Jana Hojnik
Univerza na Primorskem,
Fakulteta za management
jana.hojnik@fm-kp.si
Tina Bratkovič Kregar
Univerza na Primorskem,
Fakulteta za management
tina.bratkovic.kregar@fm-kp.si
Doris Gomezelj Omerzel
Univerza na Primorskem,
Fakulteta za management
doris.gomezelj@fm-kp.si
Podjetniška namera študentov
in njihovo zaznavanje ovir v okolju
Z raziskavo smo želeli preučiti, kako študenti zaznavajo ovire za vstop
v podjetništvo. Na podlagi podatkov, zbranih s pomočjo vprašalnika na
vzorcu 193 študentovUniverzenaPrimorskem, smo identificirali pet sku-
pin ovir za podjetništvo. V nadaljevanju smo s pomočjo klastrske analize
študente iz vzorca razdelili v štiri skupine glede na njihovo zaznavanje
ovir za podjetništvo. Slednje nam je omogočilo identificirati tiste skupine
študentov, ki imajo največji potencial za podjetništvo (t. i. potencialni in
delni podjetniki), in hkrati pridobiti informacije o tem, katere so najpo-
membnejše ovire, ki študente odvračajo od podjetniške poti. Skladno s
tem smo oblikovali predloge, s katerimi lahko na učinkovit način nasla-
vljamo zaznane ovire za podjetništvo ter krepimo podjetniške kompe-
tence študentov, ki so potrebne za ustanovitev podjetja in uspešno pod-
jetniško pot.
Ključne besede: podjetništvo, podjetniška namera, ovire za podjetništvo,
študenti, Slovenija
Entrepreneurial Intention of Students andTheir Perception
of Obstacles in the Environment
The aim of this study is to analyze how students perceive barriers to en-
trepreneurship. Based on data collected by a questionnaire on a sample
of 193 students from University of Primorska (Slovenia), we identified
five factors related to barriers to entrepreneurship. By adopting a clus-
ter analysis, we divided the sample into four distinct groups of students
based on their perceived barriers to entrepreneurship.The latter enabled
us to identify the group of students with the highest potential for en-
trepreneurship (i. e. prospective and limited entrepreneurs) and accord-
ing to this provide advise on how to decrease the perceived barriers and
contribute to the development of competencies that are necessary for
starting their own business.
Keywords: entrepreneurship, entrepreneurial intentions, barriers to en-
trepreneurship, students, Slovenia
https://doi.org/10.26493/1854-4231.16.17-23
Podjetništvo in mladi
Podjetniki s svojimi inovativnimi podjetniškimi
idejami vsak dan pomembno prispevajo h gospo-
darskemu razvoju posameznih držav in k dvigu
splošne blaginje družbe. Mala in srednje velika
podjetja (msp) so že dlje časa prepoznana kot
glavni steber gospodarstva Evropske unije (eu)
in predstavljajo gonilna silo inovativnosti, ra-
zvoja in napredka. Zato nas številna prizadeva-
nja za spodbujanje podjetniške miselnosti, pose-
bej med mladimi, in dvig podjetniškega duha na
državni, regionalni in lokalni ravni več ne pre-
senečajo. Spodbujanje podjetništva znotraj raz-
ličnih panog, starostnih skupin in držav je po-
stala prioriteta eu. Države so spoznale, da na
razvoj regije vpliva predvsem razvijanje njenega
notranjega potenciala, zato sta v zadnjih letih v
ospredju predvsem skrb za obstoječa podjetja v
regiji kot tudi razvijanje instrumentov, ki spodbu-
jajo samozaposlovanje (Evropska komisija 2014).
V okviru programov spodbujanja zaposlovanja se
posebnopozornost posvečamladimmed 15. in 24.
letom starosti, pri katerih stopnja brezposelnosti
že od leta 2008 ostaja na visoki ravni. V neka-
terih državah eu je stopnja brezposelnosti v tej
starostni skupini v letu 2013 prerastla 50 odstot-
kov (npr. Hrvaška, Španija, Grčija). Do danes je
sicer stopnja brezposelnosti v večini držav padla, a
management 16 (2021) številka 1 17
Jana Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju
podatki kažejo, da je bilo avgusta 2020 med mladimi
v eu še vedno 20 odstotkov brezposelnih (Evropski
parlament 2017).
Kljub številnim prizadevanjem (kot npr. pro-
grami podjetniškega usposabljanja, start-up vi-
kendi/delavnice, hekatoni, natečaji, finančne spod-
bude ipd.), da bi spodbudili podjetniško aktivnost
medmladimi, izkoristili njihov potencial in spod-
budili njihovo inovativnost ter ustvarjalnost, pa
se le manjši odstotek mladih, ki vsako leto uspe-
šno zaključi študij, odloči za ustanovitev lastnega
podjetja. Le malokdo po študiju izkaže željo po
ustanovitvi lastnega podjetja in v podjetništvu
prepozna karierno priložnost oz. alternativo za-
poslitvi v uveljavljenem podjetju. Večina jih raje
poišče drugo vrsto plačane zaposlitve. Raziskave
kažejo, da je bilo v začetkudrugega tisočletjamanj
kot 10 mladih vključenih v podjetništvo (Israr
in Saleem 2018). Raziskava na vzorcu mladih po-
sameznikov iz Velike Britanije, starihmed 15 in 18
let, je pokazala, da bi se štirje od petih posame-
znikov raje zaposlili v podjetju, kot pa ustanovili
lastno podjetje (Bric 2017). Do podobnih ugoto-
vitev so prišli v okviru raziskave med evropskimi
študenti, kjer so podatki pokazali, da je zgolj de-
setina študentov zainteresiranih za ustanovitev
lastnega podjetja v obdobju treh let po prejemu
diplome (Israr in Saleem 2018). Želja po stabilni
zaposlitvi prevladuje tudi med mladimi v Slove-
niji (Bric 2017).
Pri odločanju za podjetništvo in pred prvim
korakom proti samostojni podjetniški poti gre
venomer za presojanje razlogov za zaposlitev v
uveljavljenem podjetju v primerjavi z razlogi za
ustanovitev lastnega podjetja. Stabilnost in var-
nost zaposlitve sta dva dejavnika, ki posameznike
pogosto prepričata v iskanje zaposlitve v že uve-
ljavljenem podjetju. Kateri pa so najpogostejši
motivi, zaradi katerih se posameznik odloči za
podjetništvo? V nadaljevanju povzemamo ugo-
tovitev raziskave Globalni podjetniški monitor
(gem) glede najpogostejših razlogov za ustanovi-
tev lastnega podjetja.
V okviru raziskave gem razloge za ustanovi-
tev lastnega podjetja delijo v štiri skupine, in si-
cer: (1) želja po ustvarjanju sprememb v svetu,
(2) želja po ustvarjanju premoženja oz. višjega
dohodka, (3) želja po nadaljevanju družinskega
podjetja oz. tradicije ter (4) potreba po preživetju.
Leta 2019 je bilo ugotovljeno, da se je kar 60,1  zgo-
dnjih podjetnikov1 v Sloveniji za samostojno podje-
1Celotno zgodnjo podjetniško aktivnost sestavljajo na-
stajajoči in novi podjetniki.Mednastajajoče podjetnike
tniško pot odločilo zaradi preživetja, 48,2 zgodnjih
podjetnikov pa se je za podjetništvo odločilo zaradi
želje po tem, da bi v svetu nekaj spremenili. Na tre-
tjem mestu sledijo posamezniki, ki so se za ustanovi-
tev lastnega podjetja odločili zaradi želje po ustvarja-
nju premoženja oz. večjega dohodka (47,1 ). Nada-
ljevanje družinske podjetniške tradicije se je kot
razlog za ustanovitev podjetja znašlo na četrtem
mestu s 23,2  posameznikov (Rebernik in Širec
2020).
Omenili smo, da imajo mladi neprecenljiv po-
tencial, ki pa ga ne znajo vedno unovčiti. Če že-
limo spodbuditi podjetniško aktivnostmednjimi,
moramo najprej ugotoviti, kateri dejavniki vpli-
vajo na njihovo odločitev za samostojno podjetni-
ško pot, in hkrati razumeti, kaj jih pri tem ovira
oz. zavira. Z učinkovitim prepoznavanjem ovir in
še bolj z uspešnim reševanjem le-teh lahko obli-
kovalci politik in odločevalci uspešno odpravljajo
prepreke za podjetništvo in oblikujejo okolje, ki
bo spodbudno vplivalo na podjetniško namero
mladih. V nadaljevanju na kratko predstavljamo
podjetniško namero in njeno vlogo pri odločitvi
posameznika za podjetništvo.
Podjetniška namera študentov
Pretekle raziskave potrjujejo močno povezavo
med podjetniško namero in dejanskim uresniče-
vanjem podjetniških zamisli, zato je razumevanje
podjetniške namere in njenih dejavnikov ključno
pri spodbujanju podjetništva. Dermol in Rožma-
nova (2014) podjetniško namero opisujeta kot
stanje duha, ki posameznika usmerja in vodi ak-
tivnosti v smeri razvoja nekega poslovnega kon-
cepta in pomembno vpliva na njegovo kritično ter
strateško razmišljanje.
Posamezniki se razlikujejo glede na prisotnost
podjetniške namere, kar je posledica različnih de-
javnikov tako na individualni kot tudi družbeni
ravni, kot so npr. osebnostne lastnosti, motiva-
cija, izobrazba, politični in ekonomski dejavniki,
ovire v okolju itd. V preteklih raziskavah so bile
v povezavi s podjetniško namero med najpogo-
steje analiziranimi osebnostnimi lastnostmi ino-
vativnost, samoučinkovitost, samozaupanje, na-
uvrščamo posameznike, ki so dejansko že začeli izva-
jati aktivnosti za ustanovitev podjetja ali so podjetje
že ustanovili pred manj kot tremi meseci. Med nove
podjetnike pa sodijo tudi posamezniki, ki imajo pod-
jetje več kot tri mesece in izplačujejo plače, vendar ne
več kot tri leta in pol. Celotno zgodnjo podjetniško ak-
tivnost merimo z indeksom zgodnje podjetniške aktiv-
nosti – tea (angl. total early-stage entrepreneurial acti-
vity) (ipmmp b. l.).
18 management 16 (2021) številka 1
Jana Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju
Ženske 68
Moški 125
Slika 1 Spol udeležencev raziskave
>30 let 17
25–30 let 15
<25 let 161
Slika 2 Starost udeležencev raziskave
Lastnik podjetja 4
Nezaposlen 22
Zaposlen 167
Slika 3 Status zaposlitve udeležencev raziskave
klonjenost tveganju in marljivost (Remeikiene,
Startiene in Dumciuviene 2013). Zlasti samoučin-
kovitost se je izkazala kot zelo pomemben dejav-
nik uresničevanja podjetniške namere. Oprede-
limo jo lahko kot prepričanje posameznika v nje-
gove sposobnosti za uspešno izvajanje nalog in
dosego zastavljenih ciljev. Pri podjetniški samou-
činkovitosti so naloge in cilji vezani na področje
podjetništva.
Po raziskavi gem se Slovenija glede na zaupa-
nje v lastne podjetniške kompetence, potrebne za
začetek posla, uvršča nad evropsko povprečje, in
sicer je v letu 2019 57,46 posameznikov menilo,
da ima potrebne podjetniške kompetence (pov-
prečje evropskih držav znaša 50,61). Glede na
dejstvo, da se več kot polovica anketiranih čuti
sposobne biti podjetnik, pa lahko vidimo, da je
odstotek glede podjetniške namere precej nižji. V
letu 2019 je v Sloveniji namero po ustanovitvi la-
stnega podjetja izkazalo 16,6 ljudi, kar državo
uvršča na šesto mesto na lestvici evropskih držav
(Rebernik in Širec 2020).
Kljub temu, da raziskave kažejo povezavomed
podjetniško namero in kasnejšo podjetniško ak-
tivnostjo, pa še vedno obstaja pomemben in velik
razkorak med obema. Poleg dejavnikov na indivi-
dualni ravni podjetniško namero namreč določa
tudi okolje, v katerem posameznik živi. V mno-
gih državah je neustrezno podjetniško okolje od-
govorno za nizko stopnjo podjetniške aktivnosti
med prebivalstvom. Slednje nakazuje na potrebo
po hkratnem spodbujanju podjetništva in zmanj-
ševanju zaznanih ovir zanj v okolju.
S prepoznavanjem glavnih ovir za podjetni-
štvo med mladimi lahko prispevamo k boljšemu
razumevanju procesa, kako se posameznik od-
loča za podjetništvo, razumemo njegove strahove
in zdržke ter skladno s tem oblikujemo ukrepe,
ki bodo učinkovito naslavljali prepoznane ovire.
V nadaljevanju predstavljamo izsledke raziskave
glede zaznanih ovir za podjetništvo med štu-
denti, ki je bila izvedena med študenti Univerze
na Primorskem.
Ovire za vstop v podjetništvo
Strah pred morebitnim neuspehom, pomanjka-
nje znanja, birokratske ovire, šibka podpora vla-
dnih politik, pomanjkanje finančnih sredstev ipd.
so razlogi, ki marsikaterega posameznika odvr-
nejo od podjetniške poti. Nedavna raziskava med
evropskimi študenti poslovnih ved je pokazala,
da med študenti kot največji oviri za podjetni-
štvo veljata pomanjkanje denarja in pomanjkanje
veščin (Iakovleva idr. 2014). Do podobnih ugo-
tovitev so prišli v okviru raziskave med grškimi
študenti, ki so sicer izkazali pozitiven odnos do
podjetništva, a so hkrati izrazili prepričanje, da
niso dovolj pripravljeni za samozaposlitev (Fafa-
liou 2012).
Zaviralnih dejavnikov je torej več in se prav
tako kot dejavniki podjetniške namere razliku-
jejo po posameznikih. Z namenom boljšega razu-
mevanja problematike na slovenskih tleh smo na
Univerzi na Primorskem izvedli raziskavo glede
zaznavanja ovir za podjetništvo med študenti.
Ker študenti predstavljajo mlade odrasle, ki bodo
v kratkem vstopili na trg dela in iskali zaposli-
tvene priložnosti, smo jih identificirali kot naj-
primernejšo populacijo za izbrano raziskavo. Po-
datki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika, ki je
temeljil na predhodno razvitih merah po Bran-
cujevi, Munteanuju in Gligorjevi (2012) in je sku-
pno zajemal 22 trditev, vezanih na ovire za podje-
tništvo. Anketiranci so s pomočjo petstopenjske
Likertove lestvice izrazili, v kolikšni meri se stri-
njajo s posameznimi trditvami (1 – nikakor se ne
strinjam, 5 – popolnoma se strinjam).
Na anketni vprašalnik je odgovorilo 193 štu-
dentovUniverzenaPrimorskem, od tega 125 žensk
(64,8) in 68 moških (35,2 ) (slika 1). Glede sta-
management 16 (2021) številka 1 19
Jana Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju
Preglednica 1 Skupine študentov glede na zaznane ovire
Skupina 
Nepodjetniki
Skupina 
Iskalci užitkov
Skupina 
Potenc. podjetniki
Skupina 
Delni podjetniki
Sredstva –, , –, ,
Osebna pričakovanja in strahovi , , –, ,
Politično-ekonomsko okolje , , –, ,
Podjetniški življenjski slog , , –, –,
Družbeno okolje –, –, , –,
rosti je bila razporeditev vzorca naslednja: mlajši
od 25 let (161; 83,4), med 25 in 30 let (15; 7,8 ),
starejši od 30 let (17; 8,8) (slika 2). Večina štu-
dentov iz vzorca je bilo dodiplomskih študentov
(157; 81,3 ), ostali so bili podiplomski študenti
(36; 18,7 ). Med študenti iz vzorca je bilo 167
(86,5 ) študentov nezaposlenih, 22 (11,4) za-
poslenih, štirje (2,1 ) pa so bili lastniki podje-
tja (slika 3). V času raziskave je bilo 14 (7,3 )
študentov brez opravljenega podjetniškega pred-
meta, 140 (72,5 ) z enim opravljenim podjetni-
škim predmetom in 39 (20,2 ) z dvema ali več
opravljenimi podjetniškimi predmeti.
Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo
statističnega programa spss z uporabo eksplo-
ratorne faktorske analize in klastrske analize.
Z eksploratorno faktorsko analizo smo ovire za
podjetništvo razvrstili v pet skupin, in sicer (1)
sredstva, (2) osebna pričakovanja in strahovi, (3)
politično-ekonomsko okolje, (4) podjetniški ži-
vljenjski slog in 5) družbeno okolje. V nadalje-
vanju je bila uporabljena klastrska analiza, s po-
močjo katere smo študente iz vzorca glede na za-
znane ovire za podjetništvo razvrstili v štiri raz-
lične skupine (preglednica 1): (1) nepodjetniki, (2)
iskalci užitkov, (3) potencialni podjetniki in (4)
delni podjetniki. V nadaljevanju so podani opisi
posameznih skupin študentov.
Nepodjetniki predstavljajo skupino študentov,
ki kot zaviralce podjetništva oz. ovire za samo-
stojno podjetniško pot zaznavajo vseh pet iden-
tificiranih skupin ovir: sredstva, osebna pričako-
vanja in strahove, politično-ekonomsko okolje,
podjetniški življenjski slog in družbeno okolje.
Na podlagi ugotovljenega ocenjujemo, da je moti-
viranje posameznikov iz skupine nepodjetnikov za
samostojno podjetniško pot izredno težko, če ne
nemogoče, saj v okolju zaznavajo številne ovire,
hkrati pa v podjetništvu ne vidijo priložnosti.
Drugo skupino študentov smopoimenovali iskalci
užitkov in predstavljajo posameznike, ki največjo
oviro za samostojno podjetniško pot prepozna-
vajo v življenjskem slogu podjetnikov. Osebna
pričakovanja/strahovi in politično-ekonomsko
okolje zanje predstavljajo manjšo oviro za podje-
tništvo, medtem ko sredstev in družbenega oko-
lja sploh ne zaznavajo kot oviri za podjetništvo.
Kljub temu menimo, da je za to skupino posame-
znikov malo verjetno, da se bodo v prihodnje od-
ločili za podjetništvo, saj življenjski slog podjetni-
kov, ki je zaznamovan z dolgim in kontinuiranim
delovnikom, nedorečenim delovnim časom in ne-
plačanim dopustom zanje predstavlja pomembno
oviro za podjetništvo.
V nasprotju s prvima dvema skupinama štu-
dentov sta naslednji dve (potencialni podjetniki in
delni podjetniki) bolj naklonjeni podjetništvu, za-
radi česar ocenjujemo, da je največ pozornosti in
ukrepov za spodbujanje podjetništva potrebno
usmerjati vanju. S tem lahko zagotovimo naj-
boljše pogoje, da bodo ti posamezniki nekega dne
svojo podjetniško namero tudi dejansko uresni-
čili. Tretjo skupino študentov smo tako poimeno-
vali potencialni podjetniki, saj je za njih značilno,
da večine dejavnikov ne zaznavajo kot ovire za
podjetništvo (sredstva, osebnapričakovanja/stra-
hovi, politično-ekonomsko okolje in podjetniški
življenjski slog), kot oviro prepoznavajo le druž-
beno okolje, čeprav tudi v temprimeru povprečne
vrednosti niso bile visoke. Študenti iz te skupine
ocenjujejo, da s strani družine in prijateljev ni-
majo zadostne podpore pri morebitni ustanovi-
tvi podjetja. Navedeno nakazuje potrebo po večji
proaktivnosti profesorjev, mentorjev in drugih
podpornih služb na fakultetah ter večjo vpetost
institucij iz podpornega okolja za podjetništvo
pri nudenju ustrezne podpore izbranim študen-
tom, in sicer lahko v obliki dodatnih usposabljanj,
individualnih svetovanj in možnosti povezova-
nja s ključnimi deležniki podjetniškega ekosis-
tema. Četrto skupino študentov smopoimenovali
delni podjetniki, saj ovire za podjetništvo zazna-
vajo v sredstvih, osebnih pričakovanjih/strahovih
in politično-ekonomskem okolju, ne pa v podje-
20 management 16 (2021) številka 1
Jana Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju
Preglednica 2 Demografske značilnosti posameznih skupin študentov
Značilnost Kategorija Vzorec Skupina 
Nepod-
jetniki
Skupina 
Iskalci
užitkov
Skupina 
Potencialni
podjetniki
Skupina 
Delni
podjetniki
f  f  f  f  f 
Spol Ženske  ,  ,  ,  ,  ,
Moški  ,  ,  ,  ,  ,
Starost Mlajši od  let  ,  ,  ,  ,  ,
Med  in  let  ,  ,  ,  ,  ,
Več kot  let  ,  ,  ,  ,  ,
Raven študija b (dodip.) . letnik  ,  ,    ,  ,
b (dodip.) . letnik  ,  ,  ,  ,  ,
b (dodip.) . letnik  ,  ,  ,  ,  ,
b (dodip.) Absolvent  ,  ,  ,  ,  ,
b (podip.) . letnik  ,  ,  ,  ,  ,
b (podip.) . letnik  ,  ,  ,  ,  ,
Status Nezaposlen  ,  ,  ,  ,  ,
Zaposlen  ,  ,  ,  ,  ,
Lastnik svojega podjetja  ,  ,    ,  ,
Število obis-
kanih podjet.
predmetov
Nič predmetov  ,  ,  ,  ,  ,
En predmet  ,  ,  ,  ,  ,
Dva ali več predmetov  ,  ,  ,  ,  ,
Podjetniška
namera
Da  ,  ,  ,  ,  ,
Ne  ,  ,  ,  ,  ,
Notes f – frekvenca.
tniškem življenjem slogu in družbenem okolju.
Slednje pomeni, da ti študenti lahko v prihodnje
postanejo podjetniki iz nuje ali prepoznane prilo-
žnosti. Zato je za pripadnike te skupine še posebej
pomembno, da so v okviru študija deležni ustre-
znega podjetniškega izobraževanja, saj lahko s
tem krepijo lastno ustvarjalnost, usmerjenost v
reševanje težav ter zaznavanje priložnosti in pri
tem osvojijo še vrsto drugih kompetenc, ki so po-
trebne za samostojno podjetniško pot. Z ustre-
znim učnim okoljem, ki študentom omogoča iz-
kustveno učenje preko povezovanja teorije in pra-
kse, lahko v teh študentih vzbudimo zanimanje
za podjetništvo, jih opremimo s potrebnim zna-
njem in jih usmerimo na samostojno podjetniško
pot. Ob tem pa je nadvse pomembno, da jim skozi
izobraževalni proces ne omogočimo zgolj pridobi-
vanja podjetniških kompetenc, temveč tudi okre-
pimo občutek zaupanja v lastne sposobnosti (t. i.
samoučinkovitost), zlasti prepričanje, da so spo-
sobni uspešno voditi lastno podjetje. Na podlagi
analize zaznavanja ovir za podjetništvo med štu-
denti lahko trdimo, da imata največ možnosti za
samostojno podjetniško pot skupini tri (potenci-
alni podjetniki) in štiri (delni podjetniki).
Preglednica 2 prikazuje demografske značilno-
sti posameznih skupin študentov, ki smo jih obli-
kovali s pomočjo klastrske analize. Skupino ne-
podjetniki sestavljajo večinomaštudentke (79,4),
ki so mlajše od 25 let (92,1 ), obiskujejo drugi le-
tnik dodiplomskega študijskegaprograma (68,3 ),
so v večini nezaposlene (92,1 ) in so v času do
raziskave obiskale en podjetniški predmet. Glede
podjetniške namere smo ugotovili, da večina od
njih v naslednjih treh letih ne namerava ustano-
viti lastnega podjetja (69,8).
Skupino iskalci užitkov prav tako večinoma se-
stavljajo ženske (62,2 ), ki so mlajše od 25 let
(82,2 ), obiskujejo drugi letnik dodiplomskega
študijskega programa (55,6), so v večini neza-
poslene (77,8) in so v obdobju do raziskave obi-
skale en podjetniški predmet (66,7 ). Več kot po-
lovica študentov iz te skupine v naslednjih treh
letih ne namerava ustanoviti lastnega podjetja
(62,2 ).
V tretji skupini, ki zajema potencialne podje-
management 16 (2021) številka 1 21
Jana Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju
tnike, je delež žensk in moških skoraj enakovre-
den (48,5  moških in 51,5 žensk) in večina
je mlajših od 25 let (72,7 ). Podobno kot v prvi
in drugi skupini študentov je tudi v tretji sku-
pini največ dodiplomskih študentov, ki obiskujejo
drugi letnik študija (60,6 ). Med potencialnimi
podjetniki je prav tako največ nezaposlenih štu-
dentov (75,8), ki so v času do raziskave obiskali
en podjetniški predmet (78,8). Za razliko od pr-
vih dveh skupin je večina študentov iz te skupine
izrazila namero po ustanovitvi lastnega podjetja
v naslednjih treh letih (69,7 ).
V zadnji skupini, ki smo jo poimenovali delni
podjetniki, prevladujejo ženske (58), ki obisku-
jejo drugi letnik dodiplomskega študija (52 ) in
so mlajše od 25 let (80). Večina posameznikov
v skupini je nezaposlenih (94) in z enim podje-
tniškimpredmetom (70). Glede podjetniške na-
mere smo ugotovili, da je v skupini nekoliko več
študentov, ki v naslednjih treh letih ne namerava
ustanoviti lastnega podjetja (54), v primerjavi s
študenti, ki so izrazili namero po ustanovitvi la-
stnega podjetja (44).
Z razvrstitvijo študentov v različne skupine
glede na ovire, ki jih zaznavajo pri potencialni sa-
mostojni podjetniški poti, smo pridobili podrob-
nejše informacije o tem, katera skupina študen-
tov je najbolj naklonjena podjetništvu in v najve-
čji meri izkazuje namero po ustanovitvi lastnega
podjetja. Na podlagi vpogleda v ovire, ki jih za-
znavajo študenti znotraj posameznih skupin, smo
pridobili znanje, s katerim lahko učinkovito na-
slavljamo prepoznane ovire in ustvarimo spodbu-
dno okolje, v katerem bodo študenti lahko uresni-
čili svojo podjetniško namero, predvsem pa bodo
na to pot stopili bolje opremljeni.
Kako lahko torej prispevamo k večji
podjetniški aktivnosti med mladimi?
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta
leta 2006 podjetnost uvrstila med osem ključnih
kompetenc za vseživljenjsko učenje. Podjetnost
kot kompetenca je bila opredeljena kot zmožnost
izkoriščanja priložnosti in uresničevanja zami-
sli ter pretvarjanja teh priložnosti in zamisli v
vrednost za druge (Priporočilo Sveta z dne 22.
maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenj-
sko učenje 2018). Zato je pomembno, da mla-
dim v okviru izobraževalnega procesa omogo-
čimo razvijanje te kompetence. Menimo, da je
treba k reševanju težave pristopiti celostno in
podjetniško znanje, kompetence ter veščine raz-
vijati na vseh ravneh izobraževalnega procesa (od
primarne do terciarne), s čimer bomo spodbu-
jali inovativnost, proaktivnost in kritično mi-
šljenje mladih, jih usmerjali v reševanje težav,
krepili njihov občutek samoučinkovitosti ter s
tem posredno tudi njihovo podjetniško namero.
Podjetniške vsebine bi tako morale postati ob-
vezna sestavina učnih načrtov že na osnovnih
in srednjih šolah ter sestavni del študijskih pro-
gramov tako poslovnih šol kot tudi šol z dru-
gih področij (npr. zdravstva, naravoslovja, hu-
manistike, pedagogike ipd.). Pri tem ne zado-
stuje zgolj podajanje podjetniških vsebin, temveč
je treba učencem in študentom omogočiti izku-
stveno učenje, ki bo preko povezovanja teorije
in prakse zagotovilo uspešnejši ter učinkovitejši
proces učenja. V izobraževanje je potrebno vklju-
čevati podjetnike in študentompribližati uspešne
podjetniške zgodbe iz lokalnega okolja, s kate-
rimi se lahko identificirajo in v njih prepoznajo
navdih. Tudi podjetniški dogodki (npr. konfe-
rence, delavnice, okrogle mize, start-up vikendi
ipd.) in natečaji za izbor inovativnih poslovnih
idej (npr. na Univerzi na Primorskem vsako leto
poteka festinno, http://www.inno.si/festinno/)
za mlade posameznike predstavljajo dragoceno
izkušnjo, saj so odličen vir znanja, mehkih veščin
in možnosti povezovanja.
Vzporedno s krepitvijo podjetniških kompe-
tenc in znanj pa je enako pomembno tudi gra-
diti na podpornem okolju, ki bo prilagojeno po-
sebnostim lokalnega okolja in bo spodbudno vpli-
valo na rast ter razvoj obstoječih podjetij in na-
stanek novih. Dostop do znanja, kapitala in tr-
gov, obstoj inkubatorjev, pospeševalnikov in šte-
vilnih priložnosti za sodelovanje ter povezovanje
so zgolj nekateri od najpomembnejših elementov
vsakega dobrega podjetniškega ekosistema.
Če želimo, da se bodomladi pogosteje in pogu-
mneje podajali v podjetništvo, pa nenazadnje po-
trebujemo tudi družbo, v kateri bodo napake do-
voljene, neuspeh pa ne bo pomenil stigme, tem-
več zgolj priložnost za učenje. Kot pogosto slišano
med podjetniki: »Reward success and failure, pu-
nish inaction« (»Naj se nagrajujeta zmaga in po-
raz, naj se kaznuje neaktivnost«).
Literatura
Brancu, L., V. Munteanu in D. Gligor. 2012. »Study
on Student«s Motivations for Entrepreneurship in
Romania.« Procedia: Social and Behavioral Sciences
62:223–231.
Bric, U. 2017. »Podjetništvo? Mladi odgovarjajo: Ne,
hvala!« Svet kapitala. https://svetkapitala.delo.si/
finance/podjetnistvo-mladi-odgovarjajo-ne-hvala.
Dermol, V., in L. Rožman. 2014. »Model spodbujanja
podjetništva 2014.« V Spodbude podjetništvu in pod-
22 management 16 (2021) številka 1
Jana Hojnik idr. | Podjetniška namera študentov in njihovo zaznavanje ovir v okolju
jetnosti v Sloveniji, ur. V. Dermol, 19–32. Celje: Med-
narodna fakulteta za družbene in poslovne študije.
Evropska komisija. 2014. Izvajanje Akta za mala podje-
tja na regionalni ravni.Zbirka vodnikov Kako podpi-
rati politiko msp iz strukturnih skladov? [Bruselj:]
Evropska komisija. https://www.eu-skladi.si/sl/
dokumenti/publikacije/5.pdf.
Evropski parlament. 2017. »Brezposelnostmladih: Kako
lahko ukrepa eu?« https://www.europarl.europa
.eu/news/sl/headlines/priorities/socialna-varnost
-in-vkljucenost/20171201STO89305/
brezposelnost-mladih-kako-lahko-ukrepa-eu.
Fafaliou, I. 2012. »Students« Propensity to Entreprene-
urship: An Exploratory Study from Greece.« Inter-
national Journal of Innovation and Regional Develop-
ment 4 (3–4): 293–313.
Iakovleva, T. A., L. Kolvereid, M. J. Gorgievski in O.
Sørhaug, 2014. »Comparison of Perceived Barriers
to Entrepreneurship in Eastern and Western Euro-
pean Countries.« International Journal of Entrepre-
neurship and Innovation Management 18 (2–3): 115–
133.
ipmmp. B. l. »Metodologija gem.« https://ipmmp.um
.si/globalni-podjetniski-monitor/metodologija
-gem/.
Israr, M., inM. Saleem. 2018. »Entrepreneurial Intenti-
ons among University Students in Italy.« Journal of
Global Entrepreneurship Research 8:20. https://doi
.org/10.1186/s40497-018-0107-5.
Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kom-
petencah za vseživljenjsko učenje. 2018. Uradni list
Evropske unije, c 189.
Rebernik,M., in K. Širec, ur. 2020. Raznolikost podjetni-
ških motivov: gem Slovenija 2019. Maribor: Univer-
zitetna založba Univerze v Mariboru.
Remeikiene, R., G. Startiene in D. Dumciuviene. 2013.
»Explaining Entrepreneurial Intention of Univer-
sity Students: The Role of Entrepreneurial Edu-
cation.« V Active Citizenship by Knowledge Mana-
gement & Innovation: Proceedings of the Manage-
ment, Knowledge and Learning International Confe-
rence 2013, 299–307. Bangkok, Celje in Lublin: To-
KnowPress.
management 16 (2021) številka 1 23