3
Prostorska identiteta
V zadnjem času prihajata v ospredje tematiki prostorske identitete in značilne arhi-
tekturne tipologije, ki sta bili vsaj v Sloveniji dolga desetletja zapostavljeni. Očitno se 
tako strokovnjaki kot laiki končno začenjamo zavedati kakovosti prostora, ki izginja 
zaradi generičnih novogradenj in prenov, še posebej na podeželju in na mestnem 
obrobju.
V junijski številki Urbanega izziva objavljamo dva znanstvena članka, ki obravnavata 
identiteto podeželskih območij. V članku o razvoju gorskih letovišč so analizirani pri-
meri izgradnje velikih objektov in struktur na naravno ohranjenih gorskih območjih, 
s čimer so bile povzročene občutne spremembe, in ugotovljeno je bilo, da prostorsko 
načrtovanje pogosto ne zmore učinkovito usmerjati ambiciozno načrtovanih pose-
gov in pritiskov kapitala. V članku turških avtorjev pa je predstavljena raziskava o 
identiteti krajine, katere sestavni del so podeželska naselja, ki poleg naravnih danosti 
dajejo največji pečat videzu krajine in prepoznavnosti določene regije. 
Razumevanje razlik med mestnimi in podeželskimi naselji je ključno pri usmerjanju 
njihovega razvoja. Dograjevanje podeželskih naselij, ki ne upošteva arhitekturne ti-
pike in značilne oblike naselij, se prepogosto kaže v nizih novih hiš, ki so zgrajene 
brez dialoga z okolico in v podeželski krajini delujejo kot tujek. 
Pri tem je zanimiv naš dvojni odnos do prostora: kadar obiskujemo tuje kraje, nas 
navdušujejo tradicionalne vasi in stara mestna jedra, v lastnem bivalnem okolju pa 
smo pogosto nekritični do posegov in krnitve značilne podobe naselij, saj to doje-
mamo kot razvoj in izboljšanje bivalnih standardov. Kadar gradimo ali prenavljamo 
lastne nepremičnine, je vpliv, ki ga ima stavba na videz celotnega naselja, drugotnega 
pomena. Mnogi bi radi živeli v sodobni hiši na podeželju, a ko je tam zgrajena 
množica takšnih hiš, podeželja, ki smo ga prej občudovali, ni več. 
Damjana Gantar, glavna urednica