Ste?. 46._V Ljubljani. t soboto,	dne 26. lehrnarla 1910.__Leto XXXVIII.
mmmmammmmmammmmmmrn^i	^
as Velja po pošti: s= ^^^ M	mm mm	mrnrnm ff fh^^ ^^^	sslBseratt:==3
■ ^^	■ ■	^^ U ^^	ssa
u » H H	K	^M	sa trikrat.....» 10 »
sa Renčijo celoletna » ^B	1	Amm ^B	za toč ko trikrat . . » 9 >
.. ostalo laaze.stro . ^^ ■ ■ ■	M M	H^H ■	T reklamnih noticah .tane
^ Vnpravnlštvn:^ ■ * ■ ■	Al	■ ■ W ■	■	^Z^T
isrnii JliU	1	LIlLL
Za pollljanje aa dom 20 na ^^^^^m V^HF	^Hv	H^H HK BBB BH^HB	daa, isvzemšl nedelje
mctec. — Peaaaezae štev. v. ^BH^^	M^^VBP	^■■■■BBi ^^^^^	praznike, ob 5. nrl popoldne.
•v Uredništvo )a v Kopitarjevih nlioah štev. 0/111. Rokopisi sa ne vračajo; nefraakirana pisna sa ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Ja v Kopitarjevih ulicah štev. B. i = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoij«. ! a Upravniške«a telefona štev. 188. =====
štva, socialne gospodarske ideje pa so le postranski okrasek pri njeni agita-torični delavnosti med ljudstvom. Svobodno mišljenje, svobodna šola, de-scendenčna teorija, judovsko krščanstvo, iz mnogoboštva razvijajoče se enoboštvo, razvoj krščanske misli iz egiptovske, babilonske in tibetanske, vera v oni svet, izmišljena od kapita-listovskih fevdalnih duhovniških kast zato, da bi proletarci pozabili na svojo bedo in jo voljno prenašali, vera v iz-veličanje bajka, ki je vzklila iz prenapete domišljije komunistiških fanta-stov, dogme tvorbe gospodujočih slojev, duhovstvo naprava višjih slojev v izkoriščevalne namene, Jezus bogvekaj vse, le Bog ne, vsa vera sploh nastala iz pomanjkljivih predstav pračloveka o svetovju in njega zakonih — vse to je orožje iz socialnodemokraškega arze-nala, fraze, ki jih njihovi agitatorji govorč na vsakem shodu, in komaj pred tremi dnevi jo veleprosvetljeni sodrug dr. Renner na nekem shodu Svobodne Šole na Dunaju opletal te ne-prežvekljive otrobe.
No, včasih pa je tudi med rdečimi vranami kakšna bela, in tako je v zadnjih »Zapiskih«, znanstvenem glasilu naših socialnih demokratov, znani člankar Abditus neusmiljeno obsodil to plitvo svobodomiselstvo, pa ne samo z ozirom na Antona Aškerca in Lenarta Lotriča, ampak prav jasno namigujoč tudi na različne Kristane, Kocriiurje in Čobale. Mi bi tega članka ne bili omenili, če bi nas ne bil izzval »Rdeči Prapor«, saj, kar je Abditus povedal, ni za nas nič novega, in voditelji našega katoliškega razumništva so tako v naših znanstvenih listih, kakor v politiških in na shodih ter zborovanjih že davno te misli veliko jasnejše in lepše povedali. Abditus ne pove nič drugega, kakor da je Svobodna Misel neskončno trapasta, svobodomisleci ravnotako, in tisti, ki menijo, da bodo mogli krščanske osnovne pojme iz slovenskega ljudstva izkoreniniti, so jako kratke pameti. Nasprotno so krščanske ideje tako globokoumne in z znanstvom tako v soglasju, da morejo ljudstvu le koristiti in ga umsko ter nravno dvigati. In zato tisti, ki dela na to, da se slovenski kmet in delavec razkristjanita, ljudstvu silno škoduje, ker ga umsko in nravno kvari. Tako ponavlja Abditus, kar mi pišemo in govorimo že leta in leta in sicer z uspehom.
Zdaj pa pride »Rdeči Prapor« in se jezi, ker smo ob priliki Beblove sedem-
desetletnice i-ekli, da je Bebel, ki je še danes vir vse socialno-demokraške modrosti, kar se tiče krščanstva, neizmerno plitev in da ga naši socialni demokrati prav v tem oziru verno posnemajo. Seveda, ni jim prav, da jim to njihovo prazno svobodomiselnost vedno pred oči postavljamo, ker jih tako pred ljudstvom razkrinkujemo kot čisto navadne frazerje. Oni imajo namreč glede vere dvojno taktiko: na shodih pred svojimi kratkomiselnimi so-drugi zabavljajo zoper »poneumnjeval-no krščanstvo« in zoper »izkoriščajočo cerkev«, da se kar kadi in se sodrugom lasje ježijo, po svojih revijah pa trdijD, da niso zoper vero. Dobro namreč vedo, da bi se znanstveno osmešili in degradirali, če bi pogrevali stare moleschott-ske bajke o veri. Sicer pa tudi v tem oziru niso dosledni, kajti čestokrat delajo ravno narobe: na shodih naglaša-jo, da se v verske reči sploh ne vtikajo in vsakemu puščajo svoje, na predavanjih pa pred izbrano publiko, katere se jim ni bati, razvijajo vero in krščanstvo iz prazgodovinskega babjeverstva.
Kako to? Čisto enostavno: govorijo in pišejo namreč vsakokrat tako, kakor jim bolj kaže. V resnici pa in v svojem bistvu so strupeni sovražniki vere in prav posebič še krščanstva. Čisto drugo vprašanje je namreč, ali se da o socialnodemokraškem sestavu gospodarska stran umsko ločiti od svetovnega naziranja, kakor ga je razvil Marks iz Heglove filozofije; so nekateri krščanski misleci, ne samo med protestanti, ampak tudi med katoliki (Hohoff), ki mislijo, da bi bil človek lahko v gospodarskem oziru marksist, in vendar še katolik. To pa je nekaj čisto drugega, kakor vprašanje: kaj in kakšna pa je socialna demokracija dejansko, kakor se je razvila in se razvija? Tu pa je jasno, da je brez-verska in protikrščanska in naj različni protestanški pastorji in dr. Drmo-ta desetkrat trdijo, da ni. Pač niso več kristjani ali pa ne gledajo socialne demokracije, kakoršna je v resnici po svojem duhu in svoji smeri. Marks, Bebel, Kautsky so materialisti, Bern-stein, Renner in drugi po evolucionisti, monisti in podobno. Razlika, kar se tiče vere, je prav majhna.
Le poglejmo Bebla! Njegova knjiga »Die Frau« je, kakor socialisti sami glasno poudarjajo, nekak socialno-demokraški katekizem, saj ne govori samo o ženi, marveč razvija socialno-demokraške ideje v celoti in v vsakem
Današnja številka obsega 14 strani.
Bankerot.
»Svobodna Misel« je žalosten konec vzela, prej jo je vrag vzel, kakor smo mislili. Sicer pa ni bilo drugače mogoče, zakaj večjih sirot ni bilo na Slovenskem kakor so bili naši svobodomisleci. Brez globlje izobrazbe so hoteli izpodkopati katoliško vero s tajenjem zgodovinske pristnosti povesti o svetem Janezu Nepomuškem in nepri-poznavanjem čudodelnosti lurške vode, rimsko stolico so pa podirali s krvavimi štorijami o Aleksandru Borgiju in o tajinstveni Lucreziji; imponirati so hoteli s frivolnostjo, kakor oni pogani, ki so risali po rimskih ulicah krucifikse z oslovsko glavo, da upla-šijo kristjane s svojim sovraštvom. Organizacijo so zamislili tajno po vzoru onih laških in španskih prismojencev, ki uganjajo po svojih društvih anti-klerikalen hokuspokus in menda požirajo zvitke s podobo Frančiška Ferrera, da jim tako preide »svobodna misel« v kri in želodec.
Kranjci za take norčave reči niso, zato so se Lotriči, Lahi in Kisovci kmalu skisali in največja sreča za te ljudi je, da danes javnost o njih iz usmiljenja popolnoma molči; celo veliki projekt o krematoriju je spričo projektov dež. odbora glede na savske vodne moči izgubil vso svojo aktualnost . . . Pa tudi pri staro- in mladoliberalcih si naši svobodomisleci niso mogli nobenih simpatij pridobiti, čeprav se je v začetku potegnilo zanje ljubljansko liberalno »Splošno Žensko Društvo«. Stari liberalci niso za popolno brezver-stvo, ampak so še danes trdnega prepričanja, da je treba dati hudiču, kar je njegovega, pa tudi Bogu nekaj, da ni preveč zamere, mladi pa so tudi začeli kmalu »versko čustvo spoštovati«, ko so videli, da s svojimi evolucijskimi, descendenčnimi in monistiškimi idejami pri ljudstvu nič ne opravijo. Veliko radikalnih svobodomislecev pa, ki imajo kmalu stopiti v različne službe v kranjski deželi, si misli, da je včasih molk res zlata vreden in tako se svobodna misel ne more prav razviti . . . Ostali so le še socialni demokratje.
Naši sodrugi so za svobodomiselne komedijante kakor nalašč ustvarjeni. Kranjska socialna demokracija nosi od svojega početka do danes pečat izključnega protiverstva in protifar-
LISTEK.
Bel denar.
Velikomestna črtica. Spisal J. Dolžan.
Zunaj mesta, v zatohli in temni sobi je stanoval pevec Honza s svojim prijateljem Konradom. Zjutraj sta odhajala in pozno zvečer sta se vračala in stresla vsak večer na mizo prislu-ženi drobiž. Mala Tilka, hči starega pevca Honza mu je zlezla na kolena in smehljaje brskala med bakrenim drobižem, dokler je oče ni dvignil in visoko povzdignil kako jabelko ali oranžo. Mala šestletna Tilka se je spenjala in spenjala, a oranže ni dobila ^rej, dokler ni prinesla gosli in zaigrala, kar se je morala naučiti čez dan. Oče Honza jo je spremljal često s svojim obsežnim globokim glasom, a prijatelj Konrad je gledal pazno na vsak Tilkin migljaj — ako se je zmotila le nekoliko, jo je pogledal izpod obrvi resno in temno, da je Tilka vsa vztrepetala.
Ko je končala, jo je oče vsakikrat pogladil po svetlih kodrih in jo potolažil:
»Nič se ne boj! Le ubogaj Konrada in pridno se nauči, da pojdeš lahko kmalu z nama. No bomo hodili čez dan in v mrazu, da bi to zct>lq, ne bomo
peli pod okni in po dvoriščih in lovili s klobukom ta bakren denar, o ne, vse drugače bo, Tilka! Čisto novo obleko dobiš in potem pojdemo v gostilne, kjer bo sama gospoda, ki ji ni za denar, kakor revežem. In čim lepše boš igrala tim več denarja dobiš — belega, srebrnega denarja! Jaz in Konrad bova tudi kaj zapela in potem pojdeš od mize do mize s krožnikom v roki in vsakemu se boš morala lepo nasmehniti. Toliko denarja boš prislužila, da boš oblečena, kakor gosposka deklica. Vse tako bo Tilka, samo pridno poslušaj Konrada in uči se, da boš šla lahko čim prej! Sedaj pa še nekoliko zaigraj!«
Tilka je poslušala očeta molče, utripala z resastimi trepalnicami in nekako žalostne so bile njene velike, otroške oči.
In prijela je za lok in zaigrala kar se je imela naučiti za tisti dan.
Ko je končala jo je oče zopet pobožal in pohvalil, Konradovo lice pa. je ostalo še vedno tako resno in strogo kot da ni z njo prav nič zadovoljen.
Nato je oče legel, Tilka pa je morala prisesti h Konradu, ki je govoril z njo osorno in se ji ni nikoli nasmehnil. Igrala sta pozno v noč in ko so se Tilki že šiloma zaklapljale trudne trepalnice, ji je Konrad po' r>-"il kaj in koliko se mora naučiti drugi dan in ji dovolil da je legla.
Tako se je vrstilo dan za dnem, večer za večerom, dokler ni prišel tisti večer, ko je prinesel oče seboj precej velik zavitek. Pogledal je Tilko in se ji nasmehnil.
»Kaj misliš, da sem prinesel?«
In privlekel je iz zavitka rdečkasto obleko in rmene čeveljčke. Postavil je Tilko na stol in jo oblekel.
»Vidiš, tako lepo oblečena pojdeš jutri z nama,« ji je dejal in ji podaril še debelo oranžo. »Konrad pravi, da si bila pridna, da znaš dovolj. Nocoj pa pojdi spat, da se odpočiješ, a jutri igraj še pridno, ker za gospodo ne zna vsak igrati.«
Tilka ni odgovorila ničesar, a zaspati tisti večer ni mogla dolgo. Bala se je stopiti pred gospodo, pred tiste stroge obraze, ki so jo pogledovali včasih na ulici tako postrani . . . Čudne, grozne slike so se vrstile pred njenimi očmi in še v spanju se je premetavala nemirno semin+ia.
Naslednji večer sta se vrnila oče in Konrad poprej kakor navadno. Ko sta odprla vrata in vstopila je postalo Tilki tako tesno pri srcu, da je stekla k očetu in ga objela okrog kolena.
»Oče, jaz bi ostala raje doma!«
Takrat je pristopil Konrad. Se nikdar se niso zazdele Tilki njegove oči tako grozne in prijel jo jo za uho.
Tilka je hotela zajokati, a bala se
oziru. Pa še v jubilejni izdaji 1910. pre-* veva celo knjigo protikrščanski duh od prve strani do zadnje in to je knjiga, ki je vzgajala nebroj socialističnih generacij in jih še danes vzgaja. 2e zače-* tek, ko Bebel premotriva stališče žene v pradobi, je popolnoma darvinistovsk in o povzdigi žene po Jezusu Kristusu ni tu ne duha, ne sluha. Pač pa pisatelj pogreva o krščanstvu tiste abotne in nedokazane trditve, ki jih je znanost že dolgo zavrgla. Mož piše o krščanstvu brez pojma o njegovi zgodovini in idejah, ki so njegov temelj. Le nekaj citatov:
»Ker se je krščanstvo razvilo iz judovstva in je poznalo le brezprav-. nost žene, in je, okovano v svetopisemske predstave, smatralo ženo za izvor vsega zla, je pridigovalo zaničevanje žene, vzdržnost in uničenje mesa.« (57.)
To trdi socialno-demokraški voditelj o Kristusu, ki je v nasprotju 2 grštvom prvi učil dostojanstvo in enakopravnost žene!
»Pavel je učil sovraštvo do žene, pa tudi strah pred ženo, ki jo slika za zapeljivko moža.« (59.)
Tako piše Bebel o tistem apostolu: ki je o dobroti žene napisal toliko lepega, kakor le Kristus pred njim in nihče več za njim, o Pavlu, ki je priporočal škofu Timoteju ljubezen do zakonske žene in je zlasti visoko cenij misijonsko delo žena ter sploh spošto« vanje do žene v zakonu in izven zako-na skoro v vseh svojih pismih tako pregnantno poudarjal, da ga je cerkev vedno v tem oziru navajala!
»Katoliška cerkev je češčenje Ma-rije z modrim preračunanjem postavila na mesto kulta poganskih boginj; Marija je stopila na mesto Kybelo, Mylitte, Afrodite, Venere, Ceres, Freje i. t. d.«
Tako blecle Bebel v času, ko celo protestant Harnack priznava evan. g e 1 j s k o podlago Marijinega češče-nja, ki je tako staro kakor je staro krščanstvo sploh in ni poznejša uvedba, kar se tudi zgodovinsko ne da nikakor dokazati.
Kar potem Bebel izvaja glede spolnosti in zakona, je krščanstvu tako nasprotno kakor noč dnevu — da — nahajajo se mesta, ki kažejo naravnost gorostasno plitvost. Tako n. pr. stoji na strani 505. dobesedno, da je dokaz za razvoj človeka iz opice tudi to, da sta si človek in opica glede spolnosti, ki pri njih ni na gotovo dobo omejena, tako podobna! To je pač rekord ne-
je Konrada preveč in ker se je tudi oče obrnil od nje, je poiskala gosli in jib vtaknila v platnen zavoj.
Po večerji je oče namignil Konradu; Tilka je vztrepetala, a Konrad je že stisnil gosli pod pazduho in oče jo je prijel za roko.
»Nič se ne boj, Tilka! Lepo bo in' veliko denarja boš prislužila. Za vsako stvar se moraš lepo zahvaliti!«
Zunaj je bila hladna jesenska noč; lahna megla se je motala med hišami, samo obcestne svetilke so motno brlele skozi njo.
Tilka je šla molče poleg očeta, niti ozreti se ni upala nazaj, kjer je šel Konrad in pel mrmraje neko pesem ...
Pred visoko hišo, iz katere so strmela na ulico tako velika okna kakor trgovske izložbo, je oče postal. Konrad je stopil naprej in je odprl vrata. Prvi hip Tilka ni razločila skoro ničesar, tako svetlo je bilo po prostrani sobani. Oče ji je nekaj govoril, a Tilka je komaj vedela kaj. Ko se je ozrla naokrog, je videla glavo pri glavi in vseh oči so bile uprte vanjo in kakor v sanjah je
nastavila lok na strune--šele ko jo
začula globok očetov glas, je potegnila po strunah hrabreje in s o ozrla po gostih. Postalo ji je" nekoliko lažje, ker vsi so jo gledali z nasmehom in niti enega ni bilo med njimi, ki bi imel oči osorne, kakor Konrad.
znanstvenega mišljenja, recimo naravnost popolne ignorance!
Drugi malik socialne demokracije je Kautsky, ki ga tudi naši slovenski socialisti navajajo za največjo luč učenosti. Ta mož je spisal o postanku in razvoju krščanstva knjigo, nad 500 strani debelo, pa tako zanič, da od vseh petsto strani niti ena nima sence znanstvene vrednosti. Uporabljal je za tako važno in težavno snov en sam vir, zastarelega Pfleidererja, drugo pa zve-rižil po lastni domišljiji. Tako je napisal o Kristusovem trpljenju celo poglavje, ki je tako bedasto, da crkne vsaka podgana, če ji ga daš požreti. Le nekaj primerov:
»Jezus je bil obsojen kot kralj Judov, to je kot branitelj judovske poli-tiške samostojnosti.« (419.)
»Značilno je v pripovesti v Marku 11, 9, da ljudstvo Jezusa pozdravlja kot upostavitelja kraljestva očeta Davida, to je kot upostavitelja samostojnosti judovske države. To kaže, da Jezus ni bil samo nasprotnik gospodu-jočih slojev v judovstvu, marveč tudi nasprotnik Rimljanov.« (421.)
Krasen sklep!
»Poziv Jezusa na učence, naj se oborožijo, izdajstvo Jude, spopad z orožjem na Oljski gori,« to vse doka-euje, da je bil Jezus proletarski vodja, komunist, političen rebel. (422.)
Tudi ta sklep je zlata vreden.
»Ko je Pilat Jezusa vprašal, je li fes kralj Judov, torej njihov voditelj v boju za neodvisnost, mu je ta s ponosnim pogumom odgovoril, da je.« (425.)
Ker pa evangelisti to takoj razlože tn celo poročajo, da je Kristus sam Pilatu izrečno povedal, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta, izvaja Kautsky, da je to seveda pozneje potvorjeno.
Ker je Kristus rekel, da, kdor zopet položi nazaj roko na plug in se ozre po tem, kar je zapustil, ni sposoben za Oožje kraljestvo, je Kautsky napisal ;elo poglavje o tem, kako je Jezus kot pristen komunist učil sovraštvo do rodbine. Ker pa evangelist Matevž Kristusove besede v tem oziru razlaga tako, sakor se morajo razumeti, ga Kautsky smatra za »oportunističnega revizio-aista«, ki je Kristusov anarhični komu-aizem omilil! (366.) Kakšna neslanost!
In spričo tega piše »Rdeči Prapor«, 3a socialne demokracije ne preveva protikrščanski duh! To tajiti, pomenja ifisto navaden demagoški oportunizem, nejasnost v temeljnih načelih, hinavstvo in neprekuhane nazore. Slovensko ljudstvo pa to dobro ve in čuti, poseb-ao naše delavstvo. Če pa nekateri bolj inteligentni socialni demokrati skušajo od sebe zvaliti sum svobodomisel-8tva, kaže to, da je svobodomiselstvo aa celi črti bankrotiralo in to nam je bravtako prav, kakor nam je prav, da »ocialno-demokraška stranka po svojih agitatorjih še vedno neprestano goni svobodomiselni švindel. Za nas je oboje ugodno.
Hemški „rp.d t upravi".
Gorica, 22. febr.
Kdor čita razne uvodne politične jlanke v nemških listih, kjer se v najrazličnejšem tonu deklamira o redu, ki
ga je napravila Bienerthova vlada v naši upravi, bi naposled verjel tem trditvam, če bi le tupatam v istih listih zopet ne čital raznih poročil o delovanju vladnih funkcijonarjev, ki pa kaže vse kaj druzega kakor red in strogo objektivnost.
Na Primorsko je Bienerthova vlada poslala delat red v učni upravi moža, ki je v besedah skrajno objektiven. Njemu je pri srcu samo blagor srednješolske mladine, ki se mora na Primorskem učiti še vedno v nemščini težkih predmetov in se je zato tudi nenavadno veliko zgubi, duševno in telesno skvari. Deželnemu šolskemu nadzorniku za srednje šole z nemškim učnim jezikom na Primorskem dr. R. Kauer-ju je tudi zelo pri srcu duševni in telesni blagor njegovemu nadzorstvu podrejenega učiteljstva, zato je n. pr. koncem letošnjega prvega tečaja ukazal, da se mora na goriški gimnaziji nastaviti novega suplenta za zemljepis in zgodovino, in sicer je smatral za učitelja laških in slovenskih otrok najbolj primernega češkega Nemca. Ker pa je dosedanji na znanstveno potovanje odšli učitelj podučeval tudi laščino, zato so izročili laške ure drugemu, že nastavljenemu laškemu suplentu, za zgodovino so pa vzeli zemljepisne ure in jih izročili importiranemu Nemcu, seveda vse zaradi reda in stabilitete v upravi.
Dne 13. t. m. so imeli nemški srednješolski učitelji iz Primorskega in Kranjskega svoj občni zbor. Poročilo o tem zborovanju so poslali v »Grazer Tgbl.«, list, ki se sedaj ravno radi reda v upravi ogreva za absolutizem Biener-thovega režima. V tem poročilu čitamo, da se je zborovanja udeležil tudi dr. Kauer. Seveda je to storil le, ker mu je pri srcu stanovsko vprašanje vseh sredne j šolskih profesorjev. Zbor je sklenil zahvaliti se poslancu Hoff-mann - Wellenhofu in nekemu prof. na Dunaju, ki pa je svojčas služboval v Gorici, ker sta ta dva mnogo delovala v raznih osebnih zadevah srednješolskih profesorjev na Primorskem. Mi smo seveda lahko trdno prepričani, da je bilo to delovanje v prid srednješolskih profesorjev na Primorskem, saj se, kakor Bienerth neprestano zatrjuje, pod njim nihče ne sme mešati v upravo. Vemo pa tudi sedaj, komu se imamo zahvaliti za zadnja imenovanja srednješolskih profesorjev na goriški gimnaziji, kjer so v zadnjih dveh letih kar brez razpisa imenovali pet novih nemških profesorjev. Vemo tudi, komu se imamo zahvaliti, da je za klasično filologijo na ta zavod prišel sedanji odbornik društva nemških srednješolskih učiteljev dr. K., ki je po »znani praksi nemških suplentov na svojo prošnjo za mesto na nekem zavodu na Nižjem Avstrijskem pripomnil »ali pa kako drugo prazno mesto«. Bil je seveda za prvo leto imenovan samo za provizo-ričnega, »ker se mora pri imenovanjih tam doli delati previdno«, kakor je pripomnil personalni referent v naučnem ministrstvu redne uprave dvorni svetnik Huemer. V istem poročilu v »Grazer Tagblattu« zvemo tudi, da je ta list ofi-cielno glasilo društva nemških profesorjev, ker je društvo na. svojem zboru tudi listu sklenilo izreči zahvalo. To priznanje je tem več vredno, ker vemo
sedaj, kakšen Je Bil nameli ciruItVS lansko leto, ko je po ministrstvu zahtevalo od profesorskih zborov, naj se izjavijo o načrtu kako naj se reformira poduk deželnih jezikov na srednjih šolah z nemškim učnim jezikom, »Grazer Tagblatt» je takrat pisal, da ni naloga nemških šol skrbeti za poduk ne-nemških otrok v maternem jeziku. Znano nam je, da so ta namen nemški profesorji in dr. Kauer na čelu temeljito utajili, ker so videli, da njih načrta le ni mogoče spraviti do uveljavljenja. Vemo tudi, da je dr. Kauer in njegovi nemški profesorji v zvezi s tisto notico v »Grazer Tagblattu«, kjer se izraža upanje, da bode deželni šolski nadzor-zornik ravnatelja in profesorski zbor goriške gimnazije pripravil zopet do pameti, ker je ravnatelj in profesorski zbor odbil napad na poduk v slovenščini in italijanščini. Vse to spada seveda v Bienerthov »System der reinen Ver-waltung«, ki ga na Primorskem repre-zentira v naučnih zadevah dr. R. Kauer. In ta mož naj po želji nemških profesorjev dobi še en glas v goriškem deželnem šolskem svetu! Dobro bi bilo seveda! Včasih je tudi pod Bienerthom nerodno brez razpisa nastavljati profesorje.
Pa še nekaj zvemo iz omenjenega poročila. Znano nam je, da nimajo nemški srednješolski učitelji nobenega denarja na razpolago za revno dijaštvo onih šol, na katerih podučujejo. Da, že je pisal »Slovenec«, kako je srednješolski profesor odjedel slovenskemu dijaku ustanovo, da bi jo dobil za svojega sina. Na občnem zboru pa so povedali isti gospodje, da so zbrali že mnogo denarja za Rossegerjev ponemčevalni sklad! To se godi v istem času, ko mora n. pr. na goriški gimnaziji vsled slabega izida v prvem tečaju 140 revnih starišev plačati na novo šolnino in ta izid so v prvi vrsti zakrivili nemški profesorji in nemški učni jezik! Doli s tako stabiliteto uprave, s takimi profesorji, s takim nadzornikom!
Občni zbor S. R. S. Z.
L j u b 1 j a n a, 20. febr. 1910.
Občni zbor zelo dobro obiskan. Dvorana S. K. S. Z. polna. Kakor vedno, tako jo tudi v minuli poslovni dobi S. K. S. Z. v polni meri tudi v Ljubljani vršila vzvišeno svojo zadačo. S. K. S. Z. ima v Ljubljani v obeh svojih oddelkih združenih 1064 članic in članov. V njenih prostorih vlada vedno živahno življenje. Če pa prištejemo še druge organizacije, ki imajo v prostorih S. K. S. Z. svoje zbirališče, pridemo do zaključka, da imajo v »Zvezinih« prostorih svoj sedež ljubljanske organizacije, ki Imajo skupno s S. K. S. Z. nad 4000 oseb organiziranih, članov in članic ne zgolj na popirju, marveč takih, ki tudi prispevajo organizaciji.
Po predavanjih, s knjižnico, s poukom je skrbela S. K. S. Z. za izobrazbo, a tudi za praktičen dobrobit svojih članov in članic. In neposredno. Koliko shodov, sestankov naših delavskih strokovnih društev se je vršilo v njenih prostorih. Nič čudnega, da krščan-sko-socialno delavstvo zaupa in ljubi S. K. S. Z., saj se je razvila iz prvotne »Slovenske krščansko - socialne delav-
sKe žVcže« secTanja mfcgočna vseslovenska izobraževalna krščanska centrala, »Slovenska krščansko-socialna zveza«.
Tajništvo Zveze je rešilo lani 2065 dopisov. Ogromno število za naše razmere.
Še podrobnejše razvidite »Zvezino« delovanje iz sledečih poročil njenih funkcionarjev.
Predsednikov nagovor.
Iz obširnega govora predsednika S. K. S. Z. dr. J. E. Kreka podamo sledeče odlomke:
»Ko smo pričeli pred 13 leti z »Zvezo«, smo že takrat imeli njen splošen pomen pred očmi. Ze takrat smo nagla-šali, naj se porodi v vsaki župniji poseben otrok, ki bo skrbel ljudstvu za izobrazbo. Treba je bilo čakati, predno se je to domala doseglo. Ne bom našteval, koliko tisočev je zdaj že združenega ljudstva v S. K. S. Z. Po tistih pokrajinah, kjer ni bilo nobenega zanimanja včasih za našo stvar, se razširja organizacija S. K. S. Z. Vsi, ki so ob tem času delali, naj znajo, da je rodilo njihovo delo stoteren sad. V našem delu, ki smo ga razvili, se je porodil nov čas. Bog nas varuj, da bi ne našel naš čas majhnih ljudi! Delo izobrazbe je v resnici najbolj potrebno. Tiste, ki jim je politična pot prehuda, pretrda, vabim k izobraževalnemu delu. Kliče vse izobražence na sodelovanje. Kdor se ne loti izobraževalnega dela, tak izobraženec ni plačal dolga, ki ga je dolžan ljudstvu. Svoj dolg mora plačati tako, da gre med ljudstvo. Naše delo gre za narodovo omiko in za narodovo izobrazbo. Zabavo v pravem umetniškem oziru želi ljudstvu. Ne, kjer se tešejo rakve, kjer se grade palače, kjer se dela denar, je naša bodočnost, ampak tam, kjer se tešejo zibelke. Brez tega, da dobimo zibelke, ni ničesar. V mladini je naša bodočnost. Kdor ima smisel za ljudstvo, mora z veseljem pozdraviti vsako društvo, ki dela v tem oziru.
Vesel sem tega, kar se je zgodilo, a ne morem zamolčati, da smo tudi včasih težko vozili. Zdaj smo prišli do tega, da imamo svoj dom, ki se še letos otvori. Tega doma se bomo oklepali; tam našli potrebne izobrazbe, potrebne zabave. (Živahno pritrjevanje.)
OSREDNJA BLAGAJNA.
(Poroča podpredsednik I* Smolnikar.) Že nekaj let sem vodim nekak po* seben oddelek društvene blagajne, ki ima nalogo skrbeti za pokritje stana-rinskih in drugih režijskih stroškov pri S. K. S. Z. Stanje te blagajne je bilo v pretečenem letu sledeče:
Vseh dohodkov od lanskega občnega zbora pa do današnjega dne
je bilo.........K 3538 72
Vseh stroškov v tem času .«*,.)<<..» 3059-49
Blagajniški preostanek . K 479-23 Od tega denarja je 460 K naloženih na hranilni knjižici »Ljudske posojilnice« št. 6553, ostanek 19 K 23 vin. pa v gotovini.
Le vsled izredne darežljivosti goto-* vih faktorjev je bilo mogoče vzdržati v blagajni ravnotežje. Neznanim dobrotnikom bodi ob tej priliki izrečena najiskrenejša zahvala.
Ko je končala, ji je dal oče v roko krožnik in Tilka se je napotila plaho in počasi od mize do mize. Čudila se je natihem, ker zgodilo se je, kakor ji je govoril oče: bel denair je padal na krožnik in gospe so jo božale in ji stiskale v krilce različne sladščice.
Potem je zaigrala še enkrat... Oče jo je pogledal prijazno in tistikrat se ji je nasmehnil celo Konrad in jo po-trepal po rami:
»Pridna si, Tilka!« —
Potem so se napotili v drugo gostilno in zopet naprej... do polnoči. Ko so se vračali proti domu, je bila Tilka tako trudna, da jo je moral vzeti oče v naročje.
Tako je bilo prvi večer in po tem se je vrstilo dan za dnem, skozi celo zimo. Tilko so poznali po mestu in kadar je šla po ulicah, so jo ustavljale gospe in ji dajale sadje in sladščice.
Toda Tilka ni bila vesela in tudi njeno lice je bilo kakor iz voska. Vsako noč jima je ob koncu skoro omedlela in oče jo je moral nesti domov.
Ko je skopnel sneg in se je bližala pomlad, pa ni mogla Tilka več iz postelje. Mesec dni je še ležala in naposled se je zgodilo, česar sta se oče in Konrad tako bala: Tilka je umrla.
Bogate gospe, ki so jo poznale in zvedele o njeni smrti, so ji prinesle šopkov, ko je ležala bleda med belimi svečicami, a oče in Konrad sta bila vsa obupana, ker obenem ž njo je izginil udi — bel denar.
Jest na morm pumagat, če morm zde j, ke mama že skor na pu posta za hrbtam, še zmeri ud balu guvort. Pust je biu holt bi na ta kratka, naša pamet pa tud. Zatu sma pa tku hitel nort in plesat, de še jest iz sojem jezikam nism mogu duhajat ush teh plesu.
Scer je pa tud dobr, de se še zdej u post mal ud plesu pumenma, sej pu-navad šele poli ldem rataja zube vam-past in utekl lase pu takeh zabavah, kedr je že use vn, in ta naputrebne rči se šele poli spuznaja za naputrebne, kedr je že prepozn.
Tku, iz tem sm mende zadost pu-vedu, za kua m še zmeri rujeja bali pu glau, de na u ker mislu, de sm tud jest tku tink-tink, de b se ta narrajš ceu
let naprej in naprej vrtiu. Iz tem pa na mislem rečt, de je usak tink-tink, ker gre na bal in tud ne, de je usak tink-tink, ker bale prštimava. Kaj še! Na-hter bali sa tud putrebn, če b prou ker mislu, de ne.
Uzemima pr en glih bal pugre-b n g a društva železnškeh in držau-neh uslužbneu u Iblan. Kdu more tle rečt, de je en bal enga tacga društva naputrebn? Jest pravem, de je biu ta bal, kokr prauma Sluvenci, neubhodn putrebn; ja, lohka rečem, de še bi putrebn, kokr usi bali ta narudne deluske urganizacje. Pa ne, de b ker mislu, de se Čm jest norca delat iz bala pu-grebnga društva. Nekoker ne! Sej iz kasirjam tega društva sma midva ta narbulš prjatla, zatu pa tud vem, kuku in kaj.
Kasirja pugrebnga društva je začal tula letaš mal skrbet in mu sive lase delat, ke ni biu nubenga pugreba in sa se začel udi clu kujat, de na uja več plačval za prazn nč; zatu je stopu h predsednke pugrebnga društva in mu soje skrbi zaupn putožu.
»Ja, kua čma pa strit?« prašu je u skrbeh predsednk, ke je šlišu kasir-juva prtožnga. »Živem vnder na mor-ma delat pugrebu!«
»Tist maja čist prou, do živeh na morma pukupvat. Ampak tu m morja pa tud prou dat, de je doužnost našga pugrebnga drutva, gledat, da več udu ukul pride, de se na uja mogl prtužvat, de nč za soje ude na strema,« repenču se jo kasir naprej.
»Za božja vola; a še ni zadost, de dan na dan kerga pufari pumečkaja?«
»Tu je tud res, al pr tem nima naš društu nubeneh zaslug, še tulk ne, kulkr jh ma gespud dohtar Taučar za Iblana, ke sa ga zdej za častnga ubčana zvulil.«
»Ja, kuge, lakate in dragine pa tud na morma preuprat na svet. Dragina je že tle; lakata se u tud hmal začela; al iz kuga pa na vem če u kej, in glih kuga pride pr tak reč ta narbl u špil.«
»No, ja; sej zavle tega jest nč na rečem, al bale b pa lohka začel kumen-derat,« pusvetil se je kasire. »Bali sprauja ena lepa šuma Idi na un svet usak let in na tem pule uma mogl začet urat, če čma društu pu konc držat.«
»Tu pa ni slaba misu!« puhvalu je predsednk kasirja. »Pa nardima prec en bal u ta »Narodnmo dome«, de nam na u mogu ta al pa un naprej metat, de nč na strema za blagor svojeh udu.«
In bal pugrebnga društva železnškeh in držauneh uslužbneu se je vršiu dne 6. februarja u ta »Narodnmo dome«, kuku in kulk u ta bal pugrebnmo društu na kojna pumagu, tu se u pa vidi šele tekat, ke uja začel na dreujc popki pugajnat.
Tku, iz tem balam pugrebcu pu-koplma za letaš iblanske bale in pu-glejma še mal dol pu Dulejnskem, kua kej Dulejnci pučneja. Učas sa bli Du-lejnci rad vesel, pusebn tkula u jesen, ke je bla trgatu. No, dondons ko na Dulejnskem ni več sam u jesen trga .e ampak se ceu let trgaia in rausaja med
Ljudski dom v Ljubljani.
Poroča L. Smolnikar.
Društveni prostori S. K. S. Z. že dolgo časa več ne zadostujejo njenim potrebam. Zlasti odkar so se začeli razvijati razni kurzi, je ta nedostatek vedno občutne jši. Pa tudi nekatera druga naša društva v Ljubljani imajo v tem oziru velike težave.
Zato so lani naša društva v Ljubljani z velikim zadovoljstvom vzela na znanje dejstvo, da se je junija meseca ustanovil »Ljudski dom«, občekorist-na stavbena zadruga v Ljubljani. Zadruga, ki se je registrirala pri deželnem sodišču, ima namen, da preskrbuje svojim članom cenena in zdrava stanovanja s tem, da zida in nakupuje hiše, katere potem članom prodaja ali prepušča v najem, oziroma jim oddajo v njih posamezne prostore.
Takoj ob ustanovitvi se je »Ljudskemu domu« podala prilika, da začne izvrševati ta svoj namen. Kranjska hranilnica v Ljubljani je namreč ponudila v nakup »Staro strelišče«. Ne samo odbor »Ljudskega doma«, temveč tudi drugi interesirani krogi so bili mnenja, da bi se dalo staro strelišče zelo primerno preurediti v društvene namene in da zato kaže, ponudbo sprejeti. Sklenila se je torej kupna pogodba, po kateri je staro strelišče s precejšnjim delom vrta za ceno 47.000 K prešlo v last »Ljudskega doma«.
Takoj na to so se izdelali načrti, kako staro poslopje temeljito popraviti in novim namenbm prilagoditi. Načrti so se potem predložili stavbeni oblasti, ki jih je po nekaterih izpreminja-vah po daljši dobi potrdila. V teh pripravah pa je nastopila zima in tako z deli ni bilo mogoče pričeti lansko leto, kakor se je prvotno nameravalo, ampak se je vse preložilo na letošnjo pomlad.
Poslopje se namerava takole popraviti, oziroma prezidati. Dozida se ob vrtni strani k staremu poslopju precejšen trakt, v katerem bo v spodnjem delu velika telovadnica, v gornjem pa prostoren oder k že obstoječi veliki dvorani. Strop nad veliko dvorano in galerijo treba vsled oblastvenih zahtev nadomestiti z novim, pred ognjem varnim; vsled tega tudi ostrešje in streho. V vsem poslopju treba pode, vrata in okna temeljito popraviti in vse stene zunaj in znotraj prenoviti, oziroma preslikati. Vrhu tega je seveda še veliko drugih manjših prezidav in poprav, ki jih zahteva nova uredba v hiši ali pa stavbena oblast in katerih tu ni mogoče posebej naštevati. Zlasti so policijsko - varnostne določbe, kakor znano, v novejšem času tako stroge in temu primerno v izpeljavi tudi drage, kar bo seveda vplivalo občutno tudi na proračun »Ljud. doma«.
Denarna sredstva za izvršitev tega načrta hoče »Ljudski dom« oskrbeti s tem, da izda. posebne deleže po 10 K ter jih skuša razpečati med prijatelji naše društvene organizacije, si zagotovi večje denarne podpore in vzame posojilo, ki bi se potem z društvenimi dohodki polagoma amortiziralo. Upati je, da bodo merodajni faktorji upoštevali velikanski pomen S. K. S. Z. in omogočili, da dobi že enkrat svojemu prevažnemu delovanju primerne prostore. Ako kaj posebnega ne pride vmes, se bodo društva že lahko avgusta meseca preselila v nove prostore; gotovo pa je, da se bo prihodnji občni zbor S. K. S. Z. vršil pod domačo streho. Zato na veselo svidenje v »Ljudskem domu«! (Pritrjevanje.)
TAJNIKOVO POROČILO.
(Poročal tajnik Traven.)
Odborovih sej je bilo 16.
Predavanj je priredila S. K. S. Z. v preteklem letu 17:
Štaba, zdej sa pa tud Dulejnci ceu let dobre vole in du te dobre vole še ta narveč prpumore sudnik iz Mukru-noga, tu je tist sudnik, ke se pu nemšk piše, pa med Sluvencem ket starusta »Sukolcu« zgaga dela, in pa en gvišn Zaje, ke zatu štarije udpera, de jh lohka žegna, žegna jh pa zatu, de kej skup. In kašn je biu pr en glih en tak žegen Zajčuve uštarije na kuludvore Mukrunoga, udkar je tak sudnik dol, dan, tu je pa ta narbulš puvedala ena kelnarca, ke je bla pr tem žegne zraun: »Use naskriž se je tepl, še kumesjon; tu je blu tku ket na sodn dan. Men sa fertah tku scefedral, de je zdej tak ket kašna stara turška fana, krvau je blu pa še bi ukul uštarije, kokr ub turškeh Cuseh.« Take žegne maja zdej tam ukul Mukrunoga- udkar je tak sudnik dol, ,!o ma še bi razicana kri in je pudjetn. Sej je pa tud res narodn za enga sud-ni a de b kar teb nč men nč plača ulei.u ruke pa naskriž držu in Bugu dan kradu. Tu je treba žeulejne spraut u Idi, dc je kej frkera, Če drge no, pa
Dne 9. marca 1909. je predaval dr. Robida o razstrelivih; 16. marca župnik Janez Kalan o »Deveti deželi«, t. j. o škodljivosti alkoholizma; 30. marca dr. E. Lampe o potovanju po Francoskem; 7. aprila clr. Lenard o Rusiji in njeni zgodovini; 14. aprila kanonik Sušnik o potovanju v Lurd; 21. aprila dr. Jerše o Benetkah; 28. aprila kanonik SujSnilt o zrakoplovih in 30. aprila dr. Lampe o Londonu. Ta predavanja so se vršila v veliki dvorani Unionovi in se pojasnjevala s skioptičnimi slikami. — V tekoči zimski sezoni pa je pričel 5. oktobra 1909 dr. Krek vrsto predavanj in sicer z govorom o razkol-nih bratih; 12. oktobfa je govoril Ter-seglav o »lex Axmann«; 19. oktobra Krhne o stanovanjskem vprašanju; 26. oktobra dr. Pegan iz življenja hudodelcev; 2. novembra Jan. Kalan o jugoslovanski ideji; 9. novembra dr. Jerše »človek, otrok svojega časa«, 16. novembra dr. Lenard o bitki pri Grun-\valdu v veliki LTnionovi dvorani; 30. novembra dr. Jerše o ženskem vprašanju; 7. decembra Fr. Terseglav o drugem vidu; 14. decembra dr. Jerše o vplivu duše na telo in obratno; 21. decembra dr. Gruden o Devici Orleanski v veliki dvorani; 4. januarja 1910 dr. Krek »o veri v krono«, 11. januarja dr. Robida o kačah in kačjem piku; 18. januarja kanonik Sušnik o Halleyjevem kometu; 25. januarja jurist Ogrizek o carini; 1. februarja Fr. Terseglav o ženi v evangeliju; 8. februarja jurist Ogrizek o razvoju in pomenu borze za trgovino; 15. februarja urednica Ivanka Klemenčič o ženskem vprašanju.
Predavanja se bodo še nadaljevala. Iskrena hvala vsem dosedanjim predavateljem in pa onim gospodom, ki so prevzeli skrb, da se predavanja redno vrše! (Odobravanje.)
S. K. S. Z. se je poleg sestanka v Št. Jakopu na Koroškem, ki se je vršil 31. maja 1. 1. udeležila z zastavo 20. junija 1. 1. blagoslovljenja društvenega doma v Komendi; 8. avgusta sestanka Orlov v Kamniku; 12. septembra izleta Orlov v Šmartno pri Litiji.
S. K. S. Z. se je z zastavo udeležila 22. avgusta pogreba č. g. prelata Rozmana; 19. septembra članice ge. M. Zoreč roj. Jeglič; 10. oktobra članice Marije Aleš.
O lanski Veliki noči je priredila Zveza socialni tečaj za inteligenco, ki je prav dobro vspel.
Živahnejše delo se je pričelo po lanskem*št. jakobskem sestanku, kjer se je sklenilo ustanavljati po društvih razne odseke. Nujna posledica teh sklepov je bila, da je začel prav živahno delovati obrambni odsek, o katerem se poda posebno poročilo in pa da se je ustanovila Jugoslovanska Strokovna Zveza.
17. novembra 1909 se je vršil v Ljubljani v Zvezinih prostorih sestanek voditeljev izobraževalnih društev. Na sestanku se je obravnavalo o tesnejši organizaciji izobraževalnih društev in dekanijskih odborih, o ureditvi predavanj, o kolportaži in časopisju in o odsekih po izobraževalnih društvih.
Uspeh tega sestanka je bil, da se je ustanovilo še nekaj dekanijskih odborov, ki prav lepo delujejo.
»Društvenik«, mesečna priloga »Domoljubova«, je postal z novim letom nekako oficielno glasilo S. K. S. Z. in v njej združenih društev.
Omenjamo še, da je znova oživel zvezin pevski zbor, ki ga vodi marljivi g. učitelj Javoršek.
Zveza je v tekoči zimski sezoni priredila tudi več poučnih tečajev. (Odobravanje).
To je v pregledu delo S. K. S. Z. v minolem letu.
saj pr sudni in pa de dohtari in apute-kari kej kšefta naprauja. Žiuja Cvitar! Dukler uma mel na Dulejnskem tku pudjetne in tku sukolske sudnike, »još Dulejnska na u propala!«
Sukolci sa pač pousod glih, kamr pugledama, nej sa na Dulejnskem al pa na.Gurejnskem. Sukolci holt nisa zaduvoln sam iz rdeča srajca, ampak pr mnogch suoklskeh veselicah in žeg-najneh more bt tud kej rdečeh buč, drgač ni ta prauga žeulejna in je kratk in mal use skp ud muh. De sa Sukolci tud hedu hedi Sluvenci, sa pukazal tud u Liti na bal, ke sa se skregal med saba., pukazu je pa tud en javornšk Sukolc pr tist prložnast, ke je mou javornšk Sukol soja veselica u en štari, ke je blu gor zapisan: »Kdur Sluvan, ta Sukol«. »Gema eini; an liter eol i!« je upou ta Sukolc u rdeč srajc in ulaJu Idi iz ceste u uštarija, de je blu bi živahn notr. No, al ni biu tu en fajn »Sluvan« in en fajn »Sukolc«?
Boltatu Pepo iz Kudeluga.
Tajništvo je razposlalo oziroma rešilo ocl 8. aprila do konca lanskega leta 2065 dopisov.
Ostalo referate še priobčimo.
Ljubljansko mestno gospodarstvo.
V	zadnjem času, odkar je »Slovenec« opozoril na naše ljubljansko mostno gospodarstvo, pričelo se jo prebivalstvo našega mesla resno bavili z gospodarstvom naših magistratoveov.
Voliko pozornost, napravile so novice »Slovenca« in občinstvo našo bele Ljubljane z vidnim vesoljem odobruje postopanje našega lista. Seveda se nad vsako priobčono novico v »Slovoncu« stresa mestni magistrat, spušča so jeza na razne uradnike, skrpuca so uradni popravek, ki potem podpiše z markant-nmi podpisom naš prosvitljeni, s slovansko krvjo prepojeni gospod župan.
V	popravkih se vedno trdi: ni res in ni res, vendar je naše občinstvo toliko pametno, da ve upoštevati — popravke. Silno zanimiv je bil tudi popravek v četrtkovi številki »Slovenca«, ko se trdi, da ni res ,da licej stane okroglo 50.000 kron davkoplačevalce, ampak res, da je v proračunu za omenjeni licej 48.930 kron. Mi mislimo, da presneto malo spremeni stvar in je vse eno pri tako visoki vsoti, ako je okroglo 1100 kron več ali manj. Bistvo kot tako ostane in če je v proračunu, bo treba ta proračun pokriti, kar bodo morali storiti — ljubljanski davkoplačevalci. Vprašanje je seve, če ne bo tudi tu tako, kot je bilo pri mestnih dokla-dah, katere je župan v »Slovencu« popravljal, končno jih pa še višje nabil, nego pa je »Slovenec« trdil!
Naši magistratovci pa niso zadovoljni samo s popravki, marveč oglašajo se opetovano v svojem listu »Slov. Narodu«. Ta list ima odprte prodale za magistratuo gospodo. Uspeh »Slovencev«, kadarkoli prinese kako notico, je ta, da prinese »Slov. Narod« uvodni članek, v katerem slika v rožicah in krasnih barvah izborno mestno gospodarstvo ljubljansko. Tak uvodnik prinesel je zopet zadnji ponedeljek z dne 21. t. m. Prične se uvodnik z napadom na gotove može, kateri so seveda naše stranke, in zmerja tako, kakor časih g. Govekar zmerja gledališke igralce. Seveda so naštete v uvodniku razne naprave, katere so v zadnjem času naši magistratovci učinili.
S ponosom navaja »Slov. Narod« mestno posredovalnico za službe in stanovanja, katera je seveda vse kaj dru-zega nego hitra in moderna, tako da človek časih zahtevanega delavca dobi čez eno leto. Seveda je dobil »nekdo službico« v posredovalnici, in sicer po znani knjigoveški stavki, katera se je vršila tisti čas v Ljubljani in po kateri so naši magistratovci mislili pridobiti ljubljansko delavstvo. Člankar »Slov. Naroda« se tudi jozi, zakaj bi se ne oddajala razna dela občinskim svetnikom, češ, saj je na iztežaj odprta pot konkurenci in se vselej odda najnižjemu ponudniku. Dobro, gospodje na magistratu, ako bi bilo to res, potem bi se naši obrtniki ne pritoževali tako bridko, kako se oddajajo razna dela pri mestnem magistratu. Vendar je cela naša Ljubljana prepričana, da ni tako in da večkrat le tisti dobi pri magistratu delo, ki se izkaže kot patentiranega liberalca, pristnega strankarja. Gospodo gotovo ni spomin zapustil, da se bodo vedeli spomniti, kako so se dalo neke šolske klopi popravljati nekemu tukajšnjemu mizarju. Mož je bil takrat nevtralen, brigal se je kot začetnik samo za svoje delo. Vendar gospodje na magistratu so ga naenkrat proglasili za »klerikalca« in mu med opoldansko uro, ko mojstra ni bilo v delavnici, vzeli in odpeljali vse šolske klopi iz delavnice. Res tudi ni, da se vedno pri mestni občini oddajajo dela najnižjemu ponudniku, kar dokazuje oddaja zgradbe obrtne šole, kjer je bil nek drugi ponudnik za celih 16.000 kron cenejši, kot ta, kateri danes gradi obrtno šolo na Mirju. Sličnih slučajev bi lahko navedli še več. Da pa naši občinski svetovalci, ki izvršujejo svoj posel — brezplačno, ne živo samo od vode in zraka, nam je pa, kakor tudi vsem ljubljanskim davkoplačevalcem predobro znano. Ali vedo na magistratu, kako se je pokojnemu Grošlju oddala dobava olja?
Člankar nadalje navaja mestno zastavljalnico in kliče, da so bile službe razpisane javno in so se oddale tistim, ki so bili najbolje kvalifikovani, najbolje strokovno izvežbani. S tem stavkom so jo magistratna gospoda silno udariia sama sebe po zobeh. Oglejmo si to najbolje kvalifikovane. strokovnjake, katere je občinski svet nastavil v
naši me si ni zastavljalnici. *"ot glavnega uradnika nastavili so neko »staro hišo«. Mehanično vpisovanje gre bivšemu juristu brzo izpod rok. Kot blagajnik jo nastavljen znani »knedel-birt«, ki jo s tom najbolje kvalifikovan, da je hitro in urno prinašal in kasiral — knedelne. Tretji najboljše kvalifiko-vani strokovnjak za zlato in briljanto jo neki urar. Mož izborno pozna finost zlata, še bolj pa briljante. Prepričani smo, da bi ta mož sigurno spoznal bril j an t, ako bi mu bilo treba zbirati med mlinskim kamnom in bri-Ijantom. Sploh se pa preiskavi bri-Ijantov lahko ogne, ako se reče, bri-ljantov sploh ne sprejemamo v zastavljalnico, ker je zavod potem najsigur-nejši, da ga kdo s kakimi Taitovimi briljanti ne nafarba. Znano nam jo tu. di, kako študiranje in kaka konferenca jo bila v mestni zastavljalnici še pred kratkim, ko je prinesel nekdo v zastavo vrednostne papirje. Po dolgem kon-feriranju in cincanju so gospodje vendar prišli do prepričanja, da znajo vrednostni papirji imeti kako vrednost. Seveda so gospodje v prvi vrsti vprašali, če niso prinešeni vrednostni papirji akcije — žalske pivovarne.
In ta vzpenjača na Grad! Ilm, kdo se ne smeje? Koliko ima umetniškega čuta zlasti župan Hribar, pokazali ste, ko ste zgradili na Cesarja Jožefovem trgu pred »Mestnim domom« znano veliko »posodo«, katero ste pred nedolgim časom odstranili, ker ste bili sigurni, da napravite vzponjačo in bi v to svrho pred »Mestnim domom« potrebovali prostor. Seveda bi bilo lepo videti na postajici pred »Mestnim domom« in na Gradu na mramornati plošči z zlatimi črkami urezano: »ko je županoval« itd. Pa iz vzpenjače ne bo nič! Prej je pač treba nekoliko lepših nasadov na Gradu!
Zidati se ima sedaj tudi tržnica. Načrte naj bi izvršil mestni inženir. Ako ima za kako novo stavbo načrte narediti voditelj stavbnega urada g. Duffe ali g. Koch, pusti se ta dva gospoda potovati tedne in tedne po tujih mestih, da si ogledata in osvojita najmodernejše naprave itd., katere naj potem izrabita pri izvrševanju načrtov. Inženirja, ki naj pa napravi načrte za novo tržnico, se pa ne pusti nikamor, on naj le hitro napravi načrt, seveda najmodernejši, stori naj to, kakor ve in zna in če končno ne bo drugače, strese naj kar iz — rokava. Voditelj stavbnega urada g. Duffe ima nadzor-, stvo tudi pri večjih privatnih stavbah. Tako zasluži vsak mesec lepe kronice kot nadzornik nove stavbe, tovarne za kavino primes v Zeleni jami. Mi nimamo prav nič proti temu, ako si kdo v svojih prostih urah kaj zasluži, zlasti ako bije boj za obstanek. Vendar, ako pa mastno plačani uslužbenci mestne občine gledajo, kam se bodo urinili kot nadzorniki, potem presega to vse meje. Najprej je dolžnost dotičnega, da skrbi za red v uradu in mu ne leži kup zaprašenih aktov na pisalni mizi. Njegova dolžnost je v prvi vrsti, da nadzoruje mestna stavbena dela. Sedaj mestna občina zida obrtno šolo na ilovnatem Mirju: Tudi to nadzorstvo ima voditelj mestnega stavbnega urada, za kar bo bogato nagrajen. Skrbel naj bi v prvi vrsti, da se ne bodo streljali taki kozli, kakor zadnjič pri preizkušnji fundamentov z znano »kišto«. Vse pa je prav, vse v redu in lepo, kar naredi, saj vemo, da ima od gotove strani spoštovanje in rešpekt ter je naš brat Slovan.
Ker pa govorimo ravno o novi stavbi obrtne šole, omenjamo danes slučaj, ki glasno kriči po remecluri mestnega gospodarstva. Stavba se je oddala kakor znano tvrdki Supančič, in sicer ne kot najnižjemu ponudniku. Ko so začeli kopati, pokazalo se je, da so funti amonti ilovnati in preslabi, da bi nosili zidovje. Treba je bilo, da se funda-menti okrepijo. Prvotno se je govorilo o pilotiranju, a potem se je ta misel opustila in prišli so do zaključka, da bodo fundamente podkrepili z betonom. Za davkoplačevalca je pa seveda vse ono, ako se reče, da se bo podkrepilo fundamente z pilotom ali betonom. Oboje je treba plačati in temu bi se bilo izognilo, ako bi se poiskal svet z boljšim fundamentom. Treba je bilo torej okrepiti fundamente, in to delo se je oddalo zopet isti tvrdki Supančič. Ta tvrdka je prevzela fundiranje temelja vsak kubični meter za 20 kron. Za pod-krepljenje fundamentov se bo pa porabilo približno 7000 kubičnih metrov. 7000 po 20 kron znese vsoto 140.000 K. Tvrdka Supančič pa ne bo sama izvršila fundiranje, marveč se je obrnila na vse ljubljanske tvrdke, ki se bavijo z betonskimi deli. Tako je omenjena tvrdka dobila kot najnižjega ponudnika tvrdko Seravalli & Pontelln. in sicer je prevzela ta tvrdka od tvrdke Supan» čič podkrepljenje fundamentov kubični meter za 12 kron. ,Tako bo dejansko
stalo fundiranjc 84.000 kron, dočim bo tvrdka Supančič vtaknila v žop celili 56.000 kron, in sicer samo za delo, katerega je imela, to je: da je od občine prevzela in potem iskala cenejšo tvrd-ko, ki naj bi izvršila to delo. Gospodi zakaj niste tukaj uveljavili načelo, katerega v ponedeljkovem uvodniku »SI. Naroda« tako patetično povdarjute, to je, da ima na stežaj odprto pot konkurenca.
Če pravite, da vsa clela razpišete in oddaste najnižjemu ponudniku, zakaj niste vprašali tvrdke Sera val li & Pon-tello in še drugo konkurenco za cene in potem naravnost najnižjemu ponudniku oddali?! Gospoda, ali niste tega vedeli, da so še druge tvrdke, ki bi za fundiranje tudi konkuriralo. Ali bi si ne bila mestna občina na lahek način prihranila približno 56.000 kron, ko tako krvavo denar potrebuje! Ali se je fundiranje oddalo tvrdki Supančič samo radi tega, ker je vaš pristaš in je na tak lahek način čez noč žaslužil ogromno vsoto, ki pomenja že zapo-samnika lepo premoženje?! Prav, gospodje, le razsipajte denar, a zapišite itudi z zlatimi črkami to dejanje, ki je ,vse kaj drugega kot vzorno mestno gospodarstvo.
Ljubljanski davkoplačevalci pa tipamo, da kaj takega ne bomo dolgo mirno gledali. »Narod« naj le hvali tako občinsko gospodarstvo, mi bomo razkrili še marsikaj ter bomo brez strahu nadaljevali s tem, da pokažemo davkoplačevalcem sedanje mestno gospodarstvo v pravi luči!
Slovensko gledalitte v Kranju.
(Iz Kranja.)
Opozarjamo danes še enkrat na »Krivoprisežnika«, ki se bode ponavljal jutri v nedeljo, dne 27. t. m. ob četrti uri popoldne. — Zadnja predstava, v nedeljo dne 20. t. m. se je izvršila v vsestransko zadovoljnost. Udeležba je bila velikanska, mnogi so celo morali oditi domov. Pa tudi igralci so storili svojo dolžnost. G. Puhar, ki je imel glavno vlogo, jo igral Somraka, kmeta na Križevem, naravnost dovršeno. Občudovali smo ga zlasti v zadnjem dejanju v »oglarski koči«. Ko je Zidarka (gdč. Strniševa star., ki je govorila prav dobro), pripovedovala povest o krivo-prisežniku, ki na smrtni postelji ni mogel vzdigniti roke, s katei-o je prisegel po krivem, in ne iztegniti prsta, da bi se pokrižal in odgnal hudobnega duha, tedaj je izbruhnilo tudi pri Somra-iku na dan! Odprlo se je pred njim vse neizmerno gorje, ki ga je povzročil s tvojo krivo prisego Veroniki in njenima otrokoma, videl je pred seboj grozde muke peklenske, ki ga čakajo za hi-ttavsko življenje njegovega tolikrat ne-irredno prejetega svetega obhajila; pred njim se je v krvi valjal njegov lastni sin, ki ga je ustrelil sam, da se Jznebi edine žive priče svojega krivega 'dejanja. Vse to, kesanje in obup, mu je zmešalo glavo in v grozni blaznosti je norel po koči semintja, dokler se ni zgrudil po tleh. In ves ta boj, ta težki 'duševni preobrat je g. Puhar pogodil idobro. Pripomnimo le, da so njegove geste in kretnje preveč enakomerne, časih celo neprikladne. Tudi svojega glasu še nima popolnoma v oblasti: ni vedno na mestu, da govori s takim pa-tosom, da se mu glas tako trese. Pa kaj zato: vaja je učiteljica vsega. — Isto-,tako dober je bil Somrakov sosed Bo-rovSčak, kmet na Adamovem (g. Bra-daška). Boljšega »očanca« kmetiškega si nismo mogli želeti. — Ugajali so tudi otroci obeh kmetov. Lepa je bila nevesta Kristina (gdč. Podrekarjeva), zal fant njen ženin Tonče (g. Mohar ml.). G. Ulčar, ki je igral Somrakovega sina Franca, je nastopil prvikrat v daljši vlogi. Naučil se je sicer prav dobro, toda bila je za začetnika pretežka in predolga. Malo mučno je bilo včasih poslušati njegovo deklamiranje, toda le pogum g. Ulčar, volja je tu. G. Ga-merc (Veronikin brat Jakob) je imel to pot čisto majhno vlogo. A tudi v njej se je pokazal kot izvrsten igralec. — Gdč. Hafner (Veronika), ki je imela poleg g. Puharja največjo vlogo je igrala dobro, kakor vedno. Govorila je v začetku malo preveč zase, zdela se nam je tudi preveč gosposka po govorjenju in obnašanju. V nekaterih prizorih pa: v začetku, ko se joka na Križevskem vrtu in v drugem dejanju, ko nenadoma nepoklicana pride na Somrakov dom, je bila naravnost občudovanja vredna. — Veronikina babica, gostilni-čarka Liza Gradišarjeva (gdč. Strniševa ml..) je igrala tako imenitno, tako naravno, neprisiljeno, da smo kar strmeli. Gdč. je kakor rojena za take vloge; nobeno ne bi mogla pogoditi bolje. Pohvaliti moramo tudi velikoga hlapca Markota in kmečke dekle in dekleta (gdč. pevke).. ® Končno naj se šc za-
hvalimo g. Mohorju, ki je med akti pridno igral na klavir. — še nekaj o igri sami. G. profesor Robida jo je priredil za naše ljudske odre. Treba jo bilo marsikaj Črtati, marsikaj prenaredi-ti in prilagoditi nošim razmeram. Dobro bi bilo, če bi bil okrajšal še v prvem dejanju pogovor med Velikim hlapcem in Veroniko, Iti je predolg, pust in dolgočasen. Tudi zadnji prizor v tretjem dejanju bi lahko brez škodo izostal. — Da so igralci govorili po domače je prav, da so pa rabili grde germanizme, kakor: »gvišn«, »cajt«, itd., nikakor no moremo odobravali. Tudi naš kmet napreduje in že rabi v govoru lepe slovenske besede. Zlasti pa je pri izobrazbi ljudstva treba gledati na to, da se iztrebijo grde tujke in nadomestijo z lepimi, domačimi izrazi.
Idrijske novice.
i »Narodov« dopisnik zadnji čas silno besni na idrijske klerikalce. Oni so mu le backi in duševne reve, ki soboto za soboto vživajo večne laži in jih potem prežvekujejo v večno čast božjo. Pod solncem ni grŠih in tako malo vrednih ljudi, kakor so idrijski klerikalni »Slovenčevi« mazači. V takem slogu se sedaj že kake tri tedne razvija duševna omnipotenca znanega dopisnika. Povprašali smo se, odkod taki izbruhi? In glej, kaj čujemo? Dopisnik je bil pred pustom srečni ženin, ki ni imel takrat časa misliti na »Narod« ne na klerikalce, kar se mu pa vse podere. Ponosna Čehinja ne mara za pripro-stega pisača v daljni Idriji in sedaj je grom in strela ne nad Čehinjo, ne nad onimi, ki so mu zvezo preprečili, ampak nad klerikalci. Ljudje bero in se smejejo, češ, nad političnimi nasprotniki izliva svojo jezo. No, mi pa pravimo, čim preje se bo izbljuval, tem preje mu bo odleglo.
i Ali se naša c. kr. radarska šola podeželi? Zadnji čas se po našem mestu veliko govori o naši ljudski šoli. Počil je glas, in sicer od višje strani, da sedaj pa sedaj je pričakovati odloka, s katerim se naša rudarska šola naloži deželi in naj ona skrbi za vse potrebe in prevzame vse stroške. Ministrstvo za javna dela noče imeti več opravka z ljudsko šolo. Ono plačuje davke kakor vsako drugo podjetje, zato nima nobenega vzroka še dalje nositi stroške, katere ji nalaga šola, — Ne bode škodilo, ako resno in stvarno vso ^adevo prevdarimo in pojasnimo napačne pojme, bodisi na tej ali oni strani. Učitelj-stvo se boji te spremembe, ker bi lahko izgubilo nekatere ugodnosti od rudnika, katere bi od dežele ne dobilo. Rudarji se zopet boje, da odpade prispevek za učno knjige, zvezke, peresa, svinčnike itd. Nekateri krogi se tega vesele, ker upajo dobiti na učiteljstvo večji vpliv, ker bodo v okrajnem šolskem svetu oni imeli odločivno besedo. Tukajšnji rudniški uradniki bi se pa radi iznebili onih sitnosti, katere imajo sedaj radi šole. Zato se res izplača pre-rešetati vso zadevo, da bodo marsikateri krogi na jasnem. — Pet ali sedem let bode minulo od tistega časa, kar se govori, da bi ministrstvo rado naprtilo šolo deželi. Prej niso nikoli mislili na to, pač pa se še pohvalili, kaj store prostovoljno za rudarsko izobrazbo. Spominjamo se še tistega slavnostnega momenta, ko se je leta 1876. sedanje veliko šolsko poslopje zgradilo. Erar je pokupil več hiš, preden je dobil zadosti stavbenega prostora. Vse je stalo krog 100.000 goldinarjev. Vsaka učna soba je imela takoj zraven malo sobico za garderobo otrokom. Razvijali so takrat komfort, ki se drugod ni dobil. Deželni predsednik, ki je dospel k blagoslovljenju novega poslopja, je govoril o »munificente Gabe« — velikodušnem daru, katerega s tem naklanja ministrstvo Idriji. Občinski odbor je sklenil prispevati k stavbi z 1000 gld., a tedanji minister poljedelstva grof Falkenhain je odklonil, češ, mi sami plačamo vse za svoje ljudi. Pripomniti moramo, da je ravno takrat bila meščanska vojska na Španskem in rudnik v Awaldenu je počival. Zato je živo srebro v ceni visoko poskočilo, pravili so, da je naš erar v istem času do dva milijona goldinarjev imel od Idrije čistega dohodka na leto. Zato se je hotel pokazati in svojo naklonjenost izraziti rudniku, ki je bil takrat na vrhuncu svoje produkcije. Skrbel je res za šolo, kar je mogel. Plačeval je posebej pouk v glasbi in v drugih strokovnih predmetih, tudi učiteljstvo si je takrat v čast in posebno odlikovanje štelo, delovati na erarični šoli. Saj bivati v mestu, imeti boljšo plačo kakor tovariši na deželi, ne imeti skrbi, če ima šolska mladina vse pripomočke, to so pač ugodnosti, za katere je vsak kolega zavidal toverlSn v ne ?em mestu. Res, da je draginja nastala in stanovske potrebe večje, a kakor so delavstvu Izbolj-
šali gmotni položaj, bi se bilo v isti meri tudi učiteljStvu zgodilo. A žalibog da zadnjo ni razumelo akcije, katera se je njemu v prid začela. Strastno strankarstvo je vplivalo, da učiteljstvo ni bilo edino vsaj takrat, ko se je šlo za povišanje njegovih plač. Ce je klerikalna stranka začela njim na korist kaj delovati, prehiteli so jo nasprotniki s kakimi neumestnimi interpolacijami -v državnem zboru. Zahtevali so manj dela, a večje plačilo. Ko so zgoraj videli, da celo učiteljstvo ni jasno na tem, kako naj bi se izboljšal njih materialni položaj, so zavlekli s tem vsako zboljšanje. Prišle so mlade moči na zavod. V mladostni neizkušenosti so se dalo zapeljati ocl hujskačev ter nagajati direkciji, kateri kaj takega ni bilo ljubo. Saj so bili učitelji uvrsteni med uradnike in kakor se z uradnikom postopa, kateri noče ubogati, tako so mislili tudi učitelje. A ker so imeli ti bolj izjemno stanje, ker so imeli še druge nadzornike, so se naveličali ukvarjati z osebami, s katerimi so imeli le sitnosti. Rudarski uradnik je izvežbart za jamo ali žgalnico, ali je izprašan inženir. Sedaj pa naj se peča še s šolsko zadevo, katera mu je čisto tuja. In ves trud kot šolski svetnik ni bil nič nagraden. Zato se je hotel vsakteri sitnosti s šolo otresti in odtod poročila na Dunaj, naj se šola izloči od rudnika ter se priklopi deželi. Saj pravnih pravic, da bi bil rudnik prisiljen skrbeti za šolo itak ni. Kako se bode stvar izvršila? Dežela se bode branila šole z vsemi močmi, saj 40.000 kron na leto več plačevati ni malenkost pri ubogi naši deželi. Kazala bode ministrstvu na dejstva, da radi rudnika prihaja od drugod več delavcev in radi delavcev so šolski otroci. Južna železnica ni posebno radodarna, vendar vzdržuje v Mariboru svoje šole za železničarje, in druga večja podjet-bi tebi nič meni nič vrglo ministrstvo ja, n. pr. Krupp v Essenu ravno tako. Tedaj bi ne bilo x*avno kavalirsko, ako šolo iz svoje oskrbe. Radi tega smo prepričani, da se podeželjenje no zgodi tako hitro, ali se bode sploh odložilo. — Kaj učiteljstvo? Oni, ki so stalno nastavljeni, ne morejo izgubiti za svojo osebo nič. Oni so prisegli zastaviti svoje moči v prid rud. šolstva, a rudnik, oziroma ministrstvo se je s tem zavezalo jim dajati po takratnem štatusu zagotovljeno plačo. Torej medsebojna pogodba, katere samo ena stran ne sme prelomiti, razdere se pravilno le, ako učiteljstvo v to privoli. To se bo pa gotovo raje prej desetkrat premislilo, preden bi vzelo kako nagrado in raje tožbo napelo, kakor da bi se dalo premestiti na deželo. Seve, da ono učiteljstvo, ki ni stalno nastavljeno, lahko odstranijo, kadar hočejo. Kako bode s šolskimi otroci? Dobe še zanaprej brezplačna učna sredstva? Tudi za te je že presitrb-Ijeno. Rudnik ni tega mislil odvzeti tudi začetkoma ne. Zavzeli so se o pravem času poslanci S. L. S., da bi bil od njih strani upor, ako bi hoteli rudarje s tem prikrajšati. Saj je bilo par shodov že pred 4. leti, na katerih so se resolucije sprejele v .tem oziru in te so se tudi uvaževale na pristojnem mestu, da se niso upali te postavke črtati. To je ob kratkem ves zgodovinski razvoj glede naše šole. Jo torej brezpotreben strah od katerekoli strani, da bi bili prizadeti faktorji kaj prikrajšani. Saj so še ta mesec žugali, da ne bo nobene remuneracije več, ne avanziranja. In ravno ta teden je dobilo 9 učiteljskih moči precej nagrade. Naj pristavimo, da so vsi člani »Slomškove podružnice« dobili nagrado, ki se je delila po vestnem delovanju v preteklem letu. Čast torej vsem Slomškarjem!
Jeseniške novice.
j Izjava. Kakor vsa javnost, tako tudi podpisana učitelja jeseniške ljudske šole najstrožje obsojata nizkotne napade, ki jih je nekdo v »Narodu« z dne 12. t. m. izlil na tukajšnjo duhovščino. Najodločnejše si tudi prepove, da bi ga še kdo v svojih dopisih kdaj zlorabljal na tako nizkoten način, kakor se je to zgodilo v omenjenem časniku. Prepove si tudi, da bi sj kdo s takimi lažmi, kakoršne so bile nagro-madene v »Narodu«, drznil delati raz-por med tukajšnjo duhovščino, učitelj-stvom in ljudstvom, ker je prepričan, da le v sodelovanju vseh omenjenih slojev more prospevati naša šola.
Jesenice, dne 22. februarja 1910.
Jos. Sedl&k, m. p. ,
šolski vodja in nadučitelj.
Leo Pibroveo, m. p.
Listnica uredništva. Ker se je dopisnik članka, ki smo ga mislili priobčiti danes, zadovoljil s to izjavo, smo članek opustili.
j Gospodarski shod. Večin« gospodarjev s HruSice, Jesenic in Save se jo zbrala pretekli ponedeljek v župniSCu
na Jesenicah', kjer jim je gosp. posla-nec Pibor razlagal pomen planin za živinorejca in pa melioracijsko postavo. V 'peljala se je takoj akcija za regulacijo planin in melioracijo. Navzoči posestniki so gosp. poslancu živahno odobravali, in kar z obraza se jim je brala hvaležnost. Upamo, da se je s tem dnem storil lep korak za gospodarski napredek naših živinorejcev.
j Kaj krasno predstavo »Zaklad« je priredilo naše delavsko društvo preteklo nedeljo. Dvorana »Delavskega Doma« je bila tako nabito polna, da so se morale vračati domu cele množice občinstva. Ne bomo se spuščali v obširno hvalo igralk in igralcev, saj so jih dovolj pohvalili navzoči gledalci. Nikakor pa ne moremo zamolčati resnice, da nas je scenerija naravnost presenetila, Vodnjak, iz katerega je tekla naravna voda, žuboreč potok na odru, ki jo gnal mlinsko kolo, ter brv čez potok in kmečki dom na skalnatem pa-robku, zraven pa kres kmečkih fantov v narodnih nošah, — si moremo misliti lepši prizor iz domačega narodnega življenja? Čast mojstrom! Ni čudno, da si naše društvo tako rapidno pridobiva prijateljev med vsemi sloji jeseniškega občinstva.
j Samo enega razjeda zaradi tega napredka rumena zavist, in to je — »slovenski« jeseniški sokol. V porno-grafičnih člankih po »Narodu« napadajo njegovi zastopniki naše društvo, pošteno jeseniško ženstvo in delavstvo. Zato pa se ravno to ljudstvo demonstrativno proti sokolu oklepa našega društva. Prav tako! Vsi nasprotniki pornografičnih dopisnikov v naše društvo! To je najboljši odgovor in vreden poštenega ljudstva! S pornografom poštenjak ne more imeti skupnosti!
j Jeseniške žene in dekleta demonstrirajo proti surovim »Narodovim« dopisnikom, ki so jih tako kruto žalili. Zato prihajajo v društvo tako številno, da skoro prostora zmanjkuje. Pa ne, da bi še kdaj bežali sokoli pred — že-nami? Se še vse lahko zgodi!
Koroške novice.
k Nezgode vsled snega v Celovca.
Po celovških ulicah se je sedaj nevarno sprehajati, ker se vsak čas sesuje sneg s kake strehe. Pred kratkim je zdrknil sneg s takoimenovarie jezuitske vojašnice, ki je bila svoj čas last jezuitskega reda in je podsul voz parno-pralnega podjetja v Št. Rupertu pri Celovcu. Deklo Marijo Kop so morali izkopati iz snega. Ranjena je zelo hudo na desnem očesu in na levi strani glave, tudi hlapec Valentin Otič je dobil rane na glavi, da mu jih je moral zdravnik zašiti. Posestnik parno-pralnega zavoda, P. Edlinger, bo tožil vojaški erar za odškodnino v imenu ranjene perice, o kateri dvomijo, da bo ozdravela. — Pred par dnevi se je sesul na trgu sv. Duha s Standerjevega poslopja, ki je last celovške mestne občine, sneg na dunajskega knjigotržca Karola Mariana in nekaj časa pozneje na delavko Jožefo Havšicer. Slednja je ranjena na nogi in so jo morali odpeljati z vozom na dom. Mariana je sneg tako zasul, da so ga morali odkopati. Tožil je, da ga boli glava. Kakor se sliši, bo mož tožil mestni svet.
k Srečko je zadel celovški mizar Novak in je kupil posestvo mizarja Klappacherja pri Št. Petru pri Celovcu.
k 25-letnico mašništva obhajajo letos gospod župnik Ivan Nagel v Selali, župnik Franc Treiber v št. Rupertu pri Vclikovcu in dekan Janez Ogris v Kapli ob Dravi. Vsem trem vzornim rodoljubom iskrene čestitke.
k Ustrelil se je zasebni uradnik grofa Goess, Jožef Maidl v Celovcu.
PREVIDNOST
skrbne gospodinje
temelji na tem, da pri nakupu
fKathreiner ZKneippovc sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče OCathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika V(neippa kot varstvena znamka in ime V(athreiner £e ti znaki jamčij0 ta pristnost 3(athreinerja.

k Šolski štrajk Končan. Iz Zva-bcka se poroča: Večina šolarjev je bojkotirala Šolo dalje časa in g. župnik skozi pet tednov ni prestopil šolskega praga. Uredila se je zadeva, ker sedanji vzoručitelj je prestavljen. Nas same veseli, da se je vse uredilo kolikor mogoče mirnim potom. Preval-čanov pa ne zavidamo na novi pridobitvi!
k Suški grad je kupil Dunajčan g. Armin pl. Opolzer za 200.000 kron; v teku 50 let je to sedmi posestnik. Prejšnji posestnik je napravil moderne nasade za hmelj, ki se je lansko leto prav dobro obnesel. Je li naše obnebje za hmelj ugodno, bo učila šele skušnja.
Demonstracije prostozidarjev v Rimu.
Poročali smo, da je papež opozoril vlade na vedno večjo predrznost prostozidarjev. O zadnjih dogodkih v Rimu pa se poroča: Pred časom je sklenilo prostozidarsko društvo »Giordano Bruno«, da se vzida v njegovo društveno hišo v Via di Borguo Angelico spominski plošči s slikami Giordana Bruno in španskega anarhista Ferrerja. Ko so 20. t. m. pritrjevali ti dve plošči nad hišnimi vrati, se je zbrala množica pro-tiverskih, republikanskih, anarhistov-skih in prostozidarskih društev, ki so se udeležili slavnosti. Nahujskani od raznih govorov ob priliki odkritja podob, so se po končani slavnosti združila društva v dolg sprevod, ki je štel 50 tisoč udeležencev in je korakal proti Piazzi di Termini, kjer se mu je pridružila zopet cela vrsta protiverškib in anarhistovskih društev. Bilo je vse polno zastav in vencev, brez česar se v Rimu nikdar ne vrše sprevodi. Tudi rimski demokrati so bili številno zastopani ter so imeli prapor, na katerem je bil napis proti katoliškim društvom in jezuitom. Od tu se je počasi premikal sprevod v ulico Nazionale, kjer so ob neki vojašnici ironično klicali: »Evvi-va la nazione arrnata«. Pred apostolsko cerkvijo so se priklonili s svojimi zastavami, klicali »a basso« in žvižgali. Pred hišo uredništva katoliškega lista »II Bastone« se je sprevod ustavil. Tolpe so začele razbijati po oknih in vratih. Klicali so: »Morte ai preti!« Hiša izgleda sedaj po zaslugi visoke kulture rimskih Ferrerovcev, kot da bi se jo bombardiralo. Vse, kar ni zadostno pritrjeno, so razbili divjaki. Sprevod se je pomikal od tu skozi via Lata, piaza Collegio romano itd. Peli so anarhi-stovske in patriotične pesmi. Ko so tolpe dospele na Campo del Fiori, kjer stoji spomenik Giordana Bruno, je govorilo več kolovodij ter so se položili venci na spomenik. Nato so se razšli.
Z ozirom na dogodke, izjavlja list »Osservatore Romano«, da demonstracije za Giordana Bruno precl vatikanskimi vrati dokazujejo, v kako resnem položaju je papežtvo. Sramota je, da vlada trpi. da se je brezverska družba Giordana Brano, ugnezdila ravno pred svetimi palačami. V tem smislu je tudi protestiral kardinal državni tajnik pri diplomaciji v Vatikanu; nato je italijanska vlada postavila varnostno stražo v bližini hiše društva »Giordano Bruno«.
Štajerske novice.
š Tečaj za župane in občinske tajnike se vrši v Mariboru v času od 14. do 16. marca 1910 v dvorani »Katoliškega delavskega društva«, Flosser-gasse št. 4. Začetek v ponedeljek dne 14. marca ob 8. uri zjutraj. Spored: 1. Delokrog občine; 2. občinski volivni red in občinski red; 3. socialne naloge občin; 4. nova kužna postava; 5. razmerje občine do okrajnega zastopa in deželnega odbora; 6. občinski predstojnik — policijski organ; 7. dopisovanje z uradi, sestava računov; 8. občine in — delo narodne obrambe; 9. lovski zakon; 10. odpis davka po uimah; 11. sod-nijsko sirotinske zadeve; 12. domovinska pravica v občini. Poleg teoretičnih predavanj se bodo dajala navodila za praktično delo, sestavljale razne pismene vloge itd. Predavali bodo gg. drž. in dež. posl. župan Iv. Roškar, drž. in dež. posl. župan Fr. Pišek, drž. in dež. poslanec dr. Korošec, odvetnik dr. I. Leskovar, nadrevizor VI. Pušenjak in občinski tajnik Iv. Zupane. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj to prav kmalu javi »Slovenski kmečki zvezi« v Mariboru.
š Profesor Zelenik umrl. P t u j, 25.
februarja. Danes zjutraj ob 4. uri je tukaj v Narodnem domu zadela kap gospoda Jožefa Zelenika, profesorja v pokoju, odbornika in blagajnika Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju, hivšega načelnika in sedanjega odbornika oJsvajuega zastopa v Ptuju in vele-
posestnika pri Sv Urbanu. Pogreb bo v nedeljo ob pol 2. uri popoldne. Gospod prof. Zelenik je bil eden glavnih faktorjev ptujske posojilnice in že dolga leta dejanski vodja posojilniške pisarne. Slovenci ga bodo težko pogrešali. Njegova smrt je prišla popolnoma nepričakovano. Zvečer poprej se je zdrav in čil še razveseljeval v Čitalnici v krogu svojih prijateljev, drugo jutro pa so ga našli mrtvega v njegovi sobi. Truplo se bo na željo sorodnikov prepeljalo v nedeljo ob pol dveh popold. v njegov rojstni kraj k Sv. Urbanu in se tam pokopalo na domačem pokopališču. Svetila mu večna luč!
š Poveljnik orožnlške postaje v Ptuju poročnik Rudolf Brich je premeščen v Prago, na njegovo mesto pride nadporočnik Ernest Thienel iz Kraljevih goric pri Pragi.
š Celjski trgovci in obrtniki slovenske narodnosti imeli so v sredo dne 24. t. m. zvečer v dvorani hotela »pri belem volu« posvetovanje glede izvajanja gesla »Svoji k svojim« in pa glede skupne reklame. Sklenilo se je, napraviti na večih železniških postajah velike reklamne table, na katerih bo prostora za vse slovenske trgovce in obrtnike v Celju, kateri bodo za to plačevali primerno svoto, vendar pa se delo še ni oddalo, ker je več zborovalcev trdilo, da stavbenega podjetnika Golo-granca ni šteti med Slovence, ker, čeravno sam izključno od Slovencev živi, ne podpira nobenega slovenskega obrtnika ali trgovca, temveč kupuje le pri Nemcih, stavbeni podjetnik Kukovec pa ni pravočasno predložil proračuna. Padla je tudi marsikatera trpka na naslov celjskih narodnjakov, ki tudi kaj radi zahajajo v nemške trgovine in k nemškim obrtnikom.
š Nov telovadni odsek Orel na štajerskem. V nedeljo dne 20. svečana t. 1. se je ustanovil v Trbovljah tukajšnjega bralnega društva telovadni odsek Orel. Na ustanovitvi je razložil namen in pomen Orla brat predsednik Jožef Peč-nak. Zares pomenljive besede so naredile velik vtis na navzoče. Nadalje so govorili tudi: brat načelnik Iv. Čeme, brat tajnikov namestnik Vek. Govej-šek ter brat odbornik Iv. Zupan starejši. Društvo šteje 31 članov. Nanovo ustanovljena četica se s pogumnim srcem priklopi mogočni armadi, katere geslo je: »Vse za vero sveto in domovino- drago«. Na zdar!
š Ptujski župan Jožef Ornig se zdravi zopet v Opatiji; na Štajercijan-skem shodu se je zato pismeno opravičil.
š Ptujsko muzejno društvo je imelo v preteklem letu od vlade 600 K, od deželnega odbora 800 K in od mestne občine 600 K podpore.
š Pogreb. V četrtek je bil pokopan v Ptuju gos}). Ferdinand Travniček, odvetniški solicitator, rodom Hrvat, bil je blag in miren značaj ter vzgleden kristjan.
š Umrla je dne 24. februarja 1910. v Celj u na Miklavževem hribu po dolgotrajni mučni bolezni gospa Katarina O j s t r i š v visoki starosti 87 let. Naj v miru počiva!
š Igralka Karla Jolanta, ki se je hotela pred nedavnim v Ptuju ustreliti, a se je bila slabo zadela, je popolnoma ozdravela in biva sedaj pri svojih stari-ših na Dunaju. Zdravnikom se je posrečilo odstraniti kroglo, tičala je v hrbtu. Vsekako čudno je, da je krogla predrla celo truplo, nesrečnica pa vendar ostala živa.
š Kopališka sezona v Celju se je že pričela. Gospod Bonač, organizator zvezne trgovine v Celju in pa hišnik v Celju imata pač nenavadno veliko telesne vročine. Pretečeno sredo sta se malo pred polnočjo podala pod kapucinski most ter korajžno poskakala v vsled tajenja snegu precej naraslo Savinjo. Okopala sta se dobro ter temeljito ohladila. Ker je bila noč precej jasna, privabil je ta šport mnogo radovednežev na lice mesta.
Znanost in umetnost.
*	Slovenska stenografija. Priredil Franc Novak, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Prvi del. Korespon-denčno pismo. Drugi natis. Cena 3 K. Založila »Katoliška bukvama«.
*	Dr. Krek: Turški križ, — Tri sestre, ljudski igri, sta ravnokar izšli v eni knjižici. Dobivata se v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano in pri Kat. slov. izobraževalnem društvu v Selcih nad Škofjo Loko. Cena 1 izvod 1 K; 10 izvodov in več skupaj po 80 h.
*	Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Ka-lan. Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Vsebina: Oče in sin. — Berač s stopiljic pri sv. Roku. — Kovač iz Antwerpna. — Vojakov rojenec. - Po-koru. — Iz bolezni alkoholnega norca.
— V snegu. Cena 80 vin., trdo vez. knjigi 1 K 20 h. — Takoj ko vzamemo knjigo v roke, obrne našo pozornost na se lopo izvršena slika, ki nam predočuje dogodek iz povesti »Berač s stopnjic pri sv. Roku«. Kar se tiče vsebine, je ista za našo ljudstvo prav srečno izbrana in so vse povesti zanimive, da vežejo čitateljevo pozornost do konca. Največ vredno je pa to, kar diči mnogoštevilne publikacije marljivega gospoda izdajatelja, da hranijo vse pripovesti v zanimivi pripovedni obliki posebne važnejše motive velikega moralnega vtisa. Tako imajo mnogi spisi blažilne vzgojne momente za podlago, drugi pa nam odkrivajo zopet globok pogled v razne značaje človeške duše, vsem pa so lastne duhovite misli, katere odkriva zanimiva in lepa pripovedna snov s svojim bogatim dejanjem. — Naše ljustvo bo veselo te zbirke in upamo, da nam nakloni izdajatelj v kratkem nove zvezke. — Naroča se v »Katoliški Bukvami v Ljubljani«.
O službeni pogodbi, trgovskih pomočnikov in drugih delojemalcev v podobnih službah. Pod tem naslovom je izšel v posebni brošuri zakon z dne 16. januarja 1910, ki urejuje službeno razmerje trgovskih pomočnikov in kateremu so poleg teh podvrženi sploh privatni uslužbenci kakor uradniki denarnih zavodov, notarskih in odvetniških pisarn, gospodarskih zadrug, bolniških blagajn itd. Ta zakon je na socialnem polju velika pridobitev za privatne uslužbence, zato bi ga natanko morali poznati vsi interesentje. Priporočamo slovensko izdajo, ki se dobi v »Katoliški Bukvami« za ceno 50 vinarjev.
Umetno dojeni
otroci, ki zaostanejo v razvitju, postanejo s SCOTT-ovo emulzijo cvetoči, debelo-lični, čvrsti in zdravi. Posebno redilno moč kakor lahka prebava
Scott-ove emulzije
odpravi poinankljaj v hrani.
Scott-ovo emulzijo
vsled njenega prijetnega, sladkega okusa vedno rado vživa mlado in staro in si je izkazala pri huj-šanju in slabostih katerekoli vrste kot neprekosno sredstvo.
Scoff-ova emulzija
bitem - kŽ si 0,lrani tudi v bodoče svoj slo-garancijskim Ves VZOl-emulzija.	2615
znakom _
gf'ravnanja! Cena 1ZY'rni ^nici 2 50 Y.
Dobi se v vseh lekarnah.
Pristna le s to znamko — ribičem — kot
27 3o
Zaščitna znamka »Sidro"
Llnlment. Capsici comp.

'j
42-1
i
Nadomestek za SMro-FaIn-Exp2Mer
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-žujočo in odvodno mazilo pri prehlajenjn itd.; cena 80 v., K 1"40 in K 2 - se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v Skatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
fir. fifchterieva leftarna pri ..zlatu levo" v Prasi
Elizabetna cesta štev. 5 nova.
)nna*raaB«u«aa«n»B!»a0UKK*»aasin9Ka«
f.
Hotel Union.
}e dospel
največje in svetovno znano
danes v soboto 26.februarja
in potem vsak dan zvečer ob 8. uri velika predstava.
Jutri v nedeljo 3 velike predstave
popoldne ob 8., 6. in 8. uti zvečer.
Vsaka predstava traja s koncertom 2 do 2 in pol ure.
• »»»«»«» W>t»IIIM>MH
Cene prostorom: Zaprti sedež: I. vrsta K l1—; 11. vrsta 60 v. Balkon zadaj: 80 v; stranski 40 v.
14 žrebanj na leto
s številnimi glavnimi in stranskimi dobitki. Prihodnje žreban e 1. marca.
Priporočamo v nakup naslednjo zelo bogato, skupino sre£k:
1 italijansko rdečega križa 1 ogrsko rdečega križa 1 bazilika „Dombauu 1 ogrska „J6sziv" 1 srbska državna 10 frankov.
Vseli teh 5 srečk prodajamo v mesečnih obrokih po K 5--. Že prvi obrok zagotovi
igralno pravico. Z ozirom na zgoraj stoječe žrebanje prosimo za hitro pošiljatev prvega obroka po poštni 387	nakaznici.	3—1
Češka banka, oddelek za srečke. Praga, trg sv. Vaclava 32.
VHmerlko in Kanado
zložna,
cena
in varna
Cunard Line
vožnja s
H 5vi 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 1. marca, Carpathia, 6. marca, Ultonia, 29. marca 1910, Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 19. marca, 9. aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, Mauretania, 12. marca, 2. in 30. apriia, 21. maja,
11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork Ill.razr. K180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 12 II.
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Gsessftubi Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilna kopališče pri Karlovih vnrlh
Prospekti s cist on) in franka.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami jn vinom.
Zalngs pri Mihael Kastner-iu, Peter Lassniku ia Andrej Sarabonu, Ljubljana.	114 52—49
K3T Dobi se u oseh bolJSih frgouinah
Zaloga pri K. H. KREGM, Ljubljana,
256
Sv. Petra «esta štev. 2.
(D
2961 Kašljujočim
otrokom in odraščenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
Thpiomel Scillae
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, Jo odvaia. ki blaži in potolažujc krčeviti kas4l) in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, THYiHOMEL SCILLAE. pri oslovskem kašiju in pri drugih vrstah kaSlja.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
1 steklenica K 2>20. Po poŠti franko orntl nunmi postljatvl K 2-90. .1 steklini« protiP^prSfpo! šiljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej!posCtviMK.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRRGNER-ja lekarni
c. i. kr. dvor. dobavttella
Praga-III., St. 203.
Dobiva se v vseh leknrnan. Pozor na Ime sredstva, izdctova-tella In varstveno znamko.
•»i>V:'A .7, 'V
Začasno stanje.
Sedanje državnozborsko zasedanje označuje praško češko časopisje prav tlobro, da je poizkusilo zasedanje. Padel je Schreiner zato, ker ni znal odstraniti nemške obštrukcije v češkem deželnem zboru. Norčuje se češko časopisje iz nemških frajzinskih glasil, ki odpovedujejo Bienerthu prijateljstvo, češ, saj ste ga nemški frajzinovci zelo dvoumno podpirali. Sam na sebi, kakor naglaša češka javnost, položaj ni dosti izpremenjen. Odstranjeno je izzivanje Slovanov po Schreinerju, za stopniki zistema omejitve pravic ne-nemŠkih avstrijskih narodov v blagor germanizma in centralizma še vedno sede v kabinetu, medtem ko v kroni-nem svetu ni zastopana malone polovica prebivalstva. Če Bienerth vztraja pri sedanji politiki, bo delil usodo vseh tistih svojih prednikov, ki so se naslanjali na takozvane svobodomiselne stranke: lastna stranka ga bo strmoglavila.
»Frankfurter Ztg.« objavlja govorico dunajskih političnih krogov. Prestolonaslednik Franc .Ferdinand se je baje mudil med pogajanji za delozmož-nost češkega deželnega zbora v Pragi in sicer inkognito. Zelo nevoljno se je izrazil, ker Schreiner Nemcev ni pridobil, da opuste obštrukcijo.
»Narodni politika« javlja, da je zaslišal te dni cesar Kramafa v avdijenci in da je bila ta avdijenca v zvezi s Schreinerjevim odstopom.
»Slovo polskie« poroča, da je ponu-faila vlada Čehom dva in Jugoslovanom enega zastopnika v kabinetu. Kakor poroča »Slovo«, se večina češke Zveze ne strinja s ponudbo. Resna kandidata sta Fiedler in Pacak. Prvi bi postal krajanski, drugi poljedeljski, Jugoslovan pa minister javnih del.
Krakovski »Czas« je pisal o Schreinerju: Po Schreinerjevi odstranitvi se |je Bienerthu posrečilo, razsekati gor-dijski vozel. Danes, ko ne sedi v kabinetu ne Čeh in ne Nemec, so se šanse [vzravnale in Čehi lahko mirno čakajo rekonstrukcije.
Krakovska »Nowa Reforma« izvaja: Po Schreinerjevem odstopu so odstranjene resne težkoče, ki so vla-'dale med »Poljskim kolom« in »Slovansko Unijo«. Schreinerjevo agitato-rično delovanje, njegove naročene brzojavke in njegova dvoumna vloga ob zasedanju češkega deželnega zbora je prepričala vse merodajne kroge, da je bilo njegovo delovanje škodljivo. Dr. Schreiner je najbolj zaviral ustanovitev delovne večine v državnem zboru.
Nemški frajzin objavlja v »Deutsch-hationale Korrespondenz«, da se združijo nemški liberalci, (Deutsche Fort-schritts Partei), nemški nacionalci in nemški radikalci. Zvezi so nadeli ime: »Nemška narodna zveza«. Medtem, ko se je razšla dosedanja nemška liberalna stranka, se je želelo, naj bi se razšli tudi radikalci, a radikalci so izjavili, da stranke ne razpuste. Danes v soboto se vrši »mit Weh und Krach« ustanovitev nove stranke. V načelstvo izvolijo dr. Svlvestra, dr. Damma, dr. Grossa, dr. Steinwenderja in Wolfa. Schreinerja, svojega ljubljenca, imajo nemški frajzinovski poslanci tako radi, da ga niso izvolili niti — v načelstvo. Bienerth je izjavil, da nemškega frajzina ne misli obkoliti.
»Poljsko kolo« je sklenilo: »Nujna potreba je preosnova kabineta in predpogoj za ustanovitev delovne večine.
Brambeni odsek
;je včeraj zboroval pod vodstvom predsednika Pogačnika. Razpravljal je o rekrutni predlogi. Govorili so: Ceglin-ski, Kozlovvski, Gugenberg, Skaret, Gunther, Winarski, Fresl in Pišek. Ge-orgi je izjavil, da je brambena postava narejena, kakor tudi vojaški kazenski red. Za poročevalca v zbornici je izvoljen Steinwender.
Slovenci in vojaške oblasti.
Poslanec Pišek je izvajal v seji brambenega odseka:
Vladni zrakoplov se je znebil zadnji čas enega nepotrebnega bremena, ki mu je delal velike težave. Razmere Slovencev se s tem niso še toliko izboljšale, da bi mi mogli naše glasove za vojaške novince imenovati kako zaupanje do vlade. Tu smo se ozirali samo na gospodarske in patriotične vzroke.
Dolžnost mi je ob tej priložnosti omenjati nekatere pritožbe in želje.
Vojaška oblast se pri nakupovanju potrebščin premalo ozira na naše kmetijstvo. Zahtevamo, da vojaška skladišča kupujejo v večji meri kakor do sedaj, krmo in žito naravnost pri kmetovalcih ne pri prekupcih.
Ča9 nakupa se mora podalj9titi in kmetovalcem naznaniti. iTafco bi voja-
ško skladišče v Mariboru prav lahko popolnoma založili kmetje iz okraja brez prekupcev. V Račji na Štajerskem imamo kmetijsko zadrugo, ki zamore v imenu kmetovalcev prevzeti zalaganje vojaških potrebščin, ravno! ako »Gospodarska zveza« v Ljubljani.
Glede postopanja s slovenskimi vojaki imamo v pretočenem letu mnogo pritožb. Več samoumorov pri 47. peš-polku in pri slovenskih vojakih ob laški meji opravičuje nase pritožbe, ker so teh samoumorov krive šikane. V Gorici je nek poročnik nadomestne rezerviste novince pri domobrancih mučil z letanjem in jih potem pustil na mrzlem stati, tako da je večina obolela na prehlajenju. Če pomislimo, da so ti novinci zbrani navadno šibkeji fantje ali pa izmed roditeljev ima to še hujše posledice. Prvič so se premalo naučili in jim bo delalo sitnosti pri vajah, drugič so bolezen prinesli na dom, ki jim bo škodovala pri delu. Želimo, da se napravijo kmalu kmečki podučni tečaji za vojake kmečkega stanu, to tudi častnikom ne bo škodovalo, če dobijo malo smisla za kmetijstvo in lepo naravo. Domobranski minister je danes omenjal, da se napravi več postaj za konjerejo, upamo, da se pri tem ne bo pozabilo na slovenske kraje, ki imajo zato primerne prostore. (Odobravanje.)
Socialno zavarovanje.
Pododsek je sklepal o § 7 postave o socialnem zavarovanju.
Gosposka zbornica ^l&j:'
ima sejo v sredo.
Dnevne novice.
H- V deželnem šolskem sveta je v
današnji seji napram naučnemu ministrstvu se zavzel dr. Šusteršič Ddločno za stališče, da deželni šolski svet ni ministrstvu podrejena, ampak avtonomna oblast. Temu stališču se je pridružil tudi dr. Tavčar. Dalje je deželni šolski svet sprejel soglasno dr. šusteršičev predlog glede nujno potrebnega siste-mizovanja učnih mest na slovenskih gimnazijah.
!-f Učiteljska imenovanja. Dež. šolski svet je v današnji seji imenoval za definitivne v Kuteževem Fr. Starman, v Podgradu Ano Bantan, v Vavti vasi Ter. Ravhekar, v Grosupljem Leopolda Marn, za nadučitelja v Št. Lovrencu F. Silvester, za učiteljico v Horjulu Aclelo Golob, na Viču Jerica Zemljan, za nad-učiteljico v Ribnici M. Blahna, za učiteljico v Ribnici Ano Šiška, na Ježici Ano Fajdiga. Šola v Igavasi se razširi v štirirazrednico. Naslov profesor je dobil pravi učitelj Ivan Maselj v Novem mestu.
+ Liberalna narodnost. Naši liberalci so taki narodnjaki, da jih slovenski narodni porazi vesele, če morejo krivdo zavoljo njih zvaliti na »klerikalce «. Tako je zadnjič »Narod« s slabo prikrito škodoželjnostjo poročal, kako na Koroškem »občina za občino« pada v nemške roke, česar sta seveda kriva dr. Brejc in Grafenauer, ki ga slovenski liberalci neprestano smešijo, ker ni v Plojevem klubu. Na to odgovarja koroški »Mir« prav dobro: »Slov. Narod« piše, »da na Koroškem nazaduje slovenska stvar, odkar delujejo koroški voditelji po receptu kranjske klerikalne stranke, na vsi črti.« Očita nam, da so Slovenci propadli pri občinskih volitvah v Grebinju, Rudi, Vov-brah, Pokrški vasi in Radišah. Resnici na ljubo moramo pribiti, da smo tudi v teh občinah pri volitvah zelo napredovali, kakor sploh v vseh občinah, ki se nahajajo v nasprotnih rokah. Omenjene občine pa so bile že doslej vse v nemškonacionalnih rokah in tudi gre-binjska ni bila nikdar prav naša. Torej je neumnost, govoriti o slovenskih »porazih«.^ temi »porazi« se samo nem-škonacionalci po graških listih tolažijo in sami sebi korajžo dajejo. Nemški nacionalci so že tako vajeni resničnih porazov, da iz tega, če v kaki svoji trdnjavi naš naskok za enkrat z naporom vseh sil še odbijejo, to takoj kot svojo »zmago« in kot slovenski »poraz« raz-kriče.« — Liberalci so se torej za enkrat prezgodaj veselili.
-f Nemški načrti na Juga. — »Ein-tracht«, društvo c. kr. uradnikov in uslužbencev v Trstu. Ustanovni shod te nove nemške organizacije v Trstu je bil jako močno obiskan od višjih in nižjih uradnikov, kakor tudi od drugih uslužbencev c. kr. državnih uradov. Kolikor nam je znano, je temu društvu namen: organizacija germanizatorične-ga dela. Na shodu so jasno označili ta namen. Čim je ~ so govorili — v kakem uradu izpraznjeno kako mosto, mora druStvo takoj obvestiti o tom svojce (Nemce), da bodo kompetirali. Veleznačilno je tudi, da jo eden govornikov opozarjal, naj se o teoi društvu
nič ne piše v javnih listih, ker to da bi le škodilo društvenim namenom. Ta opomin k providriosti in tihotapskemu delovanju govori dovolj glasno in ura-ljivo, da se hoče čini največ neopaženo zasedati naše državne urade z nemškimi uradniki kakor pionirji obče ger-manizacije. Opozarjamo torej na to novo nemško organizacijo vse one faktorje, ki so poklicani, da bde nad interesi naroda.
+ »Mladost« izide d n e 5. m a r c a t. 1. Tej številki priložili bomo tudi položnice, na kar že danes opozarjamo. — Kdor se še ni naročil, naj si list takoj omisli, kajti sedaj imamo še vse izišle številke na razpolago.
+ Taki so liberalci! Graški liberalni občinski svet je bil nedavno tako pobalinsko predrzen, da je knezoškofij-skemu ordinarijatu poslal glasom sklepa občinskega sveta dopis, v katerem od ordinarijata zahteva, naj v katekizmu črta v i>^ovednem formularu vprašanja, ki se tičejo šeste in devete božje zapovedi. Včeraj je ordinarijat na ta nesramen dopis izborno odgovoril, da je Kristu za take reči postavil svojo cerkev, ne pa občinskih svetov, končno pa je katekizem odobren tudi od najvišje posvetne učne oblasti. Ordinarijat še omenja, da se vsak katoličan le more veseliti, ako ima v katekizmu, oziroma v spoved nem formularu sredstvo, da izpoved ložje opravi. Ko se je ta dopis včeraj v občinskem svetu pre-bi*al, je županov namestnik Magg, velik svobodomislec, dejal, da kar se izpovedi tiče, je to stvar okusa, ker on in mnogo tisoč kristjanov te potrebe ne občuti. Tako so nesramni liberalci povsod, koder imajo moč in besedo. Magg je tudi velik zagovornik liberalnih učiteljev in Svobodne šole. Taki kakor Magg bi bili tudi naši slovenski liberalci in »napredni« učitelji, če bi jih slovensko ljudstvo ne bilo v kot pognalo.
+ »Družba sv. Cirila in Metoda« in Korošci. Ker je »Slovenski Narod« pozval glasilo koroških Slovencev, »Mir«, naj izjavi, kaj misli o »Slovencu«, ki je okrtačil liberalno cirilmetodarijo, mu odgovarja »Mir« sledeče: »Slovenski Narod« zahteva od »Mira«, da naj napade »Slovenca«, ki je »Družbi sv. Cirila in Metoda« povedal par gorkih. So li kranjski liberalci res tako slabega spomina, da ne vedo, da imamo ravno koroški Slovenci od zadnje jeseniške skupščine najmanj povoda, vnemati se za družbo, ki je na Jesenice povabila koroške zastopnike, da jih je tam kruto žalila? So li res že pozabili, kakšno stališče je zavzel ocl tedaj »Mir« nasproti družbi? Mi nismo tako pozabljivi. Nismo pozabili tega, kar je družba na Koroškem storila, pozabili pa tudi nismo, česar ni storila in kar je storila zoper nas. Opozarjamo le na tožbo družbinega tajnika Berceta zoper »Mir«. Obravnava bo v kratkem, in tedaj bomo skrbeli, da bodo prišli naši narodnjaki gledat prizor, kako družba »deluje za blagor koroških Slovencev«. (Veliki cirilmetodarski junak Brcč toži namreč slovenske voditelje na Koroškem pred nemškimi porotniki in zastopal ga bo tudi velik Cirilmetodar in eden »prvih Slovencev« — dr. Tavčar). Svoj čas smo se vnemali za družbo, ko še ni bila strankarska, ampak samo slovenska. Če napadajo zdaj družbo za njene grehe slovenski listi, naj le sama gleda, kako se bo branila. Dokler družba nam ne da zadoščenja in ne popravi, kar je zagrešila, jo naj le brani liberalni »Narod«, kojega »rodoljubni napadi« na koroške rodoljube so nam žal preveč znani. Slovensko javnost, ki hoče soditi družbo brez predsodkov, opozarjamo pri tej priložnosti na bro-šurieo »Slov. šolsko društvo v Celovcu in Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, ki jo je izdalo in založilo »Slov. šolsko društvo v Celovcu«. — Zdaj kranjski cirilmetodarji vedo, kako sodijo o njih Korošci. Cirilmetodova družba je bila namreč tako narodna in se je tako zavedala svoje naloge, da je za Koroško presneto malo storila, ampak so morali Korošci sami ustanoviti lastno šolsko društvo.
—	Promocija. Dne 25. februarja je bil promoviran na graški univerzi za doktorja prava, g. Rok J e s e n k o, starešina »Zarje«. Bog živi mladega doktorja. Z Bogom za narod!
—	Predavanje v Novem mestu. V nedeljo 27. t. m. ob 11. uri zjutraj predaval je č. g. P. Pavel Potočnik »O slabih posledicah berila« v dvorani »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«.
—	Živinorejski in mlekarski tečaj na Grmu je obiskovalo 45 udeležencev iz okolice in drugih strani naše dežele. Udeležili so se tečaja v častnem številu tudi Gorenjci in Notranjci. KmeCkih deklet in gospodinj jo bilo 15, moških pa 30. Tečaj je trajal dva dni, 22. in 23. februarja,
—	Zadružništvo na visoki šoli. Mi
nisterijalni tajnik in cesarski komisar na borzi za deželne pridelke, dr. Karol Hoffmeister, je imenovan za rednega profesorja na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju, da predava o zadružništvu. Znanineje, da zadružništvo čim-dalje bolj pridobiva ugled in veljavo.
—	Catalogus Cleri 1910 za ljubljan* sko škofijo je ravnokar izšel. Kakor posnamemo iz njega, je razdeljena vsa škofija v pet arhidijakonatov, in sicer za Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in osrednji arhidijakonat; mesto Ljubljana tvori poseben arhidijakonat. Delta-nij je — izven Ljubljane — 21. Kanoni-katov je 17, in sicer 12 pri stolnem ka-pitlju in 5 pri kolegijatnem kapitlju v Novem mestu. Župnij šteje škofija 298 (lani 296), vikarijat je 1 (Zagbrje na Krasu), kapelanije so 3 (Erzelj, Goče, Ustje), ekspozitur je 17, zgodniliov 6, kapelanskih mest 235, raznih drugih beneficijev 30. Vseh praznih mest skupaj je 155, med temi 27 župnij in 98 kapelanskih mest. Cerkva, kapel in svetišč štejemo 1562, med njimi 321 kurat-nik in 11 redovnih cerkva; podružnic je 1001. Duhovnikov šteje ljubljanska škofija: 578 svetnih in 131 redovnih, razen tega živi v škofiji 12 tujih duhovnikov; izven škofije biva sedaj 24 duhovnikov, izmed katerih jih je 8 na vseučilišču na Dunaju, v Gradcu 1, v Rimu 1, v Lova-nju 1, v Beirutu (Sirija) 1, na slikarski akademiji v Pragi 1. Eden biva v Jeruzalemu v svrho bibličnega študija. Redovnikov in redovnic živi v škofiji 879, in sicer: cistercijanov 27, kartuzijanov 61, frančiškanov 79, kapucinov 14, usmiljenih bratov 17, jezuitov 10, lazari-stov 18, nemš. vit. reda 12, salezijancev 55; uršulink 186, karmeličank 16, usmi-ljenk 309, šolskih sester 68, križark 7. V letu 1909 je umrlo 19 duhovnikov, (najstarejši med njimi prelat J. Roz^ man, najmlajši kaplan Alojzij Vovk). Po veroizpovedanju so skoro vsi prebi-vavci škofije katoličani, med temi jih je krog 360 grškoiztočnega obreda; le nekaj malega je v škofiji pravoslavnih, protestantov in Židov.
—	Postojnskemu podivjanemu dopisniku »Slov. Naroda« ne morem drugače odgovoriti, kakor tako-le: 1. Človeku, ki se poteguje za pustne šeme, pustim to veselje, ker kaže, da ni daleč od pustnih šem. Če je bil pa celo sam pustna šema, razumem, da mu je bilo hudo, da moji učenci niso gledali njegove krasne larfe. 2. Žal mi je, da ne morem pomagati, če je kak pj-ijatelj pustnih šem tako otročje neumen, da me gre tožit županstvu, ako jaz naročam otrokom, naj puste pri miru pustne šeme. 3. Izjaviti pa tudi moram tovarišu pustnih šem, da svoja Vdeča lica lahko pokažem vsakemu, resno pa dvomim, da bi bil on se upal na pepelnico zjutraj pokazati na svitlo svoj izkroka-ni obraz. — Ažman, katehet.
—	Izjava. V tako odurnem tonu kot je začel pisati znani dopisnik v »Slovenskem Domu«, nisem vajen odgovarjati. Odgovoril bom stvarno na par očitanj. 1. Da me je dr. Tavčar podpiral v dijaških letih, ne tajim. Podpiral me je kot rojak rojaka in ni tir j al od mene nobene obljube, da bom kdaj v javnem življenju moral biti njegovih nazorov. Z isto pravico kot dopisnik trdi, da Tavčar mene podpiral, lahko trdim jaz, da sta dr. Tavčarja podpirala strica duhovnika. Kar je torej dr. Tavčar dal, to je le vrnil. 2. Ako moj stari oče hodi v Loko, ne hodi vsled revščine- Svoje I stariše gmotno podpiram, tako da jim ničesar ne manjka. Še ni dolgo, ko sta mi oba zatrdila, da še nikdar nista tako lahko živela, kakor sedaj. Ako oče hodi v Loko, hodi zato, ker ga veseli, ker je bil iz mladega navajen. 3. Bolan-tača nikdar nisem brezpogojno hvalil in ravno tako ne birmanskega botra. 4. Ravnokar sem odposlal pismo na uredništvo »Slovenskega Doma« z izjavo, da bom v stvareh, ki se bodo tikale moje osebne časti, zahteval od uredništva ime dopisnika, da se ž njim pogovorim pred sodiščem. Ako mi uredništvo ne bo imena dalo na razpolago, bo imelo priliko pred porotnim sodiščem zagovarjati vsebino svojih dopisov. Svoj čas ste me hoteli ugnati z anonimnimi pismi, pa ste morali odnehati, ker sem jaz izrezke pisem pošiljal pisavcem nazaj. Potem ste me tožili na sodišče in na šolsko oblast. V Idrijo ste hodili le po svojo sramoto. Vsa vaša učenost in »naprednost« vam ni izvojevala niti ene zmage pred sodiščem. Zdaj je pa videti, da hočete hoditi po svojo sramoto še v Ljubljano. Ako je vam prav, meni tudi. — Ziri, dne 20. svečana 1910. — Pavel Perko, kaplan.
— Z Vrhnike. V »Slov. Narodu« z dne 23. t. m. se vrhniški Sokoli hvalijo s svojo knjižnico, čeS, da šteje ta knjižni«« okrog 450 samih dobrih knjig, ki so biie aeioma podarjene, deloma kupljene, top da so Sokoli tekom devetih mesecev že prebrali 1831 knjig in konč-
no so tudi še povedali, da jim je »Vrhniška kmetska posojilnica« na svojem letošnjem občnem zboru darovala 100 kron za njih knjižnico. Usojamo si vprašati našo veleliberalno kmetsko posojilnico, katera živi le z od kmetov pridobljenim premoženjem, zakaj nobeno leto na svojem občnem zboru ne podari ničesar v kmetske ali druge take tukajšnje občekoristne namene? Ali se ne sramujete, gospodje delničarji te posojilnice, da niti vinarja ne daste za vrhniške reveže in za v resnici koristno in človekoljubno tukajšnjo požarno brambo? Seveda vaše geslo je podpirati le iste ljudi, ki so strogo liberalnega mišljenja, kakor Sokole, in katerih največja dušna paša je le »Slov. Narod«, »Rdeči Prapor«, »Svobodna misel« itd. Če podpirate le ljudi vaše vrste, potem tudi tedaj, kadar ste v denarnih stiskah, ni potreba hoditi okoli naših kmetov ter jih nagovarjati, da naj v vaši posojilnici nalože svoje prihranke. Zadnji čas hodijo po vaseh prav dobro plačani agitatorji te posojilnice in slepe ljudi z vsakovrstnimi laž-njivimi sredstvi. Svetujemo našim somišljenikom, da tem brezznačajnim ljudem pokažejo vrata ter jih zapode.
—	Promocija. Na dunajski univerzi je bil včeraj promoviran g. Ignacij M a 1 n e r i č , odvetniški kandidat v Novem mestu, doktorjem prava.
i Nabor v Idriji. Dne 30. in 31. marca bode nabor v Idriji in za istoimenski sodni okraj.
—	Podaljšanje vipavske železnice. V nedeljo je bil v Št. Vidu shod županov vipavskih občin na kranjski strani, ter postonjskih in senožeških. Sprejeli so resolucijo: Vipavska železnica naj se zveže z eno točko projektirane proge Postojna - Štanjel, če le možno z Razdrtim.
—	Novice iz noše vojne Inke. Iz Pulja poročajo: V ponedeljek 28. t. m. bo iz vojne iuke odplula vojna ladja »Cesar Karol VI.« v Ameriko, kjer bo ob lOOletni slavnosti neodvisnosti Argentinske republike zastopala Avstro-Ogrsko. Vojni ladji bo poveljeval fre-gatni kapitan Elemer pl. L&szlč. — Tekom tega leta se bodo v tukajšnjem ar-senalu vojne ladje »Habsburg«, »Ba-benberg« in »Arpad« sedanjim zahtevam primerno modernizirale. — Na najvišji cesarjev ukaz se od sedaj naprej ne bodo dajala torpedovkam naše vojne mornarice več imena, ampak se jih bo označilo z rimskimi številkami. Zadnjih 12 najnovejših torpedovk se je že na ta način imenovalo I—XII.
—	Najden mrlič. Iz Tunjic poročajo: Danes opoldne so našli v dolini pod pokopališčem mrtvega že razpadlega moškega mrliča, ležečega v grmovju.
—	Premog. V Gorenji vasi pri Mirni bo začela št. janška premogovna družba kopati premog. Tu je pred leti že preblagorodna gospa Hočevarjeva iz Krškega dala kopati, pa je bil premog le rjav. Morda bo v globini boljši. Kako bo šlo delo spod rok, bomo sporočili.
—	Dnevna avtomobilna vožnja se Upelje od 1. aprila iz Opatije skozi Ilirsko Bistrico v Postojno.
—	Nezgode. V Krški bolnici se pokori okoličan. Vsled alkohola je izgubil ravnotežje, padel znak med prvo kolo in konja, ki mu je na glavi zadal dve precej težki rani. — V ponedeljek jutro ob dveh je posestniku Riheljnu iz Grže-če vasi pogorel kozolec, tudi krma, vozovi, posodje. Zažgal je zloben človek. — V leskovški mrtvašnici leži 4 leta stara Rozalija Baznik iz Goleka. V ho-sti so si otroci zakurili in ko so starejši odnesli domov listje, se je deklici vžgalo krilo. Celo telesce je kakor ena rana.
—	Grozna nesreča. Iz Ribnice poročajo: Tonček, sinček Antona Mrhar-ja, železniškega čuvaja na kolodvoru, se je danes dne 25. februarja okoli 3. ure igral okoli žaginega velikega kolesa pri Ilcovi žagi. Na enkrat ga kolo prime in potegne podse. Grozno ga je razmesarilo. Z velikim trudom so vzdignili veliko kolo in potegnili razmesarjene ude izpod njega. To je že tretja nesreča v kratkem.
Stanarina se bode zvišala častnikom prav izdatno s 1. januarjem 1911. Doslej je bilo za odmerjenje stanarine 10 razredov; odslej bodo samo trije in sicer 1. Dunaj, 2. Budimpešta, 3. pro-vincija. Zvišanje stanarine se bode uvedlo za vse garnizije in sicer prav posebno od 11. do 9. činovnega razreda.
š Zanimiva stava. Neki Jurij Wolf v Gradcu je stavil za 2000 kron, da se bode peljal s kolesom iz Gradca v London in nazaj, in sicer brez denarja. Živel se bode s prodajo razglednic. Wolf misli, da bode rabil za svojo vožnjo dva meseca.
—	Zahteve Lloydovih kapitanov od' Ionjone Kapitani avstrijskega Lloy-da so izdelali spomenico, v katsri so zahtevali desetodstotno droglnjsko do-klado in tri četrt odstotka od brutto-
dohodka, enomesečni dopust s popolnimi dohodki. Glavni ravnatelj Frankfurter, kateremu je izročila to spomenico zveza kapitanov in častnikov av-stro-ogrske trgovsko mornarice, v imenu I,loydovih kapitanov, je odgovoril pismeno na to spomenico, da se mu zdi absolutno nezdružljivo s socialnim stališčem častnikov, da groze s stavko. Po-vdarja, da finančni položaj avstrijskega Lloyda ne dopušča niti deloma ugoditi zahtevam ladjinih častnikov. V pismu izraža željo, da bi se častniki prilagodili razmeram ter za sedaj odnehali od materielnih zahtev.
—	Občni zbor obrtne zadruge na Bledu se vrši dne 6. marca 1910 v nedeljo popoldne ob 2. uri v prostorih hotel »Evropa« na Bledu.
—	Novice iz Tržiča. Jutri, v nedeljo, priredi ob pol 8. uri zvečer v dvorani gospe Perne pri Bastelnu slovensko katoliško društvo sv. Jožefa gleda-lško predstavo. Po dolgem, večletnem odmoru nastopa zopet tamburaški zbor društva, ki bo igral nekaj komadov. Mešani pevski zbor zapoje Forsterjevo »Naše gore«, moški oktet pa »Čolnič-ku«. Nato se proizvaja lepa in ganljiva igra »Kapelica na gori«. — Umrla je minoli torek nenadne smrti od srčne kapi zadeta gospa Veronika Lassnig, soproga tukajšnjega pekovskega mojstra, občinskega odbornika in posestnika. Pokopali so jo ob veliki udeležbi ljudstva v četrtek. Naj počiva v miru! — Kinematograf se zopet nastani za nekaj časa v Tržiču. V dvorani pri Bastelnu bo kazal življenje in trpljenje našega Gospoda.
—	Gostoval bo v Zagrebu prihodnji teden izvrstni praški komik Rihard Branald v vlogi Torellija v opereti »Umetniška kri«. Praški listi so že davno proglasili Branalda kot najboljšega češkega komika in režiserja.
—	V Ameriki umrla Slovenca. V Evelethu (Minn.) so v nedeljo, 30. januarja, pokopali mladeniča Antona Gr-želj. Doma je bil iz Malih Lašč na Dolenjskem. Bival je na Evelethu kakih šest let. V Nonanza, Yukon Ty., Cana-da, je preminul po kratki in mučni bolezni rojak Ivan Golobič. Umrli je bil doma nekje iz Dolenjske, kjer zapušča nekaj bližnjih sorodnikov.
—	Sprememba posesti. Fran Rebolj, krojaški mojster in posestnik v Kranju, je kupil za 52.000 K hišo ge. Terezije Wirth v kankerskem predmestju številka 24 v Kranju, v kateri je starozna-na gostilna »Pri slonu«. V imenovani hiši je bil rojen ljubljanski škof dr. Janez Gogala.
—	Sladkor zopet dražji. Sladkor se je v ceni od združenih cukrarn znatno povišal radi podražitve surovega sladkorja, in sicer za polne 3 K 50 h pri 100 kg. Ker se surovi sladkor še vedno draži, je pričakovati daljno povišanje cen prečiščenega sladkorja.
—	Sežgati je hotel svojo ženo mizar Kari Zobec v Trstu, ki je sploh z ženo strašno surovo postopal in jo pretepal brez vzroka. Že lani jo je hotel politi s petrolejem in jo zažgati, sedaj pa ji je zopet žugal, da jo polije z bencinom in zažge.
—	Tragedija v Banah. — Orožnik ustrelil človeka. Včeraj smo že omenili na kratko, da je v tržaški okolici v Banah v četrtek popoldne povodom aretacije orožnik ustrelil nekega domačina. 361etni Andrej Rešič je stal ob treh popoldne pod vasjo v pogovoru z dvema sovaščanoma. Kar se mu je približal poljski čuvaj Just Hrovatin in za njim orožnik Fran Lang, ki mu je napovedal ai'etacijo: »Rešič, vi ste aretirani!« Mož je brez prigovora sledil orožniku rekši: »Če ni drugače!« in stopal mix'no z orožnikom in čuvajem mimo županove hiše v vas, kjer sta ga omenjena vodila v čuvajevo kuhinjo. Nihče ne ve povedati, da bi se bili dotlej kaj sprli in med tem, ko je čuvajeva žena nesla malega otroka iz kuhinje v gornjo sobo, je orožnik Lang velel Rešiču, naj stopi v desni kot kuhinje, kar je ta izvršil, a čuvaju, naj gre po župana. Kaj se je v tem trenotku zgodilo v tej sicer prazni kuhinji, bi bilo težko pogoditi. Dejstvo je, da je bil čuvaj le dvanajst korakov oddaljen od praga kuhinje, v dvorišču pri prvem drevesu, ko se je začul hiteč iz puške in v ptuji hiši se je zgrudil Rešič, zadet v prsa, s krikom na tla. Ljudje, ki so bili na dvorišču, so prihiteli vkup in skušali pomagati ranjencu, ki je pa takoj izdihnil. Ta tragični dogodek, ki nikakor še ni dovolj pojašnjen v vseh svojih podrobnostih, je vzbudil splošno ozlovoljenje, ker si ljudje ne morejo misliti, da je bil orožnik res prisiljen v tuji hiši kar nakrat ustreliti aretiranca. Značilno je, da ne na mrliču, ki leži v openski mrtvašnici, ne na njegovi obleki ni opaziti — kakor so zatrja -- ni-kakega znaka, ki bi bil poslediea ruvanja 2 orožnikom. Tudi roki nista nič poškodovani, kar bi se moralo dogoditi, ako bi bil Rešič prijel za orožje orož-
nika. Grozna pa je misel, da bi bila
kroglja, ki je prodrla Rešičeva prsa in zadela globoko v zid, odbivši prej ogel podstavka kamenite police, lahko par metrov bolj na desno prodrla tanjši zid in zadela med otroke soseda, zbrane pri ognjišču.
—	Razpisana učiteljska služba. Na
petrazredni deški ljudski šoli v Kočevju je razpisano učno mesto v stalno nameščenje do 22. sušca 1.1. — Na eno-razrednici v Nevljah (okraj Kamnik), učno in voditeljsko mesto v stalno na^ meščenje do 25. sušca t. 1.
—	Iz ljudskošolske službe. Deželni šolski svet je dogovorno z deželnim odborom odobril ustanovitev vzporednice na šestrazrednici v Toplicah-Zagor-ju, služba se odda začasno. — Naduči-telju Josipu Bernotu v Vel. Podlogu je dež. šol. svet izrazil priznanje za uspešno delovanje v ponavljalni šoli.
—	Volitev krajnega šolskega sveta na Mirni. V nedeljo, 6. t. m. je krajni šolski svet na Mirni izvolil gospoda M. Kolenca, gostilničarja na Mirni za predsednika, g. A. Šolarja iz Trbinca pa za namestnika. C. kr. okrajni šolski svet v Novem mestu pa je imenoval istega M. Kolenca za krajnega šolskega nadzornika.
—	Velesleparka — odkurila s 200 tisoč K vrednosti! — Nekaj časa sem je bilo čitati v tržaških laških listih oglase, kjer se je neka Andre'(Francozinja) ponujala kakor informatorka o dogodkih sedanjosti in napovedovalka bodočnosti. In srečo je imela: Praksa jej je dobro vspevala in klijentov je bilo obilo, zlasti iz — ali je potrebno, da naglasimo? — ženskih krogov. Eno je n. pr. informirala, da li jej mož morda ne uhaja črez plot, drugi, česa se jej je nadejati, ali bati za bodočnost itd. Ali tudi take vedeževalke morajo imeti kaj v rokah, da morajo sklepati in pro-rokovati. Za našo madamo Andre so bile najprikladneje dragocenosti. Velela je svojim klientom naj jej prinesejo kako dragocenost, iz katere bo mogla soditi in jim prorokovati, a povrne jim te predmete čez"-nekoliko dni. In p. n. lclijentele so ji prinašale dragocenosti. Včeraj pa je gospa Andre izpuhtela iz Trsta in ž njo seveda tudi dragocenosti. Vrednost teh se sodi na 200.000 K.
—	Umrla je v Ameriki Slovenka Marija Ulčar 30. januarja v Moun Plea-saut (Pa.). Zapušča soproga in tri leta starega sinčka.
Turčija Me uničiti iuigarijo in Srbijo.
»Bulgarijo se mora uničiti« kličejo Mladoturki. In Narim beg je izjavil, da postavi Turčija lahko v enem mescu pol milijona mož na bojišče in sicer 350.000 mož proti Bulgariji, 100.000 pa proti Bulgariji. In Narim beg je rekel: »Ne, nismo zadovoljni, če premagamo Bulgarijo, hočemo jo uničiti«. Pristavil je še, da Turčija na vojsko proti Grški niti v tem slučaju ne misli, če bi Krečani poslali svoje zastopnike na grško narodno skupščino v Atene. Ofici-jelni turški krogi sicer to zanikavajo, ampak mladoturški krogi določajo turški politiki smer in ker izgubljajo med ljudstvom zaslombo, zato hujskajo na vojsko, zato so ukazali svojim obmejnim četam, da po Japonski navadi brez napovedane vojske napadejo Bulgare. Mladoturki pa ne mislijo uničiti samo Bulgarov, uničiti hočejo tudi Srbe, zato zbirajo vojake in pošiljajo regimente proti bulgarsko-srbski meji. Neki turški višji častnik je izjavil, da bi vojski med Turčijo in Bulgarijo sledilo krvavo klanje v Makedoniji, kjer bi se klali narodi med seboj.
Turki pošiljajo proti bulgarski meji strelivo in druge vojne potrebščine. Tudi ceste se popravljajo, mostovi oja-čujejo, sploh Turčija se pripravlja v velikem slogu, da uniči Bulgarijo.
Boji med Turki in Bulgari.
Po uradnih bulgarskih poročilih je trajal boj med Turki in Bulgari do 24. t. m. Bulgari so usmrtili 6 Turkov, devet jih pa ranili. Bulgarski kmetje pa gracle pod nadzorstvom bulgarskih častnikov utrdbe. Turki zahtevajo, naj jim Bulgari izroče enega padlega turškega podčastnika. Na bojišče se je podala mešana komisija.
Boj prekinjen in zopet pričet.
Po uradnih zofijskih poročilih so po carigrajsltem ukazu Turki prekinili boj ob Tamrašu, na kar so tudi Bulgari prenehali streljati. Vojaki obeh strank so se umaknili v svoje rezervne postojanke.
Boj med Bulgari in Turki se nadaljuje.
Carigrajski Listi poročajo, da so ponoči 25. februarja priCell Bulgari zopet streljati rui Turke. Turški vojaki »o takoj sprejeli boj. Turki so v tem boju izgubili enega mrtvega in dva ranjenca.
Pogajanja.
Bulgarska vlada je ukazala poveljniku 21. pešpolka, naj izvede preiskavo zaradi obmejnih bojev. Poveljnik poroča, da se artiljerija boja ni udeležila in da je zdaj mir. Gre se zdaj le še za neko stezo, po kateri so vedno nemoteno hodile bulgarske patruljo. Bulgarska vlada se pogaja v Carigradu za status quo.
Grki in Turki.
Atenski turški poslanik v Atenah je dobil ukaz, naj ostane nasproti dogodkom v Grški popolnoma nevtralen.
Spor med Nemčijo in Turčijo.
Strune med Berolinom in Carigradom so zelo napete. Nemški podanik Rosberth je bil obsojen po sodišču v Serethu na štiridnevni zapor. Nemški carigrajski poslanik je protestiral.
Grški častniki so se uprli.
Proti vojaški ligi nastopa general Smolensk. Stavil je ligi ultimat, naj »Zvezo« razpusti in naj častniki politiko opuste. Liga se ne upa nastopiti proti Smolenskemu.
LAŠKE SKBBI ZABADI AVSTRIJSKIH ZRAKOPLOVOV.
Brez vsakega posebnega povoda razburja zopet Lahe v Zg. Italiji njihovo iredentovstvo. Posebno se odlikuje sedaj v gonji proti Avstriji Milan, kjer so še pred par dnevi demonstrirali proti Avstriji s klici »Abasso Austria« (Doli z Avstrijo!) ter se je slavilo vpo-kojenega generala Asinarija, ki je ob priliki neke vojaške slavnosti imel cel bojni govor proti Avstriji. Hrabri Mi-lanci so pa celo povabili prenapetega Gabriela d'Annunzio, naj jim kaj predava, da še bolj vzpodbude navdušenje ljudstva. D'Annunzio je res predaval dne 22. t. m. v »Teatro lirico« o zrako-plovstvu in napredku posameznih držav na tem polju. Povdarjal je, da »obrača Avstrija svoje vodljive zrakoplove proti vzhodnemu nebu Italije. To je oni »toliko ljubljeni« zaveznik, ki obrača poželjive oči proti beneškemu morju«. Občinstvo je seveda smešnim izvajanjem govornika burno pritrjevalo in mu priredilo dolgotrajno ovacijo.
Razne stvari.
Hoirichterjeva krivda. Poroča se iz Dunaja, da je žena zaprtega nadpo-ročnika Ilofrichterja dobila povabilo k zaslišanju kot priča v zadevi svojega moža. Poslužila pa se je pravice kot soproga in se je odrekla vsaki izpovedi.
Zdravniški orkester. V Parizu imajo orkester, katerega člani so sami odlični zdravniki. Pariški zdravniki, na čelu s profesorjem Richeletom, dr. Robertom Simonom in dr. Raoulom Blou-delom, so došli na idejo, ustanoviti iz svoje srede orkester prve vrste. Orkester obstoji iz 70 članov, katere kapel-nik opere Brusser marljivo vežba in se nadeja, da bo z orkestrom nastopil čez nekoliko mesecev z največjim uspehom. Čisti dohodek koncertov bo namenjen človekoljubnim napravam.
Reka, ki bljuje ogenj, je Nisa na iztočnem Nemškem. Že nekaj dni se pojavljajo čudni dogodki na tej reki. Iz struge so namreč začeli skakati plamenčki, ki so popuhteli z malimi detonacijami, pri tem se je pa razvijal precej močen dim, ki se je vlačil nad vodo. Eksplozije so se vršile v malih presledkih druga za drugo, dokler ni zopet nastopil daljši odmor. O vzrokih tega pojava si nasprotujejo mnenja učenjakov. Da se tu gre za izpuhteva-joči svetilni plin, je seveda izključeno, ker cevi niso napeljane pod vodo, ampak so položene poleg mosta. Bolj ve-rojetno je, da imamo opraviti s tako-zvanim močvirnim nlinom.
Praktično slovanstvo. V Humpolcu na Moravskem bodo priredili ciklus predavanj o Slovanih. O Hrvatih m Srbih bo govoril Hanibal Lapponi, o Ma-lorusih in Poljakih Boczkowski, o Slovakih dr. Blaho, o Lužičkih Srbih Wenk, o Rusih dr. Veleminsky, o Bolgarih profesor Šak in o Slovencih dr. Pata.
Gustav Herve obsojen. Znanega francoskega socialističnega voditelja in antimilitarista Gustava Herve je pariško porotno sodišče obsodilo na štiri leta ječe, ker je v svojem listu proslavljal umor nekega policista.
Izpred sodifia.
Nevarni sunek. Jože Pokovc, fovar-niški delavec v Dobrunjah, je pil z bratoma Antonom in Miho Tratnikom v AnžiČevi gostilni v Dobrunjah. Ko so bili vsi gostje že precej pijani, začela sta te brata Tratnika z drugimi fanu prerekati. Le Pokov« jo molčal in Tratnika pi&ano glodal. Ko so fantje zapustili že precej pozno gostilno, je Anton Tratnik izpodnesel Pokoveu noge, da
je paclel vznak. Pokovc je skočil pokonci ter Antona Tratnika sunil z nožem v očesno duplino ter mu prerezal eno očesnih mišic. Pokovc dejanje taji. Sedel bo štiri mesece v težki ječi ter mora za bolečine in za skrajšani zaslužek plačati poškodovancu 290 kron.
Svojega sina prikrila. Jože Tratnik, sin Neže Tratnik, bajtarice v 2irov-skem vrhu. je bil lansko jesen radi hudodelstva težke telesne poškodbe obsojen na osem mesecev težke ječe. Kazen je nastopil dne 28. oktobra 1909., a je že čez osem dni pobegnil iz ječe ter odšel naravnost domov k materi. Mati ga je dolgo časa pred orožniki skrivala in vedno trdila, da ne ve, kje je njen sin, vendar se ie izdala s tem, da je orožnikom povedala kraj, kjer je sin skril jetniško obleko. Osumljenka, ki je dejanje priznala, je bila obsojena na štiri tedne ječe. Pa tudi sina so že vjeli in se pokori v ječi za svoja dejanja.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer predava v dvorani S. K. S. Z. deželni odbornik g. profesor Evgen .T a r c o razvoju gledališča.
Vsi k predavanju. Vstop vsakemu prost.
lj K govorom za moško mladino, ki
so vsako nedeljo in vsak praznik popoldne ob 3. uri v Križanski cerkvi, se zbira vedno več poslušalcev. Kakor kaže dosedanja izkušnja, se je z govori prav ustreglo ljubljanski moški mladini.
lj Mašniško posvečenje. Včeraj je v svoji hišni kapelici prevzvišeni gospod knezoškof posvetil v mašnika č. g. cand. theol. Jakoba Kotnik.
lj G. dr. Janka Bezjaka je imenoval cesar za ravnatelja II. državne gimnazije v Ljubljani.
lj Odborova seja »Ljubljane« je danes, v soboto zvečer, po dogovoru v društvenih prostorih.
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima odslej do koncerta vsako nedeljo dopoldne ob 11. uri vajo v veliki dvorani »Uniona«. Pripomnjeno bodi, da se bo strogo gledalo na to, da se vzdrži glede pohajanja vaj disciplina. Odslej na novo pristopivši člani pri tem koncertu ne morejo več sodelovati.
lj Musica snera, Jutri, tretjo postno nedeljo se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče: Missa in Dominicis Adventus et Quadragesi-mae (koral), Gradualn »Exsurge Domine«, z). Ant. Foerster, ofertorij »Iusti-tiae Domini reetae«, zl. dr. Fr. X. Witt.
lj Slovensko deželno gledališče. Danes nam je gledališka pisarna poslala to-le naznanilo: Danes, v soboto zvečer, se poje Puccinijeva opei'a »Tosca« z gg. Vulakovičem, Fialo ter go. Nordgartovo. Predstava se vrši za par-abonente. — V nedeljo popoldne ob treh se uprizori Kadelburg-Presberjev »Črni madež« (za lože ne-par), zveč. pa se poje Leharjev »Piskrovezec« za ne-par-abonente. — V torek se uprizori zopet »Tosca«. — Gledališki pisar nam je pri izročitvi tega naznanila slovesno izjavil, da je on poizkušal biti tako mogočen, kakor se spodobi samo ravnateljstvu ter da nam je sam iz lastne ini-cijative ustavil dopošiljanje gledaliških naznanil. Slovesno nam je obljubil poboljšanje. Ker je to domača moč, smo mu odpustili. Kakor se vidi, se bodo pričele razmere pri slovenskem gledališču boljšati od spodaj gor.
lj Kranjski vojevniški kor v Ljubljani vabi k občnemu zboru, kateri bode v nedeljo, dne 1-3. marca 1910, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Dnevni red: Poročilo pripravljalnega odbora, določitev zneska in časa za podpore, volitev kornih funkcionarjev, raznoterosti.
lj Siaba vzgoja. Te dni je prišel v neko gostilno v Kolodvorski ulici št. 13 Frančišek Boch iz Ogrskega Hradišča. Naročil je večerjo, iz žepa pa vzel steklenico piva. Ker je bilo to sumljivo, so javili policiji, ki je dognala, da je dečko pivo v neki gostilni ukradel in ga nato vzela v varstvo, drugi dan ga je pa poslala starišem, ki bivajo sedaj kot popotni komedijanti v Kranju. Dečko prihaja iz Kranja v Ljubljano in se tukaj po gostilnah producira in na ta način berači. Šole nobene znotraj še videl ni. Tudi razni harfenisti in drugi radi jemljejo s seboj mlade otroke, da z njimi vzbujajo pri gostih usmiljenja in tako naberejo drobiža. Po zakonih je to nedopustno in občinstvo stori otroku več dobrega, ako mu povsod takoj pokaže vrata, kakor pa da se mu daje denar, ker le ta jc za take otroke največja poguba Če ga pa kdo pozna, naj to javi M-jStojnemu oblnstvu, ki bode napravi-I i it i u koncc in otrok bode prišel še j .. časno na pravo pot. Saj je splošno znano, da postanejo taki komedijanti le nadlega človeški družbi.
lj Izvrševanje zobotehniške obrti
v Ljubljani je dovolila c. kr. deželna vlada zobotehniku Hermanu Peters in Otonu Seydl.
lj čegav je petelin? Te dni je po Kolodvorski ulici prikorakal bel petelin in se pridružil kokošim Ivane Arharjeve v Kolodvorski ulici št. 18, kamor naj pride lastnik ponj.
lj Garnizijska vojaška vaja je bila včeraj in danes v ljubljanski okolici.
NOTRANJE ZMEDE V TURČIJI.
Notranjih zmed pač nobeni državi ne manjka, a posebno bogato je z njimi obdarjeno trhlo turško cesarstvo. To že od davna, a kdor je mislil, da bo te zmede kar na en mah odpravil in poravnal novi režim, ta se je hudo motil. Prvič je čisto naravno, da je velik del državljanov ostal v svojem srcu zvest prejšnjim razmeram in si ne želi nič bolj ko prilike, da to svoje mišljenje tudi v dejanju pokaže in če mogoče pomore zopet na vrh prejšnemu sistemu. Toda tudi med novimi oblastniki ne manjka razpok: nevoščljivost, osebna želja po moči, to so vedno zveste spremljevalke vseh nasilnih političnih prememb. Na tej bolezni trpi tudi novi turški režim. Takoj, ko je mladoturški odbor s pomočjo vojaštva prišel na krmilo, začel se je med voditelji boj za moč, boj za prednost. To je disgustiralo vojaštvo in poveljnik Mahmut Šefket paša je s častniki vred pokazal solunskemu odboru hrbet. To je tem večjega pomena, ker je v Turčiji bqlj ko kje drugje važno, da se ima o pravem času pri rokah dobro organizirano vojaško četo — čeprav majhno ... To se je že mnogokrat pokazalo. Častništvo tudi ni zadovoljno s parlamentom, ki s svojo lenobo in zaspanostjo res "Slabo plačuje pomoč, da se ga je upostavilo.
Da se napravi konec zahrbtnim zakulisnim vplivom solunskega odbora in se združi vlada z odgovornostjo, spravili so častniki na krmilo Hakki beja. Ta se je v svojem programnem govoru postavil na bojno stališče nasproti parlamentu, a z namigavanjem, da treba ukiniti obsedno stanje, je naravnost udaril po solunskem odboru. Z eno besedo: Mladoturška edinost je že davno v razsulu in za vajeti se pulita dve struji. Zadnji čas pa se je ustanovil še en nov odbor 10 članov, ki ima baje lep namen, da posreduje med vlado in številnimi krajnimi odbori za »edinost in napredek«. Toda kdo ve, če si ta odbor ni stavil skrivno nalogo, da razpoko med Carigradom in Solunom še poveča in o pravem času sam zgrabi za vajeti. Ne sme se namreč prezreti, da so v pododborih po deželi večinoma sami uradniki, ki gotovo skušajo vodo napeljati na svoj mlin. Delo teh pododborov je nedvomno predloga za ureditev uradniških plač in pokojnin, ki je bila nedavno predložena v parlamentu in bo trd oreli za vlado.
Da tucli ljudstvo splošno ni posebno zadovoljno z novim režimom je čisto umljivo, saj se ti gospodje pečajo le z veliko politiko, gospodarska vprašanja so jim deveta briga. Nihče se ne zmeni za ljudska bremena, ki postajajo vedno težja, komaj da vlada tu in tam s par lepimi besedami tolaži ljudi. Bivši sultan Abdul Hamid je vsaj skrbel, da je ljudstvo poceni dobilo kruh in drva in da mu ni manjkalo pitne vode.
Razven vseh teh zmed je vedna nevarnost za zapletke v Makedoniji in vedno nemirni Albaniji. Prebivalstvo v Siriji je razburjeno, ker Bagdadska železnica ne pojde čez Aleksandretto in Allepo, in v Mesopotamiji vre vsled obširnih nakupov zemlje po Angležih. V Armeniji se reakcionarni življi na skrivnem baje zopet pripravljajo na klanje Armencev, v Jemenu je položaj še vedno negotov. Tudi katoličani niso zadovolj ni z načeli enakosti v novi ustavi, saj so zanje prikrojena po francoskem vzorcu in ako jih vlada začne v praksi izvajati, bo za katoličane slabše ko pod prejšnim sultanom, ki se je le malo dotikal njih pravic. K vsemu temu pridejo še zunanji konflikti na Balkanu in v Tripolisu, tako, da se lahko reče: Turčija je še malokdaj bolj trhlo stala ko danes, ko njeno osodo vodijo mladoturki.
Telefonska in forzoiam poročila.
VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE IN SLO-VENSKA DRŽAVNOZBORSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 26. februarja. Predsedni-štvo »Slovenskega kluba« je izjavilo, da se klub slej ko prej drži znanega sklepa »Narodne Zveze«, ki se izreka proti Trstu kakor sedežu bodoče laške juridične fakultete in ki obenem zahteva »jucntim« s slovensko fakulteto. Jugoslovanska delegacija bo torej v tem vprašanju enotno in solidarno nastopala.
DR. LUEGER SE POSLAVLJA.
BREZUPNO STANJE.
Dunaj, 26. februarja. Dr. Lueger se bori s smrtjo. Splošno mnenje je, da je izgubljen in se ne bo dal rešiti. Ponoči je opetovano dobival šampanjev gelee in mandeljevo mleko. Ihtenje in kolca-nje je bilo močno, večkrat se mu je vzdignilo, zavesti pa je jasne in nima skoro nič bolečin. J6 jako malo, zato je silno oslabel. Rana na hrbtu se ne vnema dalje, od strani pljuč ni nobene komplikacije, tudi delovanje obisti se je nekoliko izboljšalo in se je množina vode nekoliko povišala, toda srčno delovanje nenrestano pada, vsled česar je jako malo upanja na rešitev in je pričakovati najbrž hipne, nepričakovane katastrofe. Opoldne ga je potolažil s svetimi zakramenti prošt votivne cerkve. Potem je prišel profesor dvorni svetnik dr. Neisser in se je vršilo posvetovanje zdravnikov, ki je trajalo do ene uro. Konstatiralo se je, da je stanje bistveno neizpremenjeno, da se je izločevanje vode nekoliko pomnožilo. Temperatura 36.2, žila bije 90. Lueger ne more nič več použiti, vsled česar se ga zdaj hrani umetno s klysmi. Ihtenje se je nekoliko ustavilo po vbrizganju kokaina. Stanje je skrajno nevarno. Lueger je tudi danes zahteval cigaro in jo nekolikokrat potegnil. Prišla sta opoludne k njemu tudi dr. Weiskirch-ner in dr. Gessmann, od katerih se je dr. Lueger silno ganljivo poslovil za vedno. Oba sta hudo plakala. Gess-mannu je dejal: »Ostanite vsi skupaj in edini! Držite moje ljudi skupaj!« Dr. Weisskirchnerju pa je Lueger rekel: »Pozdravi vse moje kolege poslance v parlamentu!« — Pred magistratom stoji na tisoče ljudi, ki neprenehoma sprašujejo po stanju dr. Luegerja. Ljudstvu se bulletini vedno glasno prebero.
DR. LUEGERJEVO SLOVO OD DR.
GESSMANNA.
Dunaj, 26. februarja. Po zdravniškem konsiliju včeraj zvečer, ko sta dvorni svetnik Neufier in Kapsamer zapustila bolnikovo sobo, je pustil dr. Lueger poklicati k sebi dr. Gessmanna. Ko je ta vstopil in pozdravil župana, se je Lueger zravnal v postelji in se začel v ganljivih besedah poslavljati od njega. Dr. Gessmann je izrazil upanje, da je pričakovati vsled zavžitja ledenih svaljkov, da poneha mučno kolcanje, na kar je Lueger odgovoril: »Ne upam na ničesar drugega, kot na smrt. Da bi le že bila tu.« Dr. Gessmann je ostal skoro tričetrt ure pri Luegerju, ki mu je h koncu sporočil npj prisrčne j še pozdrave tovarišem.
PARLAMENT.
Dunaj, 26. februarja. Danes se vrši drugo branje rekrutne predloge. Poročevalec poslanec Steiner je izjavil, da se bodo nabori vršili programatično od 3. marca dalje. Danes upajo drugo branje končati. V sredo se snide gosposka zbornica, da se posvetuje o rekrutnem zakonu.
NOVA NEMŠKA ZVEZA.
Dunaj, 26. februarja. Danes se je vršilo ustanovno zborovanje nove nemške zveze (glej parlamentarno poročilo). Načelstvo je sledeče: Baron Chia-ri, Sylvester, Damm, Grofi, Wolf.
OBOLELI NADVOJVODA KAROL FRANC JOŽEF.
Brandys nad Labo, 26. februarja. Zdravstveno stanje nadvojvode Karola Franc Jožefa, ki je pred par dnevi obolel na bronhialnem kataru, se je zbolj-šalo. Baje bo mogel že v par dneh zapustiti posteljo.
PREPOVEDANI NEMŠKI LEPAKI.
Praga, 26. februarja. Mestni svet v žižkovu je prepovedal objavljanje nemških lepakov. Lastnika zavoda za plakatiranje, Renna v Pragi, se je pozvalo, da v okolišu Žižkova ne plakatira nobenih nemških lepakov. (Dokler v Mariboru ne dovolijo slovenskih lepakov, bi bil umesten tak sklep tudi v Ljubljani.)
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU.
Zagreb, 26. februarja. Pri včerajšnjih občinskih volitvah je zmagala lista
združenega zagrebškega meščanstva, ki je dobila nad 500 glasov, mažaronski kandidatje so dobili 150, dr. Frankovi pristaši 160. Danes voli tretji razred. Agitacija je velikanska. Skoro gotovo bo v tretjem razredu ožja volitev.
VSLED PLAZU USTAVLJEN ŽELEZ« NIŠKI PROMET.
Inomost, 26. februarja. Velikanski plaz je pri Dalaas zasul tir arlberške železnice. Železniški promet je px'eki-njen.
KRIZA V ANGLIJI.
London, 26. februarja. Kriza, ki je nastala v liberalni stranki, se reši v ponedeljek, ko govori v zbornici ministrski predsednik Asquith.
SMRTNA KOSA.
Sežana, 26. febi-uarja. Odvetnik dr. Josip Ostertagje umrl včeraj zvečer v Sežani. Pokojnik je slovel kot izvrsten odvetnik daleč na okrog. Star je bil blizu 80 let.
ORIGINALNO PREPREČEN BOMBNI ATENTAT.
Freistadt (šlezija), 26. februarja. Tu je nekdo vrgel v spalnico ravnatelja rudnika Sv. Ivana v Kanvinu, nadinže-nirja Ludovika Hollein bombo. Inženir pa je bombo prijel in jo vrgel skozi okno na vrt, kjer je eksplodirala. Napravila ni nobene škode.
TKZIK OttJrSJEi.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 26. februarja.
Pšenica za april 1910.....13-72
Pšenica za maj 1910......13 52
Pšenica za okt. 1910.....1032
Rž za april 1910.......9 29
Rž za oktober 1910......8 35
Oves za april 1910......7-39
Koruza za maj 1910......6 44
Efekti v: —.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0/««
D P s	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
25	9 zveč.	734 0	60	si. jzah.	del. jasno	
26	7. zjutr.	732 6	42	si. sever	jasno	00
	2. pop.	731 8	10 7	sr. svzh.	oblačno	
	Sredn	a včerajšnja tenip. 6 7°, norm. 0 8°.				
Esenca za želodec Kifl^9
izdelek iz flvgsburga pri J. G. lllCuUn. Izborno preizkušeno, tek vzbujajoče
in prebavo pospešujoče sredstvo. Brez recepta v vseh lekarnah v steklenicah po K 1*20 in K 2'40.
Svarilo: geh£a!Se Kiesovr!
■Zaloge: Ljubljana: Lekarna pri zlat. jelenu, # pri zlatem orlu; Celje: lekarna pri Mariji Pomagaj; Mailbor: lek. p. Mariji Pomagaj.
Izjava.
Podpisana obžalujeva, da sva žalila na časti gospoda Julija Kleina, trgovca s ste/clom v Ljubljani, Marijin trg štev. 8, ter izjavljava, da nimava in nisva imela nobenega povoda o njem bodisi karkoli žaljivega govoriti.
Kogovšek Marijana Medved Ignac.
Proda se še povsem dobro ohranjen
harmonij
evropske sestave, s štirimi premeni. Naslov pove upravništvo Slovenca.	525 4—1
*»28	iščem spretnega 2^1
kovaškega mojstra
za veliko kovačijo, ki naj bi imel tudi svoje orodje. Plača po dogovoru. Fr. Čuden, Drago mer 24, p. Brezovica.
GROZOVITA POVODEHJvPflRIZO
II. serija jako popolna in dolga projekcija se predstavlja
u elektroradlografu „IDEHL"
od sobote 26. febrnaria do torka fl. marca 1910.
Na sporedu so še druge štiri krasne slike. K tnnogobrojneniu posetu se vljudno priporoča RH1II1HTEIJSTUO.
*sr»
517
Zahvala.
1-1
Prisrčno se zahvaljujemo za vse Iskrene, ustne in pismene tolažilne dokaze sočutja Izkazana nam bodisi med dolgo boleznijo ali ob smrti nagega preljubega, nepozabnega*moža, očeta, brata itd., gospoda
Ivana Kastelica
nadpaznika mastnega užitniSkega zakupa.
Posebno se zahvaljujemo za obiske in tolažbo med boleznijo g. župniku J. Barletu In spremstvo na pokopališče gg. salezijancem, kakor tudi drugi častiti duhovščini; slavnemu vodstvu, gg. uradnikom in uslužbencem užit-nlnskega zakupa, ki so se udeležili s krasnim vencem sprevoda. Dalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in častno spremstvo na zadnji poti, srčna hvala I
Ljubljana, 26. svečana 1910.
Žalujoča rodbina Kasteiceva.
523
Zahvala.
i-i
Za vse dokaze iskrenega sožalja ob smrti naše nepozabne hčerke oziroma sestre, gospodične
Marice Keršič
se najtopleje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, cenjenim darovalcem vencev, gospodičnam, ki so jih nosile in gg. pevcem za ginljive žalostinke.
Ljubljana, 26. februvarja 1910.
Rodbina Keri-eva.

jhlomafe slovenske fvrdke
Posojilnice.
Ljudska posojilnica M5f£rat.ce8la 8-
¥Z3jClDI10 p?^Porno druStvo« Kongresni trg 19
Olej inserai.
Razne fvrdke.
Jager Ton,» ,r80vIna roCnlh del- Židovske ul. 5.
KollniaSO '*ran' za*oga Porcelana in stekieuine
fncin KnŠfTIpH prva jugoslovanska tvor-ftlUSI^ 1\USII1C11 „ica dr0ž priporoča svoje
izborne droži (kvas).
Lekarna Tmkoczj^1^^" ^
Mf*firM«tfP»t* T., trgovina s špec. blagom !n IVlCnClllgCI delikatesami.Sv. Petra cesta it. 37. In 42.
Obrtno pomožno društvo Srnitrg
PficfAii Filip, slikar za napise, črke in grbe, ^IlblUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri,Zajcu1
Ljubljana. Sodna nllca 6, nasproti justične palače!
7n<*Ar Franc, trgovina z mešanim blagom £*urcc i„ moko, Sv. Petra cesta 21.
7 ftfPr Franc, trgovina z meš. blagom, manufak-LAJ ICC turo, potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
Zibert ^ * .na've£'a za,0Sa čevljev domačega iz-
delka, Prešernove ulice.
Perle za postelje in puh
3092 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Kupi se
499
tovorni konj
srednjih let. Ponudbe na: Tovarna barv, Dob pri Ljubljani.
Brivskega pomočnika
sprejme takoj BUDOLF ANDEBWALD, brivec, Celje. Plača po dogovoru. 167 3—1
486
Ugodna prilika.
3-1
Potrti od najgloblje žalosti javljamo podpisani vsem sorodnikom
in sočutnim prijateljem prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne sestre, oziroma svakinje in tete, blagorodne gospe
Emilije Weiss, roj. Bohinec
vdove poštnega oficiala
ki je v petek dne 25. februarja 1910 po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, ob 6. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjke bode v nedeljo dne 27. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 19, k Sv. Križu.
V ponedeljek dne 28. t. m. pričenši darovala se bode vsak dan skozi mesec dni sv. maša zadušnica za drago pokojnico ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanenja pri častitih očetih frančiškanih.
Nepozabno rajnico priporočamo vsem v blag spomin in pobožno molitev.	521
Ljubljana, dne 25. februarja 1910.
Žalulote obitelle Bohinec, Chladek, flvfan.
Priložnostni nahup.
Tovarna mi je Izročila po vremenski nezgodi v razprodajo rešeno blago, mnogo tisoč kosov krasnih, težkih
flanelastih ode)
lepih, najnovejših vzorcev, modernih barv, obrobljene so s svilo in ki imajo komaj neznatne vidne madeže od vode. Odeje so primerne za vsako boljie gospodinjstvo za posteljne preproge, so zelo fine, gorke in močne, 180 cm dolge in 130 cm Široke. Pošilja se po povzetlu:
3	kom. obrobljenih flanelastih odej ... .... 10 K
4	kom. obrobljenih flanelastih odej........II K
4 kom. rumenih ali karlr. odej za gospodinjstvo ... IS K krasne odeje Iz baržuna za vozičke, 1 komad .... 12 K odeje, prešivane s podlogo Iz bombaža, svetlikajoče,
krasne, temnomodre ali bordo-barve, 2 komada . . . H K Vsak čast. bralec tega oglasa naj kar z zaupanjem naroči. Naslov:
R. Isftera, tovarn, zaloga odej, 504 Solenice, Češko. i—i
u bližini mesta Ljubljane
se vzame za več let takoj v najem.
Ponudbe poslati pod šifro: »D. v. z.« na 519	upravništvo lista.	l—l
se odda v najem v Sp.
Šiški štev. 21, s l.marcom 1.1. le zelo prostorna 111 pripravna za skladišče, kakor tudi za kakega obrtnika za delavnico. Več pove Val. Gregorc v Mengšu. 585-31
C. kr. oblastveno potrjeno učilišce
za krojno risanje
Franjašjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
POSTELJNO VLAGO
Odstranitev takoj. Starost in spol se naznani. Pojasnilo zastonj. Zavod „flesculapu, Hegens-burg, Bavarsko.	28 30—1
Naprodaj je
Trgovina jestuln
v glavni ulici v Trstu
jaJco dobro vpeljana, — p^otSs radi družinskih razmer. — Zadostuje 8—10.000 kron. — Ponudbe pod »Merkur" 10.000, Trst, poŠta Stadion.
in mlin za štule z vodno močjo 24 konjskih sil. Voda vedno stanovitna in mnogo zemljišča. Pripravno tudi za kako tovarno. Od kolodvora le 10 minut oddaljen. - Cena po dogovoru. — Več pove uprava »Slovenca«.
Pomai .KronI
kašel
ig
zelja v Zg.
praveg
Erodajs „_____
ašlju pri D. M. v Polju po
20 gr. K liO poštnine prosto.
Za pristnost in kaljivost se jamči. Pošilja se z obratno pošto, proti gotovini ali povzetju. — Zahvale veliko kmetovalcev so na razpolago iz vseh krajev Slovenije.	487 1
Vabilo
na
posojilnice v Radovljici
registrovane zadruge z omejenim poroštvom . ki se vrši dne 10. marca 1910 ob 3. uri popoldne v posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev ravnateljstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ravnateljstvo.
520 1-1
v II. nadstropju obstoječe iz 5 sob in drugih pritiklin se odda maja meseca mirni stranki. Vpraša se 441 Zidlauska ulica 5i. 1 I. natisir. 3-
Malo posestvo
in sicer novozldana hiša, hlev za 2 ali 3 govedi kozolec in čez 1 oral jako rodovitne zemlje, proda ceno iz proste roke Marija Strnad v Ljubljani, Popraša se pri lastnici
Trnovsko predmestje. Opekarska cesta ali
pa na mitnici ravnotam.
za Meparsko onrt m vooivodno MstaiaGiio
sprejme takoj Franc Lončar, Sp. Šiška št. 66 pri Ljubljani.	522 3-1
se da v najem ali tudi proda
nahaja se v zelo _	prometnem kra-
ju in v bližini kolodvora Jesenice, (Gorenjsko. — Vprašanja na: Jožefa Zevnifca, Plavž št. 17, Gorenjsko.	374
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da otvorim	501 2-1
2817 24-1 liripavost, Untar, znsle-
zenje, katar v arln, oslovski in duS1|lvl l<a-Sdj odpravijo zdravil, preizkušene iu priporočene
karamele za prsa s tremi jelkami.
Kaiserjeve
5500 notarllelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti. Zavo| 20 in 40 vin., Skatljlca 60 vin. dobivalo se v Ljubljani: tekstna pri »Orlu", Rlh. SuSnlk, deSelna lekarna pri „Mnrl|l
... _______._______________ ______________irna i>r
M. Leustek; Ubald pl. Trnkoc2y, U Pl(
__ , Bohinc; 1. GiuriCIC, Metliko, A. Roblel:, Radovljica,
n blrc l<lrlj:i H Flrilll I ifljn, P. Bufdicft, Sk. LckE, !!. HoblCk,
Tržič, K. flndrijnnle in I ftoramann, Novonu-stn, K. Savnlk, Kranj, j, MoCniU, Kamnik, C. fluss, Vipava, A\r. PH. t:. Koželj, Jesenice,
namreč popravljalnico koles (biciklov), šivalnih strojev, motorjev, in tudi avtomobilov. Imel bom tudi zalogo kolesarskih
potrebščin. — Popravila sc bodo točno ter po najnižji ceni izvrševala. Sc priporočam z
velespoštovanjem
Mhm Breme. "TS
v li
društvo ..Sovič" v Postojni
uprizorilo bode
v nedeljo 6. marca 1910
v dvorani gosp. Fr. Paternosta
narodno igro s petjem v petih dejanjih
Blagajna se odpre ob 7. uri. Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina: I. sedež K 2, II. sedež K 160, III. sedež K 1'20. Stojišče in galerija 60 vin.
Predprodaja vstopnic v trgovini g. Fr. Križe.
519 1-1
Mesto 40 K samo 6 K.
Priložnostni naknp.
Gamsova brada
podobna jelenovi bradi, nova, zelo lepa, 15 cm dolga dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelo-vatelj gamsovih brad 488
Fenlchel
Dunaj IX., JUtmflttergasse 3/123.
Mnogo pohvalnih pisem.
pa pomočmi
521 sprejme takoj 3-1
r, lesenice-Fužine, GorenlsHo.
Nihče naj ne zamudi poskusiti Pasini-jevo
vrno - pelinovec
ki je dišeče mcdicinalno vino krasnega okusa in vzbuja tek, krepi in da novih moči. Neštevilna priznanja. Zajamčeno pristen, iz najboljših tirolskih vin, in popolnoma odgovarja novemu vinskemu zakonu. Najvišja odlikovanja! Grand Prix in zlata svetinja v Parizu in Florenci. Naročila je nasloviti na izdelova-telja Fausto Pasini, Trident, Tirolsko ali pa na glavno zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko: JANKO TRiiUN.
Velik vrt, pripraven za večjo stavbo, v ugodni legi na Bleiweisovi cesti, se proda. Ponudbe na poštni pre-45i 3-1 dal 3, Ljubljana.
Pekle
pridna in poštena, v
starosti od 16 do 20 let, kmečkih starišev, ki ima veselje do otrok se takoj sprejme pri
kršč. rodbini. Naslov pove uprava.
je nastopiti prej ko mogoče. Dobra plača s prostim 494	stanovanjem.	3—1
Župni In občinski urad Toplica na Dolenjskem.
Bolečino olajšati,
r vnetje in ponesnaženje rane se lahko prepreči samo z antisept. vplivajočlm obvezllnlm sredstvom.
2e 40 let se je Izkazalo meCIlno vlaCno mazilo, tako-zvano praSko domače mazilo, kot zanesl|!vo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja Iti bolečine, hladi In pospeSu|e zaccljenje. IhS" Razpošilja se vsak dan.
i pušlca 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 sc pošljejo 1 pu-Slce, za K V— pa 10 puSIc poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhl|e.
Pozor na ime Izdelka, lz-delovatelja, ceno ln varstveno znamko Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
6. FRAGMER, g. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Prl Črnem orlu"
Praga, Mala strani, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
• c? Ij
204S 1
Moforj>najsSa
mline in sfiska!nice
za grozdje in sadje.
Železne blagajne,
stavbene pgtreMme
,n vso žele^nino ::
Jr.Stupica
drugo
dobavlja po najnižjih cenah slovenska veletrgovina z železnino
a
v £jubljani, JVtatije Serezije cesta step. t.

Kdor je siv, izgleda star.
Izborno zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „lmmer|ung", rudcčk. rujave in črne barve. Barva takoj in trpežno, i kart. K 4 -. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica K V-. Ti barvili tta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
FH. VITEK & Co. PRAGA. i62i
Vitek-ov JimnBrjunB" Vitek-ov Jmmerjuna"
! *>J>
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leVitkove izdelke !n odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: AnL Kancu, T. Mencinger ju, Ljubljana.
Najboljši pisalni stroj
nad 100.000
v uporabi v največjih uradih, bankah in posojilnicah. (V Ljubljani n. pr.: pri si. deželni vladi, si. mestnem magistratu, si. Kmetski posojilnici, Zadružni zvezi, Trg.-obrtni banki itd.)
Baroni traboui
za vse sisteme
Ogljeni in voščeni papir
kakor tudi vsake druge vrste papirje za pisanje na stroju, ter druge
pisarniške potrebščine
ima vedno v zalogi:
Glavno zastopstvo
THE REX CO.
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 7'
Telefon št. 38.	;
fflcUndti t» %SfLm&riAto JffaUn Ke/ifo *Svt>rx>. po cp/ll' (n gmvna9l/iiKrpototiuh' /uy\sv obrntj*I
cSirnon^JCnietet**
V 'JCoiodvorak* uhcm26^
Domača elektrotehnična obrt
FR. Sffl
elektrotehnik	■
Gradišče štev. 17	l
priporoča svojo elektroinStalacijsko obrt	S
slav. občinstvu v mestu in na deželi za uva~	S
janje vsakovrstnih signalnih in varnost-	S
nih električnih naprav, kot hišnih zvon-	i
cev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in	S
preskuSujein strelovode na njihovo odvodno	S
zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem	.
tudi instalacijo jakih tokov za moč in	\
luč. — Postregel bodem vestno in toCno.	S
Pokličite me, ako Je Vaš električni obrat moten!	S
■
2139 VelespoStovanjem (1)	S
FR. SHX, domača elektrotehnična obrt Ljubljana	l
Gradišče štev. 17.	»
HLEV
Al
mm
348
s pritiklinami se odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri J. Zakotnik, Dunajska cesta 40.
ineno in
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Spiska) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
MPniilrraflČolr frizer za dame in gospode ■ lUunldJlEKi Sv. Petra cesta štev. 32,
izvršuje vsa lasna deta in priporoča svojo bogato zalogo kit. Stev. 1 kratka preveza . . K ll1— W 2 » 9 . . B 9'--
„ 3 poldolga preveza. . „ T— s 4	5*
» 5 dolga preveza . . . „ 3-60 Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretna po povzetju. Sive in svetlo-rumene 20°/0 dražje.	400
>
Q> >01
ca (j
JBlago za ženske obleke v vseh barvah in cenah, tfolsvilnato pe-rilno blago in fini cefir za bluze. Merilni katnbrik v najlepših vzorcih in stalni barvi, prasne svilene in polsvilene rute in šerpe.
C
cd »—«
fQ
s
u D H! ij M
NH
M
BU
iv:
OBHMB
postrežba znano dobra, cene vsled velikega podjetja in ugodnega nakupa zelo priporočljive.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska)ul. 5
ICST Sedaj se tudi v prvem nadstropju prodaja na drobna, kjer sera uredil vzorno zalogo za moško in žensko blago.	513
Obstoj fvrdke tez 40 let.
s
cr
tf 3
ca
C/i »■i« -t
rt-
S <
ta
n «
vn rt>
(9 <
Ol
■ta
zA
n
H S
Proda se
hiša i vrtom
v Dravljah št. 72. Več se izve pri Fr Brenku št. 10 istotam. 493 3-1
Masaža in hlgijenična
daniš
prične s 1. marcem v ortopeičsiem zamsdii
ifeu.% I. nidsfropje.
Natančna pojasnila, se daje istotam ob delavnikih od U.— 5. ure popoldne.
Največja in najmanjša krojaška tvrdka si more na lahek način preskrbeti svilo in sukanec za šivanje. Strokovnjaško sestavljene zbirke dobavlja franko po povzetju po K 30' —
i. češka praška razpošiljalnica Karel Pecha, Praga-Karlin št. 287.
Presenetljiv sortiment! Izvoz v vse države!	472
J„ C»	krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9. se priporoča
Hjg fif f§ ffiS^ft <Sjjff¥M	prečastiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu
Is® IT R S II 91 B	v Liubl)ani za vsakovrstna krovska dela, zago-
® illl Jjjgf g || i-^l ^	tavljajoč vsestransko solidno postrežbo po najnižji
Na željo p. n. naročnikov se preskrbi ves krovski materijal najboljše kakovosti. Tgaj
Slovenska tvrdka obuval

Wolfova ulica 14
Wolfova ulica 14
priporoča si. občinstvu svojo veliko zalogo za jesensko In zimsko sezono vseh vrst najmodernejših čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tadi za turiste in telovadce ter razne čevlje za dom. Prave ruske galoše, dokolenice (gamašne) in vse v to stroko spadajoče potrebščine. Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno izvršujejo v lastni 1133	delavnici, — Zahtevajte cenike.
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
imimiiiiiiiiii Obstoji žs nad 38 let. iimiiiimnun
Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Vfolfove ul. 4
si tisoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro In najpoštenejšo postrežbo, prosi, da se pri 2403 n,roil"11 lzvo" 02lratl na Prvo domačo tvrdka. 25.1
Jlajboijšej) JCiavirje in harmonije fl^T
.UCjC k UU1 I1U UVIIIU |71UV1IU UIK.4U AO"*
jftlfottz JBreznik
(amerik. sistema) iz prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za-dajta edino le narod, tvrdka učitelj Glasb. Matice, strokovnjak in zaprisežen
izvedenec dež. sodišča v Ljubljani, Gradišče
St. U. Opozarjam zlasti nablagoglas-nostin trpežnost HOlil-Heitznianavlh
pianinov. Velika najrazno-vrstneJSa Izbira, Ugodna zamenjava. 10 letno jamstvo' 3668
192 52
Sftambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta St. 6.
Ceniki franko«
M
S
cr
ui M
I
Za stabokrune In prebolele
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
,KUC
najbolje sredstvo.
BR. NOVAKOVI C, Ljubljana.
an^oinjilii sredstvo
Filipa Neusteina poslalene odvajalne kiogljice
(Neusteinove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki ima|o prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vpo-rabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri Čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo	3006 kiO—1
izvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uživajo tudi otroci.
Skatl)lca s IS krogljicaml stane 30 vin.,.ovol z 8 Skatljlc., torej 120 kroglllc, (tone le 2 K. Če te posije napre) K 2-45, te pošlje Iranko 1 ovoj t
Cuavllnl Nujno se svari pred ponare-JVdniU! Janji. Zahtevajte Filipa Neusteina odvajalne krogljice*. Pristne le, Ce nosi vsaka Skatlja Iti navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeCe-Črnem tisku .Sv. Leopold" in podpis .Filip Neu-stein, Apothcke". NaSe trgovsko sodni), zavar. embalaže morajo imeli naSo Ivrdko
Filipa Neusteina lekarna ,prl st. Leopoldu"
Dunaj 1,, Pinjskeasssse 6.
Zaloga v Ljubljani: Bltaard SnSnlk, lekarnar, In v več drugih lekarnah. - . .L. . 1 1 *■ ——————
Klobuke? cilindre in čepice
v najnovejših faponah in velikih izberah priporoča 147 52-1
Ivan Soklič.
Založnik cJr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod tranCo št. 2. Postala elek. železnice.
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip Vidmar v Ljubljani
Pred SHoliio st. 19. stari trs št. 4. Prešernova ulica tu
3634 Popravila točno in ceno. 52 1
o
JS C
m
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
i-barv =
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve m študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate ln raznobarvne bronoe. Pristno ln kovinsko zlato, srebro in alumlnlam v listih. Štampllljsko barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. ::
Najnovejši =
slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične =■ prstene in rudninske barve. ■■
5 Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje = ln hišne posestnike itd., priporoča =
lldolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Ilrnežev, lakov In steklarskega kleja.
ce----Prodafa najboljšega mizarskega ==
bt lima
— ■ — po najnižji oeni,
karbolineja
samo boljše vrste, =====
gipsa
alabastra In stukaturnega za podo-365	bar|e In zidarje. 52—1
Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
Mnmaamairflr ffiff11'*—'
Ef^boljša in naisignrfflelša prilika z a štetieircie!
j Denarni promet do 31. dec. 10(18 čez 72 milijonov kron
Lastna glavnica K 420.537 92
Stanje vlog dne 51. majnika 1909 čez 20 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	»Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:

■■j * ■ ■
*lflRmn THG-
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršlč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Ifobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, .veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc. hišni posestnik in blagajnik >Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor ŠUbar, župnik na Rudniku.	1
stara okoli 30 let, dobro izvežbana, pridna in poštena, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Plača dobra, sicer po dogovoru. Naslov pove uprava.	466 4—1
za pomladansko in poletno sezono 1910.
^ Kupon =
3*10 metr. dolg,
za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
1	kupon	7 kron
1	kupon	10 kron
1	kupon	12 kron
1	kupon	15 kron
1	kupon	17 kron
1	kupon	18 kron
1 kupon	20 kron
Kupon za Črno salonsko obleko K 20'—, kakor indl blago za povr5nikc, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni Uot reelna in solidna, i.obroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj in franko.
na
Vsled direktnega naroČila blaga pri vrdki Siegel. lmliof lz tovarne imajo zasebniki nosti. Vsled vel kega blagovnega
največja Izbira povsem svežega	--------
najnižje cenc. Tudi najmanjša naroČila se izvrše
mnogo pred-
prometa vedno
največja Izbira povsem svežega blaga Stalne,
najskrbneje, natančno po vzorcu.
440
obstoječa iz dveh lepih in svetlih prostorov s 4 izložbenimi okni se takoj odda. — Več se izve v trgovini A. Kune, Dvorski trg 3.
JOSIP STUPICA
lermenar tn sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52-1
Ustanovljeno leta 1885.
IMS
nrar o Kranju (Gorenjsko)
□ B H
Ravnokar je izšel velik
CENIK
z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošljem brezplačno.
453 3-1
,'RvJ 5 li ' / ■■ ' f>;' i. =	^"V.. «'.v-. V.;V». ■ .-'V:-!''. v _________;_________ . ,„...,.<.. ■• ■•-••Vi
ETERNIT-TOVARNA LJUDEVITA HATSCHEK. L,MZ. VOCKLABHUCK. DUKj^
uiavno zastopstvo za južne uezeie:
VERGES-U JFALli
V. JANACH IN DRUG, TRST.
o a
<5* "'"'S
— ca
?7
19	Vedno in v vsaki množini |e dobiti:
Zarezano strešno opeko prve vrste, z jamstvom za nje = trpežnost skozi pet iet in opeko za zid ..........—:
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na iffčia pri Ljubljani, dalje stavbni kamen za zidange iz domačega kamenoloma v Podpcči, pri
I. Knez-u
OH i

Prvi slovenski porini zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44.
Prireia pogrebe od najpriprosteiše do najelegantneiše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl nasfe In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in peri. - - najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
Turk in brata Rojina.
M
M
W
S
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesijo«!-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
3143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
S 55
i
55"
"S"
t
s
s
s.
s
s
s
£5
i
a
B H
a b ^
Ustanovljena 1847.
t K s « a « a s « «
Ustanovljena 1847.
Tovorna pohištva J. J. Naglas
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
S S !	\lv	i iS S !	\»v	i B !	\«v

i? BH
Si
■ss
mE
es ■s
ajg
ai
■ ss
ws
m
rs
Hugusfa Hsiiela, imam*
Dunajska cesta Sf. 13 poleg „Figouca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
nmetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
v . I .
ran ione« izoiov
flvg. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago

Fotografski umetni zavod :
Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, rčproduciranje, foto-o, grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini. —
Gospodarsko društvo
Berai, pošta Pazili, (Istra),
posreduje brezplačno pri prodaji
Tfi ti svoj'11 udov. Cena je nizka. Vino vlila je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 l)
Več vrst sodov ima naprodaj R. EEPIC,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1

Edino pristen Dalzam
iz lcKnr. pri angelju
d. Moti v Proeradi
pri RogaSlti Slatini
iv-ia mum
(Postavno zavarovano)
Edino pristen je z varstveno znamko REDOVHICH.
Učinkujoč pri želodčnih težkočah, napenjanju, zaslizenju, motenju prebave, kašlju, olinfnlh
boleznih, prsnih boleznih, hripavostl Itd. Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih stcklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5-—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
CEHTiroilJSKO HMZILO
zanesljivo učinkujoče pri prlsčlh ranah, ranltvah, vnetju Se tako starem vseh vrst. 2. lončka K 3-60. Naročila naj se naslavljajo na lekarno pri angelju
A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.

z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Aotwerpen v New-York in čez " 1 Ai3lwerpen v Boston.
je proga
5J
tt
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland«, «Zeeland», „Lapland\ „Menomi~ na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika emincnt-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju» 188 (52—1|
VODOVODI
B | kanalizacije
Mažrtl In izvršitev le pri domači specialni tvrdkl. Tehniške ocene In načrti zastonj, ke se poveri delo.
=3S=
Inžener ~ hidrotekt

ii Konrad Lachnik, LJubljana 11
g | Beethovenove ul.4. Brzojavi: Lachnik, Ljubljana, i H 01
IZPELJAVA
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa niavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
^ 1|/| PPrTTD / OSREDNJA MENJALNICA: ' illJCUv. UM1 DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
ni v •	Rarian Počl/a 1'nmnini PnBL/n I Sam O.«« l/rnUu I ilnmnr!nn MnrnuM/i 7nmk»» IIUJ1!.. Uft,«1
rnr ril7mrp' WUUU,M	riaiiliiiw«, wuiinu uijiui umu, munln, Liiumui lUu, iiiui u»oni luiiiijci ij, muuiiliy, nun
iuuiu£iuuc. jj£in) p|2eni praga. Graben, in ('raja, Mala stran, Llbercc, Dunajsko Novnmesto, Cviluva.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
Zavarovanje proti iziuti pri žreDaniiH sreOH in vradn. mm
^Prospekte in cenike premij zastonj in iranko._j
81 i k ,~r„ i S o v ' I	Turom li predala ol jiattt kar*, nrncža in laka
Kisstassl	BRATU EBERL, IMJM
barv v tubah za akadem. slikarje. |	Prodajalna In krtinptolr: MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6
ELEKTRIČNI OBRAT. U	TeIef0I OelaVBlta: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefon 154.
Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
pripravna za kako gostilniško ali letovičarsko obrt,
z gospodarskim poslopjem in približno enim oralom vrta in njive, v krasni razgledni legi, pol ure od blejskega jezera oddaljena se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Podrobnejša pojasnila pri I. Schwegel v Gorjah pri Bledu. 462 3-1
Rnton Schuster
Ljubljana w
© Stritarjeva ulica 7 ®
priporoča
i novosti i konfekcije

© P
za dame in deklice, bluz, modnega blaga za dame in gospode, delena cefira, platna in batista.
Najboljše belo blago različne garniture in [č=3j vsakovrstne
preproge. D
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Solidno blago. od Nizke cene. od
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste ToCna postrežba ~ Najnižje cene ~
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 3i 52-1
Vsled opustitve svoje tovarne za kavlne primesi na Gllncah (15 minut pešpota iz Ljubljane)
v najem obsežne tovarni!
In event. nekaj vodne sile pod zelo ugodnimi pogoji. 4761 luan JelaEln, B4ubl§ana.
ir;
ril
Najnovejši domači mlini
za ročni in motorni obrat (patent, jekleni mlin) brez kamnov, brez valjev, za vsako vrsto žita, neporušni in kljub temu zelo ceni, vsled česar neobhodno potrebni za kmetovalca.
Glavno zastopstvo za jugoslovanske dežele:
M. Klammer. Doleijavas pri Cerknici, Notranjsko.
Korte-P. Portorose, Istra
sg priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe flniflCSS f'° istega. Razpolaga z več kot 19IIflgH 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Pogoji: Kupec pošlje lastno posodo f ran ko na železniško postajo Portorose. Cena: Franko postavljeno na žel. postajo Portorose 26 do 30 K za svetlo ali temnorudeča, 28 do 32 K za bela vina. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec.
279	Načelstvo.
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Portercse. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	x 3348
Naznanilo in ™
= priporočilo.
Slav. p, n. občinstvu na Vrhniki in :/ okolici si usojam najvljudneje nazna- l( niti, da sem otvoril tu na Vrhniki v hiši gosp. Klemenčiča S v, Pavla cesta št, 112
lastno bri\?nico
ter se najvljudneje priporočam v najštevilnejši obisk, zagotavljajoč vedno najskrbnejšo postrežbo. Velespoštovanjem
Gjuro Cehulič,
442	brivec.

KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje =====
KONGRESNI TRG 19
po 4'f
0| brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K |2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnicc in menice Dr. Fr. Dolšak 1. r„	Prelat R. Kalan I. r.,
zdravnik v LJubljani, podpredsednik.	predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.

rfejISi refMHjffl
ZfTlogtt akoro v vstli lekarnah.
HeB*b&bny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 40let uveden, zdravniško preizkušen in priporoCen lzborno ;redstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje siez, pomirjuje kašelj
in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev posebno pri slabotnih otrocih.	—*
Cena steklenici K 2*50. po pošti 40 vinarjev več za zavitek.	£ «	„ „	f . .	„»
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 35 Ist uveden in najbolje preizkušen — Izvrstno odvajanje in^Stef °d8traniuie Zaprt)c ,n	Posledice. - Pospešoje
Cena steklenici K l'70,po pošti 40 vinarjev več za zavitek. 2935 16—1
Ponudimo vsako poljubno množinoi
480
Zarezane strešnike (nrvp vr^tp^ za privezan on pnnm na ime
vp« ve VI bit;; torej popolnoma varno proti neolhtl).
zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, Štedilnike, Samotne plošče --------- a tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P. VIDIC & Komp. LJubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
3
	
	a
m*	a
u	H
o	tli
NJ	B
O	■
P«	33
••	»
••	ES
	m
	B,-
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
Jeveronemskega Uoyda"	*
I	BREMENU
NEW-Y0RK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der GroBe. n :: = Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. -
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike qori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčarju, v Kolodvorskih ulicah Si. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, Četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
f«™*™ namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, Wy oming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno uqodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor-Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd itd
■G
Družbe
sv. CirilainMefoda (CM
za Istro
Izvrstno sredstvo proti vsakemu
kataniiiikašliu
Prsni bonboni
Zavitek 20 vinarjev.
Dobi se povsod, s
Glavna zaloga: Pavel Baar, Varaždln na Hrvaškem.
Trgovina S semeni na debelo in drobno
SEUER & DRBAtllČ
« umm umih m
(nasproti frančiškanske cerkve)
priporočata svojo najpopolnejšo zalogo
zanesljivih semen
kakor: domačo deteljo, lucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni 317 vosek, drevesni karbolinej itd. 10-1
Cenovnik pošiljava na zahtevo zastonj.
Za bolnike!
Cerovazov brezalkoholni sterilizirani in torej vzdržljivi
» .1? °S,VeŽe.TO'na pijaCa' marvee tudi' kakor 50 Pokarale prizkuSnje na~du7. kltoiki
S SfSEfis*"1 Na,bol,s'	«
Bel ali rudeč grozdni sok stane v vseh boljših trgovinah ali delikatesah Avstro-Ogrske v steklen.ci 'Ao litra K 1-20; «/„ steklenici K -75. flko ni v zaloai nai se obrne naravnost na proizvajalca Anton Cerovaz, kleti za grozdni'sok —============== Bruck ob Muri štev. 12.
grozdni sok
293
0S3" Razprodajalci dobe primeren popust, "gaj
4-1
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkoene In pohištvene oprane, spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno žiuo in ngašeno se dobi pri
Alojziju Vodniku iii£S»:
M	..... kamenarskem mojstru	j ::: UllCS HI i
I
— — - - ■ ■ ■ ■ ■■
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu,
na giro-račun in proti hranilnim knjižicam, Izdaja obrestujoče se blagajniške liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna po« sojila. carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. ieskomptira menioe in devize in priskrbuje njih inkaso, zdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in Inozemska tržišča.
kupuje In prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, služ> bene kavcije in vadije za udeležbo pri di-ažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuie niih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter spre-|ema vrednostne predmete CP™oijozej) v hranitev
zavaruje srečkeln Izžrebajoče elekte proti Izžrebal Izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseb žrebanju podvrženih papirjev,	'
P,aeh/laea%"P°ne' ilirebane P^P^ja in valute pri svoji
daje predujeme na vredaostna papirja in blago ter sprejema borzna naročila za tu- to inozemske borz?
pri,Vnbi.B^Stvnirsiki?d.tj;soMk* iBform-o,j8 v