Out Write Us Today Advertising RATES or* REASONABLE.... GLAS list slovenskih delavcev y Ameriki« i ★ QTATBJB vmuirn. no. 8 tem oaa boste mnogo prt- hranili pri opominih. — A ko io nista naročnik, poiljite on dolar n dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CBelsea 3—1242 ■bill 1 m ■ ll Qw Mili. tl|ll»>ll flat. IMS a< tka mi OCMm * MMr I«rfc. (L T, tmtm Act t fmiM mt Mint M. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 209. — Stev. 209. NEW YORK, FRIDAY. SEPTEMBER 8, 1939—PETEK, 8. SEPTEMBRA, 1939 . Volume XLVII. — I s*nik XLVIL FRANCOZI imajo IKPFHF. Mi na 90 mili dolgi fronti Italijanski parniki bodo vozili. med Lauterburgom in dolino Mozele Poleg parnikov Rex in Conte di Savoia bo od-plul iz Trsta tudi Vulcania. — V Južno Ameriko bosta odplula Augustus in wginio. Frncozi in Angleži nabijajo na 90 milj dolgi na nemško "zapadno steno'.'. Francozi s težkimi topovi obstreljujejo poglavitne nemške trdnjave med Lauterburgom in dolino Mozele. Francosko prodiranje vodijo 70 ton težki tanki, ki so oboroženi sdi pričeli voziti v Južno iii O-75-milimeterskimi topovi. srednjo Ameriko. Parnik Au- Francozi so po nekaterih krajih že napredovali 10 ^^ milj v nemško ozemlje, ki pa se še vedno nahaja med maginotovo in Siegfriedovo utrjeno črto. RIM, Italija, 7. septembra. — Mussolni je določil, da bo poleg parnikov Rex in Cooti di Savioa odplulo v Ameriko še več drugih parnikov. Parni-ka bosta odplula I 3. sep. Za parnik Vulcania je zagotovo določeno, da odpluje iz Trsta jI 8. sep. Italijanski parniki pa bodo tu- septembra, parnik Virginio pa 20. septembra ter bo«ta pristala v pristaniščih Osrednje :in Južne Amerike. SEST NEMŠKIH DIVIZU POSLANIH IZ j lUlija bo imela na morjih VZHODA NA ZAPAD |svoJe največje parnike do sre- de oktobra, kar kaže, da bo Ker preti Siegfriedovi črti nevarnost, da jo Fran- J Italija ostala nevtralna saj do cozi in Angleži prebijejo, je bilo z Poljske poslanih :tei,ai- šest divizij na zapadno fronto. S tem je Francja do-' Z^nje ^edanjega časa je . . / ~ 1 v. . 1 r» i- i l1utJ1» da »ta4gauako časopisje, segla, da je zmanjšala nemški pritisk na Poljsko. ' ikar je liemSkaL armada vpa- N£MCI SfcTRDOVRATNO BRANIJO Nemci so izvedli več protinapadov in se trdovratno branijo. Celo noč je bilo v Luksenbergu slišati grmenje topov. Francozi so sedaj pričeli pritiskati proti Neun-kirchen, ki je okoli I 5 milj od Saarbrueckena, ki se nahaja na francosko-nemski meji. SAMO SE 21 MILJ DO VARŠAVE Nemci na Poljskem naglo prodirajo in imajo še samo 21 milj do Varšave. Zavzeli so že precejšen del. Poznanja. Nemci so se polastili tudi trdnjave Westerplatte, ki jo je branila skupina 70 mož skozi šest dni. NEMŠKE PODMORNICE NA DELU Nemške podmornice nadaljujejo z uničevanjem trgovskih ladij. Včeraj so potopile štiri tovorne parnike in streljale še na nadaljne tri. Angleški tovorni parnik "Manaar" je bil torpedi ran ob portugalski obali; parnik se je potopil, 40 mornarjev pogrešajo. Angleški tovorni parnik Olivegrove je bil torpe-diran blizu Cobh na Irskem. Ameriški parnik Washington, ki naglo vozi v Anglijo, da vzame na krov Amerikanec, je rešil vseh 33 mož posadke. Torpediran je bil francoski tovorni parnik Ta-marra, ravno tako tudi angleški tovorni parnik Pukkastan v angleških vodah. Oba parnik sta se potopila. SLOVAKI DEZERTIRAJO Nad 300 Slovakov je dezertiralo iz slovaške armade ter so prišli čez mejo v malo madžarsko vas Luciabanya. Policiji so povedali, da je več sto Slovakov, katere je poklical pod zastave nemško-slo-vaški generalni štab, pobegnilo v gozdove ter skušajo pobegniti na Madžarsko. Slovaška Hlinkova straža pa je zasedla madžarsko mejo in ustreli vsakega dezerterja. LONDON, Anglija, 7. sep. — Angleški vojni kabinet, se- ,, n ,. . . ..stoječ iz devetih mož, se je tr dla na Poljsko, ne omenja osi i ^ „„„ . , " «i • » ~ u t- - ~ i -i o« —' duo da »nora biti sedaj, Rnn-Bernn in zadnjih 24 ur je ^ - , . , . bil v časopisih malokateri u-redniški članek. Ničesar časopisje ne piše, kar bi kazalo i-talijansko politiko v sedanji vojni in omenjajo se samo u speli i nemške armade na Poljskem. Celo največji čmosrajčnik Acbille Starace je objavil v listu "Rest o del Carlino" uredniški članek, iki razpravlja o čednosti molčečnosti. Jasno je, da se Italija sedaj nahaja v zelo kočljivem diplomatskem položaju. Proti Nemčiji je prijazna, ker ima ž njo vojaško pogodbo, toda prijaznost kaže tudi do Anglije in Francije, hoče pa ostati nevtralna. Italija želi, da bi Nemčija zmagala in občuduje nemško armado, da je zavzela Krakov v manj kot enem tednu, toda zaveda se, da je vojna še mlada. Za Italijo bo zelo težko ostati nevtralna, toda Italijani tr-dno verujejo v Mussolini je ve sposobnosti, da se bo držal izven vojne, kolikor časa bo mogoče. Vsa zveza med Italijo in Franeijo bo vpostavljena. Danes so pričeli že voziti vlaki med Francijo in Italijo. Ta železniška zveza je bila prejšnji teden prekinjena. Sloviti Sir.-plon ekapres, ki je en teden vozil- samo med Milanom in Istanbulom, bo ?edaj vozil tudi v Pariz. HITLER MORA BITI UNIČEN Angleški kabinet se je zavzel, da mora biti Hitler uničen. — O mirovnih pogojih noče ničesar slišati. BREMEN V SOVJETSKEM PRISTANIŠČU ko se je pričela vojna hitleri-zem enkrat za vselej uničen. Poljski poslanik grof Edvard Raczvnski je po razgovoru z angleškim vnanjim ministrom lordom Halifaxom in prvim lordom adniiralitete Winston Churchillom sporočil via di, da se je angleški kabinet trdno zavzel, da uniči hi tier i-zem. Vplivni list 4'Times", ki navadno izraža mišljenje visokih vladnih krogov, pravi, da mora biti (konec Hitlerizma. *'Times" pravi, da je angleški kalbinet prišel do tako trdnega sklepa, ko je prejel sporočilo, da bo Nemčija ponudila mir, kakorhitro bo Ilitler mislil, da jefciemška armada prišla dovolj globoko na Poljsko. Kot se zatrjuje od nekaterih strani, je hotel Hitler samo krajevno vojno. Razširjena so tudi domnevanja, da bo tudi Benito Mussolini, na kak način posredoval za mir. Ministrski predsednik Neville Chamberlain je rekel, da bi sve-t, ako bi hitlerizem še dalje ostal pri življenju, »prehajal iz ene krize v drugo in da mora zaradi tega biti uničen enkrat za vselej. Zavezniške države so v tej vojni s trdnim sklepom, da je končana naeij.<4a vlada, ki je nezvesta in brutalna. Zato i.e bodo opustile nobenega postavnega sredstva in se ne b do vstralŠile nobenega truda, da dosežejo ta svoj cilj. Nemški parnik Bremen je najbrže v Murman-sku. — Po drugem poročilu se nahaja n a Islandiji. WASHINGTON, I). 7 septembra. — Po raznem ugibanju, kje se nahaja veliki parnik Severonemškega Lloy-da Bremen", ki je od plul iz New Yorka p ml več kot enim tednom, so nekateri poznava telji mornariških zadev mnenja, da vedo, kje se nahaja in sicer .'{.'l stopinj zemclj-ke dolžine in (»9 stopinj zemljepisne širine. Ako se nahaja "Bremen" na tem prostoru, ali pa saj v bližini, tedaj je v Aleksandrov-sku v zalivu Kola, ob ikOju reke Tulome na skrajnem severnem koncu Murmanskega polotoka. To je del sovjetske unije, ki ima nenapadalno pogodbo z Nemčijo. Aleksandrovsk se nahaja o-koli. 4M77 milj od New Yorka. To bi bila za "Bremen" naj-kiajša, pa tudi najvarnejša pot, mimo Newfoundlands, nrnio Skandinavije in bi se Severnemu morju. Ako je Bremen vozil po vozlov na dan, tedaj je mogel dospeti v Aleksandrovsk v sedmih dneh 6. dan vojne... katere dolgost v mukapohiih dneh in nočeh ni nikomur znana, — Nemci trdo pritiskajo na Varšavo. Ko Nemci naglo napredujejo z velikimi armadami, katerim dela pot v.rarno bombardiranje, dalje v notranjost Poljske, ni videti, da bi se Poljaki kaj posebno upirali, razun na nekaterih posameznih krajih in še to samo za malo časa. Znano je, da so Nemci v veliki premoči nad Poljaki, tako po številu vojakov, kakor po modernem orožju. Znano pa je tudi, da poljski generalni štab takoj spočetka vojne ni postavil mnogo vojaštvo blizu nemške meje, boječ se, da bi Nemci med vojaštvom širili propagando. .Je pa še drugi vzrok za nemško tako naglo prodiranje: poljsko vrhovno poveljstvo je takoj spočetka odločilo, da se hoče 1 >oje vat i na kratki fronti med Vislo in Bugom, kjer bo mogoče vojaštvo uspešnejše uporabiti. Toda prihodnji dnevi bodo pokazali pravi značaj poljskega umikanja. Medlem pa se ponavlja zgodovina vojn: mesta so pc-rnšeiia, tam, kjer so bile nekoč hiše, so sedaj razvaline, j»o razoranih cestah v veliki gnječi beži prebivalsHo v varnejše kraje. Do kake razsežnosti so Francozi in Angleži ob počet-ku vojne računali na poljski odpor in kako daleč se bo iimaknila poljska voj-ka, to more vedeti samo generalni štab. Prav vidno pa j<*: čini dalje se umikajo Poljaki, tem večja je aktivnost na zapadu. Z za pada prihajajo sicer zelo kratka poročil«!, toda iz sosednih držav, kot so Belgijci, Holandska in Švi«;i, prihajajo poročila o močnem grmenju topov na celi meji med Francijo in Nemčijo. Francoski generalni štab n. pr. poroča: "Tekom večera in noči smo na nekaterih krajih nekoliko napredovali." S tem je le malo povedano; toda vse premikanje čet moia biti tajno in znano samo generalnemu štabu. Gotovo pa so na zapadni fronti v t«*ku vroči boji, česar pa generalni štab ne pove. Zakaj Nemci niso prijeli na zapadu iste taktike, kot na vzhodu, ni treba razlagati. Hitler se popolnoma zamt-Ša na nepremagljivost Siegfried črte in lioče najprej podjarmiti Poljsko, potem pa se bo obrnil šele proti zapadu, ali s celo armado, ki se je ovenčala s slavo na Poljskem, ali pa bo Angliji in Franciji ponudil — mir. UETALA /ZA ZAVEZNIKE S AN PEDRO, Cal., 6. sep. — Tovarne za letala v južnem delu Californije vsak teden pošljejo povprečno po sto letal v Anglijo in Francijo. V nedeljo je odpeljal tovorni par-jiik "Wyoming" iz Los Ange- LONDON, Anglija, 7. sep.— Angleška vlada je obvestila vse države, ki so podpisalo mornariško pogodbo leta 193«?, mornariško pogodbo med Anglijo in Poljsko leta 1938 ter angleško-rusko mornariško pogodbo leta 1937, da se odpoveduje vsem obveznostim v teli pogodbah. POLJAKI ZOPET BOMBARDIRALI BERLIN Poljsko poslaništvo v Parizu naznanja, da so vče-izognil j raj poljski aeroplani zopet bombardirali Berlin in da se poljski aeroplani zelo uspešno branijo proti nemški armadi. Poljski letalci so včeraj izstrelili šest nemških aeroplanov. Nek nemški pilot je s svojim padalom pristal na Maršalkovski ulici v Varšavi. FRANCIJA IN ANGLIJA NAROČATE AEROPLANE Francija in Anglija ste sklenili z več tovarnami v Združenih državah pogodbe za dobavo aeroplanov. Prvo naročilo znaša 1 50 aeroplanov in 500 novih motorjev, ki bodo vozili velike bombnike po 410 milj na uro. NOVA ANGLEŠKA BOJNA LADJA MORILEC V ROKAH PRAVICE LANCASTER, Pa., 6. sep. -- 24 letni kamnoseški delavec Earl Steely je danes priznal, de je k svileno nogovioo zadušil 27 letno Mrs. Lucille Smith, 6ije truplo so našli včeraj v tukajšnji bližini. Povedal je, da jo je hotel zlorabiti, ker se mu je pa proti vila, ji je'les triindvajset -bombnikov ter strgal nogovico z noge in jo ji | sedemsto ton kemikalij in ba- j Najnovejša angleška bojna ladjarje motorni torpedni čoln. Na sliki je videti, kako je ta čoln vvil okoli vratu. kra. I na manevrih izstrelil torpedo. Teli čoln bo veliko v uporabi proti subrnarinom. •BtiXB HIBDDr»-K«irToti TN T> Friday, September 6, 193$ j SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 46th Year laauBD ■ van iux mar t IDND1I8 AMD BOLIDill r.......f 11 1u lit te Kusd« Wm pol tata .. •• V« w Za pol IHa ................ »so lit lnoMHlvc. m «1* tete .. 97.00 te RM lote •••• SU0 • %r Ca ' ^ ^ a * mA my s JliU HUIHIMI M". tM VMl il m...... NEW IOUL M. 1. BALKANSKE DRŽAVE Tedenski — j i np^ * i P«e L BUK0VIN6KI, Pittsburgh, Pa. Že čriček prepeva, ne more več >pat; v trgatev veleva, spet pojdemo brat! Vinska trgatev. — To priljubljeno Slanišekovo popevko smo plišali pred kratkimi na oib-iskiu ntojib dveh prijateljev Johna Žusta, - starejšega in mlajšega v prijaznejn premo-ganskem naselju 'Midway. Pa. Ondotni rojaki, ki imajo vinograde, se namreč pripravljajo k skorajšnji trgatvi, ki bo leto-mnogo (boljša od lanske, ko je večinoma vse člana pomorila. Tam nns ose seznanili v slovenski dvorani tudi z vipavskim rojaikom Karolom Zvonikom, prava dobričina, z večnim smehljajem na ustnicah. Povabil nas je na svoj dom, češ, da je precej tam za ovinkom par strelja je v daleč, ali temu ali temu ni bilo tako, kajti teh par »treljajev se je raztegnilo v katkih 5 ali 6 anil j do njegove va*i Joffre. Žena uvu je umrla Tri balkanske države—Jugoslavija, Romunska in Bol-garakai—mo oficijelno proglasite svojo nevtralnost. Diplomati sioer izjavljajo, da je usoda jugovzhodne Ev- ----------- -----— -.....- ropa odvisna od stališča. Italije, izjavljajo omenjene tri drža- Prf1 20.,eti* f15 vrli možak j 1 j t • lil _ _ 1A MV»i n i I mn a Ii a rr^v • ■ O ve, aa bodo ohranile mir, dokler ne 'bodo naravnost napadene. Jugoslavija, kjer je bil dan leta 1914 povod svetovni vojni, je o&cijelno preglasila svojo nevtralnost. Isto je storila Romunska, dani j« v precejšnjih skrbeh glede Busije. Slie-no h tališče sta zavreli tudi Grška in Madžarska, katera je podpisala proti-kominterni pakt. . . Turčija, ki je v zvezi z Anglijo in Francijo, se doslej le ni izrazila v tem smislu. Izjava Bolgarske se gla*i: — Krvave dogodke zasledujemo bm straeti in sovraštva ter se trdno zanašamo na pravic«« mir. Z jekleno odločnostjo in hladnostjo čakamo nadalj-nifc razvojev. Ker ai balkanske države že od nekdaj kolikor toliko nasprotujejo, ni zaenkrat ae nobenega govora o kakšni mirovni zve« med* njimi Po mnenju političnih opazovalcev bo pa riankan miroval, dokler bo Mnssoflni nevtralen. SOVJETSKA RUSIJA hoče Sovjetska Rusija igra zagonetno vlogo. Svetu se predstaviti kot miroljubna držav«, kar pa v resnici ni. Kaj tiči za nemško-rusko nenapadalno pogodbo? Sklenjena in odobrena je bila v času najhujše mednarodne napetosti. In ko je bila odobrena, so vdrli Nemci v poljsko ozemlje. Eoska vlada, ki pred nekaj mesedi pod nobenim pogojem ni hotela priznati nemSkega protefetorata nad češkim ozemljem, je pred nekaj dnevi priznala nemsko-čehoslovaski režim. ' nenuHti, poslanik je dospel v Berlin v spremstvu ruskega poveljujočega generala, brigadnega generala, polkovnika, majorja, stotnika in velikega atevila tajnikov. Pred tremi dnevi je nemški generalni štab sporočil svetu, da je odplulo iz Leningrada proti Stettinu ^e? ruskih trgovskih ladij, naloženih z zalogami gazofina. Ali je Hotela Nemčija s tem poročilom prepričati svet, d* še vedno kontrolira Baltiško morje, ali je bil pa to miglj/ij zaveznikom, naj bombardirajo ruske ladje? V tem slučaju bi se lahko Rusija z dobrim Ugovorom vmešala v vojno ob strani Nemčije. je prihranil mačeho svojim 3 otrokom in jih cam odgojil, tako da so mu wlaj v poaios in vdseljej Njegova najmlajša hčerka Karolina je nekai časa služila v naši Mercy bolnišnici, aH zdaj spet gospodinji doma očetu, menda tako dolgo, dokler ne bo v Ibližnji bodočnosti postala — sama svoja gospo- dinja. Za -slovo nam je še na- RYDZ-SMIGLY, VRHOVIH POVELJNIK. POLJSKE VOJSKE. Nad pisalno mizo vrhovnega ooveljnika poljske armalde trgal košarico grozdja iz svoje Bypdinni se na __x | bo ribe za osvoibojenje domovi- Lepša bodočnost. — Znoreli ne. Spomni se vseh tistih, ki Hitler je končno zanetil bojni ro žrtvovail svoje življenje za požar, ki, kot vsa znamenja ka- neodvisnost Poljske. Ne poza-žejo, obeta biti strašnejši, ne- bi, da si Rvd«, "moj učenec, in go je bil kedaj v zgodovini člo- si Smiglv, to je "hrabri''. |lMIIII|||||i||llllll||||................................ »l||ll»l«,"l»UH1|lU«'ll|l|(T|»||H!,l|ll«»j|i|l»!,iH„ rmjuim11 JiLJiLgwwww^^w^i POŠIILJATELJEM DENARJA Zaradi političnega položaja v Evropi naznanjamo onim, ki so nam poaM 4mmy°r M jemo w krniij*^*, raemo umtof,iUfcda.b« *** V, V tevt^imrm rnmrn ie obrni. U na piMtjm m**U> tar upamo, d*,*«* ▼ dneh goie nammsMm IwHlirltj ..dmjrr.' JT '■I'M««, m - *■ - *w ♦ w "'r • pošilja t|r Ne I oljak<\j tarvc v Verucij . . Nobela država na izplačuje vež de U vali NAPfiODAJ ZA *M0 B014MWV. V nekem .iwwjflijtew iistu je bil nedavno objavljen sledeči ogla«: "Pozor izumitelji in učenjaki! Moje življenje je napro-Ker senu do vratu zadol-fah g*, nudim kupcu oa 1,500 Na sem mu za vsak,** ta**> poaku* v etobi znaov*ft in tebjiike. 1$00 4olarj^v cabim za ppvra-dolgom, ki me (počijo in katere bi, rad popihal predaj amrtio.1' je an*?l nenavaden uwp«sh — sflr^dfi v nekoliko dri^ni ofcUki, kakor td je preda Jav Ij^ • iz**er«nt Kajti Denarna nakazila izvršujemo ločno in nuMtljivo po dnev* nem kurzu. V Jugoalavijo: Za $ 2.30 ....................Din. 1 n filozofijo. Boljšega me-staža študije >i ni mogel iz bra- ^tem 'zahtevam ti. Krakovo je bilo tedaj ge imajo cfkoli hiš trtne brajde in sem poskusil že skoro zTelb gro- j: se je uslužbenec na postaji 2WllOtil. — Tudi moja ni, zato pa mo- Jidje. Ampak ne toliko koristi so mi dejali — kajti ne kaj bušljev grozdja nima pomena, pač pa radi lepšega, radi tradicije, da nas spominja na našo drago, nam staro domovino. Moja zahvala vsem za gostoljubni sprejem, pri drugih pa se prihodnjič oglasim. # * • Majhno pivo..— Stopivši v gofetilno, da si Nekoliko prah splaknem z grla, zakličem natakarju v nemščini: "Kleine beer, bi-tte!" No, fcleine beer, — mi odvrne — samo "Iron City ami "Duquesne" imamo. • • Zamenjal bi rad. — V našem mestu po pivnicah vidimo če-stokrat šaljive napije na tablah, in nekje sem eital sledeče: "Rad bi zaimenil 50-1 etno ženo — za dve po 25." rate pla-čati celo vozni no v Pittsburgh 11 pa vam hddo vrnili denar za listke. — Ne boš. Jaka — sem ga zavrnil — jaz nočem imeti več nobenega "trubelna" in doplačam "sajno majhno razliko v ce ni. In tako se je tudi zgodilo. * ♦ * Vabilo. — Dne 7. septembra v soboto zvečer ob 7. uri bodo priredili v slovenski cerkveni dvorani vse podružnice Slov. Ženske Zveze banket v počast obiska njihove glavne predsednice, Mary Prisland. Vstopnina je samo 75 centov za kokošjo večerjo in še nekaj piva zraven za grlo spi akni t i. Dobrodošli tudi wi moški, ki so prijatelji vesele zaibave. dobrega prigrizka — in žensk. Poedrav! neralni štab Jožefa Pikudske-K«- S svojimi tovariši je Pilsud-ski v Krakovu ustanovil Združenje oboroženih borcev in strelska društva. Mladi EdS-vard Rv,očetka sem se čudil ameriškim šolarjem, da so tako malo oziroma po vršno poučeni o vnanjem svetu. Le o Ameriki vedo dosti povedati, o drugih deželah in razmerah drugod pa bore malo. Danes so jim ne čudim več. Amerika jo za Amerikanca dovolj velika in se ne briga dosti za malenkostne evropske razmere. Mi v domovini srap se iz majhne deželice ozirali v prostrani svet, dočira Od Amerikanca skoro ni pričakovati, da bi bili kaj natančneje poitfeni o evropskih narodičih, njihovi zemlji in njihovi zgodovini. Malo česa se človek tako živo spominja kot šole in učiteljev. Meni včasi ne da šola niti v sanjah miru in strah pred strogim učiteljem mi bo do smrti v kosteh. — Ko sem se lani nekega deževnega jesenskega večera globoko zamišljen vračal proti domu, mi pride nasproti človek, na las podoben profesorju, ki smo mu rekli študentje v Kranju 41 Šiba božja.'' Vztrepetal sem in vsa kri mi je zastala po žilah. Pamet mi je narekovala, da ni on, da ne more biti on in da je sličnost povsem slučajna, toda valed globoko vcepljenega strahu sem spustil cigareto na tla in je pohodil, kot sem to storil neste. tokrat v Kranju |>rad skoro štirimi desetletji. •'GLAS N ABO Di" «» New ToxS Friday, September 8, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY OST: BLAGODAT GRANATE Moj prijatelj Bertin je velik bojevnik, narttdnik in letalee in : ploh ziitutieititotrt is svetovne vcjpe. Ne boan tu pripovedoval o njegovih neštetih jiina-■ckifc pohodih in poleti na soški ronti in na Plavi, vse to pre^pusthn zgodovinarju. Ampak miru n«i ne da največji in najtežji komad njegove orožarne, ali bolje: (njegovega voj nega nmzeja, njegovega inini-a*urnegtf arzenala, ki rstoji tam ob cerkvi sv. Petra. * Ko je bojevnik Bertin slekel tesno suknjo vojšvaka. je pričel sistematično obnavljati s[>o-mine in s tem podjetjem vštric je pričel nabirati ostanke vojne -lave bivših armad, ki so se tolkle In opravljale junaštva in bile seveda konec koncev vse zmagovite. /Shiral je kolega Bertin medalje od male bronavte, preko » rebrnih in zlatih, tja do avstrijskega "Signum lau*l»*a" in "Maria There«ianuintt'\ p« 1)0 nemških 4t'Krieger\endi«-r^tov* /ehiZnih križev i>n 44Pour le M« 'rite/' Seveda ni manjkalo italijanskih križseev, francoskih odlikovani in ruskih <4^e-orgijWkih Krestov" z "meči" in brw njih. Nadalje ima obrane vse vrste pušk vseh armad, ki so streljale v svetovni vojni, vjse aberacije patron in kroffri, vse %nake strelce^', vse| jeklene čelade, vojaške knjiži I ce in nu*tvaške pa-»porte. ki •Knhi jih našli zašite v de«nem hlačnem žepu. Njegov muzej premore r-e bajonete, od bol-irarskih in ruskilu avstrijskih in italijanskih, celo one ima. ki so jrh imeli ftpahlji in zamorske čete. Seveda fpri tej pestrosti, ki jo zhirka i-zkawnjo ne s-nre manjkati artilerijska municija. Prijatelj Bertin je poselien prijatelj te vrste orožja in njegova zbirka izkazuje stoodstotno kolekcijo črapnelov in granat vneli armad, ki so šle v vojsko. Celo letalske bombe ima in na one s torpedovk in podmornic. Njegovo shiral Ao srce bi bi- lo glede granat popolnoma zadovoljno in srečno. Ajnpak — Vselej je pri zbiralcih nekak ampak. — Vnak filatelist ima "ampak** v oni znamki za pet centov iz Guineje, vsak metu-ljar >i blazno želi onih a)beracij iz Brazilije, vsak nuniizniati4k skuša najti v Rimskem zidu cekin cesarja Avgusta. — Tako je bila zbiralska zadovolj-cnodt prijatelja Bert i na nepopolna — v njegovi artilerijski zbirki ni bilo najslavnejše granate, katere je bi ju vala "defee la Berta** na beljcijske utrdlie. Te ni bilo med zbirko in Bertin je zapadal polagoma tihi melanholiji. ft So ljudje, ki imajo srečo. Bertin spada med t ihte. Po koroških bojih, ki seveda ni>o morali niKiiiti br*iz njeprove-jja sodelovanja, ga pot privede pr^eko Jesenic. Tam so tovarne, livarne, plavži. — In ko stika po ti#*ih dvoriščih, zagleda naenkrat preo-vedujejo stanovanja in strankam se (odpovedujejo stanovanja. Torej, v teku tega letos njega preseljevanja je hišni posestnik bojevnik in letalen1 dobil v svojo hišo na cesti sv. Petra novo stranko: trgovca z železnino. Naselil se je možak in uredil bivak po svoji volji. Ko je odhajal ponijirjen prvič od doma, je zagledal granat t-co na dvorišču. To pa ni kar tako. Takle trgo'vec z železnino, obstoji pred tako lepoto, je objame s pogledom, jo v mislih pretehta in ji prisodi toč-nrt ceno. Kupčija! Zaslužek s starim železom. Pa barantata železninar strokovnjak in Bertin, ljubitelj vojnih spominov. Pa mu je granatica naredila mnogo gorja in še več stroškov, pa /postavi ceno 250 din. Trgo?vec stoka, ne upira, končno se vda, kajti zaslužek je zaslužek — soliden in pošten. Kupčija je sklenjena in granatica menja gospodarja. Drugi dan jo nalože na avto in jo odpeljejo v jeseniške plavže. Oho! Tam jo spoznajo. Ko izjavi trgovec svo-lo željo, da n^u jo prelijejo in pretope, se mai vis inženjerji ljubetznivo smehljajo in izjavljajo: "H&ha, kaj vas lnua trka, fkdo pa ve, če rfi v tej mamici še kaj ekrazita? Ali mislite, da 'bomo spustili naše stroje i»n našo tovarno v zrak? Mi ne prelivamo takih reči!" Vse moiadovanje ni pomagalo ukaono je moral trgovec z železnino odpeljati granato nazaj domov —* na rodno dvorišče. Po nekaj dneh je srečanje z Bertin o«n. 4 '(Poslušajte, go-**pod," je dejal trgovec, "tega budiča nihče ne mt&ra, vzemite ga nazaj/ dam vafn ga pod ceno." In jE8 200 din je pbrstal Bertin i znova lastnik granate. Seveda, to wi vemo, da je člOvek zanikrna in huda zverina. Zasluti "kovača", pa ga popade straM. Pet \rfvarcev je za&lu&it, brex sodelovanja, km-tete na£ega bojnega mkteeja, zaslužil jih ie pravi&m in pošteno. Seveda ... * V Ljubljani je mnogo trgo vin x feleoooi. In granata je bila odkupljena (Al A*seh in prcxlana tAl vseh — na Jesenice. Tam s»e je v teku čaisa osnoval poseben inženjerski sj^re-jenuii o»lbor — ki je granato spet ipošiljal lepo nazaj v Ljubljano. Nekaj jih je ixrbesnelo in vlada na Jesenicah nieet proklajal vfcem za-greftfkiin železninarjem in od tam bo spet romala na Jesenice." Rekli smo in brali v romanih, da so granate huda reč. Tudi osebno smo preizkusili u-či*nke te iznajtlbe — anijmk prijetno de človeku .ako spoznaš, da utegne biti prav tako silna granata |H*lvig za gospodarsko okrevanje našega človeka, za dokaz, da je v naši industriji Še sto in .ito neizrabljenih i»n neizhojenih potov. Kaj se dogaja v delavskem svetu. ----ŽL*. - - - J - w ^__,__' ^ . LEWIS DOL2IROOSEVELTA (XiI)B}N, Utah, 5: sep. — Tukaj je govoril John L. Lewi>, pred-vdnik Kongresa za imiustrijalno orgaaiizaeijo. V svojem govoru, ki je bil broadcastan po vsej deželi, je ostro napadel administracijo predsednika Roosevlta, ker pravilno ne rešuje temeljnih narodnih problemov. Lewis je rekel, da bodo prihodnje leto ameriški delavci podpirali tiste kandidate, odo pripravljeni zajamčiti delo Ln zaslužek vsem Amerikaneem in ki "bodo zajamČ^li, da se Amerike ne 1k> vmešala v nobeno v(»jnt>- — V Združenih državah je še vedno deset milijonov dela-zmožnih ljudi brez dela in zaslužka, — je vzkliknil Lewis. — To dej-tvo resno ogroža stanovitnost našo republike. &YDMMIGLY. {Xat hi I jevaii 4 z 2. >1 r.) PROCES PROTI HARRY BRIDGESU SAN FR-VNCISCO, Cal., 0. sep. — Včeraj se je začel že deveti teden procesa proti delavskemu voditelju Harrvu Brid-gesu, katerega bi oblasti rade deportirale, češ, «la je bil oziroma da je član komunistične stranke. Po zatrdilu odvetnikov bo di. petka končano zasliševanje prič. THOMAS O NALOGAH AMERIŠKEGA DELAVSTVA BI TLER, N. .T., (5. sep. — Na zaključni seji druge letne konvencije Workers Defense League je govoril socijalistični voditlj Norman Thomas kem in zaplenil vds sovražnikov vojni material. Toda na vzhodu so začeli prodirati Ru-da bi za-netili revolucijo v Evropi. Po hudih lnirttah jim je bil Pil&udski s ponuičjo H> • l/ Hniifrlvja "koa. dne 12. oktobra 1920 je bilo sklonjeno premirje. Eno leto pre«l svojo smrtjo je PilNudski odkril svojo fio-slwlnjo voljo, ko je rekel predsedniku MogHcken*]: *4(se se zgodr, da me ne l>o več, imate nu>-/a. ki me l>o nailouuMil na čelu annade. to je general Ryke, iK-e leti nato je bil imenovan za ntaršala. . Ko se je Rvdz odpovedal u-nietniŠkemu poklicu, je zapisal Ce delavstvo odločno ne nastopi, — je dejal bivši soeija-'v dnevnik: Bn-z moi'm Z A H V A Ti A listični predsedniški kandidat, — se bo nekega lepega dne znašla Amerika v vojni. Da, delavci se morajo boriti, toda boriti se morajo v prvi vrsti za mir v tej deželi Glede nemško-ruskega pakta je rekel Thomas: — Kaj t;'-kega je bilo od Stalina pričakovati. Mussolini zaenkrat še previdno čaka. Vojne se bo pa udeležil prej ali slej. Pridružil *»e 1h» ti-ti stranki, od katere se bo nadal največ dobička. I Zahvaljujem se vsem slr-venskim farmer jem v Tranui-kru, Mich., za lepi sprejem in dobro postrežbo; posebno za ■surprise party, kateri mi bo ostal v spominu do konca mojega življenja. Tudi lepa hvala družini Rus, Lours Kosner in družini Struna in v Chieagi družini Zbač-nik so me obiskali v Jolietu. Lepo se zahvalim Antoniji Ko rdiš. Lepa hvala vsem skupaj in Bog Vam povrni za vaš trud. Vas pozdravljava — Antonija in John Mikolirh New York City, N. Y. ZBOROVANJE PRISTANIŠKIH DELAVCEV V New Vorku . se je včeraj začela konferenca International Longshoremen*> Assoeiatoin. Organizacija pripada Ameriški delavski federaciji. Konci tekočega meseca namreč poteče po-gooroči-la Standard Oil Company. odjiorne vojske, ki je pripravljena we žrtvovati za domovi* no, se ne more narod ponvetiti znanosti in uetiitiiusti ter razvijati civilne kr«-p«Jc-ti. V redkih prostih urah maršal Ry«kt Smiglv Še vedno rati slika in študira filozofijo. Telesno je krepak kakor mlade* nič .iz>l)orno jeali in ljubi lov. V splošnem je zelo skromen, dt^bro ve, da je l>eda, ker jo je sam okusil, starši so mu umrli. ko je začel hoditi v šolo. Po •značaju je miren in umerjen ter ljubi samo umerjene ljudi. Malo govori, zna se pa tudi Hnerjatij Z marša Ionu RvdK Smiglv jem bid nad Poljsko in jo črna Pilusdskega duh. Ves poljski narod stoji danes za maršalom Rv«tz Snuglyjem in je pripravljen žrtvovati vse z ohranitev svolnule in n«^o in bom takoj poslala naš avtomobil po tebe. O tem bom govorila s Chariesom, kanlar ve j»eljeva domov. Prav gotovo bo vesel, ako se bo£ preselila k nam.' Tmda ji trdno stakne roko. 44 Ali res to mislih T'* 44Prav gotovo!"1 44Kako i*a se ti naj zahvalim, Winnifred?" *'tt tem, e Klaus istega večera poslovi od gospe Weyeivber-gove, mu smeje pravi: 44Za vas s4*m pustila pripraviti Se eno sobo, gospod doktor, la slnčaj, da bi hoteli kako uro -biti sauni." Klaus ji hvaležno poljubi roko. "Zelo ste ljubeznivi, milostljiva gor-pa." 41 Hočem samo, da se na Gravensteinu počutite domačega, da boste doljro ostali pri nas." Njena pri prost a, prisren« dobrota mu de dobro in tega ni hotel nikdar pozabiti. Tudi od Rute se poslovi. . 4 4 Zdi se mi, da ste zelo utrujeni, gos pica Falkner." Rut »se zasmeje. . 144Jutri je nddelja in se bom mogla naspati, treba mi je vstati šele ob sedmih." Klaus jo začuden pogleda. 44Kdaj pa vstajate med tednom?" "Točno ob petih imam svoj prvi zajtrk in kadar drugi zajtrku je jo, zajtrku jem drugič." 44Tako pridni ste," ji pravi in mu je zelo žal, da inia tako malo časa za počitek in spanje. Obenem pa ga prešine misel — prav gotovo ne bo pozalbil, da med tednom ob petih, ob nedeljah }*i ob sedmih sama zajtrkuje. odarja se prelovi samo s kratkimi besedami in gosp<*dar mu reče: "Jutri bova komaj imela kako priložnost za kak razgovor, gosjKxl doktor, toda pojutrišnjem računam na to. I)o tedaj, upam, da se bo>te pri na« vdonuačili." Od treh gospodov iz Kassela se Klaus poslovi samo s kratkimi besedami in priklonom. Iduua čaka do zadnjega, predno nra vošči lahko noč. Pri tem mu roko tako stisjie, kot da ga hoče obdržati za sebe. Klaus ji smeje vošči lahko noč, toda Iduna ga srpo pogleda in pravi: 44 Upam, da -e boste do jutri ?*pamlniii, kako je treba kaiki dami prižgait cigareto." Klaus se zasmeje in ji mimo Odvrne: "Pri tem bi »bili trpeči del, milostljiva gospica, kajti komaj bi se mogel pripraviti, da bi vam ponudil cigareto, ki sem jo že prej imel v svojih ustih." Iduna ga jezno pogleda. 44Nikar ne bodite tako -nerodni! Ali pa se mogoče samo hočete takega kazati?" Klaus skomigne a rameni in reče: "Mogoče!" To se ji zdi kot pojasnilo njegove samozavesti in ji je celo všeč, da ga ni tako laihko privezati, kot druge". 44 Torej, lahko noč — in pazite na svoje sanje, kajti prve sanje na tujem kraju se izpolnijo. Jutri mi boste morali povedati, kaj se vam je sanjalo." 41 Kakor napovedujete." 8 tema breedaimi se ji prikloni in odide. Z zadovoljstvom misli, da si ibo izmislil take sanje, ki jih bo Iduni povedal, ako ga bo v resnici vprašala . Ko gre ipo stopnicah v gorenje nadstropje, sliši, ko je rekla gospa Weyersbergova: 44Pridem še na kratek pomenek k tebi, Rut, če nisi preveč trudna" Rut ji odvrne: 44Prav gotovo ne, teta Marija, saj je jutri nedelja in se morem naspati" Klaus naglo odide v svojo sobo in leze. Zaspi z mislijo da bo jutri nedelja.. Gospa Weyerkbergova je imela feama svojo posteljo, ker jo je ponoči pogonro napadal kašelj. Svojega moža pa s kaši jem ni hotela motiti. In tako je vsako noč šla za kak četrt ure k Ruti, da se ž njo raagovori . Ruti je mogla vse povedati, celo atvari, katerih «ni povedala niti sVoji hčeri, niti evojenrsi možu. Ko pride k Ruti, Rut ravno lupi jabolko, katero je teta vsak večer pri njej jedla. Ko gospa udobno sede v naslonjač vpraša Ruto: "Kako ti je kaj vžeč, Rut?" Bat «e ji poredno nasmeje. "Ali misltf d. Horvata?" "I, seveda!" alitzacije sio-er agrarne države je bila glavna misel teh petletk, razpresti po sovjetski Rusiji v njenem evropskem delu mrežo vodnih poti, ki bi omogočale nemoten promet med vsemi morji, ki obdajajo sovjetsko Rusijo za hrbtom evropskih velesil — da sovjetsko trgovsko in vodno hrodovje ne bi bilo nikdar prisiljeno pokazati se v ožinah Skageraka in Kategata v ozkem Rokavksem prelivu in pred, s topovi posu tem, v beton in jeklo zatopljenem Gibraltarju. In komunizem je v 22 letih svojega obstoja iz milijonov svojih državljanov izžel uresničenje te drzne zamisli ,katere daljni namen je: obvladati in ukrotiti vso Evropo, jo ukleniti v kol-koize in ji vsiliti svojo vero. se je ko ukvarjal z mislijo, kako bi Moskvo približal morju, oziroll« morje na|>eljal do Moskve. Leta 1700 je napravil veliko letovanje ob rekah Lhibna, Sestra in Jakhoma in iskal nujnost zveze med temi vodami. Ix*ta 1715 je že dal izdelati načrt. o xvw.i .med S?stro ln Istro, leta 17*22 pa načrt o zvezi iiuhI Moskvo in Jauzo. Toda šele Nikolaj I. je v skromni meri uresničil te sanje, ko je po prekopu zvezal reko Ruzo, pritok Moško ve s Sestro in Pulmo. Toda prekop je bil plitev in se je kinadu z&toočviril, ploven je bil samo za manjše ladje. Sovjetska petletka je šla po teh poteh .ki jih je izboljšala in poglobila. V Kreinlu je vstala zamisel Petra Velikega in so jo l>rezol>zirno izpeljali. V ntaju leta 1937 je bil dograjen prekop med Volgo in Moskvo, ki teče skozi Moskvo, začeli pa so ga leta 193.1. Prekop je 12# km dolg, RT) metrov širok in 5.5 metrov gloliok. Iz kazalo pa >e je. da je preplitev. Spomladi leta 1937 se w\7AxXo ^o se »Iružile z vedami Moskove — vodna pot do severnega Ledenega morja je bila odprta. S tem je bila Moskva, daleč od meja, zvezana z Baltskim, Ledenim in Kapskinn morjem. Moskva je postala največje pomorsko pristanišče evropske Rusiie. ee skozi Moskvo. Pravi prekop so začne pri Tvankovi na Volgi, kjer so veliki jezovi, ki dvignejo vodno gladino 124 in nad morsko gladino in obenem dajejo pogonsko moč elektrar-nan*. Pri mestu Gorki Oka f*pet prifle v svojo naravno ptrugo. Tako je Moskva da-od vseh strani obdana od ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza POSEBNI CENI t k I 2 A R J I L in I, _fezek, broš.... $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ J. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company MEHKO VEZANE KNJIGE Razp rodaja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga amo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to ae danes, ker bo zaloga kmalo iztekla« 1. Andrej Hofer (Junaški vodja Tlrolcev 216 W. I 8fh Street New York Resnic d o francoski giljotini Nova petletka z letom 19401™^ predvideva nove eksplozije. kiivm1a in leži Pravzaprav oh ve-naj podro suhe prahove med jlikanskein mnetnem jezeru. CVnim in A«sov>kim morjem in1 Xovi na?rtl ^ morjem onjepr in Voliga. ki se počasi plazijo po samih mehkih ravninah, kjer je prekop «anio vprašanje delovnih moči. Pri mestu Kalae nameravajo zgraditi velike jezove, ki naj bi dvignili vode Dona in jih rcdrnžili z vodami Volge. Tako hi med obema veletokama na stalo veliko jezero, ki bi bilo plomo. Zvezano pa bi bilo tudi fVno morje i* Kaspiškim morjem in vsa evropr. Joseph Ignace (iuillotin ni izumil unorilnega ormlja, ki je dobilo po njem ime. Leta 1789, ko je izbruhnila raiieoska revolueij«, je bil dr. (iuillotin poslanec za mesto Pariz. Predlagal je ustavodajni skupščini, naj bi se smrtna kazen iz razlogov humanosti izvrševala z I obglavljen jem. V takratni Evropi so se uprabljale za obglavljen je splošno sekire ali meči. Proti tenm je pa nastopil tajnik Akademije za kirurgijo dr. |T>>uis, sklicujoč se na slabe strani te prakse. Priporočil je ;svoj osnutek mehanične napra-jve, ki je dobila pozneje zloglasno ime giljotina. | Tenm molilnemu orodju 1=0 dali inue "louiseta" in nekaj .časa se ga je tudi držaloj Po-7>neje se ga je .pa prijelo ime giljotina iu končno mu je to ime ostalo. Prav tako namčno je tudi prepričanje večine ljudi, da so giljotino prvič rabili med francosko revolucijo. V raznih krajih Evrope so na smrt obsojene zločince že 200 let prej obglavljali s pomočjo mehanične, giljotini podobne naprave. V Ttaliji je bila zna na ta naprava pod imenom 'kanala". Med predhodnike giljotine snadajo tudi "TTali-faxove vislice" in takozvana 2. 3. 4. 5. 6 7. 9. 10. U. 12. 14. 15. 16. 17. 1& Belerajaki Biser < Vito j Jeieucj BeiH^ka Vcdnrvalka Itoj in Zmaga Bttiirtii Darovi Burska Vojska Cvetke 44 Škotska devica/* (V gremo se dalje, naletinui na lesorezu Luke (rramteha iz leta 15.'i9 na [irizor, ki predstavlja mučenje i®|H f* t o lov. Tu valimo, kako usnirčajo sv. Matijo z orodjem, močno ptMltvbnim giljotini. Pod sliko je pa napis: 4k Pravijo, da mu je bila glava odsekana s padajočo >ekiro na rimski na-" * — * * ein. Prva francoska giljotina ni bila j>odohna sedanji. Ona stoji na tleli in ni tako kričeča kakor je sedanja. Obstojala je iz dveh visokih kolov, med katerima je bil pritrjen nož. Stala je na podiju, kamor je vodilo 24 stopnic. Pobarvana je bila temnordeče. Francozi so jo nazivali "vjdova," kajti jk> njeni krivdi je na tisoče žen ovdovelo. Pod rancosko vlado terorja je to morilno orodie tako razburilo ljudsko domišlji jo da so prodajali ulicah miniaturne modelčke giljotine — večinoma otrokom. Eno teh čudnih igrač so podarili tudi sinu Marije Antoinette nekaj dni pred tragično snfrtjo njegove matere. Mož, ki mu jo je podaril, je bil Olianmetta. f'ez nekaj mesecev je pa tudi on končal svoje burno življenje na giljotini. {Nadaljevanj* prihodaJU.) V stoterih slovenskih domovih boate našli to knjigo umetni' ikih al i k. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tiaku na dobrem papirju vas stane — n: KNJIGARNA "GLAS NARODA" I T 216 WEST 18th STREET, NEW YORK {Jiittef Spniiuaa) (it IK loir Yrabil (H. Mujar) Dedek je pru\il (Julij SlapAak) Devica Orleanska Dve sliki < K si ver MeSko) Duhovni boj (l^>\rvu*- Skuitoll) Fra Diavolo Fran Baron Trrnk (Ujuro Pandurlo) (•ozdovnik. 1. zvrzrk Gozdovnik, II. z\ei*-k (H. Mujar) Hudo Brezdno ( Kr. KrjiTtv) Humoreske, tirotesk«* in Satire (Azov tu Teffl» 19. Korejska Brala, ^rtira iz misijo-nov v Koreji (Ji>sff Spilluiau) Sft. Krvna Osveta U. Mesija (Dr. Jegltf) Ti. Mladini Srcem, j wvestl za mladino (Ksaror Me^kol SI. Maron, kr^anski deček z IJba- Mrtvi (iostat 26. Musolino 27. Na Indijskih Otokih 28. Ob 30-Letnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Paniki Zlatar 30. Patria, Povest Iz Irske junaške dobe (II. F«*tl»*rer' 31. Paberki iz Roža (Iran Albreht) 32. Popotniki, novele in črtice (Milan Purelj) 33. Požigalec 34. Pravljice (II. Maj-rl 33. Pravljice in pripove«lke za mladino (S. Ko3utnlk) 36. Povesti in Slike (Kmver Me^ko) 37. Ptice Selivke (Tatrore; 38. Praški Judek (Josip Vole) 39. Pred Nevihto 40. Praprečanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražar) 41. Prihaja*. |N.ve*t < Fr. Detela) 42. Prst Božii. I. zvezek Prst Božji. II. zvezek (Anton Keller) 43. Preganjanje Indijanskih misijo. r.arjev (Josef Spilluian) 44. Rdeča in bela vrtnica (Anton Haonder) 43. Revolucija na Portugalskem 4(5. S'sto s Šesto (H. Fe«lerer) 47, Skozi Širno Indijo 48. Spisi Krištofa Smida 19. ŠtiMlent naj bo (S. FinJfear) 30. Strahote vojne 31. Sanc&ki Invalid lt»ert Cianid) 61. Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski) 62. Zgodovinske anekdote (Dr. Sara bon) 63. Zlat okopi (Josef Spillman) 64. Zmaj iz Bosno, povest lr. bosan- ske zgodovine (S. Ko3ntnlk) (Težava nekaterih knjig Je od leia nja nekoliko Izkaiena.) Ako iina Icaka knjiga vee zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK