105 Na Razpis za nagrado, priznanje, častno članstvo in za- hvalno listino Slovenskega arheološkega društva (SAD) je v razpisanem roku prispelo sedem predlogov, med ka- terimi je Komisija za podelitev nagrad SAD izbrala leto- šnje nagrajence. Nagrado SAD za življenjsko delo in za vrhunske stvaritve s področja arheologije dobi dr. Janez Dular. Janez Dular se je že v študentskih letih izkazal kot izje- men študent. Pod mentorstvom prof. Staneta Gabrovca je nastalo njegovo diplomsko delo, posvečeno starejši že- lezni dobi v Beli Krajini, ki še danes sodi med temeljne študije (1973). Po diplomi leta 1972 se je Janez Dular zaposlil kot ku- stos za arheologijo v Belokranjskem muzeju v Metliki (1973−1975), kjer je zasnoval stalno razstavo Bela kra- jina v arheoloških dobah, ki stoji še danes. Leta 1975 je postal sodelavec Inštituta za arheologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, in sicer najprej kot asi- stent, nazadnje pa kot znanstveni svetnik. Inštitut je vodil kot predstojnik med leti 1982 in 2000, v zadnjih letih pa je predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1994 je bil tudi vršilec dolžnosti direktorja Znanstvenorazisko- valnega centra SAZU. Pri tem so prišle do izraza njegove vodstvene in organizacijske sposobnosti, saj je Inštitut dvignil na nivo moderne in evropsko primerljive arhe- ološke ustanove. Ob zanj značilni strogosti pa je uspel na Inštitutu ustvariti zelo prijazno in spodbudno delovno vzdušje. Od leta 1986 do 1998 je bil član Znanstvenega sveta za humanistiko pri Ministrstvu za znanost in teh- nologijo Republike Slovenije ter nacionalni koordinator za arheologijo, s tem pa je lahko sooblikoval znanstveno politiko arheološke stroke. Najpomembnejše delo Janeza Dularja pa je verjetno v znanosti. Njegov doktorat z naslovom Halštatska ke- ramika v Sloveniji (1982) je v hipu postal osnovni pri- ročnik za proučevanje keramike in je še vedno v rabi. Raziskovalne cilje je dodatno izostril v letu, ki ga je kot štipendist Humboltove fundacije prebil na Inštitutu za prazgodovino in zgodnji srednji vek Univerze v Münch- nu (1984–1985). Usmeril se je v problematiko poselitve slovenskega pro- stora v 2. in 1. tisočletju pr. Kr., to je v času bronaste in železne dobe. Raziskave je začel z izkopavanji in objavo železnodobne naselbine na Kučarju pri Podzemlju. Sle- dil je veliki, dvajsetletni projekt Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem, v katerega je pritegnil številne sodelavce iz različnih ustanov. S topografskimi pregle- di in sondažnimi izkopavanji je bilo raziskanih prek 80 prazgodovinskih naselbin. Pokazala se je popolnoma nova poselitvena slika z do tedaj neznanimi naselbinami iz bakrene in iz pozne bronaste dobe ter z dinamičnimi spremembami v času starejše in mlajše železne dobe. Po- ročila o terenskih raziskavah so bila sprotno objavljena v Arheološkem vestniku, njihovo sintezo in raziskovalni vrh pa predstavlja knjiga v soavtorstvu s Snežano Tecco Hvala Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi: po- selitev – gospodarstvo – družba (2007). Janez Dular se je posvetil tudi raziskovanju bronaste dobe na območju severovzhodne Slovenije in rezultate pred- stavil v treh temeljnih znanstvenih monografijah: Brona- stodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu (2002, v so- avtorstvu z Ireno Šavel in Snežano Tecco Hvala), Ormož: utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe (2010; v soavtorstvu z Marjano Tomanič Jevremov) in Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi (2013). Bil je tudi pobudnik, organizator, urednik in eden glavnih avtorjev knjige Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov (1999), do sedaj edinega ce- lovitega poljudnega pregleda arheologije Slovenije. Je tako avtor ali soavtor številnih člankov, predvsem pa desetih znanstvenih monografij, kar ga postavlja med najučinkovitejše in najpomembnejše slovenske arheo- loge. Kot široko priznan raziskovalec je član Nemškega arheološkega inštituta (Deutsches archäologisches Insti- tut), član Stalnega sveta Mednarodne zveze za prazgo- dovino (Conseil Permanent de l’Union Internationale des Sciences Préhistoriquies et Protohistoriques) in član ocenjevalne komisije Rimsko-germanskega muzeja v Mainzu (Bewertungskommission des Römisch-Germani- schen Zentralmuseums, Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte). Kot mentor mladim raziskovalcem, ki so se izpopolnje- vali na Inštitutu za arheologijo, je skrbel za vzgojo no- vih generacij arheologov. Sodeluje pa tudi kot somentor, ocenjevalec in član komisij pri individualnih študijskih programih na različnih visokošolskih ustanovah. Njego- Podelitev nagrade, priznanj in zahvalnih listin Slovenskega arheološkega društva 2013 © Jana Horvat, Mira Strmčnik Gulič, Borut Križ Komisija za podelitev nagrad Slovenskega arheološkega društva Arheo 30, 2013, 105–107 106 va vrata so vedno odprta kolegom in sodelavcem, ki po- trebujejo moder nasvet. S svojim poglobljenim in sistematičnim delom je torej Janez Dular, tako na področju znanosti kot tudi na podro- čju organizacije vede, bistveno pripomogel k razvoju in napredku slovenske arheologije. Priznanje Slovenskega arheološkega društva za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije dobi Borut Križ za knjigo Odsevi prazgodovine v bronu – Situlska umetnost Novega mesta. Arheolog Dolenjskega muzeja Borut Križ že tri desetle- tja skrbi in živi za ohranitev in predstavitev arheološke dediščine Dolenjske. Med drugim je vodja dolgoletnih in obsežnih izkopavanj prazgodovinskega grobišča na Ka- piteljskih njivah v Novem mestu, ki so vir izredno drago- cenih primarnih podatkov za prazgodovino Evrope. Skr- bi za tekočo konservacijo, inventarizacijo in znanstveno objavljanje novopridobljenega arheološkega gradiva. Pri tem bi predvsem radi izpostavili tri temeljne monograf- ske objave grobišča s Kapiteljskih njiv v seriji Carniola Archaeologica, ki jo izdaja Dolenjski muzej. V monografiji Odsevi prazgodovine v bronu – Situlska umetnost Novega mesta Križ nadgrajuje svoje strokovno delo. Z odličnimi barvnimi fotografijami ter slovenskim in angleškim besedilom, ki je dostopno najširšemu kro- gu bralcev, je predstavljena situlska umetnost v širokem evropskem okviru in hkrati kot značilnost dolenjskega prostora v starejši železni dobi. Bralec pa se seznani tudi z arheologijo Novega mesta, ki je bilo eno najpomemb- nejših prazgodovinskih centrov na jugovzhodnoalpskem prostoru. Situlski spomeniki Novega mesta sodijo v arhe- ološko zakladnico, ki je prispevala k oblikovanju skupne- ga evropskega kulturnega prostora. Figuralne upodobi- tve pa pripovedujejo zgodbe, s katerimi lahko osvetlimo koščke davne preteklosti. Priznanje Slovenskega arheološkega društva za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije dobi Saša Djura Jelenko za razstavo Božanskim manom – Dis Manibus Sacrum. Razstava o rimskih kamnitih spomenikih na Koroškem je nastala leta 2012 na podlagi dolgoletnega pogloblje- nega raziskovalnega dela. Saša Djura Jelenko je zbrala in analizirala rimske kamne na Koroškem, skupaj z Julija- no Visočnik pa sta rezultate objavili v osrednji strokovni reviji Arheološki vestnik ter pripravili občasno razstavo. Posvetila se je tudi proučevanju arheološke zapuščine Hansa Winklerja. Razstava Božanskim manom – Dis Manibus Sacrum predstavlja rimske kamne, ki jih hrani Koroški pokrajin- ski muzej, odkriti pa so bili na področju Dravske, Meži- ške in Mislinjske doline. Kamni pripadajo delom nagrob- nikov, arhitekturnim elementom in posvetilnim oltarjem. Razstava povezuje kamnite spomenike v pripoved o rim- ski kulturi na Koroškem, s poudarkom na verovanjih in pogrebnih običajih. Spremlja jo obsežen katalog z boga- tim slikovnim gradivom ter povzetkom v angleškem in nemškem jeziku. Ob razstavi so bile oblikovane vsebine arheoloških de- lavnic za osnovnošolce, prilagojena pa je tudi obiskoval- cem z okvaro vida. Zahvalno listino Slovenskega arheološkega društva dobi Zavod EPK 2012. Zavod EPK 2012 je v svojem obsežnem programu, ki ga je izvajal v letu 2012, na najrazličnejše načine podpiral številne projekte z arheološko vsebino, s tem pa izjemno pripomogel k napredku in najširši prepoznavnosti ar- heološke stroke. Šlo je za finančno podporo ter pomoč pri organizaciji in promociji različnih prireditev. Tako je Zavod EPK 2012 podprl projekte Zrcaljenje podob – oživljeni zven preteklosti (obnova muzejske stavbe v Slovenj Gradcu), Arheološka pot po Mariboru z okolico, 1. del (z natisnjenim vodičem) in 4. mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil z razstavo Stopimo iz teme (Ptuj). Zavod je sodeloval tudi pri pripravah arheoloških razstav, in sicer Odsevi prazgodovine v bronu – Situlska umetnost Novega mesta (Novo mesto), Dediščina na dlani (Maribor), Korenine mesta Maribor – Nova dogna- Podelitev nagrade, priznanj in zahvalnih listin Slovenskega arheološkega društva 2013 107 nja na Piramidi (Maribor), (Od)strti drobci preteklosti (Maribor), Poleti v preteklost (Maribor) in V novi luči (Dvorec Betnava). Mnoge od teh so obiskale več krajev, vključenih v projekt EPK 2012. Člani programskega sveta in vodje Zavoda EPK 2012 so v predlogih arheoloških projektov prepoznali pomen arheološkega dela in na široko odprli vrata za sodelova- nje. Brez te podpore mnogi projekti ne bi bili realizirani, hkrati pa je vključitev v tako velik sistem v mnogočem olajšala pripravo projektov, arheološka stroka pa je po- membno pridobila na prepoznavnosti v širši javnosti. Zahvalno listino Slovenskega arheološkega društva dobi Društvo Geoss. Društvo Geoss deluje na Vačah od leta 1981, njegovo de- lovanje pa se je ponovno okrepilo v zadnjih letih. Urejena je bila krožna arheološka pot s panoji, zloženko in vodi- čem, pripravljena pa je bila tudi nova arheološka razsta- va. Društvo dvakrat letno prireja pohode z naslovom Po poti velikega kneza iz Vač, z zelo razgibanim spremlje- valnim programom. Aktivnosti Društva Geoss prispevajo k večji prepoznavnosti arheološkega najdišča na Vačah, širijo pozitiven odnos do kulturne dediščine in prispevajo k popularizaciji arheološke stroke v javnosti. Za Priznanje SAD v letu 2013 sta na komisijo prispela še dva predloga: Maša Sakara Sučević, za uspešno delo v Pokrajinskem muzeju Koper, pri katerem zna uspešno povezati in zdru- žiti muzejsko delo in raziskovanje ter promocijo in popu- larizacijo dediščine. Njeno delo predstavlja tako po kako- vosti kot po obsegu muzejski nadstandard, ki temelji na zagnanem delu ter iskreni ljubezni do arheološkega dela in kulturne dediščine. Vse to udejanja tudi z vodenjem predavanj, pogovornih večerov in tematskih srečanj o muzejskih in širših dediščinskih vsebinah, s tem pa krepi dragoceno vez med lokalnim prebivalstvom in muzejem, muzej pa na tak način kar najbolj žlahtno promovira. in Maja Andrič, za zbornik »Dolgoročne spremembe oko- lja« (2012, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 25), s katerim je zaokrožila izjemno uspešno znanstveno sre- čanje z istim naslovom, ki ga je organizirala leta 2011. Preteklo okolje in njegove premene je moč raziskovati in razumeti le skozi različne vidike in pristope, kar je mo- goče zagotoviti le s povezovanjem med vedami. Pogoj za multidisciplinarnost pa je forum, kjer se raziskovalci lah- ko srečajo, pogovarjajo, predstavijo svoje delo in vzpo- stavijo morebitna nova sodelovanja. Srečanje in knjiga vzpostavljata tak forum, hkrati pa postavljata odlično izhodišče za nadaljnje delo. Arheo 30, 2013, 105–107