143 štev. Letnik Vif. Inserat! m «prejemajo in vel.A tristouna vinu: 8 bi.. ve na tiska I krat, i «i •> x- it It M t» " II 11 u i» n 3 it Pri večkratnem tiskan i »ena primerno zmanjša. R o k o p I »i se ne vračajo, netr»'ikovanH piama ao ne sprejemajo. N roönino prejema opravuišlvo far- nistraoija) in ekst ediciia na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, H. nadstropji. Poliličen iist za slovenski u a r o d. Po pošti prejemar velia : Za uelo leto ¡t) ji. — kr. r.a poileta . . j ,, _ «a i'Vrl icr». . . J . 50 . v administraciji velia: Za • i.T . ■"!.. t leta v Ljubljani na com pošiljali bi «U kr. vec na leto." i -^«Pab 4 '-..S. •■ Vredniätvo je v Medijatovi biši,V ».<.j,« ■'-■!>»• železnica splačala, ako bodo podvzetniki prak tično, varčno postopali. Kakor seje predlagalo, Be bodo šine položile na cesto; parovozi in drugi vozovi bodo manjši, ko pri drug h železnicah, ker ne bodo toliko teže prenašati imeli, zato tudi ne bo treba tako velikanskega mosta čez Savo, kakor ga velike železnice navadno imajo. Po tem načrtu se računa, da bo železnica stala kakih 180 do 200 tisoč goldinarjev , svota, ki se bo menda vendar skupaj spravila. Kedar bo železnica gotova, se nje vodstvo in oskrbništvo tako uravna da bo za-mogla shajati. Ko bi Be nastavil precej ,,ge-neraldirektor" s kak mi 10 000 gld. na leto, in drugi drago plačani uradniki, potem podvzetje se ve da ne bo moglo cveteti. Stvar se bo morala urediti bolj „po domače", potrebam primerno. Po naših mislih zadostujeta dva parovoza (locomotiv), eden za rabo, eden za rezervo, in ker bo vlak le po vozil dnevi, zadostuje en sam parovoznik (maschinfuhrer) in en sam kurjavec (beitzer), dva kondukterja. štirji predstojniki postaj (v Ljubljani, v Domžalah, v Mengšu in v Kamniku), pa kakih deset delavcev, in čez vse te en glavni vodja, kteremu se privoli en pisač in en služabnik. Ako se bo potreba pokazala, in ako se bo videlo|, da „nese", potem se osebništvo še lahko pozneje pomuoži ; le iz počeika ui treba preveč l,udi brez dela izdrževati in plačevati. Vprašanje zdaj nastane, kdo bo denar dai zato? Želeti bi bilo, da bi podvzetje v domačih rokah ostalo, da bi mi ne uakopali si na glavo tujih gospodarjev, kteri bi vlekli dobiček I da bi Be konsorcij iz samih domačinov naredil. Ta konsorcij, ali ta zadruga naj bi prevzela ne samo zidanje, ampak tudi vzdrževanje že leznice. V prvi vrsti bi se morali brigati za to stvar tisti kraji, kterim bo železnica služila, namreč Kamnik, Domžale, in Mengiš. V teh krajih se že nahajajo nekteri premožni možje, ki bi zamogli v to zadrugo stopiti; nekoliko bi lahko tudi pripomogle dotične občine, posebno kamu ška občina je na imenu , da je bogata; tedaj bi tudi ta zamogla kaj dati za zidanje; nekaj bo morda tudi Ljubljana dala. Tudi eraru bo železnica prav prišla zavoljo smodnikove tovarne in še iz druzih ozirov, tedaj naj se tudi država naprosi, naj kaj pripomore. Slednjič bi morda tudi dežela Kranjska nekaj zamogla dati, saj je v iuteresu cele dežele, ako se enemu njemu krajev na noge pomHga. Prej ko podvzetje tujcem v roke dati, je bolje, da dežela nekaj žrtvuje, samo da reč v domačih rokah ostane. Stvar se fla na četiri načine izpeljati: a) ali da stopi kakih 10 do 20 bogatih mož in dotične občine skupaj, ter zložč denar in se razgovoič med sabo o zidanji iu vzdržanji železnice, to bi bila zadruga (konsortium, ge-nossenschafi); b) ali pa se naredi društvo na delnice (akcije), kakor je „narodna tiskarna", potem so gospodarji vsi delničarji, in volijo iz svoje srede vodstvo, in opravilni svet; delnice po 50 ali po 100 gld. bi se lahko prodajale po celi državi; c) ali pa prevzame celo stvar kamniško mesto, kterega potem zadene dobiček ali pa zguba, in d) če Kamnik tega ne premore ali si ne upa, potem naj stvar dežela v roko vzame; stvar pade potem v področje deželnega zbora. Naj se nastavijo samo domači uradniki in služabniki , in če imamo zgubo, imeli bomo tolažbo, da je denar vendar le v deželi ostal; če se bo kazala vedna m velika zguba, se Btvar lahko zopet opusti; Če bo pa dobiček, toliko bolje, saj ga je de-želna blagajnica potrebna. Po naših mislih bi dežela nič ne riskirala. če bi se tega podvzetja lotila, — kako malo zgubo v prvih letih radi potrpimo. samo da bi le Slovenci pri pod vzetji nastavljeni bili in tako se nekterim zaslužek odprl. Mogoče je pa tudi, da se bo stvar lepo rentirala, in potem bi se mi na vse čase kesali, da smo roke križem držali in tujim ljudem prepustili, da snemajo smetano is naše dežele. Saj že tako ni nič našega v naši deželi: južna železnica ni naša, Rudolfova železnica ni naša, dolenjska gotovo tudi ne bo naša, hranilnica, v ktero mi denarje nosimo, je v nemškutarskih rokah, na blejskem jezera so menda tujci že veB svet pokupili; — ali prav nobena stvarne sme v naših rokah biti? Izgled neBrečne banke „Slovenije" naB ne sme za vse čase odstrašiti od vsake podvzet-nosti — kdor se jahati uči, večkrat s konja pade — ogibljimo se napak , ki smo j h storili pri banki „Sloveniji", (ktere napake so nam vsem znane, očividne), iu poskusimo svojo srečo drugje, na pr. pri železnici Ljubljana — Kamnik. Le previduo in pogumno! Če hočemo kedaj gosdoparji biti v svoji deželi, moramo tudi veča podvzetja v deželi v svojih rokah imeti! Ne pomaga nič, kdor ne vaga, ne dobi; kdor pa svoje groše stiska in skriva, na njih sedi , in nikomur nič zaslužka ne da , ker se nobene stvari ne loti, — on ni vreden, da kaj ima, on premoženja ne bo pomuožil, ampak zgubil, kajti podoben je hlapcu, ki je svoj talent zakopal. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani 24. decembra. Rosna se bo razdelila na pet okrajev: Sarajevo, Travnik, Banjaluka, Tuzla in Mostar (Hercegovina). Zdaj deželo merijo, da bodo vedeli, koliko je zemljišča. Dunajski čisniki nepovoljno kritizirajo češko spomenico, ter imenujejo terjatve pretirane, akoravno so le skoz in skoz pravične. Posebno malo jim ugajajo predlogi zaradi ravnopravnosti na univerzi v Pragi. Nemški profesorji v Pragi bi bojda raje videli, ko bi se univerza razdelila, da bi bili potem dve samostalni univerzi, ena češka in ena nemška. Mestni zastop celjski je prosil državni zbor za zidanje železnico Iz Celja v »porinji Drauburg. „naročniki" eo bili zadovoljni, a jaz bi bil naredil nalogo rad — ue Baino trem ali štirim, ampak petim, šestim. Tudi to gre; čemu bi namreč jaz pisal tudi nemški diktat naloge? Saj ga profesor ne zahteva, on hoče le imeti latinski izdelek. Kar profesor uarekuje uemšk , jaz kur lahko pišem latinski, in ko je on gotov z narekovanjem, je gotova tudi moja latinska naloga, s ktere potem z raznimi potrebnimi premembami spišem naloge drugim , da jih prepišejo. Tudi ta poskušuja se mi je posrečila, moja naloga je bila najboljša, če tudi pisava slaba in tu iu tam kak popravek, a druge naloge so bile dobre. A ta poskušnja poboljšanja mojih dohodkov se mi je slednjič slabo sponesla — ne toliko po moji, kolikor po mojih meščansk h sosedov nevkretnosti. Ker so namreč vedeli, da jaz na nemško narekovanje kar latinski pišem, so nastavljali na svoje oči „cvikarje", „šteharje" in drugo daljnogledno orodje ter zijali drug čez druzega na moj list - tako, da je profesor moral zapaziti, da tukaj ni vse v redu. Jaz Bem j h dregal in suval, da naj potrpe, bo že vsak svoje dobil, a profesor je bil že zapazil, da okoli mene ni vse v redu, ker ko je bilo končano narekovanje, pokliče mene, naj berem nalogo — nemški! Strela z jasnega neba! „Daj sem!" — rečem sosedu, ki je tako imel dobiti od mene nalogo — „daj sem, da berem!" Ali to je bu telj! Namesto da bi mi brž pomolil svoj list č z nemškim diktatom popisau, mi ga umakne. ..Berite, berite!" — doni strašni glas z odra. V svoji obupnosti zgrabim svojo že pola-tinjeno nalogo ter jo skušam zopet v nemščini brati. Toda to ne gre gladko, profesor se mi približuje in praša sarkastično : „Kiiko ste brali? Še enkrat!" Jaz ponovim stavek, a profesor majé z glavo in veli: „Tako nisem jaz narekoval. Ali ste tako zapisali ? Dajte sem!'* Zopet dregnem levega in desnega soseda, da bi mi dal kdo nemški diktat, ali butelj je butelj! Vsi so otrpnjeni. „Dajte, dajte" — sili strašni profesor — „dajte sem, kar ste spisali." Rudeč, zelen, višnjev in kdo ve kakih barv še pomolim svoj latinski spis, v kterem so bile izpuščene le nektere besede, ki se jih v naglici še nisem bil spomnil. „A tako!" — črhne profesor Bpoznavši na prvi pogled, kaj se je godilo — „ker je naloga vaša že gotova, pa kar idite!" „Na, zdaj pa imate, buteljni" — rečem jaz svojim sosedom, ki 80 se tega povelja vstrašili še huje ko jaz — „bomo videli, kake naloge bote skovali sami, ki ste tako zabiti, da še mene spravite v šmir!" S tem se drenjam s klopi in grem ves bled. Kaj bo zdaj? Spoden bom s šole, to je gotovo kakor „Pust" pred pepelnico, najbolje, da grem sam, še predno bo profesor mogel govoriti z vodjo. Ta profesor je bil znan za strogega, pa tudi pravičnega, takrat pa pri nas ni bil priljubljen še tako, kakor je zdaj na gimnaziji. Zato le brž k vodji po odhodno spričevalo, ktero do zdaj ne bo še moglo slabo biti I Res potrkam na vrata njegove pisarne, a zak'enjena so, tudi doma ga ne dobim. Proti večeru so prišli vsi k meni, ki so bili krivi dogodbe v šoli, mi prinesl šestice in še več druzega, pa me slednjič pregovorili, da sem drugi dan vendar šel zopet v šolo. Profesor latinščine me ui nič pogledal, tudi prašal ne, še le ko je prinesel naloge presojene nazaj, je rekel: „Vaša naloga ni za nič, ker ni gotova še. Odslej bote šli vselej iz šole, kedar bomo pisali nalogo. Drugo bote že še zvedeli." Potem da naloge nazaj tudi mojim aose- Tisza je povedal v delegacijah, da je cesar že potrdil vojaško postavo. Vnanje držav«. Angleška vlada je dobila iz Kalkute sledeča poročila: general Roberts ima 23 angleških in mnogo drugih priplenjenih topov, dosti streliva in 7500 mož, s kterimi se lahko brani. General Bright ima v Jumroodu 12.000 mož in 30 topov. Živeža ima pa za dva mesca. General Stewart v Kandaharu ima 9000 mož in 20 kanonov. Cela armada šteje 45.000 mož in 160 topov. Vlada misli, da ta moč za sedaj zadostuje. — Menj zaupni pa so angleški časniki. Skor vsi zahtevajo, naj se pošlje general Robertu zdatna pomoč, potem pa naj se cela dežela do ruske meje podjarmi in ukroti. — Najnovejše p iročilo pravi: general Gough hiti s 1400 možmi proti Kabulu generalu Robertu na pomoč; v Satabandu se mu bo pridružilo 700 mož. Na Laškem je Garibaldi izdal zopet oklic, v kterem zahteva ua enkrat sledeče prismodarije: Verskemu zakladu se mora vse premoženje vzeti, Italija si mora osvojiti Savojsko, Nizzo, Korsiko, Trst, Trentinsko in še druge dežele, vpeljati občno volilno pravico, stoječo vojsko odpraviti (s čim hoče potem podjarmiti vse zgoraj naštete dežele?) in sklicati zbor, ki bo naredil novo ustavo. Vidi se, da je Garibaldi na stare dni otročji postal. Na Ku«kem so bojda prepovedali Poljakom, nabirati milodare za stradajoče rojake v pruski Šleziji. To bo menda usluga pruski vladi, če je to res, ne dela časti ne Rusiji ne pruski Nemčiji. „Nordd. allg. Zeitg." se veseli, da je naš cesar v delegacijah povdarjal prijateljstvo k Nemčijo. Mi Slovani pa od tega prijateljstva nič dobrega ne pričakujemo. Sicer pa Be na novo potrjuje, da je zveza med Rusijo in Nemčijo nespremenjena, tedaj nam je nerazumno, proti komu bi bila nemško-avstrij-ska zveza obrnjena? Izvirni dopisi. Wj Mini.»¡a, 21. dec. (Po razpravi o vojaški postavi.) Vojaška postava je bila včeraj po nasvetu skupne konference ali komisije z dvema tretjinama glasov od zbornice poslancev sprejeta. Za njo je namreč glasovalo 223, zoper njo le 105 poslancev. Državni zbor niči ste se b to postavo pečali ravno 20 dni v ktere pa obravnav v vojaškem odseku ne vštevamo. Ker stroški državnega zbora po srednem računu za vsaki dan znašajo okoli 5000 gld., stala je ta sitna in dolgotrajna obravnava okoli 100 000 gld. Če bi bilo šlo po želji levičarjev, ki so zahtevali, da naj bi se postava podaljšala samo za eno leto, bi se ta pusta, pa draga in skoraj bi rekli prazna in nepotrebna obravnava ponavljala vsako leto. Avtouomi-stična stranka je tedaj že iz tega ozira prav pametno ravnala, da je postavo podaljšala za 10 let in za deset let odvrnila tako sitne in drage obravnave ter s tem tako rekoč državi prihranila 1 miljon goldinarjev. Že pri obravnavi se je dokaj jasno pokazalo, da je liberalna stranka nasprotovala iz zgolj strankarskih na menov brez drugih veljavnih vzrokov, kakor so naši govorniki povdarjali. To je razvidno tudi iz liberalnih listov, ki vsled nepričakovanega izida večinoma silno tarnajo. Za trdn« so namreč pričakovali, da se liberalna strauka tudi pri tretji obravnavi ne bode vdala, ampak ostala dosledna. Pa izid je pokazal, da liberalci svojih ljudi sami ne poznajo ; mnogim je bilo namreč že prvo vladi nasprotno glasovanje silno težavno, pa iz strankarskih namenov so se veČini podvrgli in glasovali zoper postavo, ali se vsaj glasovanja zdržali. Ko so pa videli, kako je liberalna stranka prišla v nasprotje z gosposko zbornico, ki tudi buče biti vstavoverna, ko so se prepričali, da vlada nikakor neče odjenjati, začelo jih je skrbeti, kaj bo, če ostanejo trdovratni, in mnogi izmed njih so sklenili, se vdati. Pa še zadnjo m č so si liberalci na vse kriplje prizadevali, da bi omahljivce vtrdili in reB jih je samo 38 ostalo tako stanovitnih, da se niso dali pregovoriti ter so glasovali za postavo. A teh 38 je zado stovalo, da je bila postava s potrebno večino sprejeta. Obravoava sama je bila precej burna in v marsikterem oziru znamenita. Že to je dovolj pomenljivo, da bo pri zadnji obravnavi za po stavo govorili možje, ki so prej po dva- ali trikrat zoper postavo glasovali, kakor goriški deželni glavar Pajer, notar H o f e r , piof. Siiss in dvorni svetovalec Al ter. Skušali so se izgovarjati, zakaj zdaj za postavo glasujejo, pa bi bili gotovo bolj vstregli, ako bi bili manj govorili. Saj se je že prej vedelo, d» niso bili pogumni in vladi nasprotni iz prepričanja, marveč iz strahu pred liberaluimi tovariši, ki ne trpč nobenega ugovora. Še bolj pomenljivo pa je bilo glasovanje, ki se je vršilo ustmeno po abecednem redu. Kadar koli je kdo glasoval za postavo, ki je prej glasoval zoper njo, začeli so se mu levičarji glasno posmehovati, desna stran pa je vsled takega ravnanja sikala in levičarjem večkrat glasno zaklicala „pfui"! Prej s Bilo skupljen liberalna stranka je vsled tega glasovanja razpadla, in tako imenovani naprednjaki , ki bo dosledno zmerom glasovali zoper postavo, bo zvezo z liberalnim kiubom raztrgali in svojih sedem pooblaščencev iz skupne komisije poklicali nazaj. Vsle i tega liberalni listi po pravici trdijo, da je vsltd tega glasovanja liberalna Btranka razpršena, in da je z 21. decembrom 1. 1879 stopila s političnega odra, na kterem se je od 21. di-cembra 1. 1867 tem odlikovala. Nam je to čist » prav, in obžalujemo le to, da se je ta samo-pridna stranka toliko časa obdržala na državnem krmilu. Oaani nikdar gledala na splošno korist države, ampak zmerom le na lastni strankarski dobiček. Glavno njeno načelo je bilo vedno le to : Pustite nam samolast in liberalne po našem okusu skovane postave, in mi vam damo vojaško postavo, vam dovolimo denarjev, kakor in kolikor jih hočete. Ko je pa to postalo nemogoče, ko so zgubili večino, zgubili so ob enem srce za potrebe državne, kterega prav za prav nikdar imeli niso, in su začeli državi odrekati celo tisto, kar ji je za obstanek, za moč in veljavo zelo potrebno. Da je ta sodba prava, in da oporekanje levičarjev proti vojni postavi izvira iz golj strankarskih namenov, potrjuje njihov najveljavnejši list, „N. fr. Presse", ki piše, da bi tako nasprotovanje ne bilo nikdar nastalo, če bi bila liberalna stranka še v večini. To prav radi verjamemo, in mislimo, da bi bila liberalna stranka, če bi bilo treba, svoji vladi vojaško postavo, zoper ktero je zdaj tolikanj operekala , brez ugovora dovolila na 50 let. Iz tega je pa tudi razvidno, da je bil že zadnji čas ji izviti državno krmilo iz rok, ker stranka, ki lastne koristi višje stavi od koristi državnih, pač ni zmožna vspešno vladati in narode storiti zadovoljne. dom in na vsaki je .,dvojka" ali „trojka". Za unanjo grenkost mojo je bilo to strašno dobrodelno mazilo, posmehoval sem se jim b pravim „galgenhumorjem": „No, tepci, zdaj pa imate I Ko bi mi bil eden izmed vas brž pod klopjo dal svoj nemški spis, da bi ga bil jaz bral, bi zdaj vsega tega ne bilo, jaz bi vam lahko še dalje koval naloge. Zdaj je pa ven in vi bote dobivali rede, kakoršne zaslužite. Odslej me le pri miru pustite 11 Po mesečni konferenci bera bil hudo po-8varjen in zdelo se mi je, da letos ne bo uič dobrega za me. Profesor latinščine je pač obljubil mi red, kakoršnega bom zaslužil, pa sem vendar že naprej vedel, da je ta reč pri konferenci Bpravila marsikterega v slabo voljo. To me je zelo poparilo, ni bilo pravega veselja več pri meni, posebno v matematiki in tudi na-ravoslovji, ker to mi ni hotelo nikakor v glavo. In res I Konec leta pride, jaz sem že par dni prej zvedel, da so me dali tiskati v šolsko poročilo med ,,cvajarje." To je bila gotova reč, a vendar Bem hotel videti še spričevalo svoje, Dobim ga in res! profesor latinščine je bil mož beseda, tudi drugo sem imel vse izborno dobro, lahko bi bil med prvimi odličnimi, če bi ne bdo matematike in naravoslovja; v teh pa sem imel dobro pripečateno „dvojko", razen tega pa še v ,.obnašanji" piko zavoljo one dogodbe z latinsko nalogo. Ali tudi trije mojih sosedov so bili padli, pa v latinščini in jaz sem se jim prav mefistično zarugal : „Se bomo že še videli — v peklu!" Razen teh je bilo padlo jih še mnogo, čeravno se jih je več splazilo naprej, da nisem vedel kako. Meni se je gnjusilo, ko sem videl, kako so gosposke matere plazile se okoli profesorjev in oblegale njih vrata in kako je marsikteri bil vdrugič prašan, pa mu je profesor v obraz rekel, da prizanese njegovim starišem, ne njemu, ter dal mu „kaum nur eben noch ausreichend". Fej! Predno si dam jaz v svoje spričevalo kaj tacega zapisati, ki tako očitno po milosti smrdi, rajši imam „dvojko." Ali „odlično", „prav do bro", ali pa „dvojko" ali „trojko", le tistih beraških redov ne. Zato sem bil pa ua svoje ¡-pričevalo, čeravno je bilo „druzega reda1, vendar ponosen, vsaj sem vedel, da, če bi bili moji Btarši gospoJa, bi bil jaz tudi med prvimi kje, ker bi mi ue bilo treba boriti se tako za poželjivega želodca zadostenje, toraj ne „kon-trabandati" nalog za druge, tudi ne biti v tako slabem stanovanji brez vsega nadzorstva in bi bil tudi lahko dobil kako štipendijo, če bi mi je bilo prav treba k večemu za smodke in najnovejše klobuke, b kakoršnimi so se ponašali „štipendisti", kterih očetje bo imeli čez 1200 gld. letne plače. Ta pot ni bilo po me očeta, le mati so bili prišli, da sva nesla mojo robo domu, kar bi je potreboval na počitnicah. Pot je bila žalostna, mati so bili že pri gospodinji zvedeli» kaj je z mano, in prvo vprašanje je bilo: „Nisi zdelal, kaj ne? Saj sem vedela, da bo tako. Oče bodo strašno budi, nič jim ne povej; saj so bili že več tednov hudi, da senu ti v Ljubljano nos.la kaj." „Nič se ne bojte, mati" — je moj odgovor — „naj reko, kar hočejo, saj ne bom doma dalje ko nocoj. Jutri grem po svetu." „Pa boš še nazaj prišel, ne? ' — vprašajo v skrbeh. „Morebiti" — je moj odgovor, potem greva JJomače novice. V Ljubljani, 25. decembra. (O volitvi na Dolenjskem.) Kakor smo D8 kratko ža zadnjič poročali in kakor pove oklic t>a čelu današnjega lista, so si volilci kočevskega, trebanjskega in radeškega okraja izmed \seh kandidatov, kar se jih je oglasilo ali o kterih se je vsaj govorilo, izbrali gospoda kneza ErnestaWindischgratza, tora) je tudi centralni volilni odbor, prejemši in pre-tresavši poročila z raznih krajev, ki so se v ogromni več ni glasila zd-nj , sklenil razglasiti ga za kandidata. S tem so — mislimo — razmotane vse bomatije, ki so bile nastale brž po razpisu volitve, in izbran je tak kandidat, kteremu bodo tudi kočevski volici prav lahko daii svoje glasove. Ali bodo in kdaj bodo vo-iitve volilnih mož, o tem nam še od nikoder ni došlo nobeno poročilo. Morda jih celo ne bo, kar bi bilo zavoljo hude zime najbolje, da se ljudem ue delajo pota in sitnosti, če jih ue bo, ostanejo volilci vsi, ki so bili letos voljeni. To bi bilo najbolje, ker se že tako na-jirej ve, da jih bodo prvotni volilci zopet volili — morda z malimi izjemami, kar pa na volitev poslanca ne bo imelo nobenega izdatnega vpliva. — Nasprotnega kandidata ne bo menda m benega, narodni imajo gotovo vsi toliko do-nn ljubja, da bodo v prid domovini vtihnili, netnčurji pa tako nimajo nobene nade, da bi prodrli s kakim svojim, toraj bodo gotovo rajši o tali doma za pečjo ž njim, saj bi bilo vse njihovo nagajanje prazno delo. Toraj se smemo uadjati lepe zmage, a vendar to ne sme zapeljati naših narodnih stražnikov, da bi na svojih mest.h zaspali; treba še zmiraj imeti oči odprte, da se ne prikrade od kod sovražnik. Zdaj o praznikih se da lajše govoriti z ijudmi, naj bi naši odličneji narodnjaki ne iz pustili te prilike. (Božične praznike) bomo obhajali letos menda nekoliko bolje volje ko zadnja leta — vsaj v političnem obziru. Da bi le tak mraz ne bil! Ne vemo, je li po vseh naših pokrajinah tak, kakor v Ljubljani; tukaj je res tak •),?., da plinovi svečavi marsikje nagaja, ljudje po ulicah pa kar tekajo, ne hodijo. Snega leži v soke kupe, le z najbolj živahnih ulic in cest ■ koro večidel molče do doma, kjer dobiva očeta i;a čevljarskem stolu. „No, kako je, študent?'1 — je nekako za-dulilo vprašanje, pa se ne obrnejo na stolu. Dobro" — je ravno tak odgovor moj. „Kam boš pa zdaj šel?" — vprašajo in vlečejo dreto naprej. „Bom že videl" — diham jaz in sedem za mizo ter začnem seboj prinešene reči zlagati iz cul. Mati gredo, skuhajo večerjo, jo prineso na mizo in povabijo očeta, ki niso ves čas z mano nič govorili, k mizi. A oče od govore mrzlo: „Le jejta sama, če sta lačna, jaz sem sit' — ter vlečejo dreto naprej. Kdo bo jedel? Jaz ne, mati zajmó par žlic, potem pa nesó vse Bkup ven, jaz grem na h:šo in ležem v slamo, zaspim pa še le zeló pozno. Dolgo sem še slišal očetovo kladvo, a besede nobene ; ko sem zjutraj prišel dol, so bili mati pred pečjo iu kuhali zajutrk ali kosilo — žgance „Nikar" ne hodi v sobo, sa' oče nič ne govori" — reko mati — ,,kar tu le boš jedel, pa pojdi kam, da se mu skadi. Saj veš, kakšm je Še jaz mu ne smem blizo." Vendar sem šel v sobo po nektere reči, a oče me še pogledali niso. V veži pokusim žgance. potem pa grem na Šmarno goro. so ga nekoliko odvozili. Če bi nagloma prišlo južno vreme, ne more nihče z d6ma, mozga bi bila strašna. Kakor pa zdaj kaže, bomo imeli vsaj Buhe, če tudi mrzle praznike. (Nesreča.) Dekla inženirja H. je hotla včeraj proti večeru s premogom peč zakuriti. K nesreči bilo je v nekem kosu nekoliko di-namita, s kterim premog po jamah razstrela-vajo, in ko pride ogenj do njega, se vname in razpoči ter deklo prav hudo osmodi in opeče. (^T* Ker je zavoljo praznikov moral list prej tiskan biti, je izostalo več dopisov. — Vesele praznike ! Razne reči. — KakoGladstone judom odgovarja. Angleški judje, njim na čelu neki Ilirscb, so Gladstona prosili, naj bi on, ki je priljubljen pri Rusih in balkanskih narodih, naj storilj, da bi se judom iztoku več pravice izkazalo, da bi se jim enakopravnost podelila. Gladstone pa jim je na blizo tako odpisal: „Mini je skor nemogoče, kaj storiti v tej zadevi, ker so judje na Dunaji (pač res! vrcdn.) in drugodi vse žile napenjali, da bi zabraniii osvobodjenje balkanskih narodov iz turškega jarma. To delajo še zdaj in tudi na Angleškem. Ravno judje so velika podpora se-dajni angleški vladi, katera je odkrita sovražnica balkanskih narodov. Jasno je tedaj, da za jude ne morem nič storiti." — Literatura hrvatska leta 1879. 29) Južno - slovjenske narodne popievke, sakupio Fr. Ž. Kuhač II. knjiga I. Svezka. Zagreb 1879. Tiskara C. Albrechta. Na to sbirko bi se morali Slovenci posebno ozirati, ker ima tudi mnogo slovenskih pesmi uglasbenih 30) Šala i zbiija, zbirka narodnih pripo-viedka, poslovica, zagonetka itd. Sabrao Mijat Stojanov č. Senj. Tiskara H. Lustera 1879. Cieua 00 nov. 31) Slike iz hrvatske i slovinske poviesti, za gradjanske i više djevojačke učione, sasta-vio Janko Tom č, učitelj v Kariovcu. Zagreb, tisak dioničke tiskaie 1879. Cena 60 nov. 32) Rimsko nasljeduo pravo, napisao Ambrož Brozov.č. oravnik. Svezak III U Bakru. Tiskom i troškom R. Desselbrunneu. 33) Borba Hrvata sa Turci od pada Si-geta do mira Žitva Dorožkoga 1566 - 1606, Napisao Dane Gruber, cond. prof. U Zagrebu, tisak diomčke tiskare, 1879. Cieua 1 for. 20 uovčičev 34) Narodna pjesmarica izdala ju Matica Dalmatiuska. U Zadru 1879. Cieua 1 for. 35) Izvješče o djelovanju kiuba inžinira i arhitekta u Zagrebu tečajem g. 1879. Tisak Karla Albrechta. 36) Knjižica za mladež, knjiga II. — Narodne pripovjedke, sabrao i priredio za mladež Mijat Stojanov,č. Izdao hrvatsko pedagogijsko-književni zbor. U Zagrebu 1879. 37) Knjižnica za mladež, knjiga III. — Fraujo Josip I. kralju garsko-hrvatski i carau-srijski. Školskej mladeži na uspomenu dana 24. travnja 1879 priredijo hrvatski pedagogij--ko-književni zbor, trece izdanje. U Zagrebu 1879. 38) Z me večeri, priče iz narodnega života u Srbiji, uapisao M. Gj. Miličev.č. U Biogradu 1870. Ciena 1 for. 39) Život 1 rad dr. Božidara Petranoviča, napisao J. Sundtčič Dubrovnik, 1879. Štamparija D. Prettnera. 40) Knj ge za školu i narod, svezka če-tvrta. —• Fizikalna geografija, napisao A. Ga- kije, preveo L. Paču, Novi Sad, izdanje štam-parije A Paieviča, 1879 ciena 50 nov. kr. r Vabilo k naročevanju „SLOVENCA". „Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. » d „ » pol leta 4 „ 50 „' » ,1 ,1 „ četrt leta 2 „ 30 „ 1, ,, i. ,, en mesec 80 „ V administraciji sprejeman: Za celo leto.....8 gl. 40 kr.*, » pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 „ 10 „ „ en mesec...... „ 70 „ posamezne številke ... — „ 7 Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kiv pol leta.....5 četrt leta.....2 „ 50 •i - „ 90 — 11 8 n „ en mesec .... posamezne številke . . Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za celo leto.....6 gl. — kr.; ,1 pol leta..... 3 „ — „ ' „ četrt leta .... 1 „ 50 „ , List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račuu v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah. (Postanweisungen). opravništvu, na dunajski cesti št. 15 v Medijatovi liiši. Telricrafirne denarne mnr 23, dccembrn Papir»., rpnta (18.96 - ftreoerna r-ula 70.36 — &leta renta 8u 95 — lMgOletno državno noaoiilo 131 — Bankiiifl «koije 846 — Kreditne akeije 279 90 - London 1'6 70 — — Ce«. kr «nkini ó 56 2 -IVankov 9,31. DeiinrNtvene rene 23. decembra. Državni fondi. Denar. Blago 6*/t avstrijska papima renta . liH.85 68.95 6"/, renta v srebrn 70 DO 70.30 4 renta v zlatu (davka prosta) 81.— 81.10 Srečke I Ioni) 1854. i. . . . , , 126 — 125.50 „ 1800. 1., celi. , , 131 26 131.50 „ „ 1860. 1., petinke 135 25 135.76 Premijski listi 18G4. 1., . . . . . . IH7.25 167,76 Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5°/, . .... , f 99.75 100.50 Kranjske, koroške in primorske po 6', 96 50 97.50 Ogerske po 5% 8S.26 88.76 Hrvaške in slavonske po 6", . , , 90.— 91.— Sedmograske po 6°', ... 84.76 85.50 Delnice (akcije). Nacijonalne banke 856,- 858.— Unionske banke . . . 93.26 94.- Kreditne akcije 280.75 Nižoavstr. eskomptne družbe . . 810.50 820 — Ajiglo-avstr. banke 137.60 137.75 Srečke (Ioni). Kreditne po 100 gld. a. v. • 179.50 179.50 Tržaške „ 100 „ k. d. • 119.- 120.— t» ¡>o „ ti •i 61.— 63.— Bndenske „ 40 gld. a. v. 39.50 40,— Salmove „ 40 „ ii ti • 48 60 49.— Palffi-jeve „ 40 „ u n • 36 50 36.76 Clary-jeve i, 40 „ it n - 37 60 38. - 81. Genois >, 40 „ n ii • 48.— 42.50 Windisehgrätz-ove „ '-¡o „ n it • 30.— 38.— Waldstein-ove i, 40 „ n n ■ 33 — 33.26 Srebro in zlato. Ces. cekini . * < • • , , 5.64 5.56 9.32 Dobre, pravične, nepokažene voščene sveče, za katere dajejo poroštvo , iz najboljšega čistega ¿ebt-lnrga vosku, katere izvrstno lepo in prav počasi gori, prodajata po najnižjej ceni P. & II. Spcmaiiii (4) ' v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap. J. Itluznikori nasledniki v Ljubljani.