GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana, i. oktobra 195?
LETO IV., ŠTEV. 77
25.
, Na podlagi 7. čl. splošnega zagona o ureditvi občin in okrajev 'Ur. 1. FLRJ št. 26/55), I. čl. zakona 0 spremembah in dopolnitvah splošna zakona o ureditvi občin in “krajev (Ur. 1. FLRJ št. 29/57) ter • 'n 2. čl.' zakona o spremembah I“krnia o območjih okrajev in občin j.'‘S ([Jr. I. LRS št. 25/57) je okrajni Jndski odbor Ljubljana na seji
okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27/9-1957 sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah statuta okraja Ljubljana z dne 30/7-1955, spremenjenega in dopol-njenga na sejah okrajnega zbora in na sejah zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Ljubljana dne 22. maja, 11. septembra 1956 in dne 19. aprila 1957. tako da se prečiščeno besedilo tega statuta glasi:
STATUT OKRAJA LJUBLJANA I. Okraj Ljubljana
1.	člen
, Okraj Ljubljana je politično-“ritorialna organizacija samoupra-e delovnega ljudstva in družbeno-Kospodarsku skupnost občin in pre->lvulcev na njegovem območju. ..Okraj Ljubljana je v sestavu ‘Jiulske republike Slovenije.
2.	člen
g.^Okraj Ljubljana obsega tele ob-
1.	Borovnica
2.	Cerknica
3.	Dobrepolje
4.	Dobrova pri Ljubljani
5.	Domžale
6.	Grosuplje Ivančna 'gorica
8- Kamnik 9. Kočevje Litija
O.	Ljubljana-Bežigrad ‘2. Ljubljana-Center
O.	Ljubljana-Črnuče Ljubi jana-Moste O- Ljubijana-Polje l6’ Ljubijana-Rudnlk Ljubljana-Šentvid Ljubljana-Siška *lL Ljubljana-Vič
20-	Logatec
2L Loška dolina 22. Medvode 25- Mengeš 24. Moravče
21-	Ribnica 2fl- Sodražica
„ • Velike Lašče 28' Vrhnika
ti
območje mesta Ljubljana
k»sLi^‘na Ljubljana-Bežigrad z n.	katastrskimi občinami
■'aselji;
®rinje (del): Ljubljana (del); ravljc (del): Ljubljana (del); Vije.00 (del); Ježica (del), Kleče,
predmestje (del)t 6t>’ Šiška (del); Ljubljana (del);
Stožice (del): Jurše (del), Ježica (del), Mula vas na Posavju (dosedanje ime naselja: Mula vas), Stožice, Tomačevo;
Sv. Petru predmestje I. (del): Ljubljana (del).
2.	Občina Ljubljana-Center z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji:
Gradišče (del): Ljubljana (del);
Kapucinsko predmestje (del): Ljubljana (del);
Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del);
Krakovsko predmestje (del): Ljubljana (del);
Ljubljana mesto: Ljubljana (del);
Poljansko predmestje (del): Ljubljana (del);
Sp. Šiška (del): Ljubljana (del);
Sv. Petra predmestje I. (del): Ljubljana (del);
Sv. Petra predmestje II. (del): Ljubljana (del);
Udinut (del): Ljubljana (del),
3.	Občina Ljubljana-Crnuče z naslednjimi katastrskim občinami in naselji:
Črnuče (del): Črnuče.
4.	Občina Ljubljana-Moste z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji:
Bizovik (del): Fužine, Sp. Hrušica, Zg. Hrušica;
Brinje (del): Ljubljana (del);
Moste: Ljubljana (del);
Poljansko predmestje (del): Ljubljana (del);
Stožice (del): Jurše (del);
Sv. Petra predmestje I. (del);
Šmartno ob Savi. (del): Hrastje, Obirje;
Stepanja vas (del): Ljubljana (del);
Udmat (del); Ljubljana (del).
5.	Občina Ljubi jana-Polje z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji:
Dobrunje (del): —;
Kašelj (del): Polje (del), Sp. Kašelj, Vevče, Zalog, Zg. Kašelj;
Slape: Polje (del), Slape, Studenec;
Zadobrova (del): Snebrje, Sp. Zadobrova, Zg. Zadobrova.
6.	Občina Ljubljana-Rudnik z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji:
Karlovško predmestje (del): Ljubljana (del).
7.	Občina Ljubljana-Sentvid z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji:
Šentvid n. Ljubljano (del): Pod-gora. Poljane, Pržanj, Šentvid, Trata, Vižmarje (del), Zapuže;
Tacen (del): Tacen (del);
Vižmarje (del): Brod, Vižmarje (del).
8.	Občina Ljubljana-Siška z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji:
Brinje (del): Ljubljana (del);
Dravlje (del): Ljubljana (del);
Kapucinsko predmestje (del): Ljubljana (del);
Spodnja Šiška (del): Ljubljana (del);
Zgornja Šiška (del): Ljubljana (del).
9.	Občina Ljubljana-Vič z naslednjimi katastrskimi občinami in naselji:
Oradišče (del): Ljubljana (del);
Krakovsko predmestje (del): Ljubljana (del);
Šujica (del): Vrhovci;
Trnovsko predmestje (del): Ljubljana (del);
Vič (del): Ljubljana (del);
Zgornja Šiška (del): Ljubljana (del).
3.	člen
Delovno ljudstvo v okraju izvršuje pravice samoupravljanja v okrajnih zadevah po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in po drugih organih okrajne samouprave, kakor tudi neposredno na zborih volivcev in z referendumom.
4.	člen
Okraj Ljubljana izvršuje pravice in dolžnosti pri vodstvu zadev, ki so skupnega pomena zn občine in drugih splošnih družbenih zadev, zn katere to določa zakon.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v okraju je zagotovljeno z ustavo in sc izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Okrajni ljudski odbor je najvišji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti okraja.
Okrajnemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave na območju okraja, kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti ljudske republike in federacije, ni z zakonom drugače določeno.
Samo z zakonom se lahko za izvrševanje zadev iz pristojnosti okraj-
nih organov ustanovijo v občini upravni organi, ki so neposredno podrejeni okrajnim organom.
7.	člen
Okraj ima tele pravice in dolžnosti:
—	skrbi za uresničenje z ustavo določenih načel glede družbene in politične ureditve;
—	usmerja gospodarski razvoj in zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in gospodarstva v okraju kot celoti;
—	izravnava gospodarski in kulturni razvoj v okraju;
—	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju s splošnimi gospodarskimi interesi; *
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki mu je dano na podlagi zakona;
—	samostojno razpolaga z dohodki okraja;
—	ureja samostojno in po lastnem preudarku zadeve, ki imajo skupen pomen za občine na območju okraja.
—	izvršuje zakone in druge predpise, če je to dano v njegovo pristojnost;
—	pospešuje razvoj manj razvitih občin;
—	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela okrajnih upravnih organov;
—	skrbi za javno varnost;
—	skrbi'za to, da sc izvolijo organi okrajnega samoupravljanja;
—	določa organizacijo in poslovanje okrajnih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
—	organizira komunalne in druge okrajne službe;
—	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva;
—	skrbi za šole in za prosvetno delo, ki ima splošen pomen;
—	opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih ljudskih odborov;
—	skrbi zn to, da bo delo občinskih in okrajnih uslužbencev strokovno ter skrbi za njihovo strokovno izobraževanje;
—	izvršuje določene pravice nadzorstva nad delom gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju;
—	obravnava vprašanja iz pristojnosti republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju; obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti.
Pravice in dolžnosti okraja izvršujejo ljudski odbori in drugi organi okrajne samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
8.	člen
Okraju pripadajo za izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
9.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti okraj po ljudskem odboru
|n po drugih organih okrajne samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode, ki imajo pomen za okraj;
4.	odloča na drugi stopnji v upravnem in upravno-kazenskem postopku, če so vodili postopek na prvi stopnji občinski organi; odloča v upravnem in upravno-kazenskem postopku na prvi stopnji v primerih, za katere je to določeno z zakoni ln drugimi predpisi;
5.	razveljavlja in odpravlja ne-
zakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v primerih, za katere je to določeno z zakonom;	#
6.	organizira izvrševanje nalog
iz svoje pristojnosti in izdajo organizacijske, upravne, gospodarske In druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;	.
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v okraju;
8.	zagotavlja delovanje okrajnih služb;
9.	ustanovi disciplinsko sodišče za uslužbence (Skrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov ter njihovih zavodov, razen če so s posebnimi predpisi pristojni zanje drugi disciplinski organi;
10.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
11.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih državnih organov kršene njegove z zakonom določene pravice,
10.	člen
Za mesto Ljubljana okrajni ljudski odbor:
1.	daje soglasje k regulacijskemu načrtu posamezne občine na enotnem mestnem območju mesta Ljubljane, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor v okviru generalnega regulacijskega načrta za območje mesta Ljubljane;
2.	daje soglasje k perspektivnemu planu komunalne graditve posamezne občine na enotnem območju mesta Ljubljane, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor v okviru perspektivnega plana komunalne graditve zn območje mesta Ljubljane:
3.	upravlja tudi druge zadeve, ki mu jih nalaga zakon.
11,	člen
Okraj Ljubljana ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do
državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.
12.	člen
Svoie pravice in dolžnosti izvršuje okraj na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med okrajnim ljudskim odborom in drugimi organi okrajne samouprave, ki izvršujej.0 zadeve splošnega pomena za okraj, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Okrajni jjudski odbor se mora pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
15.	člen
Okrajni ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
16.	člen
Okrajni ljudski odbor ne more zadev iz sv^oje pristojnosti prenesti v pristojnost občin, če ni za posa-; mezne zadeve z zveznim ali republiškim zakonom, izdanim v mejah ustrezne pristojnosti federacije oziroma ljudske republike, drugače določeno.
Okrajni ljudski odbor lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, da mu pomaga pri opravljanju posameznih upravnih in tehničnih zadev iz okrajne pristojnosti, mora mu pa zagotoviti potrebna sredstva za opravljanje takih zadev.
17.	člen
Okrajni ljudski odbor sme sam opraviti zadeve iz pristojnost* občinskega ljudskega odbora, če jq občinski ljudski odbor, ki bi jo moral izvršiti, ne izvrši ali ne izvrši o pravem času. V takem primeru mora občinski ljudski odbor povrniti okrajnemu ljudskemu odboru s tem nastale stroške.
Zoper okt o prevzemu zadeve po prejšnjem odstavku ima občinski ljudski odbor pravico do pritožbe.
18.	člen
Okrajni ljudski odbor mora dajati državnim organom pravno pomoč.
19.	člen
Okraj Ljubljana je pravna oseba.
20.	člen
Sedež okrajnega ljudskega odbora je v Ljubljani.
21.	člen
Okrajni ljudski odbor ima svoj pečat: pečat obseca grb in ime Ljudske republike Slovenije ter ime ljudskega odbora.
II. Okrajni ljudski odbor
o) Sestnvn ljudskega odbora
22.	člen
Okrajni ljudski odbor sestavljala okrajni zbor in zbor proizvajalcev.
Okrajni zbor ima 60 odbornikov.
Zbor proizvajalcev ima 60 odbornikov.
•Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po zakonu o volitvah In odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
b)	Delo ljudskega odbora
23.	člen
I.judski odbor obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, kulturni in socialni razvoj in za življenje okraja; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje.
24.	člen
Okrajni ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na se-
jah o/lbora oziroma zborov, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih.
Sejo okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega zbora ljudskega odbora, komisije ali svet ljudskega odbora, ali če to naroči Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije.
Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj poslovnik.
25.	člen
Ljudski odbor sklepa veljavno, če je na svoji seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora.
Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov.
Ljudski odbor in zbora sprejemata sklepe z večino glasov navzočih odbornikov.
Okrajni statut sc sprejme z večino glasov odbornikov vsakega zbora.
26.	člen
Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
.27. člen
Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora na ločenih sejali obeh zborov enakopravno sprejemata:
1.	okrajni statut in sklepe o potrditvi občinskih statutov;
2.	generalni regulacijski načrt okraja, generalni regulacijski načrt za občine na enotnem območju mesta Ljubljana in okolice in odločbe o potrditvi občinskih regulacijskih načrtov;
16. sklepe o drugih vprašanjih' o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbor« ljudskega odbora.
Zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar samo zato, da poslušata poročila in P?' jasnila o posameznih vprašanjih prvega odstavka tega člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejah, če zbora drugače ne skle* neta. Odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno.
28. člen
Okrajni ljudski odbor na skup®* j seji obeli zborov:
1- voli in razrešuje predsednika in podpredsednike ljudskega odbora, predsednike in člane svetov tet člane skupnih odborniških komisiji
2.	voli in razrešuje predsednike' sodnike in sodnike porotnike okrajnih sodišč na območju okraja, sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in občasne sodnike Okrožnega gospodarskega sodišča 1 Ljubljani; določi svoje predstavnike v komisijo za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in za občaene sodnike Okrožnega sodišča V Ljubljani;
3.	voli in razrešuje sodnike z* prekrške, njihove namestnike ,n sodnike porotnike ter določi pred' sodnika senata zn prekrške;
4.	voli in razrešuje predsednik8 in enega člana disciplinskega sodišča ter njuna namestnika;
5.	postavlja in razrešuje tajnik8’ načelnike in šefe temeljnih upre*' nili organov, inšpektorje in okrajnega javnega pravobranilca;
6.	opravlja druge volitve ozirom8 l imenovanja in razrešitve, zn kater® je po zakonu in drugih predpisi'1 pristojen okrajni ljudski odbor.
Na skupni seji obeli zbornic rešuje okrajni ljudski odbor tudi spere med zboroma o pristojnosti.
3.	sklepe s področja gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja;
4.	okrajni družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi okrajnega proračuna;
5.	imenuje organe za upravljanje zavodov in skladov, ki jih je ustanovil;
6.	sklepe o razpisu referenduma in o potrditvi k razpisu občinskega referenduma;
7.	sklepe o najetju okrajnih posojil in prevzemu poroštva zn posojila gospodarskih organizacij;
8.	sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja okrajni ljudski odbor;
9.	odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in o ustanovitvi zbornic;
10.	odločbe o ustanovitvi zavodov;
11.	odločbe o imenovanju organov zn upravljanje zavodov in skladov, ki jih je ustanovil okrajni ljudski odbor;
12.	sklepe o sistemizaciji delovnih mest;
13.	sklepe o višini nagrade za predsednika in dva podpredsednika ljudskega odbora ter o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov ljudskega odbora in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
14.	sklepe o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic okraja;
15.	akte, s katerimi dajeta soglasje k perspektivnemu planu komunalne graditve in k regulacijskemu načrtu zn občine na enotnem območju mesta Ljubljane;
zv. cien
Okrajni zbor samostojno:
1.	sprejema predpise in dr'1# akte iz pristojnosti okrajnega Iju‘. skega odbora, kolikor to ne sp8tl v pristojnost obeh zborov;
2.	razveljavlja in odpravlja mejah zakona predpise in <Irnn^ izven upravnega postopka iz«1011 akte občinskih ljudskih odboro | svojih svetov in upravnih or£a’}°J razen kadar gre zn predpise in dr“ ge akte s področja gospodarit' j dela in socialnega zavarovanja-katerih sklepata oba zbora ena8 pravno;
3.	sprejema predpise o notranJ
organizaciji temeljnih orgnnizac'J škili enot;	_
4.	opravlja druge zadeve, ki ® z zakonom ali z drugim predp15 . dane v pristojnost okrajnega z bo
30.	člen
Zbor proizvajalcev samostojno;
1.	daje priporočila gospodars* organizacijam za njihovo delo;
2.	odloča o drugih zadevah, h'jS| z zakonom ali z drugimi Pre. zadane v pristojnost zbora pr°' jalcev.
31.	člen	,a|,
Okrajni zbor in zbor proiz'^1 u
cev imaia pravico, da drug t!rUh'|tre-prcdlugnln izdajo predpisov in j1 pov tudi v zadevah, pri kateri*1 ^ Sevanju eden ali drugi zbor n*,.'#, deluje. Zbor, ki dobi tak Prt' mora o njem sklepati in o sv J sklepu obvestiti drugi zbor.
32.	člen
Vsak zbor samostojno na svoji Itii voli in razrešuje Člane svojin Zborniških komisij, razpisuje volitve ta posamezne odbornike, od-loča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatno-imunitetnih
vprašanjih.
33.	člen
Ljudski odbor sklepa na svojih sejah v upravnih zadevah (upravni Postopek) samo v primerih, za ka-'?te je to predpisano z zakonom a‘i z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravni zadevi s sklepom, upravno odločbo P® izda za to zadevo pristojni uprav-8‘ organ ljudskega odbora.
34.	člen
Okrajni ljudski odbor sme raz-veljaviti in odpraviti akte občin-®*jh ljudskih odborov, če so nezakoniti, akte, če so nepravilni, pa sarno v takih zadevah in v takih Primerili, za katere je to v zakonu zreeno določeno.
. V zadevah, ki niso urejene z za-fonom ali s splošnimi predpisi viš-j!a državnih organov, ima okrajni JUdski odbor pravico razveljaviti b odpraviti tudi take akte občin-j 'e8a ljudskega odbora, s katerimi 1® kršen splošen interes.
, Kršitev splošnega interesa je po-~Tna takrat, kadar je akt občin-kega ljudskega odbora v nasprotju p temeljnimi načeli pravnega reda ederativne ljudske republike Jugo-B?v'je, ali pa s temeljno smerjo lenega socialističnega razvoja.
35.	člen
, Odloki in odredbe okrajnega ljud-,ega odbora Ljubljana m odredhe jegovih svetov se objavljajo v I pašniku«:, uradnem vestniku okra-i, Ljubljana, odloki pa tudi v >Urad-nem listu LRS«.
0d,^ * Glasniku« sc objavljajo tudi aiočbe o izvolitvi organov, o ime-kivaniu in razrešitvi uslužbencev, t;»Jjh voli, imenuje oziroma raz-0 S|,ie okrajni ljudski odbor, odločbe t„ Ustanovitvi podjeti j in zavodov ,av °dločbc o potrditvi zaključnih $ZvV*?v £os!>odarskih organizacij z
očkom iz teh računov.
36.	člen
r ' Mloki in odredbe ljudskega od-ol)ia Začnejo veljati osmi dan po Uilt' v >(*lasniku«, uradnem vest-in U okraja Ljubljana, če ni v sn-Predpisu drugače določeno; ne ljBf,e Pa biti določeno, da začne ve-j^,^ Predpis prej, kot je bil ob*
ljRPru^heni plan in proračun vc-in ** vse leto, za katero sta bila t«x:-*eZa, če v njih samih ni
&ače
določe
d ru-
no.
c)	Odborniške komisije
]	?	37. člen
Wa proučevanje posameznih vp ra Vrše'v 0"ravnavanje predlogov, iz' anket in za opravljanje j ! 7-adev iz svoje pristojnost j jt , ‘ljudski odbor oziroma zbo| ^Sllsije ^*anov stalne in začasne
lJudZka zadeva, ki se predloži oili;ix-u 0(R>oru oziroma zboru Dtej 1 0 njej na seji, mora biti aUki vlr,lXn.avana v pristojni odbor-®otna ?m,siji, če ljudski odlror ozi-
^fagax'r>0r v skladu s poslovnikom sače ne sklene
Ov	58. člen
^ne^ru Uudski odbor ima tele Zborniške komisije;
t. Komisijo ?a volitve In imenovanja, ki ima 7 članov;
2.	Komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima 5 Članov.
39.	člen
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh kolegijskih organov, ki jih voli in razrešuje ljudski odbor, izvršuje naloge v zvezi z volitvami in razrešitvami sodnikov po zakonu o sodiščih in zakonu o gospodarskih sodiščih, obravnava predlog za postavitev tajnika in drugih uslužbencev, ki jih postavi oziroma voli ljudski odbor.
40.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od okrajnega oziroma občinskega organu "potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa in predlaga pristojnemu organu, naj odpravi nepravilnosti oziroma reši zadevo.
Komisija za prošnje.in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi z njegovo prošnjo oziroma pritožbo.
41.	člen
Okrajni zbor ima tele stalne od-borniške komisije:
1.	mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 5 članov;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 7 članov;
3.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima 7 članov.
42.	člen
Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno-imunitetno komisijo, ki ima 5 članov;
2.	komisijo za gospodarstvo, ki ima 7 članov;
3.	komisijo za vprašanja delavskega samoupravljanja, ki ima 5 članov;
4.	komisijo za predpise, ki ima 7 članov.
43.	člen
Mandatno - imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, s prenehanjem odborni.Škega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odbormška mesta in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o lem poroča zboru.
Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obravnava predloge okrajnega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru.
44.	člen
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja okrajnega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema okrajni zbor, raz.cn tistih, ki spadajo v delovno področje komisije zn gospodarstvo, obravnava vprašanja zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih okrajnega l judskega odbora in občinskih ljudskih odborov ter o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija zn predpise in organizacijska vprašanja zbora proizvajalcev obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema zbor, razen tistih predpisov,
ki spadajo v delovno področje ko-lnisije za gospodarstvo, in o tem poroča zboru; obravnava vprašanje zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov, če je za reševanje teh vprašanj pristojen tudi zbor proizvajalcev.
Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja zbora proizvajalcev obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja v gospodarstvu in o tem poroča zboru.
45.	člen
Okrajni ljudski odbor in nje-ova zbora lahko ustanovijo še ruge stalne odborniške komisije.
Okrajni ljudski odbor lahko imenuje začasne odborniške komisije, ki obravnavajo in predlagajo rešitev občinskih zadev, ki so skupne dvema ali več občinam, ki pa jih te občine v svoji pristojnosti ne morejo uspešno sporazumno rešiti. V te komisije mora biti imenovan vsaj po en ljudski odbornik z območja vsake prizadete občine.
46.	člen
Predsednik in podpredsedniki ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odborniških komisij.
č) Predsednik ljudskega odbora
47.	člen
Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj deset odbornikov.
48.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa okraj kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje seje zborov, izvršuje priprave za soje v sporazumu s predsednikom zbora, vodi skupne seje zborov, skrbi za izvrševanje sklepov ljudskega odbora in vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora tako vprašanje obravnavati in o njem sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posebnih predpisih v njegovo delovno področje.
49.	člen
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku ljudskega odbora, ta pn jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji.
50.	člen
Če misli predsednik ljudskega odbora, da je kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, v nasproti« z zakonom, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet tak predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Če. ostane svet pri svojem stališču, lahko predsednik ljudskega odbora zadrži izvršitev takega predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru okrajnem ljudskega odbora, da o njem odloči na svoji prihodnji seji,
51.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vpritšanju iz svojega področja po-
ročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali drug upravni organ izven upravnega postopka in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
52.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od načelnikov in drugih šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
53.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico, da v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
54.	člen
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če predsednik sveta na njegovo zahtevo seje ne. skliče. Predlog za dnevni red. seje da v tem rimeru predsednik ljudskega od-ora.
55.	člen
Predsednik ljudskega odbora izdaja Ljudski milici naloge za zavarovanje upravne izvršbe posameznih aktov iz pristojnosti ljudskega odbora, če načelnik tajništva za notranje zadeve na ponovno zahtevo pristojnega organa ne izda naloga Ljudski milici, da zavaruje administrativno izvršbo takšnega akta.
56.	člen
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnika za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
57.	člen
Predsednik okrajnega ljudskega odbora lahko sproži disciplinski postopek zoper odgovornega uslužbenca občinskega ljudskega odbora, če dolžnosti, ki so mu naložene z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s predpisi okrajnega ljudskega odbora, ne izvršuje ali ne izvršuje v redu.
Zoper odločbo disciplinskega sodišča, s katero se uvedba disciplinskega postopka odkloni ali disciplinski postopek ustavi, ima predsednik okrajnega ljudskega odbora pravico do pritožbe na višje disciplinsko sodišče.
58.	člen
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odbor na ločenih ali skupnih sejah zborov, in akte, v katerih zastopa predsednik okraj kot pravno osebo.
Predsednik okrajnega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
59.	člen
Ljudski odbor ima do tri podpredsednike. Ti so voljeni na enak način kot predsednik.
Če je predsednik začasno odsoten ali zadržan, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov.
Podpredsedniki opravljajo določene zadeve iz predsednikovega de-delovncga področja v mejah, ki jih določi ljudski odbor.
60.	'člen
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade, ki se mu plačuje mesečno vnaprej.
Predsednik ima pravico do 30-dnevnegu plačanega letnega dopusta.
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi dvema podpredsednikoma, če stalno delata v odboru.
d)	Sveti ljudskega odbora
Sestava in delovno področje svetov
61.	člen
Okrajni ljudski odbor Ljubljano ima tele svete:
1.	Svet za notranje zadeve in splošno upravo,
2.	Svet za družbeni plan in finance,
3.	Svet za industrijo,
4.	Svet zn kmetijstvo in gozdar-
8’70,
5.	Svet za tržišče,
6.	Svet zn obrt,
7.	Svet za turizem in gostinstvo,
8.	Svet za komunalne zadeve,
9.	Svet za urbanizem,
10.	Svet za delo,
11.	Svet za* socialno varstvo,
12.	Svet za šolstvo,
13.	Svet za izvenšolsko izobraževanje,
14.	Svet za kulturo,
13. Svet za telesno kulturo,
16.	Svet za zdravstvo,
17.	Svet za stanovanjske zadeve.
Vsak svet ima svojega predsednika in 6 do 12 članov.
62.	člen
Svet za notranje zadeve in splošno upravo upravlja zadeve s področja varstva javnega reda in miru, kriminalistične službe, varnosti prometa ter varnosti ljudi in premoženja ter zadeve s področja organizacije dela upravnih organov ljudskega odbora, kolikor te zadeve ne spadajo v delovno področje drugih svetov.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določi dokončni predlog okrajnega družbenega plana okrajnega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem okrajnega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ.
Svet za industrijo obravnava zadeve s področju industrije in rudarstva.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva ter lova in ribištva.
Svet za tržišče opravlja zadeve s področju blagovnega prometa in s področja preskrbe trga zlasti s tem. da izvaja gospodarske in upravne-ukrepe na trgu in zadeve na področju zagotavljanja rezerv v surovinah in živilih.
Svet za obrt opravlja zadeve s področja obrti.
Svet zn turizem in gostinstvo opravlja zadeve s področja gostinstva in turizma.
Svet za komunalne zadeve opravlja zadeve komunalnega značaja, ki imajo pomen za več občin ali za ves okraj, in zadeve lokalnega prometa. cestnega in vodnega gospodarstva.
Svet za urbanizem opravlja zadeve s področja urbanizma in zlasti regionalnega plana, okrajnega in krajevnega načrtovanja naselij ter zadeve v zvezi z uporabo zemljišč za gradbene namene.
Svet zn delo opravlja zadeve s področja dela, posredovanja dela in socialnega zavarovanja.
Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega
skrbstva, varstva družine in skrbništva ter s področja invalidnega varstva.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja Šolstva ter predšolske in predvojaške vzgoje.
Svet za izvenšolsko izobraževanje obravnava zadeve s področja izvenšolskega izobraževanja in vzgajanja.
Svet zn kulturo obravnava zadeve s področja okrajnih kulturnih zavodov in drugega kulturnega dela.
Svet za telesno kulturo obravnava zadeve s področja splošne telesne kulture.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja splošne stanovanjske problematike.
63.	člen
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Zn izvolitev članov sveta lahko ljudski odbor zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo svoje predloge.
Predsednik sveta,_ ki ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, kadar ie na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, ne more pa sodelovati pri glasovanju.
Predsednik in podpredsedniki okrajnega ljudskega odbora ter uslužbenci okrajnega in občinskih ljudskih' odborov z območja okraja ne morejo biti člani sveta.
Nihče ne more biti hkrati član v več kot dveh svetih.
Prnvice in dolžnosti svetov
64.	člen
S^eti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov in smernice, ki jih za izvrševanje teh predpisov izdajajo za to pooblaščeni organi ter da sc izvršujejo predpisi okrajnega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja s svojega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvajanje svojih sklepov:
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in odredi potrebne ukrepe;
9. dajejo komisiji za volitve in imenovanja oziroma personalni komisiji predloge za volitve, imenovanja in razrešitve, če so za to upravičeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev ali ukinitev zavodov in podjetij:
7.	dajejo predpisane pritrditve oziroma pritrditve iz pristojnosti ljudskega odbora; razen če je to dano v izključno pristojnost zborov in drugih organov;
8.	v mejah zakona zadržijo izvršitev aktov občinskih ljudskih odborov oziroma razveljavljajo ali odpravijo izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov občinskih ljudskih odborov;
9.	izvršujejo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni in drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom in z dru-
gimi predpisi okrajnega odbora dane v njihovo področje.
65.	člen
V upravnem postopku odloča svet samo o zadevah, za katere je to izrecno določeno z zakonom ali z drugim na podlagi zakonskega pooblastila izdanim predpisom.
Z odlokom okrajnega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko odloči, da odloča svet v upravnem postopku.
Svet odloča v upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za te zadeve pristojni upravni organ ljudskega odbora.
66.	člen
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odlmru.
Ljudski odbor oziroma pristojni zbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, vsaki drugi akt sveta pa lahko s svojim aktom spremeni ali pa naroči -svetu, naj svoj akt sam spremeni po danih smernicah, razen če gre zn odločbo, ki je bila izdana v upravnem postopku.
Vri izdaji novega akta sc mora svet držati smernic, ki mu jih dd ljudski odbor.
Ce ljudski odbor odpravi smernice. ki jih je izdal svet. lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
67.	člen
Poleg družbenega plana in predlog proračuna se objavita in pošljeta v obravnavo občinskim ljudskim odborom, okrajnim zbornicam, okrajnim strokovnim združenjem, gospodarskim organizacijam in okrajni zadružni zvezi, do dajo pripombe k predlogu.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega predlogu družbenega plana oziroma proračuna svet za družbeni plan in finance ni upošteval, predloži okrajnemu ljudskemu odboru obenem s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
68.	člen
Ce kakšna zadeva s področja sveta spada ali posega v področje drugega sveto, mora svet, preden o njej odloči, povprašati za mnenje drugi svet.
Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, dd o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet. ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor.
člani sveta. Ti imajo pravico, udeležiti, se razprave, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se mora udeležiti na- , Čolnik ustreznega tajništva oziroma šef ustrezne organizacijske enote: | svet pa lahko pokliče na sejo tu«' druge uslužbence ljudskega odbora, , da dajo potrebna pojasnila.
70.	člen
Predsednik svetu lahko za P0- | trebe sveta zahteva od načelnika oziroma šefa ustrezne organizacij" ske enote, naj da poročilo o dela organizacijske enote in da naj Pr!" pravi h kakšnemu vprašanju s p0®" ročja sveta poročilo za sejo sveta, j
71.	člen
O sejah sveta se piše zapisnik' podpišeta ga predsednik sveta 1,1 zapisnikar. En izvod zapisnika j najpozneje dva dni po seji dostavi j predsedniku ljudskega odbora P° tajniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določb kateri uslužbenec bo pisal zapisu1 o sejah sveta in opravljal drug administrativne zadeve v zvezi z <'c' i lom sveta.
72.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega P"/ datke o številu navzočih in odso<nl Članov sveta, dnevni red seje, spre' jete sklepe in posebna mnenja P° sameznili članov sveta.
73.	člen
Od časa do časa, najmanj 1^ j enkrat vsakega pol leta. mora sv j v okviril svojega delovnega P1’1 ročja obravnavati delo ustrezne« j upravnega organa.
74.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojef>° področja sodeluje svet z gospodflr' skimi in družbenimi organizacija'1]' , ter zavodi, ki delajo na tem P°
ročju-	. i
Te organizacije in zavodi imaJ^ j pravico dajati svetu predloge 1 pripombe o posameznih vprašanj' iz njegovega področja.	c
Svet moro obravnavati take pr6 , loge in pripombe na svoji prvi P... hodnji seji in obvestiti predlagate J o sprejetih sklepih.
75.	člen	,	j
Svet daje ljudskemu odboru r< ^
na poročila o opravljanju zadev , i o drugih vprašanjih iz svojega P f ročja. splošno poročilo pn mu 11,1 predložiti najmanj enkrat letno.
Delo sveta
69.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega področja na seji.
Predsednik sveta obvesti o seji predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi vsem članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeleže tudi odborniki ljudskega odbora, ki niso
76.	člen	i
Svet lahko sprejme svoi P°s ',„1
nik. Poslovnik svetu potrdi okr»J zbor,
77.	člen	,
Svet lahko postavi komisij®
proučevanje problematike 'v' V1.,,,, j možnih področij dela ali !,0S.IV',je i nili vprašanj in za pripravil' predlogov zn svet.	. :fl|i
Komisije sveta ne morejo i*d ‘ odloči).
Ml. Upravni organi ljudskega odbora
n) Vrste in pravice
78.	člen
Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelovanje in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, zn opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-
tehničnih zadev iz svoje prist°J' „e-ima ljudski odbor upravne orf u\i' Upravni organi so lahko: ! cjje, stvn, uprave, inšpektorati, dire ^ | upravni zavodi, komisije i" stave.	yray
Temeljni upravni organi 1 ,jjo, nega ljudskega odbora se usta0 fljj odpravijo ali združiio s stat"'<|,V(,gii v uičjah statuta z odlokom lj"t,!’ odbora.
. Inšpektorati se lahko ustanovijo lei če je to določeno v zveznem ali fnpubliškem predpisu.
79.	člen
Pri upravljanju zadev iz svojega delovnega področja izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postop-. h nadzorujejo izvajanje zakonov 1,1 drugih predpisov, opravljajo “Pravna dejanja in izvršujejo uprav-ne ukrepe, zn katere so pooblaščeni.
■	80. člen
i . Upravni organi ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odpora, razen tistih zadev, ki so z za-ironom. z drugim predpisom ali 8, btm statutom dane v področje z‘X)ra, sveta ali drugega posebnega organa okrajnega ljudskega odbora.
81.	člen
.. Zadeve iz svojega področja oprav-■in.io uprtfvni organi samostojno na Podlagi in v mejah zakonov, pred-Pi.s°v višjih državnih organov in Predpisov okrajnega " ljudskega od-!>ra ter v skladu s splošnimi srner-
I	cami okrajnega ljudskega odbora
II	njegovih svetov.
. ' ri izvrševan ju posameznih uprav-1,1 Opravil in ukrepov izven uprav-egu postopka se moraio upravni rgani ravnati po navodilih Ijudsfce-”a odbora in njegovih svetov.
''krajni ljudski odbor in pri-pini svet laliko razveljavita ali ''Opravita vsako izven upravnega Postopka izdano odločbo upravnega 0rganu okrajnega ljudskega odboru.
■ri izdaji nove odločbe se mora .Pravni organ ravnati p’> smernicah. k| mu jih da ljudski odbor oziroma SvPt.
82.	člen
p Vsi upravni organi okra i nega "niškega ndlmra sodelujejo drug z riigin, pri opravljanju zadev iz
»»oiega oodročia.
■i Tajnik "ljudskega odbora vskln-"'.je administrativno poslovanje Pravnih organov.
^	83. člen
Notranje organizacijske enote te-i ' joill upravnih organov so lahko injStva. oddelki, odseki in referati. Notranjo organizaeiio temeljnih
Ha i. "io organizaeiio temenmii iliorganov predpiše okrajni hH'i i 0,I*,or z odločbo, ki io oo-i,n’ Izvršni svet Ljudske skupščine
leinik I jnilskega odbora

I
i

rp	84. člen
i,,], fjuik ljudskega odbora načeluje ga, 1'Pistraeiji ljudskega odboru, orli io"Z,ra ujmi o delo in nadzoruje poslovanje.
pj-i *Qjnik pomaga predsedniku pri 'n Pr.QVI.ionju sej ljudskega odbora sv,!/1 Usklajevanju dela posameznih ■p’v. 'n komisij ljudskega odbora. N"J"ik lahko v sporazumu s prednji "koin ljudskega odbora zahteva, skp„sv<>t ali upravna komisija ljud-«ejp '"ibora postavi na dnevni red P«sl(P°S".,nezna vprašanju iz dela in Vpenja uprave ter personalna sv,./""!« iz delovnega področja oz'roma komisije. C e svet ozi-tRj„j, kontTsija to odkloni, obvesti odl)()r)1° *e,n Pre<lsodnika ljudskega
ljudskega odbora je zn Pori, •	0 odgovoren ljudskemu od-
«ora 'n Predsedniku ljudskega od-
-p ,	81. člen
*	ljudskega odbora opravlja
i,	| «« Nadeve; i '‘"dnoSkrz« organiziranje in za [i v«nic’ J)rav°časno m pravilno poslo-Pdb0ra jPr«vnih organov ljudskega lr| vsklnjujc delo posameznih
tajništev, uradov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah;
2.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
3.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavi, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt svetu ni v skladu z zakonom, z drugim predpisom višjega organa ali z odlokom ljudskega odboru;
4.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil . zaradi Odprave pomanjkljivosti;
1.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote;
6.	izdaja odločbe oziroma odloča o službenih razmerjih uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
7.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerodnosti; sproži disciplinski postopek zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške; sproži disciplinski postopek zoper uslužbence občinskih ljudskih odborov;
8.	določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce;
9.	opravlja druge zadeve, ki so s predpisi višjih državnih' organov in ljudskega odbora dane v njegovo področje.
Tajnik laliko prenese na starešine temeljnih upravnih organov pravico kaznovanja za disciplinske nered-nosti.
86.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa v vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora.
Če misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi laliko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora..
87.	člen
Urad tajnika ljudskega odbora vodi neposredno tajnik.
V uradu tajnika ljudskega odbora je potrebno število uslužbencev, ki mil pomagajo pri opravljati ju upravnili in strokovnih zadev iz njegovega področja vključno personalnih zadev, zadev referata za prošnje in pritožbe ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora ter r delom odhorniških komisij.
Tajnik ima lahko pomočnika, ki ga postavi ljudski odbor.
c) Temeljni upravni organi
88.	Člen
Okrajni ljudski odbor Ljubljana ima tale tajništva;
—	tajništvo za notranje zadeve,
—	tajništvo za narodno obrambo,
—	tajništvo za finance,
—	tajništvo za gospodarstvo,
—	tajništvo zn komunalne zadeve,
—	tajništvo za urbanizem,
—	tajništvo zn delo,
—	tajništvo zn socialno varstvo,
—	tajništvo zn šolsko in izven-šolsko Izobraževanje,
—	tajništvo za kulturo,
—	tajništvo za zdravstvo.
89.	člen
Samostojne okrajne uprave in inšpektorati so:
—	uprava za gozdarstvo,
—	uprava za vodno gospodarstvo,
—	uprava za ceste,
—	sanitarni inšpektorat.
90.	člen
Okrajni odbor ima tele upravne zavode in urade;
—	zavod za planiranje,
—	zavod za statistiko,
—	katastrski urad I in II v Ljubljani in katastrske urade v Kamniku, Kočevju, na Rakeku in na Grosupljem.
Ljudski odbor laliko po potrebi ustanovi še druge katastrske urade.
91.	člen
Okrajni ljudski odbor ima za izvajanje posameznih upravnih nalog upravne komisije.
Okrajni ljudski odbor ima tudi Upravne komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih upravnih organov.
92.	Člen
Ljudski odbor laliko s pritrditvijo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS ustanovi izpostave tajništva za notranje zadeve na območju okraja.
Krajevna in stvarna pristojnost vsake izpostave se določi z odlokom o ustanovitvi izpostave.
93.	člen
Na čelu vsakega tajništva je načelnik, na čelu drugih samostojnih upravnih organov pa šef.
Delo komisije vodi predsednik komisije.
v) Delovno področje temeljnih upravnih organov
94.	člen
Tajništvo za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju državne varnosti in javnega reda, svobode in pravic državljanov, družbenega in osebnega premoženja, izvrševanja kazni, notranjega miru in reda ter državljanskih stanj.
91. člen
Tajništvo za narodno obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe.
96.	člen
Tajništvo zn finance spremlja finančno izvrševanje okrajnega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja okrajnega proračuna: na področju kontrole izvrševanja okrajnega proračuna ter proračunsko-računo-vodskegn in materialnega poslovanja državnih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij; na področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja (agrarna reforma in kolonizacija, razlastitev, nacionalizacija, zaplemba, zemljiški sklad In promet z zemljišči in stavbami).
V sestavu tajništva za finance sta okrajna uprava zn dohodke in okrajni finančni inšpektorat.
97.	člen
Tajništvo za gospodarstvo spremlja izvrševanje okrajnega družbenega plana, predlaga ustreznemu svetu ukrepe za izpolnitev okrajnega družbenega plana ter opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju gospodarstva (industrije, rudarstva, obrti, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, lova, ribištva in prometa).
V	sestavu tajništva za gospodarstvo so: okrajni tržni inšpektorat, okrajni kmetijski inšpektorat in okrajni veterinarski inšpektorat, kakor tudi uprava za investicije.
Tajništvo za gospodarstvo izvršuje nasproti okrajni upravi za gozdarstvo pravice in dolžnosti, ki so določene v 58. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
98.	člen
Tajništvo za komunalne zadeve opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju komunalnih in stanovanjskih zadev.
V	sestavu tajništva za komunalne zadeve je okrajni elektroenergetski inšpektorat.
Tajništvo za komunalne zadeve izvršuje nasproti okrajni upravi za ceste in okrajni upravi za vodno gospodarstvo pravice in dolžnosti, ki so določene v 58. členu zakona o upra.v-nih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
99.	člen
Tajništvo za urbanizem opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju urbanizma.
V	sestavu tajništva za urbanizem je okrajni gradbeni inšpektorat.
100.	člen
Tajništvo za delo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju sistema plač, strokovnih kvalifikacij in strokovne izobrazbe delavcev in uslužbencev v gospodarstvu, inšpekcije dela, posredovanja dela, higienskega tehničnega varstva pri delu in socialnega zavarovanja.
V	sestavu tajništva za delo je okrajni inšpektorat dela.
Pod nadzorstvom tajništva za delo je okrajna posredovalnica za delo.
Tajništvo za delo opravlja strokovno in administrativno službo za okrajno komisijo za plače.
101.	člen
Tajništvo za socialno varstvo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju splošnega skrbstva, varstva družine, skrbništva in invalidskega varstva.
102.	člen
Tajništvo zn šolstvo in izvenšol-sko izobraževanje opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju šolstva, predšolske vzgoje, predvojaške vzgoje, izvenšolskega izobraževanja in ljudske prosvete.
103.	člen
Tajništvo za kulturo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju kulture in telesne vzgoje.
104.	člen
Tajništvo za zdravstvo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju zdravstvenega varstva.
105.	člen
Tajništvi' za socialno varstvo in zn zdravstvo izvršujeta nasproti sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. Členu
zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
106.	člen
Okrajna uprava za gozdarstvo, uprava za vodno gospodarstvo in uprava za ceste opravljajo, vsaka za svoje področje, za katero je ustanovljena, tiste upravne zadeve iz okrajne pristojnosti, ki so s posebnimi predpisi dane v njeno pristojnost.
107.	člen
Okrajni sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
108.	člen
Na področjih, za katera so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo okrajni inšpektorji.
Inšpektorji opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom, samostojno in neposredno na celotnem območju okraja.
Če ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo pooblaščeni uslužbenci v okviru ustreznega tajništva. Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
109.	člen
Okrajni zavod za planiranje strokovno pripravlja in obdeluje okrajni družbeni plan, opravlja druge zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora s področja planiranja in strokovno pomaga občinskim ljudskim odborom pri sestavi občinskih družbenih planov.
110.	člen
Okrajni zavod za statistiko zbira in strokovno obdeluje statistične podatke za okrajni ljudski odbor in občinske ljudske odbore na območju okraja ter za potrebe zveznih in republiških organov.
111.	člen
Katastrski uradi opravljajo upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora na področju katastra.
112.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnjh zadev položaj ter pravice In dolžnosti uprave.
S statutom oziroma z odlokom, s katerim se direkcija ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe.
113.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa okrajnega ljudskega odbora, po zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti unrave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo: zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Tajništvo, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja stro-
kovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
114.	člen
Okrajni ljudski odbor ima personalno komisijo; sestavljajo jo podpredsednik ljudskega odbora oziroma član ljudskega odbora, ki ga določi ljudski odbor, tajnik ljudskega odbora in trije odborniki, ki jih izvoli ljudski odbor. Podpredsednik oziroma določeni član ljudskega odbora je predsednik komisije, tajnik ljudskega odbora je tajnik komisije.
Personalna komisija skrbi za varstvo pravic uslužbencev in njihovo strokovno izpopolnjevanje ter izvršuje druge pravice, ki jih določa zakon.
Pri izvrševanju svojih nalog personalna komisija zlasti:
1.	razpisuje natečaje zn uslužbence okrajnega ljudskega odbora.
2.	daje predloge ljudskemu odboru za postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih postavi oziroma razrešuje okrajni ljudski odbor.
3.	izbira tiste uslužbence okrajnega ljudskega odbora, ki jih ne postavlja okrajni ljudski odbor; razrešuje vse uslužbence okrajnega ljudskega odbora, razen tistih, ki jih razrešuje okrajni ljudski odbor.
4.	daje pritrditev za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, šefov osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora in za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, določene za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se taka izobrazba prizna:
5.	daje pritrditve k odpovedi za vse uslužbence občinskih ljudskih odborov.
113. člen
Okrajni ljudski odbor lahko da upravnim komisijam, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, pravico, da vodijo upravni postopek in izdajajo upravne odločbe, vendar samo v takih zadevah, ki so določene s predpisi okrajnega
ljudskega odbora in se odloča o njih po prosti presoji.
116.	člen
Upravne komisije okrajnega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
d) Načelnik tajništev in šefi drugih samostojnih upravnih organov
117.	člen
Načelniki tajništev in šefi drugih samostojnih upravnih organov na delovnem področju upravnih organov:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta;
3.	izdajajo upravna navodila za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odbora, če so za to izrecno pooblaščeni;
4.	izdajajo strokovna navodila (instrukcije) ustreznim upravnim organom občinskih ljudskih odborov za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odbora, za izvrševanje predpisov višjih državnih organov pa samo takrat, kadar so za to posebej pooblaščeni.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo načelnik tajništva oziroma šef drugega samostojnega upravnega organa.
Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote okrajnega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
118.	člen
Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za zboljšanje dela.
govega namestnika je lahko izvoljej) samo, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo Državnega sekretariata z* notranje zadeve.
Do konca leta 1938 se za sodnika za prekrške lahko izvoli tudi oseb® ki nima pravne fakultete ali Višj* šole Državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj tri let* upravne prakse in strokovni izpit.
122.	člen
Senat za prekrške odloča o Prj' tožbah zoper odločbe občinskih sodnikov za prekrške.	,
Sodnik za prekrške vodi na Pr^‘ stopnji upravno-kazenski postopa* o prekrških, za katere je pristojen-
c) Disciplinsko sodišče
123.	člen
Disciplinsko sodišče vodi disCj' plinski postopek na prvi stopnji >® izreka kazni za disciplinske Pr®' stopke uslužbencev okrajnega ljj1?/ skega odbora in občinskih ljudski11 odborov in njihovih zavodov, raze® če so po posebnih predpisih pristoj®1 zanje drugi disciplinski organi.
124.	člen
Disciplinsko sodišče sestavljaj? predsednik in dva člana. Predsed®1* in vsak član disciplinskega sodi”?8 ima namestnika. Predsednik in ®Je' gov namestnik morata imeti prav® fakulteto.	. .š
Predsednika in enega člana disej' plinskega sodišča in njuna nnnicsj' nika voli in razrešuje okrajni lj®8 ski odbor. Predsednika in enega čl®' na disciplinskega sodišča in nj|l0i namestnika voli ljudski odbor ‘7-nlCa članov okrajnega ljudskega odlj®* in izmed uslužbencev ljudskih odo rov in zavodov v okraju. Vsaj član disciplinskega sodišča in njc' gov namestnik morata biti člfl11® ljudskega odbora.	j
Drugega člana disciplinskega s°' dišča in njegovega namestnika dele' girn okrajni sindikalni svet. ..
Obtožbo pred disciplinskim s0(l ščem zastopa tisti, ki ga zn to P oblasti organ, ki je sprožil discipo
IV. Posebni okrajni organi
n) Okrajni javni pravobranilec
119.	člen
Javni pravobranilec zastopa glede premoženjskih pravic in obveznosti v skladu z zakoni okraj, občine na območju okraja, zavode, • ki jim je priznana lastnost pravne osebe in sc finansirajo iz okrajnega oziroma občinskih proračunov in sklade, ki so jih ustanovili okrajni oziroma občinski organi in jim je priznana lastnost pravne osebe.
Javni pravobranilec mora dajati okrajnemu ljudskemu odboru, občinskim ljudskim odborom ter njihovim organom in. zavodom mnenja o premoženjsko pravnih zadevah.
Javni pravobranilec opravlja tudi druge z zakonom in s predpisi višjih državnih organov določene zadeve.
120.	člen
Za javnega pravobranilca jc lahko postavljen samo, kdor ima pravno fakulteto in sodni ali odvetniški izpit.
h) Senat za prekrške in sodnik zn prekrške
121.	'člen
Senat za prekrške sestavljajo predsednik in dva sodnika porotnika. Predsednik senata je okrajni sod-
nik za prekrške, ki ga določi ljudski odbor.
Sodniki porotniki se odrejajo po seznadnu sodnikov porotnikov, ki jih izvoli ljudski odbor.
Sodnik za prekrške mora imeti namestnika.
Za sodnika za prekrške ali nje-
ski nostopek.	.-
Glede pristojnosti in postopku 1 sciplinskega sodišča se uporabil81 zakoniti predpisi.
123. člen
Administrativne zadeve discip*1.? skega Sodišča opravlja tajnik šča, ki ga določi tajnik V|l,(]s!a’L odbora izmed uslužbencev ljudsKCB odbora.
V. Uslužbenci ljudskega odbora
ljudskega odbora ter sekretarji1 Jg vršnega sveta Ljudske skupščin® Slovenije.
127. člen	,,
glcd»
126. člen
Uslužbenci ljudskega odboru so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci	ljudskega	odbora
opravljajo delo, ki jim je odkazano.
Uslužbenci	ljudskega	odbora
opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati.po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonito smernico ali naročilo. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo ponovno pismeno naroči izvršitev, mora uslužbenec to izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s tem hudo oškodovali državni interesi. O tem mora uslužbenec obvestiti predsednika
Delovim mesta in pogoje n „ strokovne izobrazbe za posauieU|, delovna mesta v upravnih orgaj,^ okrajnega ljudskega odbora Pr®f[*:jo okrajni ljudski odbor s pritrdug,^ Izvršnega sveta Ljudske skup”' LR Slovenije.	cjh
Če Izvršni svet v dveh TTl0fVii»> ne izda odločbe o pritrditvi, v‘ da jc prileditcv dana.
128.	člen	9
Zn tajnika okrajnega ljud” (nV,
odbora Ljubl jana je lahko P®9, piljen samo, kdor ima pravno :uJ]ct teto, strokovni izpit in najmanj 1 strokovne prakse.
129.	člen	..
Uslužbenci se lahko posta
mo na sistemizirana delovna 1,1
130.	člen
Uslužbenci okrajnega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi tazpisa.
Natečaj razpiše personalna korni-l,]a okrajnega ljudskega odbora.
Komisija iz prejšnjega odstavka * skladu s predpisanim postopkom Posoja, kateri kandidati izpolnjujejo Pogoje, predpisane.z zakonom in z razl>isom ter predloga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, j1 'spolnjujejo te pogoje, tistega, ki j? najprimernejš' ui/.bo. Komisija
Pzcdlogu za postavitev navesti ime a vseh kandidatov, ki izpolnjujejo
Pogoje.
, Na podlagi izida razpisa postavi krajni ljudski odbor tajnika, šefe
in-
za posamezno mora v svojem
............tajnika,
snovnih upravnih organov in Pektorje, druge uslužbence pa po-tavi personalna komisija.
Kdor sc je potegoval za razpisa-
0	mesto ali je njegov pravni inte-?s Prizadet, se lahko pritoži zoper
o postavitvi, če misli, da razpis
1	bil opravljen po predpisanem postopku ali da postavljeni ne iz; ZaV^uje pogojev, ki so predpisani z
kimoni in razpisom. Če organ, ki niočn o pritožbi, ugotovi, da razpis J bil opravljen po predpisanem po-i °Pku,. razveljavi akt o postavitvi v ,!"azPis, v drugih primerih pa raz-Jflvi samo akt o postavitvi.
131. člen
. postavitev uslužbencev okraj-gQ ljudskega odbora, ki nimajo
potrebne strokovne Izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, na katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega sc taka izobrazba prizna, je potrebna pritrditev sekretarja Sekretariata Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS zn občo upravo.
Zoper odločbo sekretarja sekretariata zn občo upravo, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti.
132.	člen
O razrešitvi uslužbencev, ki jih je imenoval ljudski odbor, odloča ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa personalna komisija.
133.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, starešin temeljnih upravnih organov in inšpektorjev izdaja predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izdaja tudi druge odločbe v zvezi s službenimi razmerji teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
Odločbe o postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev l judskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora izdaja tudi druge odločbe o službenih razmer jih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
VI. Mesini svet
134.	člen
u ^ mestu Ljubljani se ustanovi - s'ni svet za občine, naštete v dru-,ni odstavku drugega člena statuta *rn.l« Ljubljana.
k (‘)ani Mestnega sveta so vsi od-]j ' l"ki> ki so izvoljeni v okrajni trto i i°db°r v občinah na območju l>r,1 Ljubljane.
Mot^dnika Mestnega sveta izvoli stni svet iz svoje srede.
(hjpe je predsednik zadržan, ga na-.v^stuje član, ki .ga določi Mestni
IVp^estni svet' sklicuje predsednik tip ,'j Sam od sebe. na predlog tretji-vOV sve,a °1' P° sklepu okraj-‘jtidskega odbora.
135.	člen
svet obravnava delo obli^ ' i Uudskih odborov na mest-Bien območju. ki so skupnega po-1 ljZfl občine, in sicer: p]atl'o^aje priporočila k družbenim
plan °l)ravnova okrajni družbeni ljudciP.re<len o njem odloča okrajni 'Skl odbor;
i tn,ln;',a;e priporočila o ureditvi ko-Pothp n' 1 vprašanj, ki imajo skupen !v0(,,n vse mesto ali za več občin tr‘reŽf|V°'i Kanalizacija, električna 6a v ’ Phnarne in plinovodi, požar-Vr,rnost, javni promet);
Renf,°Z?rnvlja in daje priporočila - . falnem regulacijskem načrtu
ta
kletno
mestno območje;
Man‘ ej-Pravlja o perspektivnem •tioči,, k°munnlne graditve na ob-*>,t°frrnJnes!a: rnzPr«vlja o letnem fKtnoči1111 Komunalne .graditve na Ki bj JS mesta in o višinah sredstev, Ktocm., a Potrebna za izvršitev tega Poj jji. ’a‘ ter o delu sredstev, ki bi 6 ogotoviln vsaka občino;
ltl'1Iiairnn*)rnvl'a o ustanavljanju ko-1 Podjetij in zavodov, ki
imajo skupen pomen za vse mesto in daje priporočila glede načina poslovanja teli zavodov in določanja pravic za njihove storitve;
7.	razpravlja 0 ustanovijanju skladov za stanovanjsko graditev ter o drugih skladih, ki imajo pomen za vse mesto, čc je za to po zakonu upravičen, daje priporočila, kako se ti skladi oblikujejo in kako uporabljajo njihova sredstva;
8.	razpravlja tudi o drugih zadevah. ki imajo pomen za celotno mestno območje;
9.	sprejema odloke in sklepe v zadevah, za katere je pristojen po posebnih predpisih.
•	136. člen
Predsednik Mestnega sveta pripravlja. sklicuje in vodčscje sveta, predlaga dnevni red za seje in skrbi, da sc izvršujejo sklepi Mestnega svetu.
Zadeve v zvezi s pripravljanjem sej Mestnega sveta opravljajo po navodilih predsednika Mestnega sveta uslužbenci okrajnega ljudskega odbora.
137.	člen
Predsednik Mestnega sveta lahko sprejema stalno denarno nagrado, če je stalno zaposlen z opravljanjem te dolžnosti. Nagrado določi Mestni svet.
138.	člen
Mestni svet ne more izdajati odločb v upravnem postopku in tudi ne izvrševati upravnih opravil.
139.	člen
Mestni svet sprejema odloke in druge sklepe, zn katere je pristojen po posebnih predpisih, na seji.
Odloke in sklepe izvršujejo občinski ljudski odbori.
Odloki in sklepi se objavljajo v
»Glasniku c, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
140.	člen
Mestni svet sprejme svoj poslovnik. Poslovnik potrdi okrajni ljudski odbor.
141.	člen
Mestni svet ima svoj predračun v sestavu okrajnega proračuna. V mejah pravice, da izdaja predpise ter ustanavlja sklade in zavode, lahko Mestni svet obvezuje občine na območju mesta, da nosijo stroške oziroma prispevajo svoj delež.
Mestni svet določi tudi konkretni namen sredstev, ki jih je okrajni ljudski odbor določil za kritje mestnih potreb.
142.	člen
Okrajni ljudski odbor ima do
Mestnega sveta enake pravice kakor do občinskih ljudskih odborov.
Mestni svet lahko daje okrajnemu ljudskemu odboru predloge in mnenja o posameznih vprašanjih iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora.
Mestni svet lahko predlaga okrajnemu ljudskemu odboru naj razveljavi ali odpravi akte občinskega ljudskega odbora, ki so v nasprotju z odlokom ali sklepom Mestnega sveta.
Občinski ljudski odbor ima pravico, da vloži pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS ugovor za varstvo svojih samoupravnih pravic, če misli, da so s takšnim aktom Mestnega sveta kršene njegove z zakonom določene pravice.
VSI. Zbori volivcev
143.	člen
Odborniki ljudskega odbora morajo poročati zborom volivcev v svoji volilni enoti o delu ljudskega odbora in o svojem delu najmanj enkrat na leto, sicer pa, kadar to zahteva najmanj desetina volivcev z območja kakšnega zbora volivcev v odbornikovi volilni enoti.
144.	člen
Ljudski odbor mora obravnavati vse predloge zborov volivcev o vprašanjih iz svoje pristojnosti; o sklepih, ki jih je sprejel na podlagi takih predlogov, mora ljudski odbor obvestiti zbor volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
145.	člen
Ljudski odbor lahko da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zborom volivcev.
14(1. člen
Zbori volivcev, ki so sklicani za obravnavanje vprašanj iz 145. in 145. člena tega statuta, se opravijo za območja, ki so določena z občinskim statutom.
Zbori volivcev v gospodarskih organizacijah se sklicujejo za ista območja kot pri predlaganju kandidatov za volitve odbornikov zbora proizvajalcev.
Zbori volivcev, na katerih poročajo odborniki okrajnega zbora o delu ljudskega odbora in o svojem delu, se lahko skličejo skupno za več območij. Območja, za katera se sklicu jejo taki skupni zbori volivcev, določi občinski ljudski odbor na predlog okrajnega ljudskega odbora.
Zbore volivcev sklicujejo občinski ljudski odbori nn zahtevo okrajnega ljudskega odbora. Odbornik okrajnega ljudskega odbora ima pravico zahtevati od občinskega ljudskega odbora. naj skliče zbor volivcev, da mu poroča o svojem delu.
Vlil. Referendum
147.	člen
Okrajni ljudski odbor lahko razpiše referendum zato, da volivci potrdijo posamezne odloke in ukrepe, ki imajo pomen za življenje in razvoj okroja, ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo.
Referendum razpiše ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v okraju.
Volivci lahko postavijo zahtevo
za razpis refernduma pismeno ali na zboru volivcev.
Ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Če se razpiše referendum na zahtevo volivcev, mora okrajni ljudski odbor razpisati referendum najpozneje deset dni po sprejemu pritrditve Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
IX.Posebne določbe o pravicah in dolžnostih ljudskega odbora in sveta za notranje zadeve In splošno
upravo do tajništva
148.	člen
Določbe o pravicah in dolžnostih ljudskega odbora in sveta za notranje zadeve in splošno upravo do tajništva za notranje zadeve v zadevah iz izključne pristojnosti federacije in v zadevali javne varnosti in varstva javnega reda: o določanju uradne
za notranje zadeve
osebe, ki v razmerju do tajništva za notranje zadeve in njegovih uslužbencev izvršuje pravice iz 1. in 4. do 8. točke 85. člena tega statuta ter o predlaganju poročil o delu tega tajništva so predpisane z zakonom in z drugimi predpisi višjih državnih organov.
X. Prehodne in končne določbe
149.	člen
Delo v zvezi z naložitvijo evidence o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja za celotno območje okraja dovrši Ograjni ljudski odbor Ljubljana.
Po naložitvi evidence se elaborat izroči pristojnim občinam.
150.	člen
Statut velja, ko ga potrdi Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije, uporablja pa sc od 1. avgusta 1957.
Ljubljana, 27. septembra 1957. Predsednik
Okrajnega ljudskega odbora;
dr. Marijan Dcnnastia 1. r.
26.
ODLOK
1.	člen
E
2.	člen
No območje okraja Ljubljana, kakršno je bilo do uveljavitve zakona o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS št. 25/57), sc razširi odlok o obveznem vodenju poslovnih knjig v zasebnih gostiščih bivšega okrajnega ljudskega odbora Kočevje (Uradni list LRS št. 11 /55) s temile spremembami :
1.	v prvem odstavku 1, člena se postavi namesto besedila »v okraju Kočevje« besedilo »v okraju Ljubljana«;
2.	v 5. členu se postavi namesto besedila »finančni organ okrajnega ljudskega odbora Kočevje« besedilo »finančni organ pristojnega občinskega ljudskega odbora«.
3.	člen
V veljavi ostanejo na območjih,
■a katera so bili izdani, sledeči od-
Na podlagi 29. člena statuta OLO Ljubljana, v zvezi z določili zakona 0 izvedbi priključitve odpravljenih občin in okrajev (Ur. 1. LRS št. 25/57) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora dne 27. septembra 1957 sprejel
o izenačenju predpisov okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in hiv-Šegu okrajnega ljudskega odbora Kočevje
Na območje bivšega okraja Kočevje, ki je priključeno okraju Ljubljana, se razširjajo tile odloki OLO Ljubljana:
1.	odlok o ureditvi obratovanja avtobusnih prog na območju mesta Ljubljane in o redu na avtobusni postaji (Ur. 1. LRS št. 33/55), s spremembo po odloku o izenačenju predpisov, ki so veljali na območjih bivših okrajev Ljubljana-okoli-ca, Postojna in Novo mesto ter bivšega glavnega mesta Ljubljane (Glasnik, uradni vestnik OLO Ljubljana št. 3/56, Ur. list I.RS št. 3/56);
2.	odlok o poklicni gasilski četi (Ur. list LRS št. 43/54) s spremembo
0	odloku o izenačenju predpisov,
1	so veljali na območjih bivših okrajev Ljubljana-okolica, Postojna in Novo mesto ter bivšega glavnega mesta Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik OLO Ljubljana št. 3/56, Ur. list LRS št. 3/56);
3.	odlok o javnem redu in miru za okraj Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik OLO Ljubljana št. 14/56, Ur. list I.RS št. 12/56);
4.	odlok o opravljanju mrliške pregledne službe v okraju Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik OLO Ljubljana št. 31/56, LTrndni list LRS št. 32/56);
5.	odlok o dnevnicah in povračilu za ločeno življenje uslužbencev in delavcev okraja, občin in zavodov v okraju Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik OLO št. 100/56).
loki bivšega okrajnega ljudskega odboea Kočevje:
1.	odlok o kategorizaciji cest
III.	reda v okraju Kočevje (Uradni list LRS št. 26/53);
2.	odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Kočevje (Uradni list LRS št. 44/54), naveden pod
5.	točko 1. člena odloka o izenačenju okrajnih predpisov okrajnega ljudskega odbora Kočevje (Uradni list LRS št. 4/56, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 1/56);
3.	odlok o pristojnosti občinskih ljudskih odborov po predpisih prejšnjega okrajnega ljudskega odbora Kočevje (Uradni list LRS št. 46/55, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 1/56) glede zadev, ki so navedene v prilogi tega odloka pod II, IV in X' I;
4. člen
V veljavi ostane odlok o kategorizaciji cest III. reda okrajnega ljudskega odbora Črnomelj (Uradni list LRS št. 26/53), naveden v 4. členu odloka o izenačenju okrajnih predpisov okrajnega ljudskega odbora Kočevje (Ur. list LRS št. 4/56, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 1/56).
5. člen
Dokler -občinski ljudski odbori
uoKier -ODCinsKi ljudski odbori Dobrepolje, Kočevje, Lašče, Ribnica in Sodražica ne bodo sprejeli v skladu s predpisi zveznega in republiškega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ustreznih predpisov, veljajo na območjih, za katera so bili izdani, sledeči odloki bivšega okrajnega ljudskega odbora Kočevje:
1.	odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij na območju okraja Kočevje (Uradni list LRS št. 12/53);
2.	odlok o oddajanju poslovnih prostorov v najem na območju okrajnega ljudskega odbora Kočevje (Uradni list LRS št. 33/53);
3.	odlok o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti, volitvah hišnih svetov ter svetov stanovanjskih skupnosti (Uradni list LRS št. 21/54);
4.	odlok o kategorizaciji stanovanj in okolišev na območju okrajnega ljudskega odbora Kočevje (Uradni list LRS št. 43/54);
5.	odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih (Ur. list LRS št. 6/55);
6.	odlok o uvedbi občinskih taks (Uradni list LRS št. 32/55);
7.	odlok o tržnem in sejemskem redu (Uradni list LRS št. 34/55).
6.	člen
4.	odlok o začasnih gradbenih in
urbanističnih ureditvah v okraju Kočevje (Uradni list LRS št. 6/56, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 4/56);	,
5.	odloki o gradbenih okoliših v občinah Dobrepolje, Draga-Loški potok, Kočevje, Lašče, Predgrad, Ribnica in Sodražica (Uradni list LRS št. 13/57, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 8/57 in št. 9/57).
Dokler občinski ljudski odbor Kočevje ne bo sprejel v skladu s predpisi zveznega in republiškega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ustreznih predpisov, veljajo na območju bivše občine Predgrad, ki je priključeno občini Kočevje, sledeči odloki okrajnega ljudskega odbora Črnomelj, navedeni v 3. členu odloka o -izenačenju okrajnih predpisov okrajnega ljudskega odbora Kočevje (Uradni list LRS št. 4/56, Uradni vestnik okraja Kočevje št.-1/56);
1.	odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij v okraju Črnomelj (Uradni list LRS št. 30/54);
2.	odlok o kategorizaciji stanovanj v območju okraja Črnomelj (Uradni list LRS št. 42/54);
3.	odlok o oddajanju poslovnih prostorov v najem v območju okrajnega ljudskega odbora Črnomelj (Uradni list št. 42/54);
4.	odlok o stanovanjskih skupnostih okraja Črnomelj (Uradni list LRS št. 43/54).
7.	člen
Do 31. decembra 1957 ostanejo v veljavi sledeči odloki bivšega okrajnega ljudskega odbora Kočevje:
1.	odlok o ustanovitvi sklada za štipendije okrajnega ljudskega odbora Kočevje (Ur. list I.RS št. 29/56, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 16/56);
2.	odlok o občinskem prometnem davku (Uradni list LRS št. 35/56, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 18/56), spremenjen in dopolnjen z odlokom okrajnega ljudskega odbora Ljubljana z dne 27. septembra 1957 št. 01/5-3446/22-57;
3.	odlok o občinskih taksah za potrdila o lastništvu in zdravju živine ter za cestna motorna vozila (Uradni list LRS št. 36/56, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 13/56 in št. 19/56);
4.	odlok o ustanovitvi okrajnega vodnega sklada za okraj Kočevje (LTradni list LRS št. 2/57, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 3/57);
5.	odlok o proračunu okraja Kočevje za leto 1957 (Uradni list LRS št. 14/57, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 8/57) in odlok o spremembi odloka o proračunu okrnia Kočevje za leto 1957 (Ur. list LRS št. 22/57, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 15/57);
6.	odlok o ustanovitvi gasilskega sklada okraja Kočevje (Uradni list LRS št. 22/57, Uradni vestnik okraja Kočevje št. 15/57);
7.	odlok o tarifi, po kateri se plačuje odškodnina za razlaščena zemljišča v letu 1957 (Uradni list LRS Št. 26/57);
8.	družbeni plan okraja Kočevje v letu 1957. sprejet na seji okrajnega ljudskega odboru Kočevje dne I. junija 1957, in odlok o spremembi družbenega plana okraja Kočevje za leto 1957, sprejet na seji okrajnega ljudskega odbora Kočevje dno 27. julija 1957.
8.	člen
Na območje bivšega okraja Kočevje, ki je priključeno okraj« Ljubljana, se razširjajo z veljav« od t. januarja 1958 dalje sledeč1 odloki okrajnega ljudskega odbor« Ljubljana:
1.	odlok o občinskih taksah (Ur; list LRS št. 19/56, Glasnik, uradm vestnik OLO Ljubljana št. 32/56). razen tar. št. 2 tarife, ki se razveljavi;
2.	odlok o pobiranju občinske?« prometnega davka na območju okra-ja Ljubljana (Ur. list LRS št. 23» Glasnik, uradni vestnik OLO Ljubljana št. 50/56);
3.	odlok o spremembah in dopj"' nitvah odloka o pobiranju obči«' skega prometnega davka na območj« okraja Ljubljana (Uradni list j M*, št. 26/57, Glasnik, uradni vesta1« OLO Ljubljana št. 53/57).
9. člen
Prenehajo veljati naslednji odi0-ki bivšega okrajnega ljudske?« odbora Kočevje:
-	1. nasledn ji v 1. členu odloka 0
izenačenju okrajnih predpisov (V.£ list LRS št. 4/56, Uradni vesta1 okraja Kočevje št. 1/56) navede'11 odloki:
a)	odlok o zatiranju plevela list LRS št. 26/52);
b)	odlok o obvezni tuberkulifV' j zaciji goveje živine na območl” okrajnega ljudskega odbora KoČ®'r- j je (Uradni list LRS št. 12/53);
e) odlok o škropljenju kromp1' rišč in zatiranju"krompirja sa»|0' sevea (Uradni list LRS št.'23/53);
č) odlok o javnem redu in udje v okraju Kočevje (Uradni list L*'’| št. 7/54);	|
d) odlok o spremembi odloka , obvezni tuberkuliniznciji goveje *'|j vilic v okrnili Kočevje (Uradni l|S LRS št. 8/55);
2.	odlok o dnevnicah za uradu«
potovanja in povračilo za loče« I živlienie uslužbencev okrajnih 'j občinskih organov in zavodov «,. območiu okra in Kočevje (Urad« list LRS št. 37/56. Uradni vest"'11 3 okraja Kočevje št. 16/56);	.
3.	odlok o določitvi območja. « j katerem se pobira višja taksa 7l *. pse (Uradni list LRS št. 23/56, Vr«'' ni vestnik okraja Kočevje št. 12* j'
4.	odlok o dopolnitvi odlok8 določitvi območja, na katerem j pobira višja taksa za pse (Urfl list LRS št. 39/56, Uradni vestr"1 okraja Kočevje št. (9/56).
10. člen	(
Ta odlok velja od dneva obj^ v »Glasniku«, uradnem vesta' OLO Ljubijana.
St. 01/5-3446/25-57.
Ljubljana, 27. septembra I9" Predsednik	fl
Okrajnega ljudskega odb° dr. Marijan Dermastin Lj,
Vselnn«4
21 Statut okraja Ljubljana.
26 Odlok o izenačenju predpisov ljudskega odboru Ljubljana in ?!
okrajnega ljudskega odbora KoČovj®*