Foštnina plačana v gotovini
Cena 1.50 din

Izhaia vsak petek ob 16. // Nuročnina znaSa
mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na
dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo
10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva
ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo //
Telefon Stev. 65 / / Rafun pri poStnem
čekovnom    zavodu    v    Ljubliani    «tpv.    10.666
Leto XXII.
Celie, petek 26. ianuaria 1940
štev. 5.
Mobilizirajmo
narod duhovno!
V aplitskem nacionalnem glasilu je
objavil dr. Ivan Majstrovič naslednji
zanimivi in stvarni članek o nujni potre-
bi duhovne mobilizacije našega naroda v
sedanjih usodnih časih:
Ze nekaj mesecev traja v Evropi kr-
vavo kolo narodov in še vedno je več
izgledov, da se bo to kolo razširilo, ka-
kor pa da bi prenehalo. Po raznih mi-
rovnih ofenzivah in brezuspešnih dobro-
namernih posredovanjih se celo oni, ki
so prej verovali v zmago pameti in v
instinkt samoohrane narodov, danes bo-
jijo, da se bo vojna razširila do neslu-
tenega obsega. Cim dalje besni vojna,
tembolj se od dneva v dan ustvarjajo
nove situacije in novi zaplctljaji in tem-
bolj se približuje oni usodni trenutek,
ki ga človeštvo doslej menda še ni do-
živelo, da nadaljevanje ali prekinitev
vojne ne bo več v moči narodov sa-
mih, temveč v rokah neke apokaliptične
usode, ki snuje in di-ktira propast vseh
kulturnih pridobitev tisočletne civiliza-
cije.
Kadar koli se je pojavila nevarnost
kakšncga vojnega spopada, je naš narod
vedno poudaril svojo miroljubnost, ne-
pristranost in brezpogojno nevtralnost.
Vsi napori njegovih vlad so bili stalno
usmerjeni na vzdrževanje korektnih od-
nosov z vsemi, predvsem s sosednimi
narodi, med njimi posebno z vclikim pre-
komorskim sosedom, s katerim živi naš
narod v noi'malnih in prijateljskih od-
nosih, kar ponovno in tudi v zadnjem
času izrecno naglašajo tudi na nasprot-
ni strani.
Ce bi izjave miroljubnosti in nevtral-
nosti zadostovale, da se zagotovi mir, bi
torej mogel naš narod mirno zreti v bo-
dočnost. Toda kakor za ostale države, k3
vse po vrsti in neumorno poudarjajo
ßvojo nevtralnost, obstoji žalibog tudi
ža našo državo nevarnost, da jo bo tudi
proti njeni volji zajel vojni vihar in da
bo prisiljena z orožjem v roki braniti
svoj obstoj.
Odveč bi bilo podcrtati tukaj našo ve-
ro in popolnoma utemeljeno zaupanje v
našo junaško vojsko, v njeno moralno in
materialno pripravljenost in doraslost
vsaki, tudi najtežji nalogi in preizkuanji,
ki jo ji utegne bodočno3t naložiti. Naša
vera v našo vojsko je popolnoma upravi-
cena. Inspektor državne obrambe, gene-
ral g. Vojin Maksimovič piše v »Politi-
ki«:
»V 20 letili po zaključku svetovne voj-
ne je naSi vojni sili uspelo, da je po-
vedla skozi vojašnico in izvežbala preko
dva milijona vojakov z odgovarjajočim
starešinskim kadrom, oficirii in podofi-
cirji ter s potrebnim tehničnim osebjem.
Oboroževanje naše vojne sie — odlično
pehotno in artiljerijsko orožje — v ro-
kah našega vojaka-bojevnika, celih ti-
soč letal z naäimi sijajnimi piloti in
izvidniki, po števlu majhna, a po duhu
odiična naša vojna mornarica na našem
morju in na naših rekah — to vse je
odllčno jamstvo, da je vojna sila naše
dömovine dorasla nalogam, ki jo ča-
kajo ...«
Toda če smo še tako ponosni na našo
vojsko, ne sraemo pozabiti, da se današ-
nje vojne ne vodijo med vojskami, tem-
več med narodi; zaradi tega mora biti
ves narod, od prvega do zadnjega člove-
ka, pripravljen, složen in odločen za
skrajni duševni in materialni napor za
lastno obrambo. Politične prilike so
yprav v tej kritični dobi nanesle, da se
je narod znašel pri reševanju tcžkih no-
tranjih problemov, ki so morali neiz-
bežno vplivati na občutek one duhovne
edinstvenosti in solidarnosti, ki sta
glavni pogoj in činitelj za izvedbo sploš-
ne duhovne in nato tudi za potrebo vojne
mobilizacije. S sporazumom z dne 26.
avgusta je bil glavni del teh našlh no-
tranjih problemov rešen, kolikor pa še
ni, je treba to rešitev pospešiti. Današ-
nje težke zunanje prilike ne smejo biti
niti zapreka niti izgovor, da bi se reäitev
odlagala, temveč nasprotno, zunanje
prüike jo nalagajo kot neobhodni pred-
Vfoga Balkana
Sestanek v Vr&u  — Žeteznice v Gaiiciil pod
nemško upravo — Italiianski interesi — Finska
v ogn'm sovietskih bomb
Jugoslovcnski zunanji minister dr.
Alcksandcr Cincar-Markovic hi romunski
zunanji minister Gri^ore Oafencu sta so
sestala v soboto v Vršcu. Obravnavala
sta položaj po sestanku italij mskega
/unanjega ministra grofa Claua in it»ai1-
žarskega znnaujega minintra grol'a Csa-
kyja v Beiietkah tcr važne problcmc v
zvezi z bližnjo konfcrenco Balkanske
zveze v Beogradu. Velesile druga drugo
svarijo prcd vmešavanjcm na Balkanu in
priporočajo balkanskim državam, naj se
čimbolj strnejo za obrambo svoje neod-
visnostr.
Med nemško in rusko železniško upra-
vo je bila sklenjcua konvencija, po ka-
teri se je sovjetski komisariat za želez-
niški promet zavezal, da odstopi del že-
leznice v Galiciji, Id veže Nemčijo in Ro-
iminijo, začasno i>ocl ncposredno kontro-
lo nemške železniške uprave. Tako bo
Nemčiji omogočcno prevažati petrolej iz
Galicije ter dobavljati petrolej in drugo
blago ix Romunije. Nemčija namerava v
najkrajšem času vzpostaviti dircl^tno že-
Icznlško zvezo z Komunijo. Netnška
vlada je sporočila italijanski, da bo inte-
gralnost Madžarske v vsakem primeru
s(>oštovana. Nemčija pa ne more zadržati
Sovjctske Rusije, da si ne bi s silo vzela
Besarabije, če je ne bi mogla doseči z
diplomatsko akcijo. Nemčija izjavlja, da
bosta ona in tudi Sovjetska Kusija
upoštevali italijanske üiterese v Podu-
iKvvju in na Balkanu.
Ob tretji oblctuici podpisa pogodbe o
večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in
Bolgarijo sta pretlsednik bolgarske vla-
de in zuiuuiji minister dr. Kjoseivanov
in jugoslovenski zunanji minister dr.
Cincar-Markovič izmenjala prisrčni brzo-
javki.
Na Finskem so sovjetska lctala v zad-
njih dneh zmetala na razna mesta na
tisočc bomb, ki so usmrtile mnogo Ijudi
in povzročilc zelo veliko materialno ško-
do. Na bojiščih ni prišlo do bistvenih
sprememb. Finci se slej ko prej junaško
branijo, pri čemer jlm tudi pomaga iz-
retlno ostra zima.
Na zapadu so se nadaljevale oboje-
stranske leta^ske in pomorske akcije. Na
zapatlai fronti omogoča mraz sarao de-
lovanje patrulj.
Celisko okrožie v borbi
proti tuberkuloži
Požrfvovafno de/o protituberkulozne ligevCeliu
Celje, 26. januarja.
Krajevna protituberkulozna liga v
Celju je polagala v četrtek zvečer obra-
čun svojega plodonosnega dela. Občni
zbor, ki je bil dobro obiskan, je vodil
predsednik g. Bogomir Zdolšek, ki se jo
po pozdravnih besedah spomnil lani
umrlih liginih dobrotnikov in podpiran-
cev, predvsem pokojnega zaslužnega
odbornika, zadnjega župana celjske oko-
liške občine g. Vinka Kukovca. Liga je
tesno sodelovala s protituberkuloznim
dispanzerjem ter podpirala tuberkulozne
z denarnimi podporami in živili. Lanski
protituberkulozni teden je dosegel tudi
na deželi popoln moralen uspeh. Pred-
sednik se je zahvalil vsem, ki so podpi-
rali ligo. Tudi tisku se je zahvalil za
podporo.                                                      j
Tajnik g.  upravitelj  Smigovc  je  po~
drobno prikazal ligino delo. Liga je m.
dr.  sklepala o  desinfekciji    stanovanj, j
kjer so umrli jetični bolniki, razpravlja- j
la je o izvrševanju zakona o zatii^anju .
nalezljivih bolezni in omejitvi žganjeku-
he na minimum. Razmišljala je o usta-
novitvi ljudskega sanatorija za jetične
bolnike in sklenila, da je treba najprej
zgraditi poseben oddelek za jetične bol-
nike  v   celjski  boLnicf.   Liga  namerava
nabaviti prenosljiv epidiaskop za preda-
vanja. Dispanzerju je nabavila zdravila
za jetične in večjo količino ribjega olja,
Jii ga brezplačno oddaja slabotm'm in
jetiki podvrženim otrokom. Liga je pre-
vzela g-arancijo za plačllo rentgenske ce-
vi, ki so jo je nabavil protituberkulozni
dispanzer in ki bo stala 8.160 din. Lani v
aprilu in maju je liga organizirala vrsto
protituberkuloznih predavanj za šolsko
mladino. V počitniške kolonije je poslala
15 otrok in sicer 11 na Pohorje, 4 pa v
Celjski dom v Bakarcu. Ob zaključku je
tajnik poročal že o lepem moralnem
uspehu lanskega protituberkuloznega
tedna.
Blagajnik g. Nardin je poro^al, da je
imela liga lani 67.392.53 din dohodkov
in 42.181.79 din izdatkov. Ligino premo-
ženje zaiaša 134.858.50 din in se je lani
poveealo za 25.210.45 din. Fond za usta-
novitev zavetišča za jetične znaša 68
tisoč 459.63 din in je narasel za 12 tisoČ
529.46 din. Na predlog revizorja g. prof.
Kovačiča je prejel odbor razrešnico s
pohvalo.
Sef protituberkuloznega dispanzerja
g. dr. Ivič je sporočil pozdrave Zveze
protituberkuloznih lig v Ljubljani ni po-
ročal o delovanju    protituberkuloznega
PRIHODNJA ÖTEVILKA
»NOVE DOBE«
bo izšla zaradi Svečnice že v četrtek 1.
februarja popoldne. Cenj. dopisniko
prosimo, da nam pošljejo dopise za to
številko že do torka 30. t. m. Samo nuj-
nejše dopise bomo sprejemali še v
sredo 81. t. m.
dispanzerja v Celju. Dedo dispanzerja se
je izredno poveealo, obolelost in smrt-
nost vsled tuberkuloze pa sta se zmanj-
šali.
Proračun lige za 1. 1940. predvideva
44.500 din dohodkov in 52.160 din iz-
datkov.
Soglasno je bil izvoljen dosedanji od'
bor s predsednikom g. B. Zdolškom na
čelu. Na novo sta bili izvoljeni v odbor
ge. Orožnova in Milena Cernejeva. Od
svojega denarnega prebitka bo liga izro-
čila 10.000 din fondu za ustanovitev za-
vetišča za jetične v Celju.
Politika
Poziv krajevnim organi-
zacjjam JRZ
»Slovenski gospodar«, list ljudstvu v
pouk in zabavo, je v svoji številki z dne
17. januarja 1940 priobčil navodila or-
ganizacijam JRZ, kaj je sedaj januarja
nujno in potrebno storiti, da se pravilno
uredijo in izpopolnijo volilni imeniki. V
svojem pozivu pravi med drugim do-
slovno:
»Vpis v volilni imenik ali izbris je se-
daj januarja mnogo lažji nego med le-
tom, ker ni treba zato nikakih dokumen*
tov. Sedaj zadostuje samo, da zastopni-
ki krajevnili organizacij JRZ ali posa-
mezniki opozorijo občrnske uprave na
tiste, ki niso v volilnem imeniku, pa ima-
jo pravico do tega, kakor tudi na tiste,
ki so v volilnem imeniku, pa nimajo pra-
vice biti vpisani. Krajevne organizacije
JRZ naj torej sedaj nujno pregledajo
volilne imenike svojih obcin in si jih pre-
pišejo. Predsednike JRZ prosimo, da ta-
koj skličejo sejo z edino točko dnevnega
reda: pregled imenikov in predlogi za
vpis ali izbris volilcev iz volilnega ime-
nika. Vpis v volilni imenik lahko pri ob-
činski upravi zahteva tudi vsak sam zase
ali pa za drugega. Prosimo vse krajevne
organizacije JRZ, da gredo nujno na
delo!«
Ker je pa vendarle še tudi takih vo-
lilcev in državljanov v naši prelepi slo-
venski deželi, ki krajevnim organizaci-
jam JRZ niso pri sreu, je naš napredni
tisk pozval tudi napredne Ijudi, naj se že
sedaj pobrigajo za volilne imenike. To
pa naravno ni bilo prav »Slovencu«, ki
pravi, da nima sedaj nihče pravice vme-
šavati se v uradno poslovanje obcin, ki
smejo vsako opozoritev in zahtevo, da
se imenik popravi in dopolni, mirno vre-
či v koš. >>Slovenec« pa zamolči, ali ve-
lja to njegovo tolmačenje zakona tudi
za organizacijo JRZ, ali pa je že ßpet
pogoj za konČno    normalizacijo    naših
notranjih prilik.
V času dosedanjih političnih trenj je
bilo posejanega mnogo zla med narod.
Destruktivni elementi niso zamudili, da
bi izkoristil nastala poltična trenja za
defetistično kampanjo in omajali občutek
one duhovne edinosti naroda, ki je danes
nujnejša nego je bila ali bo kdaj koli. ]
Zlo seme razdora, mržnje in defetizma,
ki je bilo v zadnjih letih posejano med
narodom, je treba pobrati in uničiti, da
se v ves naš narod vrne ona vera, ponos
in splošno navdušenje, s katerim je bilo
1. 1918. pozdravljeno naše narodno ze-
dinjenje. Pred skrajno nevarnostjo, ki
spričo svetovne vojne preti naši državi,
pa naj jo smatramo za državno zajedni-
co ali za edinstveno ali za sestavljeno
ali za zvezno državo, je treba med na-
rodnimi vrstami skleniti politično prcmir.
je in se morajo vse naiodne duaevne
in materialne sile zbrati v enem cilju
obrambe skupne države. Ta »treuga
Dei« temelji na docela realnem pojmo- ;
vanju našega danasnjega političnega |
položaja: jugoslovensld nacionalizem se j
je umaknil srbskemu, hrvatskemu in
slovenskemu nacionalizmu ter se je ome-
jil danes na imperativ ohranitve jugo-
slovenske državne misli, v okviru katere
je zajamčen polltični, kulturni in mate-
rialni obstoj in razvoj srbske, hrvatske
in slovenske individualnosti v isti meri.
Nihče torej nima več v tej državi večjih
ali manjšlh dolžnosti, da vstane v njeno
obrambo, ker je ta dolžnost splošna in
istovetna, ker je splošen in istoveten
tudi interes, da ta država obstoji in č&
jo temu dosledno branimo do zadnje
kaplje krvi.
Ves nas narod, složen in pripravljen
da se ves in celokupen zavzame za si-
gurnost in rešitev domovine, predstav-
lja v mednarodnem položaju močnega
činitelja, s katerem je treba v današ-
njih usodnih mednarodnih kompeticijah
računati na bojnem polju in pri zeleni
mizi. Našo državo smatrajo po njenem
geopolitičnem položaju, po moči in iz-
vežbanosti njene milijonske vojske, po
njenih gospodarskih in ekonomskih
možnostih za drugorazredno velesilo, na
katere zaveznižtvo njeni bližnji in daljni
soaedje stalno računajo in ji želijo, da hi
bila v skupnem zavezniäkem interesu
močna in složna. Naša država bo to lepo
željo najbolje honorirala s čvrsto voljo
in odločitvijo, da bo močna in slozna
najprej zaradi sebe, kajti s tern bo po-
stala obenem mocna tudi v zvezi v
obrambi lastnih in tudi skupnih ciljev.
Svetel primer pomena in moči duhov-
ne mobilizacije nam nudi ravno v teh
težkih dneh mali severni narod, ki hna
približno toliko prebivalcev, kolikor bi
mogla Jugoslavia v primeru skrajne
sile postaviti vojakov, ki pa je bil v
obrambi svojega golega življenja in svo-
je svobode na straži ter sprejel borbo z
narodom, ki je po številu prebivalstva
več kot petdesetkrat večji in močnejai
od njega. Borba, ki se razviia v mrzlih
pustinjah severne Evrope, ovrača teo-
rijo, da odloča v današnjih vojnah samo
tehnika, kajti silni in navdušeni elan
duhovno složnega in edinstvenega naro-
da je še vedno glavni činitelj zmage.
Termopile nLso bajka niti v stoletju vse-
mogoene tehnike.
Stran 2.
»NOVA DOBA« 26. I. 1940
Stev. 5.
pozabil, da nismo več v dobi režima Sto-
jadinovič* & Co., ki je pripravljal in iz-
vedel ekiipščinske volitve v decembru
1938. Ali tej dmabi še vedno ni prav,
da dobimo svobodne in tajne volitve, ko
bo volil vsak po svoji vesti in prepriča-
nju, k obodo vse grožnje z odpustom iz
služb postale smešne? Prihaja čas, ko
bodo ponižani in razžaljeni s tajnim gla-
sovanjem in zopet s pokonci glavo storili
tako, kakor jim pravi pamet in srce.
Zaičitnikom se ne sfcrfvi fas
Sarajeveka »Jugoslovenska posta« ob-
javlja: Sedaj, ko je Djordje Radivojša
usmrtil v Jajcu Človeka, ki bi bil moral
prevzeti njegovo mesto kot šef davčne
uprave, se je izkazalo, da je bil Radivoj-
ša korupcionist in defravdant, da je več
let nezakonito postopal v vsem okolišu,
da je knel nmogo bogatih pajdašev in
da je pod zaščito mnogih oblastnikov
neomejeno izvajal naailja, zbiral glaso-
ve za te zaščitnike in se zaklinjal na
državo ter upropažčal dobri glas in ime
te države.
»Sokolski glasnik« pristavlja: Rczul-
tat pa bo spet ta, da se bo vse zlomilo
na njemu samemu, njegovi pajdaši in
močni zaščitniki pa bodo še dalje uživali
glas — političnih voditeljev ...
Iz češke
Nemški listi so nedavno objavili govor
komisarja Francka o položaju Cehov
v Rajhu, ki jim sicer ni treba v vojno,
pač pa so dolžni delati za zmago Nem-
čije. ^eški tiskovni urad poroča, da je
odšlo po zakonu o prisilnera delu, ki so
mu podvrženi od lanskega 1. decembra
vsi Cehi od 15. do 70. leta, v Nemčijo
40.000 moških in 10.000 deklet, ki so
jih na naborih spoznali za sposobne za
prisilno delo.
V  Pragi je zelo razširjena navada, da
dajejo perilo v velike pralnice. Težkoče
pa so nastale, odkar so uvedli nakaznice
za življenjske potrebščine in sc dobi tudi
milo samo na karte. Sedaj so stvar ure-
dili tako, da mora vsakdo prinesti s pe-
rilom  vred svojo nakaznico, na  kateri
mu odstrižejo odrezek za. milo. Plzenska
»Nova doba«  poroča,  da  ie  treba  pri
cddaji dobavnih listkov za tekstilno bla-
go in zlasti za obutev zelo strogo posto-
pati. Plzenska občma opozarja, da ima
oblast pravico prepričati se s preiskavo
v stanovanju, ali so prosilčeve navedbe
resnične. Kdor ima še čevlje, naj ne vla-
ga prošenj za izkazniee. Na Ceškem je
uvedena dolžnost zbiranja koati po vseh
šolah. S posebno narcdbo je tudi dolo-
čeno, kako se morajo shranjevati kosti
po stanovanjih in nato oddajati.
Sinovi ministrov na fronts
V  Franciji ni niti eden  vojaško ob-
vezen sin  aktivnega  francoskega mini-
stra oproščen vojaške dolžnosti, marveč
so vsi s svojimi sovrstniki na fronti.
Sentimental nost...
Zagrebška »Nova riječ« poroea, da
predsednik vrhovnega vojnega sodišča
v Nemčiji, Werner Stredlitz, ni pravnik
in da ga imenujejo »veliki človekoljubni
eent'mcntalcc«, ker je doslej obsodil na
smrt samo stotino obtožencev in izrekel
razne kazni, ki znašajo skupno 5.000 let
robije.
m.
Dr. Josip Rakež pa je rojen 31. janu-
arja 1865 v Zelezni Kapli na Koroškem.
Gimnazijo je opravil v Cclovcu, medi-
cino v Gradcu, 2. septembra 1893 pa se
je nastanil kot zdravnik v Smarju. 2e
ko dijak je hrabro stopil v ospredje ter
prlredil pod imenom I. R. Mukolovecky
za slovensko diiaštvo znamenite Križe-
vačke statute. V Smarju pa ga kot zna-
menitega zdravnika in človekoljuba vi-
soko spoštuje ves okraj. Kot načelnik
hranilnice    in   najodličnejši    tržan    pa
Kino ¦ UNION ¦ Celje
¦»¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦ ¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦ »yn7»*»»T
Od 26. do 28. januarja filmska umetnina
Wiffy/a forsta po knjižiiern delu Guy de
Maupassanta
BEL AMI
ifiPf   STRIČEK
Film romantike, ljubavncga
šarma in duhovitosti.
Olga Čefiova
Willy  Forst
Od 29. do 30. januarja
K R I K  U LICE
(Le puritaln)
Globoka drama ljubezni,  Ijubosumnostl,
zavisti in sovraštva.
Barrault                    Wiviane Romance
Od 31. do 2. februarja
Glej, da se ne zaljubiš!
Izredno zabavna Saloigra, ki bo razvedrlla
!                          mlado in staro!
Hans Moser                     Carola Höhn
skrbi še danes za procvit in napredek
šmarskega trga. Ko bo obhajal 31. janu-
arja svojo 75-letnico, mu želijo vsi Tri-
glavani in Netriglavani, vsi, ki ga po-
znajo in tako zelo spoštujejo, da bi bila
njegova jesen še dolgo ožarjena s tistim
idealnim pogledom na življenje, ki je
dičila Rakeža že v dijaških letih in ga
diči še danes, ko motri nekako s tega
vidika dejanja ljudi.
Triie šmarski doktorii
V globeii počiva prijazni trg, sedan je
središče šmarsko - rogaško - kozjanskega
ereza, Smarje pri Jelšah. Ne da se
trditi, da se je mnogo izpremenil, odkar
je politično sredisče; skoraj tak je ostal,
kakršen je bil že kot sedež sodišča, dav-
karije in okrajnega zastopa. To lice pa
so mu dali velezaslužni Smarčani, ki so
ee vedno kar najbplj zavzemali za lepoto
tega kraja.
Znani so Tančiči in Skaze, znana sta
oba učitelja Debeljak in Ferlinc, znano
je, da sta bivala v Smarju dr. Josip
VoSnjak in pesnik Anton Aškerc; za
povzdigo trga sanaega imajo pa velike
zasluge zlasti trije doktorji, to so dr.
Hugon Kartin, dr. Josip Georg in dr.
Josip Rakež.
I.
Dr. Hugon Kartin je tudi po rojstvu
Smarčan, in sicer je bil njegov oče trgo-
vec v Smarju. Rojen 4. oktobra 1866 je
obiskoval celjsko gimnazijo in vseučili-
fiče v Gradcu. O božiču 1893 je bil pro-
moviran za doktorja prava in je takoj
vstopil v odvetniško pisarno znanega
spodnještajerskega rodoljuba in poznej- j
šega namestnika dcželnega glavarja dr. !
Frana Jurtele v Smarju. Vendar ga je
bolezen silila, da je odšel kmalu iskat si
rdravja v Dalmacijo. Vrnil se je domov
umret. Dne 20. maja 1895 je izdihnil
evojo dušo še niti 30 let star. V svoji
oporoki pa je postavil za glavnega de-
diča ysega svojega premožcnja Hranil-
n!co in posojilnico v Smarju, s tcm pa
je zapustil temu zavodu tudi svojo lepo
hišo sredi trga, kjer se ta zavod še ved- ;
no nahaja. Na h'si je dala Hranilnica
vzidati svojemu dobrotniku spominsko
ploščo, kl glasno priča, da je dr. Hugon
Kartin eden izmed največjih dobrotni-
kov Smarja, saj je ta hiša na najlepšem
mestu trgu pač največji okras.
II.
Dr. Josip Georg je bil doma v Halo-
zah, kjer jc bil njegov oče veleposestnik,
krčmar in mesar. Ime je baje ponemčil
že njegov ded, ki je izpremenil ime iz
Jurka v Georga, kar je bilo seveda v
tistih časih neprimerno bolj veljavno.
Naš Josip je bil rojen 14. januarja 1862,
obiskoval je gimnazijo v Mariboru in
unlverzo v Gradcu. Doktorat je dosegel
leta 1892., lcta 1897. pa se ie po od-
hodu dr. Jurtele iz Smarja naselil tu kot
odvetnik. Tu si je kupil znamenito Ska-
zovo hišo; v tej hiši so namreč leta
1870. sklenili lastnik Fran Skaza, trgo-
vec Hugon Tončlč iz Smarja in notarski
koncipient Fran Rapoc iz Maribora usta-
noviti komanditno društvo, ki je res do-
bilo koncesijo za tiskarno v Mariboru in
pričelo izdajati »Slovenski Narod«. Pa
tudi sicer ta nekako patricijska hiša
vzbudil pozornost slehcrnega tujca, lei
pride v Smarje.
Dr. Georg je postal načelnik okraj-
nega zastopa in načelnik hranilnice v
Smarju ter je oboje vodll z vse vnemo
in natančnostjo do svoje smrti 4. okto-
bra 1920. V svoji oporoki je določil La
glavnega dcdiča svojega premoštnja
Društvo sv. Cirila in Me to da v Ljub-
ljani in s tern postavil prelep spomenik
svojemu rodo- in mladinoljubju.
Za Vašo knjigovodstvo v novem letu
trgovske knjjp;e, rednike, kartotcko in
druge potrebšeine za pisarno v ve'etrgo-
vini papirja in knjiganii KARL GORI-
CAK, vdv., Celje, Kralja Petra c. 7—9.
Pofrebno pojainifo k obracunu
o celiskem mestnem gotpodarstvu
v dobi 1938/39
Po casopisnih vesteh je celjski mestni
svet na seji dne 19. t. m. odobril obra-
čun o mestnem gospodarstvu v dobi
1938-39. Obračun je bil razgrnjen na
obči vpogled in so bili interesenti v smi-
slu določil § 122. z. o m. o. upravičeni
vložiti svoje ugovore proti obračunu.
»Slovenec« z dne 23. t. m. poroča, da je
mestni svet po podpisanem vloženi ugo-
vor »zaradi izčrpne utemeljitve finanč-
nega referenta v celoti zavrgel, ker je
o vseh točkah ugovora sklepal mestni
svet na svojih plenarnih sejah«.
Ni mi znana »izčrpna utemeliitev« fi-
nanenega referenta na zadnji seji mest-
nega sveta in pri vsej zainteresiranosti
kot celjski davkoplačevalec nimam časa
brskati po zapisnikih plenarnih sej
mestnega sveta, ki je baje obravnaval
točke mojega dne 30. decembra 1939
vloženega ugovora. Ker pa so gospodje
poskrbeli za objavo odklonitve mojega
ugovora proti obračunu za leto 1938-39.,
si dovoljujem objaviti svoj po mestnem
svetu v celoti zavrnjeni ugovor:
»Iz obračuna za lcto 1937-38. je raz-
vidno, da je dala mestna blagajna Mest-
nem zavetišču 100.000 din posojila, ki
ga je slednje uporabilo v kritje pri-
manjkljaja. Niti iz obračuna za dobo
1938-39., niti iz proračuna za dobo 1939-
40. n'sem mogel posneti, ali je Mestno
zavetišče vrnilo mestni blagajni to po-
sojilo, in takega predvidenega povračila
tudi v načrtu proračuna za dobo 1940-
41. nisem našel. Ureditve tega posojila
torej doslej ni najti, zaradi jasnosti
računov   je   pa   neobhodno  potrebna.
Znano mi je, da ima celj3ka mestna
občina ob Savinii blizu Levca v obratu
posebno gi'amoznico. To delo se vrSi ie
daljšo dobo. Vendar doslej nisem nafiel
niti v kakem mestnem proračunu niti v
obračunu potrebnih podatkov in sploh
ni jasno, preko katerega računa se vodi
to mestno podjetje. Vsi v tej dobi raz-
grnjeni proračuni in obračuni ccljake
mestne občine so v tern oziru nepopolni'.
Celjska mestna občina dovoljuje In
izplačuje vsako leto raznim društvomin
institucijam precejšnje zneske kot pod-
pore. Vsi ti izdatki bremenijo vse celj-
ske davkoplačevalce. Zaradi tega bi bila
po moiem mnenju potrebna primerna
kontrola zlasti o tern, ali vsa društva
in institucije, ki prejemajo od celjske
mestne občine podpore, te s svojim delo*-
vanjem tudi zaslužijo, predvsem ali ona
društva sploh delajo in izpolnjujejo d-
lje, zastavljene po svojih pravilih.«
Zainteresirana javnost in celjski dav-
koplačevalci, ki sedaj vedo, kakšen je
bil moj ugovor, ki sem ga vložll proti
obračunu o mestnem gospodarstvu v
dobi 1938-39. in ga ie mestni' svet »v
celoti zavrgel«, si sedaj lahko ustvarijo
potrebno sliko in naj — sodijo!
Drago Kralj.
Roparsks umor v Malih Brasiovcah
Žrlev zločina je postala 76-letna Neia Puncerjeva
V   sicer  tako   mirni   Savinjski   dolini
sta bila lani izvršena dva dvojna ropar-
ska umora: v Seščah pri St. Pavlu in v
Medlogu pri Celju. Oba zločina sta še
nepojasnjena.  V četrtek zjutraj   pa  je
raz-burila prebivalstvo  Savinjske doline
vest,   da  je  bil   spet  izvršen   roparski
umor, tokrat v Malih Braslovčah. Zrtev
morilca je postala 76-letna Neža Pun-
cerjeva, p. d. Mekusova.
Na lepem  posestvu,  ki  leži  bolj    v
samoti, sta gospodaril; Neža Puncerjeva
in njena nekoliko mlajša sestra Marija j
Puncerjeva. B.'li sta marljivi, varčni   in |
dobrega srea. Nedavno sta izročili svoje j
posestvo nečakinji Rozaliji, ki je poro- ¦
čena s Francetom Celinškom, sami  pa i
sta se preselili v sosedno hišico.            '
V  sredo zvečor sta gl: sestri, kakor
običajno, zgodaj spat. Okrog polnoči se
je  Marija Puncerjeva prebudila    vsled
ropota, ki jc  prihajal  od vcžnih  vrat.
Prižgala je elektr'cno luč, v tem pa je j
stopil v sobo ncznan moški, ki je imel |
podolgovat obraz in kratko pristrižene :
brke. Neznanec je ugasnil luč in udaril
Marijo Puncerjevo s tako silo po glavi, ,
da se jo onesvestila. Nato je zgrafoil
Iv'ezo Puncerjevo, ji zamašil usta z bri-
sačo in jo toliko časa davil, da s-n je
zadušila. Nato je prebrskal stanovanje
in odnesel okrog 8.000 din gotovine. Med
tem je stal njegov pajdaš pred hišo na
^traži. Okrog pol 2. se je Marija Pun-
cerjeva prebudila iz nezavesti. Lcžala je
na postclji poleg sestre, kamor jo je bil
polrs.'l razbojnik. Hitro je poklicala ne-
čaklnjo in njenega moža ter iima pove-
dala, kaj se je bilo zgodilo. Obvestili po
takcj zdravnika, duhovnika in orožnike.
Neži Puncerjevi pa ni bilo več pomoči.
Bila je že mrtva.
Orožniki so takoj uvedli obširno pre-
iskavo. Ugotovili sc, da sta se v sreao
klatila po okolici dva neznanca. Popis
enega se ujema s popisom morilca. ki
bi utegnil biti prosluli razbojnik /-nton
Hace. Ugotovili so tudi, da sta razbojni-
ka po zločinu pobegnila proti Smartucjn
ob Paki.
Ali ste ie poravnali f
naročnino m
Stev. 5.
»NOVA DOBA« 26. I. 1940
Stain 3.
Domate vests
—  Bojna ladja »Ljubljana« se je po-
topila. V sredo ob 17.20 je torpedni ru-
šilec »Ljubljana« pri plovbi v šibeniško
pristanišče skozi kanal Sv. Ane udaril
z zadnjim delom zaradi burje ob obalne
pečine in se moöno poakodovan v krat-
kem  času  potopil.  Posadka  je   rešena,
zazen  strojnega inženjerja    Grisbacha.
Ladjo bodo v nekaj  tednih  dvignili iz
morja.
—  Novi načebiik generauiega štaba.
Z  ukazom  kraljevega  namestništva je
iraenovan za načelnika generalnega šta-
ba armijski general Peter Kosič, doslej
poveljnik Beograda. Dosedanji načclnik
generalnega ätaba armijski general Du-
šan Simonovič je stavljen na razpolože-
nje.
—  Ukinitev vlakov zaradi zime. Zara-
di sedanjih neugodnih vremenskih pri-
lik bo z nedeljo 28. t. m. začasno uklnje-
no v naši državi večje število brzih in
potniäkih vlakov. V Sloveniji bodo uki-
nili osem brzili in devet potniških vlakov
Na progi Maribor — Postojna bosta uki-
njena nočna  brzovlaka at. 501  in 502,
ki odhajata ob 2.48 iz Maribora odnosno
ob  22,46  iz Postojne  proti severu.  Na
progi Rogatec -— Rogaška Slatina  bo-
do ukinili potniške vlake, ki odhajajo ob
6.56 in   21.51   iz  Ro.ga.tea   odnosno     ob
4.02 iz Rogaške Slatine.
—  Kriminaiistika v celjskem, gornje-
grajskcm,   laškem  in   brežiškem   srezu.
Področje orožniške čete v Celju obsega
eeljski, gornjegrajski,  laški in brežiški.
srez. Na tern področju je bilo lani 5.278
zločinov in drugih kazenskih primerov
nasproti 5.560 leta 1938. Lani so uspeš-
no obravnavali 5.265, v preiskavi pa je
še 13 primerov. Na vsem omen jenem po-
dročju je bilo lani aretiranih 7.062 oseb
(6.451 moških in 611 žensk), od teh pa
so jih pridržali v zaporih 554. Lani so
orožniki razčistili tudi 11 kazenskih pri-
merov iz leta 1938. Tatvin je bilo lani
615 (največ v Savinjski dolini) nasproti
719 leta 1938. Orožniki so lani aretirali
109 delomrznežev nasproti 76 leta 1938.
Nadalje je orožništvo lani obravnavalo
103 primere prevar, 66 primerov težjih
poškodb,  49 prestopkov zoper    osebno
varnost, 31 primerov prikrivanja zloči-
cev, 11 primerov, kaznivih po zakonu o
zaščiti države, 10 ubojev,  10  razbojni-
štev, 10 primerov napravljanja lažnih li-
stin, 9 požigov, 9 posilstev, 8 primerov
žaljenja javnih organov, 5 primerov po-
narejanja denarja in spravljanja pona-
rejenega denarja v promet,  4 dejanja
zoper javno moralo, 2 detomora in 2 pri-
mera izsiljevanja.
—  Schmoll proti Foxu. Pred dnevi je
bila na okrožnem sodišču    v   Mariboru
končana civilna razprava, ki bo javnost
zanmiala že zaradi tega, ker obravnava
spor med dvema mariborskima tvrdka-
ma, ki se bavita z izdelovanjem kreme
za čevlje; zadeva pa je ae tern zanimi-
vejša, ker ima celo svoje rasno ozadje.
Tvrdka »Unio« d. z. o z., ki je v nem-
ških rokah, je tožila mariborsko sloven-
sko tvrdko »Fox« zaradi nelojalne kou-
kurence; na prvi stopnji je okrožno so
dišče v Mariboru njen tožbeni zahtevek
v celoti zavrnilo. Glavni poudarek v tož-
bi je bil v tern, češ da je tvrdka »Fox«
delala nelojalno reklamo na ta način, da
je v svojih okrožnicah trdila, da je sedaj
tvrdka stoodstotno v slovenskih rokah.
Tvrdka  »Unio«,  ki proizvaja    Schmoll
pasto in ki je v nemških rokah, je oči-
tala v tožbi nasprotnici celo rasno opo-
rečnost, češ da je tvrdka Fox še vedno
last neke dunajske židovske firme. Dru-
ga važna  okolnost,  ki je  tudi načelno
zanimiva,  pa je bil očitek nelojalnosti.
Tvrdka Fox bi naj delala nelojalno kon-
kurenco  s tern,  ker je trdila za svoje
proizvode,  da so najboljši. V sporu je
bilo še nekaj postranskih okolnosti, ven-
dar pa je slonelo težišče pravde na gor-
njih dvoh točkah. Sodišče je v celoti za-
vrnilo tožbeni zahtevek tvrdke »Unio«.
Glede prvega očitka, se je v teku pravde
izkazalo, da je podjetje »Fox« za terito-
rij Jugosl&vije res izključno v slovenskih
rokah  in  da  nima  nobenih  obveznosti
iiiti proti Zidom in niti prot arijcem    v
i-ujmi. Kar se pa tiče druge okolnosti,
se je    ostavilo sodišče na stališče,    da
superlativi v reklami niso nelojalni, ker
se jih poslužujejo skoraj vsi konku'renti
v vsch strokah ter v kupcih ne vzbujajo
občutka neresničnih trditev,    kvečjemu
subjektivno prepričanje trgovca o naj-
boljši kakovosti njegovega blaga. Naj-
bolj pikantno pa jo bilo,    da se   je    v
pravdi izkazalo, da je    tožeča   stranka
tvrdko »Unio« sama svojo Schmoll pa-
sto do nedavnega označevala v reklami j
kot že 50 let najboljšo, in še celo v teku
pravde je trdila to v časopisni reklami,
da je njen muholovec »najboljši na
svetu«.
—  Vojni tlobrovoljci, člani sreske or-
ganizicaje Saveza vojnih    dobrovoljccv
kraljevine Jugoslavije v Ljubljani,    so
obvesčajo,  da bo  21. redni letni ob&ii
zbor v nedeljo 11. februarja, na predve-
čer, 10. februarja, pa bo zaupen clanaki
sestanek. Prostor in ura občnega zbora
ter sestanka bosta pravočasno javljena
v časopisju in z okrožnico. — Uprava.
—  Iz Legije koroških borcev. Vljudno
vabimo vse bivše borce, člane krajevne
organizacije Legije koroakih  borcev    v
Gornjem gradu, da prisostvujejo občne-
mu zboru svoje postojanke, ki bo v ne-
deljo 28. t. m. ob 15. v Kadmirju v go-
stilnižkih prostorih    tov.    Majcenoviča.
Clani krajevne  organizacije  v Rajhen-
burgu pa naj se tot*no in zanesljivo ude-
leže obenega zljora krajevne organizaci- |
je Rajhenburg, ki bo istotako 28. t. m. j
in sicer ob 8. zjutraj v flajlienbta^u v
gostilniskih prostorih g. Juga »Pod lipo« j
Borci, ne strašite se vremenskih ncpri-
lik. Pridite, da skupno manifestiramo za
svoje  praviae!  — Glavui oclbor  LK!»
CeJfe in ofrofica
Še o razmerah
v ceijski klavnki
Celje, 26. januarja.
Na seji mestnega aveta 19. t. m. ja
bilo na predlog klavniskega ret'erenta,
tiskarnarja Ivana Martinčica skienjeno
sledeče: Občina bo nabavila za mesLno
klavnico napravo za čiščenje odpadnih
odplak. Proračun za to nabavo znasa
3ü,OüO din. Za gradnjo betonske ograje
pri klavnici ob Voglajni, za preureditev
gnojne jame, za snaženje piustorov ter
za razna mizanska, kijučavničarska in
stekiarska deia so predvideni -izdatki v
skupnem znesku 29.101 din. Do konca
apnla nameravajo urediti hladilne na-
prave tudi v prvem nadstropju sedanje
hladilnice. Zaaevni jproračun znaša 50
tisoč am. Ker je poetala klavnica pre-
tesna, bo dala občina po strokovnjaku
prouciti, kako bi se dala klavnica pove-
čati in sodobno urediti ali pa zgraditi v
treh letih nova,  modema klavnica.
Klavmski reierent Martinčič je sma-
tral ob tej priliki za potrebno, da se
obregne ob naš list, ker smo po »Delav-
ski politikk citirali1 notico, ki kntizlra
razmere v mestni iüavnici. Zamolčal je,
da smo omenjeno notico sarao citirali, in
prikazal zadevo tako, kot da smo notico
sami napisali, Referentov izpad proti
nasernu listu je bil tudi zaradi tega ne-
potreben in zgrešen, ker je reierent v
svojem poročilu sam priznal, da je se-
danja klavnica nedosUvtna in da jo bo
treba čimprej povečati in modcrnizirati
odnosno zgraditi novo, aodobno mestno
klavnico.
Referent Martinčič, ki ni strokovnjak
za klavnice in klavniške zadeve, je do-
bil na svoj izpad proti na,šemu listu že
primeren odgovor v »Jutru«. Našel pa
se je n©Ki »strokovnjak«, ki se je v
»Slovencu« potegnil za referenta. Ta
strokovnjak pravi, da se je Jani vtihota-
pila v mestao klavnico samo ena podga-
na. Vsi, ki poznajo razmere v me3tni
klavnici, vedo prav dobro, da se je »Slo-
venčev« strokovnjak debelo zlagal. Klav-
nice pred leti niso dogradili, kakor pi-
se ta strokovnjak, marveč so jo samo
preuredili. Takrat pa. so v vodstvu celj-
ske občine krepko soodločali gospodje
iz »Slovenčevega« tabora. To je stro-
kovnjak previdno zamolčal. Odgovor v
»Slovencu« je bil .prav tako zgrešen, ka-
kor izpad referenta Martinčiča proti
»Novi dobi«.
c Mestni obračtui za leto 1988-39. Ra-
ounski zaključek mesl.ne občine celjske,
njanih podjetij in ustanov za 1. 1938-39.
iakazuje 19,490.807.29 din dohodkov in
18,678.963.61 din izdatkov. Ob zakljuc-
ku tega proračunskega leta so znašala
aktiva mestne občine, njcnih podjetij in
skladov 45,466.251.59 din, pasiva 17 mi-
lijonov 572.S79.39 din, čisto premoženje
pa 27.893.372.20 din, Mcstai svet je na
seji v petek 19. t. m. zvečer odobril ra-
čunski zaključek, o katerem smo že pred
tedni obširno poročali.
c lVajcmnhio za piswniske prostorfs
celjske cariiianncc bo dvei leti plačevala
mostna občina in bo pisarniške prostore
tudi opremila, vendar pa ostane oprema
last občine.
c Otlvažauje snega z mestnili ulic je
oddal mestni svet sinovoma mestnih
svetnikov Petru Glinšku z Zg. Hudinje
in Francu Strenčanu ml. z Lave. Občina
jima bo }>laČevala po 14 din na uro.
c Zakupna po^odba za Celjsko kočo,
sklenjeiia med mestno občino kot last-
nico in Savinjsko podružnico SPD v Ce-
lju je podaljaana do konca leta 1940.
c Podpore. Mestni svet je odobril po-
družnici Sadjarskega in vrtnarskega
društva v Colju 1.000 din podpore za
nabavo škropiva za sadno drevje, ki ga
naj dobijo revnejai kmeiovalci v Celju.
Društvu Rejcc malih živali, čigar pred-
sednik je m. s. piof. Bitenc, je bila odo-
brena občinska podpora v znesku 500
din. Mestni svet je tudi odobril licen-
covalne nagrade 2a l.iiko te-r vec podpor
za nabavo plemenskili bikov in merjas-
cev.
c Elektrifikacija v Zavodni in Oretu.
Mestna elektrarna bt) podaijšala elek-
trično omrežje v scverni del Zavodne in
v zapadni del Creta. Proračun znaäa
4935 din. Interesenti, ki jih je sedaj
13, bodo morali prbipevati k temu zne-
sku 1900 din. Isti znesek, kakor sedanji
interesenti, bodo morali plačati tudi po-
znejŠL Mestna občina bo namestila na
koncu Babnega javno električno sve-
lilko.
c i/pr<3nenjeno obracunaA an je mestne
tilekirai'im s strankami. Mestna elektrar-
na je nabavila nov knjigovodstveni
stroj in je zaradi tega uvedla nov na-
čin cbračunavanja s strankami. Za vse
atranke, katerih mesečna plačila brez
trošarine ne znesejo več kot 100 din,
so namesto dosedanjih knjižic uvedeni
posebni računi. Za stranke, ki so pla-
čale v preteklem decembru nad 100 din
na mesec, ostane v veljavi dosedanji na-
čin plačevanja s knjižicami, če te stran-
ke ne zahtevajo posebnih potrdil.
SLOV. OBRTNO DRUŠTVO V CELJU
bo prircdilo v Cetrtek
1.   februarja
v Narodncm doniu v Celju
XXII. 0BRTN1ŠKI PLES
na katerega sc vabijo vsi  prjatelji zabave
c Nove parcelacije. Mestni svet je odo-
bril parcelacijske načrte zemljiača Ivana
Slokana in Stanka Mirnika v Medlogu
ter Jožeta Pevca na Spodnji Hudinji.
c Tlakovanje Mariborske ceste. Tvrd-
ka A. Westen d. d. v Celju je sporočila
mestni občini, da je pripravljena na
lastne sti^oške modernizirati državno
Mariborsko ccsto v odseku med Prečno
ulico v Gaberju in Cesto na pokopališče
na Sp. Hudinji. Tvrdka bi dala tlakovati
cestišče v širini šestih metroy z malimi
granitnirai kockami na makadamski pod-
lagi in napraviti asfaltirno stezo za ko-
lesarje. To bi izvrsila že letos do 1. ju-
lija. Občina bo opozorila bansko upravo
na to ponudbo.
c Nabavc za gledališče. Mestno gleda-
lišče v Celju nujno potrebuje dve gai'-
nituri odrskih zaves, ki bi stali okrog
6.000 din, prebarvati bi bilo treba dve
garnituri kulis, kar bi staio okrog 2.000
din, poleg tega pa je treba nabaviti re-
zervno 500-vatno žarnico za oder. O teh
nabavah bo še sklepal finančni in gospo-
darski odbor obenem s prosvetnim refe-
rentom in z gledališkim vodjo.
c Celjf v luci zdravstvene Ktatisiike.
Zdravstveno stanje celjskega prebival-
stva je bilo lani v splošnem povoljno.
Posebnih skupinskih obolenj ni bilo.
Lani se je v Celju rodilo 411 domačinov,
umrlo pa jih je 199 in sicer 149 doma,
50 pa v bolnici. Najstarejša umrla oseba
je dosegla 92 let. Lani je bilo v Celju
38 primerov da vice (2 osebi sta umrli),
36    primerov    škrlatinke   (1   oseba  je
umrla), 8 primerov äena, 3 primeri ti-
fusa  in  1 primer  paratifusa.  Griže  ni
bilo. Ošpice so se pojavile lani spomladi,
äkrlatinka in davica pa sta med otroki
močno popustili. Proti kozam    je    bilo
cepljenih 256 dojenčkov in ponovno cep-
ljenih 399 šolarjc-v. Na podlagi naredbe
o pobijanju tuberkuloze    so    zdravniki
odnosno ustanove prijavili v Celju le 41
primerov tuberkuloze.  Prosto  gibajočih
se jetienikov z odprto tuberkulozo je bi-
lo lani 15. Za jetiko je umrlo lani 18,
sä rakom pa 19 domačinov. V ambulanci
je  bilo  pregledanili  24  veneričnih  bol-
nikov. Zdravstveni oddelck vodi 12 alko-
holikov v evidenci. Nadalje je v evidenci
37   duševno bolnih   (med temi jih je v
zaprti O3krbi 10 in sicer 7 v Mestnem
zavetišču in 3 v umobolnici), 7 slopcev,
7 gluhonemih, 6 božjastnikov in 4 gluhi.
Lani je bilo v Celju dvoje umorov, ena
juetifikacija, 5 samomorov, 16 primerov
nagle smrti (8 zaradi srčne kapi in 8
zaradi možganske kapi) in 8 smrtnih
nezgod: po 2 preloma lobanje, utopljenji
in smrti vsled strele ter po 1 zastrupljo-
nje z ogljikom in smrt vsled opeklin.
Mestni fizik je izvršil v mestni ambulan-
ci 3.800 ordinacij, na domu pa 357
zdravniških obiskov. Nadalje je izvršil
101 higienski pregled in 149 mrliških
pregledov. Desinfektor je izvršil 72
uradnih desinfekcij proti nalezljivim
boleznim in sicer 40 deoinfekcij stano-
vanj in 32 desLnfekcij šolskih razredov.
I
Slike za legitimacye
najhitrejef točno in  dobro izvršuje
Foto Pelikan
Celje - Razlagovo ulica
c Mnogo snega smo dobili. V ponede-
ljek zvečer je začelo v Celju in vsem
celjskem okrožju močno snežiti. Snežilo
je vso noč in v presledkih tudi še v to-
rek. V Celju je dosegel sneg višino 60
cm na hribili pa imajo do I in anega in
še čez. Zaradi visokega snoga, je promet
skoraj docela zastal. V torek so zorali
sneg na ulicah, nakar je bii lokalni
promet obnovljen. Ker so bile ceste na
doželi močno zasnežene, je moralo mest-
no avtobusno podjetje v Celju začasno
ukiniti avtobusni promet na progah Ce-
lje—Sv. Peter pod Sv. gorami, Celje —
Kozje — Podsreda in Mozirje — Solca-
va.
c Ljudslto vseučilišče. V risalnici me-
ščanske sole bo predaval v ponedeljek
29. t. m. ob 20. univ. docent dr. Fran
Zwitter iz Ljubljane o temi »Pomen
irancobko revolucije«. Vabimo občinstvo,
da poseti to zanimivo predavanje v čim
večjem številu.
c Na dan sv. Save v soboto 27. t. m.
bo ob 9. služba božja v pravoslavni cer-
kvi, po službi božji pa bo procesija v
telovadnico I. drž. narodne sole, kjerse
bo pričela ob 10.30 šol3ka proslava z
blagoslovitvijo vode in rezanjem kolača.
c Ujjrava pravoslavnc parohije v Ce-
lju sporoča, da je v smislu člena 175.
cerkvene ustave razgrnjen volilni se-
znam javno na vpogled v parohijski pi-
sarni v Vrvarski ulici 1. Vsak clan pra-
voslavne cerkvene občine celjske si la-
hko ogleda ta seznam do vštete sobote
27. t. m. in predloži svoje event, pri-
pombe k seznamu pismeno upravnemu
odboru pravoslavne cerkvene občine.
c Lep uspeh celjsldli šahistov v Zagre-
bu. Celjski šahovski klub je gostoval v
nedeljo v Zagrebu in igral na 8 deskah
revanžno prijateljsko medmestno tekmo
z zagrebškini obrtniškim šahovskim
klubom. Celjani so zmagali s 4>i:3K.
Podrobni rezultati so bili naslednji (pr-
vi so Celjani, drugi Zagrebčani): Slavko
Cijan:Ivan Ostovič pol:pol, inž. Srečko
Sajovic:Ivo Kuševič polipol, Vladimir
Diehl:Josip Oštrek pol:pol, Josip Gra-
šer:Josip Dujč pol:pol, mag. M. Hoče-
var :Dragotin Trinko 1:0, Josip Schnei-
der :J. Husnjak pol:pol, Mirko Fajs:Zv.
Stibocher 1:0, dr. Josip Cerin: Dragotin
Oreški 0:1. Celjani so po štirih .urah na-
porne igre ugodili žclji Zagrebčanov za
zakljucitev prvih štirih partij in so bile
te parti je v dobljenih pozicijah ocenje-
ne kot remis. V prvi tekmi, ki je bila
lani v juniju v Celju, so Celjani zmagali
s 6K>:1K-. Skupni rezultat obeh tekem
znaša torej 11:5 za Celje.
c Glavni turnir Coljskcga šahovskega
kluba je v polnem teku. V sredo so odi-
grali 4. «,olo ter je Schneider nadvladal
v dunajski igri kot beli Reichmana v 18
potezah. Vladimir Die-hl je premagal
prof. Tavčarja y Griinfeldovi obrambi,
Rupar pa Cernelča v francoski igri. Fajs
jo kot črni beležil točko proti rutinira-
nemu Coörgeju, Pešič in Mirnik sta si
delila točko. Inž. Marjanovic je v itali-
janski igri izgubil proti Grašerju. Stanje
po 4. kolu: Peaič 3K> (odigral 4), Gra-
šer 3 (4), Fajs in Rupar 2 (2), Cernelč
in dr. Cerin 2 (3), Cijan 1% (2), vol.
Sajovic 1 (2), Schneider in Diehl \%
(4), Csörgü 1 (4), Reichman in Mirnik
1 (4), Ttivčar 0 (3), inž. Marjanovic
0 (2).
c Sahovylti brzoturnir. Rcdni mesecni
brzöturnir za prvenstvo Celjskega ša-
hovskega kluba v mesecu januarju se bo
pričel drevi ob osmih v klubskih pro-
storih kavarnr  »Evropev:.
Steaa 4.
»NOVA DOBA« 26. I. 1840
Stev. 5.
c Zabavnl večer CPD pod geslom »Pe-
sem in pies« bo v soboto 27. t. m. v Na-
rodnem domu. Spored bodo izvajali me-
sani in moški zbor, pevci solisti, konser-
vatoristki gdč. Janja Baukartova in Lju-
bica Zelenikova iz Ljubljane kot plesal-
ki v soloplesih in v duetu, virtuoz na ki-
tari g. Stanko Prek in harmonikarji pod.
vodstvom g. Cirila Raliuše. Spored se
bo začel točno ob 20.30, zato prosimo
za točnost. Za pies bo igral priznani celj-
ski Jonny jazz. Plesalo se bo vmes med
posameznimi točkami sporeda in po
aporedu, tako da bodo plesa željni tudi
prišli na svoj račun. Bise in kavania
bosta bogato založena z raznimi dobro-
tami, toeilo se bo priatno halosko vino,
vse po zmernih cenah. Stregle bodo čla-
nice pevskega zbora same, zato odpadejo
vse napitnine. Obleke poljubne! Vabljen
vsakdo, ki hoče preživeti en večer v ve-
selju in dostojni zabavi.
c Opereta »Cigan baron« na celjj+kein
odru. Mariborsko Narodno gledaliiee bo
uprizorilo v petek 9. februarja ob 20. v
celjskem gledališču slovito opereto Joh.
Straussa »Cigan baron«. Predstava je
za abonma.
c Odlikovanje. Gosp. Ivan Semrov,
upokojeni vodja zemljiške knjige v
Celju, je odlikovan z redom sv. Save V.
stopnje.
c Iz sodne službe. Sodni pripravnik
g. Jože Segedin je premešeen iz Celja k
okrožnemu sodišču v Ljubljani. Za so-
dnega pripravnika pri okrožnem sodiäeu
v Celju je imenovan g. Bogomir Verlič
z Vrhnike.
c Iz poštne službe. Gosp. Janko Cer-
gol, zvaničnik I. položajne skupine pri
pošti v Celju, je po službeni potrebi pre-
meščen k pošti Novi Sad I. Gosp. Cer-
gol je služboval v Celju vsa leta po pre-
vratu. V Celju je ves čas odlično in ne-
umorno sodeloval v nacionalnih in kul-
turnih organizacijah. Na novem službe-
nem mestu mu želimo kar največ uspe-
hov!
c Sokol Celje I priredi v četrtek 1. fe-
bruarja ob 20. svojo II. maškarado v
vseh prostorih Sokolskega doma v Ga-
berju. Maske vljudno vabljene. Konku-
renca mask. Prvovrsten jazz.
c Letošnja pustna sobota bo v zname-
nju »Celjskega karnevala«, ki ga priredi
kakor vsako leto, SK Celje. Ta priredi-
tev je postala že tako udomačena in pri-
ljubljena, da se zberejo na njej vsi, ki
želijo preživeti nekaj veselih ur v pri-
jetnem razpoloženju. Saj je na tej tra-
dicionalni prireditvi naših sportnikov
poskrbljeno za vsestransko zabavo. V
tern pravcu teko priprave tudi letos.
Okusna dekoracija, odlična godba ljub-
ljanskega Odeon jaza, prav dobra kap-
ljica, bife, kavarna, dva bara. Poskrb-
ljeno bo, da bodo vsi prišli na svoj ra-
čun. Stevilne maske bodo skrbele za ve-
selo razpoloženje, zato pa so za nje do-
ločena številna in bogata dariia. Zato-
rej na pustno soboto 3. februarja vsi v 1
celjski Narodni dorn!                                 j
c Tradicionalna maškarada Olepševal-
nega društva na letošnji pustni torek v
Narodnem domu bo gotovo najlepša le-
tošnja prireditev. Krasna darila za kon-
kurenco mask bodo že prihodnje dni raz-
stavljena v izložbi Lečnikove draguljar- j
ne na Glavncm trgu. Prijavljenih je že
nekaj skupin mask, ki bodo prava senza-
cija za Celje. Priznano dober jazz-orke-
ster bo zadovoljil staro in mlado! Za
dobro voljo pa bo poskrbljeno z dobro
jedačo in pijačo.
c Ples celjske »Soče«, ki je znan po
svoji preprostosti in domačnosti, bo tu-
di letos v soboto 10. februarja v Narod-
nem domu. Nastopile bodo narodne no-
se, zato se pripravite, da bo prireditev
čim pestrejša in lepša!
c Poštni in davčni uradniki v borbi za
svoje pravice. Organizacija poštnih, tele-
fonskih in brzojavnih uradnikov v Celju
je imela v nedeljo popoldne v poštnem
poslopju. v Celju protestno zborovanje
proti naraščajoči draginji. Udeležba je
bila polnoštevilna in je pričala o solidar-
nosti poštnih uradnikov v borbi za iz-
boljšanje njihovega izredno težkega po-
ložaja. Soglasno je bila sprejeta resolu-
cija, v kateri zahtevajo poštni uradniki
zaradi naraščanja draginje takojšnjc
povi&anje službenih prejemkov. Resolu-
cija je bila poslana predsedniku vlade
g. Cvetkovicu, podpredsedniku vlade dr.
Mačku in poštnemu ministru dr. Torbar-
ju. Slično zborovanje so imeli v nedeljo
tudi celjski davčni uradniki.             *
c Redna letna skupščina prostovoljno
^asilske čete v Celju bo v sredo 31. t.
xn. ob 19.30 v Gasilskem domu v Celju,
c Predavanje za obrtnikc. Slovensko
obrtno društvo v Celju bo priredilo dre- (
vi ob pol 8. v restavraciji >Beli vol« pre- j
davanje o novih davčnih predpisih. Pro- !
daval bo referent Zbornice za TOI.
c Mrkonjioev steg skaviov v Cciju bo
priredil drevi ob sedmih v svojem 3tanu
v mestni narodni soli (vhod z dvoriača)
sestanek vseh staršev članov. Sestanek
bo zanimiv kakor vai dosednnji. Staräi
in prijatelji skavtizma vljudno vabljeni!
c Zetev sinrti. Due 19. t. m. so umrle:
na Glavnem trgu 8 v Celju 74-letna za-
sebniea Marija Goriskova, na Sp. Hudi-
nji 87-letna zasebnica Ana Cilenškova in
v Mestnem zavetišču v Medlogu 80-letna
mestna reva Ursa Stolokarjeva. V celj-
ski bolnici so umrli: 19. t. m. 80-letna
soproga upokojenega davčnega uradnika
ga. Terezija Sadujeva iz Gaberja pri
Celju, v soboto 79-letna dninarica Ma-
rija Osetova iz Lokarja pri St. Juriju
ob juž. žel., 43-letni kočarjev sin Martin
Kokot iz Skofije pri Zibiki in 11-letui
sinček pose3tnice Rafael Kores iz Dobov-
ca pri Rogatcu, v nedeljo 85-letna dni-
narica Apolonija Maglova iz, Smihela pri
Mozirju, v ponedeljek 69-letni preužit-
kar Anton Dremel iz Smarjete pri Celju,
v torek 774etni dninar Jakob Mišeler iz
Velenja in 32-letna tovarniška deiavka
Marija Zagarjeva iz Gaberja, v sredo
81-letni posestnik Ivan Holeček iz Turja
pri Hrastniku, v četrtek pa 70-letni
preužitkar Mihael Strnad iz Podvrha pri
Braslovčah. Pokojnim bodi ohranjen
blag spomin, svojcem naše iskreno so-
žalje!
c DelovTii trj;. Pri celjski borzi dela
je bilo 20. t. m. v evidenci 736 brezpo-
selniti (598 moškui in 138 žensk) na-
aproti606 (4.Y7 moskim in 129 ženskam)
dne 10. t. m.
Himna 2. marca 1940
Allons ens ants de la Patrie!
Planinski sejm se spet vrši!
Le čuvaj v mošnji reservoir,
planinc! Takrat au revoir!
Narodni dorn, v čarobni gaj
te vabi na planinski raj.
Možje, žene, ves mladi svet,
takrat se gremo vsi vrtet!
c Ona tlama, ki je na maturantskem
plesnem venčku v Narodnem domu za-
menjala v garderobi damske škornjc,
naj jih blagovoli takoj oddati pri hišniku
v Narodnem domu.
c Uboj pri Rogatcu. Pred tričlanskim
senatom okrožnega sodišča v Celju sta
se zagovarjala v torek 44-letni posest-
nik Anton Gobec iz Stojnega pri Rogat-
cu in njegov pastorek, 25-letni posest-
nikov sin Janez Cajzek iz Stojnega sela.
Gobec se je lani 13. decembra zvečer v
svoji hiši sprl s svojim sosedom Avgu-
stom Artičcm. Artič je začel razburjen
siliti v Gobca, nakar ga je Gobec sunil,
tako da je Artič padel. Gobec je zaklical
na pomoč, nakar je prihitel Cajzek in
zabodel Artiča z nožem v trebuh. Arti-
ča so prepeljali v celjsko bolnico, kjer
je dva dni pozneje podlegel težki po-
škodbi. Gobec je bil oproščen, Janez
Cajzek pa obsojen na 4 leta robije in iz-
gubo častnih pravic za dobo 4 let, Arti-
čevi materi pa mora plačati bolniške in
pogrebne stroške za Artiča v znesku
2696 din.
c Ukrepi proti slinavki in parkljcvki
v Celju. V sredo 17. t. m. je bila v hle-
vu posestnice Ane Mlakarjeve na
Ostrožnem pri Celju ugotovljena slinav-
ka in parkljevka. Zato je mestno pogla-
varstvo proglasilo kraj Ostrožno za oku-
ženo področje, vse ostale kraje celjske
občine pa za ogroženo področje in izda-
lo ukrepe, da se kužna bolezen ne raz-
širi. V Celju so do nadaljnjega ukinjeni
živinski in kramarski sejmi. Na mest-
nem področju je prepovedan vsak svo-
boden in trgovski promet s parkljarji.
Izdajanje in podaljšanje živinskih pot-
nih listov je ukinjeno. Izvzeti so samo
parkljarji, ki so določeni za zakol v
mestni klavnici. Dovoljenje za odpremo
parkljarjev z ogroženega področja v
drug srez more izdati samo banska
uprava. Vsako sumljivo obolenje park-
ljarjev je treba takoj javiti mestnemu
veterinarskemu referentu.
c Zdravniško dežurno službo za clanc
OUZD bo imel v nedeljo 28. t. m. zdrav-
nik dr. Josip Cerin v Prešeraovi ulici.
Narocajte
„Novo dobo"!
Dr. Viliem Šribar t
V  celjski bolnici je umrl v ponedeljek,
po  dolgem trpljenju v starosti  54  let
sodnik v p. g. dr. Viljem Sribar s Sp.
Hudinje pri Celju.
Pokojni se je rodil kot sin nacionalno
borbenega gostilničarja in po3estnika,
pokojnega Jafeoba Sribarja. Osnovno
hoIo je dovršil s prav dobrim uspehom,
nato pa s prav tako lepim uspehom
älovensko nižjo in nemško višjo gimna-
zijo v Celju, Vea čas uka na celjski gim-
naziji je neustrašeno izpovedoval svoje
slovensko nacionalno pi'epricanje in je
moral zaradi tega že v mladih letih pre-
trpeti rnnogo krivic in preganjanj. Ta
pritisk pa je vzbudil v mladeni Viljemu
Sribarju še hujäi odpor in vsa lota gim-
nazijskih študij najdemo Sribarja v
•prvih vr3tah neustrašnih nacionalnih
borcev.
Ko je maturiral leta 1905. na celjski
gimnaziji, se je posvetil na vaeuciliäcu
v Gradcu študiju prava. V Gradcu je bil
ves cas navdusen pristaš akademakc-ga
društva »Triglava« in je tudi tarn v tu-
jini vedno izpričeval svojo odločno na-
cionalno zavest. Zaradi svojega odkri-
tosrčnega značaja, kolegialnosti in pri-
rojene šegavosti je bil spiošno priljub-
ljen. Poleg tega sta mu tudi njegova vi-
soka po3tava in moc priborila povsod
veljavo. Ze v Celju in nato tudi v Grad-
cu je bil ves čas aktiven član Sokola in
vesten telovadec, ki ga ni manjkalo v
uobeni telovadni uri in pri nobenem na-
stopu.
Po promociji za doktorja prava se je
posvetil sodni službi. Med svetovno voj-
no je sluaboval kot vojaški sodni pri-
pravnik v Bosni, kjer je moral s krva-
večim srcem in vezanih rok dan za dnem
gledati strahovite krivice avstrijskih
krvnikov nad nedolžnimi Srbi. V svoj-
stvu vojaskega sodnega pripravnika je
moral osebno prisostvovati izvršitvi ne-
štetih smrtnih obsodb nad starimi, od-
raslimi, ženami in napol otroki ter gle-
dati in poslušati eksekucije, ki jim po
neusmiljeni strahoti skoraj ni prim ere v
xgodovini. Mnogim nedoižnim je pri vo-
jaskih sodisčih rešil s svojim nastopom
življenje, čeprav je pri tern tvegal last-
no glavo. V tej službi so mu strahotni
doživljaji, ki jim je moral biti priča dan
na dan, uničili živce.
Z vso ljubeznijo se je oklenil, živčno
že popolnoma strt, svoje svobodne do-
movine, za katero je vse življenje delal
in se boril. Nekaj časa je služboval kot
sodnik v Bo3ni, potem pa je stopil v po-
koj. Začel je vidno pešati in hirati in
sedaj ga je smrt rešila velikega tr-plje-
nja.
V  srcih vseh številiiih prijateljev in
znancev je ime dr. Viljema Sribarja za-
pisano  z  zlatimi  črkami  in  bo   ostalo
vsem v svetlem spominu.
•X-
Prijatelji in znanci počastijo spomin
pokojnega dr. Viljema Sribarja najlep-
še s tem, da žrtvujejo primeren znesek
za Dijaško kuhinjo v Celju, "ki v teh tež-
kih easih skrbi za našo revno mladino.
Prispevek nakažite Dijaški kuhinji v Ce-
lju po poštni položnici na čekovni račun
štev. 11.603.
lofrofsfvo
tokolttvo na Češkem
Prosvetno delo
V  češkem Sokolskem vestniku, glasi-
lu  COS,  čitamo,   da  je  bilo   prosvetno
delo v sokolstvu leto za letom določeno
po načrtu, po katerem bi morale delo-
vati župe in društva. Misel je bila dobra,
toda konec leta je prosvetni odbor COS
pri pregledu ugotovil, da se je le 50 do
60%  društev ravnalo po tem    načrtu.
Tudi za leto 1940. je sestavljen načrt.
Pri sestavi načrta pa je  bil  postopek
tokrat drug. Predvsem je bil sestavljen
najmanjši načrt, ki ga je mogoce izvesti
v vsaki edinici. Načrt je sestavljen za
vse oddelke, člane, naraščaj in deco ter
vsebuje nekatera gesla,  po  katerih se
ravna delo vse leto.
Delo se ozira posebno na velik pomen
snage, na ogromni vpliv telovadbe in
telesnih vaj v vsakem starostnem raz-
ilobju cloveka ne glede na spol, na vpliv
solnca, zraka in vode na človeško telo,
na ugodni vpliv treznosti, na nevarnost
nalezljivih bolezni itd. Vse leto opozarja
prosvetni načrt članstvo na točnost in
veatnost v sokolskem delu. Posebno
bratje in sestre, ki zavzemajo v sokolski
organizaeiji   kot   člani   uprav   in   pred-
njaških zborov vidna mesta, vedo, da je
od točnosti in vestnosti odvisen uspeh
dela. — Clanstvo je treba stalno spo-
minjati na može in žene, ki so za3lužni
za narod.
Vsak mesec v letu jc posvečen narodni
in sokolski misli, na pr. ljubczni do do-
movine. spoznavanju domovine, dolžno-
stim telovadbe v telovadnicah, dolžno-
stim staršev, da pošiljajo svoje otrokc
v telovadnice, skupnemu delu vseh itd.
Posebna pozornost je posvečena družab-
ni vzgoji. Clanstvo naj v tem oziru z
dobrimi vzgledi vpliva na niladino. Me-
seca marca je n. pr. določeno za clan-
stvo geslo: dostojnost in lepo vedenje.
Za naraščaj in deco je ta mesec posve-
oen pozdravljanju, sokolskeinu pozdrav-
ljanju, vedenju doma, na ulici, v telo-
vadnici, v naravi itd. Drugo geslo je zo-
pet: vljudnost napram vsakemu, zlasti
uapram starejäim. Ob koncu leta pa je
gesio: »Tudi od tebe jo cdvinno dobro
iiae naroda in Sokola.«
Posebno pozornost posv<>ča prosvetni
načrt narodnim in sokolskim pesmini.
Prosvetni oJbor je 3 strahom zasledoval,
ko je moderna godba izpodrivala krasne
češke narodne pesmi. Zato je vsak mesec
v letu 1Ö40. posvecsn eni narodni pesmi
in sicer posebej za clanstvo in naraščaj
in posebej za deco. Dolocene pesmi se
morajo tocno vaditi in jih morajo od-
delki toeno obvladati. Pri sestavi tega
načrta sta sodelovala prosvetni odbor in
oba vaditeljska zbora. Tudi izvršitev nn-
črta bo naloga teli zborov.
Podrobnosti in izdelava posameznih
gesel bo objavljala mesec v naprej So-
kolska Prosveta, v smislu gesel bodo
pteali Vaditelj (Cvičitel) in Va-
diteljiea (Cvičitelka) ter ves oatali so-
kolski tisk. Tudi župna in društvena glu-
sila bodo pisana in urejevana v smislu
določenega načrta.
V prosvetnem delu čeakega sokol-
stva tvori za leto 1940. važno panogo
zdravstvena vzgoja članstva, nai-aačaja
in dece.
Vsa zdravstvena vzgoja je razčlenjena
na 12 mesecev. Vsak mesec je posvečen
posebni panogi te vzgoje. Spored je po
mesecih siede: Januar: Zdravje je naj-
večji zaklad. Februar: Zakaj telovadi-
mo? Marec: Predvsem varnost! April:
Iz telovadnic na letno telovadišče. Maj:
Solnce in zrak. Junij: Kaj je treba upo-
števati na potovanjih in pri taborjenju?
September: Snaga je polovica zdravja.
Oktober: Pozor na nalezljive bolezni!
November: Zinernost povsod! Decem-
ber: Vaje v zimski naravi.
Za vsak mesec bo v glasilu sokolske
prosvete tem vprašanjem posvečen pose-
ben članek z označbo lahko dostopne
literature in drugih pripomočkov, na
podlagi katerih more sestaviti zdravnik
ali prosvetar primerno predavanje ali
nagovor.
Važno vlogo igrajo slike, filmi,
knjige, letaki, izleti v muzeje in zbirke,
lutkarske in druge predstave, pregled
javnih ustanov itd. — Bratje zdravniki,
ki naj organizirajo to delo v društvih
skupno z ostalimi organizacijami, sama-
ritani, zaščitnimi sestrami, ki bodo vsi
radi pomagali, imajo široko in hvaležno
področje udejstvovanja.
Prosvetni odbor COS končuje svoj
apel: Zdravje članstva in mladine je tu-
di  v Vasih  rokah,  bratje  zdravniki!
Kakor sklepamo iz tega načrta, ki
smo ga posneli iz Sokolskega vestnika,
glasila COS, si je prosvetni odbor COS
nadel nove naloge, ki ob skupnem delu
gotovo ne bodo brezuspešne.
$okol$ke Smuske tekme
v teku in tkokih pH Celiu
Vaditeljski zbor naraščaja Sokolske-
ga društva Celja I je priredil v nedeljo
21. t. m. dopoldne od Golovca do La-
hovne pri Celju smuške tekme v teku
za moški in ženski naraščaj in deco, po-
poldne pa tekme v srnuških skokih na
primitivni skakalnici na Lahovni. Ska-
kalnica je dopuščala skoke do 12 m.
Najdaljsi s'kok dneva je v krasnem sülu
dosegel z 11.80 m naraščajnik Johči
Rupnik. Društvo je poslalo na start tudi
dve patrulji, ki sta morali presmučati
5y> km dolgo progo, na progi pa je mo-
rala vsaka patrulja sestreliti tri balone.
Tudi najmlajši so se dobro odrezali, saj
je bil srednji del proge izredno težaven,
pa so kljub temu vsi lepo prismučali na
cilj. Tudi naraščajska proga je bila te-
žavna. Bilo je 100 m višinske razlike in
114 km vzpona, smuka je bilo malo,
proga je tekla v splošnem po ravnini.
Stov. 5.
»NOVA DOBA« 26. I. 1940
Stran 5.
Proga je bila dolga 5 km. Cas, ki so ga
dosegli naraščajniki, je zelo lep. Sokol-
ßko dništvo Cclje I ee čedalje krepkeje
uveljavlja in žanje na vseh področjih te-
leane vzgoje lepe uspehe.
Dopoldne je startalo četvero pripad-
nikov nižje moške dece, 10 višje moške
dece, 2 naraščajnici, 7 naraščajnikov in
6 članov, popoldne pa je skakalo 7 na-
raačajnikov in 1 pripadnik višje moške
dece.
ReRultati so naslednji:
Nižjft moška dcca — tek iia 1 km: 1.
Golmajer 4.08; 2. Vili Kos 4.10; 3. Ter-
Sek n 4.28; 4. Reno Turk 6.45.
ViÄja moška deca — tek na 2 km: 1.
Cvek 6.20; 2. Konrad Kos 6.37; 3. Dra-
go Ložar 6.58; 4. Santel 7.06.
Zensld narašcaj — tck na 2 km: 1.
Mila Blaznikova 6.35; 2. Nika Ložarje-
va 8.49.
Moški naraSčaj — tek na 5 km: 1.
Rupnik 16.50; 2. Tone Kos 17.20; 3. Vid
Blatnik 18.08;  4. Končan 18.35.
Patrnljnl tek članov na 53^ km: 1. pa-
trulja (Dejak, Božič, Potočnik) 22; 2.
patrulja (Katič, Skale, Sariah)   27.29.
SkaJulno telune inoškega narasöaja:
V konkurenci: 1. Potočnik 57.20 tocke
(10.50 m); 2. Riko Dejak 53.25 (10.50);
3. Vid Blatnik 51,75 (9 60); 4. Johči
Rupnik 37.50 (11.10). Rupnik je pri
tretjem skoku padel, kar je zelo vpliva-
k> na plasma. Izven konkurencc: 1. Joh-
či Rupnik 11.80, najdaljsi akok dneva;
2. Viriko Potocnik 11.40; 3. Riko Dejak
11.20 m. Za višjo moško deco je tekmo-
val samo 1 tekraovalec in dosegel lep re-
zultat: Drago Ložar je dosegel v kon-
kurenci 49.45 točke (9.10 m), izven kon-
kurence pa je skočil 9.80 m.
x Tekme celjske sokolske župe so pre-
ložone od Celjske koč© v Pečovnik. Ker
je zapadlo v zadnjih dneh dovolj snega,
je tehnični odbor celjske sokolske župe
preložil smuške tekme od Celjske koče
v okolico Celja in sicer v Pečovnik. Zup-
ne emučai-ske tekme bodo v teku patrirtj
za Clane na 8 km 8 ßtreljanjem z vojaško
puäko v baloncke na vojaškem slrelišču
v Pečovniku, tek patrulj višjega moške-
ga naraščaja na 4 km s streljanjem z
zračno puško v balončke na istem stre-
lišču in pa smuk članic, ženskega nara-
očaja in nižjega moškega naraočaja. Zbir
rališče tekmovaleev bo ob 8. zjutraj po
prihodu jutranjih vl&kov v telovadnici
Sokola Celja-matice v mestni narodni
šoli, kier se naj tekmovalci javijo so-
dn^škemu zboru in od kodcr bo skupen
odhod na naatopno mesto pri restavra-
ciji »Skalni kleti«. Tekme se bodo pričele
točno ob pol 10. Vse prijatelje sokolstva
in ostalo občinstvo vabimo, da se teh
tekem, za katere vlada v Celju veliko
zanimanje, udeleži.
x Smuška tekma celjske sokolske de-
ce. Sokolsko društvo Celje-matica je pri-
redilo v nedeljo popoldne tekmovanje v
smuškem teku za višjo in nižjo sokolsko
deco in slcer okrog hriba sv. Jožefa do
»Skalne kleti«. Proga je bila za višjo
deco dolga 1200 m, za nižjo pa 600 m.
Startalo je 30 pripadnikov višje in 9
pripadnikov nižje dece. Met! malimi tek-
movalci je b:lo več izrazitih talentov.
Deca je tekmovala z velikim elanom
in števllno občinstvo jo je živahno iz-
podbujalo. Rezultati so bili: Višja deca:
1. Franc Robnik 9.25, 2, Milenko Roš
9.55, 3. Ivan Velepec 10.22, 4. Janez
Rode 10.24, 5. Marjan Zemljič 10.25.
Nižja deca: 1. Janko Cetina 5.35, 2.
Cvetko Mahkovec 5.53. 3. Moimir Sspt;
5.57, 4. Jurij Go dec 6.06. Po tekmo van ju
je društvo pogostilo deco v gostilni pri
»Skalni kleti« s čajem.
Iporf
^ Državno prvenstvo v umetnem drsa-
^jw- V nedeljo je bilo v Ljubljani tek-
nem^0 Z* državno prvenstvo v umet-
(\r*-Ar, -rSanju- Državni prvaki v umetnem
P?WfU S° P0Stali: mcd seniorkami Silva
Palmetova    (ilVioN           ,     .    .    ,
orji Emanuel ft„®«?!?>; med sem:
i ' •• T-.-1 ^ uma (Il:rna) in med
"Riko PreBinger (SKCelje). Na
faredno lepi uspeh gdč. Vlaste Sernočcve
m g. Rka Presngerja je lahko Cclje
tares zelo ponosno.
fumiško Bkakalno tekmo za prvenstvo
Mariborskega z'mskosportn-ga podsavc-
ea in za prvenstvo Celja. Poleg domači-
nov se je doslej prijavilo tudi lepo šte-
vilo naših mednarodnih tekmovalcev iz
Goren jske.
*   Medklubska tekina v slalomu    na
Smohorju nad Laškim.    Sportni    klub
Laško v Laškem priredi v nedeljo 4. fe-
bruarja s pričetkom ob 10.30 dopoldne
na  Smohoriu  nad Laškim medklubsko
tekmo v slalomu. TeJrmuje se po pravil-
niku JZSS. Pravico starta imajo vsi ve-
rificirani člani JZSS, ki plačajo predhod-
no prijavnino 10    din.    Prvo    plasirani
prejme plaketo, dočm prejmejo nadaljnji
trije plasirani lične diplome. Prijave je
treba poslati na naslov: Zadravec Drago
Laško, najkasneje do 3. februarja. Na-
knadne prijave se  bodo  sprejemale še
pol ure pred pričetkom tekme proti dvoj.
ni prijavnini.
*   Snežne razmere 26. januarja. Mo-
zirska koča na Golteh  (1344 m): —6,
oblačno,   120 cm snega,  pršič.  Celjöka
ko^a   (700 m):  —  6,  oblačno,  mirno,
70 cm snega, pršič. Smuka odlična.
Goipod an fvo
Zanimiva statistika
ŠušmarsSvo z lesom
Kakšen razmah ima pri nas šušmar-
stvo v lesni trgovini, nam jasno in na-
zoi-iio kaže naalednja statistika. V letu
1939. so lesni žušmarji samo v srezih
Celje, Gornji grad in Smarje pri Jelšah
pretržili naslednje blago: mehkega te-
sanega lesa 2580 m:\ mehkega rezanega
lesa 8450 m3, mehkega okroglega lesa
1980 m\ okroglega in rezanega orehove-
ga lesa 970 m3, okroglega in rezanega
jesenovega lesa 245 nv\ okroglega in re-
zanega hrastovega lesa 2360 ms, meh-
kega jamske^a Ie3a 1284 mn, hmeljevk
40.500 komadov, krajnikov 83.000 ko-
madov, smrekovega lubja 26.000 kg, bu- '
kovih drv za kurjavo 7.200 sežnjev, kar
predstavlja nepodcenljivo vsoto kakih
6,235.000 din. K temu je treba dodati
še za pavšalno kupljeni les v gozdu (na
panju) znesek 1,417.500 din in denarni
promet za hrastove doge za sodčke za
pivo v znesku 240.000 din. Skupna V3ota
znaša torej približno 7,892.500 din.
Ta vsota pa nikakor ni dokončna. Na-
vedeno je edinole to, kar so pretržili oni
lesni šušmarji, ki so jih kontrolni orga-
ni prijavili, odn., ki se jim je mogla nji-
hova neupravičena trgovina dokazati.
Ce bi vzeli v poštev vse lesne šušmarje
v teh treh srezih, bi se rezultat najmanj
za dvakrat pomnožil.
Medtem ko mora vsak legalen lesni
trgovec od opravljenega prometa točno
plačevati vse predpisane davke vkljuČno
onega na poslovni promet, prijavljati
seenjo, zavarovati svoje ljudi, plačevati
razne inkorporacijske in druge takse, je
šušmar vsega tega prost. Sušmar pa ni
le zajedavec upravičenega lesnega tr-
govca, ampak je tudi podtalni in neiz-
prosen finančni in gospodarski škodlji-
vec države same. Dokazano je, da so
bill v manjših in večjih partijah pose-
kani ogromni gozdni kompleksi, ne da
bi bila oblast izdala sečno dovoljenje.
Les je padel, podmladka ni, o sajenju
ni nihee vodil brige, gozdovi so ostali
po večini neočiščeni in kažejo več kot
žalostno sliko našega gozdnega gospo-
darstva.
Kakor je iz gornjih podatkov razvid-
no, je država izgubila samo v enem letu
in le v omenjenih treh srezih težke sto-
tisočake vsled neplačanih davkov. Kaj
bi ugotovili šele, če bi upoštevali lesne
šušmarje v vsej naši državi! Videli bi,
da znaša škoda za državno dohodarstvo
vsakoletno več deset milijonov dinarjev.
Skrajni čas je, da izvedejo oblasti naj-
intenzivnejše mere za pobijanje teh pa-
razitov. Kazni naj bi bile eksemplarične,
pomanjklj'ivi zakoni in predpisi pa bi se
naj izpopolnili in izvajali z vso stro-
gostjo.
Prvi pogoj pa je, da se številnim za-
devnim predlogom, resolucijam in proš-
njam trgovskih združenj sledilo več
pažnje, upoštevanja, razumevanja ter
nujnega in odločnega postopanja.
Iz naiih kraiev
Št. Jurii ob j. ž.
j  Predavanje o pasivni obrambi.    V
nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne bo v
narodni šoli v St. Juriju ob juž. žel. pre-
davanje o organizaciji pasivne obrambe
pred sovražnimi napadi iz zraka. Preda-
val bo kapetan I. razreda g. Franjo Toš
iz Celja. K predavanju so vabljeni poleg
gasilcev tudi vsi ostali občani.
Voin'sk
v Sokolsko društvo Vojnik, ki izvršuje
svoje kulturno poslanstvo v naši dolini
z o-drsko umetnostjo že dolgo vrsto let,
bo otvorilo na pustno nedeljo 4 .febru-
arja ob 15. v posojiln'ski dvorani svojo
letošnjo gledališko sezono z vcseloigro v
3 dejanjih »Zadrega nad zadrego« v
režiji br. Ivana Gorečana m inscenacijd
br. Viktorja Jožepa. Veseloigra, ki je
vseskozi prepredena z vedrino in humor-
jem, nas spretno popelie v zdrav vaški
milje in nam nudi res mnogo ne<3kalje-
nega užltka. Sokolska glcdališka druži-
na, ki uživa v okolxi velik sloves, je
letos izpopolnila svoj zbor igralcev z
nekaterimi novimi, rutiniranimi člani,
kar je vsekakor vel'ka pridobitev za
sokolski oder v Vojniku. Zato smo pre-
pričani, da nam Sokolsko društvo Voj-
nik pripravlja za pustni čas prijetcn ne-
deljski popoldan, poln smeha in zabave.
Požrtvovalnim sokolskim delavcem žeii-
mo e.mveč uspeha in zadovoljiv obisk!
v Prodavanje o obrambi pred papadi
iz zralia. Pod okriliem vojniške gasilske
čete je preteklo nedeljo predaval g. ka-
petan Toš iz Celja o organizaciji pasivne
obrambe pred sovrazn'mi napadi iz
zraka. Izčrpnemu predavanju je priso-
stvovalo mnogo poslušalcev, ki so z za-
nimanjem sledüi izvajanjem predavate-
lja. Zelimo, da bi nam agilna gasilska
čcta nudila še več takšnlh prepotrebnih
predavanj.
v Samaritanski tečaj v Vojniku. V
Vojniku je bil pred kratkim otvorjen ve-
r.k samaritanski tečaj za samaritanke.
Takšni tečaji so verno ogldealo da.nasnje-
ga časa. Hvalevredno je, da se tudi naš
trg zaveda vclikega humanitarnega po-
slanstva samaritanov. V tečaj se j>
vpisalo mnogo tečajnic iz vseh slojov,
kar pomeni, da naše podeželje pravilno
ocenjuje današnjo dobo. Tečaj vodi ba-
novinski zdravnik dr. Mirko Pokorn. Po
končanem tečaju bodo izpiti usposoblje-
nosti za samaritanke.
Žalec
z V cvetočem maju. VIII. maškarada
žalskih sportnikov, ki je že tradicional-
na, bo v četrtek 1. februarja pod geslom
»Cvetoči maj«. V ta namen že marljivo
»gojijo« žalske gospe in gospodične vse
vrste cvetlic, s katerimi bodo okrasile
veliko sokolsko dvorano, ki bo to pot
prvič duhtela v vonju prelestnega cvet-
ja, ki bo v treh nlansah krasilo številno
vejevje ob odru, na mizah, ob šotorih
itd. Cvetlice so že prcštete — 15.000 jih
bo v paradižnem vrtu. Izdamo pa že
danes, da nas bo posetil sloviti in bogati
maharadža iz Bombaya, ki je že najel
vse sobane moderno urejenega hotela
kolodvorske restavracije. Ob otvoritvi
maškarade bo maharadža zelo slovesno
sprejet. S seboj pa bo prinesel nebroj
daril za nagrade najlepšim maskam.
Ob svojem obhodu po plesišču se bo od-
dolžil pri ljubljanskih Adamičevcih in
jih obdaril s funti. Na nadaljnji poti se
bo ustavil pri šotorih in jih podprl tako,
da bo čisti dobiček čim izdatnejši. Sotore
pa bo ta večer stražila njegova telesna
straža, če se bo pokazala potreba, o če-
mur pa dvom'mo. Ker so se prijavile že
številne skupine iz vse Savinjske doline,
zlasti pa iz Celja, se nam obeta krasna
noč. Ko bo razgibanost na višku, bo hip-
no vse umolknüo, Celotni solnčni mrk
bo ucinkovit. Ko bo velika nihalnica od-
bila polnoči, se bo ponovno zdanilo. Na j
obzorju se bo pojavila nova senzacija :
s>v cvetočem maju« — tajnost družbe j
obojega spola — gospe in gospodične —
bo v razkrinkani formi ocarala in razo-
čarala vse tiste interesente, ki so bili
nekaj prijetn'h uric neusmiljeno — po-
tegnjeni. Na to veselo potegavščino žal-
skega sportnega kluba so vabljeni vsi,
saj bodo zagotovljene prometne zveze na
vse štiri vetrove vso noč tudi brez —
bencina.
ž Ko!o jugoslovenskih sestcr v Zalcu
je, kakor vsa leta doslcj, tudi pred Ian-
skim božičem obdarilo 28 revn;h otrok
in 22 starih in onemoglih rcvežev z raz-
nimi darili v živillh in obleki v skupni
vrednosti nad 5.000 din. Obdaritev otrok
je bila v novi zgradbi državne osnovne
sole v Zalcu. Društvo že od svoje ustano-
vitve nesebično izvršuje to humanitarno
delo, zato zasluži, da ga javnoat po svoji
moči podpira.
ž Na poročni dan g. Kramariča in
gdč. Pilihove je družba darovala po-
družnici CMD v Zalcu 200 din. Iskrena
hvala!
ž Zvočni kino Zalec. V soboto 27. t. m.
in 20. in v nedeljo 28. t. m. ob 14., 16.
in 19.: »Zapor brez rešetk«. Prvi film
za povzdigo družbene morale. Film pri-
kazuje proslulo deklico, ki je okusila
pregrešno ljubezen in se vrača v nor-
malno življenje.
Brasfovče
b Poroka. V nedeljo 21. t. m. sta se
poročila v Mariboru g. Ljubo Snuderl,
učitclj in prosvetar Sokola v Braslov-
čah ter marljivi delavec pri vseh nacio-
nalnih društvih, in gdč. Jožica Bahovče-
va, učiteljica iz Trbovelj. Mlademu paru
iskreno čestitamo!
b Sokol v Braslovčah bo priredil na
pustno nedeljo svojo tradicionalno ma-
škarado v Sokolskem domu z zaključ-
kom sokolske plesne sole. Maske so
vljudno vabljene. Konkurenca mask.
Igra prvovrsten jazz!
I/oven/ Gradec
s Narodnoobrambno predavanje. Pod
okriljem tukajšnje podružnice CMD bo
v nedeljo 28. t. m. ob 20. v Sokol3kem
domu v Slovenjem Gradcu narodno-
obrambno predavanje. O temi »Potreba
narodnoobrambnega dela in CMD«, bo
predaval g. Franc Ostanek, odposlanec
CMD iz Ljubljane. Tega zlasti za seda-
nje resne case tako važnega predavanja
naj se udeleži vse narodno zavedno ob-
činstvo iz mesta in okolice.
s Osebna vest. V ponedeljek je zapu-
stil naše mesto za tri mesece g. Vinko
Cilenšek, učitelj na tukajšnji osnovni
Soli, in odšel na trimesečne vojaške vaje.
1 Tovarna čistilne volne. Kakor smo
izvedeli, ne bomo dobili v Laško tega
novega podjetja, ki ga je nameraval
preseliti semkaj iz Celja g. Dergan. Ku-
pil je znano Elsbacherjevo skladišče in
ga nameraval preurediti v tovarniške
svrhe. Predložil je načrte občini, katere
gradbeni odsek pa je zavrnil prošnjo,
češ da ne leeži stavbižče v stavbni črti
in da zaradi tega ni mogoče dovoliti
adaptacije. Tak sklep bi bil morda po-
polnoma umesten, če bi to dosledno
prakticirali tudi v drugih pnmerih in če
bi obstojal za Laško regulacijski načrt.
Smo pa informirani, da občina po za-
konu predpisani in od oblasti zahtevani
regulacijski načrt oziroma njega uved-
bo odločno odklania. V takem primeru
seveda sklep gradbenega odseka ne mo-
re držati. Obžalovati je treba, da se na-
še mesto tako krčevito brani industrije.
Lani "»e odbilo tovarno za šamot na
stavbišču poleg Henkejevega hotela, le-
tos pa zopet to podjetje. Kaj poreko
k temu ljudje, brezposelni, naše kmečko
prebivalstvo, ki se na svojih kočarijah
ne more preživljati, in končno kaj po-
reko naši obrtniki in trgovci, je drugo
vprašanje, o katerem se bo morda go-
vorilo zopet pri volitvah. Takrat bo ti-
sti, ki sedaj najhuje kriči proti indu-
striji, s svojo znano gostobesednostjo
opletal okrog volilcev in jim obljubljal
vse tisto, o čemur bo vedel, da tega ne
bo nikdar mogel izpolniti. Njcgov jezik
bo pa še navzlic tcmu pri marsikomu
nekaj veljal, dokler se Laščani tudi nje-
ga ne bomo naveličali.
1 Javni vodnjak v graščini še danea
ni popravljen oziroma je ostal zamrz-
njen. Ko so prišli uslužbenci uradov pri-
ganjat, naj se napravi red, so dobili od-
govor, ki kaže na mllje naših občinskih
očetov. Z zasmehom so namreč odgovo-
rili, da bodo kupili našim državnim
uradom brente, v katerih sl bodo prina-
šali vodo. Clovek se čudi, da je tak od-
govor mogoč v mestni in letoviščarski
obcini. Smo pač daleč prišli.
1 Operetni in itabavni večer bo prire-
dilo sokolsko glcdališče v Laškem v so-
boto 17. februarja ob 20. v Sokolskem
domu. Sodoloval bo celokupni operetni
ansambel. Po dolgem času bomo zopet
slišali naše odlične pevke in pevce, ka-
kor sestre Jenkovo, Ferčnikovo in Oso-
linovo, brata Rabiča in druge, tako da
lahko v resnici pričakujemo lep užitek.
Stran 6.
»NOVA DOBA« 26. I. 1940
Stev. 5.
Poleg dveh operet bo ta večer na- spore- ,
du tudi več solospevov in komičnih na- jj
stopov, tako da se boste vsi v resnici j
od srca nasmejali. Za one posetnike, ka-
terih vstopnice bodo izžrebane, so pri- !
pravljene tri krasne nagrade. Razvedri- j
la bo dovolj za staro in mlado. Ne za-
mudite si preskrbeti vstopnic in si re-
zervirati miz, ker bo ta večer pri po-
grnjenih mizah.
1 Planinsko-lovsfca prireditev, ki je
bila preteklo soboto v Laškem, je prav
lepo uspela, četudi ni bil obisk tak, ka-
kršnega smo po napovedih pričakovali.
Posebno smo pogrešali razne domačine,
dočim smo imeli priliko pozdraviti go-
ste iz Celja, Ljubljane, Trbovelj, Ra-
de^ in z Zidanega mosta. Zabava je bila
zelo animirana in mnogo se je plesalo
ob zvokih odlične celjske vojaške godbe.
Sotori so bili ves čas dobro obiskani, na
strelišcu so se jedva vrstili strelci. Prve
nagrade so odnesli tamkaj gg. Majcen,
Poglajen in dr. Drnovšek. Mislimo, da je
finančni uspeh prircditve zelo povoljen,
k čemur so polcg domačih dam in go-
spodov, ki so bili ves čas neutrudljivo
na delu, v veliki meri pripomogli tudi
darovalci mnogih daril za srečolov, zla-
8ti iz Celja in tudi od drugod.
1 Medklubska tekma v slalomu na
Smohorju bo v nedeljo 4. februarja s
pričetkom ob 10.30. Tekmovali bodo tu-
di Gorenjci in Celjani. Zato 4. februarja
vsi na Smohor!
1 Zopet vlom. Trgovec g. Karl Loib-
ner iz Celja ima v Rimskih toplicah tik
ob hotelu »Stara pošta« hišo, v kateri J
je v letoviščarski sezoni zajtrkovalnica i
in se tudi oddajajo prenočišča tujcem. ]
Pozimi je hiša zapuščena in brez nad- j
zorstva, vendar pa je v njej razno bla- ^
go, zlasti tako, ki ni podvržcno pokvar-
ljivosti. V noči od pretekle sobote na
nedeljo so v to hišo vdrli neznani zli-
kovci. V bližnji kovaenici    so    najprej
ukradli kramp,  s katerim    so    razbili
vrata Loibnerjeve  hiše in si tako vsi-
lili vhod  v hišo.  Tam  so si privošcili
takoj nekaj steklenic likerja in  nekaj
konzerv, nato pa odnesli večjo množino
takega in podobnega blaga. Pokradli so
tudi razno perilo in druge    stvari.    Za
storilci ni nobenega sledu. Domnevajo,
da mora mora biti na delu neka druž-
ba iz bližnje okolice, ki se udejstvuje v
Laskem in bližnjih naseljih.
1 Kino Laško bo predvajal v soboto
27. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 28. t. m.
ob 16.30 in 20.30 velefilm »Koncert na
TiroLskem«. V filmu nastopajo znani
dunajski deški pevski zbor »Wiener
Sängerknaben«, Heli Finkenzcller, Hans
Holt, Fric Kampers i. dr. Predigri: ted-
nik in Zora magazin.
Hrastnik
h Sokolske prircditve. V soboto 3. fe-
bruarja bo v Sokolskem domu elitna
sokolska maškarada pod ge3lom »Pustni
korzo«. V to svrho bo dvorana okrašena
s posebne vrste dekoracijo. Vstop bo
dovoljen proti vabilu. Reklamacije spre-
jema Sokolsko društvo. — Ob isti deko-
raciji bo prirejena na pustni torek 6.
februarja    velika    pustna    maškarada.
h Strelski odsck Sokola posveča v
okviru svojega tehničnega programa
največ pažnje nalogi, da bi se vse član-
stvo navadilo streljanja z več vrstami
orožja. Vsak četrtck od 19. dalje je v
galerijski sobi Sokolskega doma strelja-
nje z zračno puško. Odsek vabi in želi,
da bi vse članstvo posečalo te vaje.
Tek>vadni oddelki se že itak s-talno va-
dijo v streljanju.
h Plesna sola. V nedeljo 21. t. m. je
bila končana sokolska plesna sola, ki je
trajala dva meseca in jo je vodil br.
Slavko Labore, roučeval je strokovni
učitelj g. Urbančič iz Celja. Zaključni
plesni venček je posetilo poleg običajnih
plesalcev tudi mnogo dragih prijateljcv
te vrste zabave, tako da je bila prostra-
na dvorana Sokolskega doma polna.
Najboljši plesalci so bili tudi deležni na-
grad. Pri nageljnovem valčku je bilo po-
darjenih največ nageljnov ge. Silvi Po-
gačnikovi. Prirediteljem plesne sole če-
etitamo k lepemu uspehu!
Dos pri Hrattniku
o Ugodnost naj se obdavči? Vsled hu-
de z!me, ki povzroča sušo, je začelo v re-
zervoarju tukajšnjega vodovoda pri-
manjkovati vode. Zato je izdal predsed-
nik občine okrožnico, s katero obvešča
hižne posestnike - odjemalce vode iz tu-
kajšnjega vodovoda, da je dal nadzorni-
ku vodovoda nalog, da vodo vsak dan
ob 20. zapre in ob pol 7. zjutraj odpro.
V okrožnici je tudi obvestilo, da bo pač
občina primorana uvesti vodarino. Na
tem mestu smo že ob priliki pojasnili,
zakaj se branimo in se tudi bomo bra-
nili te davščine. Ponavljamo: bivša ob-
čina Dol je zgradila vodovod, da nudi
občanom in tudi tujcem dobro vodo, za j
kar so ji dali na razpolago vsa sredstva
brezplačno. Občina je smatrala, da je to
delo za sanacijo vasi, ki se ne sme ob-
davčiti. Po 12 letih te služnosti se pa
nam obeta, da nara bodo to ugodnost
obdavčili. AH ima scdanji občinski od-
bor namen uvesti vodarino tudi za vodo-
vode v Brdcah, Marnem in Kalu, ki so I
tudi zgrajeni v dobi bivše občine Dol, še
ni znano.
Trbovfie
Obdaritew
„trbovelitkih ffavčfrov"
V četrtek 18. t. m. zveeer je priredila j
uprava »Trboveljskega slavčka« v dvo-
rani Delavskega doma v Trbovljah ob-
daritev vsch svojih aktivnih pevcev. Se-
stanku so prisostvovali starši otrok, le-
po število bivših pevcev, predsednik ob-
čine g. Klcnovšek s soprogo, sreski sol-
ski nadzornik g. E. Vranc, šolski upra-
vitelji, večina  trboveljskega učiteljstva
osnovnih šol, meščanske in gospodinjske
sole ter celokupna uprava »Trbovcljske- |
ga slavčka«. Uvodoma jc pozdravil pri-
sotne g. Alič in poudaril pomen takih
sestankov za poglobitev vezi med starši, j
mladino in učitelistvom. Izrekel je tudi j
javno zahvalo tovarnam in tvrdkam, ki j
so prispevale, da se je omogoeilo obda- j
rovanje.  Sledil je govor sreskega šol- •
skega nadzornika g. Vranca o vzgojnem
pomenu   »Trboveljskega  slavčka«.  Uči-
telj g. Sušnik   je   iznesel   kulturno   in
socialno  poslanstvo  zbora,    predsednik
občine g. Klenovšek pa je poudaril delo
in vpliv »Slavčka« na kultumi dvig tr-
boveljske doline. V imenu mladih pevcev
se je zahvalila članica dirigentu g. Su-
ligoju in vsemu učiteljstvu za težko in
skrbno delo ter posebno darovalcem za
bogate prispevke. Za poživitev razpolo-
ženja vseh, ki so napolnili dvorano, je
skrbel zbor z eksaktnim izvajanjem na-
rodnih pesmi, nekateri pevci pa z instru-
mentalno glasbo.
Obdarovanih je bilo 112 otrok z bla-
gom za oblekce. Serviran jim je bil tudi
čaj s keksi. K obdarovanju so prispe-
vale: Tekstilna tovarna »Elka« v Ce-
lju 75 m blaga, »Metka« v Celju 50 m,
Bergmann in drug v Celju 35 m, tovar-
na »Lava« v Laškem 6 m blaga, g.
Drago Radej v Trbovljah 15 m, g. Der-
gan v Laškem 3 0 m, nekaj blaga je po-
slala tudi tovarna Majdic" v Celju, Mo-
horjeva knjigarna v Celju pa je prispe-
vala 13 lepih vezanih mladinskih knjig.
V denarju je prispevala Cinkarna d. d.
v Celju 500 din, tv. Rakusch v Celju
pa 100 din. Primanjkljaj za obdaritev
vseh pevcev je krila zborova blagajna.
Celokupna vrednost razdeljenega blaga
znaša nad 6.000 din.
Dobro ohranjeno pohišfvo
s e   p r o d a.
Celje   —   Gregorčifeva ulica št.  3 (Senlca)
Radeie
r Meškova drama »Pri Hrastovih« na
sokolskem odru. Nazi sokolski igralci
pripravljajo dramo Ksaverja Meška
»Pri Hrastovih«, ki jo bodo uprizorili
prihodnji mesec v postu na domaČem
sokolskem odru. Igro režira br. Pešec,
glavno vlogo (Mico) pa ima odlična
igralka s. Rozalija Kosova. Tudi ostale
vloge so dobro razdeljene. Uspeh nam
je torej zajamčen. Na predstavo že da-
nes opozarjamo vso našo napredno jav-
nost. Z uprizoritvijo drame »Pri Hra-
stovih se bo sokolsko delo zelo poživilo,
kar vsi pozdravb'amo.
r Zaradi mraza se pričenja pouk šele
ob 8.45. Ko se je pričel pouk po božičnih
počitnjcah na radeški narodni šoli, je
zapadlo precej snega, vmes pa je še
burja povečala mraz. Nekateri otroci
prihajajo po eno do dve uri daleč v šolo.
ftolaki okoliš se raztcza po okoliških
hribih, od kodec otroci le težko posečajo
šolo. Prizadeti starši so po šolskcm
upraviteljstvu napravili prošnjo na sre-
sko načelstvo, da bi se pouk pričel eno
uro kasneje, in jo utemeljili z upraviče-
nimi razlogi. Sresko načelstvo v Krškem
je prošnji ugodllo in tako se pričenja
pouk na radeski šoli sedaj šelc ob 8.45.
Ta naredba bo veljala tudi za ves mesec
februar in po potrebi še za marec. Otroci
višjih razredov se v poslednjem času
poslužujejo smuči za pot v solo. Pri tem
so poaebno podjetni Vrhovčani, ki kaže-
jo že prav lepe uspehe.
f%fLICO
kr Vinogradniki v naši občini živijo
po večini v slabih gospodarskih prilikah.
Nove davščine in drago obdelovanje vi-
nogradov tare našega vinogradnika.
Kako bi pa bilo temu odpomoči in kako
bi se dobila kakšna podpora, bi nam
mogoče svetoval aii priporočal kakšen
naš občinski ualužbenec z lepimi do-
hodki.
kr Prvi draraatski tcčaj celjske sokol-
ske župe bo 2., 3. in 4. februarja v So-
kolskem domu v Krškem. Clani s po-
dročja sokolske župe, ki se želijo še pri-
javiti, naj to čimprej sporočijo po svoji
edinici.
kr Na pustni torek bo v Sokolskem
domu velika predpustna prireditev. Ze
danes se pripravljajo skupine mask, ki
bodo tekmovale za prvo nagrado. V na-
šem Posavju je bila ta predpustna pri-
reditev vedno znana po okusni dekora-
ciji in veselem razpoloženju. Zatorej ne
zamudite izredne prilike, da obiščite ma-
skarado.
kr Zivinski scjem na Vidmu je bil v
ponedeljek 22. t. m. kljub slabemu vre-
raenu še dokaj dobro obiskan. Kmetje so
prignali večje število goveje živine in
kupci so pokupili vse boljše blago. Cena
volov je bila 5.25 do 5.50 din za kg žive
teže.
kr Smrtna koisa. V Krškem je uinrla
v 92. letu starosti bivša trgovka ga. Iva-
na Zesserjeva. Pokojnica je bila ena
najstarejših gospa v Kräkem. Bila je
blagega značaja in dobrega srca ter je
vedno rada pomagala revežein. Te dni
je umrla tudi druga najstarejša Krčanka
ga. Marija Schönerjeva, ki je bila samo
mesec dni mlajša od ge. Zesserjeve.
Obe sta bili pokopani ob lepi udeležbi
prijateljev in znancev. Bodi jima ohra-
njen lep spomin, svojeem naše iskreno
sožal je!
Moška §mucarska
obleka
in kompletne smuči ter smoking,
vse novo, po ugodni ceni naprodaj. Oglede
se lahko v trgovini:
Celje, Za kresijo 14.
Dvosobno
stanovanje
parketirano, s plinsko in clektrično
napeljavo se takoj o d d a. Izve se
v  trgovini  Karl Loibnvr,   Celje.
Bukova drva
cenljena, popolnoma suha, prvovrstna, kakor
tudi   različGti  smrefcov.   borov.   maco-
snov fes in vseli vr.st irdi les, popolnoma
suh,   za   mizarje  d o b i t e    pri   tvrdki
IVAN SREBOTNJAK
v Št. Petru v Savfn/sfrl doffitl
Difosobno
stanovanje
s kabinetom ižčern. Naslov v upr. lists.
MLINAR MILOŠ
KLJUČ AVNIČslRSTVO
Celje, Gregorciceua 4
CEKE    ZME R HE
DELO   S OLIDNO
Izdelovalnlca
Stcdilnikotf
Iz nerjawezega
lekla
Prevzemam
staubna
JTUuzavnizartka daija
Enostavnaf
dobra kuharica
z  letniin   spriCevalom   s e   i š C e.   RflBUS,
Zagreb, Nikoličeva 13.
Cenj.   občinstvu   se   priporoča   tvrdkfc
Anton Lečnik
zaloga up, xlata, srebrnitte,
optika itd.
Celj6,
Glauni
trg
Izknšen optik na razpolagoI
Yodovode       m
Rleporska die la     g
Slrelovode      ^
Vam   narcdi  solidno  in  po konkurenJnl cent,
ravno tako tudi izvršuje vsa  popravila
Dolžan Fra"10
Celje,  Za kresijo 4
Telefon 245
| Zafiteva/te ponudbe in prorafunet I
Celjskaposojilnicaddi) Celju |
JE NAJSTAEEJŠI NARODNI DENARNIZAV0D V CELJU   ]
Vse  hranilne                                                                                           j
vloge, vložene pri                                                                                           %
CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJU |
so varno naložene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini   j
Denar, naložcn v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvn    |j
Celjski pOSOJilnici d.d. V Celju-Narodni dom 1
SVÜJE PR1HRANKE   V
TELEFON   ST.   22
POST   CEK  RflC   10 591
CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM
PODRU2NICI: MARIBOR. SOSTANJ
Urejuje mh za kwusoreij ? Nove  dob««   odgoyarja  Rado   PtHUxik —  Za  Zvckoo tiskarno  v Celj«  Jouip Khwluik -- übu t Celju