■ tin

Gori'! Pomagajte!

alkohol in nikotin

Zapeljanim in dobromi^ečim
v premislek: F. 5.*^» ^

Gori! Pomagajte!

ali

65  0  &1 SkZ

'V* v

//*
fe

y*> «*swn

£

/f^2

2joMo?)fzo

btfTC

.

Predstavite si lepo ograjen vrt. Vse
gredice so zasajene s plemenitimi, krasnimi
cvetlicami. — Naše oko se radosti smeje,
ko vidi te raznobarvne, te pestre cvetove
v pomladni lepoti. — Ali črez noč pade
slana, in vsa lepota cvetlic zgine. — Kako
žalosten pogled! Cvetlice, kje je vaša ple¬
menitost, vaša krasota, vaš vonj? Črez noč
vas je slana oropala vse lepote, uničila je
ves trud pridnega vrtnarja — in sedaj ste
mrtva, brezpomembna stvar. —

Temu vrtu, v katerem je slana krater
gospodarila, se mi zdi podobna naša mla¬
dina. Le poglejte jo! Mesto polnih, svežih
lic vidite samo uvelo cvetje s povešenimi
glavicami. Neka nevarna bledoba, onemo¬
glost, utrujenost počiva mladini na posta¬
ranem obrazu. Topost jej gleda iz očij, a
šibko in nerazvito telo se trese kakor šiba

4

na vodi. — Le malo je cvetlic, le redki so
otroci, ki so ohranili svojo naravno svežost
in lepoto. —

Nastane vprašanje: odkod izvira
to zlo, odkod ta slana, ki tako
uničevalno pustoši med našo
mladino?  Odkod to, da so otroci tako
mrtvi, nedelavni, malomarni za vsak pouk
in opomin? Kje je ona brhka, živahna mla¬
dina, gibčna, delavna, polna plemenitih
vzorov za Boga in domovino? Vse to
jim je pobrala slana: alkohol in
nikotin, — ali uživanje opojnih
pijač in kajenje tobaka.  —

To je tista dvojna kuga, ki izpodjeda
kal življenja pri naši mladini. — Odstranite
tega morilnega črva, položite sekiro na to
korenino vsega zla, in vzraste nam krepak,
močan rod, dovzeten za vse dobro, hre¬
peneč le po plemenitem in vzvišenem, kar
mu oživlja duha in spodbuja voljo k ve¬
likim delom. — .Mladina je naš up
in naša bodočnost,"  piše slovenski
pisatelj, „ako je krepka, čvrsta  in
č e d n o s t n a. — Strah pa nas mora biti
pred prihodnjostjo, ako vidimo mladino iz-

prijeno, brez vzorov in podivjano v strašnih
sponah alkoholizma/ —

Ali .smelo si upamo trditi, da
se v tem oziru ne greši nad mla¬
dino toliko v zlobnosti, kakor
v nevedni nespameti." — In po
pravici pravi narod, da je nevednost naj¬
dražja reč na svetu. — Nevednost o škod¬
ljivosti opojnih pijač najbolj pospešuje
občni pogin. — Naj bi torej solnce resnice
in pouka razsvetilo ljudem pamet, da bi
spoznali neizmerno škodljivost alkohola.

V boj zoper tega sovražnika pa mora
iti cerkev in šola, država in znanost, sploh
vsak, kdor ima kaj vpliva med mladino in
ljudstvom. — Edino pouk in" omika bosta
rešila mladino in z njo tudi narod goto¬
vega pogina. —

Alkohol.

Kdor premlad vino pije,
Olje na ogenj lije. —

A. M. Slomšek.

I.

Alkohol ima med Slovenci bogato
žetev. — Temu so mnogo krive slabe go¬
spodarske razmere, beda, težka opravila,
velike skrbi za življenski obstanek, ali prvi
in glavni vzrok je nevednost.  —

Ljudstvo ne pozna strašnih posledic
strupenega alkohola, dasi ima vsaki dan
nešteto žrtev tega sovražnika pred očmi.
— Ono sicer zre z odprtimi očmi v svet,
vidi morečo kugo, ali mesto da bi se je
ogibalo, meče se jej z neodpustno brez¬
skrbnostjo v naročje. — Ono uživa alkohol,
zlasti v mrzlejših goratih krajih, z neko

7

posebno slastjo. — Med ljudstvom živi
neka vrsta vraž, češ, da ima alkohol Bogve
kake oživljajoče moči. — »Pravijo: žganje
nam daje novo moč," tako piše naš ne¬
smrtni A. M. Slomšek, „in nas za delo
oživi. Ta beseda je goljufiva in grda laž.

— Žganjepivcu se godi kakor bolniku v
vročinski bolezni. — Tudi bolnik je v ognje-
nici močan, in po dva možaka mu nista
večkrat kos. Pa po taki nezdravi moči oslabi
bolnik hitro na smrt, in po cele mesece
občuti veliko slaboto, ako celo ne umrje."

— Tako se godi žganjčkarju, ko se napije
tiste prešmentane vodice. — Nekaj časa
občuti neko moč, potem pa hitro oslabi
in ni za nobeno težavno delo. —

Posledice alkoholizma so
strašne.  — Najprej se pokažejo n a
človeškem telesu.  — Telo začne hi¬
rati vsled prekomernega alkohola, kateri
kuži in kvari kri v naših žilah. — Kako
oslabi alkohol človeško živčevje, opažamo
lahko vsaki dan na pijancih. — Telo, oku¬
ženo po alkoholu, se ne more krepko v
bran postaviti napadajočim boleznim. Ču¬
dimo se včasih, da mrjejo na videz krepki

8

možje — zlasti na pljučnici. — Vzroka
iščite v alkoholu. Pijanca se navadno loti
vodenica, sušica in jetika, zadene ga lahko
srčna kap ali ga napadajo krvni izbruhi.
— Pijanec navadno plača svoje uživanje
z prezgodnjo smrtjo. —

Še večji vpliv ima alkohol na naše
duševno delovanje.  — Žganje in
^ sploh alkohol jemlje človeku pamet, omami
mu um in spomin tako oslabi, da se jutri
ne bode tega spomnil, kar mu danes poveš.
— Dandanes posebno zato zblazni toliko
ljudi, ker se narodi vedno bolj kužijo z
alkoholom. — Možgani, najobčutljivejši in
najglavnejši del našega telesa, silno trpe
pod vplivom alkohola. — Prenesti morajo
razno stopnjevanje : od prijetnega omam-
Ijenja — do akutnega alkoholizma, do pi¬
janskega delirija — do smrti. —

Alkohol je največji sovražnik du¬
ševnemu življenju  človeka. Kjer je
pijanstvo na vrhuncu, tam je nravnost
pod ničlo.  — Strašni prestopki naravnih,
božjih in civilnih zakonov se dogajajo ravno
v tem polublaznem stanju pijanstva. Samo
koliko samomorov je kriv alkohol 1 — Pro-

9

fesor Heller trdi, da je gnal izmed 167
moških samomorilcev nad 30 let starih,
katere je preiskoval, 123, to je skoraj 80%o
v smrt le alkohol. 1 ) — Zato pač po pra¬
vici poje Stritar, ko pravi:

Žganje pogubi jih več,
kakor kuga, glad in meč.

X- *

•X-

Pri Slovencih so v navadi tri vrste
pijač: pivo, vino in žganje.  — V
vseh treh se nahaja takozvani alkohol. —
Cim več alkohola ima pijača, tem bolj
upliva na živčevje. —

Skoraj povsod se je udomačilo pivo,
ki je izmed alkoholičnih pijač 'še najmanj
škodljivo. — Pivo je neko središče med
redilnim mlekom in vinom. — Pivo je
suhim, delavnim ljudem bolj prikladno,
nego vino in žganje. —

Ali v prvi vrsti moramo paziti n a
zmernost,  kajti prekoračimo li njene
meje, občutimo kmalu slabe nasledke. —
Kdor pivo nezmerno vživa, se debeli, ker
to jako pomaga, da se dela v živčevju

>) „Dom in Svet“ 1. 1902 št. 10. in 11.

10

mast; ali pri tem ginevajo duševne in te¬
lesne moči; živci popolnoma oslabe in
zadnji nasledek nezmernosti se javlja v —
umobolnosti. — Toda vže po kratkem ne¬
zmernem popivanju se kažejo slabe posle¬
dice : pokvarjen želodec in glavobol. —

Pa tudi v pivu je doma
lenoba in zaspanost.

M. Krek.

Najbolj vdomačeno pa je pri nas
vino,  katero rabimo, ako li mogoče, za
pravo in prisiljeno žejo. — Vino ni redilno;
ali zmerno vživanje vina se odraslim do¬
pušča, ker, kakor pravijo, oživljuje vtrujeno
moč, greje in razveseljuje, — Ali otroci
ne bi smeli nikakor piti vina,  ker
živci so jim mnogo bolj občutljivi nego
pri odraslih. — Saj otroci imajo vže tako
in tako močno in svežo kri, ki se hitreje
pretaka po žilah in ne potrebujejo zato no¬
benega podražila. —

Najškodljivejša pijača pa je žganj  e,
in proti temu je obrnjena ost tega članka.
— Naš nepozabni Slomšek je mnogo svaril
pred žganjem, a marljivi J. Trunk je vbral
njegove stopinje, da bi rešil široke ljudske

11

mase. Vspeha se še ne vidi. — Ljudje sicer
dobe knjige v roke, toda odlože jih takoj,
ako jih začne kje „srbeti“. Potrebna ni
samo knjiga, prepotrebna je živa beseda,
dober vzgled in predvsem uravnava in
omejitev žgan j arskega zakona.

Žganje je koristno samo kot zdra¬
vilo.  — Ko si se vtrudil in opešal, se
smeš z eno čašico žganja okrepiti in osve¬
žiti — ali ne naprej. — Pravi strup  je
žganje onim, ki so se mu kakor pravijo
„priučili“ in mislijo, da jim ne more več
škoditi. — Ljudje, ki se priuče žganju, hi¬
rajo telesno in duševno in morajo prerano
v krtovo deželo. — Kdor noče.verovati, se
bode sam prepričal o tem — in uvidel
bode, da se naše telo nikakor ne more
priučiti žganju in podleže prej ali slej tej
kugi. —

V naših mrzlejših gorskih krajih so
se ljudje tako priučili žganju, da je kupu¬
jejo, kadar so lačni in kadar jih zebe, da
se z njim hranijo in grejejo. — Ali pri tem
ne pomislijo, da si to hrano in to toploto
mnogo dražje kupujejo nego bi jedli bel
pšenični kruh in se greli na gorki peči. —

12

Ali ne glede samo na to, da je žganje
mnogo dražje v denarju kakor druge telesu
potrebna hranila, plačati je morajo z naj¬
dražjim kar imajo, z zdravjem in življenjem.

* *

•S

Razni prijatelji ljudstva so posvečali
veliko svojega truda proučevanju alkohola.
— Poskusili so vpliv alkohola na rastline
in živali in prišli so do zaključka, da je
alkohol v večji ali manjši meri škodljiv
vsem življenskim bitjem. 1 ) Alkohol zadržuje
rastlinam njihov razvoj, pa jih tudi popol¬
noma zamori. — Ni rastline, na katero ne
bi imel alkohol nobenega vpliva. —

Živali so še bolj občutljive proti al¬
koholu nego rastline. In čim višje stopamo
v vrsti živalij, tem občutljivejše so proti
alkoholu. — Ker pa spada človek tudi med
živa bitja in je „krona celega stvarstva",
tedaj bi moral alkohol človeku tudi najbolj
škoditi. —

Poglejmo, da li je to res!

Dvojno naj govori: izkustvo in
znanstvo. —

‘) »Dom in Svet" 1. 1903 št. 5. in 6. (A. Jarc).

I

13

Najprej se pokaže alkoholov vpliv na
človeškem telesu.  Mnogega je pi¬
jača včasih tako zapeljala, da je je bil do
grla „sit“. — In drugi dan: glava te je bo¬
lela, kakor bi ti hotela razpočiti, jesti nisi
mogel in hodil si okoli, ne da bi se lotil
kakega težavnejšega dela. —• Si li ponovil
ta proces dva ali tri dni, nisi bil potem
osem dnij za nobeno rabo. —

To pravi lastna izkušnja in znanstvo
jo potrjuje. —

Znanost pravi, da je alkohol strup
za človeški organizem, kateri deluje na
močne počasi, na slabe in nerazvite pa
hitreje. — Povsod pokaže svoj vpliv samo
s tem razločkom, da se pri močnejših po¬
kažejo posledice pozneje, pri slabičih pa
vže po kratkem času. —

Oglejmo si alkoholovo pot,  ki
jo naredi kot pravi zajedavec s človeško
krvjo. — Alkohol pride skozi usta, goltanec
in požiralnik v želodec. Vže na tem potu
vzbuja neka posebna vnetja občutljivih
sluznih rnrenic v goltancu in jabolku, —
odtod tudi takozvani grleni katar.  —
Zlasfi trpe mnogo pri tem glasilke, ki

14

zgube zvonkost glasu. Istotako vpliva na
glas kajenje. Tudi v želodcu sežge alkohol
vse mrenice, vsled česar ne more želodec
dobro prebavljati. — Enako pustoši v drobu,
in zato zastaja vsa prehranitev. — Nato
dospe alkohol v kri in teče z njo po desni
polovici srca v pljuča, katera oslabi v njih
odpornosti proti jetiki in drugim pljučnim
boleznim in potem teče s krvjo v levo po¬
lovico srca. Srce se tudi okuži po alkoholu.
— Najprej se poveča in razširi, nastane
počasno, težko dihanje, človeka se loti vo¬
denica, srce mu oslabi in zgoditi se zna,
da ga udari kap. — Alkohol vpliva pa tudi
na druge organe. — Spremeni jetra in
obisti. — Oboje se najprej razširi, pozneje
pa upadejo in se skrčijo. Srce, želodec,
pljuča, jetra in ledvice so tako važni te¬
lesni deli, da je od njihovega zdravja od¬
visno človeško življenje. — Komur je le
eden teh delov bolan, ne more dolgo
živeti. —

Alkohol je neprebavljiv,  od¬
tod tudi njegova škodljivost. Drugo hrano
lahko prebavimo; t. j. jedila se razkroje in
sokovi, kateri se stisnejo iz jedil, se spre-

15

menč v kri. — Pri alkoholu ni tega; spoji
se sicer s krvjo ali ne kot hranivo ampak
kot neko tuje telo, kot zajedavec, kateremu
so ostala še vedno ona svojstva, ki jih je
imel v kozarcu in se nespremenjen spre¬
haja po celem krvotoku. —

Ker pa dospe kri v vsak del člove¬
škega telesa, potem ni nobenega živca, ki
ne bi bil od alkohola okužen. Vsled tega
čutimo po celem telesu neko posebno raz¬
burjenost, nervoznost in časovito toploto,
—- kateri pa sledi kmalu neka slabost,
upadlost in otrpnenje. — Tudi zaspanost
pri duševno delujočih je nasledek alkohola.

Fiziolog profesor Bunge 1 )” pravi med
drugim tako-le: »Alkohol zgori v našem
telesu, in zato čutimo neko toploto, ako
uživamo opojne pijače. Toda vse to je le
mimogrede. — Vsled alkohola se namreč
razširijo žile na površju telesa, in gorka
kri priteka v večjih množinah tjekaj. —
Zato pa se tudi hitreje ohladi in za gor-
koto kmalu nastopi neki čuden mraz, kar
moremo dokazati tudi s pomočjo toplomerja.
—- Tako si tudi razlagamo rdečico, ki se

‘) »Dom in Svet” 1. 1903.

16

pokaže bolj ali manj na obrazu vsakega
človeka, ki je užil večjo ali manjšo mno¬
žino .alkohola. — Ako torej mislimo, da
nas alkohol po zimi ogreje, se jako mo¬
timo. — Alkohol samo omoti naše živ¬
čevje,  da potem mraza tako močno ne
čuti." —

Škodljivost alkohola našemu telesu
je torej popolnoma jasna. —

* *

*

Kar trdimo o škodljivem vplivu al¬
kohola na telo, isto moremo trditi z vso
gotovostjo tudi o njegovi škodlji¬
vosti na naše duševno delovanje.
— Ljudje vedo, da slabo vpliva alkohol na
duševno razpoloženje, toda oni se hote
sami sebe varajo, ker vzamejo vso stvar
prenedolžno. — „Moram se malo povese¬
liti, saj drugače imam samo pekel." —
„Zakaj bi ga ne pil, saj ga je Bog dal" —
tako se tolažijo in mirijo pekočo vest, ki
jih opominja k treznosti. — Spoznali bodo,
a prepozno, da ni pravega veselja v alko¬
holu, ampak le žalost in nesreča. — Tudi
je res, da je pijača dar božji, ali tega daru

17

ne bi smeli zlorabiti in se z njim duševno
in telesno uničevati.

Pijanstvo popolnoma u g o-
nabija duševne moči.  — V prvi
vrsti zaduši alkohol čut sramež¬
ljivosti. Človek začne take reči govo¬
riti in blesti, kakoršnih ne bi nikdar izustil,
ko bi bil trezen. — Jezik se mu razveže,
srce odpre in večkrat izpove svoje najskriv-
nejše misli in načrte, katerih se potem sra¬
muje, pa tudi kesa lahko celo življenje, da
jih je razodel. — „V vinu je resnica" —
odkritosrčnost. Sploh pozabi človek na svoje
dostojanstvo in se poniža do skrajnosti. —

Do svojih sopivcev postane tako zaupen,
da jim poda celo svojo sliko in priliko, —
kar drugi gotovo zlorabijo. — Vidi tudi
njihovo sožalno pomilovanje, ali čuv-
stvena stran je močnejša od ope¬
šane volje,  katera je zgubila odpornost v
in moč, da bi se osamosvestila. —

Pravijo, da pisatelji in pesniki spišejo
le tedaj kako duhovito stvar, kadar ga
imajo „pod kapo". — Toda sodeč po onih
dovtipih, ki jih opažamo pri ljudeh, kateri
ne letajo po zračnih višinah, se lahko vsak

18

prepriča, da niso Bog ve kako duhoviti.
— Domišljija se sicer razburi, ali strogega
logičnega mišljenja zaman iščemo pri pi¬
jancu. — Priznana resnica je, da čim več
ima kdo alkohola v sebi, tem manj mu
razum deluje, ker alkohol ovira njegovo
delovanje. —

Ako „prikipi veselje do vrhunca," je
tudi temu vzrok alkohol. — Odtod tudi
zgovornost in živahnost pri človeku — za
kratek čas. —

Pri vseh pijancih opažamo
neke telesne in duševne pre¬
me  m b e. Pijanec živi vedno v neki na¬
petosti, katera ne dopušča, da bi se telo
in umsko delovanje odpočilo, — z novim
alkoholom se z nova zamori vsako čuvstvo
utrujenosti; — ko pa pride do vrhunca,
nastane odpor, in tedaj se občuti to¬
liko večjo utrujenost in vpehanost. — Živ¬
čevje in z njim celo umsko delovanje peša
in polagoma popolnoma obnemore. — Krivo
je tedaj mnenje, da alkohol človeka jači
in oživlja duha. —

Ker so človeški živci, zlasti oni, ka¬
terih se duša poslužuje za stvaranje sodbe

19

mišljenja itd. jako občutljivi in najnežnejši
izmed vseh, gotovo so tudi najbolj podvr¬
ženi alkoholovemu vplivu. — Počasi ob¬
nemore vid, sluh, otrpnejo tudi drugi čuti

— in človek postane kmalu najnesrečnejša
žrtev alkohola. — Žganjepivcem navadno
potemni  um, večkrat celo popolnoma
znore. — Poboji, pretepi, samo¬
mori  in drugi prestopki vseh za¬
konov se vrše največ pod vpli¬
vom alkohola  na duševno delovanje.

— Naš um zgubi razsodnost,  nastopi
neko otemnenje razuma,  — in v
takem stanu je človek sposoben za vsako
hudobijo. —

Poznam žganjarja, kateri-ga ima kmalu
zadosti, in potem začne divjati kot obseden.

— Vpije in preklinja, da vse beži pred
njim; a gorje mu, ki bi ga v takem stanu

razžalil.Njegov tovariš je popolnoma

drugačen. Star je sicer, ali vsejedno jo rad
zakroži, kadar je poln; zlasti rad govori
nemški, dasi ne zna niti besedice, ko je
trezen. — Pri obeh pa se pozna, da jima
je žganje otemnelo um. —

Žganje in sploh žgane pijače so naj-

20

večji sovražnik človeškega uma, zato na¬
povejmo jim neizprosen boj. —

II.

Vse do sedaj povedano velja splošno
za vseli. Poglejmo pa, da 1 i vpliva a 1-
k o h o 1 tudi na mladino tako uni¬
čevalno kakor na odrasle.  —

Kaj ne, izkustvo nas uči, da čim
nežnejša je rastlina, tem bolj jej slana
škoduje. — In nežno otročje telo, kaj je
pač druzega, nego razvijajoča se rastlina,
željna življenskih sokov in tečne hrane, da
bujnejše razvija svojo rast. Ali narava ni
povsod jednako darežljiva, kar je odvisno
od sodelovanja raznih življev. — Zato za¬
pazimo med rastlinstvom tudi mnogo krž-
ljavcev. —

Kar vam nudi carstvo rastlinstva, isto
opažamo na človeštvu. Vidimo mnogo bujno
zraslih mladeničev nevpogljivih kot stoleten
hrast, a poleg njih zaostale kržljavce, ki
se človeku smilijo na dno duše. Odkod ta
nevsmiljena pristranost narave? Zakaj niso
vendar vsi ljudje jednaki po vstroju telesa

21

in duševnih močeh? Kakor vplivajo v na¬
ravi razni vzroki na razvoj pojedinca in ce¬
lokupnosti, isto opažamo v razumni naravi
— pri človeku. — Tudi tu igra lastna
osebnost veliko vlogo pri vplivu na po¬
znejši razvoj potomstva. — In eden izmed
mogočnih vplivov na bodoči razvoj po¬
tomstva je brezdvomno — pijanstvo. —

Na otrocih opažamo, da podedujejo
lastnosti svojih starišev — ne samo telesnih,
ajnpak tudi duševne. — To je nedvomno
resnično. — Od starišev je tedaj odvisno,
kake potomce bodo imeli. — So li stariši
krepki, zdravi, čednostni, gotovo bodo
imeli tudi cvetoče otroke; nasprotno, so li
stariši udani jezi, strastem, pijanstvu, tedaj
tudi njihovi potomci ne morejo biti dru¬
gačni. —

Jasno je tedaj, da se rodi od zdra¬
vega človeka zdrav, od okuženega pa slabič,
kar nam potrjuje narod sam, ko pravi:
jabolko ne pade daleč od drevesa. —

Ne glede na druge strasti, oglejmo si
pijanstvo in njega vpliv na p o-
t o m c e. —

22

Najnovejše preiskave so potrdile res¬
nico, da pijančevanje vpliva na potomce
ter jih vže v nežni mladosti podvrže tej
uničujoči strasti. — Kolikokrat se opaža
pri nekaterih otrocih neko čudno nagnenje
do opojnih pijač. — Taki otroci so gotovo
rojeni od starišev pijancev. — Saj so vže
stari spoznali žalostno resnico,- da pijanec
rodi pijanca in zato so tudi Rimljani pre¬
povedali ženskam uživati alkoholne pijače.

— Otroci starišev pijancev so najnesrečnejši
na svetu, — ker jim manjka največji za¬
klad — zdravje. — Oni so slabotni, kmalu
umirajo, so omejenega razuma, božjastni
in mnogokrat celo popolni bebci. —

Evo, kaj nam pravi znanstveno pre¬
iskovanje.

Kako vpliva materino pijančevanje
na potomce, nam kaže neki amerikanski
zdravnik. Opazoval je 120 mater — pijank.

— Rodile so skupaj 600 otrok. — Od teh
je živelo dalje kot dve leti le 265 otrok,
torej le 44% 0 . — Že pri porodu ali vsaj
preden so dokončali dve leti, je umrlo 335
otrok, to je 56°/ 00 , torej nad polovico. —
Več kot 60°j 00  otrok je umrlo vsled hudih

23

krčev. Potem je opazoval 21 pijank,
ki so rodile 125 otrok, in prišel do istega
sklepa. — Nasprotno pa je rodilo iz istega
sorodstva 28 zmernih mater 138 otrok, od
katerih je umrlo do dobe dveh let le 35,
to je še ne 30 °| 00 . — Otroci pijank, ki so
ostali pri življenju, so bili posebno pod¬
vrženi božjasti. — Da se taki otroci skoraj
ne morejo vzdržati alkohola, je umevno,
ker prinašajo vse pogoje pravega pijanca
že na svet. Tu se res kaznujejo grehi
starišev do tretjega in četrtega kolena 1 )*.

v

Iz tega razvidimo, da je ahkohol res
strup za človeško živčevje, katero uničuje
celo v materinem telesu. — Ženske pi¬
janke se torej po pravici štejejo med de¬
tomorilke, ker zastrupljajo s svojo okuženo
krvjo tudi kri svojega deteta. — Otrok
matere pijanke prinese to nagnenje vže na
svet, zato ni čuda, da so taki otroci na¬
vadno neznačajneži, vetrnjaki, potuhnjenci,
zbadljivci, nemarneži, nesramneži in hu¬
dodelci. — Alkohol posebno vpliva na
človeško voljo, katero oslabi v njenem

*) »Dora in Svet" 1. 1903. J. Trunk.

24

stremljenju za dobrim, zato so ravno pri
tacih otrocih duri na stežaj odprte raznim
strastem in zločinom.

Profesor Tillmann v Bonnu je za¬
sledoval osodo neke ženske — pijanke. —
Živela je brez posebnega posla; potepala
se je po deželi in kradla; nje potomcev
je skupaj 834 oseb. — Na 709 so zasle¬
dovali življenje in njih osodo in prišli so
do sledečih dejstev: 106 jih je bilo ro¬
jenih nezakonskih, 142 je bilo beračev, 64
jih je živelo v sirotišnicah, 181 ženskih je
izvrševalo nenravno obrt, 76 možkih je
bilo obsojenih radi raznih zločinov in hu¬
dodelstev, od teh 7 radi umora. Ta dru¬
žina je stala državo tekom 70 let nad 70
miljonov mark. To je sad enega samega
človeka — pijanca P)

Ne samo s podedovanjem 'se širi
strast pijanstva, ampak največ so krivi
te nesreče stariši sami s svojim
slabim vzgledom.

Značilno je, da se širi pijanstvo vedno
bolj med nižjimi sloji. — Ako pogledamo
može stare korenine, vidi se jim, da niso

') J. Trunk: Bodi svoje sreče kovač!

25

v svojih mladih letih obiskovali gostiln,
kakor sedanja mladina. — Pa ostali so
zato zdravi, močni in krepki vkljub vsem
viharjem in bojem. — Pijanstvo je bilo
omejeno le na premožnejše sloje, ki so
pridelovali obilo vina ali pa zamogli ku¬
piti, da se pri čaši rujnega vinca „razve-
seljujejo". — Kakor se širijo vse slabosti
iz viših stanov v nižje, tako tudi pijanstvo,
katero se je globoko zajedlo v telo nižjih
slojev, kjer praznuje svoje vesele orgije.

Le poglejte deco omikanih in ne¬
katerih premožnih starišev, kako je okroglih
lic in polnega stasa. — Iz oči jim žari
samo veselje, a na licih se jim sveti blaga
zadovoljnost. — Pa ne recite, da so ti
otroci zato taki, ker jim ničesar ne manjka.
Ne! Vzgoja je pri njih boljša. — Daši sta-
riši sami pijejo vino, ga otroci niti ne
okusijo. — Oni ne poznajo demona al¬
kohola, ne poznajo škodljivega tobaka; —■
pred tema sovražnikoma varujejo stariši
svoje otroke in zato so lepo rejeni in ži¬
vahni. — A poglejte v kmečko hišo, v
borno bajto! Kaka vzgoja je tu? Siromaštvo
in obup gleda iz vsakega kota. Zakaj?

26

Videl je pri gospodi, kako ga „srka“, pa
zakaj si ne bi tudi on privoščil, ako ne
najboljšega, pa vsaj tacega, ki žge in peče.

— In res, pri hiši je vse požgano in spe¬
čeno. — Možu in ženi gleda iz očij obup
in strah pred bodočnostjo, oveneli otroci
pa stegujejo svoje ročice proseč kruha. —
Kjer oče rad srka strupeno vodico, a mati
morda v ničemur ne zaostaja, kaj naj pri¬
čakujemo od otrok! Vse gre le za vzgle¬
dom. — Če oče dene žganje v črno kavo,

— in to je pri mnogih hišah po dvakrat,
trikrat na dan — se sinček takoj oglasi:
„ata, meni tudi“. A če dobi Franček, zakaj
ne bi tudi mala Mariča! Tako postavljajo
nevedni stariši sami temelj bodoče ne¬
sreče lastnih otrok, ki postanejo lahko
mnogo hujši pijanci, nego so stariši sami.

Da, oče pride lahko s svojim naj¬
mlajšim sinčkom na rokah v gostilno. —
Naroči si četrinko vina ali frakeljc žganja,
pa kaj mislite, kdo ga več popije —
oče ali nadebudni sinček? Oče si od-
trže od svojih ust sladko kapljico in jo
ulija v otrokova usta. — Je li to prava
vzgoja? — Umna in poštena mati bode

27

pitala svojega dojenčka z mlekom, tolažila
ga bode s pravo materinsko ljubeznijo in
potrpežljivostjo, ako začne mladi kričač
razsajati po hiši. Nespametna mati pa mu
bode dala mesto mleka in igrač — žganja,
da se otrok omami, vpijani in zaspi. —
To je žalostno ali resnično dejstvo. —
Pomislite, ali ni taka mati hujša nego
zver, ker ubija lastno dete z alkoholom!
Da, tako daleč zavede človeka nevednost.

Kako slabe nasledke  mora imeti
na nežno mladino  uživanje alkohola,
si lahko vsakdo misli. — Vsi veščaki se
strinjajo, da zabranjuje zavžiti alkohol
redno prebavljanje, provzroča razne bolezni
v želodcu in drobu, vije otroke in zato
tudi zaostajajo v telesnem razvijanju. —
Tudi če otroci prav malo alkohola do¬
bivajo, a tega redno, jim začne drob ote¬
kati in loti se jih vodenica, — ali pa po¬
stanejo božjastni. — Še bolj pa vpliva
alkohol na najnežnejše živce — na mož¬
gane.  — Opazovanje je dognalo, da
otroci ne vspevajo pri nauku, ako se jim
daje dvakrat na dan le tretijno ali pol ko¬
zarca z vodo namešanega vina; postajajo

28

zaspani, leni, nepazljivi, nekateri pa raz¬
burjeni. —

Isto se trdi o vplivu alkohola na
spomin.  — Tožimo se, da nimajo učenci
takega spomina kot nekdaj in da ne mo¬
rejo zmagovati učne tvarine. „Vzroka tem
pojavom,“ piše zdravnik Frick, 1 ) „iščejo na
tisočerih krajih; zidajo krasne šolske pa¬
lače, krajšajo učne ure, prepovedujejo do¬
mače naloge, za telovadbo in igro odmer¬
jajo precejšen čas, — a mesto da bi šlo
na bolje, postaja vedno slabeje. — Na
korenino tega zla še niso nastavili sekire.
— Važen, če tudi ne glavni vzrok je ta,
ker otrokom tako zgodaj vže dajajo opojnih
pijač. — Zato ima Kalberš prav, ko piše:
„Alkohol zastruplja otroka pred porodom,
gloda kakor črv na mladeniču, in razjeda
moč odraslemu možu.“ —

„Mož, kateri je vže neizmerno storil
za rešitev človeštva iz spon alkoholizma,
škof dr. Egger, piše: „Več kot dvajsetkrat
sem vže prepotoval svojo škofijo. Moj
poklic je, da občujem posebno z mladino
v šolah in opazujem njene duševne zmož-

*) „Dom in Svet" L 1903.

29

nosti. Te izkušnje so me privedle do pre¬
pričanja, in v tem so me potrdili duhovniki,
zdravrhki in učitelji, da oslabe pri velikem
delu mladine duševne zmožnosti vsled pi¬
jače, ker se tako pogostoma daje otrokom.

— Ako imajo otroci le slabe zmožnosti,
se tolažimo, da jim je Bog razdelil talente.

— Res je: Bog da vsakemu svoje zmož¬
nosti; ali, ljubi stariši, kar je Bog dal, to
morete vi izpriditi, in to posebno storite,
ako dajete otrokom opojne pijače. — Ne¬
dvomno mi je, da ne trpi pri tem samo
razum,  temveč tudi čut, srce,  s po¬
dukom je ovirana tudi vzgoja in pri
mnogih otrocih se pripravljajo poznejše
živčne bolezni vže v tej nežni mladosti. —
Lahko je tudi razvidno, da je zgodnja pri-
vada na pijače vzrok poznejše nezmernosti
v pijači — Zato proč s steklenico, v ka¬
teri je za otroke strup, in sem z piskrom
mleka in priprosto hrano, pri kateri so
postali naši predniki zdravi in močni 41 ,
tako poroča slovenski mladinoljub Jurij
Trunk. —

A da se še bolj zavedamo n e-
varnosti,  ki preti ljudskemu rodu od


30

strani alkohola, poglejmo, kaj pravijo k
temu trezno misleči možje. V najnovejšem
času obračajo mladini veliko pozornost
znanstveniki, zdravniki, vzgojitelji in na¬
rodni politiki. — Na temelju osmega med¬
narodnega shoda zoper ahkoholizem je iz¬
šel odlok avstrijskega učnega ministra pl.
Hartela, s katerim ukazuje vsem šol¬
skim oblastvom, naj porabijo
ves svoj vpliv, da se mladina
obvaruje pred to kugo, in naj
poučujejo mladino o vsem, kar
je v novejši dobi dokazalo
znanstvo škodljivega o alko¬
holu.

Zlasti velikega pomena so takozv.
»zmerno st n e družbe 11  in »vzdržna
društva",  ki imajo plemenit namen, od¬
vračati mladino od pijančevanja in jo pri¬
dobivati za popolno vzdržnost alkoholnih
pijač.

Belgija,  prej tako razupita država
radi pijanstva, je spoznala nevarnost, ki
jej je pretila s svojim poginom. Zato so
obrnili vso pozornost na mladino, da bi
jo rešili iz spon alkohola. — Vstanovile

31

so se t. zv. »družbe otrok”, kjer skušajo
pridobiti neokuženo mladino za zmernost
in če le mogoče tudi za popolno vzdržnost
alkoholnih pijač. V teh „družbah otrok” se
vsakdo zaveže, da ne bo pil do 20. leta
žganja in drugih močnih pijač; vino in
pivo pa le zmerno. — Kot izborno sredstvo
za izpodkopanje žganjaren so se pokazale
gostilne,  kjer se točijo le brezalkoholne
pijače. — Tudi avstrijsko ministerstvo je
izdalo 1. 1901 važen odlok, „s katerim se
oblasti pozivljejo obrniti svojo pozornost
posebno na take gostilniške naprave, v
katerih se dobivajo jedila, ne da bi bilo
treba tudi piti." —

Velike važnosti je tudi predlog, ki ga
je stavil v pruskem  deželnem odboru
poslanec Douglas, kjer se vlada pozivlje,
naj izdela postavo, ki bi zabranjevala slabe
nasledke žganjepitja. — Povsod naj se
prirejajo predavanja  o strašnih na¬
sledkih nezmernega uživanja opojnih pijač,
posebno naj se v tem oziru poučuje
mladina  v šolah. — Tudi francozka
vlada ne zaostaja v skrbi za mladino. —
V učni načrt ljudskih šol so sprejeli nauk

32

o škodljivosti alkohola v besedi in podobi,
in sicer med glavne predmete, iz katerih
se morajo delati izpiti in se zapišejo redi.

Najbolj pazijo na mladino na An¬
glež  k e m. — Tu je bilo vže 1. 1891
17.000 zdržnih družb med mladino; sedaj
so se jako pomnožile in štejejo nad dva
milijona udov. — Na Nizozemskem
in drugod se snujejo z d rž n a društva
med učitelji, ki hočejo s svojim
vzgledom vplivati na mladino
in jo rešiti svojemu narodu.  —

Iz navedenega je razvidno, da se
povsod zavedajo nevarnosti, ki preti z
uničenjem ljudskega rodu. — Ne pod¬
cenjuje se ta nevarnost nikjer, zato jo ho¬
čejo s protivnimi sredstvi odstraniti ali
vsaj omejiti. O vsp.ehu ni dvomiti. Ali
pravih vspehov smemo pričakovati šele
tedaj, ko bo ljudstvo samo spoznalo svo¬
jega najhujšega sovražnika, in se bode
ogibalo njegovega okuženja. Za vspeh pa
moramo začeti pri neokuženih otrocih. —
V žalostnem položaju je zlasti mla¬
dina na Ruskem.  Tam je „vodka“
(žganje) vsakdanja hrana siromašnemu mu-

33

žiku. Zanimivo ali ob enem tudi jako ža¬
lostno je, kar poroča ruski list „Trudnaja
pomošč“ o alkoholizmu med rusko šolsko
mladino. — Rečeni list objavlja sledeče
presenetljive podatke o razširjenju alko¬
holnih pijač med učečo se mladino.
Upravni pedagogiški odbor kurske gu¬
bernije je vprašal 800 voditeljev ljudskih
šol, ali njih učenci pijejo vodko. — Od¬
govorilo je 486 t. j. blizu tri petine uči¬
teljev, od katerih je pritrdilo vprašanju 396
in samo 90 je vprašanje zanikalo. — Iz
tega sledi, da je samo 20 odstotkov šol,
katerih učenci ne pijejo vodke, in več
nego tri četrtine šol, katerih učenci pijejo
vodko; da celo kar cele šole. — Neki
učitelj je poročal, da od njegovih 56
učencev samo eden ni nikoli okusil vodke.
— Na vprašanje, kako često učenci pijejo
vodko, odgovorili so učitelji, in sicer skoraj
vsi, da jo pijejo- pri vsaki priložnosti. —
Vi strmite nad tem. Pa mislite da je
pri nas na Slovenskem  po nekaterih
krajih kaj bolje? Ne mnogo! Evo dokaza;
v prvem šolskem letu vprašam učence, kdo
ižmed njih pozna žganje, — Vsi dvignejo

34

roke. — Vprašam jih, od kod je poznajo,
odgovore, »ker ga pijemo".  — Od 11
dečkov mi je samo eden rekel, da ne pije
žganja; a od 16 deklic le 3. — Pri vpra¬
šanju, kolikrat je pijejo, so mi trije dečki
priznali, da je pijejo redno vsaki dan, a
od deklic mi je priznalo 7; ostali je pa
pijejo večkrat na teden. — Kako je pijejo?
Odgovore: zjutraj v črni kavi, nekateri tudi
samo, bodisi za zajutrek ali kosilo ali ko
pridejo popoldne iz šole. — Nekateri je
celo večkrat na dan vživajo. — In potem
hočemo imeti krepak zarod in zagotovljeno
bodočnost! —

Tudi pri nas se uvajajo zmernostna
in vzdržna društva. Zlasti na Kranjskem
lepo procvitajo te rodoljubne ustanove in
obetajo obilo žetev. — Izdaja se tudi me¬
sečnik »Piščalka", ki vabi v boj vse do¬
moljube zoper alkoholizem. Le škoda, da
se premalo ozira na mladino, katero mo¬
ramo prvo rešiti, ako hočemo govoriti o
vspehih. — Čegar mladina, tega bodočnost.

35

III.

Škodljivi nasledki uživanja opojnih
pijač so različni. — Zlasti kažejo isti svojo
moč v telesnem in duševnem delovanju pri
mladih in starih. — Toda vseuničujoči črv
alkoholizma ne prizanaša samo telesnemu
in duševnemu zdravju, on izpodjeda
neprestano tudi nravno, gos¬
podarsko in narodno korenino
ljudskega obstanka.  —

Vera je temelj srečnemu življenju. —
Ali nihče ne greši toliko zoper sv. vero
kot pijanci. — Oni prelamljajo vse za¬
povedi, božje in cerkvene, naravne in dr¬
žavne. — Pijanec je brez čuta ža pravico.
Pozablja dolžnosti do Boga, bližnjega in
do samega sebe. —

„Kdor se žganju vda, njega ne ve¬
seli moliti, ne poslušati božje besede. —
Kadar gredo sosedje v cerkev, jo potegne
pijanec v krčmo. Ni kraja na svetu, kjer
bi grše zoper sv. vero in služabnike božje
kramljali kakor pri žganju. — Angel dobre
vesti pijance zapusti, žganje odpre vrata
vsem hudim nagonom, da planejo kakor

36

iz pekla in doprinašajo dela, kakoršnih
nas sam večni Bog obvaruj! „Ubijavci in
razbojniki 1 ', piše nadalje A. M. Slomšek,
„se žganja nažro, prej ko gredo plenit,
ljudi mučit in klat. — Žganjepivci pre-
šestvujejo, če ne v djanju, ker ni pri¬
ložnosti, pa z nesramnim govorjenjem.
Žganjepivci kradejo, ako ne drugim, pa
sebi, svoji družini in lastnim otrokom.
Žganjepivci lažejo, se rotijo in se ne boje
po krivem priseči, če se jim le žganja
plača. — Pijanec pretepa nedolžno ženo;
sploh se zgodi v pijanosti največ in naj¬
strašnejših hudobij. “

„Pijanci so sovražniki križa," piše sv.
apostol Pavel, „zato jim je zoperna beseda:
post, zatajevanje, pokora, molitev.,..“ „S
satanskim srdom se spravijo nad vse, kar
jih opominja na Boga in večnost." — Pre-
klinjevanje najhujše vrste se sliši iz nji¬
hovih umazanih ust. — Vest jih peče in
proganja, zato jo hočejo zadušiti z nova z
žganjem — mesto da bi si priskrbeli zdra¬
vila za svojo dušo tam, kjer ga je edino
dobiti. — Pijanec se navadno noče iz-
preobrniti, zahteva le odvezo, obljubi, da

opusti pijančevanje, ali obljube ne izpolni.
— Drugi pa se boje spovedi kakor pe¬
klenšček križa. —

Praznik je. — Pod noč slišim po
cesti prihajati žganjčkarja, ki vpije: „Gori,
gori! Ah, kako peče"! — Potem sledi
grdo preklinjevanje. — Počakam ga in ga
vprašam, kaj ga tako peče. — „Vest, vest
me peče“. — „Pa pojdi k spovedi; pri¬
ložnost imaš vsaki dan; spravi se z Bo¬
gom in opusti pijančevanje, — pa bode
vse dobro“. — „Da jutri moram iti k spo¬
vedi! Prosim pa samo dva krajcarja 11 . —
Pa mislite, da je prišel. Kaj še! Zjutraj
sem ga našel pijanega na ce§ti pred neko
hišo. —

„Žganje je dober prijatelj vseh
grehov,“ piše Alban Stolz. — „Raztrga
verige, odpre grehom duri in jih našunta,
da strašno divjajo. Ako je le še iskrica
vere v srcu, je žganje ona voda, katero jo
popolnoma uduši." —

Alkohol je največji sovražnik člo¬
veške sreče. — Ali ker »neskaljene sreče
pod solcem ne včaka zemljan 11 , doseči bi
moral stalno, večno srečo pa v posmrtnem

38

življenju. — Ker nam pa pijanstvo preči
dosego te sreče, tedaj se moramo odpo¬
vedati pijančevanju ali večni sreči, kajti
apostol narodov pravi: ,.Ne pijanci, ne
preklinjavci, ne roparji ne bodo posedli
kraljestva božjega (I. Kor. 6, 10.) —

Kjer je alkohol doma, tam ni mesta
lepim čednostim in časni sreči. — Se more
li govoriti o lepem življenju kjer gre pre¬
moženje radi žganja rakovo pot ali pride
celo na boben; kjer gospodar popiva
mesto da bi skrbel za gospodarstvo; kjer
gospodinja prespava celo popoldne svojega
„mačka-‘, ali družina tekmuje med seboj,
kdo pride zadnji iz gostilne? Ni čudo, ako
propadajo pri nas lepe kmetije, da morajo
potem cele družine s trebuhom za kruhom.

— Na Kranjskem se popije do pet mi¬
lijonov zadacanega žganja, ne vstevši li¬
kerjev, poslajenega žganja in kontrabanta.
In računamo liter po 2 K, tedaj se po¬
žene po grlu na leto 10 milijonov kron.
-- In kdo dela to? Samo nižji, revni sloji.

— In ako prištejemo k temu da se na
Kranjskem popije približno toliko vina in
3 milijone litrov piva, potem naraste pač

39

ogromen kapital, s katerim bi se zelo
mnogo dobrega storilo. — Koliko solza
bi se posušilo, koliko revščine ublažilo s
tem denarjem. — Vedno naraščajoče
pijančevanje je tedaj glavni vir
uboštva in bede.

„Naša moč“, glasilo slovenskega de¬
lavstva, je objavila v 13. štev. I. let. sle¬
deči uvodnik: .Delavec minister o
pijančevanj  u“. Na Angleškem je padla

deset let stara konservativna vlada in na-

*

stopilo je liberalno ministerstvo Campbell-
Banerman.* — Ta izprememba v vladi je
velikega pomena za delavstvo in osobito
tudi za abstinente (vzdržnost alkoholnih
pijač). Dosedanja vlada z ministrom Bal-
fourjem je bila podpora alkoholnega kapi¬
tala, nova vlada pa soglaša s političnimi
zahtevami protialkoholcev. Med novimi
ministri so štirje abstinent j e in
med poslanci je vsaj 96 absti¬
nentov.  Zlasti John Burns, novi
minister za notranje zadeve, je
od mladosti goreč abstinent.  Bu¬
rns je delavec in voditelj delavcev in se
tudi kot minister nosi in zaveda kot delavec.

40

Sedanji minister Burns jako ljubi svojo ženo
in je radikalen abstinent in visoko ceni boj
proti alkoholu. Navedemo nekaj, kar do¬
kazuje njegov govor dne 31. oktobra 1904.
Takrat je govoril sledeče: „Alkohol one¬
snaži vse, kar pride z njim v dotiko. Cesar
ne podjarmi, to oslabi; česar hitro ne konča,
to uničuje polagoma. Za posameznika
je alkohol zlobna  bolezen, za
družbo je kuga, za narode samo-
umor  n a zapreka vsakega na¬
predka.  Na noben sloj družbe, nekdaj in
sedaj, ta bič pijanstva ni deloval tako
uničevalno, kot na ubogo delavsko ljud¬
stvo . Pitje je že dosti slaba

reč za bogate,  dobro rejene sloje, ki
lahko popravijo s počitkom in hrano, kar
jim alkohol pokvari na zdravju in moči. —
Za reveža je pa pitje težka bu¬
tara,  ki si jo prepogosto sam naloži in
sicer takrat, ko jo najmanj lahko more no¬
siti. — Pitje vedno iz nova osla-
b u j e moč,  vztrajnost in zmožnost posa¬
meznega delavca in moč delavcev kot
celote. — Alkohol draži, podivja,
seje neslogo, prepir, gre n kost,

41

kjer naj bi vladal mir, treznost,
dobrota in spodobnost. — Alkohol
vodi v lenobo in zapeljuje v utrudljive in
neumne napore.  Izpodkopuje moža¬
tost in pokvari žensko naravo, sploh naj¬
lepše človeške lastnosti bolj uniči, kot
vsaka druga razvada. Kot izučen delavec,
ki sem si celo življenje prizadeval poma¬
gati neizučenemu delavcu, kot poslanec in
občinski svetovalec, bi rad dognal ne¬
katera dejstva o delu in o pitju
s stališča delavskega voditelja. — Naprej
povem, da sem zavzet zoper pitje, ki sem se
sam vzdrževal vseh opojnih pijač celo živ¬
ljenje. Poznam pivske razvade le v tem, da
sem bil sam vedno trezen in to zadostuje."

Pivske razmere poznam, ker sem opa¬
zoval s sočutjem slabosti onih, ki pijejo.
— Zmerno pitje pomeni zgubo ča¬
sa, denarja in tudi zdravja;  ne¬
zmerno pitje je neumnost, zaprav¬
ljivost in uničevanje.  — Če se gre
še naprej v trajno  pijanost, ni več za
prenašati, je občenevarno. — Kar sem do¬
živel v delavnici, na cesti, v norišnici, v
ječi, dalo mi je izredno priliko, da sem

42

opazoval razdejanje alkoholovo. — Udele¬
ževal sem se delavskega gibanja našega
časa in videl, kako se razpravlja socijalne
moči, obrtna krepost, politična moč, vse z
pitjem. Kar sem doživel med delavstvom
naše dežele, videl in zvedel drugod, je
dejstvo, da na premnogih leži
alkohol kot mora, pijanstvo kot
p r o k 1 e t s t v o, nezmernost kot
njih največja napaka.  Z ozirom na
osebno, socijalno in politično stanje de¬
lavskih stanov je alkohol na j hujši
in največji vzrok tolikih težkoč,
pod katerimi trpijo kot delavci,
možje, očetje in državljani. —
Če hočemo, da bo vladalo ljudstvo, mora biti
trezno. — Naša dolžnost je, niko¬
gar voliti v kak zastop, ki ima
dobiček od alkohola,  in ki se ne
zaveže bojevati se zoper alkohol v vsaki
obliki. — Voditelji ljudstva ne
smejo piti  in vse delavno ljudstvo mora
biti vzvišeno nad vsako opojno skušnjavo.
— Od vas,  najboljšega, najprostejšega,
v mnogih ozirih prvega delavstva celega
sveta z a h t e v a m, da pustite pitje,

43

kajti to vas ovira, da hitro, srčno in trdno
stopate naravnost po ravni, po strmi poti
do zdravja, socijalnega blagostanja, soci-
jalne kulture in narodne veličine. — Vaša
dolžnost in vaš poklic je, pripraviti to pot
s tem, da stanje delavcev s treznostjo iz¬
boljšate, ne le za vašo hišo, vašo obrt,
ampak za vašo deželo, vaš narod, za celo
človeštvo.

Tako govori, tako poučuje delavec
mtnister svoje nekdanje tovariše. — Kanite
se pitje, ker v njem ni velikosti!

Kdo bi mogel našteti posamezne žrtve
alkohola! Le en pogled v družine in takoj
spoznate strašno morilko, k^jera ne priza¬
naša nikomur, ki se jej približa. — Koliko
družin stoka v bedi in siromaštvu radi
očeta-pijanca, koliko sirot žaluje po svoji
materi, ker jim jo je iztrgalo žganje, ko bi
jo najbolj potrebovali; kdo prešteje solze,
ki so jih 'pretočile sestre za brati, katere
je žganje položilo v prezgodnji grob; kje
so tisti težki vzdihi, ki so se izvili iz glo-
bokočutečega srca mlade žene, kateri je
moža odtujilo žganje! — Kdo pretehta
gorje in žalost, ki je nastala radi žganja!

44

Le poglejte, koliko ljudi je obsojenih
v sramoto, ker jim je utisnjen pečat pijan¬
stva. — Kakor lene sence se vlačijo okoli,
in bleda smrt jim je vedna spremljevalka.

— Pili so žganje, vsled tega so jim moči
pošle in postali nesposobni za delo. —
Kdor pa ne dela, nima jela,  a žga¬
nje mora biti, — prodaja se košček za
koščekom, premoženje se krči, naposled
ostane le še prazna hišica, kjer najde po¬
čitka on in razdejana družina. — Ali strast
pijančevanja je tolika, da se niti tu ne
vstavi, ampak zahteva zadnjo žrtev — tudi
hišica mora iti po grlu. — Družina išči si
kruha drugod, on sam pa nesposoben za
delo hira počasi živeč od milodarov usmi¬
ljenih src. — Kaj vse žganje ne stori!

„Pijanec noče delati, in v kratkem
tudi ne more, kajti žganje mu oslabi ude
in sne telesno moč, kakor črv čvrsto drevo.

— Rokodelec-žganjepivec se tako trese, da
ne more delati, dokler ne pije. — Po pitju
nekaj časa dela, ali zopet kmalu oslabi. —
Žganje milo teče po grlu, poslednjič pa
pikne ko gad in rani kot strupena kača." 1 )

‘) A. M. Slomšek: Zbrani spisi.

45

V obče se misli, da je potreben frakelj
šnopsa pred in popoldne, da gre delo bolj
od rok. — Toda to ni res. — Kajti žganje
ne daje moči, ampak le razburja. —

Mnogi odpirajo oči in so o tem pre¬
pričani. — Pametni gospodarji ne dajejo
več svojim hlapcem in delavcem toliko
žganja. Seveda, pri neukem delavcu je takoj
zamera. Ali kaj to! Raje se mu navrže pri
plači — in tako bosta zadovoljna oba; go¬
spodar, ker se mu naredi več dela, in de¬
lavec, ker ima večje plačilo. —

Neka krčmarica v mali vasi, ki šteje
komaj dvajset hiš, mi je pravila, da proda
več špirita,  ne vštevši žganja, v enem
mesecu, kakor celo poletje vina. — Špirit
kupujejo, da delajo sami doma žganje, ki
je pijejo ob košnji.

Sploh žganje ne sme manjkati pri
nobeni priložnosti. — Pije se za veselje
in za žalost, če kdo umrje ali če se rodi,
— Eni pijejo, da .postanejo veseli, drugi,
da prikrijejo svojo žalost, eni, da se od¬
počijejo, drugi, da zadobe „svežih“ moči
za prihodnji dan, —

46

Praznik je. Cel teden delam in se
trudim, danes se pa lahko malo odpočijem
in poveselim. Pa hajdi s tovarišem v žga-
njarno. — Pije — pije dokler čuti kaj
cvenka v žepu. — Kmalu mu omagajo ne¬
stalne noge, s frakeljnom v roči sede na
klop, povabi tovariša v družbo, objameta
se in petja, vpitja in preklinjevanja ni konca
ne kraja. — Glavi se jima zibljeta kot dve
buči, trkata z njima, naposled — ojoj! —
kri — kri! Brž po duhovnika, kateri dene
vže vsega izpremenjenega, upadlega in
bledega pijanca v sv. olje, spoved je bila
nemogoča, ker mu je lila vedno nova kri
in je bil tudi v nezavesti. — Kmalu pa mu
je odleglo, ali zopet ga napadejo težave,
kri začne iz nova bljuvati in klicati Boga
in vse svetnike na pomoč. — V tem pride
poklicani zdravnik, proži mu prvo pomoč,
odleže mu, zaspi; ko se po noči prebudi,
mu je bila prva beseda: žganja!  —

Vse to se je godilo o poldne na javni
cesti, kjer se je zbralo do petdeset ljudi
in gledalo ta žalostni prizor. — Vsi so ma¬
jali z glavami in rekli: Žganje je naš gro-
bokop. Čuvajmo se ga bolj kot smrti! —

Al

Če obiščete bolnika, vam takoj udari
nasproti duh po žganju, Naj bo bolnik
malo ali nevarno bolan, žganje je prvo in
zadnje zdravilo.

Ko gredo „var’vat“, mrliča namreč,
tedaj gotovo mnogim ni kropenje mrliča
prvi cilj, ampak, da krope svoje grlo z ne-
blagoslovljeno „vodico“, ki jim polagoma
omami um, da so marsikoga vže našli le¬
žati pod klopjo ali pod mrliškim odrom,
kar je pač velika žalitev veličastva smrti.

— Oblastnije bi pač morale paziti pri takih
prilikah na red in strogo prepovedati v
mrliški sobi opojne pijače. —

Da, celo pri porodnicah ne sme manj¬
kati ta kapljica. Nekateri so tako prismo¬
jeni, da take žene kar silijo z žganjem,
češ, da lažej prenašajo bolečine in trpljenje.

— Seveda, ne pomislijo pri tem na posle¬
dice, ki bi lahko nastale. —

Ni čudo tedaj, da človeštvo hira in
propada. Strup pije in hoče biti zdravo. —
Ni mogoče!

48

Prodajalci žganja in kr¬
čmarji moramo tudi živeti, se bode ugo¬
varjalo. Nihče vam tega ne odreka. — Samo
zlorabiti bi ne smeli oblastvenega dovo¬
ljenja. Ali ste pomislili kedaj, da delate
pod okriljem zakona marsikaj protizakoni¬
tega, proti božjim in naravnim postavam
in grešite zlasti zoper ljubezen do svojega
bližnjega. — Pijanca  napajati samo radi
večjega dobička, se mi zdi ravno tako n e-
moralno  kot izkoriščanje delavca po ka¬
pitalistu. Kapitalist izrablja delavčevo bedo,
krčmar pijančevo nezavednost — ali oba
sta v tem slučaju — tatova. —

Težko, da ste vzporedili oni mali do¬
biček z ogromnim zgubičkom, katerega
trpe pri tem ljudje. — Ste li pomislili na
solze nesrečnih mater, ki ste jim sina za¬
peljali s pijačo? Ste li prešteli globoke
vzdihe zapeljanih deklet, ki so ravno tem
potom izgubile svojo nedolžnost? — Ste
li izračunih, koliko nesreč, samomorov,
tatvin se je ravno vsled pijače naredilo?
Ste li pretehtali denar, čas, katerega so po
nepotrebnem zapravili v vaših krčmah? Ste
li slišali kedaj o strašnih nasledkih, ki so sle-

49

dili črezmerno zavžiti pijači? Norost, bolezen,
smrt, beda, pomanjkanje, propadanje nrav¬
nosti — vsega tega ste krivi vi krčmarji v
desetih slučajih gotovo devetkrat. — In
sedaj pomislite, ali je vreden tisti dobiček
toliko, kolikor gorja nakopljete ljudstvu!

Pa zopet porečete: mi ne silimo ni¬
kogar, naj pride in toliko pije. Res, da ne
silite, ali človek naganja vedno bolj k sla¬
bemu nego k dobremu. Prvi četrt se vsa¬
kemu zdi drag, drugi ne več toliko, tretji
še manj, a naprej se niti ne pomisli, kako
težko se prisluži denar. — Pije — in pije
se, ne glede na domače razmere in vi no¬
site toliko časa na mizo, dokler čutite kaj
cvenka v žepu svojega gosta. — Čast iz¬
jemam !

Da bi krčme in žganjarne kolikorto-
liko odgovarjale svojemu namenu, ki je
plemenit in človekoljuben, bi se morali vsi
krčmarji in prodajavci žganja zjediniti, da
ne proda nihče alkoholne pijače onim, ka¬
terim se pozna, da je imajo dovolj. Poli¬
cijska oblast bi morala natančno paziti, da
se povsod drže strogo predpisov in določil
obrtnega reda. — Kdor bi se hote in

so

Vedoma pregrešil, naj bi se ga strogo ka¬
znovalo, v slučaju tudi odvzelo dovoljenje
krčme. —

Da je potrebna strogost tudi pri žga-
njarnah, evo dokaza: Žganjčkar pride na
vse zgodaj na „pudeljč“. Tu najde vže
svojega tovariša — pijanca. Oba se začneta
nalivati — seveda na tešče —, da sta ga
do grla sita. — Eden omaga vsled tolike
pijače, — in se zgrudi na tla. — Krčmar
in tovariš ga poležeta klop. Tovariš vkaže
hitro še eno merico, in je vliva v neza¬
vestnega pijanca. — Mar mislite, da se je
krčmar branil dati še eden ali dva pudelj-
čka. — Kaj šel Prav rad ga je dal, dasl
je videl, kako stoka oni na klopi. — In
ko so ga začele obhajati razne težave, in
so se bali, „da ga bode takoj konec",
tedaj so ga vkazali prenesti domov. —
Položili so ga polumrtvega, nezavestnega
stari materi v naročje! — A ona? Takoj
teče po dušnega pastirja, in hitro v sv.
olje, — sin umira. — Duhovnik pride,
spozna resnost položaja in opravi sveto
opravilo. —Jedva je vzdržal v sobi neko¬
liko časa, kajti vse je zavdajalo strašno po

51

šnopsu. — Prej ko odide, naroči, naj sku¬
hajo pijancu nekoliko pepela in naj mu
ga vlivajo z žličko v usta. — Začel je
bljuvati — in popoldne je vže nosil —
vodo. —

Najdeta se dva pijančka. Nalivata se
z žganjem toliko časa, da oba obnemoreta.
— Vržejo ju iz žganjarne, kjer obležita na
cesti in tam naznanjata — čast krčme. —
In znajte, eden iz med istih je bil tisti dan
pri velikonočni spovedi in pri sv. obhajilu.

Kaj ne, da je potrebno tudi nadzor¬
stvo nad krčmarji in žganjarji. — Ko bi
krčmarji bolj gledali na obči blagor, nego
na lastni dobiček, ko bi policijski organi
točno pazili na izvrševanje krčtnarskih dol-
žnostij in bi država preuredila zakon o
krčmarski obrti v prid revnejših slojev,
tedaj bi se mnogo solza posušilo, veliko
nesreč preprečilo in gorja iztrebilo. — A
da se vse to doseže, je potrebna prevstva-
ritev srca; iztrebiti bi morali iz njega lju¬
bko sebičnosti in nasejati krščanske čed¬
nosti — in človeštvo bi ozdravelo. —

52

Strašni so toraj učinki in nasledki al¬
kohola. — To priznavajo vsi in vsakdanja
skušnja nam to potrjuje. — Kjer se udo :
mači ta kuga, tam zamori vse: telo in dušo,
posameznike in cele družine, premoženje,
časni in večni blagor . . . Nikomur ne pri¬
zanaša, niti starim, niti mladim, niti ma¬
teram ali očetom, ona mori hčere in sinove,
starčke in dojenčke, sploh vse, karkoli
pride pred njeni strupeni dih. —

Kako bi prišli tej morilki v okom?
Ker se je spoznala potreba vsestranskega
odpora, združili so se cerkev in šola, znan¬
stvo in država, da zastavijo sekiro na ko¬
renino tega zla. — Vsak deluje v svojem
krogu. — Odnehati ne bi smel nihče. Vsak
gledi na to, da vzbudi, razširi in okrepi
vsaj med mladino čut treznosti in zmernosti,
zatajevanja in premagovanja, a če li mo¬
goče popolno vzdržnost. —

Vsak, ki je spoznal resno nevarnost
te morilke, vsak, komur leži na srcu bla¬
gostanje in sreča narodova, stopi v boj in
ne nehaj prej se bojevati s poukom, besedo,
peresom, a najbolj z vzgledom, dokler se
ne stre žganjetoču zadnja steklenica bri-

53

njevca. — Tedaj še-le bode končano naše
delo. — Kdor je plemenit, vnet za čast in
blagor domovine, bode imel tudi smisla za
rešitev onih nesrečnežev, ki so padli ali so
na tem, da padejo v kremplje alkoholove
kuge. —

Toda, ako želimo resnega vspeha, ako
hočemo priti alkoholizmu do živega, začeti
moramo vojsko zoper njega vže pri materi
ali najmanj pri dojenčku. — Mladi zarod
obvarujmo, da ga ne okuži strupeni dih
morečega alkohola, in vzgojili si bodemo
močan, krepak zarod, ki nam bode hva¬
ležen, da smo se lotili tega težkega ali
jedino rešilnega dela, in nam bode ob
enem gotov porok boljše narodove bodoč¬
nosti. —

Vi očetje in matere torej, ki vas čaka
težak odgovor za svoje otroke pred božjim
prestolom, priporočajte jim mleko in
vodo  kot pijačo. Pri mleku bodo ostali
otroci čvrsti, zdravi, vedrega duha in ve¬
selega srca. — V mladosti jih moramo
varovati strašnega morilca, da jih odrasle
ne dobi v svoje kremplje. — Ako so na
Angleškem trije milijoni otrok zaobljubili,

54

da se hočejo popolnoma vzdržati alkohola,
zfakaj ne bi tudi naši otroci kaj takega sto¬
rili! Posnemajmo dobre vzglede, kar nam .
bode služilo v časno in večno srečo. —


Nikotin.

Kjer stari delajo, mladi pa tobak
kadijo, tam pogosto boben ropoče.

A. M. Slomšek.

Znanstveni dokazi in .naša vsakdanja
skušnja nam pričajo o neizmerni škod¬
ljivosti ahkohola, ki je prvi in največji
sovražnik človeške družbe. Drugi sovražnik,
ki enako preti človeškemu rodu s svojim
uničujočim vplivom, je nikotin ali raba
tobaka. Tudi tega se oprijemlje današnji
svet vedno bolj, da, celo nedorasla mladina,
ki ne zna niti od daleč presoditi pogubo-
nosnega vpliva nikotina na mladi, nerazviti
organizem. Kar velja o alkoholu, ki uničuje
duševne in telesne moči posameznika kakor
tudi celih narodov, isto velja o nikotinu.
Nikotin ne škoduje samo telesu,  ampak
vzbuja tudi razne strasti,  ki človeka

56

večkrat zavedejo na pogubna pota. Poleg
tega prazni  tobak mošnjiček,  ki se
navadno le s trudom in muko napolnuje,
manjša  narodno premoženje,
ker od denarja, ki ga izdamo za tobak, se
niti vinar ne vstavi med Slovenci. Tobak
ni toraj samo črv, ki izpodjeda telesno
zdravje in uničuje človeka nravno, ampak
ga spravlja polagoma tudi na beraško
palico.

Tobak je služil nekdaj popolnoma
drugačni svrhi nego sedaj. V Ameriki, kjer
je ta rastlina doma, je namreč mnogo jako
nadležnih mušic, ki človeka pikajo v obraz,
kar pač ni prav prijetno. Da bi se tega
mrčesa iznebili, zvijali so Indijanci tobačne
liste, prižigali jih in puhali dim okoli sebe,
da so tako odganjali od sebe ta nadležni
mrčes. V Evropi pa se je rabil tobak iz-
prva izključno le v zdravilstvu. Še le poz¬
neje so Evropejci povzeli grdo navado ka¬
jenja od ameriških divjakov. Toda stroge
prepovedi od državne kot cerkvene oblasti
so branile, da bi se ta kuga brzim korakom
širila. Ruskim kadilcem se je zažugalo, da
zgubijo nos, ako jih zalotijo pri kajenju.

57

V Carigradu so bičali Turka, ako so ga
videli s pipo po ulici hoditi. Tudi cerkev
je povsod svarila in poučevala zaslepljeno
ljudstvo. Papež Urban Vlil. je leta 1624.
izobčil iz sv. cerkve vse kadilce in nosljače.
Angleški kralj Jakob I. je spisal sam knji¬
žico, v kateri med drugim piše: „Kajenje
je navada, ostudna za oko, grozna za nos,
škodljiva za želodec, nevarna za možgane
in pljuča; črni smradljivi dim je na las
podoben davečemu soparu, ki se dviga iz
peklenskega brezdna.“ Ali vse svarjenje je
bilo zaman. Zlo se je hitro širilo. Kadilci
so ostali zvesti kajenju in pridobili še
novih pristašev. Sedaj ima vže vsaka naj¬
bolj zakotna vas svojo prodajo tobaka.
„Še za sol ni denarja, pipa pa mora biti
vedno v ustih," ali „za sol ni, za tobak pa
mora biti,“ tako rentačijo žene nad svojimi
možmi! In po pravici! Gospdinja škrtari,
kjer le more, da je le vse potrebno pri
hiši; trga si grižljeje od svojih ust, sam®
da ima družina kaj prigrizniti, mož pa ne
zmene se za hišne potrebe, kadi kakor
Turek in zapravlja denar brez potrebe.

Zakaj pa se vedno uči in svari: preč

58

s tobakom! V tobaku je jako hud strup,
ki ga imenujnmo nikotin.  To je pro¬
zorna, čista, olju podobna tekočina, ki ne¬
prijetno diši in močno zavdaja. Le mali del
jedne kaplje tega strupa že zadošča, da
umoriš domačega zajca, in jedna kapljica
vzame psu življenje. Da, celo tobačni pepel
je tako škodljiv, da te omami in omrtviči,
ako ga le v mali količini spiješ v kozarcu
vina. A kako pogubna je ona tako zvana
„žlindra“ iz pip, si lahko vsakdo misli. Ako
je temu tako, potem ni nobeno čudo, da
škoduje kajenje celo moškim. Nezmerna
raba  tobaka pa je vzrok, da človek oslepi,
da si pokvari živce in celo znori. Tak
mogočen vpliv ima kajenje vže na razviti,
moški organizem, kakšen vpliv pa naj ima
kajenje na mladino!

Kajenje je naravnost po¬
gubno za mladino.  Vsi oni škodljivci
in človeško življenje uničujoči nasledki, ki
jih vidimo pri odraslih, se še v večji meri
opažajo na mladini. Tu se prav očitno po¬
kaže strup tobaka, ki ga mladina tako rada
vsesava. Tej bi se moralo zabraniti kajenje
na vsak način. To je dolžnost starišev,

59

šole in cerkve ter sploh vseh, katerim je
mladina izročena v skrb. Žalostno, da se
mladina udaja v naših dneh kar najhitreje
tej strasti. In nasledki so to, da srečavamo
povsod mladeniče, ki so po zunanjosti vže
pravi starci. O mladeniški žilavosti, rdečih
licih ni duha ne sluha. In to ni pripisovati
pomanjkanju, ampak prezgodnjemu vži-
vanju alkohola in rabi tobaka; ta dva sta
vtisnila mladeničem neizbrisno znamenje
slabosti in starikavosti na čelo.

Tobačni dim deluje zlasti na srce in
more njegovo delovanje celo vstaviti; di¬
hanje postaja počasno in težavno, mišice
pa utrujene in onemogle. Tobak za¬
struplja počasi ali gotovo člo¬
veško kri,  ustne žlezde izločajo obil¬
nejše sline, želodec slabi in prša suši,
draži pljuča in oči ter več ali manj krajša
življenje. Vsestransko opravičen je ame-
rikanski pregovor, da so srn o d k e žreb  lji
za  r a k e v.

To niso morda kake ženske čenčarije,
ampak je vse znanstveno dokazano. Krat¬
kovidni stariši pa zagovarjajo celo rabo
tobaka, češ: mojemu sinu koristi proti

60

glistam, ali zato, da se mu oči čistijo.
Nespametne abotnosti! Sin vam je, dragi
stariši, zato bolan, ker kadi. Oni tobačni
strup je odvzel vašemu sinu tek do jela,
ker, kdor mnogo kadi, navadno malo je.
Prazen želodec pa se kmalu pokvari in
postane v kratkem ognjišče raznih bolezni.
In od tod tudi gliste. Tudi oči so mu
oslabele le radi kajenja. Tobačni strup,
nikotin, zastruplja počasi vse živce člo¬
veškega telesa. Zastrupljenje pa se oprime
najprej očesnih živcev, ki so najbolj ob¬
čutljivi in jim tako počasi vzame vso moč,
da niso sposobni za nobeno delovanje in
človek polagoma oslepi.

To so dejstva, ki so jih priznali sami
zdravniki in učenjaki, ki se bavijo s pre¬
iskovanjem škodljivih tvarin v tobaku.
Trdijo celo, da boleha na jetrih vsak peti
človek, najsibode kadilec, nosljač ali žvekač
in mora tudi vsled tega leči v prezgodnji
grob.

Kajenje škoduje najbolj
mladim ljudem,  ker niso še dovolj
razviti. Kajenje je strup in ta strup vpliva
jako pogubno na želodec, pljuča, srce in

61

sploh na celo človeško truplo. To je pravi
črv, ki noč in dan gloje in izpodjeda ko¬
renine človeškega življenja. Tobak je drugi
največji sovražnik človeške sreče, ker
uničuje človeku, kar mu je najdražje —
dnševno in telesno zdravje.

Komur življenje je mar,

Piti, kaditi nikar. —

Naj vam navedem en vzgled, ki vas
bode morda prepričal o resničnosti re¬
čenega. Ruski general in minister pri¬
poveduje v časopisu zoper zlorabo tobaka:
„Ko sem zapustil svojo službo, so bile moje
oči jako slabe in roke so se mi tresle, a
nisem si mogel raztolmačiti, odkod bi bilo
to prišlo. Da so oslabele moje oči, sem
pripisoval temu, ker sem mnogo delal pri
luči. Podal sem se v pokoj in upal, da bo
pokoj vže odstranil te neljube prikazni,
kajti nisem še štel 50 let. Ali skozi tri leta
sem zastonj čakal zboljšanja, in pogum mi
je vpadel. Skozi 34 let sem namreč prav
močno kadil. Razne okolščine so me pri¬
silile, da sem se kar naenkrat odpovedal
kajenju. A hitro sem zapazil da se mi roke
več ne tresejo, in v šestih mesecih so bile

62

tudi moje oči zopet zdrave in vid prav
dober."

Rabo tobaka vam vsak pameten
človek odsvetuje z ozirom na to, ker tobak
preveč prazni mošnje, vzbuja strasti, ki ga
vedejo na slaba pota in zlasti, ker je tako
poguben ljubemu zdravju. ,.Ali ne stori
tedaj oče prav, ko svojemu sinu šibo mesto
pipe pokaže." Mladenič, ki se tobaku ne
privadi, bo zlata vreden mož; in kdor mla¬
deniču tobak zabrani ali ga odvadi, boljše
delo stori kot bi mu kmetijo kupil." To so
zlati nauki največjega slovenskega škofa
Slomšeka. Zapomnite si jih dobro, vi sta-
riši, in jih uresničujte na svojih otrocih.

Obveljati bi moralo to načelo povsod:
otroci in sploh nedorasli ne
smejo kaditi,  drugače sami sebe mo¬
rijo. Kdor do sedaj ni kadil, naj se ne
loti; tako skrbi za zdravje in prizanaša tudi
svoji mošnji. Imejte vedno na umu be¬
sede našega pesnika Stritarja:

Pitje in kajenje
krajša ti življenje. —

Anglija je vzor moderne države. In
po pravici se jo stavlja v zgled vsem

63

drugim državam. Nobena država se toliko
ne potrudi za resnično rešitev socijalnega
vprašanja kakor Anglija. Prednjači pa tudi
vsem v skrbi za mladino. Na Angleškem
in v Zjedinjenih državah ameriških so iz¬
dali zakon, da se ne sme prodajati in od¬
dajati tobaka mladini izpod 14. leta. Kdor
bi to prepoved prelomil, kaznovan bi bil z
denarno globo, ali bi pa moral v zapor.
Dobro vedoč, da je od mladine odvisna
vsa sreča države, posvečujejo omenjene
vlade vso skrb dobri vzgoji mladine.

Povsod uvidevajo važnost dobre vzgoje.
Ali zaman iskati dobre vzgoje pri materi,
ki hčerko pošilja po žganje in ji pomaka
vanj kruh; ali dokler oče dovoli sinu pipo
in mu celo tobaka napravi. Dokler ne
izgine iz naših hiš žganje in
tobak, ter se jima vsaj mladina
ne odpove, ne moremo govoriti
o pametni vzgoji.  Nobena šola ne bo
popravila mladeniča, ki očetu denar krade
jn ga za tobak daje, niti hčere, ki rada

64

žganje pije, Tu se zganite stariši, tu za¬
stavi šola in cerkev uplivno besedo, da
rešiš mladino, naše narodno upanje.

Toda, kjer kadi samo mož, je le ena
nesreča v hiši; kjer kade pa tudi otroci,
tam so na stežaj odprta vrata vsem ne¬
srečam. Nekateri stariši so preveč po¬
pustljivi svojim otrokom, zlasti oče se rad
poigra s svojim sinčkom in mu sam po¬
tiska smrdljivo pipo v usta. Nevednost
in nespametnost starišev igra
tudi tu veliko vlogo in je več¬
krat neposredni vzrok prezgodnje
smrti otrok.  Zato tudi po pravici trdi
naš nesmrtni Slomšek: „Za mladino je

bolje biti brez denarja kakor brez vladarja!
Mehkužno vzrejeni otroci so puhli repi po¬
dobni, vse svoje žive dni rahli, sebi in
svojim ljudem velika nadloga. Če pa mi¬
slijo stariši, da se otrok poboljša, ko
obiskuje šolo, znajte kaj pravi isti Slomšek:
„Svetse po samih šolah ne po¬
boljša, ako ne položijo stariši
doma pravega temelja."  Tedaj prva
skrb za pošteno in plemenito vzgojo otrok
je izročena starišem, ker, ako otroci prve

65

šole ne najdejo doma, ostanejo vse svoje
življenje kilav rod. „Prvo seme poučenja
starišev najgloblje pade, najdalje ostane
in obrodi tudi najlepši sad.“ Če ne skrbe
stariši za pravo vzgojo svojih otrok, če se
jim popušča pri vsaki stvari, tedaj si sami
šibo pletejo, s katero jih bodo otroci
enkrat od hiše podili, ker razuzdani otroci
so starišev počasna ali gotova smrt. Zato
pazite na svoje otroke z budnim očesom!

Kamor se drevesce nagne, bo rastlo
in padlo drevo. Tedaj učite, svarite in bo¬
dite strogi pri vzgoji svojih otrok. Če bi
se vam pa otroci kljub vašemu opominjanju
in svarjenju postavili po robu in delali
ravno nasprotno, kar vi vkažete, tedaj vam
priporoča škof in knez lavantinski A. M.
Slomšek brezovo olje,  ki ozdravi raz¬
vade mladih ljudij. Nič ne dene, če se ti
sinček malo namrdne; dokler mu vi, sta¬
riši, kupujete kruha, skrbite za obleko in
stanovanje, ste tudi vi odgovorni za otroke.
Oni so dolžni spoštovati in ubogati svoje
stariše kar je izrečno tudi božja volja. Se¬
veda mora biti pri vsaki stvari neka mera.
Stariši se ne smejo preveč posluževati bre-

66

zovega olja, zlasti tedaj ne, kedar so jezni.
„Šiba naj bo zdravilo, a ne vsakdanje ko¬
silo za otroke." Od starišev je torej
odvisna sreča otrok samih, do¬
mače hiše in narodne bodočno¬
st  i, ker „kriva vzgoja otrok je slabih časov
mati," a ..pametni otroci so starišev naj¬
večje bogastvo." Rojstna hiša je torej prva
poklicana, da položi pravi temelj dobre
vzgoje, šole in cerkev le nadaljujejo in
izpopolnjujejo delo starišev.

Na sploh imajo stariši prvo besedo
pri vzgoji otrok. Kakoršno seme vsejejo,
tako žetev bodo tudi imeli. In kdo si ne
bi želel dobrih, zvestih sinov in poštenih
hčerž? Ako vam je, stariši, res kaj do tega,
potem privadite otroke naprej redu. Red
je vedno in povsod podlaga
vsem čednostim.  Odrasli naj se pe¬
čajo s tem, kar tiče odraslim, otroci pa z
otroškim. Vsakemu svoje. Le žganja in to¬
baka nikomur, ali vsaj ne mladini!

To bode pravi začetek dobre vzgoje
in v kratkem času se mora svet spreobrniti,

67

ker slopi na površje čili, krepki naraščaj,
ki ne pozna niti alkohola niti nikotina. Z
nikotinom in alkoholom okuženi zarod mora
zveneti in izginiti brez sledu; na njegovo
mesto stopi korenjaški rod, ki si je zapisal
na svojo zastavo. »Proč z alkoholom,
proč z nikotinom!"

Naj sklenem svoj poduk o škodlji¬
vosti tobaka pri odraslih in zlasti o pogu-
bonosnein vplivu na mladino z besedami
Štefana, v znameniti Slomškovi knjigi »Blaže
in Nežika". Tu pripoveduje Štefan sam svoje
bedno in nesrečno življenje, katero je kon¬
čal na vislicah. »Stariši so me premalo v
strahu imeli in preveč svojevoljnosti dali.
Storil sem, kar me je bilo volja. Videl sem
očeta kaditi in jaz sem se tobaku tudi pri¬
vadil. Še ne deset let star sem očetu tobak
jemal, pa tudi po sejmih fajfe kradel. Moja
mati je vse to vedela, pa me ni prav po¬
svarila." Začel je s tobakom, nadaljeval s
tihotapstvom, dvakrat všel od vojakov, mati
pa ga je vedno prikrivala in zagovarjala.
Slednjič je prišel pravici v roke, ki ga je
obsodila v smrt na vešalah. »Moja strašna
smrt," tako sklepa svoj govor, »moja strašna

68

smrt naj starišem pokaže, kam otroci pri¬
dejo, ki preveliko svojevoljnost imajo,"

To vam bodi dragi stariši, v opomin,
da posvetite vso skrb dobri vzgoji svojih
otrok ter se vam jih ne bo treba kedaj
sramovati. V kali morate zadušiti
vsako slabo navado,  zlasti pazite na
zdravje svojih otrok; zabranite jim vse, kar
bi moglo prečiti njihov telesni in duševni
razvoj, zlasti žganje in tobak. Tako boste
izpolnili svojo sveto dolžnost in verujte
vaš trud se obilno poplača. Pri tem vam
pojdejo vedno radovoljno na roko cerkev
in šola. Toda najprej morate storiti vi svojo
dolžnost in šele potem smete pričakovati
tudi od drugih, da vam pomagajo pri tem
težavnem ali svetem posdu. Dobra vzgo¬
ja je temelj dobrega in srečnega
življenja. Da dosežete pa svoj
smoter, odpravite iz svojih hiš
žganje in tobak, zlasti naj ne
pride mladina ne blizu nepoleg.
Varujte se, dokler je čas, da se tudi nad
vami ne izpolnijo besede Škota Slomšeka,
da, „kjer mladi kadijo, tam pogosto boben
ropoče."

%

narodna in univerzitetna knjižnica