Slovani v Primorju in laško vseučilisče, Od SoSe, dne 12. deoembia 1908. Hrvaški visokošolci so pogodili pravo, ko so te dni na zborovanju na zagrebškem vseučilišču med drugimi resolucijami sprejeli tudi to, da naj dado brvaškemu in slov. narodu v Primorju ljudske in srednje šole prej nego rešijo vprašanje laškega vaeučilišča. — Ljudskih in srednjih šol nam manjka, Labi pa so že na tera, da dobe vseučilišče! In to vseučilišče hočejo imeti v TrBtu. Pravijo, da dosežejo na vsak način, da se otvori njihovo vaeučilišče v Trstu. Mogočne zaveznike v ta namen imajo v Italiji. Sicer pa jim gre vlada na roko in če se morda še prav takoj ne sprijazni s sedežem laškega vseučilišča t Tratu, se pa to zgod sčasoma, zakaj Lahi ostanejo pri svoji zahtevi. Tako se laliko zgodi, da se bo dvigalo vTrstu ponosno laško mučilišče, po slovenskih in hrvaških selih pa bo manjkalo eelo Ijudskih šol. Ako se uresničijo laške zahteve, potem se bo laštvo v naših deželah visoko dvignilo, potem bo nosil Lah še ponosneje pokonci glavo in še prezirljiveje bo gledal na nas dol ter sikal ,,ščnve" na brezpravne primorske Slovane. Irredentovec bo potera gospod v Primorju, Slovan suženj. Irredentizem bi se dvigal. Že sedaj so založeni z bombami po Bpalestrah", kjer prirejajo protiavstrijske veselice, kaj pa bi bilo šele potem? Slovane tlačijo. Slovenci v Gorici nimajo niti ene Ijudske mestne šole, ko bi morali imeti najmanj tri! Tam ob periferiji Podturnom rea stoji poslopje, namenjeno za slovensko mestno šolo, toda to ni šola ; tja ne morejo starši pošiljati otrok. Koliko časa že se trudijo tržaški Slovenci za slovensko šolo v mestu, pa je še sedaj nimajo. Lahi pa so že na tem, da dobijo v Trstu svoje vseučilišče. Z revolverjem si priborujejo pozicije, da bi zagospodarili neomejeno nad primorskimi deželami. Ako se to zgodi, da pride laško vseučilišče v Trat, potem se pokaže na eklatanten način kako vlada dviga Labe, da more toliko bolj tlačiti Slovane. Eo bo treba poslati še vojaštva na slovanski jug, ako se vname vojna, za to bodo dobri tudi primorski Slovani. Vlada ima pri tem tudi še druge račune. če zadofolji Lahe, da bodo videli Slovane tako ponižane pod aeboj, potem se bo lažje razvijala nemška propaganda po Primorju. Nova planinska železnica je bila kot nalašč za neraške svrhe otvorjena pod Derschatto, ki jo je postavil hitro v službo proti jugu prodirajočemu nemštvu. To se že pozna v Gorici in Trstu, iz Opatije pa razteza nemška roka grabežljivo svoje prste po Istri. Lahi v Primorju že sedaj skrivljajo svoja hrbtišča pred vsakim nemškim prirandrancem, kaj bi bilo šele potem, ko bi jim Neraci dannadan kazali, da so z njihovo pomocjo dobili vseučilišče. Laštvo in nemštvo v Primorju bi korakalo vštrie proti Slovanom Slišijo se tudi mnenja, da ne bi bilo tako hudo — samo Slovani bi se morali lepo okoristiti laškega orozja proti La&om. To ae pravi: primoraki Slovani bi morali pridno pohajati laško vaeučilišče v Trstu, da bi tako imeli akademiški naraščaj v vseh strokah. Slovani bi tekmovali z Lahi in zaradi jezikovnih sposobnosti bi lahko vstopali v vse službe! — Najprej treba vprašati: Kako bi vplbalo laško Tseučilišče na raznarodovanje ? Bojimo se, da jako. Ze aedaj nam jetnlje naše ljudi laški vpliv; potem, ko bi imeli Lahi vseučilišče v Trstu, bi bil ta vpliv še ojačen, zakaj oni bi kazali: Glejte, mi imarao ljudske, sredDJe šole in vseufiiliŠče — vi, Slovani, nimate nič. Dajte otroke v naše šole! Ali bi to ne vplivalo nam v škodo? Bojimo se, da, te je še sedaj toliko raznarodovanja v primorskih deželah, da mora človeka srce boleti, bi ga bilo potem še več. Potem pa ni treba misliti, da bi Lahi mirno gledali naval Slovanov na laško vseučilišče. To bi biff nemiri. Ce se drznejo na Dunaju streljati z revolverji, kaj bi počeli šele v Trstu. Preganjali bi jih in pregnali. Zato ne sme laško vseučilišče v Trst. Vprašanje o laški juridični fakulteti pa semora rešiti istočaano z vprašaujem o slovenski. Med oberna mora biti junctim, kakor je sklenila tudi BNarodna zveza" na Dunaju, ki zahteva slov. juridično fakulteto v Ljubljani, laška pa ne sme v Trst; da ne sme v Trst, o tera so dosti prepričevalno govorili tudi tržaški Slovenci. »Narodna zveza" ima sedaj nalogo in dolžnoat, da poskrbi z vsenii sredstvi, da ne bodo primorski Slovani niti prikrajšani niti osleparjeni. Priznavamo opravičenost težnje po akademiški izobrazbi vsakomur, a to se ne sme zgoditi na škodo — Slovanov.