Fomiikim »terft- lu I Din DtMisa, trn trn ■prejema liat r npraai. naročnina 4 Din, na dom ia po poiti dostavljen liat 5 Din. - Celoletna naročnina ja 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene ina«-ratom po dogovora VOHEDEJCJSKI Uredništvo: Kopitarjeva uL St 6/111. Telelon št 4001, 40-02, 40-03, 40-04 ki 40-05. List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Postni ček. račun. Ljubljana 16.050. Telefon štev. 4001. Papežev legat kardinal Pacetti skozi Ljubljano Sprejem na Rakeka in v Ljubljani Rim, 22. maja. TG. Včeraj je sv. oče sprejel v zasebni avdienei kardinala Pacellija in njegovo spremstvo pred njihovim odhodom v Budimjiešto, kjer bo državni tajnik kardinal Paeelli kot pajiežev legat zastopal svetega očeta na evliarističnem kongresu. V spremstvo kardinala Pacellija so bili imenovani: msgr. Gio-vanni Montini, substilut na državnem tajništvu, msgr. Francesko l.uttor, ajx>stolski protonotar, marebese don Patri/.io Naro Patrizi Montoro, zastavonoša svete rimske Cerkve, don Luigi ) Ijincellolti iz drž. tajništva, msgr. Mario Nasali Rocca di Cornelinno, tajni papežev caineriere, msgr. Giuseppe di Ton, tajni pupežev rameri-ere, grof Gtovanni Chinssi, papežev cameriere in nostielj plušča in meča, dr. Clementedei Con-ti Piefromarchi, član papeževe osebne straže Guarda Nobile, msgr. Carlo Grano, vodja pa-peških obredov, msgr. Pio Rossingnani, pape- žev šef kabineta (Maestro di Camera), vitez Luigi Rossignani, plemenitaš, IX>n Bianconi, član osebnega karredarjev<, ki so s silo hoteli rešiti Miillerja pred vojaki. »Redarji« so navalili na vojake ter se žaljivo izražali nad češkoslovaško vojsko ter so poskušali vojakom vzeti bajonete. Spopad je zavzemal vse večji obseg. Tedaj pa je že prispel oddelek policije. Število napadalcev se je že povečalo na 150. Stražniki so s pomočjo vojakov zgrabili nekega Satlerja, ki je bil glavni kolovodja pri tem napadu na vojake. Med potjo so stražniki dobili ojačenjc. Že pa se je pojavila skupina 300 hen-leinovcev pod vodstvom narodnega poslanca Nemca. Ilenleinovci so vzklikali, da se ne bodo pokorili stražnikom in vojakom. Prišlo je ponovno do težkih žalitev češkoslovaških vojakov in stražnikov. Kakor je ugotovljeno in dokazano s številnimi pričami, je pri teh žalitvah vojakov in stražnikov sodeloval tudi sam predsednik mestne občine v Hoinutovu Herhric. Prišlo je do ponovnega spopada, pri katerem je bilo ubitih 8 ljudi. Ker je omenjeni narodni poslanec Nemec izjavil, da je o priliki tega spopada mnogo henleinovcev dobilo težke poškodbe, so hitro poklicali policijskega zdravnika, ki je zahteval, da pregleda ranjence. Poslanec Nemec mu je odgovoril, da so se oni med tem časom že vrnili domov. Zdi se, da prav mnogo oseb ni ranjenih. Policija je morala še nekajkrat posredovati. Tako je ob vhodu v mesto zaustavila avtomobil, ki je bil poln »redarjevc, kateri so viharno demonstrirali. Policija je morala ludi izvršiti preiskavo v neki hiši, kamor so se umaknili trije napadalci pred policijo, ki jih je hotela legitimirati. Pri zasledovanju je policija našla dva od teh treh napadalcev, ki se pišeta Josip Kraus in Anton Singer. Tretjemu se je posrečilo pobegniti. Uradna objava Henleinove stranke Praga, 22. maja. (Havas.) Ilenleinova stranka je objavila tole uradno poročilo: Politični pododbor glavnega odbora Hnnlni-nov« stranke, ki stalno zasnda žn od četrtka, jn takoj čim jn dobil is vsnh krajev točna poročila o dogodkih, izbral narodnega poslanca Franka ter mil poveril nalogo, da ohiščn ministrskega predsednika dr. Milana Hodžo, ki jn v »Tezi s tem poslal poziv Franku. Oh tnj priliki jc Frank izjavil dr. Hodži, da poziv pod orožjn gotovih letnikov rezervistov ter tudi drugi ukrepi, ki so jih podvznln vojaške oblasti, ustvarja med prebivalstvom ozračje, ki jn zelo nevarno za ohranitev miru in reda. V tem razgovoru z dr. Ilodžo. ki jn trajal vns dan, jn Frank podal uradno izjavo, po kateri je nntočno, da hi bili ukrepi podvzeti zaradi ohranitve miru in reda. Ti ukrepi so nasprotno povečali politično napetost in agitacijo. V razgovoru nierl Frankom in r. notranjim ministrom Cernjjem je Frank skupno z narodnim poslancem Nnuvvirthnm poudaril notranjemu ministru, da sedanji položaj po njegovih obvestilih nn odgovarja službenim poročilom. Fazen tega je. Frank opozoril Indi na to. da takšen položaj zaradi tega. ker zanj ni odobritve od strani pristojnih činiteljnv, ni v soglasju z ustavo. Predstavniki Hnnlninovn stranke so vztrajali pri tem, da se vzpostavi takšno stanje, ki ho v skladu z nstavo, ker smatrajo to kot predpogoj za sodelovanje svojn stranke pri delu za ohranitev miru in reda v državi. Zahtevali so tudi nekatere administratimn in osebne spremembe. V svojih razgovorih z notranjim ministrom so izrazili tudi svojo nnzadovoljstvo in žalost nad smrtjo dveh sudetskih Nemcev v llebn. Zahtevali so, da so podvzamejo energični ukrnpi, da sn v bodoče preprečijo takšni uboji ljudi na meji, kakor tudi, da sn rodbinam umrlih dveh sudetskih Nemcev da primnrna odškodnina. Politični odbor ho nadaljnval s svojim delom danes. V zvnzi s tem uradnim poročilom jn treba opozoriti na to, da jn Ifnnlninova stranka včeraj kot predpogoj postavila zahtevo, da sn povsod na Češkoslovaškem vzpostavi red. Čeprav jo danns češkoslovaška vlada storila vsn potrnbnn korake v tem pogledu, vendar Hnnlninovci smatrajo, da ti ukrnpi niso v skladu z ustavo, ter zahtevajo, da sc ukinejo. Proglas vojnega ministra o vpoklicu rezervistov Praga, 21. nmjn. AA. ČTK: Minister za narodno obrambo je izdaj tale odlok: Po predpisih zakona o narodni obrambi in v soglasju z ministrskim svetom sn poziva pod zastavo en Intnik rnznrvistov in nn letnik specialnih oddelkov na izredne vojaško vajo. Ta ukmp jn lahtnvala potreba, da so rezervisti izvežhajo v rabi novega orožja. Enakn vojaško vajn so biln tudi po drugih državuli. Istočasno so jo upoštevala potreba, da stopi pod orožjn več voj. oddnlkov, ker so sndanji oddnlki nzadostni, dn * teh nevarnih časih obvarujejo mir in varnost države, tnr da preprečijo incidnntn, kakršni so se pripetili v nekaterih krajih na Češkem. V zvezi z uradnim sporočilom o vjx>klicu enega letnika rezervislov, se je iz merodajnih krogov izvedelo sledeče: Grn za navaden ukrep ministra za narodno obrambo, ki ga jn podvznl zaradi narodne ohram- Naročnike. ki imajo še kaj zaostanka na naročnini, prosimo, da ga čim prej poravnajo, da jim moremo zagotoviti redno prejemanje lista. Naročnina se pošilja zaradi priročnosti po >Sloveneevih< položnicah štev. 10.650. Vrhu srednjega dela položnice naj se pit vselej oinači, koliko naročnine naj se vpiše na račun »Ponedeljskega Slovenca«. bn. Ni tn govora o kakšni mobilizaciji, ker v tem primeru nn hi bil zadosti samo odlok ministra mi narodno obrambo, pač pa sklep oblasti, ki jih predvideva ustava. Minister za narodno obrambo j« izdal t'i odlok po čl. 22 zakona o nar. obrambi. Praga, 22. maja. AA. ČTK: Nasprotno 7. netočnimi vestmi, ki so prišle od neuradno strani, pristojne oblasti izjavljajo, da jn hil poklirnn na orožnn vajn samo en Intnik rezervistov oziroma samo tisti rezervisti, ki sn niso opravili svoje dolinosti. Mnd temi rnznrvisti jn treba razumeti one, ki so odslužili skrajšani rok v kadru. Kazen teh rnznrvistov ni bil vpoklican nobnn drug Intnik. Na pristojnnin mestu ludi iijavljajo, da ni treba pričakovati, dn hi bili Tpoklicani na orožnn Tajn šn drugi rezervisti, knr sn sndanji ukrepi, ki so bili podvzeti. in smatrajo za zadostno. Zaskrbljenost V Angliji po Evropi London. 21. maja. AA. (Reuter) Tu vlada velika zaskrbljenost zaradi najnovejšega razvoja dogodkov na Češkoslovaškem v zvezi z. vprašanjem sudetskih Nemcev. Ni potrebno nikako potrdilo glasov o zbiranju poljskih in madžarskih čet nu češkoslovaški meji, posvečajo pa veliko pozornost temu, kako se bosta zadržali v tem trenutku Varšava in Budimpešta. Angleška vlada je zadovoljna, ker so čehoslo-vaki odgovorili konstruktivno na angleške in francoske pozive s tem, da so bili pripravljeni pogajati se s Ilenleinom. Ilenleinova odklonitev, dn bi se |)ogajal, dakIer ne dobi gotovih predhodnik jamstev, je napravila manj ugoden vtis. Najnovejša poročila iz Berlina poveča-vajo neinir in zaskrbljenost, kajti te vesti pravijo, da nemško javno mnenje vse bolj zahteva hitrega razeiščenja položaja. Angleška vlada pa smatra, da je storila vse. kar je mogla storiti, da prepriča Prago in Berlin o važnosti in jio-trebnosti miru in da je zaradi vznemirjenju duhov v dveh državah treba računati z možnostjo. da ti napori postanejo brezuspešni. London, '22. maja. AA. Včerajšnje časopisje prinaša pod velikimi naslovi poročilo o uboju dveh sudetskih Nemcev v IIcou ter o pozivu enega letnika rezervistov nn Češkoslovaškem pod zastavo. Nič manjše pozornosti pn ni izzval v včerajšnjem londonskem časopisju povratek angleškega zunanjega ministra lorda llalifaxa v london. ki se jc vrnil z običajnega nedeljskega oddiha izven mesta. V Parizu „Hitler ne bo udaril" Pariš, 22. maja. A A. Tukajšnje časopisje posveča veliko pozornost težkim časom, ki jih preživlja Češkoslovaška, ter soglasno izraža zadovoljstvo nad zadržanjem Velike Britanije spričo zadnjih dogodkov. Smatrajo, da se po zadnjem koraku angleškega veleposlanika v Berlinu dogodki razvijajo v smeri pomirjenja. Petit Parisien med drugim piše: Našn vlada, kakor tudi vlada v Londonu sn na vso moč prizadevata, da bi preprečili morebitni spopad mnd Češkoslovaško in Nemčijo zaradi i n c i d n n t o v. Anglija nn varčuje z nasveti, naj bodo v Berlinu bolj zmerni, na drugi strani pa Francija obrača svojo pozornost razburjenju med češkoslovaškim narodom. »Journal« objavlja: Zdi sn. da II i t I n r ne namerava udariti n a Češko, pač pa da s pomočjo groženj, da bo začni r. vojno, skuša doseči čini vnč pravic za nemško manjšino. Isti list prinaša poročilo iz Berlina, v katerem piše o koraku angleškega vnlnposlanika pri nemški vladi. Pravi, da jn ta korak izzvalo gihanjn nemških čet. Dozdaj ni hilo izdano nobeno poročilo nemški javnosti. »Joiir; objavlja brzojavko svojega dopisnika iz Berlina, ki med drugim pravi: Povsem sn zdi, da nemški rajli ni razpoložen za lo. da hi sn spuščal v pustolovščino, ki je toliko holj dvomljiva, kolikor manj jn Nemčija sigurna, da ho Anglija ostala nnvtralnii v primeru spopada. »Ef>oque piše: Sn enkrat želimo poudariti, da gre Hitlerju samo za to, da izzovn primerno razpoloženje v svetil, nikakor pa sn nn ho končno odločil za ne kaj, kar bi utegnilo Nemčijo in vso Evropo dovesti v kaos. »Figaro« objavlja članek, v katerem spominja na obstoječi dogovor o arbitraži med Nemčijo in Češkoslovaško, ki ni bil nikadr odpovedan in za katerega je vlada nemškega rajha prav pred kratkim izjavila, dn že drži. V Varšavi Varšava, 22. maju. AA (Havas) Vest o tem, da so poklicali pod orožje en letnik rezervistov na češkoslovaškem, je izzvala precejšnjo zaskrbljenost v Varšavi. Poljski uradni krogi pn so nasprotno (emu zelo rezervirani v svojih izjavah Ier edino poudarjajo, dn se je položaj po njihovem prepričanju poslabšal in da zahteva bolj kot kdaj prej največjo hladnokrvnost pri odgovornih činiteljih zainteresiranih držav. Varšava, 22. maja. AA. (Pat.) Poljski poslanik v Pragi je dobil od svoje vlade v Varšavi naročilo, da vpraša češkoslovaško vlado, kaj p o m e -n i j o oni vojaški ukrnpi, ki jih j n Češkoslovaška p n d v z o I a n u č o š k ii -poljski m n j i. Praga, 22. mnjn. AA. (ČTK) Kakor zasebno poročajo z Dunaja, se je vodja stranke sudetskih Nemcev Konrad Ilenlein danes nekaj časa mudil na Dunaju v spremstvu svoje soproge. Blagoslovitev temeljnega kamna za novo mariborsko bogoslovnico Znamenit dogodek za vso lavanlinsho škofijo v navzočnosti bana dr. Natlačena in mnogoštevilnih odličnihov Maribor, 22. maja. V zgodovini Maribora in vse lavantinske škofije bo današnji dan posebej zabeležen. Danes se je izvršil v Mariboru važon akt, pomemben za severni del naše lepe Slovenije v kulturnem in narodnem pogledu. Z blagoslovitvijo temeljnega kamna za novo bogoslovje je bil položen v Mariboru temelj najvišjega učnega zavoda za vso severno Slovenijo. Važnost tega dogodka je dobila lep iu primeren poudarek v današnjih slnvnostih, ki so bile dopoldne na stavbišču novega bogoslovja pod Kalvarijo v prisotnosti najvišjega predstavnika državne oblasti v naši banovini, bana dr. Marka Natlačena ter drugih odličnikov. Slavnost sc je pričela ob 10 dopoldne. Lepo vreme, ki ga je nebo po včerajšnjem deževju naklonilo, je privabilo na stavbišče pod Kalvarijo, na katerem sc že kažejo obrisi mogočne in veličastne stavbe, več tisočglavo množico, ki ki je napolnila bodoče dvorišče nove bogoslov-nice ter se vzpenjala visoko v hrib. Stavbišče je bilo slavoostuo okrašeno, postavljena je bila posebna lopa z oltarjem ter lopa s sedeži za odlične goste, ki so se zbrali k blagoslovitvi. Prevzvišeni lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič, ki je danes opravil blugoslovitvene obrede, io sprejemal na čelu člaaov stolnega kapitlja bana dr. Natlačena, zastopnika poveljnika mesta polkovnika Drngotina M ur a,so, vršilca dolžnosti predsednika okrožnega sodišča vss. Lenarta, oba okrajna glavarja dr. Šiško in dr Ei-letza, mestnega župana dr. Juvana, predstojnika mestne policije dr. Trstenjaka, zastopnika ljubljanske bogoslovni? fakultete prelata dr. »laviča in univ. prof. dr. Lukmana, bivšega obustnega predsednika dr. Leskovarja, podžupa-la Žebota, načelnika gradbenega oddelko ban. iprave inž. Sknbernetn, tehničnega višjega svetlika ban. uprave inž. Mencingerja, projektanta love zgradbe inž. Culka, ravnatelje muribor-ikih srednjih šol dr. Mostnnka, Kadunca, dr. lerica in Prijatelja, predstojnika okrajnega so-lišča dr. Lavrenčičn, magdaleroskega dekana g. itergarja, bogoslovne profesorje ar. Hohnjeca, Ir. Jeraja, dr. Moška. superiorja DJ Tomcn, ■vardijana frančiškanskega samostana p. Pla-iin.ška, in župnika p Valcrijana Ijuidergotta, ajnika JRZ Marka Kranjca, zastopnika mariborskega mestnega sveta ravnatelja Hrastcljn n majorja v p. 'Žitnika, predsednika ICA dr. tejžarja, ravnatelja dijaškega semenišča Rich-cerja, načelnika glavnega kolodvora Permetn, zastopnika 45 p. polka knp. Pnšeljo, 32. art. jolka kap. Todcviča, vojnega okrožja knp.Cag-ijavcn, stavbenika inž. Nassimbenija, ki opravlja gradbena dela, številne duhovnike, zastopnike raznih korporacij in katoliških društev, ki so se udeležila slavnosti z zastavami. Točno ob 10 se je pridela sv. maša, ki jo je imel prevzvišeni g. knezoškof dr. Ivan Tomažič ob asistenci članov stolnega kapitlja. Med službo božjo je pel zbor bogoslovcev ter je igrala godba »Omladine«. Po sv. maši je izvajala godba >(>mladine< glasbeno točko, nato pa je imel prevzvišeni g. knezoškof dr. Tomažič naslednji nagovor: Govor škofa dr. Tomaziča »V svetem Pismu, v psalmu 126, stojijo pomembne besede: Ako Gospod ne zida luše, se zastonj trudijo, katori jo zidajo. Isto pove z drugimi besedami .Slomškovo obče veljavno pravilo: Prazno jo delo brez žegna 'z nebes. Tembolj so mora reči, da bi bilo naravnost predrzno in vnaprej k neuspehu obsojeno podjetje, ako bi hotela lavantinska škofija z lastnimi sredstvi in močmi sezidati na milijone in milijone proradunano stavbo novega bogoslovnega semenišča in učilišča; saj so ubogi njeni prebivalci, in škofijstvo ne more niti predpisanih davkov plačali niti svojih poslopij, kakor bi bilo potrebno, popraviti. Iz bogoslovnega semenišča morajo izhajati duševno in telesno popolnoma zdravi, živčno krepki duhovniki, sicer bi ne mogli prav vršiti svojega božjega poslanstva in svoje naloge na zemlji — in semenišče bd izgubilo svoj pomen. — Noše mariborsko, nad slo let staro bogoslovje na Glavnem trgu je postalo pretesno in nikakor no ustreza več zdravstvenim predpisom za zavode, v katerih ee šolajo mladi ljudje. Na svojo veliko žalost moram mnogim gospodom bogoslovccin in novomošmikom, namesto da Ivi jim odkazal dušno-pastireka službena mesta, dajati bolezenske dopuste, da gredo v bolnišnice ali v zdravilišča. — Tako je gradnja novega doma za bogoslovje postala nujna, neizogibna potrebnost. — Prav zavoljo te potrbnosti zaupam v Boga, da nam svojo pomoči ne bo odrekel. V zaupanju na božjo pomoč pod varstvom božjega Srca smo stavbo začeli; v zaupanju na božjo pomoč jo nadaljujemo; v zaupanju na božjo pomoč se nadejamo, da jo bomo srečno dovršili. Do bi si božjo pomoč izprosili in si jo tembolj zagotovili, zalo danes blagoslavljamo ter polagamo med lepimi obredi in pobožnimi molitvami temeljni kamen novi stavbi za semenišče, uči-lišče in svetišče, ki mora biti združeno z bogoslovnim zavodom. Ima ta kamen globok pomen v duhovnem oziru: pomenja Kristusa samega. <> njem je napovedal prerok, da je kamen, ki so ga • j__:: ______-i: — nn^lnl ,f™*r>lni kninen (Ps Zato dano« prosimo Boga, naj On d rti svojo vsemogočno in blagoslavljajoče roko nad novo stavbo in nad vsemi, ki jo gradijo; naj bo On Plačnik vsem njenim dobrotnikom, predvsem banski upravi in njenim organom in enako darovalcem milih darov med ljudstvom; naj On gane srca merodajnih činiteljev na pristojnih upravnih mestih, da bodo z dobrohotno uvidevnostjo in fiodporo pripomogli prepotrebni stavbi do srečne dovršitve. Bog me naj slifti in nsli&il« Stoku prošt dr. Maks Vraber je zatem prečital spominsko listino, Iri se bo vzidala v temeljni kamen. To listi uo so podpisali prevzvišeni lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič, ban dr. Marko Natlačen, zastopnik notranjega ministra dr, Korošca, okrajni glavar dr. Šiška, zastopnik ministra dr. Kreka okrajni glavar Eilotz, zastopnik vojaške obiiasti polkovnik Maras, vsi člani lavan-tinskega stolnega kapitlja, predstojnik mestne policije dr. Trstenjuk, mestni župan dr. Juvan, podžupan Žebot, načelnik tehničnega oddelka bansko uprave ing. Skaberne, višji svetnik ing. Mencinger in ing. Culk, zastopnik mariborskega občinskega sveta ravnatelj Hrastelj, prolesorski zbor bogoslovja, zastojmiki mariborske dv* vščino in stavbenik Nassimbeni. Spominska listina se glasi: V imeim prosvete Trojice. V 16. letu vladanja papeža Pija XI., ki je v okrožnici katoliškemu dukovništvu vAd catholici sacerdotii« z dne 20. decembra -935 znova poudaril akrb za Skotijska semenišča in za vzgojo duhovniškega naraščaja, v 4. letu vladanja kralja Petra U. Karadjor-djeviča po knezu princu PaVlu in dveh drugih kraljevskih namestnikih, ko je slavila kraljevina Jugoslavija 20 letnico zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo, je kneooškof lavantinski, dr. Ivan Jožef Tomažič v 5. letu svojega školovanja na 5. nedeljo po Veliki noči, dne 22. maja 1938 blagoslovil tomeljni kamen Duhovniškega Semenišča in Visoke bogoslovno šole v Mariboru, ki naj bo jubilejni spomenik 700 letnice ustanovitve lavantinske škofije. (122S-1938) Navzoči so bili p. n. gg.: Dr. Marko Nalkičen, ban dravske banovine, ki je načrte odobril; zastopnik dr. Antona Korošca, ministra notranjih zadev, dr. Janko Šašlka, okrajni načelnik Maribor levi breg; zastopnik dr, Miho Kreka, ministra brez listnice, Leopold Eilec, okrajni načelnik Maribor desni breg; ing. Viktor Skaberne, načelnik tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani; ing. Leon Mencinger, banovinski tehnični višji evčtnik; itig. Božidar Culk, ki je načrte naredil in vodil nadzorstvo gradnje; stolni kapitelj lavantinski z veorni svojimi Člani; dr. Alojzij Juvan, župan mesta Maribor; dr. Alojzij Terstenjak, predstojnik mestne podicije; zastopstva državnih in avtonomnih umdov v Mariboru; zastopstvo bogoslovnega profesorskega zbora, duhovnikov, redovnikov in redovnic, v Mariboru; ing. Ubald Nassimbeni, mestnega stavbenika, ki je, prevzel gradbena dela, in številnih dobrotnikov in odličnih prijateljev zgradbe. Slede podpisi knezoškofa, bana in odličnikov državnih in vojaških oblasti. Blagoslovitev kamna Nato so sledili globoko pomembni blagoslovitvam obredi. Škof dr. Tomažič je najprej blagoslovil vodo ln sol ter je g to vodo blagoslovil stavbišče. Nato Be je zahvalil še enkrat vsem udeležencem slavnosti, stolnemu kapitlju, duhovščini, godbi, društvom in delavcem, ki na zgradbi delajo. Med petjem psalma »Ako Gospod ne zida hiše«, ki ga je pel zbor bogoslovcev, je nato škof blagoslovil temeljni kamen ter vzidal v to mogočno kocko iz trdega granita spominsko listino. Zbor bogoslovcev je po končanih obredih zapel Jenkovo »Molitev«. Sledili so nagovori. Prvi ie govoril g. ban dr. Marko Natlačen. Govor g. bana Današnji dan je za lavantinsko škofijo izreden praznik. Vam, prevzvišeni, k temu prazniku predvsem čestitam Čestitam k Vašemu pogumu, s katerim ste se lotili tega velikega dela. Želim, da bi to delo srečno in uspešno nadaljevali do konca in da bi se mnogo src Vaših vernikov odprlo in pravilno razumelo veličino dela, ki ste 6e ga junaško lotili, ter Vas v tem Vašem delu tudi zadostno podprli. Z zgradbo te mogočne hiše, ki naj se v njej vzgaja duhovniški naraščaj Vaše škofije, Bi boste, Prevzvišeni, postavili mogočen in trajen spomenik in naš narod Vam bo za to večno hvaležen. Moja želja, ki jo hočem v tem slovesnem trenutku prav posebno poudariti, je, naj bi v tej hiši vladala nikdar usahljiva in nikdar pojemajoča gorečnost za širjenje kraljostva božjega med našim narodom, naj bi bila vsem, ki se bodo v zatišju tega zidovja vzgajali in izobraževali za vzvišeni duliovski poklic, vsikdar ta misel vodilna. Druga moja želja, ki ji ne bi hotel dati nič manjšega poudarka, pa je, naj bi mladeniče, ki bodo tu doraščali in dozorevali v može, vedno pre-šinjal duh žive ljubezni do naroda. Iz te hiše naj bi prihajali možje, izobraženi in prežeti trdne in nezlomljive volje, pomagati svojemu narodu, ga vzgajati in izobraževati, ga navduševati za vse, kar jc res lepo, dobro in plemenito, buditi v njem živo ljubezen do rodne zemlje in do maternega jezika j>o svetem zgledu nepozabnega velikega ustanovitelja sedeža mariborske škofije škofa Antona Martina Slomška. Končno pa naj bi bila ta hiša tudi vsikdar toplo ognjišče, ob katerem naj se budi in razširja ogenj čiste rodoljubne ljubezni, ljubezni do naše države kraljevine Jugoslavije, ki je tudi naša slovenska narodna država in v kateri edino moremo Slovenci ohraniti svojo narodno samobitnost in v njej rasti in graditi svojo narodno kulturo. Za g. banom dr. Natlačenom je 6topil na oder mestni župan dr. Juvan, ki je izvajal naslednje misli: V borbi za svobodo slovenskega naroda in za ohranitev njegove narodne samobitnosti in jezika je imela slovenska duhovščina odločilno, glavno vlogo. Slovenski duhovnik, ki je izšel iz kmečke hiše, je najbolj poznal težave in stiske slovenskega človeka ter ga je znal umno in uspešno voditi. Kot župan slovenskega Maribora ugotavlja, da je imel največje zasluge, da je Maribor slovensko mesto, naš nepozabni veliki voditelj škol dr. A. M. Slomšek, ki je s prenosom škofijskega sedeža v Maribor ustvaril temelje zn poslovenjenje tega mesta. In današnji lavantinski vladika, ki je tudi sam sin kmečke hiše, dobro ve, da rabi narod zdrav duhovniški naraščaj. V težkih časih se je odločil za zidanje, vendar jo njegova odločnost garancija, da se bo veliko delo izvršilo. V imenu mariborskega mesta izreka zahvalo, da se ta velika in pomembna zgradba zida v Mariboru. V imenu zbora bogoslovnih profesorjev je nato govoril dr. Josip Uohnjec. Svoje globoko zajete besede je končal: Ni ga stanu, ki bi bil tako globoko vzet iz ljudstva in tako postavljen za ljudstvo, kot je duhovniški stan. Zavedajmo se tega, pa se bo tega zavedalo tudi slovensko ljudstvo ter na in bo pomagalo. V imenu bogoslovcev je imel lep zahvalni govor bogoslovec kotnik. Godba Omladine je nato zaigrala državno himno. S tem je bila lepa slavnost zaključena in udeleženci so se razšli. Na stavbišču pa se bodo v prihodnjih dneh zopet pojavile pridne roke in mogočna zgradba bo hitro rastla od tal, da bo do jeseni že pod streho. Moč g£voze pod Pohorjem Maribor, 22. maja. Strahoviti nalivi so divjali včeraj popoldne in ponoči nad Pohorjem iu okolico ter povzročili veliko katastrofo v naseljih in kulturah. Silna po-vodenj je ponoči obiskala Slovensko Bistrico. Ze popoldne je bil naliv tako hud, da so vsi tamkajšnji potoki narasli v silne hudournike in nosili s seboj cele skladove lesa in desk, ki so jih [>o-brali na žagah na Pohorju. V velernih urah je sledil še nov, mnogo hujši naliv, ki je prinesel Slovenski Bistrici strahovito povodenj. Potoki so prestopili bregove in zalili vse mesto in vso okolico. Voda je drla po ulicah, zalila vrtove, vije in travnike in jih pokrila z blatom in gruščem. Škoda je velika zlasti na polju, na katerem je uničena letošnja setev in košnja. Poleg tega je napravila povodenj veliko škodo, ker je voda odnesla mnogo lesa in mrve. Samo grofu Attemsu je voda odnesla 250 kubičnih metrov drv, ki so biln zložena na poti s Pohorja in pripravljena za prevoz. Slična povodenj je bila tudi v Rušah. Pri po-nočvem nalivu je mali potoček, ki teče skozi Ruše, naraslel v deročo reko. Kamenje in grušč je zasulo strugo, voda se je razlila in poplavila spodnji del vasi. tako da je voda drla skozi okna v hiše. Preplašeni ljudje so zbežali v višje ležeče lege. Ker se je bilo bati, da bo voda še naraščala in povzročila večjo katastrofo, je okrajno glavarstvo poslalo na pomoč mariborske gasilce in reševalce, katerim pa k sreči ni bilo treba stopiti v akcijo, ker jo stanje vode padlo. Tudi v Rušah je voda napravila ogromno škodo na poljih in travnikih. Železniška nesreča ob Dravi Maribor, 22. maja. Že v današnjem nodeljekem »Slovencu« smo na kratko poročali o železniški nesreči, ki ee je j v t-_______ — . h snoči zgodila na koroški progi v bližini postajo zidarji zavrgli, pa je postal vogelni komen (Ps Ribnica na Pohorju. Bil je le izredno srečen slu- . _ T\ * J_____1 '• l. 1 — ninol Pir onnalnl - _ t ,1 „ „ „ _ i nn.^mnnil n \r otročnA Izolo- 117). Drugega temelja — tako je pisal sv. aposlol Pavel Korinčanom (I. 3. 11) — nihče no more položiti razen tega, ki je položen, in U je Jezus Kristus. Da, Kristusovi duhovniki se bodo šolali v tej hiši; v .i, podlaga vsemu, kar sc liodo učili sami in kar bodo pozneje oananjevali drugim, so nauki resnice in Z/iipovedi Kristusovo vere: kdor zapira oko luči te vere, tava v temi, v zmoti, v obupu; predmet njihovemu poklicnemu delu je Kristusova pravičnost, ki jo edino zanesljivi temelj sleherni oblasti in vsemu družabnemu in državnemu redu na zemlji. Nagib in namen duhovniškega življenja je blagovcst o Kristusovi ljubezni, brez katere ni mirnega sožitja ne v zasebnih odnošajih, ne v družinskem ne v državnem, ne v družabnem ob-iostvu. če torej polagamo temelj hiši, Iz katere bodo izhajali dobri duhovniki Kristusovi, koristimo nc le Cerkvi, ki oznanja Kristusovo vero, ampak mi s tem obenem utrjujemo temelje za srečo in radovoljnost med posamezniki in med narodom; utrjujemo temelje za ugled domovine in zo moč države; utrjujemo temelje za mir in boljšo bodočnost človeštva čaj, da se nesreča ni spremenila v strašno katastrofo, ki bi bil« zahtevala nekaj sto življenj. — Včeraj popoldne in zvečer so divjali nad Mariborom in dravsko dolino strahoviti nalivi. Vode so drlo e Pohorja in Kozjaka in na6ulo ogromno množino grušča in kamenja, tako da je bila cesta med Mariborom in Dravogradom na več mestih zasuta. Tudi na železniško progo med postajama Ribnica in Sv. Lovrenc se je vsul zemeljski plaz, in sicer nekoliko minut prej, preden je pasirnl to mesto večerni vlak, ki prihaja v Maribor ob 20.80. K sreči je bila zasuta proga na nekoliko ravnem terenu, teko da kljub iztirjenju lokomotive in dveh vagonov ni vrglo vlaka po strmini. Če bi bila proga zasuta kakih 30 m naprej, bi bila nesreča gotovo bolj katastrofalna, ker bi bil najbrž vos vlak zdrčal v Dravo. Koroški vlak je r vso silo zavozil v oviro, tako da sc je lokomotiva v trenutku iztirila, sc prevrnila in obležala počez preko tira. Za lokomotivo priklopljoni poštni voz jo skočil s tira in ga je vrglo na stran, dočim so jo službeni železniški voz prevrnil ob progi. Vsi osebni vozovi so ostali na tračnicah. Sunek jc bil tako silovit, da so potniki popadali s sedežev in so sc mnogi lažje poškodovali. Zavladala jc strahovita panika, ki jo je še povečal silen naliv in huda tema. Šele čez nekoliko časa so ljudje videli, da se ni bali kaj hujšega in so začeli iskal i ranjence. Iz lokomotive so prihajali presunljivi klici na r>omoč. Kurjač Flis je dobil hnde opekline od vroče pare in hude telesno poškodbe. Strojevodja Franc Hoinan je dobil le lažjo poškodbe. Turi uradnik v poštnem vozu je klical na pomoč, dasi se mu ni nič zgodilo. Vendar ni mogel iz voza, ker jc va^on ležal na tleh. Trajalo je dobro uro, preden so ga rešili. Med tem časom je bila o nesreči obveščena mariborska železniška delavnica, ki je poslala takoj reševalni voz z zdravnikom in reševalnim osebjem. Poleg tega se je odpeljala na kraj nesreče osebna garnitura, ki je potnike iz iztirjenega vlaka odpravila v Maribor. Delavci eo danes popravljali progo, vendar se moro promet vršiti še s prestopanjem. Kurjača Flisa so prepeljali v mariborsko bolnišnico, dočim ie strojevodja ostal v domači oskrbi. Materialna škoda je zelo velika. Zborovanje upokojencev Ljubljana, 23. maja. Državni in banovinski upokojenci, združeni v lastni organizaciji, so imeli danes dopoldne občni zbor svojega združenja Zborovanje jc vodil dr. Ivan Vrtačnilc. Udeležba na zborovanju je bila prav zadovoljiva, navzoči pa so bili tudi zastopniki iz raznih drugih slovenskih krajev. Zborovalci so ugotovili, da jim šo niso popravljene krivice, kakor so bile aktivni ni uradnikom. Popraviti krivice tudi upokojenim uradnikom, je nujno potrebno, zlasti ker zadnje čase narašča draginja. V tem smislu je bila soglasno sprejeta tudi resolucija. Izvoljen je bil nato jio večini stari odbor s predsednikom dr. Vrtačnikom nn čelu. Slovesnosti na Rahovnika Ljubljana, 23. maja. Danes je Ljubljana proslavila praznik Marije Pomočnice kristjanov. Glavne slovesnosti so bile na Rakovniku, kamor se je zbralo ogromno vernega ljudstva iz vseh slovenskih krajev. Tramvai je vozil z dvojno garnituro, toda skoraj je bilo premalo, da m prepeljal vso to ogromno množico s kolodvora in osrčja mesta na Rakovnik. Žal pa je veličastne slovesnosti motilo slabo vreme. Ob 7 zjutraj je daroval slu/bo božjo vrhovni predstojnik salczijanskega reda g. Ricaldone, ob pol 10 je pridigal predstojnik Mladinskega doma na Kodeljevem dr. Tome, nato pa je imel slovesno službo božjo stolni prošt in generalni vikar g. Ignacij Na-drah. Pevski zbor salezijanskih bogoslovccv in gojencev je krasno prepeval Illondowskega malo sv. Stanislava. Oh pol 4 je pridigal šempe-terski župnik g. Košmerlj, ki je imel tudi lita-nije. Kljub dežju so ljudje vztrajali celo na prostem, ko pa sc je zvedrilo, se je na Rakovniku razvila veličastna procesija Ob tej priliki moramo poudariti, da posebno take cerkvene prireditve na Rakovniku najbolj dokazujejo, kako nujno je potrebno, da sc dolenjska tramvajska proga zboljša in podaljša vsaj do Rakovnika, če nc žc do Rudnika. Novi grobovi Umrl je včeraj ob 1. ponoči v svojem domu na Galjevici po daljši, zelo mučni bolezni, dolgoletni sluga »Slovenčeve« uprave in nočni vratar Jugoslovanske tiskarne g. Alojzij Markovič. Pogreb rajnega bo danes popoldne ob pol 5. na pokopališče k Sv. Križu. Rajni zapušča vdovo in šest uc-preskrbljenih otrok. Naj počiva v miru! Umrla je v Štepanji vasi št. 101 gospa Cen,'/le Franja, soproga nameščenca državne protezne delavnice v Ljubljani Cengleta Mihaela. Zapustila jo svojemu užaloščenemu možu štiri nepreskrbljeno otroke. Pogreb bo v ponedeljek, dne 23. maja 1938, ob 5. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! Diplomirani tehniki Jugoslavije zborujejo Ljubljana, 22. maia. Dopoldne je bilo v Ljubljani zborovanje Združenja diplomiranih tehnikov iz vse Jugoslavije. Prvotno je bilo namenjeno izredno zborovanje, ki pa se je spremenilo v redno skupščino. Poleg ljubljanske sekcije in podružnico v Mariboru so se zborovanja udeležili tudi delegati iz Belgrada, Sarajeva, Splita, po pismu pa je bila zastopana tudi podružnica iz Novega Sada. Zborovanje ja bilo v prostorih tehnične srednje šole. Zborovanje je začel dosedanji predsednik g. Janez Brilli, ki je predlagal vdanostni pozdrav kraljevskemu dvoru, dalje pozdravna pisma vsem banom Jugoslavije, katerim so diplomirani tehniki podrejeni, ter vsem ravnateljem srednjih tehničnih šol v Jugoslaviji. Z občnega zbora je bil odposlan tudi brzojav notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu kot predstavniku Slovcncev v vladi. Predsednik Brilli je v svojem predsedstvenera poročilu pozdravil predvsem zastopnika ljubljanske srednje tehnične šole inž. Lea Novaka, nato pa naglašal, da je organizacijsko delo diplomiranih tehnikov zaključeno. Organizaciji diplomiranih tehnikov so dali temelj slovenski tehniki, ki sedaj izročajo vodstvo organizacije po šiirih mesecih dela belgrajski m tovarišem. Sedež organizacije se prenese v Belgrad, ker bodo belgrajski tehniki imeli več prilike in priložnosti posredovati za interese diplomiranih tehnikov. Predsednik je podal nato še interno poročilo o poslovanju združenja in sekcij. Blagajnik g. Stane Premru je podal blagajniško poročilo. Združenje šteje sedaj okrog 5000 članov ter se krepko uveljavlja v zaščiti svojih članov. Zal pa mnogi diplomirani tehniki še niso včlanjeni. Ža predsednika je bil izvoljen Ljubiša An-djelovič iz Belgrada, za prvega podpredsednika Živko Milovanovič, prav tako iz Belgrada, za dru-goga podpredsednika Vladimir Juvanec, predsednik agilne sekcije v Sarajevu, za tajnika Miodrag Masič iz Belgrada, za gospodarja Mihajlo Bankovič iz Belgrada, člani uprave pa so tudi vsi predsedniki vseh sekcij, ined temi g. Nedeljko, ki zastopa Slovence v upravi. Važen sklep je bil, da ostane glasilo diplomiranih tehnikov, to je strokovna revija »ZDT«, v Ljubljani ter je bil soglasno izvoljen za urednika priljubljeni tovariš g. Jože šenk. Zbor Jugoslovansko-češko-slovaških lig v Belgradu Belgrad, 22. maja. AA. Danes je bila v Belgradu letna skupščina Zveze jugoslovansko-češko-slovaških lig kraljevine Jugoslavije. Skupščino je začel predsednik zveze Stevan Cirič, predsednik narodne skupščine. Najprej so vsi navzoči izkazali čast državnim zastavam obeh držav, nakar so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavke predsedniku češkoslovaške republike Edvardu Benešu, predsedniku jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviču, češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku dr. Milanu Hodži, prosvetnemu ministru Magaraševiču ter predsedniku praško občine Petru Zenklu. Skupščini Zveze jugoslov.-češkoslov. lig prisostvujejo zastopniki 33 lig iz vse države. Med drugimi je prišel na to skupščino tudi minister za telesno vzgojo Miletič, ki je član odbora krajevne lige v Belgradu. V imenu zunanjega ministrstva se je skupščine udeležil g. Krstič, prosvetnega ministra pa je zastopal g. Velimir Jankovič. Navzoči so bili tudi zastopniki poljsko-jugo-slovunske lige, društva Masaryk ter zastopniki bivših češkoslovaških dijakov. Nato je bil izvoljen stari odbor z malimi spremembami. Občni aJ|or belgrajske borze Belgrad, 22. maju m. V palači belgrajske liorze je imela belgrajska borza svoj 38. redni občni zbor, katerega se je udeležilo tudi večje število članov vlade s predsednikom dr. Stoja-dinovičem na čelu. Na občnem zboru so bila prečilann poročila o poslovanju belprajske borze v pretekli poslovni dobi ter obširen pregled stanja našega narodnega gospodarstva. V pregledu stanja dinarja ugotavlja upravni odbor belgrajske borze v svojem poročilu, da je bil dinar luni stabilen ter je kurz v Curihu stalno znašal 10 švicarskih frankov za 100 din. Dinar je bil stabilen tudi na ostalih borzah. Poročilo uprave kakor tudi nadzorstvenega odbora je bilo soglasno sprejeto. Pri volitvah novega odbora jc bil zopet izvoljen dosedanji odbor. Samo namesto pokojnega senatorja Lukareviča je prišel v upravni odbor Živojin Jankovič. V razsodišče pa jc bi! namesto pokojnega Kobilja izvoljen dr. L d o Markovič iz Privilegirane iz- vnvne. rlrll/.he Primorske vesti Nov grob na Goriškem V Medani v Goriških brdih je po težki bolezni v 76. letu sturosti umrl veleposestnik iu bivši župan g. Zucchiali Anion. Pokojuik je bil pred vojno zvest pristaš bivše SLS (Gregorčičeve stranke) na Goriškem. Pridno se je udejstvoval v javnem življenju ter je mnogo_ let župauoval v Medani zn obnovo občine in dežele, zlasti je mnogo pomagal našemu ljudstvu v Brdih med vojno. Ob ogromni udeležbi občanov in vseh Brdcev ter drugih naših zastopnikov goriške dežele je bil včeraj, v nedeljo, 22. maja, položen k večnemu počitku na domačem pokopališču v Medani. — Naj bo počaščen njegov spomin! Spomenik na Sveti gori Prihodnji torek dne 24. majnika bodo na Sveti gori pri Gorici z velikimi slovesnostmi odkrili spomenik padlim vojakom. Slovesnostim bodo prisostvovali oddelki vseli polkov m drugih vojaških edinic iz Julijske krajine in Videmske pokrajine. Tudi vsa fašistična milica Julijske krajine je mobilizirana, da se udeleži odkritja spomenika. Kralja Italije in cesarja Abesinije bo zastopal vojvoda di Pistoia. Na Sveti gori pričakujejo tudi veliko število domačinov iz vse pokrajine in so v ta namen od povsod organizirani avtobusni izleti. Škocijanska jama Danes bodo na slovesen način odprli prelepo škocijansko jamo pri Divači. Po svojih naravnih krasotah jo lahko mimo primerjamo 6 Postojnsko jamo. Skočijanska jama je nekoliko večja, samo kapnikov ima nekaj manj in tudi urejena še ni tako lepo, kot Postojnska jama. Sredi jame mora obiskovalec čez most, ki se v višini 70 in vzpenja čez vodo, a je od mosta do stropa še nadaljnih 00 m. Jama je torej visoka 130 m. V jamo so napeljali električno luč. Sprehod po njej nudi vse polno presenečenj. Uprava jame je nastavila mnogo vodnikov, ki so večidel Slovenci in ki turistom iz Jugoslavije v lepem slovenskem jeziku razkazujejo lepote Skocijanske jame. Za nedeljsko začetno slovesnost pričakujejo tudi mnogo gostov iz Slovenije. Polovična voznina n novoporočence na jugoslovanskih železnicah Iz Trsta nam pišejo, da je tamkajšnji jugoslovanski generalni konzul objavil razpis jugoslovanskega prometnega ministrstva, s katerim dobivajo vsi novoporocenci, ki so 6e pri generalnem konzulatu izkazali s poročnim listom ali družinsko knjižico, da eo novoporočenci, pravico do polovično voznine po vseh jugoslovanskih železnicah. Pravice se lahko poslužijo jugoslovanski državljani in tuji državljani. Jugoslovanski konzulati imajo nalog, da izdajo uradna potrdila, na podlagi katerih jugoslov. železnice novoporočencem izdajajo vozne listke za polovično ceno. Ta ukrep je po Julijski krajini napravil veliko veselje. Otrok je utonil j: 17. Ajdovščine poročajo, da je družino Štorovo zadela huda nesreča. Dve leti stara hčerka jo neopazno zapustila domačijo in šla med otroke v soseščini, da bi so malo z njimi igrala. Po nesrečnem naključju je deklica zalezla v grmičevje, za katerim jo bila kal, ki je otrok ni videl. Deklica jo padla v kal in utonila. Šele nekaj časa po nesreči so prišli ljudjo iz okolice in potegnili mrtvo Marcelo iz vode. Užaloščeni družini izrekamo iskreno sožalje. Požar Iz Opatjega sela javljajo, da je tamkaj na posestvu Emilija Perina izbruhnil ogenj, ki je uničil senik z vsemi pridelki, ki so bili v njem shranjeni. Škoda znaša 3000 lir. Požar je povzročil ogorek cigarete, ki je jx> neprevidnosti padel v seno. Požar so obvladali po večurnem truda-polnem gašenju. Gasilci so prišli tudi iz Gorice. V Dobravljah pri Sv. Križu na Vipavskem je ogenj upepelil gospodarsko poslopje posestnika Andreja Vrčona. Le pogumnemu delu domačinov in gasilcev, ki so prihiteli iz soseščine, se je zahvaliti, da ogenj ni planil tudi na stanovanjsko hišo, ki je bila že v veliki nevarnosti. Škoda je cenjena na približno 5000 lir in je krita z zavarovalnino. Nesreče V goriško bolnišnico eo pripeljali Jožefa Ge-rina, ki si je pri padcu s kolesa zlomil nekaj reber. Stanje 50-letnega ponesrečenca je hudo. V goriško bolnišnico je bil sprejet Jožef Per-tot, star 40 lot, ki je pri delu v strojni tovarni v Gorici dobil hude telesne poškodbe, ki pa niso nevarne, in bo ponesrečenec kmalu okreval. V brezupnem stanju so pripeljali v goriško bolnišnico v ulici Brigata Paviu 35-letnega Jožefa Kolavška, doma iz Gorice, ki je Bog sam ve po kakšnem naključju padel skozi okno svojega stanovanja in strmoglavil 8 m globoko na tlak, kjer jo obležal s prebito glavo. Zdravniki, ki so ugotovili razpoko lobanje in pretres možganov, dvomijo, da bi ga mogli rešiti. Nožni napad V goriški bolnišnici 6e nahaja Jožef Bizaj s počeno lobanjo in hudo razbitim obrazom ter drugimi telesnimi poškodbami. Mož je star 50 let in kadar je pri zavesti, le z veliko težavo govori. Na vprašanje, kako je prišel do poškodb, se ve le malo sjx>minjati. Našli so ga nezavestnega na njegovem stanovanju, vsega ohlitega s krvjo, in si nikdo ni mogel razložiti, kako se je nesreča zgodila. Ranjenec je v pretrganih besedah pri-jiovedoval policijskemu uradniku, da je prejšnjo noč legel k počitku na svojem stanovanju. Kar naenkrat se je zbudil in videl nekega neznanca, kako 6e je bližal njegovi postelji ter ga brez nadaljnjega udaril s topim i>redmetom. Potem je izgubil zavest in se ne spominja ničesar več. Orožništvo sedaj preiskuje ta zagonetni nočni napad in je upanje, da bo skrivnost kmalu rešena. Drobiž iz Julijske krajine V tržaških listih beremo zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih zna priključitev Avstrije k Nemčiji imeti za promet v tržaškem pristanišču. Tržaški listi so izračunali, da jo nevarnost, da promet [ Samo še danes! Krasni nemški velefilm tlelnrlch Oeorfie, riurla i. Tosnodu Paul Rliiuer Večna prevara KINO MATICA tel. 21-24 (Frau Sylvelin) Ne zamudite ! Mmc... M I ne pade za celih 800.000 ton. SIcer so se takoj začela jiogajanja z nemško vlado in je bilo sklenjeno, da ho dosedanji avstrijski promet še vedno čel čez Trst. Nemška vlada je dovolila, dn sme ena tretjina avstrijskega prometa skozi tržaško luko. Vprašanje je sedaj samo, tako pišejo tržaški listi, kolikšna l>o ta tretjina, kajti izvoz iz nekdanje Avstrije bo sedaj tako rekoč jiojioliioiiia prenehal, kor bo stara Nemčija sama prevzela veči del tega, kar je bivša Avstrija izvažala. Zaskrbljenost med tržaškimi gospodarstveniki torej traja še dalje. »Jihoslovane v Italiji« je ime knjigi, ki jo je napisal Jožef Prohaszku v Pragi. Knjiga ima 70 etrani in 17 leipih slik ter zemljevid Julijsko krajine. Knjiga je temeljita in zgodovinskega f>o-mena. Čehom in Slovakom hvala, da so jo izdali! V krapanjskem rudniku v Istri je bilo v sad-njih 3 letih 375 smrtnih nesreč, okrog 1000 rudarjev |ia je hilo ranjenih. Oblasti so uvedle preiskavo. Ii zapora so bili izpuščeni Roman Pahor iz Trsta, Andrej Žerjal iz Boršta in A. Skertj iz Vrhpolja. Za časa Hitlerjevega obiska so bili v zaščitnem zaporu. Župan v Doberdobu je izdal naredbo, da se morajo vsi napisi na nagrobnih spomenikih spremeniti v italijanske. Osrednji oblasti v Gorici ukrep ni bil predložen. V 95 letu starosti je umrl v Nanosu dolgoletni čuvaj graščine grofov Uintbierje\ Franc Jež, ki ga je sjioštovala in rada imela V6a bližnja in daljna okolica. Naj v miru jiočiva. V Renčah sta pretekle dni umrla Stanislav Vižintln, zidarski mojster, v starosti 03 let, ter 27-letna Genovefa An'on, poročena Žigon, ki jo sicer stanovala v Pulju. Naj v miru počivata! Goriški nudškofijski ordinariat je moral zadnje dni posredovali za kaplana Antona Pilata v Solkanu, ki je prišel v navzkrižje s krajevnimi oblastmi zaradi uporabe jezika pri šol. pouku. Stara granata jo počila Gabrijelu Arconu v desni roki in mu odnesla tri prste. Večjo nesreče hvala liogu ni bilo. V Toniaju je umrla Katarina Stres, vdova Kosovel. Naj v miru počiva! V Trstu so t januarju popili poldrugi milijon litrov vina. Na vsakega Tržačana, mladega in starega, pride potomtakem nekaj nnd 6 litrov vina na mesec. To je mnogo! Ivan Grovce, doiua ii Jugoslavije, je bil v tolminskih hribih aretiran. Prišel je čez mejo jx> tihotapskih potih. Miličniki so vpili za njim, toda on je bežal. Končno eo ga lo prijedi in spravili v tolminske zapore. Petrič Stanko, ki je rodom iz Idrije, a je postal jugoslovanski državljan in prebiva sedaj v Kranju, je napravil izlet v Julijsko krajino, kjer so ga prijeli, češ da svojo dni ni odslužil ka-drski rok v Italiji. V Španiji je med padlimi italijanskimi rojaki tudi E. Penko iz Julijske krajine. Bolniško blagajni' je hotol prerariti zidar Jožo Kovač in je bil zato obsojen na 9 mesecev zapora in 900 lir denarne globe. Zadnja številka »Istre« prinaša pregleden členek o hrvatskem časopisju v Istri pred in jx> vojni. OBJAVA! Film moramo vrniti, zato predvajamo danes nepreklicno zadnjikrat ORKAN Ne zamudite zadnje prilike ob 16.. 19.15 in 21.15 uri KINO UNION TEL. 22-21 !l Koroške novice Deželni glavar Pawlowski na državnega svetnika Maier-Kaibitscha Z ozirom na izid glasovanja 10. aprila jc deželni glavar Vladimir Pawlowski naslovil na svetnika Maier-Kaibitscha pismo, v katerem mu izraza svoje priznanje za njegovo delo in med drugim pravi: »Koroški Heimatbund jc v času sistema (= za Schuschnigga) v mešanem ozemlju opravljal naporno, 6ilno težavno, toda kakor se je sedaj pokazalo, brezmejno plodonosno podrobno delo. Kar se je tu v dolgih letih zgradilo, se je moglo vključiti v velikopotezno volivno propagando NSDAP na Koroškem in moralo dovesti do tako lepega uspeha. »Zato čutim v sebi prijetno dolžnost, da sc Vam po končanem glasovanju, na katerega izid na Koroškem smo lahko vsi prav posebno j>onosni, iskreno zahvalim za Vaše izvrstno delo v nekdanjem glasovalnem ozemlju, za organizacijo propagande v tem ozemlju in za Vaše trudapolno osebno prizadevanje od kraja do kraja in od človeka do človeka. Izrekam Vam zato polno priznanje.« Iz duhovniške službe Župnik Matevž Wornig je bil premeščen iz Glinj v Logo ves ob Vrbskem jezeru; Župnik Franc Vuk iz Podgorja v Rožu v Borlje na Zilij župnik Janez Sekol iz Globasnice na Suho pri Pliberku; župnij Ivan Stare iz Hodiš v Rožek in župnik Vinko Poljanec iz Škocijana v Podjuni v Št. Jakob v Rožu. Celovški stolni prošt dr. Jan Qnitt. 2e v zadnji številki smo j>oročali, da je v Celovcu umrl stolni j»rošt dr. Jan Quitt. Pokojni je bil po rodu sicer Nc-mec, vendar pa je dobro govoril slovensko in je Slovence zelo ljubil in spoštoval. Rodil sc je leta 1870 v Stanjcu na Štajerskem kot sin malega vinogradnika. Kot fantek jc nekoč vodil konja h koritu, konj se je splašil in zadel dečka v nogo. Starši 6o nato začeli za sina, čigar noga ni bila sposobna več za težje delo, iskati primeren jjoklic in ga dali študirati. Po dovršeni gimnaziji je mladenič hotel postati misijonar, a so ga zaradi pohabljene noge zavrnili, nakar je vstopil v graško semenišče in nato prišel kot doktor filozofije in bogoslovja za prefekta v celovško Marijanišče in docenta cerkvene in umetniške zgodovine za bogoslovje, škof Kaltner ga je imenoval za generalnega vikarja, leta 1923 pa se je umaknil v kapiteljski dom kot stolni dekan in pozneje stolni prošt. Četudi prezaposlen jc bil predsednik književne družbe sv. Jožefa in predsednik škofijskega muzejskega društva i. dr. Njemu je bilo poverjeno delo, ko je škofija skušala v Rimu doseči proglasitev bi. Heme za svetnico. Vestnega duhovnika bo škofija težko pogrešala. Ob njegovi smrti so listi opozorili, da je bil 60. stolni prošt krške škofije in da je za prvim proštom Pabom leta 1138. minulo ravno 800 let. Slovenci bomo rajnega ohranili v hvaležnem 6pominu. Naj (Jočiva v božjem miru! G. župnik Vinko Poljanec se jc, kakor poroča '-Koroški Slovenec«, vrnil na župnijo v Škocjan. Sodnijska razprava, ki bi imela sledili preiskovalnemu zaporu, jc bila odj>ovedana in po osemdnevnem policijskem zaporu jc bil gospod župnik izpuščen na svobodo. V Radišah je umrla v 83. letu starosti Ana Laknerjeva. Njena dolga življenjska pot je bila pogosto posuta s trnjem. Svoje največje veselje pa je doživela, ko jc stopil pred oltar Gospodov njen sin Valentin kot novomašnik. A že leto nato jc stala ob svežem grobu 6ina-duhovnika. Velika jc bila takrat bridkost matere. Čez deset let ji je 6mrt ugrabila še sina-filozofa tik pred njegovim zadnjim državnim izpitom. Pred 15 leti jc preizkušena mati izgubila tudi svojega moža in ostala jc na večer življenja sama, lc njeni vnuki so ji poleg bolnega sina in hčere lajšali težo poznih let. Naj v miru počiva! Slovenski otroci v rajhu. Otrokom, ki 60 jih poslali v Nemčijo, so bili J>ridruženi tudi nekateri slovenski otroci. Oče enega teh otrok je dobil od svojega malčka pismo, ki 6c glasi: »Ljuba družina! Tudi Vas nisem pozabil. Pišem Vam, kako je tukaj v rajhu. Zdrav sem, pridobil sem cclo na teži. Sem se že nekoliko privadil, a prve dni mi je bilo dolgčas. Dejali so mi, naj zap*>jem kakšno slovensko pesmico. Pa sem jo zapel in so me ljudje radi poslušali. Tudi slovensko govoriti sem moral. Mi otroci nismo ostali skupaj, marveč smo bili razdeljeni po družinah. Vsak dan smo sc shajali in smo se sprehajali f>o vasi. 2e ob prihodu je tukaj vse cvetelo, sedaj pa je prccejšcn mraz. Pozdravlja Vas Vaš Rudi.« Nesreča. Orožnik in posestnik Gabrijel Močiu-nig je vozil domov krompir. Nenadno 60 mu je splašil konj, voznik ic padel z voza na kamenit breg in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico, kjer je pa šc tistega dne izdihnil svojo dušo. Blag mu 6pomin! Vlomljeno je bilo v Goričah pri Borovljah v Naberčnjakovo gostilno. Tat je odnesel okoli 30 šilingov denarja, precej cigaret in odpeljal gostilni-čarjevo kolo. Velesejem v Celovcu bo letos od 25, avgusta do 4. septembra. Sejmišče bo razširjeno. Celovško kopališče ob Vrbskem jezeru je bilo preteklo nedeljo odprto. Kopalci sc ga žc pridno poslužujejo. Nov načrt za Beljak snujejo beljaški arhitekti. Predložili ga bodo v Berlin v potrditev. Povišanje cen v trgovinah jc povsod strogo prepovedano. Trgovcem je naročeno, da morajo svoje izloženo blago označiti 6 cenami. »RebeUion in Gottschee«. Knjigo pod tem naslovom jc izdal na Dunaju, kakor poroča »Koroški Slovenec«, kočevski Ncmec Karel Rom. Polarni sij so opazovali prejšnji teden v Celovcu. Tudi j>o deželi so ga ponekod videli. Pivo se je pocenilo. Cena pivu se je znižala za štiri grošc pri litru. Novo cesto gradijo iz Škocjana jnroti Zablatni-škem jezeru. Koliko denarja smeš imeti pri izpotovanju? Potniki smejo pri izpotovanju v inozemstvo nosili s seboj samo novce (nc bankovec!) v skupnem znesku do 10 RM, Inozemskega denarja smejo imeti kvečjemu v vrednosti do 20 RM in to samo enkrat v mesecu. V obmejnem prometu je prav tako dovoljenih samo 10 RM v novcih, za inozemski denar pa je potrebno dovoljenje dunajskega deviznega urada. — Pri vpotovanju v Nemčijo je dovoljeno nositi kvečjemu 10 RM v novcih. Inozemski denar sc lahko nosi v poljubni višini. Kdor »i j>ri izpotovanju izposluje od deviznega urada dovoljenje, da sme nesti v inozemstvo večjo vsoto nemškega denarja, lahko [»rinese isto vsoto tudi nazaj v domovino. Udeležencem evh. kongresa v Budimpešti Gospodje duhovniki, ki potujejo no evlin-ristični kongres v Budimpešto, morajo vzeti s seboj tolar, koretelj, biret in celebrct. Vse druge informacije dobe na vlaku. V sredo, 25. maja, odhod s posebnim vlakom iz Ljubljane, glavni kolodvor, zjutraj ob 5.30. Zaztrk v hotelu Metropol (Miklič) od 4.30 do 5.10. Zasedba vlaka (vsak svoj prostor) od 5.10 do 5.25. Vzemite s seboj vse listine, ki jih jc v soboto, 21. maja, poslal Putnik vsem priglašen-ccm. Kdor želi še pengov, naj jih naroči pri Putniku. Pred tx!hodom vlaka v sredo, 25. inajn, bo v kapeli Vzajemne zavrovalnice sv. mašo ob 4.15. Jernej Hafner. F O T O A Svetlost objekta Svetlost objektov je odvisna od njihove barve in jakosti osvetljave. Odprta pokrajina je mnogo svetlejša ter pošilja dosti večjo svetlobno energijo na svetločutno plast, kakor n. pr. objekt, ki jo leži popolnoma v senci. Dosledno temu moramo odmeriti tudi osvetlitev, ki je pri snemanju odprte pokrajino mnogo krajša kakor pri snemanju v senci ležečega objekta. Merodajna je tudi barva objekta, o čemur sino že govorili. Bel zid reflektira več svetlobe in zahteva zaradi toga krajšo osvetlitev, kakor črn karton, pa naj ga postavimo v še tako intenzivno svetlobo. Za svetlost objekta je važen tudi značaj osvetljave: svetloba, ki jo reflektira s svetlimi, belimi oblaki prepreženo nebo, je učinkovitejša kakor direktna sončna svetloba, dočim podaljša s sivimi oblaki zamrenjeno nebo osvetlitev prav občutno, še bolj pa nebo, ki je zastrto s težkimi, črnimi oblaki. Jakost osvetljave se izpre-minja z letnim in dnevnim časom. Zjutraj in zvečer je šibkejša kakor čez dan in poleti intenzivnejša kakor pozimi. Povprečno svetlost objektov lahko izmerimo z eksaktnimi kemičnimi, optičnimi ali električnimi svetlomeri, ki pa za točno določitev osvetlitve ni edino merodajna. Važnejši je svetlostni obseg objekta, to je razmerje med najsvetlejšimi in najtemnejšimi deli motiva, ki ga snemamo. Cim obsežnejša je lestvica odtenkov svetlosti objekta od najtemnejših delov do najbolj zaročili svetlin, tem težje ej določiti "pravilno osvetlitev in tem težje jo je jirenesti na tvorivo. Svetlostni obseg objektov je lahko kaj različen ter je odvisen od značaja osvetljave. Včasih imamo opraviti z enormno vrednostjo v razmerju svetlin in temnili partij, včasih pa je ta Vrednost prav neznatna. Pri popolnoma razpršeni MATER svtelobi brez senc znaša svetlostni obseg komaj 20 do 50. Stopnjuje se sorazmerno z jakostjo senc in znaša pri mehkih sencah od 50 do 150, pri intenzivnih sencah 150 do 10.000. Pri snemanju temnih notranjščin s svetlimi okni imamo opraviti celo z vrednostjo od 10.000 do 100.000. Odločilno za svetlostni obseg objektov je torej, ali snemamo pri razpršeni svetlobi brez senc, ki je pa lahko zelo intenzivna in vendar ne ustvarja močnih kontrastov, ali pa pri direktni svetlobi z bolj ali manj intenzivnimi sencami. Pokrajina v megli ima n. pr. zelo majhen svetlostni obseg. Prav tako vpliva na obseg kontrastov, ali je osvetljen objekt fron-talno, od strani, ali pa če snemamo celo proti svetlobi. Pri izraziti frontalni svetlobi imamo opraviti z zelo majhnimi kontrasti, dočim osvetljava od strani kontraste poveča. Največji so kontrasti pri snemanju proti svetlobi. Ker je mogoče prenesli na fotografski papir svetlobne kontraste le v razmerju 1:30, je že iz teh naVcdb razvidno, kako pazljivo moramo jiostopati pri osvetlitvi, če hočemo doseči najboljši razpoložljivi uspeh. Ce je osvetlitvena strpnost tvoriva velika in svetlostni obseg objekta majhen, je določanje osvetlitve razmeroma lahko. Težkoče se stopnjujejo, čim bolj so večajo kontrasti med svetlinami in sencami. Če vzamemo pri določanju osvetlitve kot osnovo povprečno vrednost svetlosti, kakor nam jo pokaže pri merjenju svetlomer, mora jiriti v slučaju, če so kontrasti veliki, do preosvetlitve v svetlinah in do jiodosvetlitve v senčnih partijah objekta. Osvetliti moramo torej na sence in uporabiti izenačevalno razvijanje. Dosledno temu pravilu moramo meriti tudi svetlost objektov: ne |«o-vprečne svetlosti, temveč senčne dele objektov. Pri tem i«)sto|iaiiio tako, da usmerimo oko svetlo-mera samo na najbolj intenzivne senčne partije objekta in izločimo iz merilnega območja vse svot-lejše dele. To velja za optične in električne svetlo-raere, dočim upoštevajo osvetljevalne tabele vsaj nekoliko tudi obseg kontrastov s faktorji, ki jih navajajo za posamezne vrste motivov: odprta pokrajina, portret v senci, notranjščino itd. Plehka frontalna osvetljava povzroča najmanj kontrastov in zaradi tega tudi najmanj težkoč pri snemanju z določanjem osvetlitve in razvijanjem. Takšni posnetki pa so slikovno brez posebnega učinka. Neprimerno lepši so posnetki motivov, osvetljenih od strani ali pa celo v izraziti proti-svetlobi. Nič čudnega: harmonična igra svetlob in senc je najvažnejši element pri fotografskem upodabljanju. Če manjka ta element, je fotografska slika v veČini slučajev neizrazita in neučinkovita. Prav zaradi tega se amaterji tako radi poskušajo v protisvetlobnih posnetkih, čeprav so tehnično zaradi velikih svetlobnih kontrastov najtežje zmogljivi. Največ neuspehov je pri tem zaradi napačne osvetlitve in najiačnega razvijanja, prav pogosto pa je vzrok neuspehov tudi premajhna paž-nja pri izberi motivov. Ni namreč vsak motiv sposoben za snemanje v prolisvetlobi. Pogosto so tehnične težkoče vsaj za amaterje nepremagljive. Ce so pri prolisvetlobneni posnetku obžarjene samo konture objekta, ni težko prenesti takšnih svetlin na papir. Detajlov rizbe s svetlo ožarjenih konturah ne bomo iskali ter smejo biti zaradi tega brez rizbe. Nekaj drugega pa je protisvetlobni posnetek z velikimi svetlimi nli temnimi ploskvami. Takšne posnetke moramo osvetliti in razviti tako, dn ohranimo v ploskvah vsaj navažnejšo rizbo. Svetle jiloskvc ne smejo počrneli na negativu tako, dn ne moremo prenesti nn kopijo drugega kakor velik bel in prazen madež. Slično ne smejo tudi temne ploskve ostati brez vsake rizbe. Taksni posnetki so torej že težje zmogljivi. Ce snemamo doma, moramo s primernimi reflektorji in umetnimi svetili kontraste zmanjšati, zunaj v naravi pa s primerno daljšo osvetlitvijo in skrbnim iz- enačevalnim razvijanjem poskrbeti, da ne po-črnijo svetline do tako gostih črnin, ki jih ni mogoče kopirati, in da no ostanejo sence stekleno čiste. Prav hvaležni so protisvetlobni fiosnctki zelo svetlih predmetov, dočim jo snemanje temnili predmetov v protisvetlobi nehvaležno, ker so kontrasti zolo veliki in lo težko zmogljivi. Nasveti Obrezovanje slik. Po končanih kemičnih procesih moramo slike, ko so posušijo, še obrezali, kajti robovi so med obdelovanjem scefrajo in kvarijo izgled sliko. To napravimo najbolje ali z zelo ostrim nožem, ali pa z obrezovalnim peresom na primerni podlagi. I^es je kot podlaga zaradi rasli neprimeren, le malo boljši je karton, ki jo kmalu ves preprežen z urezninami ter postane zaradi tega neujiorabon. Tudi steklene pločne niso priporočljive, ker že po par potezah pokvarijo rezilo. Najboljše so plošče iz cinkove pločevine. Uporabljamo jih lahko več let in tudi ostrinu rc žila ne trpi toliko kakor na drugih podlagah. Naša društva Foto-klnb Ljubljana. Program za tekoči teden: v torek sej* eksekutive razstavnega odbora, v jietek seja odbora. Udeležba obvezna tudi zn načelnike odsekov in referente razstavnega odbora. Foto klub Ptuj. V jionedeljek, 30. t. m. javno skioptično predavanje ob 20 v fizikalni dvorani državne realne gimnazije. Tema: Po slovenskih dobravah in višavah. Predava g. K. Kocjančič ■ iz Ljubljane. Nagradno tekmovanje. Slovenske kinoamaterju opozarjamo no nagradno tekmovanje, ki bo jeseni za najboljši • amaterski film, v okvirju obče razstave fotografije in filma. Podrobne informacije in pogoje za udeležbo naj zahtevajo interesenti oii tajništva ORFIF, Ljubljana, Velesejem. Prestolni govor carja Borisa Zunanji položaj čedalje bolj zadovoljen Nedeljski spori Italija s Jugoslavija 4:0 (2:0) Zelo slaba igra našega moštva Genova, 22. maja. Danes popoldne se je na velikem stadionu v Genovi pred 30.000 gledalci odigrala mednarodna tekma med Italijo in Jugoslavijo, ki jo je vodil nemški sodnik Biirlen. Naši so nastopili v tej postavi: Glaser, Hugl-Dubae, Lechner-Jazbec-Kokoto-vič, Sipoš-Petrovič, Matošič II.-Tomaševič-Perlič. Italijansko moštvo pa v postavi: Ferezolj, Ponižava, Perazoli-Andreolo-Loccatelli, Pastinaci- Me-nzza-Piola-Ferrari-Zolausi. Igra našega moštva je bila zelo slaba in je to moštvo zelo slabo zastopalo naš nogomet. Naši igralci so bili zelo razburjeni in videti je bilo posebno v prvem polčasu, kakor da imajo zelo veliko tremo. Glaser je v prvem polčasu pustil dva gola, ki bi jih sicer moral ubraniti. Oba branilca sta delala številne napake v kritičnih trenutkih. Tudi krilska halfa sta zatajila. Eldini je bil na mestu Jazbec, ki zasluži pohvalo. V napadu je bilo veliko slabih mest, vendar je bil najslabši Sipoš, dasi so pričakovali, da bo on v moštvu najboljši. Italijani so pokazali tipično italijansko igro, to jc točen, hiter in oster nogomet. Kljub temu pa italijansko občinstvo ni bilo zadovoljno z igro svo- jih ler je često z vzklikanjem protestiralo proli ne dovolj ostri igri svojega moštva. Sodnik je sodil bolj slabo kot dobro, in sicer v našo škodo. Največja njegova napaka pa je bila enajstmetrovka v drugem polčasu, ki se je končala s tretjim golom. Kratek potek igre: Italijani prično takoj napadati in ostro oblegajo naša vrata. Naši so že v začetku jiokazali, da bodo tekmo izgubili. V ti. minuti italijansko desno krilo prodre. Prvi gol proti Jugoslaviji. Jugoslavija je imela takoj nato v deseti minuti priliko izenačiti. Sipoš ostro strelja na gol, vratar odbije, tako da bi naši igralri lahko izkoristili, če bi bil od naših igralcev kdo blizu gola. V 12. minuti Piola ostro napada in strelja v levi kot. Vsi so pričakovali, da bo Glaser ubranil. Na splošno presenečenje jo žoga obtičala v mreži. V drugem polčasu naši ostro najiadajo in v 4. minuti Matošič II. strelja vratarju v roke. V 10. minuti strelja Sijioš čez gol, v 11, minuti pa Petrovič golinanu v roke. V 21. minuti prisodi sodnik dvomljivo 11 metrovko proti Jugoslaviji, ki se konča s 3. golom. V 37. minuti je Ferrari 4 m pred golom zabil še 4. gol. Zmaga Italije je zaslužena, vendar je rezultat previsok. Izid 3:0 bi bil realnejši. Sofija, 22. maja. AA. Bolgarska tolegrafska agencija: Danes ob 11.30 dopoldne je Nj. Vel. kralj na svečan način otvoril 24. redno zasedanje bolgarskega sobranja. Ob tej priliki je kralj Boris imel prestolni govor. Zunanji položaj Bolgarije — jo poudaril kralj Boris, je iz dneva v dan bolj zadovoljiv. Prestiž naše države se neprestano povečava, za kar se je treba zahvaliti iskrenim in lojalnim odnošajem nasproti ostalim državam. V službi miru sino imeli pred očmi vedno željo po prisrčnem prijateljstvu in po koristnem sodelovanju z vsemi sosedi. Tako smo januarja meseca 1937. leta sklenili z Jugoslavijo večno prijateljstvo, ki je izraz iskreno in globoke želje obeh držav po miru. — Prijateljski odnošaji so bili vzpostavljeni tudi s sosednjo Turčijo in so bili okrepljeni še z nedavnim obiskom turške vlade in turškega zunanjega ministra v Bolgariji. — Trudimo se tudi, da bi vzpostavili t drugima dvema sosedoma, to je i Romunijo in Grčijo, še bolj prijateljske odnošaje, in da bi rešili vsa pereča vprašanja. Na drugi strani smo z več državami sklenili celo vrsto gospodarskih in kulturnih sporazumov ter tako nadaljevali z našimi napori za sodelovanje, ki ima za cilj zboljšanje mednarodnih odnošajev. To so nove manifestacije miroljubne politike, od katero se nismo nikdar oddaljili in o kateri — o tem sem prepričan — pravilno sodi tudi ostali svet. Na koncu svojega govora je kralj Boris dejal: Spričo izkustev iu skorajšnje preteklosti se združite v domoljubnem sodelovanju da bi po novi poti in a novimi sredstvi prišlo do trajnega notranjega miru, edinosti in konstruktivnega mirnega dela, ki je jamstvo za naoredek Bolgarije. Sicer zveni slednje nekoliko ostro, vendarle moramo predpostavljati, da glcdalci Ic hočejo nekaj videti, če plačajo vstopnino, posebno še, kor \odo, du domači včasih tudi boljše zaigrajo. Točno ob pol 18 pridejo na igrišče gostje v sledeči postavi: Grcmesi, /anussi. Liani—fianti, Gallo, Mazzotti— Bertoli, Di Pasqualc, Abatte-rnatoo, Tobanelli, Zorzi — lepo pozdravijo, publika jih toplo sprejme. Takoj nato pridejo naši v postavi: Pogačnik, Ilassl, Jerman—Voili-iok. Pupo, Slapar—Lah, Bertoncelj P„ Vovk Ccbohin. Krber. Odborniki obeh klubov se pozdravijo, izmenjajo spominčke, tudi moštvi sc pozdravita, še fotograf opravi svoje, pa že g. Deržaj kot sodnik vzame zadevo v roke in igra so prične. Domači zeleni imajo začetni udarec. Že v 2. minuti je more! Ilassl resno intervenirati, da ni prišlo do gola. Zeleni odi^»vorijo po desnem krilu, l*i nc uspejo. V 6. minuti levo krilo gostov lopo i 4 :1 za gosto. Po odmoru se nekaj časa opaža, dn so domači nekoliko agresivnejši. Pa ni dosti fioinagalo, ker so gostje proti pričakovanju oslali sveži. Tako jo v 20. minuti jiodel 5. gol za goste, takoj nato 6C ujezi Lah in jiostavi s krasnim strelom 5:2. — Nadini so nudi prilika za 3. gol iz 11 ni, pa pošlje Lah žogo v prečko. V 25. minuti nato 6. gol za gosto jio izredno hitrem napadu. Do konca še no-koj izmenjujočih napadov, ki pa niso spremenili rezultata. Do prihodnjo nedelje jo šc 6 rini, v katerih bodo naši ligaši >pogruntali<, kako se bodo takrat obnašali nn igrišču. tipamo, da liodo po današnjem no.nspchu hoteli |xikazati, da vendar več znajo, kot so pa danes pokazali. V predtekmi je Roka pokazala B moštvu Ljubljane, da zna zabiti 5 golov, prejeti pa h' 4. Polčas 2 : 4 za Reko Jugoslavija: Anglija 2 s 0 Zagreb, 22. maja. Tukaj se je danes nadaljevala tekma. Na igrišču v Šalati so jo zbralo nad 4000 gledalcev. Prišlo jo ludi mnogo gledalcev iz Slovenije, igrišče jo bilo tako do zadnjega mosta zasedeno. Najprej sta nastopila Anglež Schayes in Punčec. da nadaljujeta včeraj prekinjeno igro. Danes je Punčec igral v odlični lormi in jo igro končal s 6:4, 4:0, 0:4, 6:4. S tem jc Jugoslavija dobila dve točki. Zatem se je začela igra v parih. Za Anglijo sta nastopila Butler in Wilde, za Jugoslavijo pa Punčec in Milič. Angleža sta pokazala boljšo vigra-nost v dvojo, dočim sta bila naša tehnično boljša. Prva dva setji sta že odločila zase s 7:5 in 6:4, dočim sta v zadnjem setu Angleža žo vodila z 0:3, ko jo vrhovni sodnik, franroski konzul Gueyrand, moral prekiniti igro zaradi plohe, ki se je vlila. Jutri so bo prekinjena igra nadaljevala. Verjetno jc, da bodo naši igralri zmagali v veliki premoči. Mariborski spori Maribor, 22. maja. železničarji : Maribor 2:0 (2:0). Današnja, z napetostjo pričakovana igra derby mod starima mariborskima rivaloma so jo končala s presenetljivo zmago Železničarjev, ki so igrali zrelejšo igro. Maribor je bil primoran zaradi bolezni dveh igralcev nastopiti v spremenjeni postavi z Lučkom na centru in Slrnanom na levem krilu. Ker je tudi Miloš nastopil kot rokonvaloscent, jc bilo kmalu opaziti, da napad Mariborčanov ne bo prav nič opravil proli trdni in sigurni obrambi Železničarjev Napad Železničarjev jo bil žo v prvi polovici dobro dirigiran. Druga polovica igre pa ni bila zanimiva. Ves trud Mariborčanom ni pomagal. da bi si opomogli. S tem porazom je Maribor izgubil vse izglede, da se plasira na prvo mesto tabele, dočim je Železničarjem sedaj mogoče, če premagajo v zadnji igri še Cakovčane, da dosežejo prvo mesto in si s tem pridobijo pravico sodelovati v izločilnih tekmah za vstop v ligo. Rapid : 'Železničar (rezerve) 4:0 (1:0). Prvenstvena tekma rezerv je nudila prav dober šport. V prvem dolu igre sta bila oba nasprotnika skoraj enakovredna, v drugem polčasu pa je Rapid prevzel igro popolnoma v svoje roke in zasluženo visoko zmagal s 4:1. S tem je' Rapid s šestimi točkami dosegel prvo mesto pred Železničarji s štirimi točkami in Mariborom z dvema točkama. Caknvec : Hermes 5:1 (3:0) Navzlic, lepi in dobri igri Hormežanov so Ca-kovčani na svojih tleh sigurno zmagali in s tem osvojili zadnji dve »očki za dosego prvega mesta tabelo. Sicer morajo šo odigrati z Železničarji zadnjo tekmo prvenstva, toda tudi ako to igro izgubijo, so za ono točko v prednosti. Miting S K Železničarja Maribor, 22. maja. 80 m jun. B: 1. Bačnik (Žel.) 10.5, 2. Berner (Rapid) 10.7, 3. Muršak (Žel.) 11. HO m jun. C: 1. Koron K. (Rapid) 10.2, 2. Koren K. (Rapid) 10.5, 3. Linzner (Žel.) 10.8. 150 m trn.: 1. Skok (Žel.) 18.2, 2. Starašina (Žel.) 18.3. 3. Monderer (Rapid) 10.1. 600 m sen.: 1. Muiaus (Žel.) 1:31.4, 2. Lodinok (Žel.) 1:33.1, 3. Gerhard (Rapid) 1:37.1. Kilina sen.: 1. Lužar (Maribor) 1.70 (izenačen mariborski rekord), 2. Filipič (Maribor) 1.65, 3. Davidovič (Žel.) 1.65. Višina jun.C : t. Kramer (Rapid) 1.55. 2. Koren K. (Rapid) 1.50, 3. Koren K. (Rapid) 1.45. Disk sen.: 1. Luzar (Maribor) 38.40 (nov mariborski rekord), 2. Hlade (Žel.) 37.60. 3. SmeMol (Maribor) 30.56. 4X100 m Majela sen.: 1. Rapid 48.7, 2. Maraton 40.8, 3. Železničar 50.2. 4X100 m jun.: 1. Rapid L 50.7, 2. Železničar 52.3, 3. Rapid II. Daljina sen.: 1. Skok (Žel.) 5.96, 2. Lužar (Maribor) 5.67, 3. Filipič (Maribor) 5.50. Daljina jun. C.: 1. Koron K. (Rapid) 5.75. 2. Koren K. (Rapid) 5.52, 3. Kramer (Rapid) 5,14. Daljina jun. Ii: 1. Bačnik (Žel.) 5.36, 2. Hrovatin (Žel.) 4.00. Kopje C. juri..: 1. Gregorovič (Ž.) 47.21,, 2. Ilotf (Rapid) 42.28, 3. Pulko (Žel.) 41.38. Kopje B. jun.: L Lokšo (Žel.) 38.60, 2. Bibi (Žel.) 38. 1000 m jun. C.: 1. Kramer (Rapid) 2:53.1, 2. Rotner (Žel.) 2:55.4, 3. Bizjak (Žel.) 3:03. 1000 m jun. B: 1. Frank (Rapid) 3:14.3, 2. Dob-nikar (Maribor) 3:15. Krogla sen.: 1. Hlade (Žel.) 12.12, 2. Lužar (Maribor) 11.39, 3. Kleut (Zel.) 11.23. Krogla jun. C (4 kg): 1. Grogorovič (Žel.) 15.73, 2.'Kovačič (Žel.) 14.50, 3. Linzner (Z.) 13.12. Krogla jun. B (4 kg): 1. Bačnik (Zel.) 14.43, 2. Frank (Rapid) 10.60, 3 Oto (Rapid) 8.83. 3000 m: 1. Stoinšek (Maribor) 9:44.1, 2. Mar-hcl (Maribor) 10:09.5, 3. Muraus (Zol.) 10:40. Celjshi šporC, Celje, 22. maja. Celje : Kranj 4:4 (1:3). S to tekmo je Celje padlo na zadnje meslo. Celje si je opomoglo šele v drugem polčaku, ko je nekaj časa tudi vodilo. Motociklistične in avtomobilske dirke v Belgradu Belgrad, 22. maja. m. Danes popoldne so bile prvič v Belgradu krožno motociklistične in avtomobilsko dirke. Proga je bila naporna s štirimi ostrimi ovinki. Najprej so startali motocikli s 350 kub. cm na progi, ki je bila dolga 34 km. Prvi je bil Voja Ivanisevič. na MSU s 17 min. Nato so startali policijski stražniki z vozili 500 kub. cm na progi 22 km. Za njimi pa zasebni motorji 500 kub. cm na progi 50 km. Zmagal je spet Ivanisevič na MSU v 31 minutah. Sledile so dirke avtomobilov, zaprtih, 20000 kub. cm, proga 50 km. Zmagal je Rajko Lakovič na Lancia v 38.41 min. Nato so vozili v odprtih avtomobilih in je zmagal Nemec grof Orszig na vozilu Adler v času 35.12. Zadnja je bila dirka avtomobilov nad 2000 kub. cm. Zmagal je Blagoje Josip na Graham vozilu v 33.23. Marseille, 21. maja. A A. (DNB) Pri tekmah za Da vi sov pokal vodi Francija proti Monacu z 2:0. WmVW iunija - Binkoštna nedelja " POSTOJNSKO JAMO P0DZEMSKA VELIKA VESELICA Posebni vlaki iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnih postaj Prijave se sprejemajo pri PUTNIKU v Ljubljani, Tyrševa c. 11, Telefon št. 24-72, v Kranju in na Jesenicah ter pri PUTNIKU v Mariboru in v Celju Celjske občinske zadeve Regulacija Voglajne, nova palača Pokojninskega zavoda, gradnja Trgouslie šole in drugo V jiotek ob 6 zvečer jc bilo v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu jx>d predsedstvom župana g. Mihelčiča javna jdenarna soja celjskega mostnega sveta, koteri je prisostvoval zastopnik banske uprave okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec. Za finaučni odbor je jioročal referent g. Prolog. Finančno ministrstvo jc v celoli potrdilo proračun celjske mestne občine ter ludi v celoli zavrglo pritožilo g. Kralja. Protituberkulozna zveza v Ljubljani je zaprosila celjski mostni svet za podjioro. Ker pa celjska mestna občina podpira celjsko podružnico, je bila prošnja odklonjena, "'rav tako jo bila zavrnjena jirošnja Kola jugo-slovenskih sester za prispevek za letovanje olrok, to pa iz razloga, ker je dola občina instituciji že itak redno podjioro, na drugi strani pa bo mestna občina |>osla!a na svoje stroške več otrok na letovanje. Jugoslovansko-bolgarska liga v Celju jo zaprosila za denarno podjioro. ki jo jx>lrebuje za kritje stroškov ob priliki sprejema plovdivskih pevcev v Celju. Mestni svet jo prošnjo soglasno odklonil iz razloga, da je bil odbor Jugoslovanske lige popolnoma enostransko izvoljen. Neto se je sklepalo o regulaciji Voglajne. Zanjo bi prispe-vala teharska občina, celjska občina in zasebniki. K celokupnim stroškom je tvrdka Weston <1. d. ponudila absolutno prenizek znesek 25.000 din, kljub temu, da bi z regulacijo Voglajne pridobil« največ tvrdka sama, pa bodisi to zaradi izboljšane lege, krasnega prostore in odprave zamočvirjenih zemljišč. Mestni svet je sklenil izvršiti regulacijo Voglajne le v prvem odseku od mostu do tovarne, nato pa so lotiti regulacijo Sušniee in Ložnice. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se se proda staro poslopje pri Stari kroni Pokojninskemu zavodu, da zgradi novo palačo. Pri dogovoru so obljubili zastopniki Pokojninskega zavoda 265 din za kvadr. meter in obenem tudi, da so bo obrestna mora za dolgove mestne občine znižala. Upravni odbor je sprejel ponudbo. Pokojninski zavod je znižal obrestno mero od 9 na 8%, zaradi česar bo mostna občina pridobila 10.000 din. Stavilo se je vprašanje, kdo bo podrl staro stavlio, Pokojninski zavod ali mestna občina sama. Tehnični oddelek je pregledal staro stavbo in na i>od-dagi komisijskega pregleda predlagal mostnemu svotu, da bi mostna občina sama porušila jx>slopje in boljši material porabila za gradnjo delavskih stnovanj. — Nabava drugega škropilnega avtomobila je nujno potrebna. Stari avtomobil žo davno ne zadošča več zahtevani velikega Celja in tudi ne moro poškropiti in snažiti vseh cest, zaradi česar se občinstvo pritožuje. Zalo si bo mestna občina napravila nov škropilni avtomobil, Diesolov motor s jMimotalno napravo, ki bo veljal 250.000 din. Za pomladansko in jesensko gramoženje cest, za katero je tako težko dobiti voznikov, bo mestna občina nabavila star avtomobil za 20.000 din ter ga bo ujiorabljala za redne dovoze. Za postopno markantaniziranje pločnikov so bo kupil za 15.000 din škropilni stroj. — Stolp Prostovoljne gasilske četo na dvorišču mestnga poglavarstva nikakor ne zadošča estetiki, uto za skrambo orodja pa je moral tehnični oddelek zaradi preureditve novih občinskih prostorov podreti. ^ Mestna občina bo zgradila v desnem traktu nov železobetonski stolp, za njim pa delavnico. Ker pa železobetonski stolp zahteva trdne opore in Ho potrebna železobeton-ska plošča, bo mestna občina uredila jxxl stolpom prostor za dva kotla za centralno kurjavo. Za preureditev gradnje je določen finančno gospodarski odbor, ki bo vse uredil, vendar dela ne smejo presegati zneska 70.000 din, ki je odobren. Na današnji seji se je ponovno Spregovorilo o nujni potrebi delavskih stanovanjskih hiš V tem pogledu še Celje ni dovolj ukrenilo. Komisija si je ogledala delavska stanovaja in uvidela .nujnost čimprejšnjega zidanja delavskih hišic v kolonijah. Mostna občina bo zaenkrat zgradila 2 hišici za 4 stranke na parceli v Novi vasi, potrudila pa 6C bo tudi, da sc izvede vprihodnjosti s pomočjo javnih činiteljev delavska kolonija na Sp. Hudinji ali na Ostrožnem. — Banovinska cesta, odsek Celje—Vodnikova ulice, za katero mora po zakonu prispevali tudi mestna občina, se bo uredila na pobudo okrajnega cestnega odbora v Celju tako, da se bo cesta od Gregorčičeve ultce do križišča Kralja Petra ceste popravila brez. bistvenega razširjenja. Dela bodo veljala 853.415 din. N mestno občino odpade »/s stroškov, torej okoli 400.000 din. Od Gregorčičeve do Strossma-jerjve ulice bo cesta s pločniki merila 8 m, od tod do Kralja Petra ceste pa 6 m, na vsaki strani jia bo imela zelene pasove. Za gospodarski odbor jc poročal referent' inž. g. Janko Dolinar. Parcele 6e liodo oddajale po določenih cenah, nikakor pa se ne bodo rezervirale. Cene parcel so od 40 do 55 din za kvadr. meter. Za občinsko cesto Celje—Lokrovec bo občina dala 50.000 din, če bodo mejaši odstopili brezplačno zemljišča. — G. inž. Plavci jc prodano 854 m1 zemlje ]X) 25 din pri mestnem zavetišču pri Med-logu. — Gradnja občinske ceste Ostrožno do vile Jasne a Lopati bo stala 6770 din. Proračun je že odobren. Referent gradbenega odbora g. dr. Alojzij Voršič je poročal o prekomerni uporabi ceste v Pečovniku. Rudarska družba Bohemia je v ponudbi mostne občine stavila dokaj sprememb,^ pa še toga ni jiodpisala. Zaenkrat pa mestna občina prepove uporabo ceste s težkimi tovornimi motornimi vozili. Na današnji seji se je razpravljalo tudi o preureditvi ceste ob Savinji. Ker pa je delo pred regulacijo neizvedljivo ter če bi hoteli, da bi so uredila po sodobnih zahtevah, veljala preko 2 in pol milij. din. Za skupne grobnice za vojno žrtve bo mestni svet napravil načrt, nato pa so s jx>sebno prošnjo obrnil na bansko upravo. Pravoslavni verski občini ee rgadnja žnpnišča zaenkrat odgodi, dokler je ne uredi regulacijski načrt; nikakor pa 60 ne more odstopiti za majhno jioslopje prostor poleg Delavskega doma. kjer bo morala stati kaka velika palača. Celjani še vedno trdno pričakujemo, da bo SUZOR uvidel krivično postopanje in končno sklenil zidati v Celju. V Celju je oživela akcija za gradnjo Trgovske šole, ki jiotrc-buje svoje poslopje. Po zakonu je mestna občina dolžna preskrbeti prostor za gradnjo in je že določil stavhišče na prostoru okrajnega šolskega odbora pri železnici za okoliško šolo. Gradnja justične palače v Celju je nujno potrebna. Mesdni svet bo ponovno interveniral io zahteval na mero-dajnem mestu, da se brezpogojno upošteva pri večmilijonskem posojilu tndi gradnja justične palače v Celju. Relerent za obrtni odbor je poročal, da se zaradi lokalne potrebe dovoli (kvoritev gostilne na Lavi Pristovšek Mariji. Gospod župan je končno poročal, da bo zaradi naraščajoče draginje socialni odbor kmalu iadelal pravilnik za plačo vseh stalnih in jx>možnih delavcev prpi mestni občini. Ob pol 10 je bila seja zaključena. Uprava >S 1 o v e n e a< naznanja žalno vest, da je danes zjutraj po zelo dolgi, mučni bolezni umrl dolgoletni uslužbenec eksjiedicije, gospod Alojzij Markovič Pogreb zvestega rajnega bo jutri, v ponedeljek 23. maja 1938, iz hiše žalosti na Galjovici na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! V Ljubljani, dne 22. maja 1038.