282
Gospodarska skušnja.
* Bič za povijanje cepijencev posebno pripraven. Dober gnoj sadnim drevesom. — Kar človeka veseli, o tem rad govori. To je že star pregovor. Moje posebno veselje od nekdaj je sadjoreja: slavna c. kr. kmetijska družba kranjska me je zato že dvakrat počastila s srebrno svetinjo: veselje tedaj mi ne sme samo na jeziku biti, ampak v djanji se mora pokazati. Zato naj povem, kar sem iznajdel. Cepil sem letošnjo spomlad okoli 1000 drevesec, in ko sem jih okoliral, sem najdel, da bič je za povijanje cepljencev veliko boljši kakor navadno ličje ali prejnati matoz, to je, bič tanek in dolg, ki bolj v senci in v kaki goščavi raste; kadar je osušen in zvenjen, je prav trden, pa tudi voljan. S takim bičem sem še čez 300 cepljencev povil. Utegnil bi tudi prav dobro služiti mestnim vrtnarjem, ki imajo z rožami opraviti, posebno poletni čas, ko je mlad les, ko niso trte dobre in se prerade lomijo. — Naj zraven tega še nekaj povem, kar sem skusil. Večkrat kdo vpraša, s čem je najbolje drevescem gnojiti? Najboljši gnoj se naredi iz iesnine z zelenim listjem vred. Sedanji čas je še pravi za to. Jelšje, robidovje in vsaka šara naj se drobno naseka in z malo prstjo v tako jamo spravi, kamor se lahko gnojnica napelje ali se ž njo saj lahko polije; enkrat ali dvakrat naj se vse prekoplje in premeša, potlej pa ven na kup spravi. Tako se lahko po dvakrat ali trikrat na leto naredi dober gnoj. Ce se drevescu da ena lopata tacega gnoja, mu je za 3 ali 4 leta dosti, da prav lepo raste.
Pri ti priložnosti tudi omenim, da imam v svoji drevesnici jako lepe drevesca jablane, in nekaj lepih pritličnih in visocihhrušek, s kterimi bodem prihodnjo jesen ali pa spomladi lahko postregel vsacemu, kdor jih bo želel dobiti.
Na Dražovniku poleg Dobrove.
France Bizjak.