ji MESTNIK: pri vanílijevih dodali vrečko vanilijevega sladkorja. ORODNIK: z vanílijevimi ▪ Lahko dobite vanilijev ali čokoladni sladoled. srednji spol ▪ Dodajte sladkor in vanilijev ekstrakt po okusu, ednina nato pa s tem premažite mafine. IMENOVALNIK: vanílijevo ▪ Namesto vanilijevega stroka lahko uporabite RODILNIK: vanílijevega tudi vanilijev sladkor ali vanilijevo aromo. DAJALNIK: vanílijevemu TOŽILNIK: vanílijevo I MESTNIK: pri vanílijevem ZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z vanílijevim JAKOSTNO [vanílije vanílijeva vanílijevo] dvojina IPA: [ʋaˈniːlijɛ ʋaˈniːlijɛʋa ʋaˈniːlijɛʋɔ] IMENOVALNIK: vanílijevi RODILNIK: vanílijevih OSNOVNIK moški spol DAJALNIK: vanílijevima ednina TOŽILNIK: vanílijevi IMENOVALNIK: vanílijev MESTNIK: pri vanílijevih določno vanílijevi ORODNIK: z vanílijevima RODILNIK: vanílijevega množina DAJALNIK: vanílijevemu IMENOVALNIK: vanílijeva TOŽILNIK: vanílijev RODILNIK: vanílijevih določno vanílijevi DAJALNIK: vanílijevim živo vanílijevega TOŽILNIK: vanílijeva MESTNIK: pri vanílijevem MESTNIK: pri vanílijevih ORODNIK: z vanílijevim ORODNIK: z vanílijevimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: vanílijeva [vanílije vanílijeva vanílijevo] RODILNIK: vanílijevih IPA: [ʋanìːlíjɛ ʋanìːlíjɛʋa ʋanìːlíjɛʋɔ] DAJALNIK: vanílijevima OSNOVNIK TOŽILNIK: vanílijeva moški spol ednina MESTNIK: pri vanílijevih ORODNIK: z vanílijevima IMENOVALNIK: vanílijev množina določno vanílijevi IMENOVALNIK: vanílijevi RODILNIK: vanílijevega RODILNIK: vanílijevih DAJALNIK: vanílijevemu DAJALNIK: vanílijevim TOŽILNIK: vanílijev določno vanílijevi TOŽILNIK: vanílijeve živo vanílijevega MESTNIK: pri vanílijevih MESTNIK: pri vanílijevem ORODNIK: z vanílijevimi ženski spol ORODNIK: z vanílijevim ednina dvojina IMENOVALNIK: vanílijeva IMENOVALNIK: vanílijeva RODILNIK: vanílijeve RODILNIK: vanílijevih DAJALNIK: vanílijevi DAJALNIK: vanílijevima TOŽILNIK: vanílijevo TOŽILNIK: vanílijeva MESTNIK: pri vanílijevi MESTNIK: pri vanílijevih ORODNIK: z vanílijevo ORODNIK: z vanílijevima dvojina množina IMENOVALNIK: vanílijevi IMENOVALNIK: vanílijevi 515 RODILNIK: vanílijevih ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: vanílijevim vaniljev strok TOŽILNIK: vanílijeve ▪ Penasto stepemo maslo, jajce, vsebino MESTNIK: pri vanílijevih vaniljevega stroka in limonin sok. ORODNIK: z vanílijevimi ▪ Vaniljevo palčko operemo in po dolgem ženski spol zarežemo. ednina ▪ Dve vaniljevi paličici zakopljite v kozarec IMENOVALNIK: vanílijeva sladkorja in pustite vsaj teden dni. RODILNIK: vanílijeve 1.1. ki je del vanilje 1.1.; SIN.: vanilijin DAJALNIK: vanílijevi ▪ Rumenjake, sladkor v prahu, maskarpone in TOŽILNIK: vanílijevo vaniljevo sredico penasto umešajte. MESTNIK: pri vanílijevi ▪ Rumenjaka, polovico medu in vaniljeva semenca ORODNIK: z vanílijevo dvojina stepemo v gosto tekočo kremo. ▪ Umešamo jajce, rumenjak, 25 g sladkorja in IMENOVALNIK: vanílijevi vaniljev stržen. RODILNIK: vanílijevih DAJALNIK: vanílijevima 1.2. ki je iz vanilje 1.1. ali vsebuje vaniljo TOŽILNIK: vanílijevi 1.1.; SIN.: vanilijin MESTNIK: pri vanílijevih ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z vanílijevima vaniljev jogurt, puding, sladoled | vaniljev množina sladkor | vaniljeva aroma | vaniljeva krema, IMENOVALNIK: vanílijeve omaka RODILNIK: vanílijevih ▪ Cela jajca, rjavi sladkor v prahu in vaniljev DAJALNIK: vanílijevim sladkor penasto umešamo. TOŽILNIK: vanílijeve ▪ Vaniljev sladoled smo dali na rezino MESTNIK: pri vanílijevih mandljevega biskvita. ORODNIK: z vanílijevimi ▪ V loncu zavremo brusnice, liker, sladkor in srednji spol vaniljevo esenco. ednina IMENOVALNIK: vanílijevo IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: vanílijevega JAKOSTNO DAJALNIK: vanílijevemu [vanílje vaníljeva vaníljevo] TOŽILNIK: vanílijevo IPA: [ʋaˈniːljɛ ʋaˈniːljɛʋa ʋaˈniːljɛʋɔ] MESTNIK: pri vanílijevem OSNOVNIK ORODNIK: z vanílijevim moški spol dvojina ednina IMENOVALNIK: vanílijevi IMENOVALNIK: vaníljev RODILNIK: vanílijevih RODILNIK: vaníljevega DAJALNIK: vanílijevima DAJALNIK: vaníljevemu TOŽILNIK: vanílijevi TOŽILNIK: vaníljev MESTNIK: pri vanílijevih živo vaníljevega ORODNIK: z vanílijevima MESTNIK: pri vaníljevem množina ORODNIK: z vaníljevim IMENOVALNIK: vanílijeva dvojina RODILNIK: vanílijevih IMENOVALNIK: vaníljeva DAJALNIK: vanílijevim RODILNIK: vaníljevih TOŽILNIK: vanílijeva DAJALNIK: vaníljevima MESTNIK: pri vanílijevih TOŽILNIK: vaníljeva ORODNIK: z vanílijevimi MESTNIK: pri vaníljevih ORODNIK: z vaníljevima IZVOR množina ↑vanilija IMENOVALNIK: vaníljevi RODILNIK: vaníljevih vaníljev DAJALNIK: vaníljevim vaníljeva vaníljevo; in vanílijev pridevnik TOŽILNIK: vaníljeve [vanílje vaníljeva vaníljevo] MESTNIK: pri vaníljevih POMEN ORODNIK: z vaníljevimi 1. ki je v zvezi z vaniljo 1.; SIN.: vanilijin ženski spol 516 ednina RODILNIK: vaníljevih IMENOVALNIK: vaníljeva DAJALNIK: vaníljevima RODILNIK: vaníljeve TOŽILNIK: vaníljeva DAJALNIK: vaníljevi MESTNIK: pri vaníljevih TOŽILNIK: vaníljevo ORODNIK: z vaníljevima MESTNIK: pri vaníljevi množina ORODNIK: z vaníljevo IMENOVALNIK: vaníljevi dvojina RODILNIK: vaníljevih IMENOVALNIK: vaníljevi DAJALNIK: vaníljevim RODILNIK: vaníljevih TOŽILNIK: vaníljeve DAJALNIK: vaníljevima MESTNIK: pri vaníljevih TOŽILNIK: vaníljevi ORODNIK: z vaníljevimi MESTNIK: pri vaníljevih ženski spol ORODNIK: z vaníljevima ednina množina IMENOVALNIK: vaníljeva IMENOVALNIK: vaníljeve RODILNIK: vaníljeve RODILNIK: vaníljevih DAJALNIK: vaníljevi DAJALNIK: vaníljevim TOŽILNIK: vaníljevo TOŽILNIK: vaníljeve MESTNIK: pri vaníljevi MESTNIK: pri vaníljevih ORODNIK: z vaníljevo ORODNIK: z vaníljevimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: vaníljevi ednina RODILNIK: vaníljevih IMENOVALNIK: vaníljevo DAJALNIK: vaníljevima RODILNIK: vaníljevega TOŽILNIK: vaníljevi DAJALNIK: vaníljevemu MESTNIK: pri vaníljevih TOŽILNIK: vaníljevo ORODNIK: z vaníljevima MESTNIK: pri vaníljevem množina ORODNIK: z vaníljevim IMENOVALNIK: vaníljeve dvojina RODILNIK: vaníljevih IMENOVALNIK: vaníljevi DAJALNIK: vaníljevim RODILNIK: vaníljevih TOŽILNIK: vaníljeve DAJALNIK: vaníljevima MESTNIK: pri vaníljevih TOŽILNIK: vaníljevi ORODNIK: z vaníljevimi MESTNIK: pri vaníljevih srednji spol ORODNIK: z vaníljevima ednina množina IMENOVALNIK: vaníljevo IMENOVALNIK: vaníljeva RODILNIK: vaníljevega RODILNIK: vaníljevih DAJALNIK: vaníljevemu DAJALNIK: vaníljevim TOŽILNIK: vaníljevo TOŽILNIK: vaníljeva MESTNIK: pri vaníljevem MESTNIK: pri vaníljevih ORODNIK: z vaníljevim ORODNIK: z vaníljevimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: vaníljevi [vanílje vaníljeva vaníljevo] RODILNIK: vaníljevih IPA: [ʋanìːlj ʋanìːljʋa ʋanìːljʋɔ] DAJALNIK: vaníljevima OSNOVNIK TOŽILNIK: vaníljevi moški spol MESTNIK: pri vaníljevih ednina ORODNIK: z vaníljevima IMENOVALNIK: vaníljev množina RODILNIK: vaníljevega IMENOVALNIK: vaníljeva DAJALNIK: vaníljevemu RODILNIK: vaníljevih TOŽILNIK: vaníljev DAJALNIK: vaníljevim živo vaníljevega TOŽILNIK: vaníljeva MESTNIK: pri vaníljevem MESTNIK: pri vaníljevih ORODNIK: z vaníljevim ORODNIK: z vaníljevimi dvojina IMENOVALNIK: vaníljeva 517 IZVOR DAJALNIK: varstvoslôvjem ↑vanilja TOŽILNIK: varstvoslôvja MESTNIK: pri varstvoslôvjih varstvoslôvje varstvoslôvja ORODNIK: z varstvoslôvji samostalnik srednjega spola [varstvoslôje] TONEMSKO [varstvoslȏje] POMEN IPA: [ʋaɾstʋɔslːj] 1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem in ednina načrtovanjem javnega reda in miru, varnosti IMENOVALNIK: varstvoslȏvje znotraj države RODILNIK: varstvoslȏvja ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku DAJALNIK: varstvoslȏvju področje varstvoslovja | študij varstvoslovja TOŽILNIK: varstvoslȏvje ▪ Zaposleni na šoli rezultate svojih raziskav MESTNIK: pri varstvoslȏvju uporabljajo pri razvoju na področju varstvoslovja. ORODNIK: z varstvoslȏvjem ▪ Vsebine, ki pomenijo temelj za študij dvojina varstvoslovja, študentom omogočajo razumeti IMENOVALNIK: varstvoslȏvji varstvoslovne vsebine z ekonomskega in RODILNIK: varstvoslȏvij sociološkega vidika. DAJALNIK: varstvoslȏvjema 1.1. študij te vede TOŽILNIK: varstvoslȏvji ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku MESTNIK: pri varstvoslȏvjih program varstvoslovja ORODNIK: z varstvoslȏvjema ▪ Predstavil je štiriletni fakultetni program množina varstvoslovja, ki je sestavljen iz splošnih IMENOVALNIK: varstvoslȏvja družboslovnih predmetov, pravnih in RODILNIK: varstvoslȏvij organizacijskih znanj, polovico pa sestavljajo DAJALNIK: varstvoslȏvjem specifični predmeti o notranji varnosti. TOŽILNIK: varstvoslȏvja ▪ Diplomant ali diplomantka pridobi strokovni MESTNIK: pri varstvoslȏvjih naziv magister varstvoslovja oz. magistrica ORODNIK: z varstvoslȏvji varstvoslovja. ▪ Na fakulteti deluje knjižnica, ki študentom IZVOR varstvoslovja in zaposlenim omogoča stik s ↑varstvo + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’ sodobno domačo in tujo strokovno literaturo. ▪▪▪ ▪ Študira varstvoslovje na Fakulteti za varnostne védomec védomca tudi vedómec vedómca samostalnik vede in si želi nekoč opravljati delo kriminalista. moškega spola [védoməc] tudi [vedóməc] IZGOVOR IN OBLIKE POMEN JAKOSTNO bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, med [varstvoslôje] nočnim spanjem pa se loči od svojega telesa in IPA: [ʋaɾstʋɔˈslɔːjɛ] kot zli duh blodi naokrog ednina ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: varstvoslôvje ▪ Vedomci zmorejo človeka uročiti z zlim RODILNIK: varstvoslôvja pogledom. DAJALNIK: varstvoslôvju ▪ Če mednje zaide kdo drug, ga vedomci brž TOŽILNIK: varstvoslôvje ujamejo, mu slečejo kožo, izsesajo kri in ga MESTNIK: pri varstvoslôvju požrejo do kosti. ORODNIK: z varstvoslôvjem ▪▪▪ dvojina ▪ Živi mrtveci in demonska bitja, kot so vampirji, IMENOVALNIK: varstvoslôvji volkodlaki in vedomci, so predstavljali pomemben RODILNIK: varstvoslôvij delež v verovanjskem svetu ljudi pri nas. DAJALNIK: varstvoslôvjema ▪ Najzgodnejše korenine svoje fantastične slogovne TOŽILNIK: varstvoslôvji usmerjenosti išče v nerazložljivem strahu otroka, ki je MESTNIK: pri varstvoslôvjih ob večerih poslušal zgodbe o vedomcih, veščah in ORODNIK: z varstvoslôvjema čarovnikih. množina IMENOVALNIK: varstvoslôvja IZGOVOR IN OBLIKE RODILNIK: varstvoslôvij JAKOSTNO [védoməc] 518 IPA: [ˈʋeːdɔməʦ] ORODNIK: z vdomcem ednina dvojina IMENOVALNIK: védomec IMENOVALNIK: vdomca RODILNIK: védomca RODILNIK: vdomcev tudi vdomcev DAJALNIK: védomcu DAJALNIK: vdomcema TOŽILNIK: védomca TOŽILNIK: vdomca MESTNIK: pri védomcu MESTNIK: pri vdomcih tudi pri vdomcih ORODNIK: z védomcem ORODNIK: z vdomcema dvojina množina IMENOVALNIK: védomca IMENOVALNIK: vdomci RODILNIK: védomcev RODILNIK: vdomcev tudi vdomcev DAJALNIK: védomcema DAJALNIK: vdomcem TOŽILNIK: védomca TOŽILNIK: vdomce MESTNIK: pri védomcih MESTNIK: pri vdomcih tudi pri vdomcih ORODNIK: z védomcema ORODNIK: z vdomci tudi z vdomci množina IMENOVALNIK: védomci tudi RODILNIK: védomcev [vedməc] DAJALNIK: védomcem IPA: [ʋɛdòːmʦ] TOŽILNIK: védomce MESTNIK: pri védomcih ednina ORODNIK: z védomci IMENOVALNIK: vedmec RODILNIK: vedmca tudi DAJALNIK: vedmcu [vedóməc] TOŽILNIK: vedmca IPA: [ʋɛˈdoːməʦ] MESTNIK: pri vedmcu ORODNIK: z vedmcem ednina dvojina IMENOVALNIK: vedómec IMENOVALNIK: vedmca RODILNIK: vedómca RODILNIK: vedmcev tudi vedmcev DAJALNIK: vedómcu DAJALNIK: vedmcema TOŽILNIK: vedómca TOŽILNIK: vedmca MESTNIK: pri vedómcu MESTNIK: pri vedmcih tudi pri vedmcih ORODNIK: z vedómcem ORODNIK: z vedmcema dvojina množina IMENOVALNIK: vedómca IMENOVALNIK: vedmci RODILNIK: vedómcev RODILNIK: vedmcev tudi vedmcev DAJALNIK: vedómcema DAJALNIK: vedmcem TOŽILNIK: vedómca TOŽILNIK: vedmce MESTNIK: pri vedómcih MESTNIK: pri vedmcih tudi pri vedmcih ORODNIK: z vedómcema ORODNIK: z vedmci tudi z vedmci množina IMENOVALNIK: vedómci IZVOR RODILNIK: vedómcev iz vedom ‛izkušen, pameten’ (= rus. védomyj ‛znan’, DAJALNIK: vedómcem češ. vědomý ‛zavesten, nameren, izkušen, TOŽILNIK: vedómce izobražen’) iz ↑vedeti MESTNIK: pri vedómcih ORODNIK: z vedómci TONEMSKO véha1 véhe samostalnik ženskega spola [vdoməc] [véha] IPA: [ʋèːdməʦ] POMEN ednina 1. lesen zamašek na sodu IMENOVALNIK: vdomec ▪ Sedaj je sod dokončan, treba je narediti še luknjo za RODILNIK: vdomca veho. DAJALNIK: vdomcu ▪ Sodu pravijo »koloar«, zapirajo ga z macesnovo TOŽILNIK: vdomca veho. MESTNIK: pri vdomcu 1.1. odprtina na vrhu soda 519 ▪ Ko preneha vreti in ko je kis dovolj močan, veho MESTNIK: pri vhah zapremo. ORODNIK: z vhama ▪ Opazil je, da so vinski strokovnjaki ocenjevali množina količino vina v sodu tako, da so skozi veho vanj IMENOVALNIK: vhe diagonalno vtaknili paličico. RODILNIK: vh ▪ Vsako dotakanje zahteva ustrezno higieno vehe DAJALNIK: vham in zamaška, da preprečimo razvoj raznih bakterij TOŽILNIK: vhe na površini soda. MESTNIK: pri vhah 2. priprava, s katero se odprtina soda zamaši ORODNIK: z vhami tako, da preprečuje dostop kisika in omogoča izhod ogljikovega dioksida; SIN.: kipelna veha, iz živilstva STALNE ZVEZE vrelna veha ▪ Posodo zamašimo s preluknjanim zamaškom, v kipelna veha katerem je vrelna cevka ali vinska veha. priprava, s katero se odprtina soda zamaši tako, ▪ Po nekaj urah začne pivina vreti, skozi veho na vrhu da preprečuje dostop kisika in omogoča izhod posode pa izhajajo mehurčki ogljikovega dioksida. ogljikovega dioksida; SIN.: veha, iz živilstva vrelna veha ▪ Na fermentacijsko posodo namestimo kipelno veho IZGOVOR IN OBLIKE in pustimo, da mine proces vretja. JAKOSTNO ▪ Konec alkoholnega vrenja najlažje ugotovimo, če se [véha] v vodi, ki je v kipelni vehi ali v posodi, kamor je IPA: [ˈʋeːxa] speljana cev, ne pojavljajo več mehurčki ogljikovega ednina dioksida. IMENOVALNIK: véha RODILNIK: véhe vrelna veha DAJALNIK: véhi iz živilstva priprava, s katero se odprtina soda zamaši TOŽILNIK: vého tako, da preprečuje dostop kisika in omogoča MESTNIK: pri véhi izhod ogljikovega dioksida; SIN.: kipelna veha, veha ORODNIK: z vého ▪ Fermentacija je končana, ko v vrelni vehi ne dvojina zaznamo več mehurčkov. IMENOVALNIK: véhi ▪ Pomembno je, da je posoda med vrenjem RODILNIK: véh opremljena z vrelno veho ali kakšnim podobnim DAJALNIK: véhama pripomočkom ter da je zrakotesno zaprta. TOŽILNIK: véhi MESTNIK: pri véhah IZVOR ORODNIK: z véhama iz vehati v pomenu ‛pihati’ ali iz ↑veha množina IMENOVALNIK: véhe RODILNIK: véh véha2 véhe samostalnik ženskega spola DAJALNIK: véham [véha] TOŽILNIK: véhe POMEN MESTNIK: pri véhah trši zunanji odstopajoči list zelja ORODNIK: z véhami ▪ Glavnato zelje ima močno razvejen koreninski TONEMSKO sistem, ki pod zemljo zaseda približno enako površino [vha] kot nadzemni del z glavo in vehami. IPA: [ʋèːxá] ▪ V naši pekarni pečejo kruh na zeljnih vehah. ednina ▪ Sok pridobimo iz zeljnih veh v sokovniku. IMENOVALNIK: vha RODILNIK: vhe IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: vhi JAKOSTNO TOŽILNIK: vho [véha] MESTNIK: pri vhi IPA: [ˈʋeːxa] ORODNIK: z vho ednina dvojina IMENOVALNIK: véha IMENOVALNIK: vhi RODILNIK: véhe RODILNIK: vh DAJALNIK: véhi DAJALNIK: vhama TOŽILNIK: vého TOŽILNIK: vhi MESTNIK: pri véhi 520 ORODNIK: z vého ▪▪▪ dvojina ▪ Za več kot točko je presegel normo za velemojstra. IMENOVALNIK: véhi 1.1. šahist s tem nazivom RODILNIK: véh ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: véhama eliten, izkušen, vrhunski velemojster | slovit TOŽILNIK: véhi velemojster | šahovski velemojster MESTNIK: pri véhah ▪ Na tradicionalnem turnirju v pospešenem ORODNIK: z véhama šahu in igri na slepo nastopa dvanajst elitnih množina velemojstrov. IMENOVALNIK: véhe ▪ V tretjem kolu je s črnimi figurami premagala RODILNIK: véh makedonskega velemojstra. DAJALNIK: véham ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. TOŽILNIK: véhe velemojster doseže, osvoji KAJ | velemojster MESTNIK: pri véhah igra, nastopa | velemojster premaga KOGA, ORODNIK: z véhami remizira, zmaga | velemojster vodi TONEMSKO ▪ Naš najmlajši velemojster je igral odlično in [vha] sloviti nasprotnik se je moral krepko potruditi IPA: [ʋèːxá] za pol točke. ednina ▪ Češki velemojster je v velikem slogu osvojil IMENOVALNIK: vha odprto prvenstvo svoje države. RODILNIK: vhe ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku DAJALNIK: vhi premagati, ugnati velemojstra TOŽILNIK: vho ▪ Računalnik lahko premaga šahovskega MESTNIK: pri vhi velemojstra. ORODNIK: z vho ▪ Z natančno vodeno končnico je ugnal edinega dvojina velemojstra med udeleženci. IMENOVALNIK: vhi ▪▪▪ RODILNIK: vh ▪ Na zaključnem turnirju nastopa 32 udeležencev, DAJALNIK: vhama med katerimi je po 15 velemojstrov in TOŽILNIK: vhi mednarodnih mojstrov. MESTNIK: pri vhah ▪ Zaradi zelo zaostrenih pogojev ni mogoče ORODNIK: z vhama pričakovati rekorda v številu udeležencev, zato pa množina so toliko bolj realna pričakovanja, da se bo zbralo IMENOVALNIK: vhe doslej največje število velemojstrov. RODILNIK: vh 2. ekspresivno kdor je v čem zelo dober, najboljši DAJALNIK: vham ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: vhe izkušen velemojster | kuharski velemojster | MESTNIK: pri vhah nogometni, slalomski velemojster ORODNIK: z vhami ▪ Banketne mize so ponujale kakih 300 različnih jedi, katerih pripravo sta skrbno nadzorovala dva IZVOR francoska kuharska velemojstra. iz vehati se v pomenu ‛majati se’, podobno kot rus. ▪ Brazilski nogometni velemojstri nadaljujejo z véha ‛količ, obcestni drog (s šopom slame na vrhu), nizom zmag. ki služi kot kažipot v snegu’, češ. věcha ‛šop ▪▪▪ slame’, polj. wiecha ‛metlica’ < pslov.* věxa ▪ V spotih se vedno razkazuje kot kak velemojster borilnih veščin. vèlemójster vèlemójstra samostalnik moškega spola IZGOVOR IN OBLIKE [vèlemójstər] JAKOSTNO POMEN [vèlemójstər] 1. najvišji naziv, ki ga šahistu podeli mednarodna IPA: [ˈʋɛlɛˈmoːstəɾ] šahovska organizacija ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: vèlemójster naslov, naziv velemojstra RODILNIK: vèlemójstra ▪ Leta 1911 je dr. Milan Vidmar kot prvi Slovenec DAJALNIK: vèlemójstru osvojil naslov velemojstra. TOŽILNIK: vèlemójstra ▪ Pri 16 letih je osvojil naziv velemojstra. MESTNIK: pri vèlemójstru 521 ORODNIK: z vèlemójstrom ▪ Poklical me je predsednik Šahovske zveze dvojina Slovenije in mi čestital ob priznanju naslova IMENOVALNIK: vèlemójstra šahovske velemojstrice. RODILNIK: vèlemójstrov ▪▪▪ DAJALNIK: vèlemójstroma ▪ Z odlično igro je izpolnila bal za velemojstrico. TOŽILNIK: vèlemójstra ▪ Za velemojstrico sem osvojila vse potrebne norme. MESTNIK: pri vèlemójstrih 1.1. šahistka s tem nazivom ORODNIK: z vèlemójstroma ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina mlada velemojstrica | šahovska velemojstrica IMENOVALNIK: vèlemójstri ▪ S trinajstimi leti je postala najmlajša RODILNIK: vèlemójstrov velemojstrica v zgodovini. DAJALNIK: vèlemójstrom ▪ V prvi partiji s slovito ukrajinsko velemojstrico TOŽILNIK: vèlemójstre je s črnimi figurami v sicilijanski obrambi igrala MESTNIK: pri vèlemójstrih zelo dobro in iztržila remi. ORODNIK: z vèlemójstri ▪▪▪ TONEMSKO ▪ Velemojstrici sta hitro remizirali partijo. [vȅlemjstər] ▪ Da se nam resnično obeta vrhunska šahovska IPA: [ʋlɛmòːstɾ] predstava, zagotavlja že podatek, da bo za ednina šahovnicami sedelo 17 velemojstric in IMENOVALNIK: vȅlemjster 15 mednarodnih mojstric. RODILNIK: vȅlemjstra 2. ekspresivno ženska, ki je v čem zelo dobra, DAJALNIK: vȅlemjstru najboljša TOŽILNIK: vȅlemjstra ▪ Je velemojstrica smučanja. MESTNIK: pri vȅlemjstru ORODNIK: z vȅlemjstrom IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: vȅlemjstra [vèlemójstrica] RODILNIK: vȅlemjstrov tudi vȅlemjstrov IPA: [ˈʋɛlɛˈmoːstɾiʦa] DAJALNIK: vȅlemjstroma ednina TOŽILNIK: vȅlemjstra IMENOVALNIK: vèlemójstrica MESTNIK: pri vȅlemjstrih tudi pri vȅlemjstrih RODILNIK: vèlemójstrice ORODNIK: z vȅlemjstroma DAJALNIK: vèlemójstrici množina TOŽILNIK: vèlemójstrico IMENOVALNIK: vȅlemjstri MESTNIK: pri vèlemójstrici RODILNIK: vȅlemjstrov tudi vȅlemjstrov ORODNIK: z vèlemójstrico DAJALNIK: vȅlemjstrom dvojina TOŽILNIK: vȅlemjstre IMENOVALNIK: vèlemójstrici MESTNIK: pri vȅlemjstrih tudi pri vȅlemjstrih RODILNIK: vèlemójstric ORODNIK: z vȅlemjstri tudi z vȅlemjstri DAJALNIK: vèlemójstricama TOŽILNIK: vèlemójstrici BESEDOTVORJE MESTNIK: pri vèlemójstricah ženski spol: velemojstrica ORODNIK: z vèlemójstricama množina IZVOR IMENOVALNIK: vèlemójstrice iz drugih slovan. jezikov prevzeto vele- ‛veliko-’ k RODILNIK: vèlemójstric velik + ↑mojster DAJALNIK: vèlemójstricam TOŽILNIK: vèlemójstrice vèlemójstrica vèlemójstrice MESTNIK: pri vèlemójstricah samostalnik ženskega spola [vèlemójstrica] ORODNIK: z vèlemójstricami TONEMSKO POMEN [vȅlemjstrica] 1. najvišji naziv, ki ga šahistki podeli IPA: [ʋlmòːstɾíʦa] mednarodna šahovska organizacija ednina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: vȅlemjstrica naslov velemojstrice RODILNIK: vȅlemjstrice ▪ Zdaj je mednarodna mojstrica in se poteguje za DAJALNIK: vȅlemjstrici naslov velemojstrice. TOŽILNIK: vȅlemjstrico 522 MESTNIK: pri vȅlemjstrici RODILNIK: vèlemójstrskega ORODNIK: z vȅlemjstrico DAJALNIK: vèlemójstrskemu dvojina TOŽILNIK: vèlemójstrski IMENOVALNIK: vȅlemjstrici živo vèlemójstrskega RODILNIK: vȅlemjstric MESTNIK: pri vèlemójstrskem DAJALNIK: vȅlemjstricama ORODNIK: z vèlemójstrskim TOŽILNIK: vȅlemjstrici dvojina MESTNIK: pri vȅlemjstricah IMENOVALNIK: vèlemójstrska ORODNIK: z vȅlemjstricama RODILNIK: vèlemójstrskih množina DAJALNIK: vèlemójstrskima IMENOVALNIK: vȅlemjstrice TOŽILNIK: vèlemójstrska RODILNIK: vȅlemjstric MESTNIK: pri vèlemójstrskih DAJALNIK: vȅlemjstricam ORODNIK: z vèlemójstrskima TOŽILNIK: vȅlemjstrice množina MESTNIK: pri vȅlemjstricah IMENOVALNIK: vèlemójstrski ORODNIK: z vȅlemjstricami RODILNIK: vèlemójstrskih DAJALNIK: vèlemójstrskim IZVOR TOŽILNIK: vèlemójstrske ↑velemojster MESTNIK: pri vèlemójstrskih ORODNIK: z vèlemójstrskimi vèlemójstrski ženski spol vèlemójstrska vèlemójstrsko pridevnik ednina [vèlemójstərski] IMENOVALNIK: vèlemójstrska POMEN RODILNIK: vèlemójstrske 1. ki je v zvezi z velemojstri 1., 1.1. DAJALNIK: vèlemójstrski ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: vèlemójstrsko velemojstrski bal, rating | velemojstrski naslov, MESTNIK: pri vèlemójstrski naziv | velemojstrski remi | velemojstrski turnir | ORODNIK: z vèlemójstrsko velemojstrska norma dvojina ▪ Na turnirju v Ljubljani je osvojil velemojstrski bal. IMENOVALNIK: vèlemójstrski ▪ Mladi šahist, ki je lani med vsemi najbolj RODILNIK: vèlemójstrskih napredoval na svetovni lestvici, je velemojstrski DAJALNIK: vèlemójstrskima naslov osvojil že s 14 leti. TOŽILNIK: vèlemójstrski ▪ Na velemojstrskem turnirju v Rimu je izpolnila MESTNIK: pri vèlemójstrskih svojo tretjo normo za naslov velemojstrice. ORODNIK: z vèlemójstrskima 2. ekspresivno ki je v čem zelo dober, najboljši množina ⏵ prid. beseda + sam. beseda IMENOVALNIK: vèlemójstrske ▪ V projekt je bil vključen kup velemojstrskih in RODILNIK: vèlemójstrskih kompetentnih sodelavcev. DAJALNIK: vèlemójstrskim 2.1. TOŽILNIK: vèlemójstrske ekspresivno ki kaže, izraža tako lastnost ⏵ prid. beseda MESTNIK: pri vèlemójstrskih + sam. beseda ORODNIK: z vèlemójstrskimi velemojstrski gol, strel | velemojstrska poteza srednji spol ▪ V 21. minuti se je izkazal z velemojstrskim ednina golom. IMENOVALNIK: vèlemójstrsko ▪ V 90. minuti je postavil končni izid po RODILNIK: vèlemójstrskega velemojstrskem strelu s škarjicami. DAJALNIK: vèlemójstrskemu ▪ Nogometne navijače po svetu je navduševal z TOŽILNIK: vèlemójstrsko velemojstrskimi potezami. MESTNIK: pri vèlemójstrskem ORODNIK: z vèlemójstrskim IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO [vèlemójstərski] IMENOVALNIK: vèlemójstrski RODILNIK: vèlemójstrskih IPA: [ˈʋɛlɛˈmoːstəɾski] DAJALNIK: vèlemójstrskima OSNOVNIK TOŽILNIK: vèlemójstrski moški spol ednina MESTNIK: pri vèlemójstrskih ORODNIK: z vèlemójstrskima IMENOVALNIK: vèlemójstrski množina 523 IMENOVALNIK: vèlemójstrska RODILNIK: vȅlemjstrskega RODILNIK: vèlemójstrskih DAJALNIK: vȅlemjstrskemu DAJALNIK: vèlemójstrskim TOŽILNIK: vȅlemjstrsko TOŽILNIK: vèlemójstrska MESTNIK: pri vȅlemjstrskem MESTNIK: pri vèlemójstrskih ORODNIK: z vȅlemjstrskim ORODNIK: z vèlemójstrskimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: vȅlemjstrski [vȅlemjstərski] RODILNIK: vȅlemjstrskih IPA: [ʋlɛmòːstɾski] DAJALNIK: vȅlemjstrskima OSNOVNIK TOŽILNIK: vȅlemjstrski moški spol MESTNIK: pri vȅlemjstrskih ednina ORODNIK: z vȅlemjstrskima IMENOVALNIK: vȅlemjstrski množina RODILNIK: vȅlemjstrskega IMENOVALNIK: vȅlemjstrska DAJALNIK: vȅlemjstrskemu RODILNIK: vȅlemjstrskih TOŽILNIK: vȅlemjstrski DAJALNIK: vȅlemjstrskim živo vȅlemjstrskega TOŽILNIK: vȅlemjstrska MESTNIK: pri vȅlemjstrskem MESTNIK: pri vȅlemjstrskih ORODNIK: z vȅlemjstrskim ORODNIK: z vȅlemjstrskimi dvojina IMENOVALNIK: vȅlemjstrska IZVOR RODILNIK: vȅlemjstrskih ↑velemojster DAJALNIK: vȅlemjstrskima TOŽILNIK: vȅlemjstrska MESTNIK: pri vȅlemjstrskih vèlemójstrsko prislov ORODNIK: z vȅlemjstrskima [vèlemójstərsko] množina POMEN IMENOVALNIK: vȅlemjstrski ekspresivno takó, da je zelo dobro, najbolje RODILNIK: vȅlemjstrskih ⏵ prisl. + glag. DAJALNIK: vȅlemjstrskim ▪ Žogo je velemojstrsko zavrtinčil pod prečko. TOŽILNIK: vȅlemjstrske ▪ Kaže, da bodo alpski smučarji sezono končali MESTNIK: pri vȅlemjstrskih velemojstrsko. ORODNIK: z vȅlemjstrskimi ▪ Svojo vlogo je opravil velemojstrsko. ženski spol ▪▪▪ ednina ▪ Tretji gol je dosegel po velemojstrsko izvedenem IMENOVALNIK: vȅlemjstrska prostem strelu. RODILNIK: vȅlemjstrske DAJALNIK: vȅlemjstrski IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: vȅlemjstrsko JAKOSTNO MESTNIK: pri vȅlemjstrski [vèlemójstərsko] ORODNIK: z vȅlemjstrsko IPA: [ˈʋɛlɛˈmoːstəɾskɔ] dvojina OSNOVNIK: vèlemójstrsko IMENOVALNIK: vȅlemjstrski TONEMSKO RODILNIK: vȅlemjstrskih [vȅlemjstərsko] DAJALNIK: vȅlemjstrskima IPA: [ʋlmòːstɾskɔ] TOŽILNIK: vȅlemjstrski OSNOVNIK: vȅlemjstrsko MESTNIK: pri vȅlemjstrskih ORODNIK: z vȅlemjstrskima množina IZVOR ↑velemojstrski IMENOVALNIK: vȅlemjstrske RODILNIK: vȅlemjstrskih DAJALNIK: vȅlemjstrskim véverička véveričke samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: vȅlemjstrske [véverička] MESTNIK: pri vȅlemjstrskih POMEN ORODNIK: z vȅlemjstrskimi navadno ekspresivno veverica, zlasti manjša srednji spol ednina ▪ Po zidovih so se vzpenjale drobne sive veveričke s košatimi črnimi repki. IMENOVALNIK: vȅlemjstrsko 524 ▪ Ko je veverička iz svojega zatočišča na drevesu uzrla IZVOR privlačen sadež, se je hitro prikradla do njega ter si ↑veverica ga začela podrobno ogledovati in ovohavati. ▪ Vrtec domuje v stari hiši z obširnim dvoriščem, obdanim s starim drevjem in sadovnjakom, ki daje voilà medmet zavetje veveričkam in polhom. POMEN uporablja se, ko govorec opozori na nastanek, IZGOVOR IN OBLIKE pojavitev, dokončanje česa, navadno zaželenega JAKOSTNO ▪ »Voilà!« je vzkliknil mojster brivec in s tem privedel [véverička] ritual britja do konca. IPA: [ˈʋeːʋɛɾiʧka] ▪ Gradivo prihaja počasi, še zdaleč ga ne dobite ednina naenkrat, kakor da bi tlesknili s prsti in vzkliknili: IMENOVALNIK: véverička Voilà! RODILNIK: véveričke DAJALNIK: véverički IZVOR TOŽILNIK: véveričko prevzeto iz frc. voilà, iz vois ‛glej’, velelnika ednine MESTNIK: pri véverički glagola voir ‛videti’, + là ‛tam, tja’ ORODNIK: z véveričko dvojina voščénka voščénke IMENOVALNIK: véverički samostalnik ženskega spola RODILNIK: véveričk [voščénka] DAJALNIK: véveričkama POMEN TOŽILNIK: véverički 1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega MESTNIK: pri véveričkah voska za risanje, pisanje ORODNIK: z véveričkama ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina barvne voščenke | črna voščenka | debele voščenke IMENOVALNIK: véveričke ▪ Špela je risbo narisala s črno voščenko, RODILNIK: véveričk posamezne dele pa je obarvala s tempero. DAJALNIK: véveričkam ▪ Učiteljica ga je zalotila sredi kracanja z debelo TOŽILNIK: véveričke voščenko po zidu. MESTNIK: pri véveričkah ▪ Leta 1903 je ameriška družba poslala na trg prve ORODNIK: z véveričkami nestrupene barvne voščenke, ki so med otroki TONEMSKO hitro postale zelo priljubljene. [vverička] ⏵ glag. + z/s + sam. beseda v orodniku IPA: [ʋèːʋɾiʧka] risati, pobarvati z voščenko ednina ▪ Otroci se bodo lahko igrali, risali z voščenkami ali IMENOVALNIK: vverička oblikovali izdelke iz čebeljega voska. RODILNIK: vveričke ▪ Razstavljeno sliko sem naredila tako, da sem DAJALNIK: vverički gladek papir pobarvala z voščenko, potem pa TOŽILNIK: vveričko vanjo vrezala motiv. MESTNIK: pri vverički ▪▪▪ ▪ ORODNIK: z vveričko Za slikanje je uporabila voščenke, ki jih je na list dvojina nanesla v čistih ploskvah. ▪ Ustvaril je risbe z voščenkami na litografski papir. IMENOVALNIK: vverički ▪ Voščenke so narejene iz različnih voskov, na primer RODILNIK: vveričk parafina ali čebeljega voska, in dodanih barvil. DAJALNIK: vveričkama 2. sveča iz voska TOŽILNIK: vverički MESTNIK: pri vveričkah ▪ Meditiranje ob posebej odišavljeni in okrašeni voščenki ORODNIK: z vveričkama je bil starodaven meniški običaj. množina ▪ Včasih sta morali v času bogoslužja goreti dve čisti voščenki. IMENOVALNIK: vveričke RODILNIK: vveričk 3. okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi DAJALNIK: vveričkam cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in TOŽILNIK: vveričke voskasto površino; primerjaj lat. Hoya MESTNIK: pri vveričkah ▪ Voščenke posadimo v viseče košare ali lončke, ki jih ORODNIK: z vveričkami obesimo na zid, da lahko od spodaj občudujemo viseče cvetove. ▪ Voščenko rade napadejo volnate uši. 525 ▪ Voščenke velikokrat raje cvetijo, če jih pustimo bolj IMENOVALNIK: voščnka pri miru in jih ne presajamo vsako leto. RODILNIK: voščnke DAJALNIK: voščnki IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: voščnko JAKOSTNO MESTNIK: pri voščnki [voščénka] ORODNIK: z voščnko IPA: [ʋɔʃˈʧeːŋka] dvojina ednina IMENOVALNIK: voščnki IMENOVALNIK: voščénka RODILNIK: voščnk RODILNIK: voščénke DAJALNIK: voščnkama DAJALNIK: voščénki TOŽILNIK: voščnki TOŽILNIK: voščénko MESTNIK: pri voščnkah MESTNIK: pri voščénki ORODNIK: z voščnkama ORODNIK: z voščénko množina dvojina IMENOVALNIK: voščnke IMENOVALNIK: voščénki RODILNIK: voščnk RODILNIK: voščénk DAJALNIK: voščnkam DAJALNIK: voščénkama TOŽILNIK: voščnke TOŽILNIK: voščénki MESTNIK: pri voščnkah MESTNIK: pri voščénkah ORODNIK: z voščnkami ORODNIK: z voščénkama množina STALNE ZVEZE IMENOVALNIK: voščénke RODILNIK: voščénk dolenjska voščenka DAJALNIK: voščénkam 1. jablana, ki rodi jabolka z voskasto površino TOŽILNIK: voščénke rumene barve in številnimi pikicami, po izvoru iz MESTNIK: pri voščénkah Dolenjske; SIN.: sevniška voščenka ORODNIK: z voščénkami ▪ Ob robu košenic je cela vrsta starih jablan, največ je TONEMSKO [ dolenjskih voščenk in bobovca, za katere je še pred voščnka] kratkim kazalo, da bodo propadle. IPA: [ʋɔʃʧèːŋká] ednina 1.1. jabolko te jablane; SIN.: sevniška voščenka IMENOVALNIK: voščnka ▪ Izdelovali bi sok iz dolenjske voščenke, suho RODILNIK: voščnke sadje ali kis. DAJALNIK: voščnki ▪ V nastajajoči zakladnici dragocenih genov so TOŽILNIK: voščnko shranjene nekdaj uveljavljene sorte jabolk, kot so MESTNIK: pri voščnki dolenjska voščenka, krivopecelj, boskopski ORODNIK: z voščnko kosmač, kanadka, zelenec in še mnoge druge. dvojina IMENOVALNIK: voščnki gorenjska voščenka RODILNIK: voščnk jabolko z voskasto površino rumene barve in DAJALNIK: voščnkama rdečimi lisami, kratkim pecljem, po izvoru iz TOŽILNIK: voščnki Gorenjske MESTNIK: pri voščnkah ▪ Gorenjska voščenka zori sredi oktobra. ORODNIK: z voščnkama ▪ Kupiti bo mogoče suho in sveže sadje, predvsem množina jabolka sort, ki jih ni mogoče več dobiti prav povsod: IMENOVALNIK: voščnke gorenjska voščenka, mošancelj, krivopecelj, topaz ali RODILNIK: voščnk carjevič. DAJALNIK: voščnkam TOŽILNIK: voščnke navadna voščenka MESTNIK: pri voščnkah iz botanike voščenka z dišečimi belkastimi ali ORODNIK: z voščnkami rožnatimi cvetovi z drobnimi dlačicami in listi na in dolgih, razvejanih steblih; primerjaj lat. Hoya carnosa [voščnka] ▪ Najbolj razširjena je navadna voščenka, ki nas IPA: [ʋɔʃʧéːŋkà] skoraj celo leto razveseljuje s svojimi voščenimi cvetovi. (tonemska dvojnica) ▪ Navadna voščenka ima temno zelene mesnate ednina jajčaste liste, ki so dolgi do 11 cm in široki do 5 cm. 526 IPA: [ˈʍpeːnjati] sevniška voščenka NEDOLOČNIK: vpénjati 1. jablana, ki rodi jabolka z voskasto površino NAMENILNIK: vpénjat rumene barve in številnimi pikicami, po izvoru iz sedanjik Dolenjske; SIN.: dolenjska voščenka ednina ▪ V domačem okolju smo zasadili sadiko sevniške 1. OSEBA: vpénjam voščenke. 2. OSEBA: vpénjaš 1.1. 3. jabolko te jablane OSEBA: vpénja ; SIN.: dolenjska voščenka dvojina ▪ Pomagali smo pri pobiranju jabolk: sevniške 1. OSEBA: vpénjava voščenke in jonatana. 2. OSEBA: vpénjata ▪ Marsikatere sorte niti ne prepoznamo več po 3. OSEBA: vpénjata imenu, kaj šele da bi se spomnili, kakšnega okusa množina je na primer sevniška voščenka. 1. OSEBA: vpénjamo 2. OSEBA: vpénjate IZVOR 3. OSEBA: vpénjajo ↑voščen velelnik ednina vpénjati vpénjam nedovršni glagol 2. OSEBA: vpénjaj [ʍpénjati] dvojina P 1. OSEBA: vpénjajva OMEN 1. delati, povzročati, da je kaj pritrjeno v ali na 2. OSEBA: vpénjajta množina določeno mesto 1. ⏵ OSEBA: vpénjajmo glag. + v + sam. beseda v tožilniku 2. OSEBA: vpénjajte ▪ Pri ročni izdelavi kovinska gradiva vpenjamo v deležnik na -l ročne primeže različnih izvedb. moški spol ▪ Predor v hribino vpenjajo sidra z nosilnostjo EDNINA: vpénjal 50 ton. DVOJINA: vpénjala ▪▪▪ MNOŽINA: vpénjali ▪ Tekstilne talne obloge lahko prosto polagamo po ženski spol tleh, jih lepimo na podlago ali vpenjamo. EDNINA: vpénjala ▪ Tri popoldneve smo žagali, barvali, vpenjali ograjo in DVOJINA: vpénjali rezultat je bil kmalu viden. MNOŽINA: vpénjale 2. delati, povzročati, da kdo ali kaj dobi svoje srednji spol mesto v kaki celoti EDNINA: vpénjalo ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku DVOJINA: vpénjali vpenjati v KATERI kontekst MNOŽINA: vpénjala ▪ Pripoved obravnava sledove najstarejše deležnik na -č človekove prisotnosti na novomeškem in moški spol dolenjskem območju ter jih vpenja v širši slovenski ednina in evropski prostor. IMENOVALNIK: vpenjajóč ▪ Bolezen človeka z ogromno silo vpenja v sedanji RODILNIK: vpenjajóčega trenutek. DAJALNIK: vpenjajóčemu 3. TOŽILNIK: vpenjajóč v obliki vpenjati se imeti svoje mesto v kaki celoti ⏵ prisl. + glag. živo vpenjajóčega ▪ Najnovejši roman avtorja več leposlovnih del se MESTNIK: pri vpenjajóčem skladno vpenja v avtorjev prepoznavni opus. ORODNIK: z vpenjajóčim ▪ S svojo leseno zunanjostjo in razgibano obliko dvojina strehe se hotel prijetno vpenja v gorsko okolje. IMENOVALNIK: vpenjajóča ▪▪▪ RODILNIK: vpenjajóčih ▪ Razstavljena avtorska pisma in osebni predmeti se DAJALNIK: vpenjajóčima vpenjajo v kontekst feministične in psihoanalitične TOŽILNIK: vpenjajóča teorije. MESTNIK: pri vpenjajóčih ORODNIK: z vpenjajóčima IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: vpenjajóči [ʍpénjati] RODILNIK: vpenjajóčih 527 DAJALNIK: vpenjajóčim dvojina TOŽILNIK: vpenjajóče IMENOVALNIK: vpénjana MESTNIK: pri vpenjajóčih RODILNIK: vpénjanih ORODNIK: z vpenjajóčimi DAJALNIK: vpénjanima ženski spol TOŽILNIK: vpénjana ednina MESTNIK: pri vpénjanih IMENOVALNIK: vpenjajóča ORODNIK: z vpénjanima RODILNIK: vpenjajóče množina DAJALNIK: vpenjajóči IMENOVALNIK: vpénjani TOŽILNIK: vpenjajóčo RODILNIK: vpénjanih MESTNIK: pri vpenjajóči DAJALNIK: vpénjanim ORODNIK: z vpenjajóčo TOŽILNIK: vpénjane dvojina MESTNIK: pri vpénjanih IMENOVALNIK: vpenjajóči ORODNIK: z vpénjanimi RODILNIK: vpenjajóčih ženski spol DAJALNIK: vpenjajóčima ednina TOŽILNIK: vpenjajóči IMENOVALNIK: vpénjana MESTNIK: pri vpenjajóčih RODILNIK: vpénjane ORODNIK: z vpenjajóčima DAJALNIK: vpénjani množina TOŽILNIK: vpénjano IMENOVALNIK: vpenjajóče MESTNIK: pri vpénjani RODILNIK: vpenjajóčih ORODNIK: z vpénjano DAJALNIK: vpenjajóčim dvojina TOŽILNIK: vpenjajóče IMENOVALNIK: vpénjani MESTNIK: pri vpenjajóčih RODILNIK: vpénjanih ORODNIK: z vpenjajóčimi DAJALNIK: vpénjanima srednji spol TOŽILNIK: vpénjani ednina MESTNIK: pri vpénjanih IMENOVALNIK: vpenjajóče ORODNIK: z vpénjanima RODILNIK: vpenjajóčega množina DAJALNIK: vpenjajóčemu IMENOVALNIK: vpénjane TOŽILNIK: vpenjajóče RODILNIK: vpénjanih MESTNIK: pri vpenjajóčem DAJALNIK: vpénjanim ORODNIK: z vpenjajóčim TOŽILNIK: vpénjane dvojina MESTNIK: pri vpénjanih IMENOVALNIK: vpenjajóči ORODNIK: z vpénjanimi RODILNIK: vpenjajóčih srednji spol DAJALNIK: vpenjajóčima ednina TOŽILNIK: vpenjajóči IMENOVALNIK: vpénjano MESTNIK: pri vpenjajóčih RODILNIK: vpénjanega ORODNIK: z vpenjajóčima DAJALNIK: vpénjanemu množina TOŽILNIK: vpénjano IMENOVALNIK: vpenjajóča MESTNIK: pri vpénjanem RODILNIK: vpenjajóčih ORODNIK: z vpénjanim DAJALNIK: vpenjajóčim dvojina TOŽILNIK: vpenjajóča IMENOVALNIK: vpénjani MESTNIK: pri vpenjajóčih RODILNIK: vpénjanih ORODNIK: z vpenjajóčimi DAJALNIK: vpénjanima deležnik na -n TOŽILNIK: vpénjani moški spol MESTNIK: pri vpénjanih ednina ORODNIK: z vpénjanima IMENOVALNIK: vpénjan množina RODILNIK: vpénjanega IMENOVALNIK: vpénjana DAJALNIK: vpénjanemu RODILNIK: vpénjanih TOŽILNIK: vpénjan DAJALNIK: vpénjanim živo vpénjanega TOŽILNIK: vpénjana MESTNIK: pri vpénjanem MESTNIK: pri vpénjanih ORODNIK: z vpénjanim ORODNIK: z vpénjanimi 528 DELEŽJE NA -aje: vpenjáje MNOŽINA: vpnjale glagolnik srednji spol ednina EDNINA: vpnjalo IMENOVALNIK: vpénjanje DVOJINA: vpnjali RODILNIK: vpénjanja MNOŽINA: vpnjala DAJALNIK: vpénjanju deležnik na -č TOŽILNIK: vpénjanje moški spol MESTNIK: pri vpénjanju ednina ORODNIK: z vpénjanjem IMENOVALNIK: vpenjajč tudi vpenjajč dvojina RODILNIK: vpenjajčega IMENOVALNIK: vpénjanji DAJALNIK: vpenjajčemu RODILNIK: vpénjanj TOŽILNIK: vpenjajč tudi vpenjajč živo vpenjajčega DAJALNIK: vpénjanjema TOŽILNIK: vpénjanji MESTNIK: pri vpenjajčem MESTNIK: pri vpénjanjih ORODNIK: z vpenjajčim ORODNIK: z vpénjanjema dvojina množina IMENOVALNIK: vpenjajča IMENOVALNIK: vpénjanja RODILNIK: vpenjajčih RODILNIK: vpénjanj DAJALNIK: vpenjajčima DAJALNIK: vpénjanjem TOŽILNIK: vpenjajča TOŽILNIK: vpénjanja MESTNIK: pri vpenjajčih MESTNIK: pri vpénjanjih ORODNIK: z vpenjajčima ORODNIK: z vpénjanji množina TONEMSKO IMENOVALNIK: vpenjajči [ʍpnjati] RODILNIK: vpenjajčih IPA: [ʍpéːnjàti] DAJALNIK: vpenjajčim NEDOLOČNIK: vpnjati TOŽILNIK: vpenjajče NAMENILNIK: vpnjat MESTNIK: pri vpenjajčih sedanjik ORODNIK: z vpenjajčimi ženski spol ednina ednina 1. OSEBA: vpnjam IMENOVALNIK: vpenjajča 2. OSEBA: vpnjaš RODILNIK: vpenjajče 3. OSEBA: vpnja DAJALNIK: vpenjajči dvojina TOŽILNIK: vpenjajčo 1. OSEBA: vpnjava MESTNIK: pri vpenjajči 2. OSEBA: vpnjata ORODNIK: z vpenjajčo 3. OSEBA: vpnjata dvojina množina IMENOVALNIK: vpenjajči 1. OSEBA: vpnjamo RODILNIK: vpenjajčih 2. OSEBA: vpnjate DAJALNIK: vpenjajčima 3. OSEBA: vpnjajo velelnik TOŽILNIK: vpenjajči MESTNIK: pri vpenjajčih ednina ORODNIK: z vpenjajčima 2. OSEBA: vpnjaj množina dvojina IMENOVALNIK: vpenjajče 1. OSEBA: vpnjajva RODILNIK: vpenjajčih 2. OSEBA: vpnjajta DAJALNIK: vpenjajčim množina 1. TOŽILNIK: vpenjajče OSEBA: vpnjajmo 2. MESTNIK: pri vpenjajčih OSEBA: vpnjajte deležnik na -l ORODNIK: z vpenjajčimi srednji spol moški spol ednina EDNINA: vpnjal IMENOVALNIK: vpenjajče DVOJINA: vpnjala RODILNIK: vpenjajčega MNOŽINA: vpnjali ženski spol DAJALNIK: vpenjajčemu EDNINA: vpnjala TOŽILNIK: vpenjajče DVOJINA: vpnjali MESTNIK: pri vpenjajčem 529 ORODNIK: z vpenjajčim TOŽILNIK: vpnjane dvojina MESTNIK: pri vpnjanih IMENOVALNIK: vpenjajči ORODNIK: z vpnjanimi RODILNIK: vpenjajčih srednji spol DAJALNIK: vpenjajčima ednina TOŽILNIK: vpenjajči IMENOVALNIK: vpnjano MESTNIK: pri vpenjajčih RODILNIK: vpnjanega ORODNIK: z vpenjajčima DAJALNIK: vpnjanemu množina TOŽILNIK: vpnjano IMENOVALNIK: vpenjajča MESTNIK: pri vpnjanem RODILNIK: vpenjajčih ORODNIK: z vpnjanim DAJALNIK: vpenjajčim dvojina TOŽILNIK: vpenjajča IMENOVALNIK: vpnjani MESTNIK: pri vpenjajčih RODILNIK: vpnjanih ORODNIK: z vpenjajčimi DAJALNIK: vpnjanima deležnik na -n TOŽILNIK: vpnjani moški spol MESTNIK: pri vpnjanih ednina ORODNIK: z vpnjanima IMENOVALNIK: vpnjan množina RODILNIK: vpnjanega IMENOVALNIK: vpnjana DAJALNIK: vpnjanemu RODILNIK: vpnjanih TOŽILNIK: vpnjan DAJALNIK: vpnjanim živo vpnjanega TOŽILNIK: vpnjana MESTNIK: pri vpnjanem MESTNIK: pri vpnjanih ORODNIK: z vpnjanim ORODNIK: z vpnjanimi dvojina DELEŽJE NA -aje: vpenjȃje IMENOVALNIK: vpnjana glagolnik RODILNIK: vpnjanih ednina DAJALNIK: vpnjanima IMENOVALNIK: vpnjanje TOŽILNIK: vpnjana RODILNIK: vpnjanja MESTNIK: pri vpnjanih DAJALNIK: vpnjanju ORODNIK: z vpnjanima TOŽILNIK: vpnjanje množina MESTNIK: pri vpnjanju IMENOVALNIK: vpnjani ORODNIK: z vpnjanjem RODILNIK: vpnjanih dvojina DAJALNIK: vpnjanim IMENOVALNIK: vpnjanji TOŽILNIK: vpnjane RODILNIK: vpnjanj MESTNIK: pri vpnjanih DAJALNIK: vpnjanjema ORODNIK: z vpnjanimi TOŽILNIK: vpnjanji ženski spol MESTNIK: pri vpnjanjih ednina ORODNIK: z vpnjanjema IMENOVALNIK: vpnjana množina RODILNIK: vpnjane IMENOVALNIK: vpnjanja DAJALNIK: vpnjani RODILNIK: vpnjanj TOŽILNIK: vpnjano DAJALNIK: vpnjanjem MESTNIK: pri vpnjani TOŽILNIK: vpnjanja ORODNIK: z vpnjano MESTNIK: pri vpnjanjih dvojina ORODNIK: z vpnjanji IMENOVALNIK: vpnjani RODILNIK: vpnjanih IZVOR DAJALNIK: vpnjanima ↑vpeti TOŽILNIK: vpnjani MESTNIK: pri vpnjanih ORODNIK: z vpnjanima vpét vpéta vpéto pridevnik množina [ʍpét] IMENOVALNIK: vpnjane POMEN RODILNIK: vpnjanih 1. ki je pritrjen na določenem mestu DAJALNIK: vpnjanim 530 ⏵ prid. beseda + v + sam. beseda v tožilniku živo vpétega vpet v okvir MESTNIK: pri vpétem ▪ Zložljiva platnena streha je trdno vpeta v okvir ORODNIK: z vpétim strehe. dvojina ▪ Na visoko posteljo se zleze prek stopničk, ki sta IMENOVALNIK: vpéta vpeti v kovinsko cev. RODILNIK: vpétih ▪ Podlogo obdelujemo vpeto v ročni primež. DAJALNIK: vpétima ⏵ prisl. + prid. beseda TOŽILNIK: vpéta čvrsto, trdno vpet | elastično vpet MESTNIK: pri vpétih ▪ Zaslon je trdno vpet in slika na njem pri tresenju ORODNIK: z vpétima ne vibrira. množina ▪ Ročica je čvrsto vpeta, njeni gibi pa so kratki in IMENOVALNIK: vpéti natančni. RODILNIK: vpétih ▪ Zadaj vpeta vrata so omogočala lažje vstopanje v DAJALNIK: vpétim avtomobil. TOŽILNIK: vpéte 2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti MESTNIK: pri vpétih ⏵ prid. beseda + v + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z vpétimi vpet v KATERI čas, kontekst, okvir, sistem, svet | ženski spol vpet v delo, projekt | vpet v dogajanje, KATERI ednina proces, tok, tradicijo, KATERO zgodbo, življenje | IMENOVALNIK: vpéta vpet v gospodarstvo, politiko, KATERI trg | vpet v RODILNIK: vpéte KATERO mrežo, KATERO okolje, KATERI prostor, DAJALNIK: vpéti skupnost, strukturo TOŽILNIK: vpéto ▪ Trenutno nimam potrebe po sodelovanju, ker MESTNIK: pri vpéti sem celostno vpeta v svoj projekt. ORODNIK: z vpéto ▪ Že dolga leta je vpet v slovensko likovno dvojina dogajanje. IMENOVALNIK: vpéti ▪ Trdno sem prepričan, da je dobro, da so RODILNIK: vpétih kandidati za poslance vpeti v svoje okolje. DAJALNIK: vpétima ⏵ prisl. + prid. beseda TOŽILNIK: vpéti aktivno, neposredno, tako ali drugače vpet | MESTNIK: pri vpétih dodobra, močno, tesno, zelo vpet | globoko, ORODNIK: z vpétima popolnoma, povsem vpet množina ▪ Nekatere posameznike, ki bodo tako ali drugače IMENOVALNIK: vpéte vpeti v izvedbo informativnih dni, smo povprašali, RODILNIK: vpétih kaj lahko obiskovalci pričakujejo. DAJALNIK: vpétim ▪ Z delom ste dodobra vpeti v slovensko TOŽILNIK: vpéte gospodarstvo. MESTNIK: pri vpétih ▪ Alkohol je zaradi razširjenosti zelo vpet v življenje ORODNIK: z vpétimi in marsikdo niti ne pomisli več, da spada med srednji spol droge. ednina ▪▪▪ IMENOVALNIK: vpéto ▪ Gre za knjigo, ki se ukvarja z etičnimi vprašanji RODILNIK: vpétega sodobnega sveta in vanj vpetega človeka. DAJALNIK: vpétemu TOŽILNIK: vpéto IZGOVOR IN OBLIKE MESTNIK: pri vpétem JAKOSTNO ORODNIK: z vpétim [ʍpét] dvojina IPA: [ʍpeːt] IMENOVALNIK: vpéti OSNOVNIK RODILNIK: vpétih moški spol DAJALNIK: vpétima ednina TOŽILNIK: vpéti IMENOVALNIK: vpét določno vpéti MESTNIK: pri vpétih ORODNIK: z vpétima RODILNIK: vpétega množina DAJALNIK: vpétemu IMENOVALNIK: vpéta TOŽILNIK: vpét RODILNIK: vpétih določno vpéti DAJALNIK: vpétim 531 TOŽILNIK: vpéta DAJALNIK: vptemu MESTNIK: pri vpétih TOŽILNIK: vpto ORODNIK: z vpétimi MESTNIK: pri vptem TONEMSKO ORODNIK: z vptim [ʍpt] dvojina IPA: [ʍpéːt] IMENOVALNIK: vpti OSNOVNIK RODILNIK: vptih moški spol DAJALNIK: vptima ednina TOŽILNIK: vpti IMENOVALNIK: vpt MESTNIK: pri vptih določno vpti ORODNIK: z vptima RODILNIK: vptega množina DAJALNIK: vptemu IMENOVALNIK: vpta TOŽILNIK: vpt RODILNIK: vptih določno vpti DAJALNIK: vptim živo vptega TOŽILNIK: vpta MESTNIK: pri vptem MESTNIK: pri vptih ORODNIK: z vptim ORODNIK: z vptimi dvojina IMENOVALNIK: vpta IZVOR RODILNIK: vptih ↑vpeti DAJALNIK: vptima TOŽILNIK: vpta MESTNIK: pri vptih vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol ORODNIK: z vptima [ʍpéti] množina POMEN IMENOVALNIK: vpti 1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na RODILNIK: vptih določeno mesto DAJALNIK: vptim ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku TOŽILNIK: vpte vpeti v okvir | vpeti v primež, stojalo | vpeti v stroj MESTNIK: pri vptih ▪ Hlod vpnite v primež, tako da bo večja površina ORODNIK: z vptimi obrnjena naprej. ženski spol ednina ▪ Tapiserije so imele bordure, ki so jih odrezali in podobe vpeli v lesene okvire. IMENOVALNIK: vpta ▪ Za nastop si bo v lase vpela marjetice. RODILNIK: vpte ⏵ prisl. + glag. DAJALNIK: vpti togo, trdno vpeti TOŽILNIK: vpto ▪ Če boste uporabili ročno žago za železo, žebelj MESTNIK: pri vpti trdno vpnite v primež. ORODNIK: z vpto ▪ V tla so togo vpeli dolg, močan tram. dvojina ▪▪▪ IMENOVALNIK: vpti ▪ Kdaj mora tekmovalec vpeti vrv in kako, je natančno RODILNIK: vptih določeno s tekmovalnim pravilnikom. DAJALNIK: vptima 2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje TOŽILNIK: vpti mesto v kaki celoti MESTNIK: pri vptih ⏵ glag. + v + sam. beseda v tožilniku ORODNIK: z vptima množina vpeti v delo | vpeti v dogajanje, KATERI proces, tok, KATERO zgodbo, življenje | vpeti v KATERI kontekst, IMENOVALNIK: vpte okvir, sistem | vpeti v KATERO okolje, KATERI prostor RODILNIK: vptih ▪ Vse, kar mi je všeč, kar me razveseljuje, DAJALNIK: vptim navdušuje, vse to skušam vpeti v svoje delo. TOŽILNIK: vpte ▪ Posebnega mesta na umetniškem prizorišču si ne MESTNIK: pri vptih zasluži le kot izjemen slikar, pač pa tudi, ker si je ORODNIK: z vptimi srednji spol prizadeval umetnost vpeti v širši družbeni okvir. ednina ▪ Trudili se bomo, da bi šah še bolj vpeli v izobraževalni sistem. IMENOVALNIK: vpto RODILNIK: vptega 532 ⏵ prisl. + glag. dvojina ▪ Bil je velik komik; rahljal je moralne, miselne in IMENOVALNIK: vpéta druge okvire, v katere so se trdno vpeli resni ljudje RODILNIK: vpétih meščanskega sveta. DAJALNIK: vpétima ▪ Prizadevamo si, da bi našo institucijo kar najbolj TOŽILNIK: vpéta vpeli v evropske in svetovne tokove. MESTNIK: pri vpétih ORODNIK: z vpétima IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: vpéti [ʍpéti] RODILNIK: vpétih IPA: [ˈʍpeːti] DAJALNIK: vpétim NEDOLOČNIK: vpéti TOŽILNIK: vpéte NAMENILNIK: vpét in vpèt MESTNIK: pri vpétih sedanjik ORODNIK: z vpétimi ednina ženski spol 1. OSEBA: vpnèm ednina 2. OSEBA: vpnèš IMENOVALNIK: vpéta 3. OSEBA: vpnè RODILNIK: vpéte dvojina DAJALNIK: vpéti 1. OSEBA: vpnêva TOŽILNIK: vpéto 2. OSEBA: vpnêta MESTNIK: pri vpéti 3. OSEBA: vpnêta ORODNIK: z vpéto množina dvojina 1. OSEBA: vpnêmo IMENOVALNIK: vpéti 2. OSEBA: vpnête RODILNIK: vpétih 3. OSEBA: vpnêjo DAJALNIK: vpétima velelnik TOŽILNIK: vpéti ednina MESTNIK: pri vpétih 2. OSEBA: vpnì ORODNIK: z vpétima dvojina množina 1. OSEBA: vpníva IMENOVALNIK: vpéte 2. OSEBA: vpníta RODILNIK: vpétih množina DAJALNIK: vpétim 1. OSEBA: vpnímo TOŽILNIK: vpéte 2. OSEBA: vpníte MESTNIK: pri vpétih deležnik na -l ORODNIK: z vpétimi moški spol srednji spol EDNINA: vpél ednina DVOJINA: vpéla IMENOVALNIK: vpéto MNOŽINA: vpéli RODILNIK: vpétega ženski spol DAJALNIK: vpétemu EDNINA: vpéla TOŽILNIK: vpéto DVOJINA: vpéli MESTNIK: pri vpétem MNOŽINA: vpéle ORODNIK: z vpétim srednji spol dvojina EDNINA: vpélo IMENOVALNIK: vpéti DVOJINA: vpéli RODILNIK: vpétih MNOŽINA: vpéla DAJALNIK: vpétima deležnik na -t TOŽILNIK: vpéti moški spol ednina MESTNIK: pri vpétih ORODNIK: z vpétima IMENOVALNIK: vpét množina RODILNIK: vpétega IMENOVALNIK: vpéta DAJALNIK: vpétemu RODILNIK: vpétih TOŽILNIK: vpét živo vpétega DAJALNIK: vpétim TOŽILNIK: vpéta MESTNIK: pri vpétem MESTNIK: pri vpétih ORODNIK: z vpétim ORODNIK: z vpétimi 533 DELEŽJE NA -ši: vpénši MNOŽINA: vple glagolnik srednji spol ednina EDNINA: vplo IMENOVALNIK: vpétje DVOJINA: vpli RODILNIK: vpétja MNOŽINA: vpla DAJALNIK: vpétju deležnik na -t TOŽILNIK: vpétje moški spol MESTNIK: pri vpétju ednina ORODNIK: z vpétjem IMENOVALNIK: vpt dvojina RODILNIK: vptega IMENOVALNIK: vpétji DAJALNIK: vptemu RODILNIK: vpétij TOŽILNIK: vpt živo vptega DAJALNIK: vpétjema TOŽILNIK: vpétji MESTNIK: pri vptem MESTNIK: pri vpétjih ORODNIK: z vptim ORODNIK: z vpétjema dvojina množina IMENOVALNIK: vpta IMENOVALNIK: vpétja RODILNIK: vptih RODILNIK: vpétij DAJALNIK: vptima DAJALNIK: vpétjem TOŽILNIK: vpta TOŽILNIK: vpétja MESTNIK: pri vptih MESTNIK: pri vpétjih ORODNIK: z vptima ORODNIK: z vpétji množina TONEMSKO IMENOVALNIK: vpti [ʍpti] RODILNIK: vptih IPA: [ʍpèːtí] DAJALNIK: vptim NEDOLOČNIK: vpti TOŽILNIK: vpte NAMENILNIK: vpt in vpȅt MESTNIK: pri vptih sedanjik ORODNIK: z vptimi ženski spol ednina ednina 1. OSEBA: vpnȅm IMENOVALNIK: vpta 2. OSEBA: vpnȅš RODILNIK: vpte 3. OSEBA: vpnȅ DAJALNIK: vpti dvojina TOŽILNIK: vpto 1. OSEBA: vpnéva MESTNIK: pri vpti 2. OSEBA: vpnéta ORODNIK: z vpto 3. OSEBA: vpnéta dvojina množina IMENOVALNIK: vpti 1. OSEBA: vpnémo RODILNIK: vptih 2. OSEBA: vpnéte DAJALNIK: vptima 3. OSEBA: vpnéjo velelnik TOŽILNIK: vpti MESTNIK: pri vptih ednina ORODNIK: z vptima 2. OSEBA: vpnȉ množina dvojina IMENOVALNIK: vpte 1. OSEBA: vpnȋva RODILNIK: vptih 2. OSEBA: vpnȋta DAJALNIK: vptim množina 1. TOŽILNIK: vpte OSEBA: vpnȋmo 2. MESTNIK: pri vptih OSEBA: vpnȋte deležnik na -l ORODNIK: z vptimi srednji spol moški spol ednina EDNINA: vpl IMENOVALNIK: vpto DVOJINA: vpla RODILNIK: vptega MNOŽINA: vpli ženski spol DAJALNIK: vptemu EDNINA: vpla in vpla TOŽILNIK: vpto DVOJINA: vpli MESTNIK: pri vptem 534 ORODNIK: z vptim ▪ Večina pelaških rib ima vretenasto telo, ki je dvojina značilno za dobre plavalce. IMENOVALNIK: vpti ▪▪▪ RODILNIK: vptih ▪ Kraljevska lokarda ima podolgovat, napol vretenast, DAJALNIK: vptima torpedu podoben trup. TOŽILNIK: vpti 2. v obliki vretenasti ki ima del, ki spominja na MESTNIK: pri vptih vreteno 2. ORODNIK: z vptima ⏵ prid. beseda + sam. beseda množina vretenasta kosilnica IMENOVALNIK: vpta ▪ Princip rezanja trave pri vretenastih kosilnicah je RODILNIK: vptih podoben principu rezanja s škarjami: trava se DAJALNIK: vptim ujame med dva noža – vrtečega in mirujočega. TOŽILNIK: vpta MESTNIK: pri vptih IZGOVOR IN OBLIKE ORODNIK: z vptimi JAKOSTNO DELEŽJE NA -ši: vpnši [wretênast] glagolnik IPA: [wɾɛˈtɛːnast] ednina OSNOVNIK IMENOVALNIK: vptje moški spol RODILNIK: vptja ednina DAJALNIK: vptju IMENOVALNIK: vretênast TOŽILNIK: vptje določno vretênasti MESTNIK: pri vptju RODILNIK: vretênastega ORODNIK: z vptjem DAJALNIK: vretênastemu dvojina TOŽILNIK: vretênast IMENOVALNIK: vptji in vptji določno vretênasti RODILNIK: vptij živo vretênastega DAJALNIK: vptjema in vptjema MESTNIK: pri vretênastem TOŽILNIK: vptji in vptji ORODNIK: z vretênastim MESTNIK: pri vptjih dvojina ORODNIK: z vptjema in z vptjema IMENOVALNIK: vretênasta množina RODILNIK: vretênastih IMENOVALNIK: vptja DAJALNIK: vretênastima RODILNIK: vptij TOŽILNIK: vretênasta DAJALNIK: vptjem MESTNIK: pri vretênastih TOŽILNIK: vptja ORODNIK: z vretênastima MESTNIK: pri vptjih množina ORODNIK: z vptji IMENOVALNIK: vretênasti RODILNIK: vretênastih DAJALNIK: vretênastim IZVOR ↑peti TOŽILNIK: vretênaste MESTNIK: pri vretênastih vretênast ORODNIK: z vretênastimi vretênasta vretênasto pridevnik ženski spol [wretênast] ednina POMEN IMENOVALNIK: vretênasta 1. v nekaterih zvezah v obliki vretenasti ki spominja na RODILNIK: vretênaste vreteno 1. ali je tak kot pri vretenu 1. DAJALNIK: vretênasti ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: vretênasto vretenast/vretenasti grm | vretenasta korenina | MESTNIK: pri vretênasti vretenasta oblika | vretenasto telo ORODNIK: z vretênasto ▪ Poznamo številne različice vretenastega grma, dvojina osnovni namen je, da ohranimo tri ali štiri IMENOVALNIK: vretênasti prevladujoče spodnje veje. RODILNIK: vretênastih ▪ Koreninski sistem nadzemne kolerabe je v DAJALNIK: vretênastima nasprotju z drugimi kapusnicami vretenaste oblike TOŽILNIK: vretênasti in ima slabo razvite stranske korenine. MESTNIK: pri vretênastih ORODNIK: z vretênastima 535 množina ženski spol IMENOVALNIK: vretênaste ednina RODILNIK: vretênastih IMENOVALNIK: vreténasta DAJALNIK: vretênastim RODILNIK: vreténaste TOŽILNIK: vretênaste DAJALNIK: vreténasti MESTNIK: pri vretênastih TOŽILNIK: vreténasto ORODNIK: z vretênastimi MESTNIK: pri vreténasti srednji spol ORODNIK: z vreténasto ednina dvojina IMENOVALNIK: vretênasto IMENOVALNIK: vreténasti RODILNIK: vretênastega RODILNIK: vreténastih DAJALNIK: vretênastemu DAJALNIK: vreténastima TOŽILNIK: vretênasto TOŽILNIK: vreténasti MESTNIK: pri vretênastem MESTNIK: pri vreténastih ORODNIK: z vretênastim ORODNIK: z vreténastima dvojina množina IMENOVALNIK: vretênasti IMENOVALNIK: vreténaste RODILNIK: vretênastih RODILNIK: vreténastih DAJALNIK: vretênastima DAJALNIK: vreténastim TOŽILNIK: vretênasti TOŽILNIK: vreténaste MESTNIK: pri vretênastih MESTNIK: pri vreténastih ORODNIK: z vretênastima ORODNIK: z vreténastimi množina srednji spol IMENOVALNIK: vretênasta ednina RODILNIK: vretênastih IMENOVALNIK: vreténasto DAJALNIK: vretênastim RODILNIK: vreténastega TOŽILNIK: vretênasta DAJALNIK: vreténastemu MESTNIK: pri vretênastih TOŽILNIK: vreténasto ORODNIK: z vretênastimi MESTNIK: pri vreténastem TONEMSKO ORODNIK: z vreténastim [wreténast] dvojina IPA: [wɾɛtːnást] IMENOVALNIK: vreténasti OSNOVNIK RODILNIK: vreténastih moški spol DAJALNIK: vreténastima ednina TOŽILNIK: vreténasti IMENOVALNIK: vreténast MESTNIK: pri vreténastih določno vreténasti ORODNIK: z vreténastima RODILNIK: vreténastega množina DAJALNIK: vreténastemu IMENOVALNIK: vreténasta TOŽILNIK: vreténast RODILNIK: vreténastih določno vreténasti DAJALNIK: vreténastim živo vreténastega TOŽILNIK: vreténasta MESTNIK: pri vreténastem MESTNIK: pri vreténastih ORODNIK: z vreténastim ORODNIK: z vreténastimi dvojina IMENOVALNIK: vreténasta IZVOR RODILNIK: vreténastih ↑vreteno DAJALNIK: vreténastima TOŽILNIK: vreténasta MESTNIK: pri vreténastih vukojêbina vukojêbine samostalnik ženskega spola ORODNIK: z vreténastima [vukojêbina] množina POMEN IMENOVALNIK: vreténasti vulgarno kraj, prostor, za katerega so značilne RODILNIK: vreténastih oddaljenost od civilizacije in družbe, omejenost, DAJALNIK: vreténastim zaostalost TOŽILNIK: vreténaste ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri vreténastih ▪ Uspel je tako epsko, kot lahko uspejo le fantje iz ORODNIK: z vreténastimi ruralnih vukojebin. 536 ▪ Znašel sem se v brezupni vukojebini, med IZVOR pijančki in telebani, ki se je ostala regija nekako prevzeto iz hrv., srb. vukojèbina, iz ↑volk + sramuje. tvorjenka od ↑jebati ▪ To je mestece sredi ničesar, nekakšna vukojebina. zájček zájčka samostalnik moškega spola IZGOVOR IN OBLIKE [zájčək] JAKOSTNO POMEN [vukojêbina] 1. navadno ekspresivno zajec, zlasti manjši IPA: [ʋukɔˈjɛːbina] ▪ Na sliki pokaži srnjačka in njegovo mamico ter ednina mlade zajčke. IMENOVALNIK: vukojêbina ▪ Munga so leta 1979 pripeljali na japonski otok RODILNIK: vukojêbine Amami Ošima, kjer med drugim lovi endemsko vrsto DAJALNIK: vukojêbini zajčkov. TOŽILNIK: vukojêbino 2. navadno ekspresivno kunec, zlasti manjši MESTNIK: pri vukojêbini ⏵ prid. beseda + sam. beseda ORODNIK: z vukojêbino ljubek zajček dvojina ▪ Za rojstni dan si želi čisto pravega zajčka. IMENOVALNIK: vukojêbini ▪ Domači zajčki se sprehajajo po dvorišču skupaj z RODILNIK: vukojêbin mucko, ki je povsem enake barve. DAJALNIK: vukojêbinama ▪ Doma imam ljubkega zajčka. TOŽILNIK: vukojêbini ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri vukojêbinah imeti zajčka ORODNIK: z vukojêbinama ▪ Sosedje imajo zajčke in komaj čakam, da se množina skotijo mladiči, saj jih bom lahko božala. IMENOVALNIK: vukojêbine ▪▪▪ RODILNIK: vukojêbin ▪ Zelo rad ima kmetijo, na kateri živi, posebno so mu DAJALNIK: vukojêbinam pri srcu ovčke v hlevu, kokoške in zajčki. TOŽILNIK: vukojêbine 2.1. ekspresivno meso te živali kot hrana, jed MESTNIK: pri vukojêbinah ▪ Ko sem bila majhna, smo za novo leto vedno ORODNIK: z vukojêbinami jedli pečenega zajčka s smetanovo omako. TONEMSKO 3. podoba, predmet, ki predstavlja zajca [vukojȇbina] ⏵ prid. beseda + sam. beseda IPA: [ʋukɔjːbìna] čokoladni zajček ednina ▪ Povabite sorodnike in prijatelje na dobro šunko in IMENOVALNIK: vukojȇbina potico, otroci se bodo razveselili pirhov in RODILNIK: vukojȇbine kakšnega čokoladnega zajčka. DAJALNIK: vukojȇbini ▪ Otroci naj s seboj prinesejo škarje, ker bodo TOŽILNIK: vukojȇbino izdelovali papirnate zajčke. MESTNIK: pri vukojȇbini ▪▪▪ ORODNIK: z vukojȇbino ▪ Testo na pomokani podlagi razvaljamo in iz njega z dvojina modelčki izrežemo zajčke. IMENOVALNIK: vukojȇbini 4. igrača, ki predstavlja zajca RODILNIK: vukojȇbin ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: vukojȇbinama plišasti zajček TOŽILNIK: vukojȇbini ▪ Moja najljubša igrača je plišasti zajček. MESTNIK: pri vukojȇbinah ORODNIK: z vukojȇbinama IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: vukojȇbine [zájčək] RODILNIK: vukojȇbin IPA: [ˈzaːʧək] DAJALNIK: vukojȇbinam ednina TOŽILNIK: vukojȇbine IMENOVALNIK: zájček MESTNIK: pri vukojȇbinah RODILNIK: zájčka ORODNIK: z vukojȇbinami DAJALNIK: zájčku TOŽILNIK: zájčka MESTNIK: pri zájčku 537 ORODNIK: z zájčkom preskusni zajček dvojina kdor ali kar je predmet preizkušanja česa IMENOVALNIK: zájčka RODILNIK: zájčkov novega, nepreizkušenega, zlasti na sporen način DAJALNIK: zájčkoma ▪ V naši šoli otroci ne bodo poskusni zajčki, večino novosti smo že preizkusili. TOŽILNIK: zájčka ▪ Ne da bi nas kdo vprašal, ljudje postajamo poskusni MESTNIK: pri zájčkih zajci genskih koncernov, s čimer so kršene temeljne ORODNIK: z zájčkoma množina človekove pravice. ▪ Saj menda ni nasedel kakemu sumljivemu vabilu, da IMENOVALNIK: zájčki naj bo poskusni kunec, na primer za kakšna še RODILNIK: zájčkov nepreverjena zdravila? DAJALNIK: zájčkom ▪ Tokrat nisem le v vlogi umetnika, ampak tudi TOŽILNIK: zájčke preizkusnega zajčka. MESTNIK: pri zájčkih ▪ Za prvega preskusnega zajčka so izbrali kar svoje ORODNIK: z zájčki lovsko letalo, ki so mu zaradi obstreljevanja z TONEMSKO [zȃjčək] mikrovalovi odpovedali vsi sistemi. IPA: [záːʧk] ednina IZVOR ↑zajec IMENOVALNIK: zȃjček RODILNIK: zȃjčka DAJALNIK: zȃjčku zájčji zájčja zájčje pridevnik TOŽILNIK: zȃjčka [zájčji] MESTNIK: pri zȃjčku POMEN ORODNIK: z zȃjčkom 1. ki je v zvezi z zajci 1., 2. ali gojenjem zajcev dvojina 2. IMENOVALNIK: zȃjčka ▪ V nasprotju s kunci se zajčji mladiči skotijo na RODILNIK: zȃjčkov prostem, imajo kožuh in kmalu po rojstvu tekajo DAJALNIK: zȃjčkoma naokrog. TOŽILNIK: zȃjčka ▪ Izvorni golf so igrali Škoti že v 14. stoletju na MESTNIK: pri zȃjčkih obalnih sipinah, ko so poskušali zadeti luknje zajčjih ORODNIK: z zȃjčkoma brlogov. množina IMENOVALNIK: zȃjčki 1.1. ki je del telesa zajcev 1., 2. ali se RODILNIK: zȃjčkov pridobiva s telesa zajcev 1., 2. DAJALNIK: zȃjčkom ⏵ prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: zȃjčke zajčja dlaka, koža | zajčje krzno | zajčje meso MESTNIK: pri zȃjčkih ▪ Odločila sem se, da bom na današnji jedilnik ORODNIK: z zȃjčki uvrstila zajčje meso, ki velja za zdravo. ▪ V mrzlih dneh so se zavijali v odeje iz zajčjega STALNE ZVEZE krzna in puranjega perja. 1.2. ki je iz mesa zajca 1., 2., vsebuje meso morski zajček zajca 1., 2. kot hrano, jed iz zoologije morski polž z lupinasto tvorbo v telesu; ⏵ prid. beseda + sam. beseda primerjaj lat. Aplysia zajčja obara ▪ Morski zajček pretvori halogenirano spojino rdeče ▪ Postregli so z medico in žganci v zajčji obari. alge v podobno spojino in jo nato uporabi za svojo kemično obrambo. 1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo zajci 1., 2. ▪ Občudovala je zajčjo družino. FRAZEOLOGIJA 1.4. ki spominja na zajca 1., 2., je tak kot pri zajcu 1., 2. ali se mu to pripisuje poskusni/testni/preizkusni ipd. zajček/zajec/kunec ▪ Trgovine in stojnice so preplavile figurice in lizike poskusni zajček v obliki zajčkov, po ulicah pa so se sprehajali poskusni zajec zajčje maskote in ljudje s plišastimi zajčjimi ušesi. poskusni kunec ▪ V šoli so me zafrkavali zaradi zajčjih zob. testni zajček preizkusni zajček poizkusni zajček 538 IZGOVOR IN OBLIKE dvojina JAKOSTNO IMENOVALNIK: zájčji [zájčji] RODILNIK: zájčjih IPA: [ˈzaːʧji] DAJALNIK: zájčjima OSNOVNIK TOŽILNIK: zájčji moški spol MESTNIK: pri zájčjih ednina ORODNIK: z zájčjima IMENOVALNIK: zájčji množina RODILNIK: zájčjega IMENOVALNIK: zájčja DAJALNIK: zájčjemu RODILNIK: zájčjih TOŽILNIK: zájčji DAJALNIK: zájčjim živo zájčjega TOŽILNIK: zájčja MESTNIK: pri zájčjem MESTNIK: pri zájčjih ORODNIK: z zájčjim ORODNIK: z zájčjimi dvojina TONEMSKO IMENOVALNIK: zájčja [zȃjčji] RODILNIK: zájčjih IPA: [záːʧjì] DAJALNIK: zájčjima OSNOVNIK TOŽILNIK: zájčja moški spol MESTNIK: pri zájčjih ednina ORODNIK: z zájčjima IMENOVALNIK: zȃjčji množina RODILNIK: zȃjčjega IMENOVALNIK: zájčji DAJALNIK: zȃjčjemu RODILNIK: zájčjih TOŽILNIK: zȃjčji DAJALNIK: zájčjim živo zȃjčjega TOŽILNIK: zájčje MESTNIK: pri zȃjčjem MESTNIK: pri zájčjih ORODNIK: z zȃjčjim ORODNIK: z zájčjimi dvojina ženski spol IMENOVALNIK: zȃjčja ednina RODILNIK: zȃjčjih IMENOVALNIK: zájčja DAJALNIK: zȃjčjima RODILNIK: zájčje TOŽILNIK: zȃjčja DAJALNIK: zájčji MESTNIK: pri zȃjčjih TOŽILNIK: zájčjo ORODNIK: z zȃjčjima MESTNIK: pri zájčji množina ORODNIK: z zájčjo IMENOVALNIK: zȃjčji dvojina RODILNIK: zȃjčjih IMENOVALNIK: zájčji DAJALNIK: zȃjčjim RODILNIK: zájčjih TOŽILNIK: zȃjčje DAJALNIK: zájčjima MESTNIK: pri zȃjčjih TOŽILNIK: zájčji ORODNIK: z zȃjčjimi MESTNIK: pri zájčjih ženski spol ORODNIK: z zájčjima ednina množina IMENOVALNIK: zȃjčja IMENOVALNIK: zájčje RODILNIK: zȃjčje RODILNIK: zájčjih DAJALNIK: zȃjčji DAJALNIK: zájčjim TOŽILNIK: zȃjčjo TOŽILNIK: zájčje MESTNIK: pri zȃjčji MESTNIK: pri zájčjih ORODNIK: z zȃjčjo ORODNIK: z zájčjimi dvojina srednji spol IMENOVALNIK: zȃjčji ednina RODILNIK: zȃjčjih IMENOVALNIK: zájčje DAJALNIK: zȃjčjima RODILNIK: zájčjega TOŽILNIK: zȃjčji DAJALNIK: zájčjemu MESTNIK: pri zȃjčjih TOŽILNIK: zájčje ORODNIK: z zȃjčjima MESTNIK: pri zájčjem množina ORODNIK: z zájčjim IMENOVALNIK: zȃjčje 539 RODILNIK: zȃjčjih ▪ Konec meseca sejemo na prosto prezimno trdne DAJALNIK: zȃjčjim enoletnice, kot so vrtni ognjič, tribarvni slak in zajčji TOŽILNIK: zȃjčje mak. MESTNIK: pri zȃjčjih ▪ Avtor omenja, da sta se pri nas za stalno naselila ORODNIK: z zȃjčjimi poletni zajčji mak in divja črnika. srednji spol ednina IZVOR IMENOVALNIK: zȃjčje ↑zajec RODILNIK: zȃjčjega DAJALNIK: zȃjčjemu TOŽILNIK: zȃjčje zájčnik zájčnika samostalnik moškega spola MESTNIK: pri zȃjčjem [zájčnik] ORODNIK: z zȃjčjim POMEN dvojina prostor za bivanje, gojenje kuncev IMENOVALNIK: zȃjčji ▪ Ko je v ponedeljek zjutraj hotel nahraniti svoje RODILNIK: zȃjčjih zajce, jih ni bilo v zajčniku. DAJALNIK: zȃjčjima ▪ Medved je razdejal zajčnik in nekaj živali pokončal. TOŽILNIK: zȃjčji ▪ Ker sem bil radoveden, sem splezal v prazen zajčnik. MESTNIK: pri zȃjčjih ORODNIK: z zȃjčjima IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: zȃjčja [zájčnik] RODILNIK: zȃjčjih IPA: [ˈzaːʧnik] DAJALNIK: zȃjčjim ednina TOŽILNIK: zȃjčja IMENOVALNIK: zájčnik MESTNIK: pri zȃjčjih RODILNIK: zájčnika ORODNIK: z zȃjčjimi DAJALNIK: zájčniku TOŽILNIK: zájčnik STALNE ZVEZE MESTNIK: pri zájčniku ORODNIK: z zájčnikom zajčja deteljica dvojina iz botanike rastlina s plazečo se koreniko, detelji IMENOVALNIK: zájčnika podobnimi listi in cvetovi navadno belkaste RODILNIK: zájčnikov barve; primerjaj lat. Oxalis DAJALNIK: zájčnikoma ▪ Nekdaj skoraj ni bilo okenske police, na kateri ne bi TOŽILNIK: zájčnika med drugimi značilnimi rožami cvetela tudi zajčja MESTNIK: pri zájčnikih deteljica. ORODNIK: z zájčnikoma ▪ Zajčja deteljica s svojimi nežnimi belimi cvetovi in množina detelji podobnimi listi pogosto prekriva tla kot IMENOVALNIK: zájčniki preproga. RODILNIK: zájčnikov ▪ V rodu zajčjih deteljic je približno 800 zelo DAJALNIK: zájčnikom raznovrstnih rastlinskih vrst. TOŽILNIK: zájčnike MESTNIK: pri zájčnikih zajčja ustnica ORODNIK: z zájčniki odprtina od zgornje ustnice do nosu kot TONEMSKO posledica neustreznega zraščanja obraznega [zȃjčnik] tkiva v času razvoja ploda IPA: [záːʧnìk] ▪ Veliko otrok pride na svet s kakšno manjšo ednina nepravilnostjo, denimo zajčjo ustnico. IMENOVALNIK: zȃjčnik ▪ Zajčja ustnica prizadene več dečkov kakor deklic, RODILNIK: zȃjčnika njena pojavnost pa je najpogostejša v Aziji. DAJALNIK: zȃjčniku TOŽILNIK: zȃjčnik zajčji mak MESTNIK: pri zȃjčniku iz botanike rastlina s pernato deljenimi listi in večjimi ORODNIK: z zȃjčnikom rumenimi ali rdečimi cvetovi; primerjaj lat. Adonis dvojina IMENOVALNIK: zȃjčnika RODILNIK: zȃjčnikov DAJALNIK: zȃjčnikoma 540 TOŽILNIK: zȃjčnika 2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi MESTNIK: pri zȃjčnikih nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; ORODNIK: z zȃjčnikoma primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SIN.: kunec množina ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IMENOVALNIK: zȃjčniki gojiti, rediti zajce RODILNIK: zȃjčnikov ▪ Gojim domače zajce, ki jih hranim tudi s svežo DAJALNIK: zȃjčnikom deteljo. TOŽILNIK: zȃjčnike ▪ Doma imam velikega psa, včasih pa smo imeli MESTNIK: pri zȃjčnikih zajce, kokoši in mačke. ORODNIK: z zȃjčniki ▪ Poleti krmim zajce zjutraj in zvečer s svežo travo, opoldne pa z žitom ali suhim kruhom. IZVOR ⏵ priredna zveza ↑zajec zajci in kokoši ▪ V hlevu pri kravah je bila prvič, medtem ko je pri zájec svoji babici že krmila kokoši in zajce. zájca samostalnik moškega spola [zájəc] 2.1. meso te živali kot hrana, jed P ⏵ OMEN prid. beseda + sam. beseda 1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi domač zajec | dušen, nadevan, pečen zajec nogami; ▪ Pečenega zajca razrežemo na kose in jih primerjaj lat. Lepus ⏵ zložimo na servirni krožnik. prid. beseda + sam. beseda ▪ Kot glavna jed sledi domači zajec v pečici. divji zajec ▪ Za glavno jed ponudijo nadevanega zajca z ▪ Plašni zajci izkoriščajo zavetje noči za obisk žlikrofi in kuhanimi cmoki. sadovnjakov, vrtov in živih mej, da bi našli kaj užitnega. 3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji ▪ Tu živijo avtohtone živalske vrste, kot so srnjad, in dolgimi zadnjimi nogami divji prašič, lisica, divji zajec in kuna. ⏵ prid. beseda + sam. beseda ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku čokoladni zajec loviti zajce ▪ Osnovnošolci so v gledališče prinesli plišaste ▪ Dihur je nočni plenilec, ki lovi zajce, majhne zajce in muce. glodavce, ptiče in nevretenčarje. 4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz ▪ Lovci so preganjali zajce. manjše deske z dvema rogljema in podpore ⏵ sam. beseda + na + sam. beseda v tožilniku ▪ Otrok je atu podal zajca, da si je lažje sezul škornje. lov na zajce 5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in ▪ Prosti čas si krajša z ribolovom in lovom na zajce. zmajem ⏵ priredna zveza ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku zajec in fazan, zajec in kunec, zajec in lisica, zajec leto zajca | znamenje zajca in srna ▪ Po kitajskem koledarju se je 16. februarja začelo ▪ Med zajci in kunci obstajajo tudi razlike v sestavi leto zajca. lobanjskih kosti. ▪ Letošnje leto je v znamenju zajca, medtem ko je ▪ Zgodaj zjutraj, ko se sliši samo petje gozdnih bilo prejšnje v znaku tigra. ptic, v bližino zaidejo srne in zajci. ▪ Opazila sva sledove zajca in lisice. 5.1. kdor je rojen v tem znamenju ▪▪▪ ▪ Zajci so ljubeznivi in izumetničeni, hladno, ▪ Zajec naredi pri objedanju mladik popolnoma gladek vzvišeno obnašanje pa jih dela spolno privlačne. rez, medtem ko lahko škodo srnjadi in jelenjadi 6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje prepoznamo po nacefrani rezi. tempo teka ▪ Poznamo okrog 27 vrst zajcev, med njimi ▪ Maročan je sicer zlahka premagal Kenijca, vendar bi ameriškega oslovskega zajca, afriškega ali kapskega v teku z zajcem morali teči hitreje. zajca in afriške rdeče zajce iz rodu Pronolagus. ▪ Če bom našel ustreznega spodbujevalca ritma 1.1. oziroma zajca za drugi del teka, lahko svetovni rekord samec te živali pomaknem na 7.52. ▪ Videla je zajca, ki je sledil zajklji. ▪ S trenerjem sva se dogovorila, da bom sledil zajcu. 1.2. meso te živali kot hrana, jed 7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se ⏵ prid. beseda + sam. beseda mu to pripisuje divji zajec ▪ Imel sem priložnost, da skočim z njimi v ring, pa ▪ Na martinovo so spekli divjega zajca. sem bil prevelik zajec. 541 ▪ Odkar pomnim, mu skušam vbiti v betico, naj ne bo morski zajec tak zajec. iz zoologije riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. IZGOVOR IN OBLIKE Cyclopterus JAKOSTNO ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. [zájəc] ▪ Morski zajci imajo majhna usta in se IPA: [ˈzaːjəʦ] prehranjujejo predvsem s hrano rastlinskega ednina izvora. IMENOVALNIK: zájec ▪ Trebušne plavuti so spremenjene v prisesno RODILNIK: zájca ploščo, s katero se morski zajec prilepi na dno, na DAJALNIK: zájcu skale ali na kako drugo podlago. TOŽILNIK: zájca ▪▪▪ MESTNIK: pri zájcu ▪ Za predstavnike družine morskih zajcev je značilno, ORODNIK: z zájcem da imajo ob trnastih izrastkih na plavutih posebne dvojina žleze, ki izločajo strupene snovi. IMENOVALNIK: zájca ▪ Pozno pozimi ali spomladi se v plitvih obalnih vodah RODILNIK: zájcev zberejo pari sivih morskih zajcev. DAJALNIK: zájcema TOŽILNIK: zájca poljski zajec MESTNIK: pri zájcih iz zoologije zajec z rumeno rjavo dlako, ki živi na ORODNIK: z zájcema poljih in travnikih; primerjaj lat. Lepus europaeus množina ▪ Posegi v okolje so že močno zredčili poljskega zajca. IMENOVALNIK: zájci ▪ V Evropi živečega poljskega zajca najdemo vse od RODILNIK: zájcev južne Finske pa do Irana. DAJALNIK: zájcem ▪ Pri nas je precej poznan poljski zajec, ki živi tudi TOŽILNIK: zájce drugod po Evropi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Ameriki. MESTNIK: pri zájcih ORODNIK: z zájci velikonočni zajec TONEMSKO 1. domišljijsko bitje v podobi zajca, ki za veliko [zȃjəc] noč prinaša jajca IPA: [záːjʦ] ▪ Tudi pri nas prinaša pirhe velikonočni zajec, simbol ednina plodnosti. IMENOVALNIK: zȃjec ▪ Velikonočni zajec izvira iz germanskega poganskega RODILNIK: zȃjca sveta, k nam pa so ga prinesli Nemci. DAJALNIK: zȃjcu 2. podoba, predmet, ki predstavlja zajca, ki za TOŽILNIK: zȃjca veliko noč prinaša jajca MESTNIK: pri zȃjcu ▪ Velikonočni zajec je krasil trg pred mestno hišo v ORODNIK: z zȃjcem Beljaku. dvojina ▪ Velikonočnega zajca lahko naredimo sami. IMENOVALNIK: zȃjca ▪ Proizvajalec čokolade je izgubil pravni boj za zaščito RODILNIK: zȃjcev svojih čokoladnih velikonočnih zajcev. DAJALNIK: zȃjcema TOŽILNIK: zȃjca FRAZEOLOGIJA MESTNIK: pri zȃjcih ORODNIK: z zȃjcema buden kot zajec množina popolnoma buden, nezmožen zaspati IMENOVALNIK: zȃjci ▪ Spal je dobro uro, zdaj pa je buden kot zajec. RODILNIK: zȃjcev ▪ Budni kot zajci sedimo pred zaslonom, radi bi si DAJALNIK: zȃjcem ogledali kakšen zanimiv film, primeren nočnim uram. TOŽILNIK: zȃjce MESTNIK: pri zȃjcih množiti se kot zajci ORODNIK: z zȃjci zelo hitro, pospešeno, preveč se razmnoževati; zelo hitro postajati številčnejši STALNE ZVEZE ▪ Ena je imela dva, druga pa le enega otroka, njegove sestre in svakinje pa so se množile kot zajci. ▪ Festivalska priznanja se množijo kot zajci. ▪ Mehki, kompaktni terenci se množijo kot zajci. 542 poskusni/testni/preizkusni ipd. zajček/zajec/kunec ugotoviti/vedeti, v katerem grmu tiči zajec poskusni zajček ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec poskusni zajec vedeti, v katerem grmu tiči zajec poskusni kunec testni zajček dojeti, spoznati bistvo problema, ozadje česa, preizkusni zajček očiten dejavnik, vzrok česa bistvenega poizkusni zajček ▪ Menili so, da so se zastrupili s hrano, toda zdravniki preskusni zajček so kmalu ugotovili, v katerem grmu tiči zajec. ▪ Zdaj, ko veste, v katerem grmu tiči zajec, bo kdor ali kar je predmet preizkušanja česa naslednjič morda lažje. novega, nepreizkušenega, zlasti na sporen način ▪ V naši šoli otroci ne bodo poskusni zajčki, večino ustreliti koga kot zajca novosti smo že preizkusili. brez usmiljenja, obotavljanja ustreliti koga ▪ Ne da bi nas kdo vprašal, ljudje postajamo poskusni ▪ Drugič bom prišel s pištolo in če ne bo v petih zajci genskih koncernov, s čimer so kršene temeljne minutah vse urejeno, te ustrelim kot zajca. človekove pravice. ▪ Očividec je dejal, da ga je ustrelil sredi ulice kot ▪ Saj menda ni nasedel kakemu sumljivemu vabilu, da zajca. naj bo poskusni kunec, na primer za kakšna še nepreverjena zdravila? Skoraj ni še nikoli zajca ujel. ▪ Tokrat nisem le v vlogi umetnika, ampak tudi Skoraj še nikoli ni zajca ujel. preizkusnega zajčka. ▪ Za prvega preskusnega zajčka so izbrali kar svoje izraža, da je bistveno, da se kaj izpelje, uresniči v lovsko letalo, ki so mu zaradi obstreljevanja z polni meri, do konca; izraža kritiko česa, kar ni mikrovalovi odpovedali vsi sistemi. izpeljano, uresničeno v polni meri, do konca ▪ Dekle si je zaželelo preživeti dan kot policistka na postreliti koga kot zajce konju, a se je njen konj splašil in skoraj brcnil v avto. ustreliti drugega za drugim brez usmiljenja, No, skoraj ni še nikoli zajca ujel. obotavljanja ▪ Aha, tule je avto, skoraj sem že doma … Skoraj še ▪ Preklinjal je: Vse po vrsti vas bom postrelil kot zajce! nikoli ni zajca ujel! Pridite, barabe! Le pridite! ▪ Ko ni bilo več upornih kmetov in nekaterih V tem grmu tiči zajec. intelektualcev, so izdajalce poiskali v svojih vrstah in izraža, da je govorec dojel, spoznal, v čem je jih postrelili kot zajce. bistvo problema, kaj je ozadje česa ali očitni dejavnik, vzrok česa bistvenega potegniti zajca iz klobuka ▪ Ocenjujem, da so dejanski stroški pri zasebnem uporabiti kaj, kar se hrani kot presenečenje, delodajalcu vsaj za 50 odstotkov nižji od javnih. V rezerva in učinkuje kot nenadna, spretna poteza, tem grmu tiči zajec, zakaj se javni in zasebni sektor navadno v zadnjem možnem trenutku ne moreta organizacijsko popolnoma razdvojiti. ▪ Pogovori so bili opravljeni kot nujno zlo, saj je predsednik že vedel, katerega zajca bo potegnil iz BESEDOTVORJE klobuka. ženski spol: zajklja ▪ Trener je potegnil novega zajca iz klobuka: še ne manjšalnica: zajček 19-letni nogometaš je v svojem debitantskem nastopu zabil dva gola! IZVOR = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc spoznati se na kaj kot zajec na boben < pslov. * zajęcь < ide. * g'hō-en-ko- ‛mali skakač’, zelo slabo se spoznati na kaj; nič se ne spoznati sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. na kaj háya-, iz * g'he- ‛živahno se gibati, skakati’ ▪ Za športnice navijamo vsi, kadar prinašajo kolajne, čeprav se spoznamo na šport kot zajec na boben. ▪ zájklja Na notranjo opremo se je spoznal kot zajec na zájklje samostalnik ženskega spola boben, vendar je vedel, kaj je kakovostno. [zájklja] POMEN teči kot zajec 1. samica zajca zelo hitro teči ▪ Zajklja običajno skoti dva mladiča, pogosto vsakega ▪ Čeprav sem se trudil, ga nisem mogel ujeti. Tekel je v svojem gnezdu. kot zajec. 2. samica kunca 543 ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. IMENOVALNIK: zȃjklje ▪ Zajklja lahko skoti do 12 mladičev hkrati. RODILNIK: zȃjkelj ▪ Kolikokrat na leto je najbolj priporočljivo, da ima DAJALNIK: zȃjkljam zajklja mlade? TOŽILNIK: zȃjklje ▪▪▪ MESTNIK: pri zȃjkljah ▪ Gledali smo zajkljo, ki je imela mlade zajčke, pokrite ORODNIK: z zȃjkljami z dlako. 3. manj formalno tekačica, ki drugim tekačem IZVOR narekuje tempo teka ↑zajec ▪ Dva kroga sem tekla za zajkljo, ki pa me je celo malce ovirala, saj je bila prepočasna. ▪ Organizatorji so tekačici pripravili zajklji, ki naj bi jo zakolíčba zakolíčbe samostalnik ženskega spola pripeljali do časa pod štirimi minutami. [zakolídžba] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE označitev zemljišča s postavitvijo, zasaditvijo JAKOSTNO kolov v zemljo [zájklja] ▪ Zakoličbo lahko opravi geodet, ki izpolnjuje IPA: [ˈzaːklja] predpisane pogoje. ednina ▪ Zakoličba je potrebna tudi pri urejanju zunanjih IMENOVALNIK: zájklja površin. RODILNIK: zájklje ▪ O zakoličenju objekta se izdela zakoličbeni načrt, ki DAJALNIK: zájklji zagotavlja zakoličbo v skladu s pogoji iz gradbenega TOŽILNIK: zájkljo dovoljenja in ga podpišeta odgovorni geodet in MESTNIK: pri zájklji izvajalec. ORODNIK: z zájkljo dvojina IZGOVOR IN OBLIKE IMENOVALNIK: zájklji JAKOSTNO RODILNIK: zájkelj [zakolídžba] DAJALNIK: zájkljama IPA: [zakɔˈliːʤba] TOŽILNIK: zájklji ednina MESTNIK: pri zájkljah IMENOVALNIK: zakolíčba ORODNIK: z zájkljama RODILNIK: zakolíčbe množina DAJALNIK: zakolíčbi IMENOVALNIK: zájklje TOŽILNIK: zakolíčbo RODILNIK: zájkelj MESTNIK: pri zakolíčbi DAJALNIK: zájkljam ORODNIK: z zakolíčbo TOŽILNIK: zájklje dvojina MESTNIK: pri zájkljah IMENOVALNIK: zakolíčbi ORODNIK: z zájkljami RODILNIK: zakolíčb TONEMSKO DAJALNIK: zakolíčbama [zȃjklja] TOŽILNIK: zakolíčbi IPA: [záːkljà] MESTNIK: pri zakolíčbah ednina ORODNIK: z zakolíčbama IMENOVALNIK: zȃjklja množina RODILNIK: zȃjklje IMENOVALNIK: zakolíčbe DAJALNIK: zȃjklji RODILNIK: zakolíčb TOŽILNIK: zȃjkljo DAJALNIK: zakolíčbam MESTNIK: pri zȃjklji TOŽILNIK: zakolíčbe ORODNIK: z zȃjkljo MESTNIK: pri zakolíčbah dvojina ORODNIK: z zakolíčbami IMENOVALNIK: zȃjklji TONEMSKO RODILNIK: zȃjkelj [zakolȋdžba] DAJALNIK: zȃjkljama IPA: [zakɔlíːʤbà] TOŽILNIK: zȃjklji ednina MESTNIK: pri zȃjkljah IMENOVALNIK: zakolȋčba ORODNIK: z zȃjkljama RODILNIK: zakolȋčbe množina DAJALNIK: zakolȋčbi 544 TOŽILNIK: zakolȋčbo ⏵ prisl. + glag. MESTNIK: pri zakolȋčbi dokončno, končno, trdno zakoličiti ORODNIK: z zakolȋčbo ▪ S knjigo je trdno zakoličil svoje raziskovalno delo dvojina na področju srčne kirurgije. IMENOVALNIK: zakolȋčbi ▪ Toplice so z novimi lastniki in novo upravo lani RODILNIK: zakolȋčb končno zakoličile osnovo za razvojni zagon. DAJALNIK: zakolȋčbama 2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa TOŽILNIK: zakolȋčbi ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku MESTNIK: pri zakolȋčbah ▪ Minister je prehitro, preostro in preozko ORODNIK: z zakolȋčbama zakoličil okvir količine in predvsem cene množina celotnega projekta. IMENOVALNIK: zakolȋčbe ▪ Z amsterdamskim sporazumom je unija tudi RODILNIK: zakolȋčb pravno zakoličila skupni prostor svobodnega DAJALNIK: zakolȋčbam gibanja, varnosti in pravne zaščite. TOŽILNIK: zakolȋčbe MESTNIK: pri zakolȋčbah 2.2. ekspresivno določiti kaj sploh ORODNIK: z zakolȋčbami ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku zakoličiti KATERO pravico | zakoličiti pravila | zakoličiti temelje IZVOR ↑zakoličiti ▪ Sprejeti so bili ustavni amandmaji, ki so zakoličili pravico do samoodločbe, kar je bilo ključno za nadaljnji razvoj. zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol ▪ Spet je treba vzpostaviti (porušen) red, [zakolíčiti] zakoličiti pravila spanja, učenja in prostočasnih POMEN dejavnosti ter se navaditi na vsakodnevno 1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo rutino. kolov v zemljo ▪ V filmu je določil temelje večini poznejših ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku akcijskih srhljivk in zakoličil nove smernice v zakoličiti parcelo, tem žanru. KATERI prostor | zakoličiti progo | ⏵ zakoličiti traso prisl. + glag. ▪ Čakajo geometra, da bo natančno zakoličil traso dokončno, trdno zakoličiti | jasno zakoličiti ceste na njegovi zemlji. ▪ Projekt so izdelali sami in z njim dovolj trdno ▪ Vsakič, kadar je Nil prestopil bregove in je voda zakoličili traso, po kateri bodo lahko poslej zabrisala meje med zemljišči, so morali znova stopali tudi njihovi nasledniki. zakoličiti parcele. ▪ Vključitev v družino teh držav naj bi ▪ Na dvorišču so že zakoličili zemljišče in naredili podrobneje in jasneje zakoličila merila, ki izkop za hišo. zadevajo pravice in obveznosti delavcev. ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Če se žanrsko že vnaprej zakoličiš, potem trener zakoliči težko narediš nekaj novega. KAJ ▪ Na prvi progi, ki jo je zakoličil njen trener, je 3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli nastopila kot peta po vrsti. ▪ Prve kontrolke v tem letu res ne bi hotel zakoličiti. 1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Zastavo je zakoličil na kraju, ki ga je prvi dosegel JAKOSTNO norveški raziskovalec. [zakolíčiti] ▪ Vrhnjo streho razvijte čez šotor in vrh prednje IPA: [zakɔˈliːʧiti] palice ter jo spredaj zakoličite. NEDOLOČNIK: zakolíčiti 2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa NAMENILNIK: zakolíčit ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku sedanjik zakoličiti pot | zakoličiti usodo ednina ▪ Eden njenih prvih nastopov z violino je zakoličil 1. OSEBA: zakolíčim njeno nadaljnjo življenjsko pot, posvečeno ravno 2. OSEBA: zakolíčiš temu instrumentu. 3. OSEBA: zakolíči ▪ Cerkev je v drugem vatikanskem koncilu trdno dvojina zakoličila svojo novo cerkveno politiko. 1. OSEBA: zakolíčiva ▪ Občina mora dosledno upoštevati državne 2. OSEBA: zakolíčita prostorske plane, ki zakoličijo temeljne usmeritve. 3. OSEBA: zakolíčita množina 545 1. OSEBA: zakolíčimo IMENOVALNIK: zakolíčeni 2. OSEBA: zakolíčite RODILNIK: zakolíčenih 3. OSEBA: zakolíčijo DAJALNIK: zakolíčenima velelnik TOŽILNIK: zakolíčeni ednina MESTNIK: pri zakolíčenih 2. OSEBA: zakolíči ORODNIK: z zakolíčenima dvojina množina 1. OSEBA: zakolíčiva IMENOVALNIK: zakolíčene 2. OSEBA: zakolíčita RODILNIK: zakolíčenih množina DAJALNIK: zakolíčenim 1. OSEBA: zakolíčimo TOŽILNIK: zakolíčene 2. OSEBA: zakolíčite MESTNIK: pri zakolíčenih deležnik na -l ORODNIK: z zakolíčenimi moški spol srednji spol EDNINA: zakolíčil ednina DVOJINA: zakolíčila IMENOVALNIK: zakolíčeno MNOŽINA: zakolíčili RODILNIK: zakolíčenega ženski spol DAJALNIK: zakolíčenemu EDNINA: zakolíčila TOŽILNIK: zakolíčeno DVOJINA: zakolíčili MESTNIK: pri zakolíčenem MNOŽINA: zakolíčile ORODNIK: z zakolíčenim srednji spol dvojina EDNINA: zakolíčilo IMENOVALNIK: zakolíčeni DVOJINA: zakolíčili RODILNIK: zakolíčenih MNOŽINA: zakolíčila deležnik na -n DAJALNIK: zakolíčenima moški spol TOŽILNIK: zakolíčeni ednina MESTNIK: pri zakolíčenih IMENOVALNIK: zakolíčen ORODNIK: z zakolíčenima RODILNIK: zakolíčenega množina DAJALNIK: zakolíčenemu IMENOVALNIK: zakolíčena TOŽILNIK: zakolíčen RODILNIK: zakolíčenih živo zakolíčenega DAJALNIK: zakolíčenim MESTNIK: pri zakolíčenem TOŽILNIK: zakolíčena ORODNIK: z zakolíčenim MESTNIK: pri zakolíčenih dvojina ORODNIK: z zakolíčenimi glagolnik IMENOVALNIK: zakolíčena RODILNIK: zakolíčenih ednina DAJALNIK: zakolíčenima IMENOVALNIK: zakolíčenje TOŽILNIK: zakolíčena RODILNIK: zakolíčenja MESTNIK: pri zakolíčenih DAJALNIK: zakolíčenju ORODNIK: z zakolíčenima TOŽILNIK: zakolíčenje množina MESTNIK: pri zakolíčenju IMENOVALNIK: zakolíčeni ORODNIK: z zakolíčenjem RODILNIK: zakolíčenih dvojina DAJALNIK: zakolíčenim IMENOVALNIK: zakolíčenji TOŽILNIK: zakolíčene RODILNIK: zakolíčenj MESTNIK: pri zakolíčenih DAJALNIK: zakolíčenjema ORODNIK: z zakolíčenimi TOŽILNIK: zakolíčenji ženski spol MESTNIK: pri zakolíčenjih ednina ORODNIK: z zakolíčenjema IMENOVALNIK: zakolíčena množina RODILNIK: zakolíčene IMENOVALNIK: zakolíčenja DAJALNIK: zakolíčeni RODILNIK: zakolíčenj TOŽILNIK: zakolíčeno DAJALNIK: zakolíčenjem MESTNIK: pri zakolíčeni TOŽILNIK: zakolíčenja ORODNIK: z zakolíčeno MESTNIK: pri zakolíčenjih dvojina ORODNIK: z zakolíčenji 546 TONEMSKO IMENOVALNIK: zakolȋčeni [zakolíčiti] RODILNIK: zakolȋčenih IPA: [zakɔlìːʧíti] DAJALNIK: zakolȋčenim NEDOLOČNIK: zakolíčiti TOŽILNIK: zakolȋčene NAMENILNIK: zakolíčit MESTNIK: pri zakolȋčenih sedanjik ORODNIK: z zakolȋčenimi ednina ženski spol 1. OSEBA: zakolȋčim ednina 2. OSEBA: zakolȋčiš IMENOVALNIK: zakolȋčena 3. OSEBA: zakolȋči RODILNIK: zakolȋčene dvojina DAJALNIK: zakolȋčeni 1. OSEBA: zakolȋčiva TOŽILNIK: zakolȋčeno 2. OSEBA: zakolȋčita MESTNIK: pri zakolȋčeni 3. OSEBA: zakolȋčita ORODNIK: z zakolȋčeno množina dvojina 1. OSEBA: zakolȋčimo IMENOVALNIK: zakolȋčeni 2. OSEBA: zakolȋčite RODILNIK: zakolȋčenih 3. OSEBA: zakolȋčijo DAJALNIK: zakolȋčenima velelnik TOŽILNIK: zakolȋčeni ednina MESTNIK: pri zakolȋčenih 2. OSEBA: zakolíči ORODNIK: z zakolȋčenima dvojina množina 1. OSEBA: zakolíčiva IMENOVALNIK: zakolȋčene 2. OSEBA: zakolíčita RODILNIK: zakolȋčenih množina DAJALNIK: zakolȋčenim 1. OSEBA: zakolíčimo TOŽILNIK: zakolȋčene 2. OSEBA: zakolíčite MESTNIK: pri zakolȋčenih deležnik na -l ORODNIK: z zakolȋčenimi moški spol srednji spol EDNINA: zakolíčil ednina DVOJINA: zakolíčila IMENOVALNIK: zakolȋčeno MNOŽINA: zakolíčili RODILNIK: zakolȋčenega ženski spol DAJALNIK: zakolȋčenemu EDNINA: zakolíčila in zakolȋčila TOŽILNIK: zakolȋčeno DVOJINA: zakolíčili MESTNIK: pri zakolȋčenem MNOŽINA: zakolíčile ORODNIK: z zakolȋčenim srednji spol dvojina EDNINA: zakolíčilo IMENOVALNIK: zakolȋčeni DVOJINA: zakolíčili RODILNIK: zakolȋčenih MNOŽINA: zakolíčila DAJALNIK: zakolȋčenima deležnik na -n TOŽILNIK: zakolȋčeni moški spol MESTNIK: pri zakolȋčenih ednina ORODNIK: z zakolȋčenima IMENOVALNIK: zakolȋčen množina RODILNIK: zakolȋčenega IMENOVALNIK: zakolȋčena DAJALNIK: zakolȋčenemu RODILNIK: zakolȋčenih TOŽILNIK: zakolȋčen DAJALNIK: zakolȋčenim živo zakolȋčenega TOŽILNIK: zakolȋčena MESTNIK: pri zakolȋčenem MESTNIK: pri zakolȋčenih ORODNIK: z zakolȋčenim ORODNIK: z zakolȋčenimi dvojina glagolnik IMENOVALNIK: zakolȋčena ednina RODILNIK: zakolȋčenih IMENOVALNIK: zakolíčenje DAJALNIK: zakolȋčenima RODILNIK: zakolíčenja TOŽILNIK: zakolȋčena DAJALNIK: zakolíčenju MESTNIK: pri zakolȋčenih TOŽILNIK: zakolíčenje ORODNIK: z zakolȋčenima množina MESTNIK: pri zakolíčenju ORODNIK: z zakolíčenjem 547 dvojina DAJALNIK: zaúšnici IMENOVALNIK: zakolíčenji in zakolȋčenji TOŽILNIK: zaúšnico RODILNIK: zakolȋčenj MESTNIK: pri zaúšnici DAJALNIK: zakolíčenjema in zakolȋčenjema ORODNIK: z zaúšnico TOŽILNIK: zakolíčenji in zakolȋčenji dvojina MESTNIK: pri zakolȋčenjih IMENOVALNIK: zaúšnici ORODNIK: z zakolíčenjema in z zakolȋčenjema RODILNIK: zaúšnic množina DAJALNIK: zaúšnicama IMENOVALNIK: zakolȋčenja TOŽILNIK: zaúšnici RODILNIK: zakolȋčenj MESTNIK: pri zaúšnicah DAJALNIK: zakolȋčenjem ORODNIK: z zaúšnicama TOŽILNIK: zakolȋčenja množina MESTNIK: pri zakolȋčenjih IMENOVALNIK: zaúšnice ORODNIK: z zakolȋčenji RODILNIK: zaúšnic DAJALNIK: zaúšnicam IZVOR TOŽILNIK: zaúšnice ↑količiti MESTNIK: pri zaúšnicah ORODNIK: z zaúšnicami zaúšnica TONEMSKO zaúšnice samostalnik ženskega spola [zaȗšnica] [zaúšnica] IPA: [zaúːʃnìʦa] POMEN ednina 1. udarec po licu, navadno s plosko roko IMENOVALNIK: zaȗšnica ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku RODILNIK: zaȗšnice dati, dobiti zaušnico | prilepiti, primazati, prisoliti DAJALNIK: zaȗšnici KOMU zaušnico TOŽILNIK: zaȗšnico ▪ Med prepirom mu je primazala dve zaušnici, zato MESTNIK: pri zaȗšnici ji bodo policisti izdali položnico. ORODNIK: z zaȗšnico ▪ Za vsako malenkost ji je prisolila zaušnico in dvojina zanjo ni poznala prijazne besede. IMENOVALNIK: zaȗšnici ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: zaȗšnic boleča zaušnica | krepka, močna zaušnica DAJALNIK: zaȗšnicama ▪ Natakarica se je spravila nad zvezdnico in ji TOŽILNIK: zaȗšnici prisolila močno zaušnico. MESTNIK: pri zaȗšnicah ▪▪▪ ORODNIK: z zaȗšnicama ▪ Sicer ni tekla kri in tudi podplutb nimam, toda množina zaušnica je bila krepka. IMENOVALNIK: zaȗšnice 2. ekspresivno kar povzroči razočaranje, RODILNIK: zaȗšnic neprijetnosti, težave, navadno kot posledica DAJALNIK: zaȗšnicam neustreznega, neodgovornega ravnanja TOŽILNIK: zaȗšnice ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri zaȗšnicah boleča zaušnica | diplomatska zaušnica | huda, ORODNIK: z zaȗšnicami krepka, močna zaušnica ▪ Sklep vlade o namestitvi vojakov na mejo so FRAZEOLOGIJA razumeli kot diplomatsko zaušnico. ▪ To je precejšnja zaušnica lokalni politiki. dobiti/prejeti/doživeti ipd. zaušnico/klofuto ▪▪▪ dobiti zaušnico ▪ Ukrepa ni moč tolmačiti drugače kakor zaušnico dobiti klofuto dosedanjemu obmejnemu policijskemu sodelovanju. prejeti zaušnico doživeti zaušnico IZGOVOR IN OBLIKE prejeti klofuto JAKOSTNO v nedovršni obliki dobivati klofuto [zaúšnica] v nedovršni obliki dobivati zaušnico IPA: [zaˈuːʃniʦa] biti zavrnjen, kaznovan, poražen zlasti zaradi ednina predhodno neustreznega, neodgovornega IMENOVALNIK: zaúšnica ravnanja RODILNIK: zaúšnice 548 ▪ Parlamentarna preiskovalna komisija je pri drugi ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku svoji zahtevi za razkritje podatkov že dobila zaušnico, ▪ Zastopanost gosenic prvega rodu zavijača najprej banke, nato še sodišča. prepoznamo po listih, ki se na koncih zavihajo ▪ Ta neodločen izid nam lahko le koristi. Spustil nas je navznoter. na realna tla. Dobili smo klofuto, ki pa nas ni ▪ Proti prvemu rodu zavijača škropimo sredi junija, predrago stala. proti drugemu pa konec julija. ▪ Šprinterji so včeraj doživeli veliko zaušnico na tekmi ▪▪▪ za svetovni pokal, saj so ostali brez uvrstitev na ▪ Metulji zavijači odložijo jajčeca že v cvet ali pa na zmagovalnem odru. nezrel plod jablane, hruške, slive, breskve. ▪ Moštvo dobiva zaušnice od neposrednih tekmecev ▪ Ob šibkem pojavu in na malih drevesih lahko za drugo mesto. zavijače na orehu uničimo mehansko. ▪ Velikokrat je pozabil nase in na svojo družino, ▪ Zavijač povzroča črvivost plodov. prepričan, da dela prav in da bodo ljudje to znali ceniti. Pa je kljub temu pogosto dobival klofute in vse IZGOVOR IN OBLIKE prevečkrat so ga odgovorni zaobšli ali celo prezrli. JAKOSTNO [zavijáč] primazati/prisoliti/dati ipd. komu, čemu klofuto/zaušnico IPA: [zaʋiˈjaːʧ] primazati komu, čemu klofuto ednina prisoliti komu, čemu zaušnico IMENOVALNIK: zavijáč prisoliti komu, čemu klofuto RODILNIK: zavijáča primazati komu, čemu zaušnico DAJALNIK: zavijáču dati komu, čemu zaušnico TOŽILNIK: zavijáča dati komu, čemu klofuto MESTNIK: pri zavijáču prilepiti komu, čemu zaušnico prilepiti komu, čemu klofuto ORODNIK: z zavijáčem dvojina zavrniti, kaznovati, poraziti koga, vplivati na IMENOVALNIK: zavijáča koga, da postane bolj razsoden, preudaren po RODILNIK: zavijáčev predhodnem neustreznem, neodgovornem DAJALNIK: zavijáčema ravnanju TOŽILNIK: zavijáča ▪ Evropsko sodišče za človekove pravice nam je MESTNIK: pri zavijáčih primazalo še eno klofuto. ORODNIK: z zavijáčema ▪ Svetniki so zaušnico tožilcu prisolili demokratično in množina skladno s predpisanim postopkom. IMENOVALNIK: zavijáči ▪ Že čez šest ur je bil pijan kot mavra. Med RODILNIK: zavijáčev krohotanjem se je omotičen opotekel na ulico. Hladni DAJALNIK: zavijáčem zrak mu je prisolil klofuto. TOŽILNIK: zavijáče ▪ Volivci so liberalni demokraciji primazali krepko MESTNIK: pri zavijáčih zaušnico, saj so posamezne veljake premagali ORODNIK: z zavijáči kandidati največje opozicijske stranke. TONEMSKO ▪ Vlada je ministru dala zaušnico, ker je njegov [zavijáč] predlog preprosto zavrnila. IPA: [zaʋijàːʧ] ▪ Podpredsednik državnega zbora je dejal, da so ednina prebivalci obmejnih občin s podpisom sporazuma IMENOVALNIK: zavijáč prilepili krepko zaušnico politikom in sploh državama, RODILNIK: zavijáča ker doslej nista rešili odprtih mejnih vprašanj. DAJALNIK: zavijáču TOŽILNIK: zavijáča IZVOR MESTNIK: pri zavijáču iz za uho ORODNIK: z zavijáčem dvojina zavijáč IMENOVALNIK: zavijáča zavijáča samostalnik moškega spola RODILNIK: zavijáčev tudi zavijȃčev [zavijáč] DAJALNIK: zavijáčema POMEN TOŽILNIK: zavijáča iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z MESTNIK: pri zavijáčih tudi pri zavijȃčih rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, ORODNIK: z zavijáčema katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi množina sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae IMENOVALNIK: zavijáči RODILNIK: zavijáčev tudi zavijȃčev 549 DAJALNIK: zavijáčem IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: zavijáče JAKOSTNO MESTNIK: pri zavijáčih tudi pri zavijȃčih [zdraljíca] ORODNIK: z zavijáči tudi z zavijȃči IPA: [zdɾaˈljiːʦa] ednina STALNE ZVEZE IMENOVALNIK: zdravljíca RODILNIK: zdravljíce jabolčni zavijač DAJALNIK: zdravljíci iz agronomije, iz zoologije zavijač, katerega ličinka se TOŽILNIK: zdravljíco prehranjuje z jabolki; primerjaj lat. Cydia pomonel a MESTNIK: pri zdravljíci ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku ORODNIK: z zdravljíco ▪ Samica jabolčnega zavijača leže jajčeca na listje. dvojina ▪ Toplo vreme brez padavin je zelo ugodno za IMENOVALNIK: zdravljíci razvoj jabolčnega zavijača. RODILNIK: zdravljíc ▪ V nasadih jablan je let metuljčkov jabolčnega DAJALNIK: zdravljícama zavijača večinoma neprekinjen, zato sadjarjem TOŽILNIK: zdravljíci svetujemo, naj redno pregledujejo plodove. MESTNIK: pri zdravljícah ▪▪▪ ORODNIK: z zdravljícama ▪ V sadovnjakih jabolčnega zavijača ne bi smeli množina zatirati z insekticidi, za ravnovesje naj bi v celoti IMENOVALNIK: zdravljíce skrbele ptice. RODILNIK: zdravljíc DAJALNIK: zdravljícam IZVOR TOŽILNIK: zdravljíce ↑zavijati MESTNIK: pri zdravljícah ORODNIK: z zdravljícami zdravljíca TONEMSKO zdravljíce samostalnik ženskega spola [zdraljíca] [zdraljíca] IPA: [zdɾaljìːʦá] POMEN ednina 1. slovesne besede, s katerimi se nazdravi, vošči; IMENOVALNIK: zdravljíca SIN.: napitnica, zdravica RODILNIK: zdravljíce ⏵ prid. beseda + sam. beseda DAJALNIK: zdravljíci ▪ Dobro bi bilo, da leto začnemo z nasmehom, TOŽILNIK: zdravljíco sporazumevanjem in dogovarjanjem, optimizmom MESTNIK: pri zdravljíci in z nekim novim zagonom, pa četudi vzrok za vse ORODNIK: z zdravljȋco navedeno lahko najdemo zgolj v novoletnih dvojina zdravljicah. IMENOVALNIK: zdravljíci ▪ V skromni koči pride najprej na mizo 2-decilitrski RODILNIK: zdravljȋc kozarec vodke in obvezna zdravljica. DAJALNIK: zdravljícama ▪▪▪ TOŽILNIK: zdravljíci ▪ V zdravljici mladoporočencema je poudaril, da se MESTNIK: pri zdravljícah zdaj, ko so otroci poročeni, za par začenja novo ORODNIK: z zdravljícama obdobje. množina 1.1. pesem, s katero se nazdravi, vošči; SIN.: IMENOVALNIK: zdravljíce napitnica, zdravica RODILNIK: zdravljȋc ▪ Zaradi razdajanja prijateljem, s katerimi poje in DAJALNIK: zdravljícam sklada zdravljice, nima nikoli časa za svoj veliki TOŽILNIK: zdravljíce projekt – skladanje opernega dela. MESTNIK: pri zdravljícah 1.2. pijača, s katero se nazdravi, vošči; ORODNIK: z zdravljícami SIN.: napitnica, zdravica ▪ Večer je minil v prijetnem vzdušju, spremljan s IZVOR sočnim cmokanjem in obilo zdravljicami. iz ↑zdravica, verjetno pod vplivom ↑nazdravljati ▪ Začeli smo tako vneto nizati zdravljice vodke, da je prijateljico resno zaskrbelo, kaj bo naslednji dan zeleníka zeleníke samostalnik ženskega spola z našim trekingom. [ zeleníka] 550 POMEN RODILNIK: zeleníke 1. iz botanike zimzeleni grm ali nižje drevo s trdim DAJALNIK: zeleníki lesom in drobnimi ovalnimi usnjatimi listi z TOŽILNIK: zeleníko gladkim robom ali del te rastline; primerjaj lat. Buxus MESTNIK: pri zeleníki sempervirens ORODNIK: z zelenȋko ▪ Vrtnarji za najrazličnejše členitve grednih prostorov dvojina sadijo zeleniko. IMENOVALNIK: zeleníki ▪ Če zeleniko vložimo v olje, dobimo sredstvo, ki blaži RODILNIK: zelenȋk revmatizem, čisti kožo in odpravlja izpuščaje. DAJALNIK: zeleníkama ▪ Izbiramo med mešanicami z izvlečki evkalipta, brina, TOŽILNIK: zeleníki sivke, poprove mete, bora, rožmarina, timijana ali MESTNIK: pri zeleníkah zelenike. ORODNIK: z zeleníkama 2. vinska trta z večjimi zelenimi grozdi na kratkih množina pecljih, po izvoru iz Slovenije IMENOVALNIK: zeleníke ▪ Pred trtno ušjo so gojili od belih sort predvsem RODILNIK: zelenȋk belino, kraljevino in zeleniko. DAJALNIK: zeleníkam ▪ V starem vinogradu pod zidanico uspevajo še stare TOŽILNIK: zeleníke in zelo redke sorte, kot je zelenika. MESTNIK: pri zeleníkah 3. iz zoologije majhna sladkovodna riba s sploščenim ORODNIK: z zeleníkami telesom, šilastim gobcem in zeleno modrim hrbtom; primerjaj lat. Alburnus alburnus IZVOR ▪ V naravi se zelenike hranijo z algami in rastlinjem. ↑zelen ▪ Ledavsko jezero je naseljeno s ploščiči, rdečeokami, ameriškimi somiči, zelenikami in krapi. zlatíca zlatíce ▪ samostalnik ženskega spola Zelo majhni trnki so namenjeni predvsem za lov zelenik in ribjega drobiža. [zlatíca] POMEN IZGOVOR IN OBLIKE travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi JAKOSTNO cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus [zeleníka] ▪ Ob reki so cvetele zlatice. IPA: [zɛlɛˈniːka] ▪ Vse izvire in potočke obrobljajo zlatice in mleček. ednina ▪ Sklonila se bo in utrgala drobno rumeno zlatico. IMENOVALNIK: zeleníka RODILNIK: zeleníke IZGOVOR IN OBLIKE DAJALNIK: zeleníki JAKOSTNO [zlatíca] TOŽILNIK: zeleníko MESTNIK: pri zeleníki IPA: [zlaˈtiːʦa] ORODNIK: z zeleníko ednina dvojina IMENOVALNIK: zlatíca IMENOVALNIK: zeleníki RODILNIK: zlatíce RODILNIK: zeleník DAJALNIK: zlatíci DAJALNIK: zeleníkama TOŽILNIK: zlatíco TOŽILNIK: zeleníki MESTNIK: pri zlatíci MESTNIK: pri zeleníkah ORODNIK: z zlatíco ORODNIK: z zeleníkama dvojina množina IMENOVALNIK: zlatíci IMENOVALNIK: zeleníke RODILNIK: zlatíc RODILNIK: zeleník DAJALNIK: zlatícama DAJALNIK: zeleníkam TOŽILNIK: zlatíci TOŽILNIK: zeleníke MESTNIK: pri zlatícah MESTNIK: pri zeleníkah ORODNIK: z zlatícama ORODNIK: z zeleníkami množina TONEMSKO IMENOVALNIK: zlatíce [zeleníka] RODILNIK: zlatíc IPA: [zɛlɛnìːká] DAJALNIK: zlatícam ednina TOŽILNIK: zlatíce IMENOVALNIK: zeleníka MESTNIK: pri zlatícah 551 ORODNIK: z zlatícami ▪ Na mokrih tleh rastejo njivska in plazeča zlatica, TONEMSKO navadni gabez, dresen in njivska meta. [zlatíca] ▪ Pleveli, npr. regačica, plazeča zlatica, imajo neljubo IPA: [zlatìːʦá] lastnost, da zelo hitro semenijo ali pa se vegetativno ednina razraščajo. IMENOVALNIK: zlatíca RODILNIK: zlatíce ripeča zlatica DAJALNIK: zlatíci iz botanike zlatica z dlanastimi listi in zlato rumenimi TOŽILNIK: zlatíco cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus acris MESTNIK: pri zlatíci ▪ Zacvetela so moška socvetja leske, regrat, ponekod ORODNIK: z zlatȋco tudi mleček, rman, ripeča zlatica in ivanjščica. dvojina ▪ V zaščitenih legah so zacveteli leska, regrat, mleček, IMENOVALNIK: zlatíci plešec, ripeča zlatica. RODILNIK: zlatȋc DAJALNIK: zlatícama vodna zlatica TOŽILNIK: zlatíci iz botanike zlatica z belimi cvetovi na dolgih pecljih, ki MESTNIK: pri zlatícah raste v stoječih ali počasi tekočih vodah; primerjaj lat. ORODNIK: z zlatícama Ranunculus aquatilis množina ▪ V jezercu lahko občudujemo vodno zlatico. IMENOVALNIK: zlatíce ▪ Območje je poraščeno z navadnim rogolistom, RODILNIK: zlatȋc rmancem in vodno zlatico. DAJALNIK: zlatícam TOŽILNIK: zlatíce IZVOR MESTNIK: pri zlatícah ↑zlat ORODNIK: z zlatícami STALNE ZVEZE zlatôvčica zlatôvčice samostalnik ženskega spola [zlatôčica] kuna zlatica POMEN 1. iz zoologije kuna z večjo rumenkasto liso na prsih; 1. iz zoologije postrvi podobna sladkovodna riba s primerjaj lat. Martes martes pisanimi pikami po trupu; primerjaj lat. Salvelinus ⏵ sam. beseda v imenovalniku + glag. ▪ Zlatovčica je podobna postrvi in živi v globini gorskih ▪ Pri nas živita kuna zlatica in kuna belica. jezer. ▪ Manjše ptiče plenijo skobec, kuna zlatica, divja ▪ V Bohinjskem jezeru je bilo pred naselitvijo zlatovčic mačka in ris. obilo jezerskih postrvi, zdaj pa v njem prevladuje ▪▪▪ zlatovčica. ▪ Dihur je sorodnik podlasice, kune belice in kune ▪ Dolvodno, do sotočja z Bistrico pri Mojstrani, se zlatice. avtohtonim potočnicam pridružijo še zlatovčice in 1.1. šarenke. manj formalno krzno te živali ▪ Zmrzovala je kljub dolgemu krznenemu ovratniku 1.1. meso te živali kot hrana, jed iz kune zlatice. ▪ Za solate uporabljamo tudi kuhane sladkovodne ▪ Povedali so mi, da imajo najboljše plašče iz kune in morske rake, prekajene zlatovčice ali slanike. zlatice. ▪ Kuhar pripravlja postrvine zvitke, fileje zlatovčice v žafranovi omaki in zlatovčice po bohinjsko. opojna zlatica iz botanike zlatica nižje rasti z večjimi okroglimi listi in IZGOVOR IN OBLIKE manjšim številom rumenih cvetov; primerjaj lat. JAKOSTNO Ranunculus thora [zlatôčica] ▪ Travnik je rastišče kranjske lilije in opojne zlatice. IPA: [zlaˈtɔːʧiʦa] ▪ Tod uspevajo tudi bolj toploljubne vrste, recimo ednina opojna zlatica in zlati koren. IMENOVALNIK: zlatôvčica RODILNIK: zlatôvčice plazeča zlatica DAJALNIK: zlatôvčici iz botanike zlatica z rumenimi cvetovi in plazečim se TOŽILNIK: zlatôvčico steblom, ki raste na vlažnih tleh; primerjaj lat. MESTNIK: pri zlatôvčici Ranunculus repens ORODNIK: z zlatôvčico dvojina 552 IMENOVALNIK: zlatôvčici potočna zlatovčica RODILNIK: zlatôvčic iz zoologije zlatovčica z zelenkasto rjavim trupom, po DAJALNIK: zlatôvčicama izvoru iz Kanade in vzhodnega dela Severne TOŽILNIK: zlatôvčici Amerike; primerjaj lat. Salvelinus fontinalis MESTNIK: pri zlatôvčicah ▪ Iz družine postrvi so bile naseljene ameriška postrv, ORODNIK: z zlatôvčicama potočna in jezerska zlatovčica in srebrni lososi. množina ▪ Potočne zlatovčice in šarenke so za muharje IMENOVALNIK: zlatôvčice privlačne ribe. RODILNIK: zlatôvčic DAJALNIK: zlatôvčicam IZVOR TOŽILNIK: zlatôvčice ↑zlato MESTNIK: pri zlatôvčicah ORODNIK: z zlatôvčicami TONEMSKO zmájar zmájarja samostalnik moškega spola [zlatóčica] [zmájar] IPA: [zlatːʧíʦa] POMEN ednina športnik, ki se ukvarja z zmajarstvom IMENOVALNIK: zlatóvčica ⏵ prid. beseda + sam. beseda RODILNIK: zlatóvčice jadralni, motorni zmajar DAJALNIK: zlatóvčici ▪ Zmajarski klub združuje 20 motornih in jadralnih TOŽILNIK: zlatóvčico zmajarjev ter 7 jadralnih padalcev. MESTNIK: pri zlatóvčici ▪ Izkušeni inštruktor letenja je naučil leteti mnoge ORODNIK: z zlatȏvčico mlade zmajarje in druge letalce. dvojina ⏵ sam. beseda + sam. beseda v rodilniku IMENOVALNIK: zlatóvčici ▪ Pred prireditvijo bo zjutraj ob 8.30 možen ogled RODILNIK: zlatȏvčic poletov zmajarjev. DAJALNIK: zlatóvčicama ▪ Vršna pobočja so priljubljeno odskočišče TOŽILNIK: zlatóvčici zmajarjev in jadralnih padalcev. MESTNIK: pri zlatóvčicah ORODNIK: z zlatóvčicama IZGOVOR IN OBLIKE množina JAKOSTNO IMENOVALNIK: zlatóvčice [zmájar] RODILNIK: zlatȏvčic IPA: [ˈzmaːjaɾ] DAJALNIK: zlatóvčicam ednina TOŽILNIK: zlatóvčice IMENOVALNIK: zmájar MESTNIK: pri zlatóvčicah RODILNIK: zmájarja ORODNIK: z zlatóvčicami DAJALNIK: zmájarju TOŽILNIK: zmájarja STALNE ZVEZE MESTNIK: pri zmájarju ORODNIK: z zmájarjem jezerska zlatovčica dvojina 1. iz zoologije zlatovčica s hrbtom temnejše in IMENOVALNIK: zmájarja trebuhom rdečkaste barve, ki živi zlasti v RODILNIK: zmájarjev hladnejših vodah arktičnih, subarktičnih in DAJALNIK: zmájarjema gorskih območij; primerjaj lat. Salvelinus alpinus TOŽILNIK: zmájarja ▪ Jezerska postrv je bila do vnosa jezerske zlatovčice MESTNIK: pri zmájarjih dominantna riba Bohinjskega jezera. ORODNIK: z zmájarjema množina 1.1. meso te živali kot hrana, jed IMENOVALNIK: zmájarji ▪ Kot vse zlatovčice je tudi jezerska zlatovčica RODILNIK: zmájarjev okusna in v kulinariki zelo cenjena riba, ki jo DAJALNIK: zmájarjem pripravljamo podobno kot postrvi. TOŽILNIK: zmájarje ▪ Presenetili so z doma pripravljenimi jedmi in med MESTNIK: pri zmájarjih gurmani zelo cenjenimi jezerskimi zlatovčicami. ORODNIK: z zmájarji TONEMSKO [zmȃjar] IPA: [zmáːjàɾ] 553 ednina ORODNIK: z zmájarkama IMENOVALNIK: zmȃjar množina RODILNIK: zmȃjarja IMENOVALNIK: zmájarke DAJALNIK: zmȃjarju RODILNIK: zmájark TOŽILNIK: zmȃjarja DAJALNIK: zmájarkam MESTNIK: pri zmȃjarju TOŽILNIK: zmájarke ORODNIK: z zmȃjarjem MESTNIK: pri zmájarkah dvojina ORODNIK: z zmájarkami IMENOVALNIK: zmȃjarja TONEMSKO RODILNIK: zmȃjarjev [zmȃjarka] DAJALNIK: zmȃjarjema IPA: [zmáːjàɾka] TOŽILNIK: zmȃjarja ednina MESTNIK: pri zmȃjarjih IMENOVALNIK: zmȃjarka ORODNIK: z zmȃjarjema RODILNIK: zmȃjarke množina DAJALNIK: zmȃjarki IMENOVALNIK: zmȃjarji TOŽILNIK: zmȃjarko RODILNIK: zmȃjarjev MESTNIK: pri zmȃjarki DAJALNIK: zmȃjarjem ORODNIK: z zmȃjarko TOŽILNIK: zmȃjarje dvojina MESTNIK: pri zmȃjarjih IMENOVALNIK: zmȃjarki ORODNIK: z zmȃjarji RODILNIK: zmȃjark DAJALNIK: zmȃjarkama BESEDOTVORJE TOŽILNIK: zmȃjarki ženski spol: zmajarka MESTNIK: pri zmȃjarkah ORODNIK: z zmȃjarkama IZVOR množina ↑zmaj IMENOVALNIK: zmȃjarke RODILNIK: zmȃjark zmájarka zmájarke DAJALNIK: zmȃjarkam samostalnik ženskega spola TOŽILNIK: zmȃjarke [zmájarka] MESTNIK: pri zmȃjarkah POMEN ORODNIK: z zmȃjarkami športnica, ki se ukvarja z zmajarstvom ▪ Med Vipavo in Vrhpoljem je zasilno pristala zmajarka IZVOR . ↑zmajar ▪ Verjetno ste mnogi v teh dneh ob pogledu v nebo opazili številne zmajarke in zmajarje, ki jadrajo na območju Vipavske doline. zobátec zobátca samostalnik moškega spola ▪ Društvo združuje pilotke letal, zmajarke, padalke, [zobátəc] balonarke in ljubiteljice letenja na splošno. POMEN 1. večja plenilska morska riba s krepkim trupom, IZGOVOR IN OBLIKE veliko glavo in večjimi zobmi; primerjaj lat. Dentex JAKOSTNO [ dentex zmájarka] ⏵ glag. + sam. beseda v tožilniku IPA: [ˈzmaːjaɾka] loviti zobatca ednina ▪ Minuli teden je ujela velikega zobatca. IMENOVALNIK: zmájarka ▪▪▪ RODILNIK: zmájarke ▪ Zobatec se giblje v globini in ne pride na površino DAJALNIK: zmájarki morja. TOŽILNIK: zmájarko ▪ Vsako skalo poznam in lahko hodim gledat, ali bom MESTNIK: pri zmájarki na istem mestu kot lani srečal jato zobatcev. ORODNIK: z zmájarko ▪ Lov na zobatca zahteva dolgo zadrževanje sape in dvojina zmožnost čim globljega potopa. IMENOVALNIK: zmájarki 1.1. ta žival kot hrana, jed RODILNIK: zmájark ⏵ DAJALNIK: zmájarkama prid. beseda + sam. beseda TOŽILNIK: zmájarki pečen zobatec MESTNIK: pri zmájarkah 554 ▪ Pečenega zobatca damo na krožnik skupaj s IZVOR kuhanim krompirjem. po zgledu hrv. zùbatac iz ↑zobat ▪▪▪ ▪ Privoščite si kakšnega zobatca ali orado. ▪ Za večerjo je najprej topla predjed, potem riba zzz medmet (največkrat zobatec in orada), meso na žaru in POMEN sladoled. 1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z, izgovarja se z višjim tonom posnema visok zvok brenčanja žuželk IZGOVOR IN OBLIKE ▪ Vse okoli migota, brenči, dela zzz, zzz ... JAKOSTNO ▪ Posnemaj počeno gumo (ssss), komarja in čebelo [zobátəc] (zzzz). IPA: [zɔˈbaːtəʦ] 1.1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z ednina posnema visok zvok brnenja električnih, IMENOVALNIK: zobátec elektronskih, hitro vrtečih se naprav RODILNIK: zobátca ▪ Ena od prisluškovalnih naprav se je pokvarila. In DAJALNIK: zobátcu je na vsako uro začela brenčati: zzz zzz zzz. TOŽILNIK: zobátca ▪ Kolesce se je hitro zavrtelo in zapelo: zzz, MESTNIK: pri zobátcu zzzzzzz! ORODNIK: z zobátcem dvojina 2. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z ponazarja IMENOVALNIK: zobátca spanje RODILNIK: zobátcev ▪ Zzz … zzz … zzz … Oprostite, malo sem zadremala. DAJALNIK: zobátcema ▪ Kljub skrbem, kako bo jutri, mi je nekako uspelo zadremati. Zzzz, zzzz ... TOŽILNIK: zobátca MESTNIK: pri zobátcih 2.1. tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema smrčanje ORODNIK: z zobátcema ▪ »Zzzzz,« se je slišalo smrčanje izpod njegove množina roke. IMENOVALNIK: zobátci 3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok RODILNIK: zobátcev zvok brenčanja žuželk, zlasti komarja DAJALNIK: zobátcem ▪ Leteči krvosesi so zaman žagali svoj zzzz v ciprsko TOŽILNIK: zobátce noč. MESTNIK: pri zobátcih 3.1. ORODNIK: z zobátci kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno TONEMSKO visok zvok, ki ga oddaja električna, [zobȃtəc] elektronska naprava IPA: [zɔbáːtʦ] ▪ Kovinski zzz prihaja s tračnic skoz dušilce zvoka. ednina ▪ Devet sekund traja, da se streha z elektriko in IMENOVALNIK: zobȃtec hidravliko s pritajenim zzzz pospravi za zadnja RODILNIK: zobȃtca sedeža oziroma nad prtljažnik. DAJALNIK: zobȃtcu TOŽILNIK: zobȃtca IZVOR MESTNIK: pri zobȃtcu imitativna beseda, znana tudi v drugih jezikih, npr. ORODNIK: z zobȃtcem hrv., srb. zzz, angl. zzz, podobno kot ↑bzz dvojina IMENOVALNIK: zobȃtca žálibóg medmet RODILNIK: zobȃtcev POMEN DAJALNIK: zobȃtcema 1. TOŽILNIK: zobȃtca starinsko izraža, da govorec obžaluje, kar je MESTNIK: pri zobȃtcih vsebina povedanega ORODNIK: z zobȃtcema ▪ Mojih roditeljev ne morete poznati, ker – žalibog – množina ne živita več. IMENOVALNIK: zobȃtci ▪ Delavci si le še malo kaj upamo, sindikalni voditelji RODILNIK: zobȃtcev pa, žalibog, tudi ne govorijo vedno našega jezika. DAJALNIK: zobȃtcem ▪ Izgubljen si, prijatelj, žalibog! TOŽILNIK: zobȃtce 2. kot členek, starinsko izraža govorčevo mnenje, da MESTNIK: pri zobȃtcih vsebina povedanega ni dobra, ugodna ORODNIK: z zobȃtci ▪ Danes smo žalibog le še tretjerazredna smučarska sila. 555 ▪ Mukotrpno okopavanje trsja so prevzeli traktorji, DAJALNIK: žúžku plevel pa žalibog zatirajo herbicidi. TOŽILNIK: žúžka ▪ Ljudstvo je dalo jasno vedeti, kdo je njegov MESTNIK: pri žúžku izbranec, a žalibog je glas ljudstva vreden samo ORODNIK: z žúžkom tretjino ocene. dvojina IMENOVALNIK: žúžka IZVOR RODILNIK: žúžkov tudi žȗžkov = hrv., srb. žȁlibog, pogosteje z zvalnikom žȁlibože, DAJALNIK: žúžkoma iz velelnika od * žaliti ‛biti žal, obžalovati, TOŽILNIK: žúžka pomilovati’ + ↑bog MESTNIK: pri žúžkih tudi pri žȗžkih ORODNIK: z žúžkoma žúžek množina žúžka samostalnik moškega spola IMENOVALNIK: žúžki [žúžək] RODILNIK: žúžkov tudi žȗžkov POMEN DAJALNIK: žúžkom žuželka, zlasti hrošč TOŽILNIK: žúžke ⏵ prid. beseda + sam. beseda MESTNIK: pri žúžkih tudi pri žȗžkih ▪ Nasad je treba stalno preverjati, da se prej ORODNIK: z žúžki tudi z žȗžki opazijo nezaželeni žužki. in ▪ Nisem ravno velika ljubiteljica raznih žužkov, a se [žȗžək] jih ne bojim, me je pa strah kač in medvedov. IPA: [ʒúːʒk] ▪▪▪ ▪ Največ žužkov živi v tropskih deževnih gozdovih. (tonemska dvojnica) ▪ O preučevanju žužkov je tako doma kot v tujini ednina objavil kopico sestavkov ter ob tem po dolgem in IMENOVALNIK: žȗžek počez prepotoval Azijo. RODILNIK: žȗžka DAJALNIK: žȗžku IZGOVOR IN OBLIKE TOŽILNIK: žȗžka JAKOSTNO MESTNIK: pri žȗžku [žúžək] ORODNIK: z žȗžkom IPA: [ˈʒuːʒək] dvojina ednina IMENOVALNIK: žȗžka IMENOVALNIK: žúžek RODILNIK: žȗžkov RODILNIK: žúžka DAJALNIK: žȗžkoma DAJALNIK: žúžku TOŽILNIK: žȗžka TOŽILNIK: žúžka MESTNIK: pri žȗžkih MESTNIK: pri žúžku ORODNIK: z žȗžkoma ORODNIK: z žúžkom množina dvojina IMENOVALNIK: žȗžki IMENOVALNIK: žúžka RODILNIK: žȗžkov RODILNIK: žúžkov DAJALNIK: žȗžkom DAJALNIK: žúžkoma TOŽILNIK: žȗžke TOŽILNIK: žúžka MESTNIK: pri žȗžkih MESTNIK: pri žúžkih ORODNIK: z žȗžki ORODNIK: z žúžkoma množina STALNE ZVEZE IMENOVALNIK: žúžki RODILNIK: žúžkov črni žitni žužek DAJALNIK: žúžkom iz agronomije, iz zoologije majhen hrošč rdeče rjave barve TOŽILNIK: žúžke s čeljustjo, podaljšano v votel izrastek, ki MESTNIK: pri žúžkih spominja na rilec, katerega ličinke živijo v žitnih ORODNIK: z žúžki zrnih; primerjaj lat. Sitophilus granarius TONEMSKO ▪ Črni žitni žužek se prehranjuje izključno s trdimi [žúžək] semeni, predvsem žit. IPA: [ʒùːʒk] ▪ Črni žitni žužek je v vseh razvojnih stadijih dokaj ednina odporen na nizke temperature, zato lahko prezimi v IMENOVALNIK: žúžek neogrevanih prostorih. RODILNIK: žúžka 556 ▪ Črni žitni žužek spada med rilčkarje, ti pa se uvrščajo v red hroščev. IZVOR iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ 557