617
Odmevi
NOVOSTI V PATOGENEZI IN
ZDRAVLJENJU SEPSE
Marjeta Škerl
V decembrski številki Zdravniškega vestnika (letnik 72, de-
cember 2003) je bil objavljen pregledni članek avtorjev M.
Jereba in A. Trampuža pod naslovom Novosti v patogenezi in
zdravljenju sepse. Članek s skoraj enako vsebino je bil objav-
ljen v reviji Schweizerische Medizin Forum v avgustu 2003
avtorjev A. Trampuz, W. Zimmerli z naslovom Pathogenese
und Therapie der Sepsis. V članku, objavljenem v ZV, manjka-
ta razpredelnici 2 in 3 iz originalnega članka. Načelo ZV je, da
objavlja le izvirna, še ne objavljena dela, zato pričakujem, da
bo uredništvo v eni naslednjih številk pojasnilo, ali gre za dvoj-
no objavo. Verjetno s tem ni seznanjeno niti uredništvo Schwe-
izerische Medizin Forum, ki bi ob dvojni objavi moralo dati
svoj pristanek.
ODGOVOR NA PISMO
PRIM. MARJETE ŠKERL, DR. MED.,
V ZVEZI S ČLANKOM »NOVOSTI
V PATOGENEZI IN ZDRAVLJENJU
SEPSE«
Andrej Trampuž
Sepsa je najpomembnejši vzrok smrtnosti bolnikov na inten-
zivnih oddelkih, zaradi katere umre skoraj vsak drugi bolnik,
pri katerem se iz sepse razvije v septični šok. Kljub velikemu
napredku v medicini se smrtnost sepse do leta 2000 ni bistve-
no zmanjšala. V zadnjih štirih letih pa je bilo objavljenih več
novih pristopov, s katerimi so uspeli pomembno izboljšati
preživetje bolnikov z najtežjo obliko okužbe, hudo sepso in
septičnim šokom. Danes med dokazano učinkovitimi ukrepi
spada zdravljenje z aktiviranim proteinom C (drotrekogin
alfa) (1), ki pa zaradi velikih stroškov in omejenih izkušenj v
Sloveniji ni na voljo vsem bolnikom, ki bi od tega zdravila
imeli koristi. Obstajajo še štirje drugi novi ukrepi, s katerimi
so v randomiziranih kontroliranih raziskavah prav tako uspe-
li izboljšati preživetje bolnikov s sepso, to je zdravljenje s ste-
roidi, inzulinom, predihavanje z nizkim dihalnim volumnom
in zgodnja hemodinamska podpora.
Novosti v zdravljenju sepse v zbrani obliki predhodno v do-
mači literaturi še niso bile objavljene. To je vzpodbudilo av-
torja, da sva se odločila napisati splošni pregledni članek o
sepsi za Zdravniški vestnik (2). Poleg izključno strokovnih raz-
logov naju je vodila tudi želja po uporabi domačega medicin-
skega izrazoslovja namesto ameriških akronimov (na primer
sindrom sistemskega vnetnega odgovora namesto SIRS) in
objava definicij septičnih sindromov, ki so se v zadnjih letih
uveljavili v mednarodnih strokovnih krogih (3). Pri našem
članku torej ni šlo za prikaz lastnih izvirnih podatkov, tem-
več za pregledni prispevek z zbranimi najpomembnejšimi
članki s tega področja, ki so jih napisali drugi avtorji.
Namen preglednih člankov je posredovanje sistematično zbra-
nih in na dognanjih temelječih podatkov (evidence-based me-
dicine) s kritično in uravnoteženo razpravo. Za razliko od iz-
virnih člankov se pregledni članki ne morejo bistveno razli-
kovati med seboj, če obravnavajo isto področje. Tudi medna-
rodno uveljavljenih bolezenskih definicij in indikacij za zdrav-
ljenje ni mogoče spreminjati. Zato povsem drži ugotovitev
prim. Marjete Škerl, dr. med., da je slovenski prispevek o se-
psi po zgradbi podoben članku, ki sem ga kasneje napisal za
švicarsko revijo Swiss Medical Forum v nemščini in so ga v isti
izdaji prevedli še v francoščino (4). Tudi drugi avtorji, ki bo-
do pisali pregledni članek o sepsi, se ne bodo mogli izogniti
navajanju večine istih avtorjev in njihovih izsledkov. Da bi čla-
nek o sepsi čimbolj prilagodil specifičnim značilnostim Slo-
venije in Švice ter hkrati zagotovil čim višjo strokovno raven,
sem kot soavtorja k sodelovanju povabil dva ugledna stro-
kovnjaka s področja sepse iz obeh držav (prof. dr. Werner
Zimmerli in asist. dr. Matjaž Jereb), ki sta pomembno prispe-
vala h končni obliki članka za obe reviji.
Če nam je v Zdravniškem vestniku na razumljiv in pregleden
način uspelo predstaviti pomembne novosti v patogenezi in
zdravljenju sepse, je naš namen v celoti dosežen. Z veseljem
sprejemamo strokovno kritiko našega članka in upamo, da
nam bo z njim uspelo spodbuditi nadaljnjo razpravo. Zdi se
nam pomembno, da Zdravniški vestnik kljub poplavi tujih
člankov še naprej spodbuja objavo recenziranih izvirnih in
preglednih člankov v domačem jeziku ter s tem pomaga goji-
ti lepo in pravilno slovensko izrazoslovje.
Literatura
1. Bernard GR, Vincent JL, Laterre PF et al. Efficacy and safety of recombinant
human activated protein C for severe sepsis. N Engl J Med 2001; 344: 699-
709.
2. Jereb M, Trampuž A. Novosti v patogenezi in zdravljenju sepse. Zdrav Vestn
2003, 72: 675-80.
3. Bone RC, Balk RA, Cerra FB et al. Definitions for sepsis and organ failure
and guidelines for the use of innovative therapies in sepsis. The ACCP/
SCCM Consensus Conference Committee. American College of Chest Physi-
cians/Society of Critical Care Medicine. Chest 1992; 101: 1644-55.
4. Trampuz A, Zimmerli W. Pathogenese und Therapie der Sepsis (Pathoge-
nèse et traitement de la septicémie). Schweiz Med Forum 2003; 3: 811-8.
Zanimivo je vedeti
ALI IMA SLOVENSKA MEDICINA
ALTERNATIVO?
Zmago Turk
Trditev: »Slovenska medicina nima alternative!«
Dejstvo: Danes se približno 40% Slovencev zdravi z meto-
dami alternativne medicine, uradna šolska medi-
cina povsod po svetu doživlja krizo zaupanja.
Hipoteza:Alternativa je v organizaciji zdravstvene službe.
Razprava
Iz globalnega stališča svetovno medicino sestavlja več medi-
cinskih sistemov. Sistem klasična zahodna medicina se je
razvil v zadnjih nekaj stoletjih in je na svetu tudi največji, saj
skrbi za več kot polovico človeštva. Poleg tega pa so po svetu
tudi drugi medicinski sistemi, ki so s svojim okoljem zrasli in
so tam tudi uradno priznani. Od teh je najpomembnejši si-
stem tradicionalne kitajske medicine, s katerim se oskrbuje
nekaj milijard ljudi. Tudi v sistemu klasične zahodne medici-
ne že več stoletij obstaja sistem nekonvencionalnih metod v
* Opomba uredništva: Nekonvencionalne metode zdravljenja so tukaj, naši bol-
niki se jih poslužujejo, zdravniki jih moramo poznati, poznati njihove interakci-
je z znanstveno oz. šolsko medicino. Bolniki imajo do njih pravico. Vse bolj so
te metode tudi predmet raziskovanja, ki je nekatere že zavrglo, posamezne
med njimi pa potrdilo in jih je sodobna medicina vključila v standardno zdrav-
ljenje. Potreben pa bo strokovni, finančni in kazenski nadzor, kot je to v razvi-
tem svetu.
ZDRAV VESTN 2004; 73: 617–23