Januš Golec: Ponar •e v &. ej Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 25 lci Nemotena pot ga je ugrela, moči so mu pojemale vsled bolečin. Njegov pobeg se je zavlekel v'ure radi počasne hoje in ovinkov, katere je moral delati po polju, ker se le ni upal na čisto odprt koloyoz. Pri dobrih prijateljih Ves onemogel se je priplazil v pozni noči do vasi Loka na Dravskem polju. Potrkal je pri dobrera znancu. Ta mu je odprl in se ga je tako prestrašil, da je na glas zakričal pri prvem pogledu na nočno strašilo v nenavadni obleki. Šele Jurijev proseči glas je prijatelja spomnil nedavne aretacije poznega gosta, ki išče najbrž pomoči ter kritja pred zasledovalci. Spustil ga je v hišo. Begunec se je zgrudil za peč in niti govoriti ni mogel radi šklebetanja zob. Znanec ga je okrepeal z žganiem ter čajem, ga spravil v posteljo in šele izpod tople odeje je Jurij pov_"lal v presledkih, kako so ga že imeli zaprtega ih je zaenkrat srečno pobegnil iz bolnišnice. Razlagal ]"e, cia ai. pi upsl na materin dom v Rošn.10 t-adi orožnikov, kateri ga bodo že koj drugi dan na vse zgodaj tamkaj iskali. Zavlekel se ie z zadnjirni miačmi v sosedno Loko, kjer se mora odpočiti v^aj nekaj dni ter dobiti drugo obleko. Orožniška patrulja je pretaknila drugo predpoldne za beguncem vso Rošnjo. Njkdo ni vedel povedati, da bi se bil iskani zatekel tjakaj. Na srečo orožnikov v sosedno Loko ni bilo, ampak so zavili v Šentjanški gozd, kamor bi se resno preganjani človek skril nailažje. Jurij se je nemoteno odpočival v Loki dva dni in si hladil s previtki nič dobrega obetajoče rane. Dobrosrčni gostitelj mu je izprosil pri sosedih obleko. V navadnega poljanca oblečen je odšel po dveh dneh na večer v Starošince. Tam se je nameraval ali pozdraviti ali pa umreti pri dobrih ter usmiljenih ljudeh. V njemu dobro znani vasi je kmalu preprosil nekega posestnika, da mu je dal zatočišče, dokler se ne pozdravi. Jurij je ostal v bolniški postelji v Starošincah celih deset tednov. Usmiljeni Samarijan mu je kupoval v mestu zdravila, s katerimi si je izpiral rane. Dobival je izdatno hrano, premagal je kljub jetičnosti vnetje in rane so se mu začele celiti brex vsake ¦zdravniike Donioču Deset tednov je precej dolgo. V tem času tudi orožniki niso držali križem rok. Prepatruljirali so vse dravskopoljske goščave, v naseljih pregledali sumljive hiše ter najbolj skrivna pribežališča — a vse zaman! Precej hudo ranjeni ter oboleli begunec se je tako skril pred obrastjo, da ni zapustil nobene sledi in ni zaial ntkdo povedati, katero smer si je izbral za pobeg. Po tolikerih brezuspešnih iskanjih m povpraševanjih so javili orožniki sodišču, da se je moral Jurij Potočnik zateči in skriti kam na Hrvasko, kjer ga bo mogoče najti čez dalje časa. Vse orožniške pogone je srečno prestal v Starošincah se zdraveči ponarejevalec in se je toplo zahvaljeval gostitelju, kateri je tvegal zanj za slučaj izsleditve hudo kazen. Najbrž v vasi sami ni znal nikdo za Jurija, razen onih, ki so mu stregli. Ti Blednji so skrbno molčali, koga skrivajo in mu potnagajo do zopetnega zdravja. V Starošincah se je zgodilo samo enkrat, da je »avohal Jurijevo skrivališče neki živinski barantač. Od Potočnikovega gospodarja je imel na posodo vole fer par tisočakov. Grozil je z ovadbo, ako nru zaIčitnik zločinca ne spregleda dolga in ne prepusti za Tselej volov. Ogroženi dobričina je peljal izsiljevalca k Juriju. Pogled na prepadeni obraz ranjenca je na- silneža tako presunil, da se je začel prijazno pogovarjati z JiirijeBi, poiudil mu je tefcaka in «in Je obljubil pri odhc^u kurjo pečenko, da bo poprej okreval in si opomogel. Cek> ta je moleal liki grob in je poeiljal oslabelemu bolniku vse mogoče priboljške v nadi, da se %o že spomnn nanj, ko se bo pocelil in se zopet posvetil ponarejanja. , Ljudski gias o Jnrifu Ko je bil Jurij Potočnik po preteku desetih tednov toliko pri moči, da je lahko vstajal s postelje in je hodil po sobi, so se že bili tudi brožniki umirili. Vse Dravsko polje je domnevalo svojega najbolj brihtnega rojaka kje med Hrvati. Znanci so si ga želeli v svojo sredino. Govorili so očito, če se vrne, ga bodo znali skriti, da ga ne bo izsledilo nobeno še tako bistro orožniško oko. Posrečeni in •najdrznejši Jurijev pobeg je obdal mojstra z vencem občudovanja. Ljudje so raztrosili o njegovem junaštvu mnogo več, nego je bila resnica. Postal je pravi ljudski junak in dobrotnik. Jurij ni kradel, ni pobijal, le denar je delal in ga je hotel deliti med poljanske siromake. Tako početje vendar ni bil noben greh v očeh navadnega človeka! Pri delu na njivah in travnikih si je pripovedoval tnoaki in ženski svet marsikatero o Juriju Pctočniku, ki je vztrajal s svojo ponarejevalno spretnostjo med njimi trpini. Vsi bi bili lahko z njim vred premožni in srečni, ako bi ga ne preganjala oblast kakor divjo zver ali najbolj zlobnega in brezsrčnega roparskega razbojnika! ' Med takimi ih podobnimi Ijudskirni govoricami je zapustil Jurij svojega velikega dobrotnika v Starošincah in je začel romati po vaseh Drayskega in Ptujskega polja. ! Zopet skupaj z mojstrom Po odhod-t iz- Starošinc se je zadržaval Jurij pri Sv. Kungoti proti Ptuju pri nekem posestniku dva meseca, pri njegovem sosedu pa šest tednov. E Sv. Kungoti si ie dal pripeljati na vozičku vso ponarejevalnico. Kolifeor so mu dopuščale moei, je bil pridno na delu. Tjekaj so zabajali k njemu razni prijatelji in znanci z vabili, naj pride k njim, kjer mu bo še boljše ter bo bolj skrit in na varnem. Koliko in kake potvorbe je predal Jurij prometu iz Sv. Kungote, ni znano. Sigurno je, da ga sicer dobri kmečki ljudje niso gostili zastonj, ampak jim je že moral odrioiti kai bolj. izdatnega papirnatega. denarja. Za Jurijevo bivanje pri Sv. Kungoti je zaznal njegov učftelj Franc Rupnik. Veekrat ga je obiskal. Razlagal mu je na dolgo in široko, kako se ne čuti. nikjer vcč- vatrnega. Ljudje govorijo prevee o njem, ga nadlegujejo in nekateri delomržni stepuhi so ma že grozili kot tujcu z ovadbami. Moral jih je odpraviti pomirjevalno s kakim večjim ter pisanim metuljem. Jurijevo prebižališče pri Sv. Kungoti se je zdelo iRupruku toliko varno, da si je znosil počasi tja svoje plošče s posnetki bankovcev po 100 din, več cinkastih plošč in eno celo knjigo, v kateri so bili shranjeni na pol ia čisto izdelani falzifikati po 100 din, 50 in 10 ^larjev. Za Potočnikovo bivanje pri Sv. Kungoti orožniki splok niso zvedeli. Čudno se jim je le zdelo, da ima tamkaj toliko opiravka Rupnik, katerega so imeli že dalje časa na muhi kot zelo sumliivega podeželskega fotografa. Orožniške patrulje so vestno povpraševale Kungovčane, če ima Rupnik pri njih res. toliko posla s fotografiranjem. Pretkani kmetje so jim kaziili: fotagrafične po&netke raznih tamošnjih oseb, katere je bil porazdelil osumljeni zastonj po hišah^. da bLotresei' 9 aebe vsak prah krivde. (Dalje prihodnjift)