C. C. Postale. — Esce ogni mt*coledi « venerdi — 5 marzo 1927 Posamezna Stevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjuteaj. Stane za celo leto 15 L. » polleta 8 • » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do> poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fOWZMßf Št. 18 V Gorki, v petek 5. marca 1927. Leto X Nefrankirana pisma at ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaj* konsorcij »Gor. Stra« že*. — Tisk KatoHškti tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzuita St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Alameli $te\>. 5 (prej Scuole). Teles, int. štev. 30S. SNaravni zakon. I Ko je Ida 1917. takrat ni predsed-- nik Združenih ameriških držiiv Wih son proglasll načelo o samoodločbi narodov za temeljno in najvzviše* n(-.jšo zahtevo sveiovnega mini, ta dn.j so zuvriskala srca teptanih mi; rodov. Toda kako bridke in kratke so bile varljive sanje. Polegel se je struhotni, glušeči vihar divjega khis nja in kladivarji nove, zaobljublje; nz bodočnosti so sedli k zelenim mU zatn, du udarijo temel}e plodnemu ln pravičnemu redu in mini. Tedaj so se pu udiili trdi samopašnosti in njihovo delo se je zmaličilo v odun no spako. Velika in plemenita za? inisel o samoodločbi narodov je "tfa potisnjena ob stran in narodi; zmagovalci so s kruto prezirljivost; J'° zarezali mnogokje meje novih aržavnt tvorb v živo meso. Na muh je bilo v Evropi 40 milijonov Ijudi, */ jih prištevajo narodnim man}: sinarn. Koma} .so bile preznvčene pariške, verzujske in druge posvetovalnice, v katerih so objestni zmagovalci de; lati Icpo in slabo vreme, ze je za* Vct/ov//o v majhnih narodih novo, sunkovito gibanje. Za sitmoodločbo opeharjeni evropski narodi so se zdrumili iz- fežke omame in so ko: raJJno sfvpiH rtti plan s svojo pra; vično zahtevo po enakopravnosti in enakoveljavnosti. V našem listu smo že ponovno in obširno pisali o bojih, ki jih vodijo narodne mnnjšine ruzniti držav za zboljšanje svojega pohžaja. Poro= čali smo, kuko borbenost narodnib rpanjšin iz lcta v leio narašča, kuko Je njihova bojna vrsta vedno bolj strnjena in kako se prikazujejo že tudi prvi uspehi njihovega pohoda. j,**?*!* v Jugosluviji in tudi drw kod munjšinske zadeve že prešle iz ^Pj'"1 besed v vsakodnevno življes m '4 tko: ze pogosto smo na tem rrd" poud.arJa^ ^kiiko si bodü mli >cine manjšine z neodoljivo silo Jc ive/e stvari priborile čustno zmJ^o. Zgodilo se bo to ne samo n l teßa' ker so zahteve navodnih ™njsm poštene in opravičene, vKorenin}e?te v božjih in čhveških Postuvah, temveč še bolj radi tega, Kev lerjii f0 naravni zakon. . Nvrod je živ, snujoč in ustvarja; ]°c Organizern. Dokler se ta organs *em nezavestno oblikuje iz svojih naravnih prvin, dokler'njegovi po: samezni deli ne poznujo piemen; skih, gospodarskih, verskih, jezU k2™lh..in?seh dnißih svojstvenih sr/, ki jih druzijo, dokler je njihova teznja po skupnosli samo podza= yestna, jih je še mogoče razcepiti ln raztrgati. Pomislimo n. pr. na razne narode in njihove mogočne veje, ki jih je strlo preseljevanje na: vPdov- Ko se pa narod v vseh svojih wenih zave vezi, ki ga sklepajo v enoto, ko začne na samoniklem in siimoraslem temelju zavestno zra: jlU !n ustvarjttti svoje lastno živ: ':S.??e' P°tem ga nobena zunanja ";ZeC ne 'f"*' in izpodie. Skozi svm°J? Zafrefe^ si krči pot in zida '" zavedfn , /Ai , usi™rjajoc svniZ n nürod l>od Pritiskom "^fccj soseda zapudel smrti! Tudi povestnica nasega naroda krepko podčrtuje to našo neizpodbitno In diiev. Samo narod, ki ssm zutre in vniči svoje lastne naravne žAvljcnjt ske vire, si je zapisal svoj testae ment. Spomnimo se na razne ponos* ne zgodovinske narode, ki so se za~* dušil v lastrJ brczdelici, rv.zvratu in skvarjenosii. Narodne manjsine pt>, ki se bore po raznih državah za manjšinsko pravo, ne spadajo v to vrsio. Njihova narodna zavest je v polnem, zdruvem, ustvarjajočem razmahu in vsled tega poklicana k življcnju. Upajmo, da bodo vsi gospodujoči narodi v dcglednem času spozmüi, kako so zreli in zavedr.i narodi in njih manjšine nezlomljivi v svoji življenjski volji in bodo stopili z njmi v plemenito tekmo za dobro; bit celokupnosti! Tako je zapisano V naruvnih zakonih! Kaj se godi po svetu? Zadnjič smo si oLjledali an^leško nolitiko na daljncm vzhodu. Dejali smo, da segajo njeni vplivi tudi v Evropo in odločajo o novih zvezah med državami. Nemška republika je kot jeziček na tehtnici. Koleba med An^iijo in Rusijo. Ta srečni polo/aj ji ie podaril že marsikatero u.siodnost, ki bi jo Nemci sicer ne bili dobili. Priznati je pa treba, da je Ncm« čija dosti pripomogla, ec se danes v Evropi jLiovori o bodočem miru. Čc bi v Nemčiji prevladale nacio* nalistične strujc, ki so nepreneho* ma vlivale v nemško ljudstvo ma-- šeevalni duh in misel na krvavo esveto, bi ne bil vee dalee tisti dan, ko bi znova ob Kenu ^rmeli topovi. Dva nespravljiva sovražnika, Franco« in Nemec, si danes preko Alzacije in Lorene podajata roke. C) tej novi politiki je t'rancoski zu* nanji minister Briand na široko Uovoril z urednikom pariške^a dnevnika »Petit Parisien«. Prijatelji ob Renu. S svojimi izjavami je francoski minister hotel dati svetu v znanje, da bo lahko Ren še družil, kar je skoro pol stoletja razdvajal. Sose* di naj vedo, da ima Francija na se* vcru zdaj bolj trdno mejo kot pred leti z Verdunom in vsemi ostalimi trdnjavami vred. Aristid Briand je easnikarju pri? l":ovedoval: »Mirovno politiko, ki jo jaz vodim odobravajo poslanci in naši zavezniki. Ta politika skuša med nami in Nemci s politienimi in trgovskimi dogovori ustvariti zbli- zanje. 'i'o zbližanje mora postati tako tesno, da se bomo oboji zave? dali moraine skupnosti in da bo že naravna nuja prepreeila povratek novih vojnih strahot. Za to novo politiko je pa treba dosti easa, po* trpežljivosti in na obeh straneh do* sti spretnosti. Kljub zaprekam, ki sem jih že naprej videl, sem stopil na to pot. Dobršen kos te poti je že za nami; tudi najveeji erno^ledi morajo i^riznati, da smo že po* membne uspehe dose^li. Pozablja ! se, kaj se je že doseglo. Versejska i po,<4odba je bila za Nemce povod k sovraštvu. Potem je prišla pogod? ba v Locarnu. Nemeija je priznala versajske meje in priznala Franciji j Alzacijo in Lotarinško. So še teža* ve med Nemeijo in Poljsko, toda Nemčija jc pristala na to, da ne bo skušala s silo spreminjati poljskih mcj.« ^ Briand je nadaljcval, da ni bila Francija še nikoli tako varna kot danes. Do tej4a pa ni prišlo toliko vsled medsebojnih pogodb, kolikor ' vsled tei|a, ker je v Nemeiji zma.qal novi duh. V Nemeiji je danes vse dru^aee. Pri po.^ajanjih v Cannesu, v Geno* vi in v Rapallu so bili nemški od= poslanci prcccj nedovzetni za na* sprotnc pogoje. Vedeli so pae, da stoji Rusija za njimi. Evropa, zla^ sti Anglija in Francozi, so se takrat silovito bali zveze med Nemeijo in Rusijo. Danes pa je Nemčija obr* tiila svoje lice od vzhoda, od Rusije in je obrnila na zapad. Ta preokret nemške zunanje politike je franco* ski minister posebno podčrtal. To je posledica novega duha, ki vlada danes v Nemeiji. Briand je v na= daljnem razgovoru povedal easni* karju, da koristi dežele silijo Nem* čijo v stike s Francijo. To je uspeh Locarna. Pogajanja pa niso bila prav lahka. Briand jc znal ubrati pravo struno. Ko so se vršila poga* janja med Briandom in Streseman* nom, so easopisi pisali o dobrem zajtrku, dobrem zraku in lepem razgledu s terase prijaznega kre= marja v Thoiryu. Briand je dejal, da je bilo treba najti pri teh poga= janjih nov diplomatski naein raz- govorov. Če bi se Strescmann in Briand ogrnila ponosito vsak v svo= jo togo in merila svojo moč, bi ne prišla do nikakršnih zakljuekov. rPrcba se je bilo po prijateljsko razgovarjati brez grozeeih protoko* lov in zapisnikov, ki jih potegnes na mizo, če hočeš nasprotnika vjeti za prazno besedo in ga tudi lahko vjameš. Briand je dobro poznal du* ševno razpoloženje Nemeev, kate* rim je od vseh strani donelo na ušesa opominjevanje, da so pora* žen narod. Ravnotako potrebno je bilo slično postopanje takrat, ko je Nemeija vstopila v Društvo naro« dov. »S potrpežljivostjo, dobro vo- ljo in s humorjem, to ni najmanjse važnosti, se da jo vse zaprekc pre* magati,« je pripomnil Briand. In res zna ta^politik z brihtnimi dovtipi in blesteeimi govori narediti razpolo* /enje za se. Zbližanje med obema republika- ma je torej porodil novi duh spravljivosti in miru ter novi duh, ki ga hoče uvesti Briand v diplo- matske razgovore. Enaka pravica za vse! Prav zanimiva so pa naslednja izvajarija Briandova, kjer sam za= vrača nacionalistične težnje Fran* cozov. »Brez zbližanja med Nem* eijo ter Francijo,« pravi Briand, »bi bila obnova Evrope le prazne sanje. Vprašanje zbližanja sloni na duševnem razpoloženju in na go* spodarskih razlogih. Vsi Francozi, ki prihajajo iz Nemčije, pripovc* dujejo, kako se že v osebnem ob* eevanju pozna velika sprememba. Jaz vein, da del našega easopisja piše: »Kaj je pa s tistim veenim ncmškim poudarjanjem, naj se iz* prazni Porenje?« Tem odgovarjam jaz: Kateri pameten človck bo smatral za nenaravno, če Nemci žele osvoboditve svojega ozemlja? Ni H pravica .Nemeev želeti dobro svoji domovini? Ali bi mi na nji* hovcm mestu drugaee ravnali?« Tako odločno se ni noben Fran* coz nriznal Nemccm, pravice, da se Porcnjc čim brž izprazni. Zato pa je tudi trdoglavi francoski na* cionalizem naletcl na enako oster odpor pri ncmškcm nacionalizmu. Briand je svoj razgovor končal: »Dosti je ljudi, ki venomer ponav* ljajo, da smo zmagovalci. To smo tudi v resnici in ravno vsled tega se ne smemo obnašati, ko da bi ne bili ter vedno trcpetati v strahu. Naša varnost ne bo prav nie bolj sigurna, ee bomo venomer godr* njali čez nemško državno brambo in se čudili, če hoeejo Nemci to organizacijo, ki smo jim so mi sa* mi vsilili, vzdržati na višini. Var* nost nas samih si moramo sami ustvariti. To pa lahko storimo, ne da bi opustili mirovno idejo, kate* ri moramo služiti brez strahu pred lastno šibkostjo in z žrtvovanjem vseh svojih sil.« To je povedal zunanji minister pariskemu čašnikarju. Francoska in nem.ška javnost smatra te bese* de kot nekako uradno izjavo fran* coske vlade. Brez dvoma je Berlin te besede dobrohotno vzel na zna* njc. V Londonu so jih pa najbrže le na pol ušesa slišali, ker Angležu neprestano roji po glavi osvojeval* na politika. Kajpada tudi vseh sla* vospevov na mir in prijateljstvo ne smemo vzeti kot pristno studeneni* co. Primešano je tudi malo politic* ne deževnice. Vendar eno je goto* vo, da le v složnem delovanju dr* žav je mogoea obnova Evrope. Okno v svet. Madžarsko obotavljanje. Madžari se še sedaj niso prav odloeili zastran svojega izhoda na morje. Zc pred pol leta se jc to vprasanje sprožilo. Rešilo se pa bo nemara te dni, ko bo prišel v Rim madžarski ministrski predsednik Bethlen in se sestal z Mussolinijem. Razburjenje proti Angliji. Angleško pismo v Moskvo je razburilo duhove čez mero. V ne* deljo so imeli v vseh glavnih me* stih Rusije velikanske demonstra* cijc proti Angliji. Moskovska gar* nizija jc vložila pri vladi posebno spomenico, kjcr pravi, naj se Bri* tanija zaveda, da je garnizija pri* pravljena za pohod. Igra že začenja. Zadnjič smo brali v politiencm pregledu, da bo v angleško*ruskem sporu imela Nemcija veliko bese* do. K Stresemannu, ki vživa dobri italijanski zrak, je prihitel državni tajnik za zunanje zadeve Schu* bert. Imela sta važen političen raz* govor. V Maroku še tli. Španci še niso ukrotili divjih Maroeanov. Plemc Ktama se je spet uprlo. V dosedanjih praskah so Spanci izgubili že 30 mož. Ali se bo spet vnelo v severni Afriki? Skrivnostni boljševik. Po zatrjevanju angjeških listov je vodja boljševiških agentov na Kitajskem neki Borodin. Zdaj so pa se Ogri odkrili, da je bil prav isti Borodin pred časom v Buda* pešti pod drugim imenom in da je skusal zanetiti komunistieno revo* lueijo. Stran 2. »GORISKA STRAŽA« Zveza obdonavskih držav. V evropski javnosti je vzbudila precej zanimanja pot bivšega ju^o? slovanskcga ministra Laze Marko? vica na Madžarsko. Baje je jugo? slovanski odposlanec svetoval Ma? žarom, naj bi se sklenila zveza v pr? vi vrsti trgovskih obdonavskih dr? žav in naj bi se ne pustile države ob Donavi in Jadranu vklepati v voz velikih držav. Še tu kreg. Poljski listi so vsi jezni na Ro? muni jo, kcr je ta prcpovedala uvoz poljskih svilnih izdelkov. Bržkone se bodo med obema državama pre? trgale trgovske vezi. DNEVNE VESTI. Zadnja pot pok. drja Rojica. V pondeljek dne 28. februarja so prepeljali truplo rajnega drja Alek? sija Rojica iz Gorice na domjxe po? kopališče v Zalošče pri Dornbergu. Tako je sam določil v oporoki. Tarn počivajo njegovi starši in nje? govi sorodniki. V Dornbergu je pričakovala po? kojnika množica ljudi. Zapeli so mu žalostinko ter {4a odnesli v Za? lošče k Sv. Lovrencu, kjer je bilo truplo ponevno blagoslovljeno. Ob odprtcm grobu je ^ovcril veleč. g. župnik Primožie. Omenil je marsi? katcro lepo potezo iz njegovega živ? ljenja. V družini je bilo 13 otrok. Šolanjc je bilo drago in mladi štu? dent je moral stiskati pa«. Odtod njegova naklonjcnost do dijakov, katere je zdravil brezplaeno. Mar? si'kdo izmed čč. duhovščine pa tudi druge slovcnske inteligence se ga spominja s hvaležnostjo. Po smrti mlajše hčere Melite, je pokojnik posvetil ves čas pripravi na veliki obračun. Dnevno berilo mu je bila »Priprava na smrt.« Te? densko in tudi dnevno je pristopal k mizi Gospodovi. »Duhovno sv. obhajilo bodi začetefk in konec dneva« je bilo gcslo, ki si ga je na? pisal na naislovno stran svojega mo? litvenika. Ko se mu je zdravstveno stanjc poslabšalo, je sam zaprosil sv. zakramente; na tolažilne besede prijateljev, češ da mu bo Vscmo? gočni gotovo še podaljšal življenje, pa je odgovarjal: »Kakor je božja volja. Ne želim nie več in nič manj.« Odšel je vrli delavec po pla? čilo. Zemlja, po kateri je nekdaj bosonogi pastirček pasel oeetovo credo, .Lja- je sprejela zdaj slovečcga zdravnika in vnctega prvoboritelja za praviee naroda v svoje naročje. Kmetska hiša je rodila rajnika. Znovü! se je s tem potrdila stara resnica, da dobra vzgoja v kmetski hiši več izda kot izolikana gospoš? eina brez duha. Dr. Rojic pa naj vživa zasluženo plačilo! Razglas. Mestno županstvo nam sporoča, da so razpisana prosta mesta za ob? morsko zdravljenje revnih otrok in vojnih sirot. Prošnje je treba vlo? žiti do 1. aprila na »Öspizio Mari? no Friulano« v Vidmu. Več se zve na županstvu (Reparto Pensioni). Goriški komunist v Ameriki. Goričanom je še v spominu bivši komunistični poslanec Josip Tun? tar. Vodil je goriško bolniško bla? gajno. Mož se nahaja zdaj v Ame? riki, kjer hujska proti fašistom. Trgovski zavezniki. V Londonu bodo prišli skupaj angleški in francoski industrijalci. Govorili bodo o trgovskem zbliža? nju med obema državama. Dozdaj si niso bili angleški in francoski trgovci ravno prcvroči prijatelji. Francozi so se raje družili z Nemci, kakor pa da bi prišli v odvisnost od angleškcga kapitala. »Kraljestvo božje«. V eni zadnjih številk smo poro? eali, da je izšel nov list z ^orenjim naslovom kot s>lasilo Apostolstvä. sv. Cirila in Metoda in Bratovščin^ sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Poverjeništvo za Italijo je sprejela Katoliška knjigarna v Gorici, Via Carducci št. 2. Pošljite tja 7 lir in sporoeite svoj natančni naslov. »Kraljestvo božje« imej vsak slo? venski izobraženec in vsako kato? liško društvo. Pomota. V 15. številki nam je tiskarski škrat eno zagodel. Pod naslov »Po? nikve na Krasu« sta prišla dva do? pisa. Prvi del do zvezdic se tiče Po? nikcv na Krasu, drugi del pa Poni? kev na Tolminskem. To javljarrto preljubim ponikovskim dekletorh, da ne bodo zamerile in nas z metlo eakale, če pridemo kdaj v njih faro. Huda žival. Pred dvema tednoma je posest? j nik Cigoj Franc iz Gojač klal pra? \ šiča. Pri tem ljubem opravilu je razjarjena žival uklala Cigoja tako močno, da so ga morali prcpeljati v bolnišnico v Gorico. Tarn je v nedeljo umrl vsled zastrupljenja krvi. Borba za ministra. Dolgo easa so v Belgradu ugi? bali ali bo notranji minister Maksi? movie odstopil ali ne. Viadna veči? na je obtožnico zavrnila s 153 gla? sovi. Demokratska zajednica bo vložila novo obtožnico proti notra? njemu ministru. Za novi napad na vlado se namerava opozieija bolje organizirati. Ministrski predsednik Uzunovie skuša napad odbiti na ta naein, da sc pogaja z različnimi opozicionalnimi skupinami, da bi vlado razširil. Zna se pa tudi zgo? diti, da bodo razpisane nove vo? litve. Novi italijanski poslanik. V Belgrad je prišel novi italijan? ski poslanik Luigi Vanutelli na me? sto odpoklicanega gencrala Bodre? ra. Vanutelli je bil prej poslanik v španskem Tangerju na severni afri? ški obali. O učiteljih. Uradni list od 17. februarja pri? naša posebno odredbo, da smejo biti v novih pokrajinah nastavljeni za učitelje le tisti ueitelji, ki so tarn rojeni ali pa ueitelji iz sosed? nih pokrajin, ki dokažejo, da raz? umejo navade in jezik ljudstva. — Taka odredba odgovarja vzgoj? nim načelom najslavnejših vzgoje? sloveev. Učitelj, ki ne razume na? vad, šeg, duševnosti in kulturnih razmer ljudstva, cigar mladino pou? čuje, ne bo imel uspehov. Prepri? čani smo, da bodo šolska oblastva zatcgadelj znala ceniti delovanje učiteljstva, ki je zraslo iz ljudstva in pozna njegovo dušo. Obenem pa mora šolsko oblastvo gojiti zau? panje do podrejenega učiteljskega osebja in ne ga staviti pod nadzor? stvo liudi, ki nimajo s solo nobe? nih stikov. Novi veliki župani. Ljubljanski veliki župan dr. Bal? tie in mariborski dr. Pirkmajer sta odstavljcna s svojih mest. Za veli? kega župana v Ljubljani je nastav? ljen dr. Vodopivec, ki je že svoj čas bil veliki župan. V Maribor pa pride dr. Schaubach. Oba sta zaup? Obsojeni minister. Belgrajski sodniki so obsodili radieevea in bivšega ministra za javna dela inženirja Košutiča na 3 mesece zapora in 3000 dinarjev globe. Minister Košutič je v listu »Vreme« obrekoval svojega mini? strskega tovariša Nikiča, ki je bil odpadel od Radiča, da je podkupo? val poslance, da bi vstopili v nje? govo skupino. Prodaja mladik. Gozdna milica iz Tolmina nam piše, da ima na prodaj 450.000 mla? dik boroveev starih po 3, 4, 5 in 6 let. Cena 30 lir za 1000. Fašistovska disciplina. Tržaško pokrajinsko vodstvo je za eno leto prepovedalo delovanje v stranki profesorju Juriju Masiju v Trstu. Dobro gre. V zadnjem tednu je število brez? poselnih v Franciji naraslo od 73.632 na 79.600. Viada mora trošiti miljone za podporo brezposelnim. Vodstvo zboruje. Včeraj je zborovalo v palači Vi? minale vrhovno vodstvo fašistov? ske stranke pod Mussolinijevim vodstvom. Govorili so o naertu za proslavo fašistovske oblctnice. Zračni polet. Italijanski letalec De Pinedo je dozdaj preletel že 12.160 kilomet* rov. V Buenos Airesu so ga spre* jeli kot zmagovalca. Ob tem dr* znem poletu se porajajo tudi mno* totere zavisti. Francoski dopisni urad »Havas« n. pr. sporoča, da so motorji na De Pinedovem letalu trancosko delo. Turatijeve besede. Pred nedavnim so zborovali v Ncapl.ju fašistovski zaupniki. Njim je glavni tajnik govoril o nalogah fašizma. Posebno pozornost je vzbudil Turati s poudarjanjem fa? šistovske neodienljivosti. Tega do* zdaj ni še tako odločno poudaril. nika Slovenske ljudske stranke. Veselica na kraljevem dvoru. Tudi v kraljevskem bivališču v vili Savoia so praznovali pustno ve? selico. Navzoča sta bila kralj in kraljica ter razni princi in prince? zinje, ki so se tudi sami udeleže? vali plesa. Kraljičini Marija in Iva? na sta tudi nastopili v posebnih plesnih točkah. Nesreče v rudnikih. Na Angleškem je pust žalostno končal. Pripetilo se je dvoje hudih nesreč v rudnikih. Vneli so se pH? ni in je nastala eksplozija. Pri tem je našlo smrt preko 60 rudarjev. Podobno nesrečo so na isti dan imeli tudi v nekem rudniku v nem? škeni Porurju. Tu ni k sreči nič mrtvih, pač pa jih je 28 ranjenih. 39 let v ječi! 11. maja 1889. je sodišče v itali? janskem mestu Avellinu obsodilo 21 letnega, fanta Noe Sarno na do? smrtno ječo, ker je umoril lastnega očeta. Mladenič se je pa v ječi tako dobro in skesano obnašal, da so ga te dni po 39 letih ječe izpustili na svobodo. Iz ječe je prišel že kot star mož. Tržne cene dne 3. marca 1927. Cesen od L 3'20 do 3'80 kg; bro? koli od L l'5O do 170 kg; zelje od L 1'8() do 2 kg; zelje kislo od L l'6O do 1'8() kg; cveta,ča od L l'8O do 2?20 kg; korenje od 80 stot. do 1 L kg; eebula od L 1 do l'2O kg; fižol od L 2'20 do 2'60 ki>; fižol koks od L 2'80 do 3'20 kg; solata od L 4 do 5 kg: krompir od 85 do 95 stot. kg; repa od 40 do 60 stot. kg; repa kisla cd L 1 do l'20 kL4; radič od L 3'80 do 4'20 kg; špinača od L 3'40 do 3'80 kg; zelena od L 1'8() do 2 kg; moto? vilec od L 4'80 do 5'20 kg; vrzote od 70 stot. do 1 L kg; suhe fige od L 3'60 do 4'40 kg; limoni od!5 do 25 stot. komad; jabolka od L 3 do 6 kg; suhe češplje od L 4'80 do 6 kg; muslo surovo od L 16 do 18 kg; ma? slo presno od L 20 do 22 kg; mleko od L riO do l'30 liter; jajca od 50 do 60 stot. komad; seno od L 35 do 42 q; slama od L 22 do 24 q. Cnvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal Avgust Senoa, poslovenil F. §. Cvetkov. Dominikanec je švignil konja s šibo in potekel dalje, a Jeronim se je vrnil zopet v samostan k počitku. Ob zori se jc razlegalo po vsej Reki silno bobnenje, glasile so se bojne trobente. Prestrašeni prebivalci so gledali zaeudeno z oken, kaj se godi. Dovolj mračno je še bilo, a v tem mraku se je opazilo, kako gre en del vojske in siccr Goričani, Tr? žačani in Stajerci, krdeloma proti morju, in kako se drugi del: Nemci in Karlovčani pomikajo v pravilnih vrstah pod zastavo črez Rečino.*) Iz nejasnega vpitja in bobnenja, po ropotu konjskih kopit, po škripanju *) Rečina deli sedaj Jugoslavijo in Italijo med Sušakom in Reko. tovornih voz, po psovkah hitečih častnikov, ki so, mahaje z golo sab? 1 jo, gnali svoje može, je bilo razvid? no, da vojska ostavlja mesto, da je nastopila pot v Senj po kopnem in po morju med tem, ko so se pešci zbirali na brodovih, so nesli štirje goriški arkibuzirji gosposka nosila zastrta z zaveso k luki. Hkrati je prihitel majhen častnik na konju in dvigal zaveso. »Gospod general; vse je v redu; Nemci in Karlovčani gredo že po kopnem pod kapitanom Vidom Kle? kovičem, a ostala vojska se redovito vkreuje.« »Dobro!« je odgovoril Rabata iz nosil; razun vojske nc sluti nihee ničesar, Capogrosso?« »Nihče!« »Ste li naznanili častnikom zna? menja, ki se morajo dati Beneča? nom pri trdnjavici sv. Marka?« »Sem!« je odvrnil častnik. »So li odpravljena pisma turškim poveljnikom?« je vprašal zopct Ra? bata. »So; tudi upravitelju Karnaru sem pisal, naj ne tirajo istrske po? sadke za sedaj v cesarske zemlje.« »Bene! Capogrosso!« je rekel Ra? bata, »jaz pojdem s prečastnim ško? fom po morju, toda Vi morate vse? kakor po kopnem s starim Kleko? vičem. Starec je slab, a čcta je besna. Karlovčani so nezaupni, a Nemci radi pijejo. Držite jih torej na uzdi! Požurite se. AddioU Capogrosso se je dotaknil z roko klobuka v nozdrav in odletel proti Rečini. Čez eno uro se je pomikala voj? ska dveh tisoč pešcev in konjikov, da ukroti besne Senjane. Bilo je ravno poldne. V sobo kne? za Posedariča je prilomastil kapitan Barbo. Knez je sedel s svojo dru? žino pri obedu; spustil je žlico in se dvignil zaeudeno. »Kaj je kapitan?« je vprašal Po? sedarič. »Niste li prejeli lista od Cipri? jana?« »Nisem!« »Čudno. Vestc li kaj? Rabata gre z vojsko nad Senj.« »Je li mogoče? Kdo Vam je to povedal? »Ljudje iz Orlovičeve čete, ki dohajajo iz krajine, so cpazili s hri? bov. kako se po cesti bliska silno orožje in kako leze vojska kakor dolga kača proti Senju. Kcčem Vam: huda se prede Senjanom!« »Kaj naj začnemo!« »Pokličite svoje tovariše, pojdi? mo v samostan — pri gvardijanu se Iahko dogovorimo. Tarn nas ne opa? zijo tako Iahko ni beneški ogleduhi -- niti nemški častniki.« »Bene, pojdite naprej!« Kapitan jc odšel. »Klara« se je obrnil knez do svo? je plahe jedinice,« »daj mi kapo in plašč. pa jejte, ker se ne vrnem tako brzo!« Klara je vzdihnila in izpol? nila zapoved. a knez je krenil brzih korakov proti samostanu. Pri mest* ni svetovalnici je srečal bodočega zeta svojega Daničiča. (Dalje). »GORISKA STRA2A« Stran 3. ŽivIjenjB Štefono Radičs. Prva moja demonstracija in prvi moj zapor. Sredi aprila 1888. jc tedanji ban grof Khucn * Hedervary ukinil z eno potezo peresa hrvatsko opero. (Prepovedal je v Zagrebu gledališ* e v hrvatskem jeziku. Ur.) Bil sem silno ogorčen in sklenil sem, da ukrenem kaj proti. Bil bi lahko pri* dobil cel razred za najostrejšo de* monstracijo, ali ni se mi videlo do* pustno, da nagovarjam koga na de* janje, o katcrem sem vedel, da mo* re imeti zclo ncugodne posledicc. Dne 30. aprila se je vprizarjala zadnji krat Zajčeva opera Nikola Zrinjski. Vedel sem, da ponuja ne* kje v tretjem dejanju paša Sokolo* vie Zrinjskemu v imenu turškega sultana hrvatsko krono, ako izda in Preda mesto Siget. Zrinjski pa od* govarja: »Hrvatom ni treba kralja, Hrvatom je ban kralj.« To prizor sem izkoristil, da sem tnkrat glasno zavpil: »Slava Zrinj* skemu, doli trinog Hedervary!« ZajJrabili so me in pri zaslišanju so mi takoj rekli, da me puste na svo* bodo, ako obžalujem svoj vzklik ali ysaj izjavim, da sem vpil iz navdu* senja in kakor sam iz sebe. Odgo* voril sem, da sem bil to naredil iz Slobokega prepričanja, da je He; dervary v resnici samosilnik in da ni vreden sedeti na banski stolici Zrinjskega in Jelačiča. Tretji dan zapora so z mnogimi grožnjami, da nie stavijo pred sodišče, izključijo iz vsch srednjih šol, izženejo iz Za* greba, hoteli od mene doseči, da preklieem, oziroma obžalujem svoj vzklik. razume se da pismeno. Te* ga nisem storil, pa vendar me niso izročili sodniji in to, kakor sem tedaj čul, na telefonski ukaz same* j sia grofa Khuena. Moja prva pot v Rusijo. Iz sole me niso izključili, kcr mi je razrednik dr. Arnold svetoval, naj izostanem iz sole, ker da prej* mem kljub temu spričevalo izvrst* ! nega dijaka, profesorski zbor pa ne ! bo v tern slueaju prisiljen, da me izkljuei. Jaz sem poslušal in se odloeil, da grem k škofu Strosmajerju v Dja* kovo, seveda peš, da ga prosim za Priporočilno pismo za Rusijo. Stros* fnajer me je prijazno sprcjel ter mi ^javil, da bi mi njegovo priporo* tillo v Rusji bolj škodovalo nego ko* nstilo. No, dal mi je toplo pismo na srbskegay mctropolita Mihajla v ßeogradu, ki sc je bil ravno takrat Vrnil iz Kijeva (južna Rusija op. YT'\.Z večletnega pregnanstva od Kralja Milana. Metropolit Mihajlo , ^ ic zelo prisrčno sprejel in mi a* kratko, a zelo toplo priporočil* no pismo na vseučiliščnega prose* sorja v Kijevu Rahmanjinova, pred* sednika tamkajšnjega Slovanskega «jobrodelnega društva. Dal mi je 10 djnarjcv in ostro je pred menoj V^dil mažarsko mišljenje hrvat* SKih Srbov, posebno pa pravoslav* |JeLa duhovništva na Hrvatskem. Kazgovarjala sva se o politiki pol* ne dve uri in na koncu me je me* tropolit blagoslovil in obsul s po* iir Meleč mi najboljši uspch v Ru* MJi. iNjemu je najbolj ugajalo to, aa rnislim prebiti v Kijevu samo ve* f1K^ pocitnicc, ker sem sreeen, da imamo mi Hrvati svoje vseučilišee * ^agrcbu, kjer mislim, ako Bog da, *°ncati svoje nauke. Pozneje ho* Cem kot gotov elovek v široki svet, in siccr najprej zopet v Rusijo. (Dalje prih.) Valuta. ^n<-1 2. marca si dobil : za loo hMnc- frank»v 88 75 do 89.50 Lir za loo Sv'g- frankov 316.- do 322.-- Lr *a 100 lllC' frankov 430- do 440.— L;r za 100 rii? .ov- kron m75 cio 6750 L'r za 1 ,"*rJev 39 50 do 40,- Lr za 1 dni K l096° d0 11O1° Lir Novel no on « , 2250 d0 221b Lir 2a 100 av? uank0V 82~ d0 87~ Lir w avst. kron 0.0312 do 0.0322 Lir Gospodarstvo. V znanje davkoplačevalceml Odlok finanenega ministrstva od 19. februarja 1927. (objavljen v »Gazzetta Ufficiale« ocl 22. febru? arja 1927. St. 43) doloeuje, da mo* rajo daivkoplaeevalci, ki zakasnijo s plačilom davka, plačati davčnim izterjevalnieam za cksekutivne stro* ške naslednje prispevke: Od lir 3 in manj dol^a, lir 0'65 pri* spevka; od lir 3'05 do 5 lir dolga, lir Y25 prispevka; od lir 5'05 do 10 lir dolga, lir 2'5() prispevka; od lir l()'O5 do 15 lir dolga, lir 3175 lir prispevka; od lir 15'05 do 20 lir doltfa, lir 5 pri* spevka; od lir 20*05 do 30 lir dolga, lir 7'50 prispevka; od lir 3O'()5 do 50 lir dolga, lir 10 prispevka; od lirf 50'05 do 100 lir dolga, lir 15 pri* spevka; od lir 105'05 do 200 lir dok ga, lir 22'50 prispevka; od lir 2(K)'05j do 500 lir dolga, lir 4375 prispevka;; od lir 500'05 do 1000 lir dolga, lir 75 prispevka; od lir 1000'05 do 2000 lir dolga, lir 120 prispevka; od lir, 2000.05 do 5000 lir dolga, lir 180 pri*' spevka; od lir 5000*05 do 10.000 lir dolga lir 240 prispevka; od lir 10.000'05 do 25.000 lir dolga, lir 300 prispevka; od lir 25.000'05 do lir 50.000 dolga; lir 360 prispevka; od lir 50.000*05 do 100.000 lir dolga, lir 410 prispevka; od lir 100.000*05 do 250.000 lir dolga, lir 460 prispevka; od lir 250.000*05 do 500.000 lir dolga, lir 510 prispevka; od lir 500.000'05 in vee lir 560 prispevka. Imenovani odlok je stopil v ve* ljavo dne 22. februarja 1927. Živinski sejem v Sežani. V mesecu februarju t. 1. je bilo na trgu v Sežani 1228 glaiv živine, ki je bila vsa pregledana od gg. živino* zdravnikov. Krav in volov je bilo 626, telet 97, konj 226 in prašičev 279. Cene goveji živini so bile za stot od 300 do 350 lir žive teže. Teletom od 550 do 600 lir mrtve te* že Konjem je šla cena po lepoti in pasmi od 10Ö0 do 4000 lir konj. Pra* šički 5 do 8 teden&ki od 80 do 160 lir glava- Na trgu se opaža manjši uvoz prašičkov. Vzrok tiči gotovo v tern, da se radi hude zime posest* niki boje na trg z malimi prašički. Cene so previsoke, ako raču.namo, da so se odrastli prašički prodajaJi cd 550 do 650 lir stot. Prihodnji tr* zni dan bo 12 marca t. 1. Kaj je novega na deželi? Idrsko. Preteklo sredo so sc poroeili sle* deči pari: Anton Sovdat z gospo*. dieno Marijo Miklavič, Ivan Vrsič z gospodicno' Mimi Matevc in Fran* jo Mikluš z gospodicno Terezijo Sovdat. Prvi dve sta bili vzgledni članici »Bralnega društva« v Idr* skem, ki iima je priredilo lep po* slovilni večer. Bog živi mlade za* konske pare! Log pod Mangartom. V eetrtek dne 24. februarja se je poročil v Sp. Logu hš. št. 4 rudjtr Anton Trink s pridno in najvec* jega spoštovanja vredno Albino Flajs, hčerko gostilničarja Jožefa Flajsa v Soči. — Mnoge cestitke, nagovori v Soči, veliko spremstvo na sedanje bivalisee, tradicionalna — »rantanja« s slavolokom pri Kufenkovi gostilni v Soei in easten sprejem s streljanjem v Logu, je jasno kazal, da ljudstvo v resnici ima rado mladi par. Iz baške doline. Pred par leti smo imeli sv. mis* jon. Nekega mladeniča je tako omamil, da je šc zdaj ves navdu* sen in pridno agitira za liberalne knjige, ker je to dober »gšeft«. Imamo tudi poln »kason« nezakon* skih porodov. To je eista pšenica brez lulike. Čemu ncki ljudje toži* jo o slabih letinah?! Pridite po seme. Logje pri Breginju. Par vrstic moramo tudi iz naše vasi poslati, da se zahvalimo ti* stim, ki se trudijo za napredek na* še občine. Ta mesec bo pričela de* lovati naša mlekarna. Predscdnik je vesten mož. Vodovod je tudi v najlepšem redu. Zato se imamo za* hvaliti obe. podnačelniku. Sliši se, da bodo vodo napeljali tudi po na* ših vrtovih. Prav bi bilo! Imamo tudi lepo ravno cesto iz Breginja v Logje. Lom pri Crnem vrhu. (Poroka.) — Dne 23. februarja se je poročil tukajšnji posestnik in gostilničar Franc Šemrl z gospodič* no Mici Brus iz Novega sveta. No* voporočencema želimo mnogo, mnogo zdravih in sreenih let! Gor Kanomlja. Dva novoporoeenca Herman in Albina Mocenigo se prav toplo za* hvaljujeta č. g. župniku Likarju v Sp. Idriji, g. obe. načelniku Moho* rieu in g. tajniku, ker so jima šli na roko pri poroki in jima vse brez* plaeno oskrbcli. Bog plačaj! Borjana. V nedeljo 27. februarja se je pre* selil na oni svet v 64 letu svoje starosti Menie Jožef (Sabotič). Rajnki je bil obče spoštovan med ljudstvom kot cerkveni ključar. Bil je predsednik Kmeeke posojilnice in milekarnice v Borjani, pri poso* jilnici je bil o'd časa njene ustano* vitve. Po njegovem prizadevainju se je obnovila planina na Miji. Bo* lehal je pol drugo leto, zadnjega pol leta ni vstal iz postelje. Pogreb se je vršil v pondeljek ob mnogi ude* ležbi ljudstva. Lahka mu bodi zem* ljica! Novaki. Na dan sv. Valcntina se je tu po* ročil vrli mladenie, bivši predsed* nik prosvetnega društva vztrajni igralec in vcscli družabnik Jožef Peterncl (»Cmilkov«) s Franeko Potoenik. Mlademu paru želimo obi* lo sreee in blagoslova! Obenem pa žclimo tudi, da boste kot nasledni* ka dalee znane dobre gostilne na »Rubidenskem brdu« skrbela za dobro vipavsko kapljico. Dne 18. t. m. je zapustil to dolino solz g. Štefa pop. v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanjc zapisnika zadnjega obenega zbora. 2. Poroči* lo načelstva in nadzorstva. 3. Odo* britev računov za poslovno 1. 1926. 4. Slučajnosti. Odbor. »Kmečka posojilnica v Kostanje* vici na Krasu« bo imela svoj REDNI LETNI OBCNI ZBOR dne 13. marca t. 1. ob 3. uri popol* dne v prostorih g. predscdnika. SEMENA. Domaea erna triletna detelja, lu* cerna, trave eiste in mešane z dete* ljo, krmilna pesa nemška »Ma* muth« in «Eckendorf«, čebuljček in vsa vrtna semena dobite v trgo* vini JOSIPA MUNIHA, Sv. Lucija ob Soči. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 18. 3. 1927. »Conte Biancamano« 5. 4. 1927. Iz Genovc v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 25. 3. 1927. »Conte Verde« 31. 3. 1927. »Principessa Giovanna« 13. 4. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v \7>V2 dneh. v Avstralijo: j I »Regina d' Italia« 15. 3. 1927. ) Informacije daje in sprejema ' prednaroeila na vozne listke za* stopnik j F. Rosich, Gorica, i Via Contavalle st. 4. Zahvala. Ob priliki težke izgube, ki nas jc zadcla s smrtjo našega ljubega očeta gospoda Jožefa Klavžarja izrekamo prisrčno zahvalo vsem prijateljem in sorodnikom, ki so nas v težkih dnevih njegove bolczni tolažili. Najsrčnejse se zahvaljujemo preč. g. I. Mozetiču iz Kavni. Zahvaljujemo se vsem blagim sorodnikom in prijate- ljem, ki so blagega pokojnika tako v obilnem ätevilu spreniili na njegovi zadnji poti. V. Zakojci, dne 19. februarja 1927. Marija, soproga — Ivan, Neža, brat in sestra Ivan, Franc, Jože, Emil, sinovi — Marija, Zofija, Stanka, hčere. Povodom težke izgub našega ljubljenega sina in brata DomlsiIkaBL Nemec se prisrčne zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znanjem za obilno udeležbe pri progrebu. Posebna zahvala preč. g. vikarju Fr. Svari, društvu Jadran" ter domačim fantom in dekletom za podarjena krasna venca. Bog vsem stotero povrni! Vrtojba, dne 28. februarja 1927. Žalujoči ostali. Naznanjam slavnemu obeinstvu. da sem se preselila s svojo trgoyino z mrtvaškimi predmeti iz Raštela v NUNSKO ULICO St. 10. Trgovino sem izpopolnila z vsakovrstnimi predmeti. Cena rakev za odraslc je od 70 lir naprej. Pavsič Terezija, Nunska ulica 10. Prostovoljna prodaja posestva na Ptujski gori, sodni okraj Ptuj. Radi rodbinskih razmer se proda prostovoljno lepo posestvo na Ptuj= ski gori, znameniti božji poti v Slo* veniji. Posestvo obstoji iz hiše št. 7,. v nenosredn bližini romarske cer- k've, dobro idoča gostilna z gospo* darskimi poslopji, dalje hiša št. 3 s sadnim vrtom in vrtom za zelenja* vo, pristave in s pripadajoeim po* sestvom. Cena primerna, plaeilni pogoji ugodni. Ponudbe na uprav* ništvo lista pod »Ptujska gora«. Soba, eventuelno tudi s hrano se odda gospodični. — Naslov pove uprava. VODA »DELL'ALABARDA« proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehla* du in za ojaeenje korenin. — Ste* klcnica po 6 lir — se dobiva v le* karni C'astellanovich, Trst, via Giu* Hani 47 in v trgovini Fiegel v Go* rici, Via Carducci st. 9. — Lastnik F. BclaH:io. DekTe iz dežele vešča samo slo- venskega jezika želi vstopiti v go* stilno ali restavracijo, da bi se uči=» la kuhanja. Najraje v Gorici. Na* slov pove uprava »Gor. Stražc«. Perje za postt'lje u Českega po ceni za kilogram: belo, iz- puljeno L. 25, b o 1 j š e vrste ^ L. 32, mehke vrste L, 40, 48, ^--^55, najfinejše L. 65 in 75, per- ^ä&önica L. 115. Fošiljatev točna in prosta carine. Vzorci brezplačno. Blago, ki ne ugaja, se lahko vrne ali zamenja. — Benedikt Sachse 1, Lobes St. 9 presso Pilsen (Boemia). —-----------_______ ... niačam najjwisje cene za kože lisic,podia- "Hg-. wf * ^^ ^.^ ¦ sic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev in JWfc. A i. %ß ^v • Delavnica za strojenje in barvanje WALTER WINDSPACH - fiorica, Via Oarducc! 6 Na željo daja pojasnila in preskrbuje pasti. Corso VercSa „Trcyovslcl 5>oinn8" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica rnnin-il-i T TIIPF liftIIft Rezerve Dhu 50,000.000 üBBTfKfB uJUDuJünH Dm. 10,0000)00 Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj, Kianj, Man bor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. ----- Agencije: Legatee. Vloge na knjižicc po 4% Vloge w tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut. čekov, deviz in oblscgaBcij vojne od^kod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tn- in itiozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.