POSKUSNA IZKOPAVANJA RIMSKE CESTE 
V SLOVENSKI BISTRICI
Stanko P ahič 
Pokrajinski muzej, Maribor
Kmalu po letu 1952, ko so prvi arheologi nove povojne generacije dobili svoja delovna 
mesta v muzejih Celju, Mariboru in Ptuju, je med njimi vzniknila misel o usklajenem delo­
vanju tudi na raziskovalnem področju. V sodelovanju z J. Šašlom, ki je podpiral to zamisel 
s teoretične strani, so se odločili za arheološko proučevanje rimske ceste med Celjem in 
Ptujem in sicer tiste njene trase, ki pelje skozi Vojnik in Slovensko Bistrico. Zaradi raz­
ličnih vzrokov je ta skupna naloga ostala večinoma v zasnutku, še največ drobnih iskanj, 
skromnih sondiranj in začasnih meritev pa je bilo v letih 1953—1969 opravljenih na odseku 
med Slov. Konjicami in Pragerskim.1 Da seje pisec pogosteje od drugih delovnih tovarišev 
loteval tega dela, je bilo že zato, ker prebiva v neposredni bližini še dobro ohranjenih od­
sekov rimske ceste okrog Slovenske Bistrice, nekoliko pa so k temu prispevale tudi iz­
kušnje po sondiranjih rimskih cestišč vzhodno od Ptuja, kjer je prišlo do tega dela iz dru­
gih, topografskih potreb.2 Tako prvotna zamisel o tem ni nikoli zamrla, čeprav je tudi 
danes — po dobrih dvajsetih letih — do zamišljene monografije o rimski cesti Celeia— 
Poetovio še skoro prav tako dolga pot.
Do novih spodbud je proučevanje poteka tega dela rimske ceste prišlo leta 1969, ko 
se je za to posrečilo zainteresirati nekatere vodilne delavce pri tedanjem Skladu za ceste 
SRS v Ljubljani. Tako so se tam odločili, da bodo z vsakoletnimi dotacijami podprli razi­
skovanje rimskih cest na Slovenskem v okviru delovnega načrta, ki je dobil naslov »Rim­
ske ceste v Sloveniji«. Ko je prvotno letno podporo 10.000 din pobudnik — sedanja Re­
publiška skupnost za ceste kmalu pomnožil, se je bilo mogoče načrtneje in perspektivneje 
lotiti sondiranj in nekaterih drugih opravil, ki v okviru odobrenih zneskov niso bila pre­
zahtevna. Levji delež celotne podpore je pripadel odseku rimske ceste med Slovensko 
Bistrico in Pragerskim, kjer so bila opravljena že nekatera preddela in kjer je bil za daljši 
rok na voljo potrebni kader.
Ob takšni perspektivi je bilo mogoče že v začetku določiti osnovne smernice razisko­
vanja, ki naj bi bile preizkušnja arheološkega ugotavljanja rimskih cest in bi lahko, če bi 
se tu uveljavile, postale vodilo tudi za delo v prihodnje. Osnovni namen je bil kakovostni 
preskok od začetnih spekulativnih določanj rimskih cest ter poznejših povpraševanj in 
iskanj tras na terenu do zanesljivega ugotavljanja ostankov cestišč v njihovi čimvečji ne­
pretrgani povezavi, kar je na dolgih odsekih med Konjicami in okolišem Ormoža tudi
1 Potek in podolžni profil rimske ceste v Slovenski Bistrici. — Verlauf der Römerstrasse mit dem Längsprofil in Slovenska Bistrica.
mogoče.3 Za osnovno obliko takega informativnega sondiranja je bil izbran prečni pro- 
film jarek, ki daje temeljne podatke za podrobni opis ter je za dokumentacijo risan barvno 
in v merilu 1 :20 (prim. opise v dodatku in pril. 1). S primerno gostoto takih jarkov se 
da ujeti čim več raznolikosti, ki se pojavljajo na trasi rimske ceste na različnih legah nje­
nega poteka. Hkrati se tako čim bolj omejuje odstotek naključnosti, ki jih taki linearni 
prečni rezi nujno vsebujejo. V dosedanjih izkušnjah se je v razmerah okrog Slovenske 
Bistrice ustalila vmesna razdalja med posameznimi profilnimi jarki poprečno na 70 metrih. 
Tako zgoščena vrsta profilov, po potrebi dopolnjena z vmesnimi sondami in ročnimi vrti­
nami, nudi dovolj podatkov za preverjanje načina gradnje ceste, njene usode med več­
stoletno uporabo ter njenega propadanja v poantičnem obdobju. Hkrati pa to omogoča 
ne le vris trase na posamezne katastrske parcele za potrebe spomeniškega varstva, temveč 
tudi izdelavo natančnejšega načrta npr. v merilih 1 : 1.000— 1 : 5.000 ter ustreznega po­
dolžnega profila. Na ta način pa se dokumentacija rimske ceste že precej približa tisti, 
ki jo za nove gradnje sodobnih cest uporabljajo dandanašnji gradbeniki, le da sta oba 
postopka v obratnem sorazmerju.4 S tem pa postane tudi tu potrebna precizna izmera, 
samo po sebi umevna v tehničnih panogah, in s tem ustrezen strokovnjak, ki bi že zaradi 
izdelave končnih načrtov moral sodelovati pri takem delu od začetka do kraja.
V danem primeru tega ni uspelo doseči in zato si je bilo treba pomagati z improvizi­
ranimi meritvami, ki jih je na srečo bilo mogoče navezati na dvoje zanesljivih podlag. 
Od štirih raziskovalnih odsekov, na katere je bil razdeljen 9 km dolg del rimske ceste (Slov. 
Bistrica, Sp. Nova vas, Velenik, Pragersko) je veleniškega izmeril in pripravil načrte inž. 
P. Leber iz Celovca. Za območje Slovenske Bistrice in deloma Sp. Nove vasi je bil na voljo 
katastrsko-topografski načrt, ki so ga izdelali za potrebe gradnje hitre ceste, s katero je 
rimska tu precej vzporedna. Z uporabo tega načrta je bil olajšan vris trase, kar je, a ne 
do konca, opravil strokovnjak iz Geodetske uprave v Slov. Bistrici. Za druge dele trase 
se je bilo treba opreti na podatke iz osnovne državne karte 1 : 5.000 ter seveda na že iz­
merjena izhodišča. Kako je to uspelo, je bilo že prikazano v začasnem poročilu o Sp. Novi 
vasi, povsem jasno pa bo ob zaključni obdelavi.5
Pri opisovanju in risanju profilov se je pokazalo, da je razmerje med kulturnimi plastmi 
in naravnim preoblikovanjem tal med in po prenehanju vzdrževanja oz. uporabe rimske 
ceste drugačno kot pri večini drugih arheoloških objektov, ki absolutno prevladujejo nad 
sterilnim okoljem. Delež plasti, ki so sicer nastale zaradi antropogenih posegov v okolje 
ali pa so tako preoblikovano okolje samo prekrivale, je v odnosu do gramoza cestišča, 
ki je sam po sebi tudi le del po človeku prestavljene naravne plasti, tolikšen, da že glede 
na svoje poreklo, a tudi proces nastajanja in včasih celo količino, kliče po razlagi strokov­
njaka — naravoslovca. To je potrebno že zaradi pravilnega poimenovanja takih plasti, 
še bolj pa po njihovi razlagi, ki je arheolog ne more zadostno dokazovati in se zato zateka 
k logičnemu sklepanju in domnevam.
Dosedanje raziskovanje pri Slovenski Bistrici je tudi v tem pogledu ostalo le na pol 
poti. Že začeto preverjanje trase rimske ceste in razčlenjevanje nejasnosti med arheologi 
in naravoslovci je bilo prekinjeno čim je vzbudilo dvome in odklonilno stališče.6 Neuskla­
jeno delo s pedologom je dalo le skromne rezultate, pri razvrščanju in poimenovanju plasti 
pa si je pisec moral pomagati s priročniki te stroke.7 Pri proučevanju porekla za cesto 
uporabljenega gramoza, od katerega so se vzorci načrtno zbirali pri vseh profilih, je sicer 
prišlo do izdelave nekaterih analiz, ki pa niso uspele do kraja odgovoriti na vprašanje o 
poreklu že zato, ker okolica trase rimske ceste še ni primerno petrografsko skartirana.8 
Neizkoriščena je ostala tudi možnost pelodne analize vzorcev iz tistih ležišč gline, ki na 
poglobljenih mestih leže tik pod gramozom rimske ceste (npr. profili št. 15 v Slovenski
Bistrici ter št. 17 in 30 v Veleniku). Morda bi zanimive izsledke prinesla tudi analiza lesa, 
ki je bil v teh profilih podložen gramoznemu nasutju in posplošeno pripisan hrastu?
Naloga arheologa kot pobudnika takega raziskovalnega posega je poleg potrebnih 
organizacijskih ukrepov predvsem pravilna izbira sondnih mest in po nadzoru izkopov 
izdelava dokumentacije. Za čim popolnejšo objektivnost pri vsebinskem utemeljevanju v 
sondah pridobljenih podatkov pa bi bilo zelo koristno stalno sodelovanje vsaj dveh arheo­
logov, ki bi z raznimi metodami redno preverjala in usklajevala svoja ločena opazovanja 
in ocene, hkrati nabirala izkušnje in se medsebojno dopolnjevala pri urejanju dokumen­
tacije in končnih poročil.
Ob vsem tem je torej v letih 1970—1976 opravljeno raziskovanje rimske ceste v Slo­
venski Bistrici in njeni okolici presojati kot poskus, ki je gotovo dal nekaj zanimivih in 
nespornih izsledkov, pokazal pa je tudi hibe, ki bi jih morale bodoče načrtneje zasnovane 
raziskovalne akcije že vnaprej odpraviti. Če gre za to, da se v tej zvrsti arheološkega dela 
doseže današnjemu času primerna znanstvena in tehnična preciznost, bo dosedanje po­
samične pristope vsekakor morala zamenjati tako organizirana oblika raziskovanja z 
ustreznim zaledjem, ki bo polagoma tudi arheološko proučevanje rimskih cest izobliko­
vala v eno izmed posebnih delovnih disciplin. Pri tem je misliti tudi na čim bolj norma­
tivno izdelavo dokumentacije ter njeno hrambo na za to posebej izbranem mestu, ki bo 
ustrezalo potrebam te vrste na vsem slovenskem prostoru.9
Sedanje stanje ostankov rimske ceste v Slovenski Bistrici, ki so ravno v teh letih zaradi 
obsežnejših gradbenih in drugih posegov bili v precejšnji meri uničeni, je bilo v kratkem 
že nekajkrati opisano.1 0 V tem prikazu je zato poudarek na problematiki raziskovanja, 
k iji dosedanja dognanja rabijo predvsem kot ilustrativno gradivo.
Trasa rimske ceste mimo Slovenske Bistrice je bila nekoliko natančneje znana že od 
leta 1869, ko jo je obhodil in kratko opisal R. Knabl, leta 1939 pa jo čez Bistriško polje 
na topografski karti dokaj natančno vrisal B. Saria.1 1 Njen odsek med potokoma Ložnico 
in Bistrico leži na tleh, k ijih geološka karta tega področja označuje kot »terasni diluvij« 
z »obsežnimi ležišči diluvialne ilovice na znožju odloženega proda«.1 2 Geomorfološko gre 
tu večji del za površino riške terase oziroma vršaja na večjem delu Bistriškega polja, ki 
je na obrobnih delih obdan z ozkim pasom würmske terase.1 3 Površina tal je na terasi 
povsod do globine 3 m in več sivo- in svetlo rjava glina, prvih 20—35 cm pod humusom 
meljasta in vlažna, niže pa mastna ter na sušni legi deloma drobljiva.1 1 To so hkrati ste­
rilna tla v vseh profilih na ravnici terase, medtem ko se na dnu doline Bistrice ob njeni 
dosedanji strugi tolikanj poglobi pod različno mešanimi meljastimi naplavinami, da je 
po arheološki poti ni bilo več mogoče doseči.
Vegetacija površine teh tal v zgodnji antiki ni znana, saj je s pomočjo pelodnih analiz 
zbranih le nekaj podatkov za dosti starejše pleistocensko obdobje.1 5 Najbrž je upravičeno 
domnevati gozd mešanega sestava in z močnejšim deležem hrasta, to pa v precej sklenjeni 
obliki, saj ni nobenih sledov take predrimske poselitve, ki bi na tem območju privedla 
do krčenja za polja.1 6 Vsaj v ožjem pasu smeri rimske ceste so prve antropogene posege 
v dotedanjo divjino storili verjetno šele Rimljani. Potek teh postopkov si lahko le zamiš­
ljamo. Vsekakor so morali najpoprej določiti smer bodoče prometne poti, potem so izkr­
čili ustrezni gozdni pas ter pripravili podlago za nasipavanje gramoza po cestišču. O tem 
poslednjem pa že najdemo podatke v profilnih jarkih.
Prvo vprašanje pri tem je, kako so po očiščenju trase skušali zavarovati cesto pred 
kvarnimi vplivi površinske vode, ki je na glinastih tleh ostajala precej na površini. Čeprav 
je ravnica terase s poprečnim naklonom 1,4% v splošnem nagnjena proti jugovzhodu in 
0,8% proti vzhodu, pa vzdolžni profil trase ceste prikazuje tudi nekatere položne hrbte
in vmesna znižanja, deloma celo kot kotanje (sl. 1). Na tu obravnavanem 2.209 m dolgem 
odseku se trasa ceste iz globokega »Šugarskega grabna« najprej vzpne na zahodni rob 
terase, prečka njen proti vzhodu nagnjen rob ter 2,5 m globoko nižino prečne erozijske 
zajede, doseže vrh vzhodnega roba tega višjega dela terase, prečka široko kotanjasto dno 
vzhodnega nižjega dela terase ter se po njenem vzhodnem pobočju spusti k nižjim tlem 
ob potoku Bistrici. Vzponi in spusti so različni, a z izjemo obeh robov terase (5%) neznatni 
(0,2—2,3%). Z izjemo močvirne kotanje v erozijski zajedi (profil št. 15) so tla v trasi ceste 
povsod glinasta oz. ilovnata.1 7
Kot kaže večina profilov z bolj ali manj ohranjenim gramoznim cestiščem, so gradi­
telji za cesto izoblikovali skromen nasip (pril. 2). Ta nasip je na ohranjenih površinah 
še danes viden, čeprav že močno zabrisan, saj je le 30—50 cm visok. Na večini ravnice 
te terase so bile že od zdavnaj njive, ki so, počez orane, raznesle gramozni vrh nasipa na 
obe strani, tako da se je najbolje ohranil na zahodnem delu terase med profili št. 11 in 
13, kjer so tudi njive orane v smeri ceste. Površina sterilnih ilovnatih tal se v večini pri­
merov sicer ujema s površino sedanje površine, a je ohranila tiste prvotne oblike, ki so 
na današnjem površju že zabrisane. Čeprav je ravnica terase nagnjena proti jugovzhodu, 
se današnja površina ob cesti večinoma zniža tudi na gornji, t. j. levi strani ceste. To zni­
žanje je na talni ilovici opazno kot plitev in širši jarek (gl. 20—40, š. 3—5 m), kar je dobro 
vidno zlasti v profilih št. 12, 19, 20 in 22. V nekaterih drugih primerih je sicer dobro opa­
zen gornji rob višjih tal pod cesto, nižina ob njem pa je širša ter ima obliko plitve kotanje. 
Tudi nižji, desni rob ceste kaže na ilovnati podlagi dokaj izrazito pobočje višjih tal s cesto 
proti kotanjasti nižini ob njej. V nekaterih primerih je z dodatnimi sondami uspelo ujeti 
te kotanje, ki so pravzaprav širok in plitek jarek, v celoti (š. v profilih št. 16 in 25,13—16 m, 
gl. 50—80 cm). V drugih primerih je ta poglobljenost širša, včasih pa gre za preprosto 
nagnjeno ravnico. Rob ob cesti je tu vselej opazen, po navadi močno poševen, v nekaterih 
primerih (profili št. 11, 12) pa tudi bolj strm.
Arheološka razlaga tega pojava bi bila vsaj za nekatere primere: antropogeni poseg 
oz. odkop zemlje ob trasi ceste. To bi veljalo predvsem za vse ožje jarke na gornji, levi 
strani cestišča, še zlasti, kadar so ožji in globji (profili št. 26/3—4 ter 28/1—2). Smisel 
takega kopanja je bil v tem, da se odvede površinska voda od cestišča, to pa se s tem iz­
kopom hkrati zviša. Potrdilo za to razlago nudijo tudi profili št. 11—13 in 18—19, kjer 
je površina talne ilovice bolj sive barve (organoidna plast nekdanje površine), na njej pa 
leži 5—6 m široka in večinoma 20 cm debela plast svetlo rjave sterilne ilovice. To je mo­
goče razložiti kot nasip oz. podlago bodočega cestišča iz gramoza. Ker take nasute ilovice 
ni bilo v vseh profilih na sicer enotnih tleh ravnice terase, pri tem ni šlo za načrtno dvi­
govanje talne podlage, temveč je do tega prišlo morebiti le tam, kjer je bil izkop — zaradi 
odvodnjavanja — obsežnejši. Pa tudi pri tem ni videti nekega doslednega pravila, a tudi 
dosedanja opazovanja so v tem oziru še vedno preskromna.1 8
Težje je z razlago kotanj oz. jarkov na nižji, desni strani ceste. Kjer je rob v talni ilovici 
izrazitejši, bi bilo tudi mogoče govoriti o odkopu, zlasti, ker se v teh primerih po navadi 
pojavlja tudi nasuta ilovica. Izrazit, a močno poševen rob pa bi prej govoril za naraven 
pojav, pri čemer bi lahko prišel v poštev kak vmesni rob terase. To pa bi zaradi zapored­
nosti pojava pri tem moralo veljati tudi za primere z bolj strmim robom, kar bi pomenilo, 
da so se graditelji na ravnici Bistriškega polja naslonili na zelo skromno ježo, ki jim je 
na spodnji, levi strani zagotavljala odtekanje površinskih vodà, medtem ko so na drugi, 
gornji levi strani za ta namen kopali plitve ali tudi globje jarke. Ob tej razlagi vidimo, 
da gre za tak rob na zahodnem višjem delu terase (profili št. 11—13), nato pa spet na šir­
šem vzhodnem delu med profili št. 17 in 20. Če torej tak rob zajema ves zahodni del terase
pa je v širšem vzhodnem delu drugače. T uje najprej greben s profilom št. 16, ki pa je očitno 
del višjega zahodnega območja terase in se je ločil od njega z nastankom vmesne erozijske 
zajede (s profilom št. 15 na dnu). Tu ob robu s cestiščem ni enotne, pošev nagnjene rav­
nice, temveč najprej 13 m široka kotanja, ki daje na tem ožjem grebenu vtis sedla. Ker pa 
se take širše kotanje pod desnim robom cestišča pojavljajo še v profilih št. 21 in (ožja) 22, 
bi bilo tudi mogoče prej kot z antropogenim posegom razložiti kot naravni pojav. V tem 
zadnjem primeru bi morebiti smeli misliti na površinske kotanje v starih gozdnih tleh 
ali pa na sledove starih površinskih spiranj oz. jarkov, ki pa pri profilih št. 21—22 komajda 
pridejo v poštev. To zadnje pa bi bilo možno na vzhodnem robu terase, kjer se v nižino 
k potoku Bistrici spušča do 30 m široka plitva zajeda s precej strmim južnim robom. A 
tudi tu se zdi, da je 16 m široka poglobljenost ob cestišču v profilu št. 25/1 morebiti še 
naravna kotanja, medtem ko podoben pojav v profilu št. 26/2 in naslednjih sodi že k po­
bočnemu jarku. Tu so graditelji ceste v profilu št. 26/2 prislonili cestišče ob pobočje, v 
profilih št. 28/1—2 pa so ga postavili na severno polovico tu že razširjene pobočne poglo­
bitve z ravnim dnom.
Naj je bil obseg prvih zemeljskih del pri pripravi cestišča tak ali drugačen, po tej prvi 
fazi je prišlo na vrsto nasipavanje gramoza. Pri tem velja poudariti, da se na območju 
trase, to je na površini oz. v vrhnjih plasteh ilovice na terasi, naravni prod ne pojavlja in 
je tako, nasut v premi črti prek ravnice, tujek v naravnem okolju ilovnatih tal.1 9 Že zgolj 
z arheološkim opazovanjem se je dalo v profilih št. 11—28 ugotoviti nekatere razlike v 
sestavu gramoza na cestišču. S petrografsko analizo dveh vzorcev najbolj različnih pri-
2 Gramoz cestišča rimske ceste v profilu št. 26/2. — Schotter des römischen Strassenkörpers im
Profilgraben Nr. 26/2.
3 Gramoz cestišča rimske ceste v profilu št. 12. — Schotter des römischen Strasenkörpers im Profil­
graben Nr. 12.
merov — iz profilov št. 12 v zahodnem in 26/2 v vzhodnem delu terase se je dalo po tej 
različnosti opredeliti tudi različno poreklo.2 0 V vzorcu iz profila št. 26/2 seje pokazalo, 
da je bil gramoz za ta odsek ceste vzet prav iz potoka Bistrice, ki je bil v tem predelu pač 
najbližji vir. Po sestavu gramoza v tem profilu, ki vsebuje tudi večje kamne in ne samo 
oblice — iz bližnjih ruševin? — je v primerjavi s sedanjim potočnim prodom jasno, da 
so ga odvažali iz struge na območju Slovenske Bistrice (sl. 2). Še neraziskano in zato ne­
znano pa je mesto pridobivanja gramoza za zahodni predel trase, kjer je delež gnajsa med 
grobo frakcijo daleč prevladujoč in je zato tudi drobljenje in preperevanje v cestišču bilo 
intenzivnejše (sl. 3). Za to gradivo prihaja v poštev odkop na suhi površini, torej v neki 
jami pohorskega znožja med Zg. Bistrico in Zafoštom. Da bi pri tem prišli do zadostne 
jasnosti, bi bilo treba okolico rimske ceste na ustreznih mestih podrobneje pregledati.
O načinu transporta in njegovih poteh lahko v našem primeru samo ugibamo. Noben 
profil tod ni dal zanesljivih podatkov, kolikšna plast gramoza je bila nasuta ob prvi gradnji 
ceste. Tudi ni znano, če so jo za uporabo poprej stlačili oz. povaljali, vsekakor pa gramoz 
iz oblic, pomešanih s peskom, ni smel biti predebelo nasut, da ne bi prihajalo do ugrezanja. 
Tako si lahko samo predstavljamo, da je prvotna plast bila najbrž 10—15 cm debela, o 
čemer lahko sklepamo tudi po opazovanju podobnih sodobnih gramoznih cestišč. Večina 
profilov na Bistriškem polju ima še danes to debelino gramoza, kar pa še ne pove ničesar, 
saj je to večinoma le preostanek nekdanjega gramoznega nasipa. Kjer je gramozna plast 
debelejša, ni uspelo razločiti faz dosipavanja, ki bi edine lahko to vprašanje dovolj raz­
jasnile.2 1 Tako je do 1 m debela plast gramoza v profilu št. 15 za ta namen še vedno ne­
razločna, saj ostrih meja ni bilo opaziti, povrh pa se je na ta najnižji del ceste z deževji
4 Gramoz cestišča rimske ceste v profilu št. 15. 
— Schotter des römischen Strassenkörpers im 
Profilgraben Nr. 15.
stekal tudi peščeni drobir z obeh vzponov (sl. 4). Prav tako si ni uspelo pomagati z do 
30 cm debelo plastjo gramoza v profilu št. 26/2, ki je brez vmesnih ločnic.
Vsaj približno je mogoče izračunati količino proda oz. grušča, ki je bil potreben ob 
računski debelini 10 cm za poprečno 6 m široko cestišče na tu obravnavanem 2.209 m 
dolgem odseku rimske ceste. Gre za pribl. 1.300 m3 , to količino pa bi smeli po poreklu 
razpoloviti na prod iz potoka Bistrice in na grušč iz površinskega odkopa. Pri 3 m široki 
strugi potoka z npr. 30 cm uporabnega proda je bilo kakih 600 m3 mogoče pridobiti na 
600 m dolgem odseku potoka, ne da bi o tem ostala kaka sled. V površinskem odkopu je 
bilo 700 m3 grušča mogoče pridobiti v eni sami jami, če je bila pribl. 25 m dolga, 10 m 
široka in 3 m globoka. Ob kakršni koli obliki jame pri tej količini ni šlo za večji odkop 
in tako so sledi za njim verjetno že zdavnaj zabrisane.
Nobeden izmed profilov na Bistriškem polju, a v glavnem tudi ne drugod v okolici, 
ni pokazal uporabe večjih kamnov bodisi kot podlage gramoznemu nasutju, bodisi kot 
obrobja cestišča.2 2 Prod in grušč sta bila torej povsod nasuta na ilovnata tla, naravna 
ali na nasuto plast (sl. 5). Brez posebnih analiz se ni dalo ugotoviti, ali leži gramoz na 
prvobitni površini tal ali pa so jih poprej očistili. Lahko bi domnevali, da to na gozdnih 
tleh s šibko humozno povrhnjico niti ni bilo potrebno. Edina izjema na tem območju je 
dno globeli erozijske zajede pri profilu št. 15. Tam se je na levi, severni strani cestišča po­
kazala močvirna jama, ki je bila ob cesti v antiki 1,8 m globoka, danes pa leži njeno dno 
3,6 m pod travniško površino. Trasa ceste je prečkala pravzaprav le njen južni rob, ki 
ga pa ni uspelo podrobno ugotoviti. Da se gramoz ne bi ugrezal v mehka glinasto meljasta 
tla, so počez najprej naložili pretežno hrastove hlode. Na severni strani ceste so se poka­
zale štiri lege, pri čemer imajo hlodi na dnu do 30 cm v premeru, eden izmed njih pa je 
bil gladko odžagan (sl. 6). Debelina te podlage znaša na severnem robu ceste nad kotanjo 
oz. jamo 80 cm, na drugi strani pa, kjer je talna ilovica više, le še polovico. Tudi tu je bil
5 Gramozno cestišče rimske ceste v profilih št. 12, 14, 26/2 in 28/1. — Der schotterige Strassen- 
körper der Römerstrasse in den Profilen Nr. 12, 14, 26/2 und 28/1.
gramoz ob prvem nasipavanju najbrž le največ 30 cm debel, drugih 70 cm pa je na to mesto 
prišlo pozneje. Od tega odpade nekaj na namerno nasipavanje, ko so se močvirne plasti 
obakraj ceste dvigale, nekaj pa je prišlo na to mesto najbrž z nalivi po cestišču z obeh 
vzpetin, saj je ta gramozna plast močno peščena. Tudi tu ni ob robovih gramoza nobenega 
posebnega obrobja, najbrž pa ni bilo potrebno niti pozneje, ko so se tla ob cesti in gra­
mozna plast dvigovale.2 3
6 Konci lesenih hlodov pod gramozom rimske ceste v profilu št. 15. — Endstücke der Holzbalken 
unterhalb des römischen Strassenschotters im Profilgraben Nr. 15.
O samem nasipavanju gramoza in o poznejših popravilih cestišča torej iz slovenje­
bistriških profilov ni uspelo razbrati ničesar. Gramoz sam je bil ves čas obstoja ceste iz­
postavljen dvojemu: izrabi in spiranju. V nasprotju s sodobnim avtomobilskim prometom, 
ki gramoz iz proda na makadamskih cestiščih koplje in razmetava, je vozarski promet 
z drobljenjem kamenja cestišče le utrjeval. Poleg že prinesenega peska sta se z droblje­
njem primešala še nov pesek in prah. Vsako deževje je cestišče spiralo in ta drobir, ob 
hudih ujmah in na izpostavljenih mestih pa tudi gramoz, odnašalo s ceste na obe strani 
a tudi v smeri padca trase. Medtem ko je do prenašanja gramoza prišlo v večji meri šele 
po prenehanju vzdrževanja ceste, se je spiranje peska in prahu pričelo takoj po izgradnji 
ceste in je trajalo vso dobo njenega obstoja. O obsegu in razširjenosti teh plasti dajejo 
profili v Slovenski Bistrici in drugod, kjer se je rimska cesta že raziskovala, dovolj po­
datkov.2 4 Za slovenjebistriške profile, kjer poteka cesta večinoma po ravnini z neznatnim 
nagibom, so značilne plasti peska in prahu na obeh straneh cestišča. Pri tem odpade manjši 
del na gornjo, levo stran ceste, kjer jo spremlja jarek ali le nižja površina. Pesek pričenja 
neposredno ob gramozu, njegova raven se večinoma ujema z ravnijo gramoza na cestišču. 
Peščena plast enakomerno izpolnjuje kotanje jarkov in sega pogosto preko njih na ravnico, 
kjer se tanjša in izginja pač v skladu z nagibom zemljišča. Med arheološka opažanja sodi 
tudi ugotovitev, da so te plasti mešane z glinastimi delci, kar izvira iz pronicanja s poznejših 
vrhnjih plasti, pri čemer je bliže cestišču delež peska večji, z oddaljenostjo pa se manjša 
- — pesek ali ilovnat pesek se torej spreminja v peščeno ilovico. To si je mogoče razložiti 
že z intenzivnostjo transporta s cestišča, ki je z oddaljenostjo pojemala. Z dodatnimi son­
dami in vrtinami smo deloma preverjali obseg teh plasti levo ob cestišču. V nekaterih pro-
filiti leže le 5—8 m na široko, se pravi, da zapolnjujejo le obcestni jarek (npr. profili št. 
20—22, 25/1, 28/2). Drugod segajo take peščeno ilovnate plasti med humusom in talno 
ilovico, ki so ob cestišču do 50 cm debele, v tanjši, navadno 20-centimetrski plasti še 
dalje po ravnici ob cesti tudi do 20 m daleč ali še naprej. Y takih primerih bi kazalo mo­
rebiti posebej proučiti, kolikšen je pri tem delež rimske ceste, saj ne gre več samo za s ce­
stišča sprano gradivo, temveč še druge naplavine, ki se spuščajo proti cesti kot pregradi.
Podobno je na desni, južni strani ceste, kjer je že glede na nagnjenost terena, tega gra­
diva več. Tudi tu smo skušali slediti razširjenost ilovnatih peskov oz. peščenih ilovic, ko­
likor so vrinjene med talno ilovico in vrhnjim humusom. Njihov južni rob je uspelo na­
tančneje ugotoviti le v nekaj primerih. Tako so v profilih št. 17, 21, 25/1 in 26/3, kjer 
spremlja cesto na tej strani širši jarek oz. kotanja, široke večinoma 16—18 m (v profilu 
št. 26/3 pa 10). Do 18 m je široka plast tudi v profilu št. 18, kjer je nagnjenost talne ilovice 
manjša in se zato plast peska polagoma stanjša ter preneha. V večini drugih profilov sega 
ta, vedno bolj z glino prepojena peščena plast še precej dalje po nagnjenem zemljišču. 
Ob cestišču v kotanji (prof. št. 16) ali na mestu najvišje višinske razlike je ta plast debela 
do 70 cm, v razdalji 20 m ali dalje pa večinoma le še 20 cm. Absolutnega konca take plasti 
nismo zasledovali, a se z razdaljo tudi vedno bolj spaja z vrhnjo plastjo, da ga je težavno 
razločiti.
Z naravoslovno metodo bi bilo pripadnost teh peskov k cestnemu gramozu mogoče 
zanesljivo ugotoviti z morebitno mineraloško analizo. Brez tega, poslednjega, dokaza 
govore precej nedvomno za to njihova stratigrafska lega in prej opisani sestav. K temu 
je dodati še to, da so v peščeni plasti ob cestišču redno prisotni tudi raztreseni prodniki, 
ki jih nato v večji oddaljenosti ni več. Taki prodniki, posamič, strnjeno ali v šibki plasti 
leže pogosto tudi na dnu obcestnih kotanj, pri čemer so včasih vmes tudi nekoliko debe­
lejši kosi. Tudi ta pojav zadostno potrjuje poreklo peščenih plasti, saj je raztreseno kamenje 
ob makadamskih cestah opaziti še dandanes.
V nekaterih primerih smo opazili, da vrhnja lega cestnega gramoza sega izven običajne 
širine cestišča in prekriva spodnjo peščeno plast (profili št. 11, 15, 18, 20 [pril. 2], 21, 22 
in 26/2). To se da razložiti s tem, da so cestišče, ko se je okolica zapolnila s peskom in 
izravnala z dotedanjo višino cestišča, z nasipavanjem gramoza dvignili, pri čemer je že 
pri tem delu, zlasti pa pozneje ta gramoz segel še na eno ali obe strani. Povsem očitno je 
to v profilu št. 26/2, kjer je med to vrhnjo lego prodnikov nad peskom pomešana tudi 
zdrobljena opeka z bližnje rimske stavbe A. Podrobneje se da prepletanje gramoza in 
peskov ob robovih cestišča opazovati tudi v profilu št. 15, kjer se na spodnji, južni strani 
ceste pojavljajo tudi strnjene plasti gramoza kot sledovi dodatnih oz. vzporednih vozišč. 
Ker sega taka vrhnja lega gramoza na cestišču in ob njem pogosto neposredno do humusa, 
ta pa je v večini primerov na tem območju bivša oranica, pravega vrha gramoza in njego­
vega obsega večinoma niti ne poznamo. V profilih št. 16, 17, 23 in 26/4 je plug gramozno 
cestišče večinoma že v celoti postrgal, kar velja tudi za profila št. 24/1—2 na nekdanjem 
hmeljišču.
Le v redkih primerih smo na Bistriškem polju odkrili cestišče, kjer gramoz zaradi de­
belejšega prekritja ni bil poškodovan v novejšem času in nam tako nudi podobo opuščene 
ceste pred približno 1.500 leti. V profilu št. 15 je 1 m debel gramoz pri vrhu zbit in drob­
nejšega sestava, kar bi že govorilo za staro cestno površino, če seveda upoštevamo še vse 
morebitne naravne spremembe pred nastajanjem vrhnjega prekritja. Te so najbrž občut­
neje vplivale na vrhnjo plast gramoznega cestišča v profilu št. 26/2. Cesta je na tem mestu 
prislonjena ob pobočje, zato je tu bočno spiranje očitno močneje deformiralo gramozno 
plast, ki ima hkrati debelejše kamne na sedanji površini, zraven pa tudi dó 20 cm debelo
lečo nanesenega peska (pril. 1). Tudi tanjša plast gramoza v profilu št. 21 je v recentni 
dobi ostala nedotaknjena, je pa na gornji desni strani tako nagubana kot da spominja 
na 1,1 m široke kolesnice. Lahko bi rekli, da je gramoz na tem mestu iztrošen, ilovnata 
podlaga zaradi slabega odvodnjavanja mehkejša in da ugrezanje izvira odtod. V tem smislu 
bi tu lahko šlo, gledano položaj tega profila v vzdolžnem profilu, za šibko točko ceste. 
Recentno nedotaknjen je videti gramoz tudi v profilih št. 28/1—2.
Štirikrat je bilo mogoče opazovati stanje zgodnjega propadanja cestišča. Na vrhnjem 
robu obeh pobočij terase sta se v profilih št. 10 in 27/1 namesto nasipov pokazala le prvot­
na ravna tla oz. plitev usek, kjer je bilo cestišče ob vzdolžnem odplavljanju deloma oz. 
v celoti uničeno. Razlika med obema profiloma je še v tem, da je usek z okolico v profilu 
št. 10 prekrit s peščeno plastjo, medtem ko je v drugem profilu na vzhodnem pobočju le 
ilovica' oz. prst. V sredini pobočja sta v profilih št. 14 (pril. 1, 2) in 27/2 izrazitejša, a plitva 
useka, pokrita na dnu s tanko plastjo gramoza, ni pa nobenega peska. Ta je bil najbrž 
spran navzdol po pobočju, useka pa sta se polagoma zapolnila z ilovnatim nanosom. 
Podrobni vzdolžni profil prikazuje v prvem primeru kotanjo, ilovica pa je zato najver­
jetneje usedlina, ki ima že konkrecije in se le po barvnem odtenku loči od talne ilo­
vice.
Gramozno cestišče je tudi najzanesljivejša podlaga za ugotavljanje širine ceste, njene 
osi ter s tem hkrati tudi smeri. Pri tem pogosto nastajajo težave, ker gramozne plasti niso 
enako široke, a tudi robovi ceste niso vselej dovolj jasni. Položaj na Bistriškem polju je 
prikazan na diagramu sl. 7, kjer se vidi, da se je treba včasih ozirati tudi na smer ceste 
po drugih profilih na obeh straneh. Zaradi večinoma poškodovanega vrha cestišča se da 
naj zanesljivejše določiti le spodnjo širino nasutega gramoza, ki pa za širino vozišča zaradi 
različnih višin nasutja in drugih vplivov ne nudi že avtomatično ustreznih podatkov. Osi 
ceste torej ni mogoče določiti z absolutno natančnostjo, kar na krivuljastem poteku tudi 
ne moti, na premočrtni trasi pa smo tako prisiljeni upoštevati določeno toleranco, ki znaša 
na Bistriškem polju ponekod do 0,6 m.
Širina cestišča na tem območju niha od 4,8 do 8,0 m pri dnu gramoza in od 4,8 do 
6,6m pri ohranjenem vrhu, kar daje poprečje 6,3 oz. 5,5 m .2 5 Tu niso vštete izjemne večje 
širine, npr. 10,4 m v profilu št. 28/1 in 12,0m v profilu št. 26/2. V prvem primeru je to 
ostalo nejasno, v drugem pa bi šlo lahko za premikanje gramoza na poševnem pobočju, 
tembolj ker se os ceste po črti sosednjih profilov naslanja na levi, gornji rob cestišča. Večje 
širine vrha cestišča, — v profilu št. 22 tudi 8,0 m?, — so v tistih profilih, kjer gramoz pre­
kriva peščene plasti na obeh straneh. Pričetek peska se je dal uporabiti za ugotavljanje 
roba ceste v primerih, kjer je gramozno cestišče močno poškodovano ali uničeno. Tam se 
je bilo treba nasloniti tudi na os cestišča v sosednjih profilih, kar oboje je dalo — približno 
— širino 6,0 m.
Pri izdelavi vzdolžnega profila so uporabljene tri vrednosti, od katerih kote današnje 
površine hkrati z današnjim stanjem prikazujejo tudi debeline prekritja cestišča. Skoro 
enako zanesljive podatke za antična tla dajejo kote dna gramoza, medtem ko tiste za nje­
gov vrh prikazujejo samo današnjo stopnjo ohranjenosti cestišča. Ker gre pri tem delu 
za preprosto vnašanje podatkov na (milimetrski) papir, nastajajo nejasnosti šele z večanjem 
merila. Pri merilu 1 : 1.000 namreč razmere marsikdaj ne dopuščajo shematičnega spajanja 
podatkov z dveh profilov, zato smo si v takih primerih pomagali z vmesnimi sondami ali 
vrtinami, da bi pomnožili vmesne stratigrafske podatke. Pri tem delu ni težav, dokler leži 
rimska cesta na suhih tleh in dovolj plitvo, bistvene in celo — brez posebnih tehničnih 
priprav — nepremostljive zapreke pa nastanejo, kadar se cestišče poglobi pod debelejše 
plasti nanosov ali celo izgine.2 6
7 Širine gramoznih cestišč rimske ceste v slovenjebistriških profilih. — Breitenmasse des schotterigen 
Strassenkörpers der Römerstrasse in den Profilen von Slovenska Bistrica.
V Slovenski Bistrici je tak položaj nastal takoj vzhodno od Kolodvorske ceste, to je 
50 m po profilu št. 28/2. Do zahodnega obcestnega jarka sega talna ilovica z ostanki gra­
moza v globini 20 cm skoro tik do površja. Sedanja cesta za naslednjih 10 m onemogoča 
pregled, a že v vrtu na njeni vzhodni strani leži površina talne ilovice 50 cm pod površjem, 
ki je tu že samo za pol metra nižje. Ta padec se nato stopnjuje preko profilov št. 29/1 (1,2 m), 
29/2 (vsaj 2,5 m) in 29/3 (vsaj 2,7 m) do profila št. 30/1—2, oddaljenega 330 m od Kolo­
dvorske ceste, kjer je ilovnata podlaga v trasi ceste tudi 2,2—2,6 m globoko. Hkrati z 
globinami se spremeni tudi stratigrafija: pod 0,7—1,5 m debelo plastjo ilovnatih usedlin 
se pojavijo plasti peskov in mivke (0,5—0,9 m), niže pa ponekod do 1 m debela pia t s 
peskom mešanega gramoza. Ker je bil tako nenaden padec cestišča v globok usek videti 
nemogoč, sipke plasti peska, mivke in proda, skrite v talni vodi, pa so tudi govorile proti 
rimski cesti, je bilo treba najti drugo razlago. Bistveno sta k temu prispevala profila št. 
30/1—2 sredi ravnine (in tik ob rimski stavbi B). Tu se je dalo opazovati padec ilovnate 
podlage v 15 m širok jarek, ki je imel na južnem pobočju še sledove rimske ceste z ozkim 
jarkom in 1 m širokim ostankom gramoza. Z opazovanji v okolici ter številnimi vrtinami 
je uspelo zaslediti meje tega jarka kot tudi njegovo smer. Po tem, da se bliža trasi rimske 
ceste od severozahodne strani, kjer je viden še na površini zahodno ob Kolodvorski cesti 
in bivši železniški progi in se nato zaobrne v smeri rimske ceste proti vzhodu, je postalo 
jasno, da gre za nekdanjo strugo potoka Bistrice. Poleg smeri to potrjujejo tudi plasti 
vodnega peska in proda, s tem pa se kaže tudi moč nekdanjega vodnega toka. Potok Bi­
strica, ali vsaj en njegov rokav, je potem takem nekoč po antiki tekel ob zahodnem robu 
srednjeveškega mesta in se ob trasi rimske ceste, ko je zadel na proti vzhodu iztekajoči 
se greben ilovnate terase, usmeril ob njej proti sedanjemu dnu doline.2 7 Za rimsko cesto 
je bilo to usodno, saj se je jarek severno ob njej sčasoma tako razširil in poglobil, s tem 
pa porušil in odplavil cestišče skoro v celoti. Pleistocenska ilovnata tla segajo od profila 
št. 30/2 na južni strani ceste še 130 m proti vzhodu, na njej pa so stala poleg stavbe B še 
druga rimska poslopja, ki še niso raziskana.2 8 Nato se prične tu pribl. 150 m široko dno 
doline, ki je danes zapolnjeno s 5,5—6 m debelo plastjo različic melja, meljaste gline in 
grušča oz. proda.2 9
Ob današnjem poznavanju stvari še ni mogoče reči, ali je tu šlo za tok potoka Bistrice 
v enem od njenih obdobij ali pa za namerno preusmerjeni del toka ob zahodnem mestnem 
obzidju. Z ustreznimi vrtinami bi bilo to sicer mogoče preveriti, a za zgodovino rimske 
ceste in naselja ob njej to nima najbrž posebnega pomena. V profilih št. 30/1—2 — 32 
ugotovljeno južno obrobje ceste omogoča vsaj kolikor toliko zanesljivo določiti os ceste 
še pribl. 450 m vzhodno od Kolodvorske ceste. Naprej o njej ni sledu do pričetka grebena 
Sp. Nove vasi, kjer je bila na vzhodnem bregu dosedanje struge Bistrice izbrana 0 točka 
naslednjega odseka rimske ceste, čeprav se tudi na tem pobočju njeni sledovi pojavijo 
šele nekoliko višje.3 0
Po tako ugotovljeni osi rimska cesta čez Bistriško polje na odseku med Boško cesto 
in staro strugo Bistrice ni bila absolutno premočrtna, čeprav za to ni bilo bistvenih ovir. 
Prvi odklon s preme na levo za 7° je nastopil po profilu št. 15 v vmesni globeli, od tam 
dalje pa je smer prema najbrž skoro do konca poteka. Sodeč po današnji izobliki površine 
bi si bilo ta popravek smeri mogoče razložiti s tem, da so graditelji prečkali to vmesno 
poglobitev šele tam, kjer je imela že bolj blagi pobočji in so se dokončno usmerili proti 
prelazu v Sp. Novi vasi, vidnem že od daleč, šele na vrhu pobočja, kjer je bil pregled čez 
nadaljnjo ravnico terase jasnejši. Skoro povsem prema smer se — po podatkih profilov 
št. 26/2—4 pred stavbo A — nekoliko spremeni le na vzhodnem koncu terase, medtem 
ko je njen potek od tam dalje že zaradi uničenega cestišča težje natančno preverjati.
Da rimska cesta na Bistriškem polju ni prečkala povsem neobljudene pokrajine oz. 
da ta predel ni ostal tak, je bilo pričakovati že prej tako po starejših antičnih najdbah v 
sedanjem mestu kot po prvem odkritju rimskih ruševin.3 1 Čeprav raziskovanje obcestnih 
seliščnih in drugih najdb že samo po sebi sodi k proučevanju trase rimske ceste, se je bilo 
treba lotiti tega dela v Slovenski Bistrici tudi iz spomeniškovarstvene nuje. Hkratna gradnja 
hitre ceste je najprej prizadela seliščni prostor na nižini blizu Bistrice, ponovno preora-
8 Tloris stavbe A in rimske ceste s plastnicami antične površine. — Grundriss des Gebäudes A 
und der Römerstrasse mit den Höhenlinien des antiken Bodens.
vanje terena na vzhodni polovici terase za nov sadni nasad pa je po opustitvi hmeljišča 
terjalo hitro raziskavo in zaščito ruševin še ene obcestne stavbe.3 2 Do sedaj izvedena son­
diranja so pokazala, da je na vzhodnem robu terase pred spustom v dolino stala večja 
stavba A velikosti 31,5 X 20,3 m, na najnižjem obronku ilovnate terase dobrih 500 m 
dalje pa skupina drugih stavb, od katerih je bila doslej po tlorisu preverjena le ena, naj- 
zahodnejša, velikosti 19,8 x 19,8 m. Ker nobena izmed njiju ni bila preiskana v celoti, 
temveč je bil v naglici ugotovljen le tloris temeljev, o njiju seveda še ni mogoče izreči traj­
nejših zaključkov.3 3
Stavba A je le 13 m oddaljena od rimske ceste, h kateri ima obrnjeno jugovzhodno 
ožje pročelje. Zgrajena je v obliki vil s srednjim hodnikom, kakršne so bile ugotovljene 
v Panoniji, čeprav gre tu najbrž le za osrednje, 24,5 x 8,5 m veliko odprto dvorišče (sl. 8). 
Ob njem se v dveh 4 m širokih traktih vrste drugi prostori, na severovzhodni strani vsaj 
štirje, na nasprotni strani pa trije.3 4 Na severni strani zapira ta osrednji prostor le zid, 
na južni strani pa krajša vmesna stena in pravokotna baza za steber nakazuje vhodni pro­
stor — vestibulum. V plitvo ležečih in zato večinoma močno poškodovanih temeljev na 
nobeni strani ni bilo zanesljivih sledov vhoda, ki bi bil razumljiv na obeh ožjih straneh 
(sl. 9). V prostorih B, G in H so bili ugotovljeni sledovi tlaka iz prodnikov, ob obeh južnih 
vogalih pa je ob zunanji strani temeljev podolžnih sten ležalo med ruševinami tudi precej 
razbite strešne opeke — tegul. Le ob južnem vogalu so večinoma 90 cm široki temelji iz 
lomljencev in gramoza v obeh fasadnih stenah in podolžni steni imeli ohranjene še dele 
60 cm širokega in do 30 cm visokega zidu, ker se tam očitno ni nikoli oralo (sl. 10). Ker 
so veliki deli notranjosti poslopja ostali nepreiskani, ni o njihovi uporabi mogoče reči ni­
česar zanesljivega. Po celotni zasnovi in velikosti se zdi, da je bila stavba namenjena prej 
drugim dejavnostim kot stanovanjski uporabi.3 5 V poštev bi prišla obcestna postaja — 
mutatio, ki je bila na razdalji IV mp — 6 km od poprejšnje postaje v Sp. Grušovju glede 
na dvoje vmesnih klancev že potrebna.3 6 Brez možnosti, da bi to podprli z določenimi 
primerjavami, lahko ob tem le ugibamo, kako sta največja prostora G in B bila najbrž 
hleva, v drugih prostorih pa so bile verjetno shrambe in stanovanja hlevarjev. Sodeč po 
množini ruševin ob obeh južnih fasadah stavbe je bila ta očitno v celoti zidana in krita 
z opeko. Tloris ni bil preveč skrben, ker poslopje ni povsem pravokotno in ima tudi v 
notranjosti nekatere vmesne stene nekoliko poševne. Gotovo pa je bilo poskrbljeno za 
trdnost, o čemer priča vrsta opornikov ob zunanjih stenah ter tudi ojačani temelji vogalov. 
Da tu ne gre za povsem stanovanjsko stavbo govori tudi to, ker skoro ni bilo najdb. Že­
lezni žeblji ob fasadnih temeljih, kolikor jih je bilo doslej odkritih, sodijo še h gradbenemu 
gradivu, razen redkih raztresenih črepinj pa sta prišla na dan le še dva novca iz 4. stoletja, 
ki ob eni fazi gradnje potrjujeta njen pozni nastanek.3 7 Če bi poskušali obnoviti nekdanjo 
obliko stavbe, bi se morebiti še najprej lahko naslonili na podoben poskus sicer skromnej­
šega, a po tlorisni zasnovi sorodnega poslopja pri Keszthelyju.3 8
Stavba B s podobno zidanimi temelji je bila prav tako le 6,5 m oddaljena od rimske 
ceste, ki pa poteka tu na drugi, severozahodni strani poslopja. Kvadratni tloris z manjšim 
osrednjim dvoriščem in enajstimi obrobnimi prostori tu povsem ustreza podobnim pri­
merom stanovanjskih stavb, zato bi tu smeli govoriti o villi rustici (sl. 11).3 9 Tudi ta je 
bila zidana in krita z opeko, po opazovanjih I. Curkove pa naj bi imela ob vzhodni in 
jugovzhodni strani lesene prizidke, široke 5 m, ki pa jih ni uspelo v tlorisu razčleniti (sl. 12). 
Na tej strani stavbe je bilo tudi največ najdenih predmetov — zvečine črepinj keramike 
in stekla, ki sodijo »nekako v konec 3. stoletja.«4 0 Precej podobnih najdb, med njimi tudi 
novec iz 4. stoletja, se je našlo tudi v ozkem jarku ob robu rimske ceste, kamor so prišle 
verjetno z drugimi ruševinami, ki so sicer raztresene naokoli. Sledov vhoda doslej ni uspelo
9 Temelji stavbe A : 1 — severovzhodna fasada od JV ; 2 — del jugozahodne vmesne stene od SZ ; 
3 — baza stebra (?) od JV ; 4 — stikališče vmesnih sten prostorov F in G z E—I od SV; 5 — priklju­
ček vmesne stene prostorov H in I k severozahodni fasadi od JZ. — Grundmauer des Gebäudes A : 
1 — nordöstliche Stirnwand vom SO ; 2 — Teil der südwestlichen Mittelwand vom NW; 3 — Fundament 
einer Saule (?) vom SO; 4 — Anschlussstelle der Mittelwände der Räume F—G und E—I vom NO ; 
5 — Anschluss der Mittelwand der Räume H und I zur nordwestlichen Stirnwand vom SW.
odkriti niti na severozahodni, pricestni fasadi, niti na jugovzhodni, ki sta bili doslej od­
kopani v celoti in kjer bi ga bilo po legi osrednjega dvorišča pričakovati. Tudi ta stavba, 
še bolj kot poprejšnja, sodi k tipu panonskih vil s srednjim hodnikom, ki je tudi tu najbrž 
le 8,5 X 5,8 m široko odprto notranje dvorišče.3 1
10 Temelji jugovzhodnega pročelnega zidu stavbe A od JZ. — Grundmauer der südöstlichen 
Stirnwand am Gebäude A vom Sl¥.
11 Tloris stavbe B in rimske ceste s prečnim profilom. — Grundriss des Gebäudes B 
und der Römerstrasse mit dem Querprofil.
12 Temelji stavbe B : 1 — severni vogal od S ; 2 — priključek stene med prostoroma G in H k jugo­
zahodni fasadi; 3 — zahodni vogal od JZ; 4 — severozahodna fasada od SV; 5 — del jugozahodne 
fasade od SZ; — Grundmauer des Gebäudes B: 1 — Nordecke vom N; 2 — Anschluss der Mittelwand 
zwischen den Räumen G und H zur südwestlichen Stirnwand; vom SO; 3 — Westecke vom SW; 4 — 
nordwestliche Stirnwand vom NO ; 5 — Teil der südwestlichen Stirnwand vom NW.
Izkopi ob gradnji hitre ceste ter zavarovalna sondiranja so pokazala, da gre tu za na­
seljen prostor velikosti približno 50 x 200 m z več stavbami. V odvodnih jarkih so se 
doslej pokazali zidani temelji najbrž vsaj še dveh stavb, različni tlaki ter sledovi lesenih 
objektov, kar vse bi govorilo za skupek stavb poljedelske pristave. Ta je stala še na suhih 
tleh obrobja ilovnate terase, a že bliže tekoči vodi, čeprav ne vemo, kako je v tedanjem 
okolju potok vplival na poljedelsko izrabo tal. Samo domnevamo lahko, da so gospodarji 
te pristave upravljali tudi obcestno postajo, pri čemer so morali biti tudi sposobni vzdrže­
vati tako vprežno živino kot potrebno osebje in poslopja. Dokler ne bo ugotovljeno dru­
gače je tudi mogoče trditi, da v Slovenski Bistrici ugotovljeni marmorni spomeniki pripa­
dajo temu najbližjemu najdišču.4 2 Pozna časovna opredelitev dosedanjih najdb vzbuja 
zanimanje, kako je bilo ob rimski cesti na Bistriškem polju v prejšnjih stoletjih, če so bile 
prometne razmere ves čas enake in je bil ta prostor hkrati tudi izhodišče za prevoz pohor­
skega marmorja proti Ptuju.4 3
Raziskovanje nekega najdišča poleg ugotavljanja preteklosti hkrati opozarja tudi na 
prihodnje odnose do že ugotovljenih zgodovinskih spomenikov. V Slovenski Bistrici so 
se razmere na območju rimske ceste v povojni dobi in zlasti v zadnjih letih močno spre­
menile. Iz Knablovega opisa povzemamo, da je bila pred dobrimi sto leti na zahodnem 
robu terase od Boške ceste proti vzhodu še dobro vidna kot 10 korakov širok in najpoprej 
tričetrt metra visok nasip. Z odkopavanjem in njivsko obdelavo je vzpetina tega nasipa 
danes komaj še vidna ter se ga da razpoznati predvsem po progi gramoza na obeh dose­
danjih njivah. To je veljalo do nedavnega tudi za bivše zasebne njive na osrednjem delu 
terase, kjer se je dal pas gramoza od parcele do parcele lepo slediti. V novejšem času so 
bile nekatere njive na podružbljeni zemlji opuščene, druge pa za nove nasade globlje pre­
orane, tako da danes tam o rimski cesti na zunaj ni opaziti skoro ničesar. Dosedanjo klasi­
fikacijo površinskih sledov rimske ceste na tu obravnavanem odseku bi bilo zato treba že 
spremeniti :4 4
1 /6 Poškodovan ali uničen nasip kot pas gramoza po njivah
1/6. 8a Slovenska Bistrica: njivi pare. 646/10 in 746/8 — 150 m
3/2 Cestišče pod površino drugih tal
3/2. 6b Slovenska Bistrica: travišča in nasadi med pare. 737/1 in 1056 — 1650 m
3 /3 Uničeno cestišče in nova tla
3/3.3 Slovenska Bistrica: travišča pare. 1056 in njiva pare. 1073 ■ — 150 m.
Širjenje stanovanjske gradnje med Ljubljansko in novo hitro cesto bo, zlasti na prvem 
odseku, kmalu doseglo rimsko cesto, pod novozgrajenim priključkom k hitri cesti pa je bila 
leta 1974 že prekinjena. Če ne bo prej kakšnih zaščitnih ukrepov vsaj za del njenega ce­
stišča, bo ta opis v prihodnjosti edino pričevanje o njej. Kljub obsežnemu sondiranju vsa 
vprašanja njenega poteka in usode še niso rešena. S profili se namreč še ne da pojasniti 
tistega, kar se raziskovalcu odpre šele pri površinskem izkopu (iztrošenost cestišča, sledovi 
kolotečin, oblikovanje robov, oblike jarkov in njihova različna vsebina). Proučevanje 
okolice ceste je tudi tu šele na začetku — dvoje obcestnih stavb je komaj zagotovljenih v 
tlorisu, druge so šele opažene, možni grobovi ob cesti še niso poiskani, morebitni odcepi 
oz. priključki drugih cest so še povsem neznani, vendar so zlasti zaradi dostopov do po­
horskega marmorja tu pomembni.
Ko opazujemo to problematiko z vidika celotne cestne mreže v rimski dobi na Sloven­
skem, je očitno, da so bile za eno izmed glavnih cest prek Ptuja tu zbrane že zadovoljive
podrobnejše informacije, ki bodo uporabno gradivo za primerjave z morebitnimi podob­
nimi sondiranji drugod.4 5 Za temeljitejšo podobo rimske ceste v nekem ožjem okolišu, 
ki tudi lahko nudi primerjalne podatke na višji ravni, pa bi bilo potrebno še nadaljnje 
načrtno raziskovalno delo.
Dodatek: Opisi profilov št. 14, 20 in 26/2
Profil št. 14 b (Priloga 1)
Izkopan v smeri SZ—JV (331°) na travišču pare. 646/20 in 15, k. o. Slov. Bistrica; na 401,5 m 
odseka Slov. Bistrica, 89,0 m po profilu št. 1 3 in 58,0 m pred profilom št. 15; v. današnjih tal 279,23, 
antičnih prvotno verjetno 278,80, sedaj 278,30.
Površina njiv in travišč je tu z nagibom 2,3% proti dnu vmesne erozijske dolinice v smeri trase 
ter s sklonom 3,5% v prečni smeri proti JV nagnjeno zemljišče. Zunanjih sledov ceste ni, ker tu ni 
tekla več po nasipu, temveč po ravnini pobočja, ki se je potem poglobila v usek, ta pa je danes že 
prekrit z nanosi.
Sterilna podlaga v 14 m dolgem profilnem jarku je rumenkasto rjava pleistocenska ilovica z ena­
komerno površino, ki je tu prekinjena z usekom in leži sicer 0,2—0,3 m pod današnjimi tlemi.
Antropogeni poseg je bil tu najbrž omejen le na nasipavanje gramoza po površini, saj se ne da 
ugotoviti, ali so teren poglobili v plitev usek oz. izkopali kak obcesti jarek že graditelji. Sedanji usek 
je širok pri vrhu 10, pri dnu 8 m ter danes 0,9 m globok. Levi, severni rob useka ima 2 m dolgo 
pobočje, desni — južni pa le 0,3 m visok strm rob. V podolžnem profilu se je pokazalo, da gre tu 
pravzaprav za kotanjo, ki je nastala ob izrabi cestišča. Po zravnanih tleh in enakomerni debelini 
gramoza brez peskov bi lahko sodili, da gre za opuščeno in navzdol sprano cestišče ob koncu upo­
rabe ceste.
Gramoz leži v celotni širini 8 m in je večinoma še do 10 cm debel. V celoti je pomešan s stalno 
ilovico, zato v njem ni nobenih peščenih primesi. To bi lahko pomenilo, da se je ohranila le tista 
najnižja lega, ki se je v času uporabe ceste ugreznila v ilovnata tla? Gramoz sestavljajo večinoma 
3—5 cm debeli prodniki, več debelejših s pr. do 1 5 cm pa je ležalo v strnjeni plasti zlasti v južni 
polovici useka in ob tamošnjem robu gramozne plasti. Na obeh straneh preneha gramoz še na 
ravnini, pri čemer je na levi strani ležalo nekaj raztresenih prodnikov še 1 m dalje do pričetka po­
bočja. Na desni — južni strani je gramoz v širini 0,4 m prekinjen, nato pa se strnjeno nadaljuje 
še 1 m daleč do strmega roba.
Jarkov ni bilo?
Vrhnja plast je po vsej širini profila svetla rjavkasto siva peščena ilovica, ki ima tudi nekaj raz­
tresenih prodnikov in je do 0,3 m debela. Ta vrhnja plast na obeh straneh izven useka neposredno 
prekriva sterilno podlago, v useku pa leži — 0,5 m nad gramozom — še na dveh vmesnih plasteh. 
Nižja, 15 cm debela svetla rumenkasto rjava ilovica pokriva gramoz in se na obeh straneh izklinja. 
Ker je po sestavi, prisotnosti konkrecij in barvi močno podobna sterilni ilovici pod njo, je morala 
nastati že zelo zgodaj po opustitvi ceste kot usedlina. Po vsej širini useka jo prekriva do 0,4 m de­
bela plast sive (humozne) ilovice, ki prav tako klinasto preneha na obeh straneh. Ta plast je morala 
nastati ob zapolnjevanju useka z denudacijo sosednjih višjih površin. Humozno obarvanost je 
dobila najbrž od pronicanja organoidnih delcev iz današnje vrhnjice, ta pa je, ker se tod najbrž 
nikoli ni oralo, sedaj zato izprana in svetlejše barve.
Arheoloških najdb ni bilo.
Cesta je tu zapuščala ravnico terase, kjer seje še ohranil njen nasip proti vmesni erozijski dolinici, 
ki je danes globoka 2,5, v antiki pa je bilo njeno dno — ob robu kotanje — 3 m nižje. Čepravje 
prvotno morebiti tekla po površini pobočja, seje polagoma poglobila v usek, kije na koncu verjetno 
dosegel gl. 0,5 m. Če ni bilo na nobeni strani jarka za odvajanje površinske vode, je trajalo odnašanje 
peska in gramoza do konca, dokler se niso pričeli na njegovih ostankih v kotanji usedati glineni 
delci. Debelina prvotnega cestišča zato ni znana. Širina gramozne plasti — 8 m — presega običajno 
širino cestišča in otežkoča določitev osi ceste. Prema smer med profili št. 11—13 in 15 postavlja os 
ceste za 0,6 m proti desni od sredine strnjene gramozne plasti, ki je le 6,6 m široka. Ker današnje 
stanje gramoza ne odseva prvotne ceste je bila za os cestišča uporabljena točka, ki jo nakazuje 
prema smer dosedanje trase.
površina med profiloma 13—14 med profiloma 14—15
sedanja tla 
sedanji vrh gramoza 
dno gramoza
—1,87 m = 2,13% 
—2,50 m = 2,80% 
—2,30 m = 2,59% 
oz. —1,27 m = 1,42%
+ 1,53 m = 2,60% 
+ 1,20 m = 2,07% 
+ 2,3 Om = 3,96% 
oz. + 1,58 m = 2,72%
Med profiloma št. 13 in 14 je sklon sedanje površine zaradi vmesnega prehoda ravnice v pobočje 
v resnici dvojen in meri na zadnjih 30 m 2,83% ter je torej podoben tistemu do dna doline pri pro­
filu št. 15, medtem ko znaša pred tem, še na ravnici le 1,01%. Razlike med višinami dna gramoza 
so v prvi navedbi izkrivljene, ker dno kotanje v profilu št. 14 ne odseva prvotnega stanja in ker dno 
cestišča v profilu št. 15 ne ustreza dnu dolinice ob kotanji. Če vzamemo za osnovo nekdanja tla na 
vrhu sedanje kotanje v profilu št. 14 in izenačeno višino tal nad kotanjo v profilu št. 15, se to raz­
merje spremeni in, čeprav hipotetično, bolje ponazarja nekdanje stanje oz. splošno površinsko 
izobliko tal, kot je vidno v popravku. Podobne vrednosti da tako preračunavanje za vrh — - 20—25 cm 
debele plasti (?) — - gramoza, za kar pa noben podatek nima več stvarne opore.
V prihodnje bo teren z ostanki cestišča verjetno vključen v novonastajajoči stanovanjski okoliš.
Profil št. 20b (Priloga 1)
Izkopan v smeri SZ—JV (335°) na travniku pare. 737/1, k. o. Slov. Bistrica; na 773,2 m odseka 
Slov. Bistrica, 24,5 m po profilu št. 19 in 75,5 m pred profilom št. 21 ; v. današnjih tal 275,00, antičnih 
274,60 ter vrha ohranjenega gramoza 274,85 m.
Površina travnika — bivših njiv je tu z nagibom 1,3% proti JV nagnjena ravnica terase Bistriškega 
polja. Potek ceste je v času poprejšnjih oranj bil viden po progi raztresenega gramoza, sedaj pa jo 
komaj opazno naznačuje nasipu podoben plitev rob, ki loči vodoravna tla na severni od nekoliko 
bolj poševnih na južni strani cestišča.
Sterilna podlaga v 14 m dolgem profilnem jarku je rumenkasto rjava pleistocenska ilovica, ki 
ima zaradi vlažnosti tega predela nekoliko zelenkasti odtenek. Njena površina je zaradi antičnih 
odkopov na obeh straneh ceste sedaj valovita in leži tako 0,4—0,6 m pod današnjimi tlemi.
Antropogeni poseg je tu odkop ilovice verjetno le na levi — severni strani cestišča. Čeprav se — 
ob primerjavah z drugimi profili — zdi očitno, da so izkopano ilovico uporabili za podlago na ce­
stišču, je zaradi enovite zelenkaste obarvanosti ni mogoče razločiti od sterilne podlage.
Gramoz je bil nasut v širini 5,5 m in je sedaj ohranjen do 0,25 m na debelo. Po sestavi je precej 
peščen, svetlo rjave barve in pri dnu izraziteje rjav ter ima pretežno drobnejše prodnike s pr. 3—5 cm. 
Na robovih sega v dveh klinih pod peščeno plast, na vrhu pa jo prekriva, kar govori za poznejše 
dosipavanje.
Jarek je zanesljivo ugotovljen le na levi — severni strani ceste. To je 5 m širok in prvotno 0,4 m 
globok izkop z oblim dnom, ki enakomerno prehaja v obe višji obrobji. Na desni — južni strani je 
prav taka, 9 m široka in enako globoka poglobitev, ki ima proti cesti močno poševno pobočje, na 
drugi strani pa prehaja skoro vodoravno v nagnjeno ravnico okolice. Tu odkop ni mnogo pomagal 
pri odvajanju vode, saj na ravnih tleh ni imela kam odtekati in je talna ilovica verjetno zato bolj 
vlažna.
Vrhnja plast je po vsej dolžini profila temnejša sivkasto rjava humozna ilovica — bivša oranica, 
ki je do 0,3 m debela in nad cestiščem mešana z od oranja premešanim in razredčenim gramozom. 
Medtem ko se na cestišču neposredno spaja z njim, leži na obeh straneh na peščenih nanosih. Ti so 
nekoliko različni in do 0,4 m debeli. Na levi — severni strani je v spodnji legi svetla rjavkasto siva 
peščena ilovica, na vrhu pa bledo rjav ilovnat pesek. Prodniki leže raztreseni po vsej plasti, večji delež 
glinenih delcev pa si je mogoče razložiti z usedanjem v stoječi vodi. Na desni — južni strani je pri 
dnu pesek svetlo siv in ilovnat, nad njim pa so v enako debeli plasti bledo rjavega peska glineni 
delci že izprani. Tudi tu leže prodniki v vseh legah, površina plasti pa je vzporedno z današnjo ne­
koliko poševna. Ker seje tu voda lahko odtekala proti jugovzhodu, v pesku ni vodoravnih sivih in 
rjavih prog kot na drugi strani ceste.
Arheoloških najdb ni bilo.
Cesta poteka tu prek nižjega dela ravnice po nasipu iz (ilovice in) gramoza. Cestišče je bilo pri 
dnu široko 5,5, pri sedanjem vrhu pa pribl. 5 m. Gramoz je bil v celoti debel do 0,4 m. Vmesnih
dosipavanj ni uspelo razločiti, za temeljitejšo obnovo ceste pa govori širša vrhnja plast gramoza, 
ki prekriva tudi obe peščeni obrobji. Spiranje cestišča se je vršilo sorazmerno na vodoravnem terenu 
najbrž le v bočni smeri na obe strani precej enakomerno in le ob poplavah predvsem proti jugu. 
Os ceste se ujema s premo črto med profili št. 16 in 25.
površina med profiloma 19—20 med profiloma 20—2 1
sedanja tla 
sedanji vrh gramoza 
dno gramoza
—0,13 m = 0,55% 
—0,14 m = 0,57% 
+ 0,10 m = 0,40%
+ 0,24 m = 0,32% 
+ 0,52 m = 0,68% 
+ 0,46 m = 0,60%
Skoro vodoravna cesta se le neznatno spušča proti vzhodu, njeno dno pa je za spoznanje višje 
od tistega v obeh sosednjih profilih.
Teren z rimsko cesto je bil na tem mestu leta 1974 uničen ob gradnji priključka k hitri cesti.
Profil št. 26/2b (priloga 1)
Izkopan v smeri SZ—JV (326°) na travniku pare. 894, k. o. Slov. Bistrica; na 1368,0 m odseka 
Slov. Bistrica, 42,8 m po profilu št. 25/2 in 58,0 m pred profilom št. 27/1; v. današnjih tal 272,65, 
antičnih 271,65 ter vrha ohranjenega gramoza 271,95 m.
Površina travnika — bivših njiv je tu z nagibom 1 % proti jugovzhodu nagnjena ravnica terase na 
vzhodnem obrobju Bistriškega polja. Sledov ceste na površini ni, ker leži cestišče pregloboko.
Sterilna podlaga v 18 m dolgem profilnem jarku je rumenkasto rjava pleistocenska ilovica, ki 
leži na levi — severni strani 0,5, na desni —južni pa 1,3 m pod sedanjo površino. Obakraj cestišča 
je pri vrhu bolj zelenkastega odtenka. Njena površina je dokaj ravna, vendar je pod cestiščem nag­
njena v pobočje z nagibom 5,8%, nato pa je spet vzporedna z današnjimi tli.
Antropogenih posegov tu ni zanesljivo zaslediti, ker je bil gramoz nasut očitno kar na poševna tla 
in je bilo tako cestišče na levi, gornji strani preprosto prislonjeno ob pobočje, zato pa je imelo na 
drugi nižji strani plast gramoza debelejšo. Ob cestišču je na južni strani sicer 7 m široka in z 20 cm 
zelo plitva poglobitev, ki nato preide v skoro vodoravna tla, vendar ni videti, da bi bili tu kopali 
ilovico.
Gramoz je danes ohranjen v 1 1 m široki in 0,15—0,3 m debeli prav tako rahlo poševni plasti, 
pri čemer seje njena širina verjetno od časa do časa spreminjala. Ker je bil gramoz nasut na poševna 
tla, ima levi severni rob za 0,45 m višji od južnega. Pri tem njegov spodnji rob ni povsem enakomeren, 
temveč se po 7,5 m vodoravne lege prične pošev spuščati. Zato je možno, da je bilo prvotno cestišče 
ožje, pozneje pa se je gramoz razširil po pobočju. Današnja površina gramoza, ki leži večinoma 
0,7 m pod sedanjimi tli in je tako bila izven recentnih dosegov, je prve 4 m povsem vodoravna, na 
nadaljnjih 3,5 m se pošev zniža za 0,25 m, naprej pa je ta nagib za polovico manjši. Gramoz je 
sestavljen iz mešanega gradiva. Poleg drobnejših prodnikov s pr. 3—6 cm so vmes tudi precej večji 
s pr. do 20 cm. Ti so ležali v vseh legah, najbolj strnjeno pa ob levem, gornjem robu cestišča, medtem 
ko so bili na nekdanjih tleh južno ob cesti precej redkejši. Gramoz je precej peščen ter sivo rjave barve. 
V njem je bilo zlasti v severnem delu tudi več raztresenih koscev antične opeke.
Jarkov po vsem videzu ni bilo. Tako vlogo je morebiti imela ploska kotanja na desni, spodnji 
strani cestišča, ker se je nadaljevala proti vzhodu in se je v tej smeri tudi spirala.
Vrhnja plast je po vsem profilu temnejša sivkasto rjava peščena ilovica — bivša oranica, ki se 
brez izrazitega prehoda spaja s sivkasto rjavo ilovico pod njo. Skupno je ta plast na severnem robu 
do 0,9 m debela, vendar se proti desni —južni polovici tanjša, ker je njen spodnji rob raven, današnja 
površina pa poševna. Tu gre za izrazito mešano kulturno plast, v kateri je poleg raztresenih prodnikov 
tudi mnogo drobcev antične opeke. Ti so zlasti številni nad severnim robom cestišča, kjer segajo 
tudi v gramoz, in izvirajo od ruševin bližnje stavbe. Pri dnu in nad cestiščem je ilovica obarvana 
temnejše sivo, tu je tudi več raztresenega kamenja.
Na desni, spodnji strani cestišča leži pod vrhnjo še do 0,5 m debela plast sive mivkaste ilovice, 
ki je proti sredini cestišča vedno tanjša in svetlejša, dokler nad sredino gramoza, kjer je ta do 20 cm 
na debelo prekrit z bledo rjavim peskvm, ne izklini. Pesek prekriva gramoz v širini 4 m, nato se 
nadaljuje tik nad njim kot 10 cm debela vodoravna proga v mivkasto ilovico in po 3 m preneha. 
Pesek je razmeroma grob in je morebiti ostanek — tu morda nekoliko nakopičene? — praškasto
peščene cestne površine? Medtem ko je vrhnja ilovica pretežno prenešena z višjih leg ravnice, kaže 
spodaj mivkasta ilovica z vodoravno površino na mirno usedanje v zaprtem območju, ki je segalo 
še na južno polovico gramoznega cestišča. Ta proces se je pričel očitno šele po prenehanju uporabe 
ceste, koje bilo cestišče na desnem — južnem robu že deformirano. Del danes strnjene plasti gramoza 
je tu namreč očitno v premaknjeni legi, raztreseni prodniki pa pokrivajo tla kotanje dalje proti jugu. 
V tej kotanji se je odlagal tudi s cestišča spran pesek, ki je danes svetle rjavkasto sive barve in do 
0,4 m debel. V poznejšem času je plast na novo nasutega ali razširjajočega se gramoza prekrila 
peščeno plast vsaj 2,5 m daleč, medtem ko se proga raztresenih prodnikov, med njimi tudi nekaj 
večjih, ter koscev opeke kot začasna tla nadaljuje proti jugu. Te najdbe na vrhu s ceste spranega 
peska kažejo na obdobje, ko je ruševinsko gradivo z bližnje stavbe seglo še preko ceste. Po tem 
obdobju pa seje prostor desno ob cesti pričel prekrivati z usedlinsko mivkasto ilovico, cesta pa je bila 
morebiti že opuščena.
Peščena plast preneha že po 9 m, ko se dno kotanje nekoliko dvigne. Od tam dalje prekriva 
sterilno ilovico 20 m daleč najprej siva humozna površina, vrh katere leži siva mivkasta oz. peščena 
ilovica še naprej proti jugu.
Arheološke najdbe so bili številni kosi rimske opeke, večinoma tegul. Pri dnu gramoza se je našel 
kos železnega žeblja, na površini peščene plasti na južni strani ceste pa železna podkev (PM Maribor 
inv. št. A 5490).
Cesta poteka tu prek blagega pobočja kotanje na ravnici terase. Prvotna debelina cestišča ni 
znana, verjetno pa ni bistveno presegala sedaj še ohranjenih 40 cm. Širino ceste je tu težje določiti, 
ker seje verjetno s časom spreminjala. Zato so težave tudi z določitvijo osi cestišča, pri čemer nudi še 
največ opore stalni levi — severni rob gramoza, nekoliko pa tudi pričetek peščene plasti na desni, 
spodnji strani. V tem primeru bi bilo cestišče 10 m široko, a če se oziramo na profila št. 26/3—4, 
bi prišlo v poštev le 8 m, os pa bi ležala za 1 m odmaknjeno od dosedanje preme črte trase od zahodne 
strani, dolge doslej 900 m. Uničeno cestišče na dolinskih travnikih onemogoča povezovanje osi 
trase z obeh strani, a videti je, da ta odmik na levo ne pomeni spremembe smeri, temveč le kratek 
odmik ob bližnji stavbi.
površina med profiloma 25/2—26/2 med profiloma 26/2—27/1
sedanja tla 
sedanji vrh gramoza 
dno gramoza
+ 0,30 m = 0,82% 
—0,15 m = 0,36% 
—0,40 m = 0,98%
+ 1,12 m = 1,93% 
+ 1,10 m = 2,67% 
oz. +0,75 m = 1,83%
Po komajda opaznem spustu ceste pod skoro vodoravno površino se ta padec do roba terase pri 
profilu št. 27/1 nekoliko poveča. Ker v sosednjem profilu ohranjenega cestišča ni in daje dno 
sedanjega jarka izkrivljeno podobo, ustreza dodan podatek bolje prvotnemu stanju, saj sta tako 
antična in sedanja površina precej vzporedni.
V prihodnje bo teren z ostanki cestišča zaradi večje globine za dobo trajanja sedanjega nasada 
še zavarovan.
1 Podatki o tem v PM Maribor (Topografski 
zapiski 1953—1959, 1967 dalje). Obvestila: Var­
stvo spomenikov (VS) 9 (1965) 182 ss; 12 (1969) 
95 ss; 13—14 (1970) 168 ss; 15 (1972) 147 ss; 
Delo 9, št. 326 (2. 12. 1967) 19; Arheološki 
pregled 9 (1967) 91 ss; 10 (1968) 246 ss; Ma­
gazin 7 dni 17, št. 35, 6. 9. 1968, 2. Večer 26, 
št. 206 (5. 9. 1970) 9 ss. Podrobneje še Raz­
prave 1. razr. SAZU 6 (1969) 309 ss.
2 Arheološki vestnik 15—16 (1964-65) 283ss.
3 Prim. pregled te trase po tipih ostalin 
na tem območju: Ptujski zbornik 4 (1975) 63 ss, 
sl. 2—3.
4 Po B. Žnidaršiču, Ceste (1961) 247 ss, 
sodijo v tako dokumentacijo: 1. sekcijska karta 
1 :25.000, 2. situacijski načrt 1 :5.000 — 
1 : 1.000, 3. podolžni profil 1 : 1.000/1 : 100,
4. prečni profili 1 : 100 (iz situacijskega načrta),
5. karakteristični profili 1 : 50 — 1 : 20 ter 6. 
inženirsko-geološki profil z ekspertizo.
5 Arheološki vestnik 25 (1974) 392 ss.
6 Prim.: Geografski zbornik 14/2 (1974) 
150 (M. Šifrer).
7 Oznake za plasti so bile uporabljene iz 
tabele o »določevanju teksture naravno vlažnih 
zemljišč s prstno preizkušnjo na terenu« v 
Priručniku za ispitivanje zemljišta 4 (1967) 59 ss, 
tabela 7.
8 Petrografsko preiskavo vzorcev je opravil 
Inštitut za geologijo pri Fakulteti za naravo­
slovje in tehnologijo v Ljubljani (D ragica 
Strmole). Nadaljevanje preiskav je v teku in 
tu še ni upoštevano.
9 Dosedanje dokumentacijsko gradivo je 
shranjeno v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.
1 0 VS 17—19/1 (1974) 150 ss; Arheološki 
pregled 13 (1971) 63 ss.
1 1 R. Knabl, Archiv für Kunde österreichi­
scher Geschichtsquellen 26 (1861) 54 ss; B. 
Saria, Archaeologische Karte von Jugoslavien, 
Blatt Rogatec (1939) 74; k temu opis: S. Pahič, 
Razprave 1. razr. SAZU 6 (1969) 325 ss.
1 2 F. Teller, Erläuterungen zur Geologi­
schen Karte, Pragerhof — Wind.-Feistritz (1899) 
122 ss.
1 3 S. Polajnar, Geografski zbornik 5 (1969) 
262; M. Šifrer, Geografski zbornik 14 (1974) 
126 ss.
1 1 Vrtini HI 25 in Hi 27 Zavoda za raziskavo 
materiala in konstrukcij Ljubljana (A. Grim- 
šičar).
1 5 Geografski zbornik 14/2 (1974) 127 ss.
1 6 B. Saria (op. 11) 57 navaja le bronasto- 
dobno založno najdbo brez znanega najdišča. 
K temu še ena kamnita sekira: VS 13—14 
(1968-69) 148.
1 7 V skladu s tabelo (op. 7) in prakso geo­
grafov (op. 13) se tu uporablja večinoma izraz 
ilovica in njene zvrsti.
1 8 Poleg slovenjebistriških primerov je bila 
nasuta ilovica na preiskanih odsekih opažena 
le sporadično: v profilu št. 17 odseka Sp. Nova 
vas, v profilih št. 11 in 29 odseka Velenik ter 
profilu št. 3 odseka Pragersko — v prvem in 
zadnjem primeru spet na ravninski trasi.
1 9 M. Šifrer (op. 13) 150, ga na tem območju 
ugotavlja šele v globini 4—5 m.
2 0 D. Strmole, Poročilo o petrografski pre­
iskavi vzorcev z rimske ceste (v PM Maribor).
2 1 Taki primeri so redki, npr.: VS 9 (1965) 
182 ss — Pragersko; Razprave 1. razr. SAZU 6 
(1969) 343 op. 29 s T. 2: 8 — Prepuž.
2 2 Taki kamni se tod pojavljajo v namerni 
legi le sporadično, npr.: Velenik, prof. št. 5, 
sicer pa med drugim gradivom, npr. profil št. 
26/2 ali na drugotnem mestu, npr. Sp. Nova 
vas, profila št. 18 in 20.
2 3 Najbližjo primerjavo nudi doslej profil 
št. 30 v Veleniku z 1,4 m debelo plastjo gra­
moza ob obojestranskih peščenih naplavinah. 
Večer 26, št. 272 (21. 11. 1970) 9; Arheološki 
pregled 13 (1971) 65, priloga; Arheološki vestnik 
26 (1976) 237, sl. 9.
2 4 Podatki o tem: Arheološki vestnik 25 
(1974) 392 ss — Sp. Nova vas in 26 (1976) 
225 ss — Velenik.
2 5 Po širini cesta tako ustreza Kardo maximus 
s 7 metri, kar je v praksi večinoma pomenilo 
širino 6—8 m [A. G renier, Manuel d'archéolo­
gie gallo-romaine 2 (1934) 10 ss] tudi pri cestah,
ki so sodile v skupino glarea stratae ali tako- 
imenovanih »lahkih cest« (ibidem, 345).
2 6 Na tem območju se je to zgodilo pri 
vseh potokih: Ložnici [FS 17—19/1 (1974) 
122], Bistrici, Devini in Polskavi [Arheološki 
vestnik 26 (1976) 236; Arheološki pregled 17 
(1976) 103, T. 48.
2 7 Potek te struge ni raziskan: zadnja točka 
so za sedaj močvirna tla ob zahodni steni doma 
upokojencev ob Kolodvorski cesti (ugotovljeno 
ob gradnji) — podaljšana smer pelje naravnost 
k zahodnemu mestnemu obzidju.
2 8 Prva poročila: Delo 16, št. 216 (14. 8. 
1974) 7; Tednik 27, št. 31 (Ptuj 15. 8. 1974) 7; 
28, št. 40, (16. 10. 1975) 10; VS 17—19/1 
(1974) 211.
2 9 Vrtini HV 23 in HS 24 ZRMK iz leta 
1970.
3 0 O tem odseku: Arheološki vestnik 25 
(1976) 392 ss.
3 1 B. Saria (op. 11) 57 ss, našteva rimske 
kamne v drugotni legi; tudi novci in druge 
starine brez znanih mest najdb — prvo naj­
dišče (stavba) omenjeno v VS 7 (1960) 293, 
novci pa 1 1 (1967) 128.
3 2 Za prve objave glej op. 28!
331. Mikl-Curk, Časopis za zgodovino in 
narodopisje (CZN) A V 11 (1977) v tisku: prvi 
poskus razlage.
3 4 M. Jerman, (ČZN NV) 11 (1977) v tisku.
3 5 Prim. sicer podoben tloris vile v Windnu 
[(B. Saria, Der römische Gutshof von Winden 
(1951)] — tloris 2. periode, a tam gre za manjše 
poslopje (13 X 19 m) z 2,5 m širokim hodnikom 
namesto dvorišča.
3 6 Prim. razdalje v tab. 2: Razprave 1. razr. 
SAZU 6 (1969) 334.
3 7 M. Jerman (op. 34).
3 8 E. B. Thomas, Römische Villen in Panno­
nien (1964) 64, sl. 32.
391. Mikl-Curk (op. 33).
491. Mikl-Curk (op. 33). V VS 17—19/1 
(1974) 211 je omenjeno tudi 1. in 2. stol.
4 1 E. B. Thomas (op. 38) 363 ss, s primeri 
sl. 177. Jugoslovanske primere podobnih stavb 
navaja M. Vasić, Archaeologia Iugoslavica 1 1
(1970) 58 ss.
4 2 Našteti pri B. Saria (op. 11) 57 ss. No­
vejša odkritja še: VS 11 (1966) 128 in 13—14 
(1968) 167 ss.
4 3 Večer 26, št. 206 (5. 9. 1970) 9; M. Jer­
man (op. 34).
4 4 Ptujski zbornik 4 (1975) 71 ss.
4 5 Že zaradi drugačnih geoloških podlag bi 
k raznolikosti poznavanja najprej prispevale 
podobne raziskave na Dolenjskem in Primor­
skem.
279.20
svetlo rjavkasto siva peščena ilovica - (K) YR 6/2) - heller bräunl/chgrauer sandiger Lehm
Siva (hum orna) Ilovica - (tO YR 5/1) ■ gra u er Lehm
svetlejša rum enkasto rjava glina -(1 0 YR 6/4) - gelblichbrauner Lehm -
s v e lio m m e n k a s to r ^ v a q V n a ^ (!0 7 f ^ / 4 ) - h e lle r gelblichbrauner Lehm
L gramoz brez peska - sandtoser Schotter J
PAHIČ,MARIBOR
275.00
(10 Y R 4 / JÌ - durjtterer graubrauner sandiger Leh(p, ehemals geackert tem nejša sivk asto rja vo pe ščena ilovico, doslej ornica
bledo rja v ilovnat pesek - (K ) YR i/3 y—m eltbrauner lehm iger Sand °
Q o°
7 T — - ,_ _ bleda rjavkasto sivo peščena ilovica -PO YR 6/Q - heller braungrauer sandiger Let
j f e ö r j c , t t m î g i ■
/ / / / ' r'/ /
svetla rumenkasto rjava glina - (10 YR 6/4) - heller gelblichbrauner Lehm
I zgora j bledo rja v sp o d o j rjavkosto rum en g ra m o z ■ (IO YR7/3, 6/61 ■ oben hellbrauner, unten brauniichgeiber Schotter - *
M ARIBOR
odvzeti vzorci - Probeentnahmen
Raziskovalni odsek nlc.Tnir.. travnik parc, š k. o. ,. profil St . . .
Forschungsabschnitt SLW - BISTRICA Wiese Parz. Nr. 646/* K.G Slov Bistrica p rofn Nr. 1 4 b
Raziskovalni odsek n travnik pare. št.
Forschungsabschnitt SL0V BISTRICA Wiese Parz. Nr. /J//1‘
k. o . 
K. G .
Slov. Bistrica
profit št. 
Profil Nr.
20 b
profit št. 
Profit Nr.
travnik pare. št. 
Wiese Parz. Nr.
podkev - H ufeisen
Raziskovalni odsek n ^ T P irA
Forschungsabschnitt ö/i>w/c" A
Slov. Bistrica
272.30
o s ta n k i opeke - Z ie g e lre s te
///////
tu zele nka sta - hier grünlich
blede rjav 7J2) f e l i b r o uher S and C
sve tlejša - heller
m ivkosto ilovica - (10 YR 6/1 5/1) ■ grauer staubsandiger Lehm
tem nejša - dunkler 
p O ° ? o ° o svetlo rumenkasto rjava glina - (10 YR 6/4) - he lle r g elblichbrauner Lehm , JÎ°o ° cP 0 V ÿ f j ;
(IO YR 6/2)
heller braunhehgraver . S and
bled rjavkasto s iv pesek
.. p p : • • .
■ sivkasto rjav g ra m oz - (10 YR 5/2) - graubrauner Schotter j
1971
M ARIBOR
profil št. 
Pro fil Nr.
Raziskovalni odsek SL0V BISTRICA 
Forschungsabschnitt
264.30
n o v o nasuta svetlo rja vo peščena ilovica - h ellb rau n er sandiger Lehm, neu au (geschüttet
tem no s iv a peščena ilovica -(I0,YR 4/1):
svetto rja vo pe šče n a ilovica - (10 YR 6/2) - hellbrauner sandiger Lehm
Kohlenreste) (drobci oglja
ilo v ic a - (tO YR 4/1) i I 
i j- dunkelgrauer Lehm ;
wet ta rumenkasto rjava glina - (10 YR 6/4) - heltergeblic.h_braur.er Lehm tem no
TEMELJ S Z PROČELNEGA Z ID U STAVBE B 
GRUNDMAUER D ER N W STIRNWAND 
D E S H AUSES B
ia v gram oz - p _ i
10 YR 5 / 3 ) 5 ^ / ^
où b ÿ f T brauner Schotter
piva ilovica, rjavo Usasla ■ (IO YR 6/1) gra u er Lehm
OSTANKI RUŠEVIN, z opeko in črepinjam i 
R U IN EN R ESTE\ mit Ziege/ un d Scherben
s iv a m ivka \ -(IC Y R -5/1) \ j j j 
j i - g ra u e r Staub sand-
ROB C E S T E ? 
S TR A S SEN R A N D ?
glina \ - (10 YR 4/1) 
dunkelgrauerJ o r v ^
tem no sve tlo (sinje) siv pesek - (IO YR 5/1) • he lle r bläulichgrouer. Send 
.o. ° o ° o ° <
tem no (m odrikasto) siv p ro d ■ (10 YR 4/1) - blaugrauer Kies
avgust 1973 
PAHIČ, MARIBOR
travnik pare. št. ,Q56 k. o. slov Bistrica 
Wiese Parz. Nr. 'K.G.
obvozna cesta - Um fahrtstrasse
_ nasip avtoceste - Autobahndamm
aâs_.. ....... ............ - w® •
temelji stavbe B - Grundm auer des H auses B
Priloga 1 : Izbrani temeljni profili rimske ceste št. 14, 20 in 26/2 v Slovenski Bistrici. 
Beilae^^^Ausgewählt^Gnmdpr^le der Römerstrasse Nr. 14, 20 und 26/2 in Slovenska Bistrica.
VERSUCHSGRABUNGEN AN DER RÖMERSTRASSE 
IN SLOVENSKA BISTRICA
Zusammenfassung
Die Erforschung der Teilstrecke der Römerstrasse Celeia—Poetovio wurde von den Archäo­
logen in den Museen von Celje, Maribor und Ptuj schon seit dem Jahr 1953 geplant, sie blieb aber 
aus verschiedenen Gründen nur auf kleinere Untersuchungen zwischen Slov. Konjice und Pragersko 
beschränkt.1 Erst seit dem Jahr 1970 hat man im Raum von Slovenska Bistrica — mit den Mitteln 
der Föderalen Strassengemeinschaft, im Rahmen der Forschungsaufgabe »Römerstrassen in Slo­
wenien« — mit einer eingehenderen Untersuchung der Römerstrasse begonnen. Auf Grund der 
Erfahrungen, die bei der Probegrabungen an der Römerstrasse östlich von Ptuj gewonnen wurden,2 
war es nun möglich für künftige mehrjährige Arbeit eine entsprechende Arbeitsmethode voraus­
bestimmen. Die Zielstrebung war, einen entscheidenden Übergang von den bisherigen meist speku­
lativen Festlegungen der Römerstrassen zur archaeologischen Behandlung und somit genaueren 
Kenntnis wenigstens einiger bedeutenderen Strassenabschnitte zu erlangen. Als Grundstock dieser 
ersten Grabungen wurden aus den Quergraben gewonnene Profile 1: 20, farbig gezeichnet und 
genau beschrieben (Beilage 1) des Strassenkörpers gewählt, deren ausreichende Dichte, — hier 
durchschnittlich auf alle 70 m, — ermöglicht hat, genügende Daten über den einstigen Strassenbau, 
das Schicksal der Strasse in der Gebrauchsperiode und ihr Untergang in späteren Zeiten erfassen 
zu können. Gleichzeitig wurden die entsprechenden Messwerte für die Ausarbeitung der Situations­
pläne 1: 1000—1: 5000 sowie der entsprechenden Längsprofile ausgenützt.4 Da eine solche Bear­
beitung die ständige Mitarbeit eines Messfachmanns bedingt, wurden zur Vermessungsarbeiten zum 
Teil Archäologe Ing. P. Leber, zum Teil ein Geometer der Geodet. Verwaltung von Slov. Bistrica 
herangezogen. Das nicht fertig Gemachte wurde nach den bestehenden Unterlagen eigens nach­
geholt, um somit die bisher bekannten Teilpläne sowie die noch ausstehende Gesamtdarstellung 
wenigstens skizzenartig fertigstellen zu können.5
Während der Grabungen stellte es sich heraus, dass die durch die Natureinwirkungen entstan­
dene Überschichten auf dem römischen Strassenkörper, der selbst nur eine reine Schotteraufschüt­
tung ist, insoweit überwiegen, dass auch den Bodenforschern ein dankbares Feld für die Mitarbeit 
erteilt werden könnte. Dies ist aber nicht zum gewünschten Mass erreicht worden, da von den — 
nicht genügend — eingeladenen Fachleuten einige nicht mitarbeiten konnten, und andere sich dazu 
ablehnend verhielten. Somit steht eine geologisch-pedologische Verwertung der Profile noch aus, 
nur die petrographische Untersuchung der Schotterproben ist gemacht worden.8
Der Verlauf der Römerstrasse über die Ebene bei Slov. Bistrica ist schon seit Langem bekannt.1 1 
Sie ist hier auf einer spätpleistozänen (Riss) Terasse mit dem bis 4 —5 m dicken Lehmboden angelegt 
worden.1 2 '1 4 Die anfängliche Bewaldung wird vermutet, da die Anzeichen für eine vorrömische 
Rodung fehlen.1 6 Die Strassenerbauer mussten somit zuerst den entsprechenden Waldstreifen 
freiiegen und die Unterlage für die meist geradlinig verlaufende, nur bedeutungslosen Höhen­
schwankungen ausgesetzte Strasse vorbereiten (Abb. 1). In den Profilen auf der Terassenebene 
fanden sich beiderseits der Strasse breite und seichte Vertiefungen (Tiefe bis 0,4, Breite von 5 m 
aufwärts) vor, von denen wenigstens jene auf der höheren nördlichen Seite gewiss künstlich ausge­
hoben wurden, um das Regenwasser aufzufangen und Strassendamm zu erhöhen (Beil. 2).1 8
Das Material für den eigentlichen Strassenkörper stammt nach der petrographischen Unter­
suchung aus zwei Hauptquellen : von den Kiesablagerungen im Bachbett der nahen Bistrica (Profil 
26/2: Abb. 2) und von einer Abtragung der stärker mit Gneiss vermengten Steinablagerung, die 
auf der Strasse eher verwitterte (Profil 12: Abb. 3).2 0 Ursprünglich hat man wahrscheinlich nur eine 
Schichte von 10—15 cm aufgeschüttet. Nachträgliche Ausbesserungen wurden vollzogen, konnten 
aber auch im Profil 15 mit der Schotterdicke von 1 m (Abb. 4) nicht ausgesondert werden.2 1 Grössere 
Steine als Unterlage oder Seitenbegrenzung sind nicht beobachtet worden, obwohl sie gelegentlich 
Vorkommen.2 2 Es handelt sich also um die einfache, auf dem lehmigen Grund aufgebaute Schotter­
strasse (Abb. 5), die nur in Ausnahmefällen stärker unterbaut wurde. Dies geschah hier nur in der 
Querniederung mit zum Teil weichem Boden, wo man dem Schotter die Eichenbalken unterstellte 
(Profil 15: Abb. 6).2 3
Die auf der Fahrbahn entstandenen Staub- und Sandschichten wurden durch Regengüsse und 
etwaige Überschwemmungen in verschiedenen Richtungen abgespült. Somit entstanden beiderseits 
der Strasse Sandauflagerungen, die nach ihrer Lage, Begrenzung und Zusammensetzung unzweifel­
haft auf ihren Ursprung hinweisen, obwohl sie bodenkundlich nocht nicht untersucht wurden. 
Meistens sind sie auf der Strassenseiten mit zerstreuten Rollsteinen durchsetzt. Es konnte man auch 
feststellen, dass solche Sandschichten allmählig die Strassenhöhe erreicht haben und bei Neuauf­
schüttung des Schotters zum Teil auch mitbedeckt wurden.
17 — Arheološki vestnik
257
Die Breite der Schotterschichte beträgt am Grund 4,8—8,0 und oben 4,8—6,6 m, was den 
Durchschnittswert von 6,3 bzw. 5,5 m ergibt (Abb. 7).2 5 Nur in wenigen Fällen gab es grössere 
Breiten (bis 12,0 m), die die Feststellung der Strassenmitte erschwerten, obwohl die Strasse meistens 
geradlinig verläuft. In der Strassenachse wurden für den Längsprofil drei Werte genommen, von 
denen diejenige von Schotteroberfläche lediglich dem heutigen Erhaltunszustand entsprechen. 
Auch der ursprüngliche Boden fehlt in jenen Fällen, wo die Strasse am Terassenrand in den Ein­
schnitt vertieft wurde. Östlich vom Profil 28 bzw. der Kolodvorska cesta hat der einstige Lauf des 
Baches Bistrica die Römerstrasse fast zur Gänze vernichtet. Das ehemalige Flussbett liegt hier 
nun bis 2,7 m tief und ist mit den Kies-, Sand- und Lehmschichten überdeckt.2 7 Von der Römer­
strasse ist hier zum Teil nur der südliche Rand des Strassenkörpers erhalten (Profil 30: Abb. 11).
Durch Zufall und anschliessende Beobachtungen kamen an der Römerstrasse auch Siedlungs­
reste zum Vorschein.3 1 Der Bau der neuen Autobahn und das neue Umackern der Felder forderten 
zur gleichen Zeit die Notuntersuchung der römischen Baureste, die zur Aufdeckung zwei gemauerter 
Häuser führte.3 2 '3 3 Das Haus A ist am östlichen Terassenrand aufgebaut worden und ist 13 m von 
der Strasse entfernt. Ziemlich grosses Gebäude (31,5 x 20,3 m) hat sieben Räume, die an den 
Längsseiten den 24,5 x 8,5 m grossen Innenhof umgeben (Abb. 8—10).3 4 Einfache Wand sperrt 
die NW-Seite, an anderem Ende scheint der Eingang mit einem vestibulum versehen zu sein. Wenige 
Funde datieren das Gebäude mit nur einer Bauperiode ins 4. Jahrhundert und man glaubt in ihm 
eine Strassenstation — mutatio vermuten zu dürfen.3 6 '3 7
Unweit davon, unterhalb der Terasse, wo der lehmige Boden an den weichen Überschwemmungs 
schichten aufhört, stand eine weitere Gruppe von gemauerten Häusern und Holzbauten. Von ihnen 
wurde bisher das westlichste Gebäude B im Grundriss festgestellt (19,8 x 19,8 m), das um einen 
Innenhof von 8,5 x 5,8 m Grösse elf Räume aufgereiht hat (Abb. 11—12). Meist am Ostrand 
aufgemengte Funde stammen aus dem späten 3. und 4. Jahrhundert und scheinen samt dem Gebäude 
einer villa rustica anzugehören. 3 9 '4 0 Beide bisher aufgedeckten Bauten sind den pannonischen 
Villen mit Mittelkoridor am ähnlichsten.4 1 Zu den Bewohnern dieser Siedlung gehören wahrschein­
lich auch die bisher in Slov. Bistrica in zweiter Lage entdeckten Römersteine.4 2 Die Siedlungsver­
hältnisse an der hiesigen Römerstrasse in den früheren Jahrhunderten sind aber noch völlig im 
Dunkel.
Anhang
Profil Nr. 20 b (Beilage 1)
Ausgegraben in der Richtung NW—SO (335°) auf der Wiese Parz. Nr. 737/1, K. G. Slov. Bi­
strica; am 773,2 m des Abschnittes Slov. Bistrica, 24,5 m nach dem Profil Nr. 19 und 75,5 m vor 
dem Profil Nr. 21 ; H. des heutigen Bodens 275,00, antiken Bodens 274,60 und der Schotteraufschüt­
tung 274,85 m.
Die Oberfläche der Wiese — ehemaliger Äcker ist hier um 1,3% gegen SO geneigte Ebene der 
Terasse. Der Verlauf der Strasse war zur Zeiten der früheren seichteren Bodenbearbeitung als 
Schotterstreifen sichtbar, und ist heute noch als dem Damm ähnlicher niedriger Rand zwischen 
der horizontalen Ebene auf der Nord- sowie des leicht geneigten Bodens an der Südseite zu ver­
spüren.
Grundboden im 14 m langen Profilgraben ist gelblich brauner pleistozäner Lehm, der in hiesiger 
feuchteren Gegend etwas grünlich vorkommt. Seine Oberfläche ist durch antike Abtragungen 
wellenartig umgewandelt und liegt somit 0,4—0,6 m unter dem heutigen Boden.
Antropogener Eingriff ist hier die Abgrabung des Lehm, wahrscheinlich nur auf der linken — 
nördlichen Seite der Strasse. Obwohl es auch hier — im Vergleich mit anderen Profilen — wahr­
scheinlich zutrifft, dass der ausgegrabene Lehm für die Strassenunterlage verwendet wurde, ist dies 
in der einheitlich grünlicher Lehmschicht nicht zu unterscheiden.
Schotter wurde 5,5 m breit aufgeschüttet und ist heute noch 0,25 m hoch erhalten. Er ist ziemlich 
mit Sand vermischt, hell brauner Farbe und unten ausgeprägt braun. Die Rollsteine sind meistens 
vom 3—5 cm Durchmesser. Der Schotter reicht auf beiden Seiten unter die Sandschichten, überdeckt 
sie aber oben zugleich, was auf eine spätere Nachschüttung hinweist.
Graben befand sich offensichtlich nur auf der linken — nördlichen Seite. Es ist dies eine 5 m 
breite und ursprünglich 0,4 m tiefe Aushebung mit rundlichen Boden, die sich beiderseits gleich- 
mässig erhebt. Auf der rechten — südlichen Seit gibt es ebensolche, 9 m breite und gleich tiefe Mulde, 
die zur Strasse ausgeprägt schief ansteigt, an der anderen Seite aber fast waagerecht zur leicht ge­
neigten Ebene übergeht. Für die Wasserabfuhr wurde hier nördlich der Strasse nicht genug besorgt, 
da auf dem ebenen Boden das Wasser kaum entfliessen konnte und deshalb der lehmige Grund­
boden feuchter ist.
Obere Schichte ist in dem ganzen Profilgraben dunklerer gräulich brauner humusartiger Lehm 
— ehemals Ackerland, bis 0,3 m dick und durch das einstige Pflügen mit Rollsteinen des zerstörten 
Strassenkörpers vermengt. Oberhalb der Strasse überdeckt er den Schotter, seitwärts aber die Sand­
schichten. Diese sind miteinander verschieden und bis 0,4 m dick. Auf der linken — nördlichen 
Seite bildet heller bräunlich grauer sandiger Lehm die untere Lage, darüber befindet sich bleich 
brauner lehmiger Sand. Die Rollsteine liegen in der ganzen Schichte zerstreut. Der grössere Anteil 
der Tonteilchen in der unteren Lage könnte man mit der Absetzung in stehendem Wasser erklären. 
Auf der rechten — südlichen Seite ist der Sand am Boden hell grau und lehmartig, in der gleich 
dicken Oberschicht des bleich braunen Sandes sind die Tonteilchen schon ausgewascht. Auch hier 
liegen die Rollsteine in allen Höhen, die Oberfläche der Sandschichte ist aber der heutigen gegenüber 
mehr geneigt. Da hier dem abfliessenden Wasser nichts im Wege stand, gibt es in der Sandschichte 
keine graue und braune horizontale Streifen, die auf der anderen Seite der Strasse sonst Vorkommen.
Archaeologische Funde gab es nicht.
Die Strasse verläuft hier über den niedrigeren Teil der Ebene auf dem Damm aus (Lehm und) 
Schotter. Der Strassenkörper ist am Grund 5,5 an der heutigen Oberfläche ungefähr 5 m breit. 
Die Schotterschichte war insgesamt 0,4 m dick. Nachträgliche Aufschüttungen gelang es nicht 
auszusondern, doch spricht die beiderseits die Sandschichten überdeckende Schotterlage für eine 
gründlichere Strassenerneuerung. Die Abspülung des Strassenkörpers geschah auf dem hiesigen 
fast ebenen Boden wahrscheinlich nur in den beiden Querrichtungen ziemlich gleichmässig und nur 
bei Überschwemmungen vorwiegend gegen Süden. Die Strassenachse liegt in der Linie mit jenen 
zwischen den Profilen Nr. 16 und 25.
Messfläche zwischen den Profilen 19—20 zwischen den Profilen 20—21
heutiger Boden 
heutige Schotteroberfläche 
Schottergrund
—0,13 m = 0,55% 
—0,14 m - 0,57% 
+ 0,10 m = 0,40%
+ 0,24 m = 0,32% 
+ 0,52 m = 0,68% 
+ 0,46 m = 0,60%
Fast horizontal verlaufende Strasse ist kaum merklich gegen Osten geneigt. Ihre Grundlage liegt 
ein wenig höher von jener in beiden Nachbarprofilen.
Diese Stelle mit der Römerstrasse wurde im Jahre 1974 beim Bau der Zufahrtstrasse zur Auto­
bahn gänzlich abgetragen.