Naša pošta

Cenjeni g. urednik!
Iz naše vasi se še ni nihče spomnil na Vas. Zato Vam pišem to pismo. Doma sem na Draževniku. V šolo hodim na Dobro-vo, daleč pa imam tri četrt ure. »Vrtec« zelo rada berem. Imam naročeno tudi sLueko«. Berem zato rada, ker Amam čas. Upam, da ne bo šlo to pismo v koš.
S spoštovanjem Vas pozdravlja Vaša na-ročnica
Rotar Mimi, uč. IV. r. lj. š. na Dobrovi pri Ljubljaui.
Cenjeni g. urednik!         "    U|
Še nobenega dopisa nisem brala iz Ra-kitne, zato sem se odločila, da Vam na-pišem nekaj vrstic iz našega kraja. Lep je naš kraj in še posebno se ponaša z zdravim podnebjem, zaradi katerega ima-mo lep pocitniski dom, kamor pridejo vsako leto ob šolskih počitnicah otroci iz vseh krajev, da okrevajo in se naužijejo svežega zraka.
»Vrtec« prebiram prav rada, ker mi ze-\o ugajajo povesti.
Vas pozdravlja
Danica Borštnik,
   uč. I. r. v. ]j. šole v Rabitni. •(•
¦ .       ¦¦!. ._       Kravica in psiček.

Kravica v hlevu stoji, '    ••¦   ozira se na vse strani,      kdaj prinese kdo sena,      .    :. ki ga krava rada ima.

Naš psiček je ern lepo, po vrtu skače živo,            (|      •
...;     jaz prav  rada ga imam,    .    časih mu klobaso dam.
Kermavner Marija,
učenka VI.   razreda  na   Ježioi.
Spošiovani g.  urednik!
Pišem Vain prvo pismo. Doma sem v Štepanji vasi, v šolo hodim pa v Hru-šico. Zelo rada prebiram  »Vrtec«.  Danes
sem Vam tudi prviiič poslal uganke, ki so bile zame zelo trd oreh. Zelo bi bil vesel, če bi nie zadel žreb. Upam, da to pismo, ki je prvo, ne bo romalo v koš. Vas iskreno pozdravlia
Godec Janez,
učenec II. razr.  v Hrušici pri Ljubljani.
Cenjenii  g.  urednik!         .  ..   '
Oprostite, da Vas tudi jaz nadlegujem z nekaj vrsticami. Saj je to moje pismo prvo iz našega lepega posavskega kraja in zaio upam, da ga boste z veseljem sprejeli.
Doma sem v Savljah, v šolo hodim na Ježico, zraven šole je tudi cerkev, ki je posvečena trem svetim, ki so: Kancrij, Kocjan in sv. Kancijanila. Savlje je majh-na vas, a precej lepa. List >Vrtec* mi je zelo všeč in komaj čakam, da ga prinese g. učiteljica. Zelo rada si beMm glavo z ugankami.
Sedaj pa bo za danes dovolj, pa še drugič več, če ne bo pismo romalo v koš.
Vas lepo pozdravlja
Bezeljak Ljudmila,
..  \,,.,..      učenka V.  razreda na  Ježici.
Spoštovani g. urednjk!    ,
Iz Lavrice se menda do sedaj ni še nihče oglasil, zato sem se jaz ojunačila in se prvič oglašam v »Vrtcu«.
Naročnica sem tretje leto na >Vrtec« in ga zelo rada prebiram.
Doma sem iz Daljne vasi pri Lavrici. Obiskujem III. razred meščanske šole pri uršulinkah v  Ljubljaui.
Prosim, da ne bo moje pismo romalo v koš.
Lepo Vas pozdravlja           ']  ' ¦.   ..V...
Tončka Groznik,
Uč. III. razr. mešč. šole pri uršulinkah v Ljubljani.
Dragi  gospod  urednik!   'j'
Pišem Vam prvo pismo in upam, da ga ne boste poslali v Vaš nenasičeni koš.
62
Doma sem iz Brezovice pri Ljubljani. Tudi Vi, gospod urednik, ste gotovo bili že v naši lepi vasi. Naša hiša je že skoraj na koncu vasi, pet minut od šole in cer-kve. Hiša mojega ateka je enonadstropna in  tudi gostilno imamo.
Tudi v naši šestrazredni šoli je nekaj narocnikov  >Vrtca*.
Vas pozdravja                               --— -*-
..»7..                   Mravlje Dragica,    » * ¦
Brezovica pri Ljubljani.
Spoštovani g. urednik!
To je moje prvo pismo in upam, da ga boste sprejeli. Doma sem iz Praproč, v  šolo pa hodim v Štrekljevec.
Zelo rad berem »Vrtec«, ki ga z ve-seljem prejemam. Tudi z reševanjem ugank   imam  veliko  veselje.
Zdaj bom to slabo pisemce skončal in ga bom na pošto dal. Naj se vozi ali pa nosi, tebe, »Vrtec«, za odgovor prosi.
V upanju, da ne bo šk> moje pismo v koš,
Vas  iskreno  pozdravlja ..»¦;_ ..• ^V
Kambič Henrik,
uč. III. razr. na Štrekljevcu.
Lastovica.
Na  stolpu  vrli  zvondka     .. -„    ^ lastovičica sedi
in nrilo, milo čivka,               
oko se ji solzi.                     
Ubili so mladiče
hudobni ji ljudje ¦{              in s iem so prizadeli
" -             bol ji in gorje.
\J',"'' Pečjak Mihaela, 1 V      »' •"   < i  ?      Ljubljana - Bežigrad.
Cenjeni g.  urednik!
Sklenila sem, da Vam pišem pismo, ob-enem pa pošiljam tudi uganke. Izmed vseh časopisov mi najbolj ugaja »Vrtec«. Rada berem povestice, najprej pa po-gledam  uganke.
Doma sera iz Vrha. Ze]o lep razgled imamo po Loški dolini. Obkrožajo jo nizki in visoki griči. Nad Ložem je staro-davni grad, ki so ga oropali Turki. Po-vabim Vas, da pridete ogledat našo faro ali Loško  dolino.
Vas in vse naiočnike »Vrtca« ptav iskreno pozdravlja
Antončič Vera,
uč. VI.  razr..ljudske Šole v Iga vasi.
Spoštovani gospod urednikl
Iz naše prelepe čateške fare gotovo še niste mnogo slišali. Ojunačiti sem se mo-ral jaz, da Vam napišem kratko pismo. Star sem šele osem let, zato Vam ne mo-rem veliko napisati.
Na Čatežu imamo zelo prijazno gospo-dično učiteljico. Vsak mesec z veseljem pričakujem »Vrtca«.
Imamo tudi lepo cerkev in šolo. Šolo obiskujem redno. Nad nami pa se na prijaznem gričku dviga cerkvica Matere božje na Zaplazu. Vsako leto prihaja k nam veliko izletnikov in romarjev. Zelo bi bil vesel, če bi nas tudi Vi, gospod urednik,  obiskali.
Najlepše Vas pozdravlja vdani    . t
Tonček Kotar,               :
uč. II. razr. osn. šole na Čatežu-
i Spoštovani gosp. urednik!                 '
Sklenil   sem,   da   Vam   morani   pisati) pismo.   To   pismo   pa   ni   veselo,   ampak žalostno.
Lansko leto sem v Podturnu izgubil prijatelja, ki sva bila gotovo vsak dan skupaj. Ime mu je bik> Tonček. To se je zgodilo tako: Oče je vzel mlin v na-jem. Nekoč je sedel v mlinu in zabijal žeblje v les. Tonček je ta čas stal poleg njega in opazoval očetovo delo. Ni pa oče videl, kdaj je Tonček izginil od nje-ga. Šel je k materi in prosil za posodo, da je žejen. Mati mu jo je dala, a mislila je, da je yoda v veži. Ker je bila posoda prazna, se je Tonček obrni] in šel pit k vodi. Voda pa je zelo velika. Tonček je posegel bolj po čisti vodi, a glej, pre-vrnil se je v vodo.
Očeta je zaskrbelo po Tončku, zato je povprašal po njem. vsak pa je zmajal z glavo. Le Tončkova mati je rekla, da jo je prosil za posodo. Misel pa ji je vedno velela, da je Tonček v vodi. Vse-eno je vzel oče kol v roke in brskal po vodi. Komaj ie prišel do kraja, kjer je mislil, da je deska, a na vrh je priplaval Tonček. Oh, kako se je oče ustrašil. Pri-jel ga je in nesel v sobo. Takoj je po-slal po zdravnika. Zdravnik je takoj pri-šel, a vse zaman, Tonček je bil mrtev. Z veliko žalostjo so ga položili na mrt-vaški  oder.
Tončka so imeli vsi radi. Na mrtva-škem odru je ležal ves okrašen z be-limi cvetlicami, kakor je bila tudi nje-gova dušica bela.
Bog ga sprejnii med angele. Tonček, prosim te, izprosi zame pri Bogu, da bom tudi jaz prišel enkrat tja gori, kjer si ti. ,.
Tisovec Franc,
uč. V.  razr.. v  Toplkab, pri.Nov. ipestu.
63