URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 23 Ljubljana, ponedeljek 11. oktobra 1976 Cena 23 dinarjev Leto XXXIII 1054. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres Razglaša se zakon o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. septembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. septembra 1976. P 0100-141/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres 1. člen Da se pospešita sanacija in obnova objektov zaradi zagotovitve pogojev za življenje in delo občanov ha območjih, ki jih huje prizadene potres, se namesto posameznih določb zakonov s področja urbanizma, graditve objektov, prenehanja lastninske pravice, kmetijskih zemljišč ter oddaje stavbnih zemljišč v uporabo za gradbene namene uporabljajo določbe tega zakona. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ugotovi na predlog izvršnega sveta skupščine občine, na območju katere je bil potres, ali na predlog Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, da so nastopile razmere, ki zahtevajo izjemne ukrepe po tem zakonu. 2. člen Ukrepi za sanacijo in obnovo se izvajajo po posebnem programu, ki ga sprejme izvršni svet skupščine občine, ki jo je prizadel potres, oziroma Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, če je potres prizadel širše območje v Socialistični republiki Sloveniji. 3. člen Investitorji, ki na prizadetem območju gradijo nove stanovanjske in gospodarske objekte v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim rodom, zahtevi za lokacijsko dovoljenje niso dolžni priložiti lokacijske dokumentacije. če je za naselje ali del naselja sprejeta dokumentacija, s katero se hkrati določi lokacija za več objektov (skupinska lokacijska dokumentacija). 4. člen Z rekonstrukcijo po potresu poškodovanega objekta se lahko začne na podlagi priglasitve za gradbeništvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu, če sta s tehniškim opisom gradbenega objekta, s tehnološkim opisom sanacije oziroma obnove in s statičnim izračunom specializirane organizacije združenega dela izkazani stabilnost in varnost objekta. 5. člen Ce so pri sanaciji oziroma obnovi objektov v lasti občanov udeležena družbena sredstva, lahko izvršni svet občinske skupščine predpiše, da opravlja posebna gradbena dela, s katerimi se zagotavlja določena stopnja potresne varnosti, organizacija združenega dela, ki je registrirana za gradnjo objektov. 6. člen Investitor, ki sanira, obnavlja ali gradi objekt, ni dolžan predložiti zahtevi za gradbeno dovoljenje dokaza, da so za gradnjo zagotovljena .finančna sredstva. 7. člen Za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za gradbene namene ni potrebno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti. Za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za namene iz prejšnjega odstavka se ne plačuje prispevek. 8. člen Zazidalni načrt ali skupinska lokacijska dokumentacija, po kateri se izvaja sanacija oziroma obnova po potresu poškodovanih objektov ali gradnjo novih objektov, s katerimi se nadomeščajo porušeni objekti, obsega arhitektonski del, načrt, parcelacije in pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta oziroma skupinske lokacijske dokumentacije. Zazidalrii načrt oziroma skupinsko lokacijsko dokumentacijo sprejme izvršni svet občinske skupščine s sklepom potem, ko ga je obravnavala prizadeta krajevna skupnost ob sodelovanju predstavnikov kmetijske zemljiške skupnosti. Sklep se objavi v uradnem glasilu občine. Lastninska pravica na zemljiščih, določenih za gradnjo nadomestnih objektov, preneha na podlagi sklepa izvršnega sveta občinske skupščine. Pritožba zoper odločbo za zemljiško-pravne zadeve pristojnega občinskega upravnega organa, s katero se odloči, da mora lastnik izročiti zemljišče občini, ne zadrži izvršitve odločbe. 9. člen Zemljišče v družbeni lastnini, ki je potrebno za gradnjo nadomestnih objektov, se oddaja brez javnega natečaja. 10. člen Posebna ureditev po tem zakonu se lahko uporablja za čas izvedbe programa iz 2. člena tega zakona, vendar največ za dobo enega leta po sprejemu programa. 11. člen Šteje se, da so na območju občin Tolmin, Idrija in - Nova Gorica s potresi v letu 1976 nastopile razmere, ki zahtevajo uporabo tega zakona. Izjemni ukrepi za pospešitev sanacije in obnove po potresih poškodovanih objektov, ki so jih sprejele skupščine navedenih občin ter njihovi organi pred uveljavitvijo tega zakona, veljajo kot ukrepi po tem zakonu. 12. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 351-20/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1055. ' Na podlagi 3. točke 779. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. septembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. septembra 1976. St. P 0100-142/76 ■ Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 1 1. člen Za 15.a členom zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 (Urad- ^ ni list SRS, št. 10-380/76 in 17-752/76) se doda novi 15.b člen, ki se glasi: »15. b člen Davčnim zavezancem, ki izvajajo gradbena dela za obnovitev objektov na območju Zahodne Slovenije, ki ga je v letu 1976 prizadel potres, se plačilo obračunanega davka zniža za odstotni delež, ki ustreza razmerju med vrednostjo opravljenih gradbenih del in relotnim dohodkom davčnega zavezanca.« 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-22/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1056. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave ISocialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 Razglaša se zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. septembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. septembra 1976. St. P 0100-137/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Predsednik , Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o osnovali ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samo-upravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 1. člen V 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih intresnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 (Uradni list SRS, št. 39-464/74, 29-1440/75 in 10-382/76) se prvi stavek tretjega odstavka spremeni, tako, da se glasi: »Mesečna akontacija za čas od 1. julija do 31. decembra tekočega leta se obračunava na podlagi prispevne osnove, ugotovljene za preteklo leto.« 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-40/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1057. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o ljudski obrambi Razglaša souka za obrambo in zaščito — med šolanjem, v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine, med vojaško službo, v civilni zaščiti, v službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, pri pouku prebivalstva, kakor tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, organih družbenopolitičnih skupnosti in v družbenopolitičnih ter družbenih organizacijah pri usposabljanju za svoje delo v vojni in v drugih izrednih razmerah; 6 materialrto dolžnost — z dajanjem predpisanih materialnih sredstev oboroženim silam, civilni zaščiti, službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmi- ranje ter organom družbenopolitičnih skupnosti in organizacijam, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo; 7. dolžnost zagotavljanja varnosti ljudske obrambe — z družbeno samozaščito in z izvajanjem ukrepov za varnost in zavarovanje zaupnih podatkov ljudske obrambe, ki so določeni z zakonom in drugimi predpisi. (2) Naloge splošnega ljudskega odpora opravljajo in se štejejo za pripadnike oboroženih sil v vojni tudi vsi delovni ljudje in občani, ki so vključeni v izvrševanje nalog narodne zaščite in v druge oblike družbene samozaščite, kakor tudi vsi občani, ki z orožjem ali kako drugače sodelujejo pri odporu napadalcu. (3) Posamezne pravice in dolžnosti iz prvega odstavka tega člena se medsebojno ne izključujejo, izvršujejo pa se v skladu z zveznim in s tem zakonom. (4) Poškodba ali bolezen, ki nastane pri izvrševanju pravic in dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, se šteje za poškodbo pri delu. Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, nastala na poti pri odhodu z doma ali z delovnega mesta na zbirališče oziroma pri vrnitvi po opravljeni dolžnosti. 12. člen Delovni ljudje in občani se v družbenopolitičnih skupnostih, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah organizirajo tako, da si zagotovijo najboljše možnosti za uveljavljanje svojih pravic in izvrševanje dolžnosti na področju ljudske obrambe; pristojni organi navedenih organizacij in skupnosti pa jim morajo dati v ta namen ustrezno strokovno in drugo pomoč. 13. člen (1) Obveznik civilne zaščite, obveznik službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter obveznik delovne dolžnosti se mora na vpoklic pristojnega organa zglasiti pri določenem organu oziroma organizaciji v kraju in ob času, ki sta navedena v posamičnem ali splošnem pozivu. S seboj mora prinesti stvari in listine, ki so določene v pozivu. (2) Ce se vpoklicani ne odzove pozivu in ne opraviči svojega izostanka, njegova navzočnost pa je nujna, lahko organ, ki ga je vpoklical, izda nalog, da ga privede uradna oseba. Ta nalog izvrši pooblaščeni organ za notranje zadeve. . 14. člen Poleg z zakonom določenih dolžnosti glede materialnega zagotavljanja in oskrbe oboroženih sil in drugih struktur ljudske obrambe delovni ljudje in občani v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah tudi na podlagi samoorganiziranja in solidarnosti dajejo živila, obleko, obutev in druga sredstva za borce ter žrtve vojne oziroma naravnih'in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. 15. člen Delovni ljudje in občani morajo najskrbneje in po predpisih vzdrževati orožje in drugo opremo, ki jim je zaupana, v skladu z njihovimi pravicami in dolžnostmi na področju ljudske obrambe. III. poglavje PRAVICE IN DOLŽNOSTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI, TEMELJNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA TER DRUGIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI 1. Krajevne skupnosti 16. člen (1) V krajevni skupnosti občani in delovni ljudje, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in za druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, s statutom in z obrambnim načrtom krajevne skupnosti in občine. (2) Delovni ljudje in občani iz sosednjih krajevnih skupnosti se samoupravno dogovarjajo in povezujejo za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe, ki so skupnega pomena, da bi s tem zagotovili boljše obrambne priprave oziroma uspešnejše vodenje odpora sovražniku. 17. člen (1> Delovni ljudje in občani uresničujejo v krajevni skupnosti in njenih organih ter organizacijah na njenem območju zlasti naslednje pravice in dolžnosti s področja ljudske obrambe: 1. skrbijo za idejnopolitično in obrambno vzgojo ter pripravljenost občanov; 2. določajo obrambni načrt krajevne skupnosti in ga usklajujejo z obrambnim načrtom občine; 3. oblikujejo, oborožujejo, opremljajo in strokovno usposabljajo enote teritorialne obrambe in izvajajo druge priprave za vodenje oboroženega boja; 4. sodelujejo pri načrtovanju in pripravljanju ukrepov za pripravljenost; 5. organizirajo in pripravljajo štabe in enote civilne zaščite ter skrbijo za priprave in za izvajanje ukrepov samozaščite ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; 6. organizirajo zbiranje podatkov, ki so pomembni za ljudsko obrambo in varnost, ter skrbijo, da se takoj sporočijo centru za obveščanje in alarmiranje; 7. po svojih načrtih in možnostih pripravljajo materialno osnovo za preskrbo prebivalstva, enot oboroženih sil in drugih struktur ljudske obrambe v vojni; 8. sodelujejo pri pripravah za obdelovanje kmetij- skih površin in pri vzdrževanju naravnih in drugih virov vode; ' 9. pripravljajo in skrbijo za nastanitev enot oboroženih sil, umaknjenih obratov temeljnih ih drugih organizacij združenega dela, umaknjenih šol in drugih vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih postaj in bolnišnic ter z ogroženih območij evakuiranih prebivalcev in beguncev: 10. organizirajo informativno-propagandno delo in obveščanje prebivalstva; 11. izvajajo varnostne in zaščitne ukrepe pri pripravah ljudske obrambe in pri izvrševanju nalog splošnega ljudske odpora; 12. organizirajo in izvajajo druge naloge v pripravah krajevne skupnosti na splošni ljudski odpor. (2) Ob neposredni vojni nevarnosti delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti in njenih organih in organizacijah opravljajo ukrepe za pripravljenost, v vojni pa organizirajo in vodijo splošni ljudski odpor in skrbijo, da se v oborožen boj in druge oblike odpora ter v izvajanje drugih nalog splošne ljudske obrambe vključijo vse zmogljivosti krajevne skupnosti. 18. člen (1) V krajevni skupnosti je za ljudsko obrambo odgovoren svet krajevne skupnosti, ki za izvajanje obrambnih priprav ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito (2) V vaseh oziroma naseljih, soseskah in ulicah opravljajo naloge s področja ljudske obrambe vaški oziroma ulični odbori, pododbori in komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jih imenuje odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti. (3) Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni ljudski odpor svet krajevne skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevne skupnosti, če se le-ti ne morejo sestati. Ce se ne more sestati niti svet krajevne skupnosti, sprejme neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki mora te ukrepe dati v potrditev svetu, brž ko se ta lahko sestane. (4) Organizacija in naloge sveta krajevne skupnosti, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih organov in organizacij v krajevni skupnosti na področju ljudske obrambe se natančneje določijo s statutom krajevne skupnosti. 19. člen (1) Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov. (2) V odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delegirajo svoje predstavnike krajevne organizacije Zveze komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza socialistične mladine, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne in Zveze rezervnih vojaških starešin. Po položaju so člani odbora načelnik narodne zaščite, komandant teritorialne obrambe krajevne skupnosti, v kateri je v skladu s tem zakonom imenovan in poveljnik štaba za civilno zaščito krajevne skupnosti. 20. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti opravlja na področju ljudske obrambe naslednje naloge: 1. organizira obrambno vzgojo in izobraževanje prebivalstva; 2. skrbi, da se vse zmogljivosti in materialni viri v krajevni skupnosti pripravljajo za oborožen boj in druge oblike odpora in za vse druge potrebe ljudske obrambe; 3. sprejme in dopolnjuje obrambni načrt krajevne skupnosti; 4. skrbi za organiziranje in usposabljanje teritorialne obrambe v krajevni skupnosti; 5. skrbi za organiziranje in usposabljanje civilne zaščite in samozaščite občanov v krajevni skupnosti: 6. organizira in pripravlja vojne zveze za vse dejavnike odpora v krajevni skupnosti; 7. usklajuje obrambne priprave v krajevni skupnosti z obrambnimi pripravami sosednjih krajevnih skupnosti; 8. opravlja organizacijsko-mobilizacijske naloge za enote Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe; 9. opravlja druge naloge v zvezi s pripravami krajevne skupnosti na splošni ljudski odpor in za vse druge potrebe ljudske obrambe. 21. člen (1) V načrtih razvoja krajevne skupnosti in v programih za delo njenih organov je treba predvideti materialna in druga sredstva za izvajanje nalog ljudske obrambe, za varstvo in reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. (2) V obrambnih pripravah krajevne skupnosti sodelujejo vse temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije‘z njenega območja, čeprav imajo zadolžitve po obrambnem načrtu občine ali širše družbenopolitične skupnosti. (3) S samoupravnim sporazumom ali z drugim dogovorom med svetom krajevne skupnosti in organi upravljanja ter drugimi organi organizacij in skupnosti iz prejšnjega odstavka se določijo naloge s področja ljudske obrambe, ki so skupnega pomena ter se zagotovijo sredstva za njihovo izvršeyanje. 2. Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti 22. člen (1) Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje obrambne načrte in izvršujejo druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe v skladu z zakonom in obrambnimi ■ načrti ter sklepi družbenopolitičnih skupnosti, organizirajo in izvajajo priprave za delo v vojni ter za zaščito in reševanje delovnih ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, zagotavljajo sredstva za ljudsko obrambo in opravljajo druge naloge, ki so pomembne za ljudsko obrambo. (2) Za načrtne' in učinkovite obrambne priprave organizacij oziroma skupnosti iz prejšnjega odstavka so odgovorni njihovi organi upravljanja. 23. člen (1) Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo nači-t izvajanja obrambnih priprav v okviru svojih razvojnih načrtov oziroma programov dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. '< (2) Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo seznaniti pristojne organe družbenopolitičnih skupnosti, v določenem obsegu pa tudi krajevne skupnosti, z pačrti svojega razvoja in se glede prilagajanja teh načrtov potrebam ljudske obrambe ravnati po njihovih zahtevah. (3) Razvojni načrti oziroma programi organizacij in skupnosti iz prvega odstavka tega člena morajo obsegati tudi načrte in programe glede zagotovitve materialnih sredstev ter energetskih in drugih virov, ki so jim potrebni za izvršitev nalog ljudske obrambe. 24. člen (1) Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo usklajevati svoje obrambne načrte in druge načrte za delo v vojni z obrambnim načrtom občine ter pri izdelavi in izvajanju teh načrtov medsebojno sodelovati. Zlasti morajo sodelovati pri preskrbi oboroženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin, reprodukcijskega materiala, energije m rezervnih delov ter oskrbi s končnimi izdelki. (2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za načrte v primerih naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. (3) Organizacije m skupnosti iz prvega odstavka tega člena se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v kateri imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih žive njihovi delavci. 25 člen (1) Za neposredno izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe ustanovi delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. (2) V delovnih organizacijah, ki imajo v svoji sestavi več temeljnih organizacij združenega dela, in v sestavljenih organizacijah združenega dela oziroma skupnostih teh organizacij se za izvajanje S" sporazumom ali statutom določenih skupnih nalog s področja ljudske obrambe lahko ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na delegatski ali drugi s samoupravnim sporazumom določeni osnovi. 26. člen (1) Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov. (2) V odbor iz prejšnjega odstavka delegirajo svoje predstavpike organizacije Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Zveže socialistične mladine. Po svojem položaju so člani odbora predsednik delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja, individualni poslovodni organ, načelnik narodne zaščite, poveljnik enote teritorialne obrambe, kjer taka enota v skladu s tem zakonom, obstoji in poveljnik štgba za civilno zaščito oziroma poveljnik enote civilne zaščite organizacije oziroma skupnosti. 27. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti opravlja na področju ljudske obrambe zlasti naslednje naloge: 1. sprejema in dopolnjuje obrambni načrt organizacije oziroma skupnosti: 2. skrbi za organiziranje in usposabljanje enote teritorialne obrambe, če ima organizacija takšno enoto; 3. skrbi za organiziranje in usposabljanje štaba in enot civilno zaščite; 4. usklajuje obrambne priprave organizacije oziro-tna skupnosti, njenih enot teritorialne obrambe in civil- ne zaščite z drugimi obrambnimi pripravami v organizaciji oziroma skupnosti ter z obrambnimi pripravami občine in krajevne skupnosti; 5. predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi organizacije oziroma skupnosti; 6; organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere; 7. 'predlaga pristojnim upravnim organom za ljudsko obrambo razpored svojih delavcev, ki so vojaški obvezniki za razporeditev na delovno obveznost, v enote teritorialne obrambe in v enote civilne zaščite; 8. organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere; 9. skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite; 10. v soglasju s pristojnimi občinskimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo. 28. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti ter drugi samoupravni organizaciji in skupnosti lahko imenuje pododbore ali komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po dejavnostih, notranjih delovnih enotah, samostojnih obratih in podobno ter določa njihove naloge, ki izhajajo iz skupnih razvojnih in obrambnih načrtov. 29. člen V samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih ni odbora, pododbora ali komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, opravlja naloge s področja ljudske obrambe delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. IV. poglavje PRAVICE IN DOLŽNOSTI DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 1. Socialistična republika Slovenija 30. člen V skladu s temelji sistema ljudske obrambe Socialistična republika Slovenija na svojem ozemlju ureja in organizira ljudsko obrambo, vodi teritorialno obrambo, civilno zaščito in druge priprave za obrambo države, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni ljudski odpor. 31. člen Svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe opravlja Socialistična republika Slovenija prek Skupščine Socialistične republike Slovenije, Predsedstva Socialistične republike Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, Re-oubllškega štaba za teritorialno obrambo, Republiškega štaba za civilno zaščito. Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in drugih republiških organov. a) Skupščina Socialistične republike Slovenije 32. člen Skupščina Socialistične republike Slovenije pri uresničevanju politike in temeljev sistema ljudske obrambe v Socialistični republiki Sloveniji: 1. ureja ljudsko obrambo ter določa splošna načela, cilje in politiko Socialistične republike Slovenije ter njenih organov na področju ljudske obrambe; 2. sodeluje s Skupščino Socialistične federativne republike Jugoslavije in s skupščinami drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin pri urejanju temeljev in sistema ljudske obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in ljudske obrambe socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, pri določanju in združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe ter za zagotavljanje možnosti za obrambne priprave, ki so skupnega pomena; 3. zagotavlja na predlog Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije potrebne rezerve materialnih sredstev za oskrbovanje oboroženih sil in drugih struktur splošne ljudske obrambe ter prebivalstva v miru in vojni po posebnih predpisih in načrtih; 4. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. b) Predsedstvo Socialistične republike Slovenije 33. člen (1) Predsedstvo Socialistične republike Slovenije pri uresničevanju ljudske obrambe v Socialistični republiki Sloveniji v mejah svoje pristojnosti: 1. pripravlja in organizira ljudsko obrambo v republiki, ob napadu na državo pa vodi splošni ljudski odpor v republiki; 2. določa obrambni načrt republike in temelje obrambnih načrtov ožjih družbenopolitičnih skupnosti in drugih družbenih pravnih oseb; 3. sprejema stališča in daje smernice za pripravo gospodarstva in družbenih dejavnosti in za mobilizacijo vseh človeških in materialnih virov in sil za obrambo države, za usklajevanje načrtov in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij za delovanje in delo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. (2) Predsedstvo Socialistične republiko Slovenije sprejme načrte in ukrepe tudi za primer naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. 34. člen Pri izvrševanju svojih nalog iz prejšnjega člena Predsedstvo Socialistične republike Slovenije zlasti: 1. odloča o vojnih pripravah, zlasti glede mobilizacije vseh človeških in materialnih virov in sil za obrambo države ter za ustanovitev, organiziranje in graditev teritorialne obrambe, civilne zaščite in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje; 2. določa globalni načrt graditve, razvoja, oboroževanja in opremljanja teritorialne obrambe; odloča o ustanavljanju enot in zavodov teritorialne obrambe, ki so republiškega in pokrajinskega (66. člen) pomena; 3. odloča o organizaciji in o nalogah vojnih enot milice; 4. odloča o pripravah za primer naravnih ih drugih hudih nesreč in drugih izrednih razmer ter zagotavlja usklajeno delovanje vseh z ustavo določenih in odgovornih organov v republiki; 5. usklajuje temeljne vojne priprave oziroma druge ustrezne priprave ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah med republiškimi organi ter med njimi in Jugoslovansko ljudsko armado; 6. daje svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ožjih družbenopolitičnih skupnosti naloge in smernice za enotno izvajanje obrambnih priprav; 7. določa politiko zaklanjanja in graditve zaklonišč; 8. določa načela o organizaciji vojnih zvez v republiki; 9. usklajuje obrambne priprave v republiki z drugimi socialističnimi republikami in socialističnima avtonomnima pokrajinama. 35. člen Med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti opravlja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije v razširjeni sestavi s predsednikom Skupščine Socialistične republike Slovenije, s predsednikom Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in s predsedniki republiških vodstev Zveze sindikatov Slovenije, Zveze socialistične mladine. Sloveni j e in Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije zlasti naslednje naloge: 1. izdaja na svojo pobudo ali na predlog Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije uredbe z zakonsko močjo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije, če se la ne more sestati; 2. opravlja vse zadeve v zvezi z volitvami in razrešitvami predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, z imenovanji in razrešitvami republiških sekretarjev in drugih republiških funkcionarjev, ki jih voli oziroma razrešuje Skupščina Socialistične republike Slovenije, ter zadeve v zvezi z mandatom in imuniteto delegatov, če se pristojni zbori Skupščine Socialistične republike Slovenije ne morejo sestati: 3. usklajuje z drugimi socialističnimi republikami in socialističnima avtonomnima pokrajinama vodenje splošnega ljudskega odpora. 36. člen Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ima svet za ljudsko obrambo (v nadaljnjem besedilu: svet). 37. člen (1) Svet spremlja in obravnava vprašanja s področja ljudske obrambe v mejah pristojnosti Predsedstva Socialistične republike Slovenije in določa predlog obrambnega načrta Slovenije, kakor tudi načrte in ukrepe za primere naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. (2) Predsedstvo Socialistične republike Slovenije s poslovnikom določi še druge zadeve, ki jih opravlja svet. 38. člen (1) Svet ima predsednika in določeno število članov. (2) Predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije je predsednik sveta. . (3) Tajnik sveta je republiški sekretar za ljudsko obrambo. 39. člen (1) Člane sveta imenuje Predsedstvo Socialistične republike Slovenije izmed članov Predsedstva Socialistične republike Slovenije in izmed funkcionarjev v državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, izmed starešin v oboroženih silah, izmed članov Sveta republike ter izmed drugih izkušenih družbenopolitičnih delavcev s tega področja. (2) Člani sveta so po svojem položaju: predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije, predsednik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, komandant teritorialne obrambe Slovenije, poveljnik Republiškega štaba za civilno zaščito, republiški sekretar za ljudsko obrambo in republiški sekretar za notranje zadeve. 40. člen (1) Svet dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik sveta (2) Svet sprejme poslovnik, s katerim se natančneje določita organizacija in način dela sveta. 41. člen (1) Strokovne zadeve za svet, ki zadevajo teritorialno obrambo, opravlja Republiški štab za teritorialno obrambo, druge strokovne in upravnotehnične zadeve pa Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. (2) Gradivo za seje sveta pripravljajo republiški upravni organi v mejah svojega delovnega področja, po potrebi pa tudi posamezne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. 42. člen Organi družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih in ' drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti morajo svetu na njegovo zahtevo dajati podatke, obvestila in analize, ki jih potrebuje za svoje delo. 43. člen Sredstva za delo sveta se zagotavljajo v proračunu Socialistične republike Slovenije v okviru sredstev Predsedstva Socialistične republike Slovenije. c)" Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije 44. člen (1) Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije opravlja v mejah svoje pristojnosti na področju ljudske obrambe naslednje zadeve: 1. skrbi za izvajanje/politike in izvrševanje zakonov in drugih aktov Skupščine Socialistične republike Slovenije na področju ljudske obrambe in predlaga skupščini predloge zakonov in drugih aktov s področja ljudske obrambe; 2. predlaga Predsedstvu Socialistične republike Slovenije izdajo uredb z zakonsko močjo in izdajo drugih ukrepov, za katere je pristojno Predsedstvo Socialistične republike Slovenije; 3. skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile in za izvajanje splošnega ljudskega.odpora; 4. skrbi za izdelavo in dopolnjevanje obrambnega načrta Socialistične republike Slovenije za dejavnosti iz svoje pristojnosti; 5. določa svojo vojno organizacijo in vojno organizacijo republiške uprave ter potrjuje notranjo vojno organizacijo in sistemizacijo delovnih mest posameznih republiških upravnih organov; 6. usmerja in usklajuje delo republiških upravnih in drugih organov na področju ljudske obrambe, zlasti pri pripravljanju načrtov o organiziranju in delovanju gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojnih razmerah; 7. določa strokovne nosilce obrambnih praprav za posamezne gospodarske in družbene dejavnosti iz pristojnosti republike; 8. določa organizacije združenega dela in druge organizacije, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo v republiki, ter odloča o načelih njihove vojne organiziranosti in o njihovih nalogah v vojni; 9. usmerja in spremlja priprave za ljudsko obrambo v ožjih družbenopolitičnih skupnostih ter jih usklajuje, z republiškimi načrti in ukrepi; 10. spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za organiziranje, razvoj in financiranje ljudske obrambe; 11. spremlja, analizira in odreja ukrepe v zvezi z vojaškimi obvezniki, ki so na delu v tujini; 12. ureja organizacijo in izvajanje delovne obveznosti občanov ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni; 13. določa organizacijo vojnih zvez v republiki in splošni režim rabe in uporabe zvez za primer neposredne vojne nevarnosti in med vojno; 14. dolpča organizacijo kriptografskega zavarovanja in varnosti prenašanja zaupnih podatkov in informacij; 15. odloča o vojnih pripravah ter o ustanovitvi in o organizaciji službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje; 16. obravnava poročila inšpekcijske službe o izvajanju obrambnih priprav in predpisov s področja ljudske obrambe ter sprejema v zvezi s tem ustrezne ukrepe; 17. določa pogoje za izplačevanje povračil stroškov za prevoz z javnimi prometnimi sredstvi ter stroškov za nastanitev in hrano vojaških obveznikov, ki jih imajo v zvezi z izvršitvijo vojaške obveznosti v teritorialni obrambi; 18. usmerja, odreja in spremlja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju ljudske obrambe po načelih družbene samozaščite; 19. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis. (2) Ob neposredni vojni nevarnosti ali če je drugače ogrožena varnost države Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije skrbi za izvajanje ukazov o ukrepih za pripravljenost, odloka o mobilizaciji in drugih varnostnih ukrepov na območju Socialistične republike Slovenije. (3) V vojni Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije nadaljuje z delom in opravlja oziroma skrbi za opravljanje nalog po obrambnem načrtu republike in drugih nalog iz svoje pristojnosti, ki jih terjajo vojne razmere. (4) Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije v mejah svoje pristojnosti sprejema načrte in ukrepe za odpravljanje nevarnosti, za reševanje in za preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. V ta namen skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov družbe, za izvajanje zaščitnih, reševalnih in sanacijskih ukrepov ter spodbuja solidarnostne akcije in pomoč prizadetemu prebivalstvu. č) Republiški sekretariat za ljudsko obrambo 45. člen (1) Republiški sekretariat za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz republiške pristojnosti na področju ljudske obrambe, kolikor niso z zakonom dane v pristojnost drugim republiškim upravnim organom. (2) Republiški sekretariat za ljudsko obrambo zlasti: 1. strokovno usklajuje delo republiških organov in organizacij na področju obrambnih priprav in pri izdelavi načrtov gospodarskih in družbenih dejavnosti za delo v vojnih razmerah; 2. ureja organizacijo in skrbi za sprejemanje in prenašanje ukazov o ukrepih za pripravljenost in odloka o mobilizaciji; 3. usmerja in usklajuje organizacijsko-mobilazacij-ske zadeve s področja priprav republiških organov in organizacij za prehod iz mirnodobnega v vojno stanje in za delovanje v vojnih razmerah, izdaja strokovna navodila o izvajanju mobilizacijskih priprav in o izdelavi mobilizacijskih načrtov republiških organov in organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij pri prehodu iz mirnodobnega v vojno stanje; 4. izdaja strokovna navodila o izdelavi, dopolnjevanju in varovanju obrambnih načrtov ter drugih načrtov in aktov s področja obrambnih priprav ožjih družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij, in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij; 5. opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na usklajevanje obrambnih priprav in načrtov republiških organov in organizacij z oboroženimi silami; 6. odloča na drugi stopnji v upravnem postopku in opravlja druge upravne zadeve iz republiške pristojnosti, ki se nanašajo na pravice in obveznosti občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju ljudske obrambe ter daje navodila in pojasnila glede uresničevanja odločitev in sklepov pristojnih zveznih in republiških organov s področja ljudske obrambe; 7. daje upravnim organom za ljudsko obrambo obvezna strokovna navodila za opravljanje zadev s področja ljudske obrambe; 8. lahko zahteva od občinskih, mestnih oziroma regionalnih ter republiških upravnih in drugih organov in organizacij poročila, analize in podatke v zvezi z obrambnimi pripravami ter o izvajanju zveznih in republiških predpisov s tega področja; 9. daje strokovna navodila za organizacijo, opremljanje in delovanje civilne zaščite; 10. skrbi za organiziranje, usposabljanje in opremljanje Republiškega štaba za civilno zaščito; 11. pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter republiškega centra za obveščanje in alarmiranje; 12. izdaja pooblastila strokovnjakom za uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev in izdaja potrdila c usposobljenosti oseb za druga opravila v zvezi z eksplozivnimi snovmi in s sredstvi; 13. določa programe pouka za obrambo in zaščito prebivalstva ter obveznikov, ki so razporejeni v enote in štabe za civilno zaščito, v službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, v službo zvez in kripto-zaščito. V sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami skrbi za izvajanje teh programov ter za ustrezno strokovno literaturo; 14. usklajuje aktivnost na področju pridobivanja mladine za vojaške poklice in opravlja v zvezi s tem strokovne zadeve; 15. pripravlja vojne zveze republiških organov ter usklajuje priprave vojnih zvez za organe ožjih družbenopolitičnih skupnosti; 16. pripravlja organizacijo in načrte za izvajanje kriptografskega zavarovanja in varnosti prenašanja zaupnih podatkov za civilni sektor in jih usklajuje z oboroženimi silami; 17. izdaja strokovna navodila in skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav civilnega sektorja po načelih družbene samozaščite; 18. opravlja zadeve s področja vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije, ki so v pristojnosti republike; 19. izdaja predpise o vodenju evidence v civilni zaščiti in o vodenju evidence žensk v teritorialni obrambi; 20. skrbi za usposabljanje strokovnih kadrov s področja ljudske obrambe v upravnih organih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih; 21. izdaja priznanja in pohvale za dosežke na področju ljudske obrambe. (3) Pri izvajanju svojih nalog Republiški sekretariat za ljudsko obrambo sodeluje z Republiškim štabom za teritorialno obrambo, s pristojnimi organi in poveljstvi Jugoslovanske ljudske armade, z Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo in z drugimi zveznimi ter republiškimi organi. 46. člen (1) Inšpekcijsko nadzorstvo nad izdelavo obrambnih načrtov in nad izvajanjem obrambnih priprav, vključno s pripravami za civilno zaščito, iz pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije opravlja Republiški inšpektorat za ljudsko obrambo, ki je v sestavi Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. (2) Glavnega republiškega inšpektorja za ljudsko obrambo imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije. (3) Republiški sekretar za ljudsko obrambo lahko za opravljanje posameznih inšpekcijskih opravil pooblasti še druge delavce Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in tudi delavce drugih republiških upravnih organov. (4) Inšpekcijsko nadzorstvo v teritorialni obrambi opravlja Republiški štab za teritorialno obrambo. 47. člen Republiški inšpektor in druge pooblaščene osebe iz prejšnjega člena imajo pri opravljanju inšpekcijskih zadev pravico in dolžnost: 1. pregledovati in preverjati obrambne priprave in obrambne načrte ter druge listine o organiziranju in pripravljanju splošne ljudske obrambe; 2. odrediti, da se odpravijo neskladnosti v obrambnih načrtih in drugih listinah, izvedejo ukrepi in izvršijo naloge, ki jih je treba izvesti po obrambnem ali razvojnem načrtu; 3. odrediti, da se ustavijo ukrepi in dejanja, ki niso v skladu z obrambnim načrtom družbenopolitičnih skup- nosti ali s temelji načrtov in ukrepov za pripravo na ljudsko obrambo, dokler o tem ne odloči pristojni organ; 4. dajati strokovno pomoč organom, katerih priprave nadzorujejo, ter o ugotovljenem stanju in odrejenih ukrepih obveSčati pristojni organ. d) Drugi republiški upravni organi 48. člen Republiški upravni organi izvajajo obrambne priprave v mejah svoje pristojnosti in v ta namen zlasti: 1. izdelujejo načrte o organizaciji in delovanju gospodarskih in družbenih dejavnosti ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni; 2. izvajajo mobilizacijske priprave in določajp načrte o svoji organizaciji, o postopkih pri prehodu iz mirnodobnega v vojno stanje in o delovanju v vojnih razmerah, kakor tudi priprave za primer naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer; 3. skrbijo za izvrševanje ukazov o izvajanju ukrepov za pripravljenost; 4. spremljajo obrambne priprave občinskih upravnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s svojega delovnega področja in jih usklajujejo z obrambnimi pripravami, načrti in ukrepi republike in federacije, izdajajo odredbe, odločbe, strokovna in tehnična navodila s tega področja ter nadzorujejo izvrševanje nalog, ki izhajajo iz zveznih in republiških predpisov; 5. skrbijo za izdelavo kratkoročnih in srednjeročnih programov za izvajanje obrambnih priprav v svojem delovnem področju; 6. predlagajo ukrepe za zagotovitev sredstev za obrambne priprave v svojem delovnem področju in materialnih rezerv, ki imajo pomen za republiko, in skrbijo za uresničevanje sprejetih programov; 7. predlagajo organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo v republiki, in skrbijo, da te organizacije in skupnosti izdelajo obrambne načrte ter izvedejo druge priprave za delo v vojnih razmerah v skladu z obrambnim načrtom ter z odločitvami in zahtevami republike; 8. skrbijo za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri obrambnih pripravah v skladu z zahtevami družbene samozaščite ter sprejemajo v zvezi s tem ustrezne akte in predpise; 9. predlagajo strokovne nosilce obrambnih priprav za posamezne pomembnejše dejavnosti oziroma panoge s svojega delovnega področja iz pristojnosti republike ter skrbijo, da ti izvršujejo svoje dolžnosti in izvedejo potrebne priprave; 10. pripravljajo vojne predpise, s katerimi se ureja organizacija, delovanje in način vodenja in upravljanja dejavnosti s svojega delovnega področja v vojnih razmerah; 11. skrbijo za strokovno vzgojo in usposabljanje svojih delavcev za delo v vojni. 49. člen Poleg nalog iz prejšnjega člena opravljajo posamezni republiški upravni organi zlasti še naslednje naloge: a) Republiški sekretariat za notranje zadeve: 1. daje vafnostno oceno za območje Socialistične republike Slovenije; 2. načrtuje, organizira in pripravlja milico za izvrševanje vojnih nalog v skladu z obrambnimi načrti družbenopolitičnih skupnosti; 3. skrbi za organizacijo in delovanje vseh organov za notranje zadeve v vojni; 4. izvaja določene varnostne ukrepe za zavarovanje objektov, naprav in delovnih mest, ki imajo poseben pomen za ljudsko obrambo; 5. pripravlja in skrbi za izvajanje načrtov in ukrepov organov za notranje zadeve ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. b) Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proročun: 1. pripravlja organizacijo sodišč in drugih pravosodnih organov za delo v vojni; 2. določa merila in normativp za razporeditev ljudi in sredstev v te organe in daje v zvezi s tem ustrezne predloge pristojnim republiškim organom; 3. v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za notranje zadeve pripravlja organizacijo kazenskih poboljševalnih zavodov za delo v vojni. c) Republiški sekretariat za finance: 1. pripravlja organizacijo in način financiranja družbenih potreb v vojni ter določa načela o organizaciji in delovanju bančništva in zavarovalstva v vojnih razmerah; 2. določa način izplačevanja nadomestil osebam v rezervnem sestavu med vojaško službo v teritorialni obrambi (54. člen zakona o vojaški obveznosti); 3. določa, katere organe ali organizacije bremene stroški, ki nastajajo s pošiljanjem osebe v rezervnem sestavu na zdravniški pregled zaradi ugotavljanja sposobnosti za službo v rezervnem sestavu (2. točka četrtega odstavka 56. člena zakona o vojaški obveznosti). č) Republiški komite za vzgojo in izobraževanje pripravlja organizacijo šolstva vseh stopenj za delo v vojni. d) Republiški sekretariat za delo: skrbi za organizacijo in izvajanje delovne obveznosti, daje smernice in navodila za izvajanje priprav in za vodenje ustrezne evidence in pripravlja predloge vojnih predpisov za to področje. e) Republiški upravni organi, v katerih so inšpekcije: 1. opravljajo inšpekcijo pri projektiranju, graditvi in uporabi zaklonišč v objektih s področja svoje pristojnosti; 2. dajejo navodila občinskim upravnim organom, pristojnim za inšpekcijo, glede inšpekcije pri projektiranju, graditvi in uporabi zaklonišč ter nadzorujejo njihovo delo. 2. Občine a) Skupne določbe 50. člen (1) Občine in mestne oziroma regionalne skupnosti v skladu z ustavo in zakonom ter v skladu s temelji sistema ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljalnimi ukrepi širših družbenopolitičnih skupnost urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, varnost in družbeno sa- Stran 1350 URADNI LIST SRS St. 23 — 11. X. 1978 mozaščito na svojem območju, organizirajo in vodijo teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizirajo in vodijo splošni ljudski odpor. (2) Občine urejajo in organizirajo ljudsko obrambo na svojem območju in določajo svoje obrambne načrte v skladu z ustavo, zakonom, s statutom občine ter z obrambnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti. 51. člen , Pravice in dolžnosti občine na področju ljudske obrambe izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, izvršni svet. upravni organ za ljudsko obrambo in drugi upravni organi, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, med vojno pa tudi predsedstvo občinske skupščine. b) Občinska skupščina 52. člen Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev ljudske obrambe v občini. V skladu z enotnim sistemom ljudske obrambe v federaciji in republiki sprejema odloke in druge akte s področja ljudske obrambe ter usmerja obrambne priprave na področju občine. 53. člen Občinske skupščine sodelujejo med seboj pri izvrševanju nalog s področja ljudske obrambe, usklajujejo svoje delo in lahko ustanavljajo skupne službe v okviru medobčinskega sodelovanja ter v okviru mestnih oziroma regionalnih skupnosti. c) Predsedstvo občinske skupščine 54. člen (1) Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine. (2) Predsedstvo občinske skupščine organizira In vodi splošni ljudski odpor na območju občine v skladu z obrambnim načrtom občine ter s stvarnimi vojnimi razmerami oziroma potrebami in v skladu z odločitvami širših družbenopolitičnih skuphosti. V ta namen izdaja odloke, odredbe, sklepe in druge akte, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za uspešno bojevanje, za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin ter za delo in življenje v vojnih razmerah. (3) Predsedstvo občinske skupščine lahko pooblasti krajevne skupnosti za izvrševanje določenih upravnih opravil, zlasti na področju preskrbe oboroženih sil z neborbenimi sredstvi ter preskrbe, nastanitve in zaščite prebivalstva. (4) Predsedstvo občinske skupščine predloži spre-.jete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. 55. člen (1) Kadar se predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, lahko predsednik predsedstva občinske skupščine sprejema posamezne ukrepe, s katerimi zagotavlja izvajanje obrambnih nalog občine in vodenje splošnega ljudskega odpora. (2) Predsednik mora predložiti v potrditev sprejetje ukrepe iz prejšnjega odstavka predsedstvu občinske skupščine, brž ko se to lahko sestane. 56. člen (1) Predsedstvo občinske skupščine po tem zakonu sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. (2) Odsotnega predsednika nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik. (3) Predsednik občinske skupščine je predsednik predsedstva občinske skupščine. Člani predsedstva so po svojem položaju: predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov in predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine. 57. člen (1) V hudih vojnih razmerah, če se občinska skupščina ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine samo spreminja svojo organizacijo in kadrovsko sestavo. (2) Predsedstvo občinske skupščine predloži spremembo o svoji organizaciji in kadrovsko sestavd v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane. č) Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito 58. člen Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave Za 'ljudsko obrambo delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, dk se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor ir. ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah. 59. člen (1) Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja v mejah svoje pristojnosti na področju ljudske obrambe zlasti naslednje naloge: 1. sprejema obrambni načrt občine; 2. določa načrt organizacije, razvoja in opremljanja teritorialne obrambe v občini; 3. skrbi za organiziranje in pripravljanje občinskega štaba za teritorialno obrambo ter ustanavlja enote in zavode teritorialne obrambe; 4. usklajuje organizacijo, načrte in priprave na področju ljudske obrambe v občini z načrti in pripravami pokrajinskega odbora (66. člen), širših družbenopolitičnih skupnosti in sosednih občin glede vprašanj, ki so pomembna za enotnost in učinkovitost sistema ljudske obrambe; 5. usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, obrambne priprave samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij; 6. pripravlja vojno organizacijo in kadrovsko sestavo izvršnega sveta in upravnih organov v vojni: 7. organizira in skrbi za pripravljanje in delovanje občinskega štaba za civilno zaščito ter usmerja samoza- ščito delovnih ljudi in občanov ter priprave drugih štabov in enot civilne zaščite; 8. določa organizacijo službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje; , 9. določa organizacijo vojnih zvez v občini in sploš- ni režim rabe in uporabe zvez za primer neposredne vojne nevarnosti in v vojni; \ 10. zagotavlja ustrezno razporejanje občanov in materialnih sredstev za izpolnitev oziroma dopolnitev oboroženih sil in za druge potrebe ljudske obrambe; 11. usmerja obrambno vzgojo prebivalstva, zlasti mladine, pripadnikov teritorialne obrambe, civilne zaščite, enote za zveze in službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, rezervnih vojaških starešin ter usposabljanje obveznikov delovne obveznosti za delo po vojnem razporedu; 12. določa prednostne naloge za izvajanje obrambnih priprav iz sredstev občinskega proračuna; 13. daje soglasje za napotitev kandidatov v šole za rezervne oficirje in za sprejem na študij v vojaške šole; 14. daje soglasje za zaposlitev delavcev v občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo; 15. predlaga pristojnemu organu napotitev aktivnih vojaških oseb na delo v občinski štab za teritorialno obrambo ali v upravni organ za ljudsko obrambo; 16. obravnava predloge predpisov občinske skupščine s področja ljudske obrambe in daje svoja mnenja k tem predlogom; 17. usmerja in spremlja izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju ljudske obrambe v skladu z zahtevami in potrebami družbene samozaščite. (2) Občinski štab za teritorialno obran^bo, občinski štab za civilno zaščito, organi občinske skupščine, krajevne skupnošti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so odgovorne svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito za izvrševanje nalog ljudske ob-brambe in mu morajo dajati podatke, obvestila in analize, ki jih potrebuje za svoje delo. (3) Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito usmerja in usklajuje pripravljanje in delovanje organov, organizacij in skupnosti iz prejšnjega odstavka za odpravljanje^nevarnosti, za reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. 60. člen (1) Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito jma predsednika, podpredsednika in člane, katerih število določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. (2) Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. (3) Člani sveta so po položaju: predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, predsedniki občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, občinskega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, občinskega sveta Zveze sindikatov, občinske konference Zveze socialistične mladine, občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin, predstojnik občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo, ko. mandant teritorialne obrambe občine, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito in člani, ki jih določi poseben zakon. d) Izvršni svet občinske skupščine 61. člen (1) Izvršni svet občinske skupščine opravlja v mejah svoje pristojnosti s področja ljudske obrambe zlasti naslednje zadeve: 1. skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini oziroma mestu; 2. skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile, za izvajanje splošnega ljudskega odpora ter za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; 3. določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni; 4. usklajuje in usmerja delo upravnih organov in organizacij na področju ljudske obrambe; skrbi, da izvajajo politiko skupščine in izvršujejo predpise ter nadzoruje delo teh organov in organizacij pri obrambnih pripravah; 5. določa predlog dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe; 6. predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje obrambnega načrta, za priprave teritorialne obrambe, civilne zaščite in drugih obrambnih dejavnikov, za zagotovitev blagovnih rezerv in za financiranje določenih priprav v dejavnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo; 7. skrbi za izdelavo in izvajanje načrta ukrepov za pripravljenost izvršnega sveta ter upravnih in drugih državnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ob neposredni vojni nevarnosti; 8. skrbi za izdelavo mobilizacijskih načrtov predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov ter za njihovo pripravljenost za prehod iz mirnodobnega v vojno stanje. (2) Izvršni svet med vojno skrbi za izvajanje politike in odločitev predsedstva občinske skupščine pri vodenju splošnega ljudskega odpora, zlasti pa za mobilizacijo vseh človeških in materialnih zmogljivosti za oborožene sile in druge strukture splošnega ljudskega odpora. (3) Izvršni svet občinske skupščine, v mejah svoje pristojnosti, sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravljanje nevarmosti, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. Pri izvrševanju teh nalog najtesneje sodeluje s svetom občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost In družbeno samozaščito. e) Občinski upravni organ za ljudsko obrambo 62. člen (1) Občinski upravni organ za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, če s predpisom niso posamezne zadeve dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. (2) Občinski upravni organ za ljudsko obrambo zlasti: 1. skupaj z drugimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta družbenogospodarskega razvoja občine; 2. izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo m tekoče dopolnjevanje občinskega obrambnega načrta ; 3. skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajeni z obrambpim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil; 4. skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov oziroma odredb o izvajanju ukrepov za pripravljenost ter odloka o mobilizaciji; 5. opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov civilnega sektorja, jih usklajuje s pripravami in potrebami oboroženih sil ter drugimi imetniki in uporabniki zvez ter skrbi za Strokovno-tehnično vzgojo kadrov na tem področju; 6. pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno in gospodarno opremljanje in strokovno usposabljanje ter usmerja organiziranje, opremljanje in delovanje drugih štabov in enot civilne zaščite; 7. pripravlja organizacijo in delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter občinskega centra za obveščanje in alarmiranje; 8. opravlja upravne in vojaško-strokovne zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč in objektov, ki so z obrambnega vidika posebnega pomena za ljudsko obrambo; 9. vodi evidenco in opravlja zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, obveznostjo služiti v civilni zaščiti in službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, obveznostjo usposabljanja in učenja za obrambe in zaščito ter odloča na prvi stopnji v upravnem postopku v teh zadevah; 10. skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri obrambnih pripravah; 11. imenuje komisije za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti občanov in delovnih ljudi glede njihove razporeditve na dolžnost v vojni. (3) Pri opravljanju svojih nalog upravni organ za ljudsko obrambo sodeluje z občinskim štabom za teritorialno obrambo, z občinskimi upravnimi'in drugimi organi in organizacijami ter jim pomaga pri njihovem delu. 63. člen Občinski upravni organ za ljudsko obrambo opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov ter predpisov mestnih oziroma regionalnih skupnosti s področja ljudske obrambe zlasti glede: 1. uresničevanja pravic in dolžnosti organov, organizacij in skupnosti v zvezi s pripravami na splošno ljudsko obrambo in v zvezi z obrambnimi načrti; 2. izvajanja sklepov in drugih aktov sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; 3. organiziranja in pripravljanja civilne zaščite za sodelovanje v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; 4. pripravljanja in usposabljanja službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje; 5. organiziranja in priprave zvez, ki so pomembne za ljudsko obrambo; 6. izvajanja politike in sklepov občinske skupščine o projektiranju in graditvi zaklonišč ter izvajanja drugih ukrepov civilne zaščite; 7. izvajanja predpisanih varnostnih in zaščitnih ukrepov na področju obrambnih priprav civilnega sektorja po načelih družbene samozaščite. f) Drugi občinski upravni organi in organizacije 64. člen (1) V mejah svojega delovnega področja izvajajo drugi občinski upravni organi in organizacije naslednje obrambne priprave: 1. pripravljajo načrte organiziranja in delovanja na področju gospodarskih oziroma družbenih dejavnosti v vojni; 2. usmerjajo in spremljajo delo temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in glede izdelave obrambnih načrtov za dejavnost s svojega delovnega področja; 3. izvajajo lastne priprave za delo v vojnih razmerah; 4. izdajajo strokovna in tehnična navodila za izvajanje obrambnih priprav dejavnosti s svojega delovnega področja, 5. pripravljajo vojne predpise s svojega delovnega področja; 6. opravljajo druge zadeve, ki so določene z zakonom in z drugimi predpisi. (2) Občinski inšpekcijski organi izvajajo inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo in uporabo zaklonišč ter drugih objektov, ki so pomembni za ljudsko obrambo. (3) Pri opravljanju zadev ljudske obrambe občinski upravni organi in organizacije sodelujejo med seboj in se ravnajo po stališčih in sklepih sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnega sveta občinske skupščine ter po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in republiških upravnih organov. 3 Mestne in regionalne skupnosti ter pokrajine 65. člen (1) Mestne oziroma regionalne skupnosti izvajajo obrambne priprave v skladu s pravicami in dolžnostmi, ki jih tem skupnostim poverijo občine in so določene s statuti skupnosti. Pri tem zlasti skrbijo v zadevah, ki so skupnega oziroma posebnčga pomena za območje mestne oziroma regionalne skupnosti, za usklajeno in sporazumno izvajanje in financiranje obrambnih priprav, zaščito in reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v izrednih razmerah. (2) Obrambni načrt mestne oziroma regionalne skupnosti sprejme svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine mestne oziroma regionalne skupnosti. (3) Glede organiziranja in izvajanja obrambnih priprav ter izdelave obrambnih načrtov mestnih oziroma regionalnih skupnosti se primerno uporabljajo določbe 50. do 64. člena tega zakona. 66. člen (1) Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni lahko izda ured- ‘ bo z zakonsko močjo o delovanju pokrajin ter o organizaciji in nalogah pokrajinskih odborov. (2) Pokrajinski odbor med vojno organizira in vodi splošni ljudski odpor na območju pokrajine. V ta namen skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in materialnih virov za oborožene sile, za civilno zaščito in izvajanje drugih nalog, s katerimi se zagotavlja vodenje splošnega ljudskega odpora. 67. člen Za čim uspešnejšo organizacijo in izvedbo obrambnih priprav Predsedstvo Socialistične republike Slovenije že v miru določi območja pokrajin. Občine ter mestne oziroma regionalne skupnosti s teh območij določijo zadeve, ki so skupnega pomena za obrambne priprave, za vodenje splošnega ljudskega odpora ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih hudih nesreč in drugih izrednih razmer v pokrajini. Za opravljanje teh zadev ustanovijo pokrajinske odbore kot skupne medobčinske organe samoupravljanja. Hkrati se dogovorijo o medsebojnih obveznostih pri izvajanju nalog pokrajinskega odbora in o financiranju njegovih delovnih programov in obrambnih priprav v pokrajini. 68. člen (1) Obrambne priprave pokrajinskih odborov usmerja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije. Pri tem lahko določi, da ti odbori opravljajo tudi ne-katere zadeve iz pristojnosti republike. (2) Občine in mestne oziroma regionalne skupnosti skrbijo, da krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti z njihovega območja načrtujejo in izvajajo svoje obrambne priprave v skladu z dogovorjenimi stališči in odločitvami o izvajanju obrambnih priprav v pokrajini. 4. Upravni delavci na področju ljudske obrambe 69. člen (1) Zadeve, ki jih opravljajo upravni organi za ljudsko obrambo družbenopolitičnih skupnosti in specializirane službe za ljudsko obrambo v drugih upravnih organih, so splošnega pomena za republiko. (2) Za organe in delavce v organih iz prejšnjega odstavka veljajo isti predpisi kot za druge upravne organe in njihove delavce, če s tem zakonom ni drugače določeno. 70. člen (1) S sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih za ljudsko obrambo in v drugih organih družbenopolitičnih skupnosti ter v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela se določjo delovna mesta s področja ljudske obrambe, ki jih izjemoma lahko zasedejo aktivne vojaške osebe. (2) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se zasedejo brez razpisa. Predlogi za zasedbo delovnih mest z aktivnimi vojaškimi osebami se dostavljajo pristojnemu zveznemu organu prek Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. 71. člen (1) Za aktivne vojaške osebe, ki so na delu v upravnem organu za ljudsko obrambo ali v drugem upravnem organu, se uporabljajo določbe zakona o službi v oboroženih silah in na njegovi podlagi izdani predpisi, če so zanje ugodnejši. (2) Družbenopolitična skupnost zagotavlja aktivnim vojaškim osebam, ki so na delu v upravnih organih, izplačilo razlike med osebnim dohodkom, nadomestili in povračili, ki jim gredo po splošnih aktih organa, in plačo po činu z dodatki, nadomestili in povračili, ki gredo aktivnim vojaškim osebam enakega čina v Jugoslovanski ljudski armadi. (3) Aktivne vojaške osebe v službi praviloma ne nosijo uniforme. 72. člen (1) Upravni delavec na področju ljudske obrambe mora delati prek polnega delovnega časa, če to terjajo interesi opravljanja zadev ljudske obrambe, kot so: dežurstvo v izrednih razmerah, vaje, pregledi, preverjanje priprav za ljudsko obrambo, preverjanje mobilizacijskega sistema, pouk, nabor in napotitev nabornikov obveznikov na služenje vojaškega roka. (2) Delo prek polnega delovnega časa odreja predstojnik organa. 73. člen (1) Zaradi izrednih razmer ali če gre za neodložljivo izvršitev določene naloge ljudske obrambe, ki je ne bi mogel opraviti drug delavec, lahko predstojnik upravnega organa odloži ali prekine, letni dopust delavcu, dokler naloga ni izvršena oziroma dokler trajajo izredne razmere. (2) S splošnim aktom določi delovna skupnost nadomestilo in stroške, ki se priznajo delavcu zaradi odložitve ali prekinitve letnega dopusta. Družbenopolitična skupnost zagotovi delovni skupnosti v ta namen dodatna sredstva. 74. člen (1) Upravni delavec na- področju ljudske obrambe se ne sme ukvarjati z dejavnostjo, ki ni združljiva z naravo njegove službene dolžnosti. (2) O tem, da ima namen poleg svoje službene dolžnosti opravljati še neko drugo dejavnost, mora delavec obvestiti svojega predstojnika, ki odloči o združljivosti dejavnosti. Zoper to odločbo je dopustna pritožba v 15 dneh na Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, katerega odločitev je dokončna. (3) Šteje se, da je delavec huje kršil delovne obveznosti, če opusti obvestilo po prejšnjem odstavku ali če se ne ravna po odločitvi predstojnika. 75. člen . (1) Delavcem delovne skupnosti v, upravnem orga- nu za ljudsko obrambo in v specializirani službi za ljudsko obrambo v drugem upravnem organu zaradi narave dela in odgovornosti iz 72. do 74. člena tega zakona zagotavlja družbenopolitična skupnost za 20 °/o več sredstev za osebne dohodke na sistemiziranih in zasedenih delovnih mestih, kot jih je na podlagi družbeno dogovorjenih osnov in meril za delitev sredstev za osebno ih skppno porabo zagotovljenih delavcem enake strokovne izobrazbe v upravnih organih. (2) Sistemizirana delovna mesta iz prejšnjega odstavka, ki so podlaga za dodelitev dodatnih sredstev, določi za republiške upravne organe Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, za upravne organe občinskih, mestnih oziroma regionalnih skupnosti pa pristojni svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v skladu z merili, ki jih določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. (3) O delitvi sredstev iz prvega odstavka tega člena odločajo delavci po merilih, ki so določena s samoupravnimi akti delovne skupnosti, v skladu z načelom delitve po delu. V. poglavje TERITORIALNA OBRAMBA 1. Skupne določbe 76. člen (1) Teritorialna obramba je del ljudske obrambe v Socialistični republiki Sloveniji in oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije, najširša obli- Stran 1354 URADNI LIST SRS St. 23 — H. X. 1976 ka pripravljanja in organiziranja delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti za oborožen odpor ter za odpravljanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nsreč in drugih izrednih razmer. (§) Graditev in krepitev bojne pripravljenosti in sposobnosti delovnih ljudi in občanov v teritorialni obrambi temelji na njihovi moralnopolitični enotnosti in razredni zavesti ter na njihovem interesu, da branijo socialistično samoupravno družbeno ureditev in nedotakljivost meja, kakor tudi, da se zaščitijo oziroma odpravijo in preprečijo širjenje posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. (3) Teritorialna obramba je urejena po enotnem sistemu v republiki. 77. člen Teritorialna obramba varuje neodvisnost, suverenost. celovitost ozemlja in z ustavo določeno družbeno ureditev Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije ter opravlja druge naloge, določene z zakonom in z obrambnimi načrti republike in drugih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti v primeru vojne ter z načrti za delovanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v drugih izrednih razmerah, kakor tudi z načrti o uporabi oboroženih sil na teh osnovah. . 78. člen (1) Teritorialna obramba je sestavljena iz štabov, enot in zavodov, ki jih ustanavljajo republika in občine ter mestne oziroma regionalne skupnosti, katerih organi so in katerim odgovarjajo za svoje delo. Štabe, enote in zavode teritorialne obrambe lahko ustanavljajo — z odobritvijo sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito — krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, morajo pa jih ustanoviti, kadar je to določeno z obrambnim načrtom občine ali širše družbenopolitične skupnosti. (2) Štabi za teritorialno obrambo družbenopolitičnih skupnosti delujejo v miru in v vojni. (3) Enote in zavodi teritorialne obrambe se organizirajo in pripravljajo v miru, aktivirajo pa ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni in ob drugih nevarnostih za državo, ob naravnih in drugih hudih nesrečah, kakor tudi zaradi izvajanja vojaških vaj. 79. člen Obseg in sestavo teritorialne obrambe določa Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na predlog komandanta teritorialne obrambe Slovenije. 80. člen (1) Štabi, poveljstva enot in uprave zavodov teritorialne obrambe v povezavi z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter društvi in vzgojnoizo-braževalnimi organizacijami skrbijo za vzgojo kadrov ter za nenehno širjenje in krepitev idejno-političnega dela v teritorialni obrambi. (2) Za moralnopolitično stanje v enoti teritorialne obrambe je odgovoren komandant, ki ji poveljuje; idejnopolitično delo pa vodi politični komisar. 81. člen (1) Organiziranje, razvoj, graditev, opremljanje in pripravljanje teritorialne obrambe v občini, mestni oziroma regionalni skupnosti, pokrajini in republiki po- teka po načrtih, ki morajo biti v skladu z njihovimi posebnimi nalogami v primeru vojne oziroma ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, kakor tudi z načrtom za uporabo oboroženih sil ter s temelji načrtov za organizacijo, razvoj, graditev in opremljanje oboroženih sil, ki jih določijo pristojni zvezni organi. (2) Načrti za uporabo teritorialne obrambe so temeljne listine obrambnih načrtov družbenopolitičnih skupnosti, ki jih sprejemajo s tem zakonom določeni organi. (3) Republiški načrt za uporabo teritorialne obrambe pripravi Republiški štab za teritorialno obrambo po smernicah Predsedstva Socialistične republike Slovenije. 82. člen (1) Da bi se zagotovila načrtna materialna oskrba teritorialne obrambe in ustvarili pogoji za prehod v vojno stanje, štabi družbenopolitičnih skupnosti za teritorialno obrambo izdelujejo dolgoročne in srednjeročne načrte razvoja, letne finančne načrte in letne načrte materialnih nabav. (2) Dolgoročni in srednjeročni načrti razvoja teritorialne obrambe so del ustreznega načrta družbenogospodarskega razvoja družbenopolitičnih skupnosti. Predlog načrta določi pristojni svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, delegati skupščin pa ga obravnavajo po posebnem postopku, ki zagotavlja varovanje tajnih podatkov. (3) Letne načrte materialnih nabav in finančne načrte za teritorialno obrambo v občini ter v mestni oziroma regionalni skupnosti sprejmejo sveti za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito teh skupnosti na podlagi srednjeročnega načrta razvoja teritorialne obrambe in zagotovljenih finančnih sredstev za naslednje leto. Letne načrte materialnih nabav in finančne načrte za teritorialno obrambo, ki jih financira republika, določa komandant teritorialne obrambe Slovenije. 83. člen (1) Materialno in finančno poslovanje v štabih za teritorialno obrambo se vodi po predpisih, ki veljajo za družbenopolitične skupnosti. (2) Materialno knjigovodstvo oborožitve in opreme vodijo štabi, enote in zavodi teritorialne obrambe po predpisih Republiškega štaba za teritorialno obrambo, če z zveznim predpisom ni drugače določeno. 84. člen Poveljevanje in pouk v štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe se izvajata v slovenskem jeziku, v posameznih enotah pa glede na njihovo sestavo tudi v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije. 85. člen Delovni ljudje in občani dajejo ob vstopu v oborožene sile slovesno zavezo v skladu s 7. členom zakona o službi v oboroženih silah. 86. člen Komandant teritorialne obrambe Slovenije lahko odredi, da morajo vojaške osebe v teritorialni obrambi prebivati v štabu, enoti oziroma zavodu teritorialne obrambe, če to terja služba (med pripravljenostjo, vo-jaškimi vajami, izvajanjem ukrepov ob naravnih in drugi hudih nesrečah ali v drugih izrednih razmerah). 87. člen Komandant teritorialne obrambe Slovenije je pooblaščen, da ureja pristojnost starešin v teritorialni obrambi za izrekanje varstvenih ukrepov (239. do 244. člen zakona o službi v oboroženih silah) in pohval, ocenjevanje oseb v rezervni sestavi, nošenje vojaške uniforme in postopek za pošiljanje predlogov za napredovanje rezervnih vojaških starešin, ki jih povišuje. 2. Enote in zavodi teritorialne obrambe 88. člen (1) Enote in zavodi teritorialne obrambe se organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za vodenje oboroženega boja in za delovanje ob drugih nevarnostih za državo. Enote so organizirane., v združene in druge sestave. (2) Oblikovanje enot združene sestave z območja dveh ali več občin odredi komandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog pristojnega pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo po poprejšnjem soglasju svetov občinskih skupščin za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Hkrati komandant imenuje poveljstvo enote združene sestave. (3) Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni ni potrebno poprejšnje soglasje iz prejšnjega odstavka. 89. člen (1) Enote teritorialne obrambe v krajevni skupnosti, temeljni in drugi organizaciji združenega dela se organizirajo m pripravljajo ter v vojnih razmerah delujejo po obrambnem načrtu te skupnosti oziroma organizacije. S svojo stalno in množično aktivnostjo zagotavljajo nenehen boj in odpor sovražniku in nadzor območja ter zaščito prebivalstva in objektov na celotnem ozemlju Socialistične republike Slovenije. (2) Načrti za uporabo in načrti za organizacijo, razvoj, graditev in opremljanje teritorialne obrambe v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela morajo biti usklajeni z ustreznimi načrti občine, mestne oziroma regionalne skupnosti, pokrajine in širših družbenopolitičnih skupnosti ter z njihovimi obrambnimi načrti. (3) Navodila za organiziranje, oboroževanje, urjenje in uporabo enot teritorialne obrambe iz prvega in drugega odstavka tega člena daje komandant teritorialne obrambe Slovenije. 90. člen (1) Zavodi teritorialne obrambe se ustanovijo za strokovno izobraževanje, za zdravstveno varstvo, za neposredno materialno oskrbo ter za zagotavljanje drugih pogojev za delovanje enot teritorialne obrambe in vodenje oboroženega boja. (2) Zavodi iz prejšnjega odstavka se oblikujejo predvsem kot izobraževalni centri, ambulante, delavnice in skladišča. 3. Vodenje in poveljevanje v teritorialni obrambi 91. člen (1) Enote in zavode teritorialne obrambe vodijo in jim poveljujejo starešine štabov oziroma poveljstev enot in uprav zavodov v skladu z zakonom in s pooblastili. ki jih nanje prenese vrhovni komandant oboroženih sil ali od njega pooblaščeni starešina. (2) Štabi oziroma poveljstva enot teritorialne obrambe se ustanovijo v republiki, pokrajinah in občinah ter v mestnih oziroma regionalnih skupnostih, ob pogojih iz 99. člena tega zakona pa se lahko ustanovijo v krajevnih skupnostih. 92. člen (1) Republiški štab za teritorialno obrambo zagotavlja vodenje in poveljevanje vseh štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe v republiki v skladu z zakonom. (2) Predsedstvo Socialistične republike Slovenije predlaga vrhovnemu komandantu oboroženih sil imenovanje in razrešitev komandanta teritorialne obrambe Slovenije. (S) Za organiziranje in pripravljanje Štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe Slovenije odgovoren Predsedstvu Socialistične republike Slovenije in vrhovnemu komandantu oboroženih sil, za bojno pripravljenost in uporabo enot pa vrhovnemu komandantu oboroženih sil. (4) Komandant teritorialne obrambe Slovenije je odgovoren Predsedstvu Socialistične republike Slovenije za uresničevanje nalog teritorialne obrambe, ki so določene z obrambnim načrtom Socialistične republike Slovenije. 93. člen Republiški štab za teritorialno obrambo: 1. zagotavlja organiziranje vseljudskega oboroženega odpora ter vodi in poveljuje štabom, enotam in zavodom teritorialne obrambe; 2. določa načrt za organizacijo, razvoj, graditev in opremljanje teritorialne obrambe v skladu s smernicami Predsedstva Socialistične republike Slovenije in s temelji načrtov za organizacijo, razvoj, graditev in opremljanje oboroženih sil; 3. skrbi za mobilizacijo in bojno pripravljenost teritorialne obrambe; 4. načrtuje in usmerja ideološko-politično in voja-ško-strokovno usposabljanje štabov, enot in zavodov ter pripadnikov teritorialne obrambe; 5. usklajuje s pristojnim poveljstvom Jugoslovanske ljudske armade merila za dopolnjevanje teritorialne obrambe in druge zadeve, ki so skupnega pomena za bojno pripravljenost oboroženih sil, z Republiškim sekretariatom za notranje zadeve pa glede sodelovanja pri uporabi enot teritorialne obrambe in milice; 6. načrtuje, usmerja in vodi kadrovske zadeve v teritorialni obrambi; 7. organizira in izvaja priprave ter zagotavlja kriptografsko zavarovanje in varnost prenašanja zaupnih podatkov in informacij v teritorialni obrambi; 8. ureja organizacijo varnostne službe ter določa varnostne in zaščitne ukrepe v teritorialni obrambi in skrbi za njihovo izvajanje; 9. opravlja vojaško strokovne zadeve za Predsedstvo Socialistične republike Slovenije in za Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ter skrbi za izvajanje njunih sklepov, ki se nanašajo na teritorialno obrambo; 10. usklajuje z Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo izhodišča o načrtovanju, uporabi, organiziranju, razvoju in opremljanju teritorialne obrambe; 11. izpolnjuje predpisane obveznosti do vrhovne, ga komandanta oboroženih sil in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo; Stran 1356 URADNI LIST SRS St. 23 — ID X. 1976 12. usmerja delo štaoov za teritorialno obrambo ožjih družbenopolitičnih skupnosti ter daje strokovno pomoč tem štabom in pristojnim organom krajevnih skupnosti, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki organizirajo teritorialno obrambo; 13. sodeluje z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo in z drugimi republiškimi organi in organizacijami zaradi skupnih nalog pri zagotavljanju materialnih sredstev in drugih možnosti za organiziranje in vodenje oboroženega boja; 14. opravlja upravne in strokovne zadeve iz svoje pristojnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravami teritorialne obrambe; 15. opravlja tudi druge zadeve in naloge, ki so določene z zakonom oziroma z drugim predpisom ali z aktom pristojnega zveznega oziroma republiškega organa. 94. člen '(1) Pokrajinski štabi za teritorialno obrambo vodijo štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na območju pokrajin. Ustanavlja jih Republiški štab za teritorialno obrambo ob soglasju pristojnega pokrajinskega odbora. (2) Komandante teritorialne obrambe pokrajin imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije po poprejšnjem soglasju Predsedstva Socialistične republike Slovenije. (3) Za organiziranje in pripravljanje štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe pokrajine odgovoren pokrajinskemu odboru in komandantu teritorialne obrambe Slovenije, za boj no; pripravljenost in uporabo enot pa komandantu teritorialne obrambe Slovenije. 95. člen Pokrajinski štab za teritorialno obrambo: 1. skrbi za mobilizacijsko in bojno pripravljenost teritorialne obrambe na območju pokrajine; 2. pripravlja načrt za uporabo teritorialne obrambe, proučuje okolje in možnosti za delovanje enot teritorialne obrambe ter oblike in načine oziroma taktiko njihovega boja v različnih vojnih razmerah; 3. skrbi za ideološko-politično in vojaško-strokov-no pripravljanje in usposabljanje štabov, enot, zavodov in pripadnikov teritorialne obrambe; 4. sodeluje pri oblikovanju enot in zavodov teritorialne obrambe ter usklajuje njihovo organizacijo s pristojnimi organi občin ter mestnih oziroma regionalnih skupnosti; 5. usklajuje delovanje in uporabo enot teritorialne obrambe s pristojnimi poveljstvi enot Jugoslovanske ljudske armade in milice; 6. skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov v teritorialni obrambi; 7. skrbi za načrtno nabavo, hrambo, vzdrževanje, evidenco in nadzor nad predmeti oborožitve in opreme; - 3. opravlja druge zadeve in naloge, ki so določene s predpisom ali z drugim aktom pristojnega organa ali jih odredi Republiški štab za teritorialno obrambo oziroma pokrajinski odbor na podlagi sprejetih načrtov s področja ljudske obrambe. 96. člen (1) Občinski štab za teritorialno obrambo vodi štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na ob- močju občine, kolikor zanje ni pristojen višji štab za teritorialno obrambo. (2) Občinski štab za teritorialno obrambo ustanovi občinska skupščina. (3) Komandanta teritorialne obrambe občine imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito po poprejšnjem mnenju pokrajinskega odbora. (4) Za organiziranje in pripravljenost enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe občine odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter komandantu teritorialne obrambe pokrajine, za bojno pripravljenost in uporabo enot pa komandantu teritorialne obrambe pokrajine. (5) Komandant teritorialne obrambe občine je odgovoren za uresničevanje nalog teritorialne obrambe, ki so določene z obrambnim .načrtom občine, svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v vojni pa predsedstvu občinske skupščine. 97. člen Občinski štab za teritorialno obrambo: 1. skrbi za mobilizacijsko in bojno pripravljenost teritorialne obrambe v občini; 2. predlaga mobilizacijski razvoj enot in zavodov teritorialne obrambe; 3. pripravlja načrt za uporabo enot in zavodov teritorialne obrambe, proučuje okolje in možnosti za delovanje enot teritorialne obrambe ter oblike, način oziroma taktiko njihovega boja v različnih vojnih razmerah; 4. predlaga ustanavljanje in kadrovsko izpopolnitev občinskih enot in zavodov teritorialne obrambe; 5. organizira in vodi usposabljanje enot, zavodov in> pripadnikov teritorialne obrambe v soglasju s pristojnim pokrajinskim štabom; 6. usklajuje delovanje' in uporabo enot in zavodov teritorialne obrambe s pristojnimi poveljstvi Jugoslovanske ljudske armade in milice; 7. izvaja naloge v zvezi z oborožitvijo, opremljanjem, prehrano in zdravstvenim varstvom enot in zavodov teritorialne obrambe; 8. skrbi za načrtno nabavo, hrambo, vzdrževanje, evidenco in nadzor nad predmeti oborožitve in opreme; 9. daje navodila in pomaga krajevnim skupnostim ter temeljnim in drugim organizacijam združenega dela glede pripravljanja in oskrbovanja njihovih enot oziroma zavodov teritorialne obrambe; 10. skrbi za varnostno vzgojo in izvajanje varnostnih ukrepov v štabu, enotah in zavodih teritorialne obrambe; 11. sodeluje z občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo in z drugimi občinskimi organi in organizacijami zaradi izvajanja skupnih nalog; 12. opravlja druge zadeve ali naloge, ki so določene s predpisom, ali ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 98. člen tl) Mestni oziroma regionalni štab za teritorialne obrambo vodi štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na območju mestne oziroma regionalne skupnosti. (2) Za mestne oziroma regionalne štabe za teritorialno obrambo se primerno uporabljajo določbe 96. in 97. člena tega zakona. (3) Komandanta teritorialne obrambe mesta oziroma regije imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe Slovenije na predlog sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine mesta oziroma regionalne skupnosti po poprejšnjem mnenju pokrajinskega odbora. 99. člen (1) V krajevni skupnosti se ustanovi štab za teritorialno obrambo, če je to potrebno glede na naloge teritorialne obrambe v občini in krajevni skupnosti, ki po obsegu in naravi presegajo možnosti enot narodne zaščite. Ustanovi ga svet krajevne skupnosti po poprejšnjem soglasju sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. (2) Komandanta teritorialne obrambe krajevne . skupnosti imenuje in razrešuje komandant teritorialne obrambe občine na predlog sveta krajevne skupnosti ter s soglasjem sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. (3) Za organiziranje in pripravljanje enot in za-* vodov teritorialne obrambe v krajevni skupnosti je komandant teritorialne obrambe krajevne skupnosti odgovoren komandantu teritorialne obrambe občine in v miru odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti oziroma ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni svetu krajevne skupnosti. Za bojno pripravljenost in uporabo 'enot in zavodov teritorialne obrambe je komandant teritorialne obrambe krajevne skupnosti odgovoren komandantu teritorialne obrambe občine. 100. člen (1) štab za teritorialno obrambo krajevne skupnosti vodi enote in zavode teritorialne obrambe na območju krajevne skupnosti ter opravlja zlasti naslednje naloge: 1. skrbi za mobilizacijo in bojno pripravljenost teritorialne obrambe na območju krajevne skupnosti; • 2. pripravlja načrt za uporabo teritorialne obrambe, proučuje okolje in možnosti za njeno delovanje ter oblike, načine oziroma taktiko boja v različnih vojnih razmerah; 3. organizira in izvaja pouk pripadnikov teritorialne obrambe v soglasju s pristojnim občinskim štabom za teritorialno obrambo: 4. opravlja naloge v zvezi z oboroževanjem, opremljanjem, prehrano in drugo preskrbo ter zdravstvenim varstvom enot in zavodov teritorialne obrambe; 5. skrbi za varnostno vzgojo in izvajanje varnostnih ukrepov v teritorialni obrambi krajevne skupnosti; 6. opravlja druge naloge, ki jih odrejata nadrejeni štab za teritorialno obrambo ali odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti. (2) Če v’ krajevni skupnosti ni štaba za teritorialno obrambo, opravlja njegove naloge neposredno komandant teritorialne obrambe krajevne skupnosti ali drug za teritorialno obrambo zadolžen član odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 101. člen (11 Enoto ali zavod teritorialne obrambe v temeljni in drugi organizaciji združenega dela ustanovi de- lavski svet oziroma drug' ustrezen organ upravljanja v skladu z obrambnim načrtom organizacije, občine ali širše družbenopolitične skupnosti. (2) Starešino enote oziroma upravnika zavoda imenuje komandant teritorialne obrambe občine na predlog delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja temeljne oziroma druge organizacije združenega dela ter s soglasjem sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. (3) Za organiziranje in pripravljanje enote oziroma zavoda teritorialne obrambč temeljne in druge organizacije združenega dela je starešina enote oziroma zavoda odgovoren delavskemu svetu oziroma drugemu ustreznemu organu upravljanja te organizacije in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter starešin; nadrejenega štaba, za bojno pripravljenost in uporabo enote oziroma zavoda pa komandantu teritorialne obrambe občine. (4) Starešina enote teritorialne obrambe temeljne in druge organizacije združenega dela je za izvrševanje nalog zavarovanja in obrambe svoje organizacije odgovoren delavskemu svetu oziroma drugemu ustreznemu organu upravljanja te organizacije ter odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 4. Izpopolnjevanje in dopolnjevanje teritorialne obrambe 102. člen (1) Občinski upravni organi za ljudsko obrambo izpopolnjujejo in dopolnjujejo štabe, enote in zavode teritorialne obrambe z osebami v rezervni sestavi in z materialnimi sredstvi iz popisa v skladu s predpisanimi merili in s prednostjo izpopolnjevanja oziroma dopolnjevanja na podlagi ustreznih številčnih odmer. (21 Ne glede na določbo prejšnjega odstavka in če z zveznim zakonom ni drugače določeno, postavljajo oficirje in vojaške uslužbence VII. do I. razreda ter nižje oficirje in vojake obveznike na oficirske dolžnosti v teritorialni obrambi komandant teritorialne obrambe Slovenije in starešine, Id jih ta pooblasti. 103. člen Številčne odmere iz prvega odstavka prejšnjega člena določajo štabi za teritorialno obrambo, in sicer: 1. za štabe, enote in zavode, ki jih ustanovi občina, krajevna skupnost, temeljna in druga organizacija združenega dela — občinski štab; 2. za štabe, enote in zavode, ki jih ustanovi mestna oziroma regionalna skupnost — mestni oziroma regionalni štab; 3. za pokrajinski štab — ta štab; 4. za štabe, enote in zavode, ki jih ustanovi republika — republiški štab. 5. Mobilizacija in pripravljenost teritorialne obrambe 104. člen Mobilizacija teritorialne obrambe ob nevarnosti oboroženega napada ali ob oboroženem napadu na državo se izvaja po zveznem zakonu. 105. člen Ukrepe za pripravljenost in uporabo štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe v primeru druge nevarnosti za državo ali na delu ozemlja, ki je ogroženo zaradi naravne ali druge hude nesreče odreja komandant teritorialne obrambe Slovenije ali starešina, ki ga ta pooblasti. 106. člen Komandanti, starešine štabov in druge starešine enot in zavodov teritorialne obrambe so odgovorni za izvajanja ukrepov za pripravljenost v teritorialni obrambi, ki jih odredi vrhovni komandant oboroženih sil ali komandant teritorialne obrambe Slovenije. 6. Pristojnosti za imenovanje in povišanje oseb v rezervni sestavi 107. člen Vojake oziroma vojake obveznike v teritorialni obrambi povišuje komandant teritorialne obrambe ob. čine in višji starešina na predlog poveljnika enote ali upravnika zavoda. 108. člen Rezervne vodnike v teritorialni obramb; imenuje komandant teritorialne obrambe pokrajine in višji starešina. 109. člen Rezervne nižje oficirje, rezervne oficirje do čina kapetana I. razreda in rezervne vojaške uslužbence do IV. razreda, ki so razporejeni v teritorialno obrambo ali niso razporejeni v oborožene sile, povišujejo komandant teritorialne obrambe Slovenije in starešine v teritorialni obrambi, ki jih ta pooblasti. 110. člen (1) Štabi, enote in zavodi teritorialne obrambe, or. ganizacije Zveze rezervnih vojaških starešin in družbenopolitične organizacije dajejo pobude pristojnemu občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo za imenovanje rezervnih vodnikov in napredovanje nižjih oficirjev, oficirjev in vojaških uslužbencev. (2) Občinski upravni organ za ljudsko obrambo pošlje pristojnemu starešini oziroma organu predloge za imenovanje ali napredovanje tistih oseb v rezervni sestavi, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. 111 111. člen (1) Odredbe o napredovanju rezervnih oficirjev in rezervnih vojaških uslužbencev iz 109. člena tega zakona se objavijo v Vojaškem uradnem listu. « (2) Odredbe o imenovanju in napredovanju drugih vojaških starešin iz 107. do 109. člena tega zakona se pošljejo pristojnemu občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo. 7. Socialno zavarovanje 112. člen (1) Vojaške osebe, ki niso vojaški zavarovanci po zveznem zakonu, in civilne osebe v stalni sestavi teritorialne obrambe, gojenci in osebe v rezervni sestavi imajo med službo v teritorialni obrambi pravice iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja po zakonu o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, štev. 38-446/74) in druge pravice v zvezi z obolenjem, poškodbo ali smrtjo, ki so določene z zakonom o službi v oboroženih silah, z zakonom o vojaških invalidih (Uradni list SFRJ, št. 67-628/72) in s tem zakonom. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka uveljavljajo zdravstveno varstvo v civilnih zdravstveni!) organizacijah, če ni z zdravstvenim zavodom Jugoslovanske ljudske armade drugače dogovorjeno. (3) Kadar so osebe iz prvega odstavka tega člena napotene na pregled ali zdravljenje v drug kraj, jim je zagotovljeno povračilo potnih stroškov po predpisih o potnih in drugih stroških v teritorialni obrambi. (4) Vojaki obvezniki in gojenci ne prispevajo k stroškom zdravstvenega varstva. 113. člen Nadomestilo osebnega dohodka oziroma plače z dodatki v višini 100 %> osnove gre vojaški osebi v teritorialni obrambi, ki ni vojaški zavarovanec po zveznem zakonu, ob začasni zadržanosti od dela: 1. če je zaradi bolezni ali poškodbe začasno nezmožna za delo oziroma če je zaradi zdravljenja ali medicinskih preiskav v stacionarni zdravstveni ali drugi specializirani zdravstveni organizaciji; 2. če, ne more delati zaradi zdravljenja ali medicinskih preiskav, ki- jih ni mogoče opraviti izven delovnega časa; 3. če je na nujnem zdravljenju po predpisih o vojaških invalidih; 4. če je izolirana kot bacilonosec ali zaradi nalezljive bolezni v njeni okolici; 5. če je določena za spremljevalca bolniku oziroma poškodovancu, ki je poslan na zdravljenje ali na zdravniški pregled v drug kraj. 114. člen Povračilo stroškov za prevoz posmrtnih ostankov, izplačila pogrebnine, enkratne denarne pomoči in stroškov usposabljanja zakonca vojaške osebe v službi v teritorialni obrambi po 142., 144. do 146. in 152. členu v zvezi s 154. členom zakona o službi v oboroženih silah gredo v breme pristojnega štaba za teritorialno obrambo, če upravičenec nima teh pravic na kakšni drugi podlagi. 115. člen (1) Predpisi zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, izdani po pooblastilu iz prvega odstavka 155. člena zakona o službi v oboroženih silah, se neposredno uporabljajo za vojaške osebe in za civilne osebe v stalni sestavi teritorialne obrambe, za gojence in osebe v rezervni sestavi med službo v teritorialni obrambi. Odločbe v teh zadevah izdaja na prvi stopnji komandant teritorialne obrambe občine, mesta oziroma regije in pokrajine za osebe iz njihovega štaba ter iz neposredno podrejenih enot, na drugi stopnji pa komandant teritorialne obrambe Slovenije, ki izdaja tudi odločbe na prvi stopnji za osebe iz sestave republiškega štaba in temu neposredno podrejenih enot. (2) Zoper odločbo komandanta teritorialne obrambe Slovenije iz prejšnjega odstavka je dovoljeno sprožiti upravni spor. 8. Materialna odgovornost 116. člen (1) Oseba v teritorialni obrambi, ki pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem dolžnosti v teritorialni obrambi stori družbenopolitični skupnosti, temeljni ali drugi organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti po svoji krivdi materialno škodo, je odgovorna po predpisih o materialni odgovornosti delavcev v združenem delu. (2) Za škodo iz prejšnjega odstavka se šteje škoda na družbeni lastnini in premoženju, ki ga uporabljajo štabi, enote in zavodi teritorialne obrambe. 117. člen (1) Za škodo, ki jo oseba v teritorialni obrambi stori s svojim nepravilnim ali nezakonitim delom v zvezi z opravljanjem dolžnosti v teritorialni obrambi občanom ali pravnim osebam, je odgovorna družbenopolitična skupnost, krajevna skupnost ali organizacija združenega dela, ki je organizirala vajo ali drug pouk pripadnikov teritorialne obrambe. (2) Družbenopolitična skupnost, krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela ima pravico zahtevati od osebe v teritorialni obrambi, da ji povrne škodo, ki jo je izpačala komu drugemu, če je ta oseba povzročila škodo namenoma alj iz velike nepazljivosti. (3) Zahtevek proti osebi 'v teritorialni obrambi zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila drugemu izplačana odškodnina. (4) Ob pogojih iz drugega odstavka tega člena ima družbenopolitična skupnost pravico zahtevati od povzročitelja škode povračilo zneskov, ki bodo izplačani v prihodnje na podlagi pravnomočne sodne odločbe, 118. člen (1) O zahtevku občana ali pravne osebe, naj mu družbenopolitična skupnost, krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela povrne škodo, odloča pristojno sodišče. (2) Pred vložitvijo tožbe mora oškodovanec uveljaviti odškodninski zahtevek pri Republiškem štabu za teritorialno obrambo. (3) Če zahtevku ni v celoti ugodeno v treh mesecih od dneva vložitve, lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem' sodišču. 119. člen (1) Oseba v teritorialni obrambi je lahko deloma ali v celoti oproščena povračila škode iz 116. člena in iz drugega odstavka 117. člena tega zakona v primerih, ki so določeni v 235. in 237. členu zakona o službi v oboroženih silah. (2) O oprostitvi povračila škode, povzročene družbenopolitični skupnosti in krajevni skupnosti, odloča komandant teritorialne obrambe Slovenije ali starešina, ki ga ta pooblasti. (3) O oprostitvi povračila škode, povzročene temeljni dli drugi7 organizaciji, združenega dela. odloča organ, ki je določen z njenim splošnim aktom. 9. Povračila potnih in drugih stroškov 120. člen Določbe 340. do 351. člena zakona o službi v oboroženih silah, ki urejajo povračila potnih in drugih stroškov v Jugoslovanski ljudski armadi, se primerno uporabljajo za pripadnike stalne sestave teritorialne obrambe, in za osebe v rezervni sestavi, kadar opravljajo službo v teritorialni obrambi. 121. člen (1) Zneski povračil potnih in drugih stroškov iz prejšnjega člena so enaki zneskom povračil potpih in drugih stroškov v Jugoslovanski ljudski armadi, ki jih določi zvezni sekretar za ljudsko obrambo. (2) Povračila iz prejšnjega odstavka se izplačujejo iz sredstev pristojnega štaba za teritorialno obrambo. 122. člen Komandant teritorialne obrambe Slovenije izda natančnejše predpise o povračilu potnih in drugih stroškov v teritorialni obrambi, ki so določeni s tem zakonom, in po potrebi predpiše povračilo drugih izrednih stroškov, ki so nastali z .opravljanjem vojaške službe v teritorialni obrambi. 10. Služba v teritorialni obrambi a) Splošne določbe 123. člen (1) Služba v štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe je poklicno opravljanje vojaških in drugih dolžnosti v stalni sestavi teritorialne obrambe. (2) Formacije stalnega sestava štabov za teritorialno obrambo družbenopolitičnih1 skupnosti določa komandant teritorialne obrambe Slovenije. 124. člen (1) V službi v teritorialni obrambi so vdjaške osebe in civilne osebe. (2) Vojaške osebe po prejšnjem odstavku so aktivne vdjaške osebe (nižji oficirji.'oticirjj in vojaški uslužbenci) in osebe v rezervni sestavi, dokler so na vojaških dolžnostih v teritorialni obratnbi. (3) Za vojaško dolžnost v teritorialni obrambi se po tem zakonu šteje tudi opravljanje službe oseb iz rezervne sestave, postavljenih na delovna mesta, ki so s formacijo predvidena za aktivne vojaške osebe. (4) Na delovna mesta, ki so s formacijo določena za aktivne vojaške osebe, so lahko izjemoma sprejete oziroma postavljene tudi osebe brez čina in vojaške izobrazbe, če imajo drugo ustrezno strokovno izobrazbo. Te osebe 'imajo položaj ter pravice in dolžnosti vojaških starešin. (5) Civilne osebe po prvem odstavku tega člena so delavci na delovnih mestih, ki so s formacijo določena za civilne osebe v službi v teritorialni, obrambi. 125. člen (1) Za opravljanje službe v štalni sestavi teritorialne obrambe dobivajo vojaške in -civilne osebe plačo, nadomestila, ob določenih pogojih pa še posebne dodatke. (2) Osebi v stalni sestavi teritorialne obrambe ne more biti zmanjšana plača, če je premeščena po potrebi službe na drugo delovno mesto. 126. člen Rezervni nižji oficirji, ■ oficirji in vojaški uslužbenci imajo med opravljanjem vojaške dolžnosti v teritorialni obrambi pravico do plače in posebnih do-datjcov pod enakimi pogoji in v enaki višini, kakor je določeno za rezervne vojaške starešine v Jugoslovanski ljudski armadi. 127. člen Plače, nadomestila in posebni dodatki se izplačujejo osebam iz 125. in 126. člena tega zakona iz sredstev po finančnem načrtu pristojnega štaba za teritorialno obrambo. 128. člen (1) Določbe zakona o službi v oboroženih silah, ki urejajo delovni čžjs, odmor, počitke in dopuste v Jugoslovanski ljudski armadi se primerno uporabljajo tudi v teritorialni obrambi. (2) Komandant teritorialne obrambe Slovenije predpiše, kdaj sme pristojni vojaški starešina ukazati daljše delo od polnega delovnega časa, o usta-’ vitvi ali prekinitvi letnega in drugih dopustov, o času in načinu izrabe letnega dopusta in o drugih dopustih. b) Vojaške osebe v službi teritorialne obrambe 129. člen (1) Aktivne vojaške osebe, ki so razporejene v te-' ritorialno obrambo, se postavijo na ustrezno formacijsko mesto ter opravljajo delo v skladu s predpisi in ukazi nadrejenega starešine. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka ostanejo vojaški pokojninski, zdravstveni in invalidski zavarovanci. 130. člen (1) Aktivne vojaške osebe in druge vojaške osebe v stalni sestavi teritorialne obrambe imajo pravico do plače, nadomestil in posebnih dodatkov po predpisih, ki veljajo za aktivne vojaške osebe v Jugoslovanski ljudski armadi. (2) Ne glede na osebni čin lahko pristojni komandant teritorialne obrambe določi vojaški osebi s strokovno izobrazbo, ki ustreza formacijski dolžnosti, plačo po činu do formacijskega čina. 131. člen (1) Za posebne razmere, v katerih vojaška oseba opravlja službo v stalni sestavi teritorialne obrambe, ji pripada teritorialni dodatek. Za posebne razmere se štejejo zlasti: vojaške vaje, taborjenje, manevri, dežurstvo, alarmi, terensko delo, delo prek polnega delovnega časa, opravljanje službe v vseh razmerah in drugi izredni dogodki, ki zahtevajo povečano bojno pripravljenost. (2) Teritorialni dodatek je enak armadnemu dodatku v Jugoslovanski ljudski armadi. Določa se po predpisih za aktivne vojaške osebe v Jugoslovanski ljudski armadi v višini čina, po kalerem je vojaški osebi določena plača. 132. člen Komandant teritorialne obrambe Slovenije izda natančnejše predpise o postopku pri določanju in izplačevanju plač in drugih prejemkov vojaškim osebam v službi v teritorialni obrambi. 133. člen (1) Vojaška oseba v stalni sestavi teritorialne obrambe ima službeno izkaznico. (2) Službena izkaznica je dokaz, da sme oseba iz prejšnjega odstavka nosili uniformo in strelno orožje. (3) Komandant teritorialne obrambe Slovenije predpiše obrazec in postopek za izdajanje službene izkaznice iz prvega odstavka tega člena. c) Civilne osebe v službi v teritorialni obrambi 134. člen (1) Civilne osebe se sprejemajo v službo v teritorialni obrambi, po službeni potrebi. (2) Civilna oseba se. sprejme v službo v teritorialni obrambi, če izpolnjuje splošne pogoje, določene za sprejem delavcev v združeno delo in posebne pogoje, ki jih določa komandant teritorialne obrambe Slovenije. (3) Ob sprejemu civilne osebe v službo se presoja tudi njena moralnopolitična primernost za službo v teritorialni obrambi. 135. člen (1) Civilna oseba, v službi v teritorialni obrambi ima za svoje delo pravico do plače, nadomestil, dodatkov in povračil. (2) Plače, nadomestila ;n dodatke civilnih oseb v službi v teritorialni obrambi določa komandant teritorialne obrambe Slovenije po predpisih, ki veljajo za civilne osebe v Jugoslovanski ljudski armadi. 136. člen Določbe zakona o službi v oboroženih silah, ki urejajo službo civilnih oseb v Jugoslovanski ljudski armadi, se primerno uporabljajo v štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe družbenopolitičnih skupnosti, s tem: 1. da ima pooblastila zveznega sekretarja za ljudsko obrambo komandant teritorialne obrambe Slovenije; 2. da stroški za pregled kandidatov v zdravstveni organizaciji za zasedbo posameznih delovnih mest, za katere morajo kandidati izpolnjevati posebne zdravstvene pogoje ali imeti posebne telesne in duševne sposobnosti, bremene finančni načrt štaba za teritorialno obrambo, ki jih pošilja na pregled. / VI. poglavje SLUŽBA ZA OPAZOVANJE, JAVIJAN.1E, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 137. člen (1) Za odkrivanje nevarnosti pred vsemi vrstami vojnih akcij in nevarnosti naravnih in drugih hudih nesreč ter za alarmiranje morajo družbenopolitične skupnosti ustanoviti službo za opazovanje, javljanje. St. 2& — 11. X. 1976 Stran 1361 \ UKADNl LIST SRS obveščanje in alarmiranje, lahko pa jo ustanovijo tudi temeljne in druge organizacije druženega dela in krajevne skupnosti. (2) Za organiziranje, pripravljanje in delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje so odgovorni pristojni sveti za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito oziroma odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. (3) Služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje je enotna v Socialistični republiki Sloveniji in je sestavni del obrambnega sistema v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. 138. člen (1) Za delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje se ustanovijo republiški center, medobčinski in občinski centri za obveščanje in alarmiranje. Taki centri se lahko ustanovijo tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. (2) Medobčinski centri za obveščanje in alarmiranje so hkrati občinski centri za obveščanje in alarmiranje, opravljajo pa naloge skupnega pomena za več občin. Kateri občinski center bo opravljal naloge medobčinskega centra, določi republiški sekretar za ljudsko obrambo. (3) V sestavi medobčinskih in občinskih centrov za obveščanje in alarmiranje, po- potrebi pa tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, v katerih so centri za obveščanje in alarmiranje, se ustanovijo vizualne opazovalnice. Število opazovalnic, jč odvisno od ogroženosti območja družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti oziroma organizacije združenega dela. 139. člen . Delovni ljudje in občani morajo ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni brez odlašanja sporočiti centru za obveščanje in alarmiranje oziroma najbližji enoti milice, enoti teritorialne obrambe ali odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito podatke, za katere so zvedeli in ki so pomembni za ljudsko obrambo in varnost države. 140. člen (1) Služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje družbenopolitične skupnosti uporablja podatke vojaške službe zračnega opazovanja in javljanja, vojaškega sistema opazovanja in javljanja na kopnem in na morju, vojaškega sistema radiološko-biološko-kemijske kontrole ozemlja, centrov za obveščanje in alarmiranje drugih družbenopolitičnih skupnosti svojih opazovalnic, služb in organov ter organizacij, ki se ukvarjajo z opazovanjem In ugotavljajo naravne in druge nevarnosti in nevarnosti vojnih akcij. ' (2) Elektrogospodarske, vodnogospodarske in dru- ge organizacije združenega dela, službe in državni organi iz 131. člena zveznega zakona o ljudski obrambi morajo postavljene naprave za alarmiranje povezovati na svoje stroške s centrom za obveščanje in alarmiranje družbenopolitične skupnosti. Če je obveznost dvomljiva, izda upravni organ za ljudsko obrambo odločbo in hkrati določi primeren rok za povezavo. 141. člen (1) Za izvajanje nalog, ki jih ima služba za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje med vojno ali ob neposredni vojni nevarnosti, po potrebi pa tudi ob naravnih in dugih hudih nesrečah ali ob nevarnosti takih nesreč ter v drugih izrednih razmerah, lahko upravni organ za ljudsko obrambo naloži organizacijam na področju tiska, radia, televizije in drugih javnih občil, da takoj objavijo posamezna obvestila. Obvestila o nevarnostih, ki groze prebivalstvu, imajo prednost pred Vsemi drugimi obvestili, ki se dajejo z javnimi občili. . (2) Za posebno nujne primere iz prejšnjega odstavka lahko upravni organ za ljudsko obrambo pooblasti vodjo centra za obveščanje in alarmiranje. 142. člen (1) Center za obveščanje in alarmiranje mora ugotovljena stanja oziroma zbrane podatke, glede na njihovo naravo, nemudoma sporočiti upravnemu organu za ljudsko obrambo oziroma postaji milice ter štabom oboroženih sil in štabu za civilno zaščito družbenopolitične skupnosti. (2) Center iz prejšnjega odstavka mora ugotovitve s svojega območja sporočiti tudi centru za obveščanje in alarmiranje širše družbenopolitične skupnosti. 143. člen Obveščanje in alarmiranje prebivalstva ob nevarnostih s? ]ahko,opravlja s sirenami, z obvestili prek radiodifuznih in razglasnih postaj, z zvočniki in z drugimi ustreznimi slušnimi, vidnim; in elektronskimi sredstvi. VII. poglavje CIVILNA ZAŠČITA 1. Skupne določbe 144. člen ' (1) Civilna zaščita je del ljudske obrambe in družbene samozaščite v Socialistični republiki Sloveniji ter najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. (2) Civilna zaščita se organizira in deluje v skladu s tem zakonom in z načrti civilne zaščite, ki so sestavni del obrambnih načrtov. (3) Dolžnost vključitve delovnih ljudi in občanov v civilno zaščito ne izključuje njihove dolžnosti delovanja v vojni tudi v drugih oblikah odpora napadalcu. 145. člen (1) Družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, .samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, so odgovorne za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. V ta namen skrbijo za pripravljanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, odrejajo ukrepe ci- vilne zaščite ter organizirajo štabe in enote civilne zaščite. (2) Za izvrševanje nalog civilne zaščite je posebno pomembno vključevanje organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih organizacij, katerih redna dejavnost je namenjena zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin. (3) Družbenopolitične in družbene organizacije ter strokovna društva občanov se vključujejo v pripravljanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov v samozaščito ter sodelujejo v zaščiti in reševanju pre. bivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, v skladu z naravo svoje dejavnosti. 146. člen (1) Civilna zaščita temelji na samozaščiti .delovnih ljudi in občanov ter njihovi pripravljenosti, da po načelu vzajemnosti in solidarnosti pomagajo drug drugemu ter varujejo in rešujejo svoje in družbene materialne ' dobrine in druge vrednote. (2) Zahtevnejše zaščitne in reševalne akcije ter ukrepe civilne zaščite opravljajo enote civilne zaščite (3) Delovanje delovnih ljudi in občanov in enot civilne zaščite pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin usmerjajo štabi za civilno zaščito. 147. člen Učinkovitost delovanja civilne zaščite ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ter v drugih izrednih razmerah se zagotavlja: — z množičnim pripravljanjem in usposabljanjem vseh delovnih ljudi in občanov za samozaščito; — z vključevanjem vseh obstoječih materialnih in tehničnih zmogljivosti družbe v zaščito in reševanje; — z opremljanjem in pripravljanjem štabov in enot civilne zaščite za hitro izvajanje zaščitnih in reševalnih akcij ter ukrepov povsod, kjer je potrebno; — s preskrbo prebivalstva s sredstvi za osebno zaščito ter vseh organizacij in skupnosti s sredstvi za kolektivno zaščito. 148. člen Vsi družbeni dejavniki so odgovorni za zagotovitev finančnih sredstev, za usposabljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito ter za usposabljanje in opremljanje štabov in enot civilne zaščite, graditev zaklonišč in za izvajanje drugih ukrepov civilne zaščite. Te svoje obveznosti morajo opredeliti v družbenih planih. 149. člen (1) Naravne in druge hude nesreče po tem zakonu so naravne katastrofe (potresi, poplave, zemeljski in snežni plazovi, neurja in podobno) in druge nesreče, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje velikega števila ljudi ali premoženja v velikem obsegu (epidemije, veliki požari v naseljih, v velikih gospodarskih objektih in v gozdovih, hude nesreče v rudnikih in na dragih deloviščih, hude prometne nesreče, močne eksplozije gorljivih in eksplozivnih snovi, zastrupitev ozračja, voda. zemljišč in podobno). (2) Druge izredne razmere opredeljuje posebni zakon. 2. Samozaščita ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah 150. člen (1) Samozaščita obsega ukrepe in postopke ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah za neposredno osebno zaščito, za prvo pomoč in za vzajemno kolektivno zaščito ter za reševanje ogroženih ljudi in imetja v družini, stavbi, krajevni skupnosti, temeljni in drugi organizaciji združenega dela, v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti in v državnem organu. (2) Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah pričnejo delovni ljudje in občani takoj izvajati potrebne zaščitne in reševalne ukrepe, pri čemer se po potrebi lahko samoorganizirajo v skupine, ki jih vodijo člani štabov za civilno zaščito, člani odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ali drage ustrezne osebe. (3) Po aktiviranju štabov in enot civilne zaščite nadaljujejo delovni ljudje in občani z izvajanjem zaščitnih in reševalnih ukrepov in akcij po navodilih štaba za civilno zaščito oziroma poveljnika enote civilne zaščite. (4) Za usposabljanje in pripravljenost delovnih ljudi in občanov za izvajanje zaščitnih ukrepov in za reševanje po načelih samozaščite morajo skrbeti in so odgovorne občine in krajevne skupnosti, za usposabljanje in pripravljenost delovnih ljudi pa še temeljne in drage organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti oziroma zasebni delodajalci, pri katerih so delovni ljudje zaposleni. 151. člen Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost naravne ali drage hude nesreče ali da je do takšne nesreče prišlo, mora takoj obvestiti najbližjo enoto milice in štab za civilno zaščito ali gasilsko enoto ali ustrezen organ krajevne skupnost. Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s prevoznim sredstvom ali s sredstvom za zveze. 152. člen Upravljalci, uporabniki in lastniki družbenega in zasebnega imetja in drugih vrednosti morajo skrbeti za dosledno izvajanje ukrepov, ki so namenjeni za njihovo zavarovanje pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, ob vojnih akcijah ter v dragih izrednih razmerah; ob njihovi neposredni ogroženosti pa morajo poskrbeti za hitro in učinkovito reševanje. 153. člen (1) Hišni sveti in samoupravne stanovanjske skupnosti skrbijo za civilno zaščito v stanovanjskih stavbah, katere upravljajo. (2) Hišni svef usmerja delovanje stanovalcev v samozaščiti in skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite ter v sodelovanju s pristojnim štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti oziroma samoupravne stanovanjske skupnosti skrbi za organiziranje, opremljanje in pripravljenost enote civilne zaščite v stavbi. (3) Samoupravna stanovanjska skupnost zagotavlja finančna sredstva za kolektivno zaščito in za reševalno opremo v stanovanjskih stavbah, katere upravlja. 3. Ukrepi civilne Mšiite 154. člen (1) Ukrepi civilne zaščite zajemajo najpomembnejše naloge v zvezi z zaščito In reševanjem prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ter v drugih izrednih razmerah. (2) Ukrepi civilne zaščite so zlasti: a) zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin; b) evakuacija; c) preskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva; č) zatemnitev; d) maskiranje; e) radiacijska, biološka in kemijska zaščita; f) reševanje iz ruševin in ob poplavah ter gašenje požarov; g) zaščita pred eksplozijami; h) prva medicinska pomoč; i) prva veterinarska pomoč; j) asanacija terena; k) ukrepi za red. a) Zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin 155. člen (1) Ob nevarnosti pred vojnimi akcijami se prebivalstvo in materialne dobrine zaklonijo v zaklonišča, zaklonilnike in v druge zaščitne objekte oziroma primerne prostore, ki so v bližini ogroženega območja. (2) Za materialne dobrine po prejšnjem odstavku se štejejo življenjsko nujne osebne dobrine občanov ter dobrine posebne vrednosti. 156. člen (1) Glede na uporabo v sistemu zaščite so lahko zaklonišča: zaklonišča osnovne zaščite, zaklonišča do-' polnilne zaščite in zaklonišča močnejše zaščite. (2) Glede na uporabnike, ki so jim namenjena, so lahko zaklonišča, zaklonišča za stavbe, zaklonišča za organizacije združenega dela ali druge organizacije in javna zaklonišča. (3) Zaklonilniki so rovna in druga podobna zaklonišča. Praviloma se gradijo, ko grozi neposredna vojna nevarnost. (4) Za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin se lahko v obstoječih stavbah prilagodijo tudi kletni in drugi primerni prostori. 157. člen (1) Pri graditvi novih stavb v mestih in tudi v drugih naseljih, ki utegnejo biti po preudarku občinske skupščine v vojni cilj zračnih napadov, morajo poskrbeti organi družbenopolitičnih skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, da se zgradijo zaklonišča, ki so potrebna za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin. (2) Organi in organizacije ter skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo poskrbeti, da se v že obstoječih objektih zgradijo ustrezna zaklonišča za zaklonitev ljudi in materialnih dobrin oziroma da se za ta namen prilagodijo in usposobijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti. 158. člen (1) Občine poskrbijo za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč za prebivalstvo na svojem območju. (2) Javna zaklonišča se gradijo v mestih in naseljih tam, kjer se zbira večje število ljudi. (3) Javna zaklonišča so tudi primerni obstoječi komunalni in drugi objekti pod površino tal, ki se prilagodijo za ta namen. (4) Občinska skupščina naloži s predpisom investitorju, da mora pri graditvi komunalnih in drugih objektov iz prejšnjega odstavka v mestih te objekte prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva. 159. člen (1) Občina s svojimi predpisi in z načrti stanovanjske graditve in z drugimi načrti, v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi, ureja vprašanja graditve zaklonišč, njihovega vzdrževanja, uporabljanja, oddajanja v najem, graditve zaklonilnikov ter prilagajanja kletnih in drugih prostorov, gradbenih in naravnih objektov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin. (2) Občina določi z načrtom zaklanjanja način izvajanja ukrepov za zaklonitev prebivalstva in materialnih dobrin v zaklonišča, zaklonilnike in druge primerne objekte. 160. člen (1) Zaklonišča morajo izpolnjevati pogoje za zaščito pred sodobnimi vojnimi sredstvi. (2) Zaldonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju, za mirovne potrebe pa jih je dovoljeno uporabljati tako, da so ob nevarnosti pravočasno pripravljena za svoj namen. (3) Za vzdrževanje zaklonišč v brezhibnem stanju in za njihovo smotrno uporabo za mirovne potrebe so odgovorni organi, v katerih stavbi je zaklonišče oziroma čigar je zaklonišče, 161. člen (1) Projektiranje zaklonišč močnejše zaščite in drugih specialnih objektov civilne zaščite ter alarfnnih sistemov kakor tudi ureditev in montiranje teh naprav in opreme ter opravljanje servisnih in vzdrževalnih del na teh objektih in napravah je dovoljeno samo tistim organizacijam, ki jih za to pooblasti republiški sekretar za ljudsko obrambo. (2) Pooblastilo se lahko izda organizaciji, ki ima ustrezno tehnično opremo in ustrezne kadre. . (3) Pooblastilo se lahko prekliče, če niso več iz- polnjeni pogoji, pod katerimi je bilo izdano. 162. člen (1) Družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: investitorji) stanovanjskih in poslovnih stavb morajo s svojimi sredstvi v stavbah graditi zaklonišča, če je tako predvideno z urbanističnimi dokumenti ali z odlokom oziroma z načrtom zaklanjanja, ki je sestavni del družbenega plana. (2) Investitorji morajo graditi zaklonišče v okviru objekta tudi pri adaptaciji stavb, če gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namena objekta in je zato treba pridobiti gradbeno dovoljenje. (3) Natančnejša navodila o urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč izda republiški sekretar za urbanizem v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo. (4) Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča le, če so v stavbi ali njeni neposredeni bližini že ■ zadostne zakloniščne zmogljivosti. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča izda pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo. (5) Za stavbe iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo manjši objekti (montažni, pomožni, improvizirani, delno odprti objekti manjših razsežnosti in za omejen namen), če se postavljajo ali gradijo največ za pet let in. objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje. 163. člen (1) Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča), ki ne sme biti manjši od 2V0 skupne cene gradbenega dela stavbe. (2) Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini, plačujejo prispevek za zaklonišča, ki ne sme biti manjši od 2 °/o skupne stanarine oziroma najemnine. (3) Imetniki pravice uporabe poslovnih stavb in poslovnih prostorov ter drugih stavb in prostorov v družbeni lastnini, katere sami upravljajo, plačujejo prispevek za zaklonišča, ki ne sme biti manjši od 0,03 °/o nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije. (4) Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne, počitniške in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča, ki ne sme biti manjši od 0,03 °/o vrednosti stavbe oziroma prostora. Merila in način za ugotovitev vrednosti predpiše občinska skupščina. (5) Višino prispevkov iz prejšnjih odstavkov predpiše občinska skupščina v skladu s programom gradnje zaklonišč in z družbenim planom. (6) Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (električna, vodovodna, kanalizacijska in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe. (7) Prispevek iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne plačuje, če je v stavbi zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi plačan prispevek iz prvega odstavka tega člena. 164. člen (1) Prispevek iz prvega odstavka prejšnjega člena plačujejo investitorji stanovanjskih in poslovnih stavb ob plačilu začasnih mesečnih situacij. (2) Zasebni graditelji plačajo prispevek v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. (3) Prispevek za zaklonišča iz drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena plačujejo: 1. zavezanci iz drugega odstavka prejšnjega člena do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec; 2. zavezanci iz tretjega odstavka prejšnjega člena enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto; 3. zavezanci iz četrtega odstavka prejšnjega člena v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb. ^ 165. člen (1) Zavezanci prispevka iz drugega in tretjega odstavka 163. člena tega zakona sami obračunavajo prispevek po stopnji, ki jo predpiše občinska skupščina. Služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost njihovega obračuna. (2) Zavezanci prispevka iz četrtega odstavka 163. člena tega zakona morajo vložiti napoved o vrednosti stavbe oziroma prostora. Odločbo o obveznosti plačila prispevka izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo, če s predpisom občinske skupščine ni drugače določeno. Kadar znaša prispevek manj kot 20 dinarjev, se postopek ustavi. Prispevek se plačuje po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. 166. člen (1) Sredstva za graditev zaklonišč se plačujejo na poseben račun občine. (2) O razporeditvi in uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka odloča svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v sestavi, razširjeni s predsednikoma zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. (3) Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč v skladu s programom graditve zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana družbenopolitične skupnosti oziroma temeljne in druge organizacije združenega dela. (4) Izjemoma se sredstva iz prvega odstavka tega člena na podlagi samoupravnega sporazuma lahko uporabijo tudi za združevanje sredstev in dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih za graditev zaklonišč ali za prilagajanje objektov za zaklonišča. Iz teh sredstev se lahko dajejo tudi posojila za graditev zaklonišč v skladu s programom graditve zaklonišč, ki je sestavni del družbenega plana teh organizacij in skupnosti. 167. člen Zaklonišča v sestavi stavbe ali zunaj nje in javna zaklonišča je mogoče dajati v najem za mirnodobne potrebe družbenim in civilnim pravnim osebam ter občanom na način in pod pogoji, ki jih predpiše občinska skupščina, s tem: — da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi lahko vplivale na spremembo osnovnega namena zaklonišč, na zmanjšanje njihove zaščitne moči in na namen drugih prostorov v stavbi; — da jih ni mogoče uporabljati za namene, ki bi poslabšali higienske in tehnične razmere v zaklonišču; — da je mogoče zaklonišča ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito takoj, najpozneje pa v 12 urah. b) Evakuacija 163. člen (1) Ob neposredni vojni nevarnosti in vojni je obvezna evakuacija za občane, organizacije združenega dela in druge organizacije. (2) Občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter materialne dobrine so lahko evakuirane iz mest ter z ogroženih območij na manj ogrožena območja in na območja, kjer so boljše možnosti za zaščito. 169. člen (1) Evakuacijo občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij odrecji Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije. (2) Na območjih, kjer so boji, lahko odredi evakuacijo tudi vojaški starešina na položaju poveljnika divizije ali temu enakem ali višjem položaju, ki vodi bojne akcije, 170. člen (1) Evakuacijo načrtujejo, organizirajo in izvajajo občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela. (2) Krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela izdelajo načrt evakuacije v skladu z obrambnim načrtom občine ter neposredno organizirajo in izvajajo evakuacijo. (3) Navodilo o organizaciji in izvajanju priprav za evakuacijo prebivalstva predpiše republiški sekretar za ljudsko obrambo, za evakuacijo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in materialnih dobrin pa v mejah svoje pristojnosti drugi republiški upravni organi. 171. člen Občina, na ozemlje katere se evakuirajo prebivalstvo in organizacije združenega dela, ,mora v sodelovanju z občino, iz katere se evakuira, zagotoviti sprejem in preskrbo evakuiranega prebivalstva, kakor tudi sprejem evakuiranih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. c) Preskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva 172 člen Za preskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se odredijo nujni ukrepi, da se prebivalcem preskrbi začasna nastanitev, prehrana in druge nujne potrebščine. 173. člen (1) Ogroženo in prizadeto prebivalstvo, organizacije in materialne dobrine sprejmejo pod streho občani, organizacije združenega dela, druge organizacije in organi po odredbi pristojnega štaba za civilno zaščito. (2) Pri preskrbovanju morajo sodelovati 'občani, organizacije združenega dela — zlasti s področja zdravstva, gostinstva, družbene prehrane in komunalnih storitev, Rdeči križ Slovenije in druge človekoljubne družbene organizacije, ki lahko pripomorejo k preskrbi prizadetega in ogroženega prebivalstva. č) Zatemnitev 174. člen V vojni, če je treba pa tudi ob neposredni vojni nevarnosti se zatemnijo naselja, gospodarski in drugi objekti ter prometna sredstvh v skladu z občinskim načrtom za zatemnitev. 175. člen (1) Organizacije združenega dela, ki so odgovorne za javno razsvetljavo, organizirajo in izvajajo zatemnitev javnih cest. ulic. trgov in podobnih' objektov. (2) Zatemnitev stanovanjskih hiš in drugih stavb, industrijskih in drugih gospodarskih objektov ter prometnih sredstev morajo organizirati in izvajati organizacije združenega dela in druge organizacije, uporabniki stanovanj, uoorabniki stavb ter lastniki in vozniki prometnih sredstev. 176. člen Organizacije združenega dela in druge organizacije, uporabniki stanovanj, poslovnih, upravnih in drugih stavb v naseljenih krajih ter lastniki prometnih sredstev poskrbijo za sredstva, ki so potrebnla za zatemnitev njihovih objektov in prometnih sredstev oziroma stanovanj in stavb, ki jih uporabljajo. d) Maskiranje 177. člen (1) Občina določa v sodelovanju s pristojnim vojaškim organom objekte na območju občine, ki morajo biti maskirani. (2) Organizacija združenega dela in druga organizacija maskiral objekt, ki ji pripada, in zagotovi za tc potrebna materialna sredstva. e) Radiacijska, biološka in kemijska zaščita 178. člen Radiacijska, biološka in kemijska zaščita (v nadaljnjem besedilu RBK zaščita) se organizira in izvaja, da bi se preprečile, omilile ali odpravile posledice radiacije, bioloških in kemičnih učinkov na prebivalstvo, rastlinski in živalski svet ter na materialne dobrine. 179. člen (1) Občani zagotavljajo sredstva za osebno zaščito pred radiacijskimi, biološkimi in kemičnimi sredstvi in izvajajo druge ukrepe, za osebno zaščito in za za-zaščito svojega imetja. (2) Organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi zagotavljajo sredstva za RBK zaščito in izvajajo ukrepe za kolektivno zaščito svojih ljudi in imetja. (3) Občina zagotavlja sredstva in izvaja ukrepe za kolektivno RBK zaščito prebivalstva in varstva rastlinskega in živalskega sveta ter materialnih dobrin na svojem območju. 180. člen Znanstveno-raziskovalne organizacije ter organizacije in organi hidrološke oziroma meteorološke službe in drugih strokovnih služb, ki razpolagajo z ustrez-• nimi sredstvi in strokovnimi kadri za opravljanje zadev RBK zaščite, morajo v skladu z nalogami, ki jih opravljajo, in s svojimi možnostmi sodelovati pri izvajanju ukrepov in nalog RBK zaščite po navodilih pristojnih organov. 181. člen Občina organizira odkrivanje in ugotavljanje nevarnosti pred radiacijskimi, biološkimi in kemičnimi sredstvi' v okviru službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, skrbi za organizacijo RBK zaščite na svojem območju, ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni pa odreja predpisane ukrepe RBK zaščite in njihovo izvajanje. , f) Reševanje iz ruševin in ob poplavah ter gašenje požarov 182. člen (1) Občine, krajevne skupnosti ter organizacije združenega dela organizirajo in vodijo reševanje pre- Stran 1366 URADNI LIST SRS St. 23 — ii. X. 1976 bivalstva in materialnih dobrin iz ruševin in s požarom zajetih objektov ter reševanje ob poplavah. (2) Pri reševanju iz ruševin in s požarom zajetih objektov ter ob poplavah morajo sodelovati zlasti gradbene, rudarske, gasilske, komunalne, transportne in druge organizacije združenega dela in službe, ki imajo ustrezna sredstva in kadre, in pri tem ravnati po navodilih in odredbah pristojnega štaba za civilno zaščito. (3) Gašenje požarov se izvaja v skladu z zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76). 183. člen > (1) Gradbeno-tehnični ukrepi s področja civilne zaščite, pri graditvi objektov obsegajo zlasti: — konstrukcijske rešitve, s katerimi se zagotavlja dostop reševalnih naprav in enot k objektu; — zagotovitev zatemnjevanja v vojnih razmerah. (2) Ukrepe iz prejšnjega odstavka in način njihovega izvajanja predpiše republiški sekretar za urbanizem oziroma republiški sekretar za industrijo iz svoje pristojnosti v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo. g) Zaščita pred eksplozijami 184. člen (1) Varstvo pred neeksplodiranimi bojnimi sredstvi (iskanje, zavarovanje mesta, uničenje in dezakti-viranje) organizira v. miru občinski upravni organ za ljudsko obrambo, v vojni pa občinski štab za civilno zaščito. (2) Varstvo pred neeksplodiranimi bojnimi sredstvi sme biti zaupano samo strokovnjakom, ki imajo za to posebno pooblastilo Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ali ustreznim enotam oboroženih sil oziroma ustreznim enotam civilne zaščite. (3) Občani in odgovorne osebe v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in organih morajo o odkritih neeksplodiranih bojnih sredstvih obvestiti najbližji občinski organ ali najbližjo enote milice. h) Prva medicinska pomoč 185. člen (1) Prvo medicinsko pomoč prebivalstvu, ogroženemu oziroma prizadetemu zaradi vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer, organizirajo delovni ljudje in občani z ukrepi samozaščite, pristojni štabi za civilno zaščito pa jo organizirajo in vodijo, čim se aktivirajo. ' (2) Pri prvi medicinski pomoči morajo zlasti sodelovati zdravstvene organizacije. Rdeči križ Slovenije in druge organizacije in službe, ki so za to usposobljene ter občani. i) Prva veterinarska pomoč 186. člen (1) Prvo veterinarsko pomoč živini, ranjeni, zboleli in kontaminirani zaradi vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer organizirajo in vodijo pristojni štabi za civilno zaščito. (2) Prvo veterinarsko pomoč morajo izvajati zlasti veterinarske organizacije, kmetijske in druge or- ganizacije združenega dela ter službe in osebe, ki so za to usposobljene. (3) Lastniki živine in drugi občani izvajajo prvo veterinarsko pomoč z ukrepi samozaščite. j) Asanacija terena 187. člen (1) Občina organizira na svojem območju asana-cijo terena in ukrepa' drugo, kar je potrebno, da prepreči širjenje nalezljivih bolezni in epidemij ter drugih posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. (2) Pri asanaciji terena morajo zlasti sodelovati zdravstvene in veterinarske organizacije in organi, organizacije za snago in drug? komunalne organizacije ter organi za notranje in komunalne zadeve. k) Ukrepi za red * 188. člen (1) Ob zračnem napadu in drugih vojnih akcijah ter v času, ko se izvajajo ukrepi za zaščito in reševanje ptebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, skrbi občina za red s posebnimi ukrepi. (2) Ukrepe za red morajo izvajati vsi organi, organizacije združenega dela in druge organizacije in občani na območju občine oziroma na območju, za katero so ukrepi odrejeni. 4. Mobilizacija ljudi in sredstev za izvajanje ukrepov civilne zaščite .189. člen Za evakuacijo, nastanitev in preskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva in materialnih dobrin, za zaščito in reševanje iz ruševin, iz poplav in s požarom zajetih prostorov, za gašenje požarov, za izvajanje ukrepov RBK zaščite, prve medicinske pomoči, prve veterinarske pomoči in za asanacijo terena lahko odredi občina mobilizacijo občanov in njihovih sredstev ter mobilizacijo ljudi in sredstev organizacij združenega dela in drugih organizacij in organov na območju občine. 190. člen (1) V primeru hudih posledic vojne akcije, naravne ali druge hude nesreče ali drugih izrednih razmer lahko predsednik izvršnega sveta občinske skupščine odredi, da morajo pri zaščiti, reševanju in odpravljanju posledic sodelovati: — vsi za delo sposobni občani — z delom; — vsi občani — z opremo, stroji in vozili, s katerimi razpolagajo; — vse temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije — s svojimi reševalnimi enotami, z delavci, s, strokovnjaki, z opremo in z drugimi sredstvi, s katerimi razpolagajo. (2) Ce predsednik izvršnega sveta občinske skupščine ni odredil ukrepov po prejšnjem odstavku, ali če je treba odrediti obvezno sodelovanje občanov, organizacij in skupnosti z območja več občin, odredi potrebne ukrepe predsednik Izvršnega sveta Skupšči- ne SR Slovenije, v vojni pa tudi predsednik pokrajinskega odbora. (3) Z aktom, izdanim na podlagi prvega oziroma drugega odstavka tega člena, se določi tudi obseg in trajanje obveznosti. 191. člen Upravljalci, uporabniki in lastniki tehničnih in drugih naprav in sredstev (motornih vozil, vpreg, prikolic, orodja, strojev, cistern, sredstev za zveze, šotorov, gradbenega materiala itd.), ki so potrebna pri zaščiti in reševanju, morajo dati po nalogu pristojnega štaba za civilno zaščito te naprave z ustreznim osebjem na razpolago za potrebe civilne zaščite. 192. člen Upravljalci, uporabniki in lastniki nepremičnin morajo dopustiti, da se na njihovih nepremičninah izvršijo ukrepi, ki jih odredi pristojni štab za civilno zaščito, za zaščito in reševanje (delno ali popolno rušenje stavb, sekanje dreves, odlaganje materiala in podobno). 193. člen Upravljalci, uporabniki in lastniki zgradb (šol, hotelov, zadružnih in drugih domov), stanovanjskih in drugih prostorov, primernih za nastanitev, morajo sprejeti na začasno nastanitev prebivalce in stvari z ogroženega ali prizadetega območja, če tako odredi pristojni štab za civilno zaščito. 194. člen (1) Za sodelovanje pri akcijah zaščite in reševanja ob naravnih in drugih hudih nesrečah in drugih izrednih razmerah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo, imajo delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije pravico do povračila dejanskih stroškov in odškodnine, delovni ljudje in občani pa tudi do brezplačne nastanitve in prehrane, če sodelujejo v akcijah zaščite in reševanja najmanj šest ur. (2) Izvršni svet občinske skupščine oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko odredi v primeru obveznega sodelovanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenih organizacij zaradi odpravljanja posledic naravnih in drugih hudih nesreč po prvem in drugem odstavku 190. člena tega zakona, da lahko te organizacije in skupnosti v ceno teh svojih storitev vračunajo v skladu z osnovami, določenimi v sistemu oblikovanja cen, le del dohodka, namenjenega za izdatke za osebno porabo in zadovoljevanje skupnih potreb delavcev ter dejanske materialne stroške. (3) Upravljalci, uporabniki in lastniki tehničnih in drugih naprav in sredstev ter nepremičnin imajo pravico od odškodnin? po splošnih načelih odškodninskega prava za dejansko škodo, ki jim je bila povzročena na teh napravah, sredstvih oziroma nepremičninah z izvajanjem ukrepov civilne zaščite. 195. člen (1) Če z zakonom, družbenim dogovorom ali s samoupravnim sporazumom' ni drugače določeno, gre povračilo oziroma odškodnina iz prejšnjega člena v breme tiste občine, na katere območju se je zgodila nesreča. (2) Če se je reševanje izvajalo v korist temeljne ali druge organizacije združenega dela, nosi stroške po prvem odstavku prejšnjega člena ta organizacija sama. 5. Enote civilne zaščite 196. člen Enote civilne zaščite so posebno organiziran ter tehnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite, namenjen zaščiti in reševanju ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. 197. člen (1) Enote civilne zaščite so lahko splošne, specializirane in združene. (2) Enote civilne zaščite se ustanovijo v skladu z načrti civilne zaščite družbenopolitičnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Ustanovijo jih izvršni sveti družbenopolitičnih skupnosti oziroma sveti krajevnih skupnosti, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa delavski svet oziroma drug ustrezen .organ upravljanja. V stanovanjskih hišah ustanovijo enote civilne zaščite štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti v skladu z načrtom civilne zaščite krajevne skupnosti. 198. člen (1) Splošne enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in dobrin. Ustanovijo se v naseljih, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v krajevnih skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi imele specializirane enote. (2) Splošne enote se ustanovijo tudi v večjih stanovanjskih in drugih stavbah ali po ulicah za več stavb skupaj v skladu z načrtom civilne zaščite krajevne skupnosti. 199. člen (1) Specializirane enote civilne zaščite so namenjene za opravljanje posameznih vrst ukrepov civilne zaščite. (2) Specializirane enote se ustanovijo v občinah, v krajevnih skupnostih, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v večjih naseljih. (3) Specializirane enote lahko ustanovi tudi republika. 200. člen (1) Združene enote civilne zaščite so namenjene za vse vrste nalog in ukrepov pri zaščiti in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin. (2) Združene enote se ustanovijo v bolj ogroženih občinah ali za več občin, morajo pa se ustanoviti, če je to določeno z republiškim načrtom civilne zaščite. 201. člen (1) Občina mora imeti svoje enote civilne zaščite. (2) Občinska skupščina določa na predlog občinskega štaba za civilno zaščito ter v skladu z republiškim in občinskim načrtom civilne zaščite, katere temeljne in druge organizacije združenega dela morajo ustanoviti enote civilne zaščite za skupne potrebe. Hkrati določi njihovo minimalno sestavo. l 202. člen Vrste, velikost in število enot civilne zaščite se določijo na podlagi ocene ogroženosti družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela pred vojnimi akcijami ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. 203. člen (1) Enote civilne zaščite medsebojno sodelujejo pri zaščiti in reševanju ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah v skladu z načrti civilne zaščite in z navodili pristojnih štabov za civilno zaščito. (2) Enote civilne zaščite je mogoče uporabiti tudi zunaj območja družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, ki so jih ustanovile, če tako določi pristojni štab za civilno za- ŠČitOi 204. člen Enote gasilskih društev in poklicne gasilske enote se v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah vključijo v civilno zaščito in delujejo po navodilih pristojnih štabov za civilno zaščito v skladu z načrti civilne zaščite. 6. Štabi za civilno zaščita 205. člen (1) Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje ip usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, se ustanovijo štabi za civilno zaščito. Štabi za civilno zaščito v občini, mestu oziroma regiji delujejo v okviru svetov za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih ter v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pa v okviru odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kot njihovi operativni strokovni organi. (2) Štabi za civilno zaščito so: Republiški štab za civilno zaščito, občinski štabi za civilno zaščito, mestni oziroma regionalni štabi za civilno zaščito, štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti ter štabi za civilno zaščito temeljnih in drugih organizacij združenega dela. (3) Štabi za civilno zaščito se lahko ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih in drugih stavbah ter v državnih organih. (4) V krajevnih skupnostih, v naseljih, v stanovanjskih in drugih stavbah, v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih, ki imajo samo splošno enoto civilne zaščite, opravlja naloge štaba za civilno zaščito poveljnik te enote. 206. člen (1) Štab za civilno zaščito ima poveljnika štaba, načelnika štaba ter člane štaba, katerih število se določi ob njihovem imenovanju. Poveljnik štaba, načelnik štaba ter člani štaba imajo namestnike oziroma pomočnike. (2) Štab dela v plenumu, ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah pa v operativni sestavi, ki ustreza naravi posledic oziroma naravi zaščitnih in reševalnih akcij. 207. člen (1) Republiški štab za civilno zaščito imenuje Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije v soglasju s Predsedstvom Socialistične republike Slovenije. Republiški štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije in Predsedstvu Socialistične republike Slovenije. (2) Republiški štab za civilno zaščito opravlja zadeve civilne zaščite iz republiške pristojnosti in v ta namen zlasti: 1. proučuje vprašanja organiziranja, pripravljanja in delovanja civilne žaščite in daje ustrezne predloge pristojnemu organu; 2. izdela republiški načrt civilne zaščite, v katerem se opredelijo osnove organiziranja in delovanja štabov in enot civilne zaščite ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah ; 3. uskUijuje delo občinskih in mestnih oziroma regionalnih štabov za civilno zaščito ter drugih organov, organizacij in služb, ki izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; 4. neposredno organizira in vodi obsežnejše akcije za reševanje in za odpravljanje posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer v močneje prizadetih krajih; 5. sodeluje s štabi za civilno zaščito drugih republik in pokrajin ter po potrebi skrbi za medsebojno pomoč in sodelovanje v civilni zaščiti zunaj Socialistične republike Slovenije. (3) Strokovne in administrativne zadeve za Republiški štab za civilno zaščito opravlja Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. 208. člen (1) Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine. Občinski štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi Republiškemu štabu za civilno zaščito. (2) Občinski 'štab za civilno zaščito opravlja zlasti naslednje naloge: 1. ocenjuje ogroženost območja občine pred vojnimi akcijami ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami; 2. izdela občinski načrt civilne zaščite in daje predloge izvršnemu svetu občinske skupščine za organiziranji civilne zaščite in izvajanje njenih ukrepov; 3. usklajuje delo štabov za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kakor tudi organov in organizacij na območju občine, ki izvajajo varstvo pred posledicami vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer; 4. organizira in neposredno vodi akcije za pomoč, zaščito in reševanje ob vojnih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah; 5. skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite, katerih namen je preprečiti oziroma ublažiti naravne in druge hude nesreče ter njihove posledice in posledice vojnih akcij; 6. skrbi za pripravljanje in usposabljanje prebivalstva za samozaščito ob vojnih akcijah ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah; 7. organizira in vodi pouk ter vaje štabov in enot civilne zaščite in skrbi za njihovo usposobljenost za učinkovito izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov; 8. obvešča prebivalstvo o nevarnostih in otosegu posledic vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer in daje javnim občilom uradna obvestila o tem; 9. poroča republiškemu in mestnemu oziroma regionalnemu štabu za civilno zaščito o izvedenih zaščitnih in reševalnih ukrepih. (3) Strokovne in administrativne zadeve za občinski štab za civilno zaščito opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 209. člen (1) Mestni oziroma regionalni štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet mestne skupščine oziroma izvršni svet skupščine regionalne skupnosti. Mestni oziroma regionalni štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito mestne skupščine oziroma skupščine regionalne skupnosti, v strokovnem pogledu pa tudi Republiškemu štabu za civilno zaščito. (2) Mestni oziroma regionalni štab za civilno zaščito opravlja zlasti naslednje naloge: 1. proučuje organiziranje in pripravljenost civilne zaščite na svojem območju in daje ustrezne predloge izvršnemu svetu mestne skupščine oziroma izvršnemu svetu skupščine regionalne skupnosti; 2. izdela načrt civilne zaščite; 3. usklajuje med občinami akcije za zaščito in reševanje ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, po potrebi pa neposredno organizira in vodi te akcije. (3) Strokovne in administrativne zadeve za mestni oziroma regionalni štab za civilno zaščito opravlja upravni organ za ljudsko obrambo mestne oziroma regionalne skupnosti. 210. člen (1) Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti je za svoje delo odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu krajevne skupnosti. (2) V strokovnem pogledu je štab za civilno zaščito krajevne skupnosti odgovoren občinskemu štabu za civilno zaščito. (3) Štabe za civilno zaščito v naseljih in v stanovanjskih stavbah imenuje štab za civilno zaščito krajevne skupnosti. Štabi za civilno zaščito v naseljih in v stanovanjskih stavbah so za svoje delo odgovorni odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa svetu krajevne skupnosti. (4) Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti in štabi za civilno zaščito v naseljih in stanovanjskih stavbah izdelajo načrte civilne zaščite, usmerjajo or-Ganiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite, skrbijo za usposabljanje in pripravljenost prebivalstva za samozaščito in za usposabljanje enot civilno zaščite ter vodijo reševalne akcije. (5) Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti in sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti. 211. člen (1) Štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela imenuje njen delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja. Za svoje delo je štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela odgovoren delavskemu svetu oziroma drugemu ustreznemu organu upravljanja te organizacije in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. (2) V državnih organih imenuje štab za civilno zaščito predstojnik organa, kateremu je štab tudi odgovoren za svoje delo. (3) Štabi za civilno zaščito temeljnih in drugih organizacij združenega dela in štabi za civilno zaščito v državnih organih izdelajo načrte civilne zaščite, usmerjajo organiziranje in izvajanje ukrepov civilne zaščite, skrbijo za samozaščito, usposabljajo enote civilne zaščite in vodijo reševalne akcije. 7. Posebne pravice in dolžnosti obveznikov civilne za-ščile 212. člen (1) V civilni zaščiti imajo pravico in dolžnost odločati in delovati vsi delovni ljudje in občani. (2) Za delovanje v štabih in enotah civilne zaščite se lahko razporedijo delovni ljudje in občani od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 60. leta starosti (moški) oziroma do dopolnjenega 55. leta starosti (ženske). 213. člen (1) V štabe in enote civilne zaščite se ne razporejajo: 1. osebe v službi v stalni sestavi oboroženih sil; 2. vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored v oboroženih silah; 3. pripadniki milice; 4. nosečnice in ženske z otroki, ki še niso stari sedem let; 5. osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti. (2) Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka so lahko v vojni razporejene v štabe in enote civilne za. ščite: zdravnice, inženirke, tehnice in druge neogibne strokovnjakinje, ki imajo otroka starega manj kot sedem let, če sta jim med opravljanjem dolžnosti v ci_ vilni zaščiti zagotovljena nega in varstvo njihovih otrok. 214. člen Tuji državljani so lahko v vojni poklicani služiti v štabe in enote civilne zaščite, če to ni v nasprotju z mednni’odnimi pogodbami ali s pravili mednarodnega prava. 215. člen (1) Obveznik civilne zaščite se mora na vpoklic pristojnega organa takoj javiti v štab oziroma v enoto civilne zaščite, v katero je razporejen, zaradi izpolnitve svojih obveznosti oziroma nalog civilne zaščite. (2) Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah mora obveznik civilne zaščite do vpoklica v štab oziroma v enoto civilne zaščite izvajati oziroma organizirati in po potrebi tudi voditi zaščitne in reševalne akcije in ukrepe samozaščite ter izvrševati druge obveznosti v splošnem ljudskem odporu. 216. člen (1) Obveznik civilne zaščite, ki je razporejen v enoto ali štab za civilno zaščito, mora v osmih dneh prijaviti občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo, pri katerem je vpisan v evidenco: spremembo priimka ali imena, spremembo stanovanja, spremembo stalnega bivališča, pridobitev šolske in strokovne kvalifikacije, pridobitev in prenehanje lastnosti delavca v združenem delu oziroma delovnega razmerja z navedbo organa, organizacije ali zasebnega delodajalca, pri katerem je zaposlen ter vrsto in kraj morebitne samostojne dejavnosti. (2) Obvezniki civilne zaščite, ki so zaposleni v organih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, v katerih je določena oseba, ki opravlja zadeve ljudske obrambe, prijavljajo spremembe iz prejšnjega odstavka tej osebi. Ta oseba obvesti o spremembah v osmih dneh od dneva, ko so ji spremembe prijavljene, pristojni občinski upravni organ, ki ima v evidenci obveznika civilne zaščite, pri katerem je prišlo do spremembe. 217. člen (1) Obveznik civilne zaščite se mora udeležiti pouka in vaj civilne zaščite ter se usposabljati za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov in akcij. (2) Osebi, ki je razporejena v štab ali v enoto civilne zaščite, se na njeno prošnjo odloži pouk ali vaja civilne zaščite: 1. če je zaradi bolezni ali poškodbe nezmožna obiskovati pouk oziroma vajo; 2. če je ob pozivu k pouku na šolanju in bi zaradi pouka izgubila šolsko leto; 3. če neguje člana skupnega gospodinjstva, ki je hudo bolan; 4. če je po vročitvi poziva nastal smrtni primer v družini ali gospodinjstvu. (3) Pouk ali vaja civilne zaščite se izjemoma lahko odloži zaradi neodložljivih službenih nalog ali kmetijskih ali obrtnih opravil. (4) Prošnjo za odložitev pouka ali vaje civilne zaščite je treba vložiti pri organu, ki je osebo vpoklical, v osmih dneh od vročitve poziva, iz razlogov po 1. in 4. točki drugega odstavka tega člena pa od nastanka razloga. Prošnji mora stranka priložiti potrebne dokaze. (5) O prošnji iz prejšrijega odstavka odloča organ, ki je osebo vpoklical, o pritožbi pa občinski upravni organ za ljudsko obrambo oziroma Republiški 'sekretariat za ljudsko obrambo, če je odločbo prve stopnje izdal upravni organ za ljudsko obrambo občine, mestne oziroma regionalne skupnosti. (6) ' Pritožba zoper odločbo prve stopnje ne zadrži izvršitve odločbe. 218. člen (1) Obvezniki civilne zaščite, ki so razporejeni v štabe in enote civilne zaščite, dobijo knjižico obveznika civilne zaščite, (2) Knjižica obveznika civilne zaščite je osebna javna listina, s katero obveznik civilne zaščite dokazuje opravljanje dolžnosti v civilni zaščiti. (3) Knjižico obveznika civilne zaščite izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi evidenco obveznikov civilne zaščite. 219. člen Glede odgovornosti za materialno škodo, ki jo obveznik civilne zaščite pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem dolžnosti v civilni zaščiti stori po svoji krivdi na družbeni lastnini ali premoženju, ki ga uporabljajo štabi in enote civilne zaščite, in za škodo, ki jo ti obvezniki storijo s svojim nepravilnim ali nezakonitim delom v zvezi z opravljanjem dolžnosti v civilni zaščiti občanom ali pravnim osebam, veljajo določbe 116. in 117. člena tega zakona. Vlit. poglavje ČASTNA SODISCA 220. člen Rezervni nižji oficirji, oficirji in vojaški uslužbenci so odgovorni, pred častnimi sodišči za prestopke, storjene zunaj vojaške službe, s katerimi se škoduje ugledu ali hudo zanemarja dolžnost rezervnega vojaškega starešine. 221. člen (1) častna sodišča so: častna sodišča prve stopnje in višje častno sodišče. (2) Častna sodišča prve stopnje se ustanovijo za območje več občin pri občinskih upravnih organih za ljudsko obrambo. (3) Častna sodišča prve stopnje ustanavlja in odpravlja republiški sekretar za ljudsko obrambo. Hkrati določi njihovo območja in sedeže. (4) Višje častno sodišče je pri Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo. 222. člen ( (1) častno sodišče ima predsednika, namestnika predsednika in potrebno število sodnikov. (2) Pri vsakem častnem sodišču deluje tožilec, ki ima lahko namestnike. 223. člen Predsednike častnih sodišč, njihove namestnike in sodnike ter tožilce in njihove namestnike imenuje in razrešuje republiški sekretar za ljudsko obrambo na predlog Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. 224. člen (1) Postopek pred častnim sodiščem prve stopnje se uvede na predlog tožilca. (2) Pobudo za uvedbo postopka lahko dajo organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin, upravni organi za ljudsko obrambo, štabi za teritorialno obrambo in državni organi. 225. člen (1) Sredstva za delo častnega sodišča zagotavlja upravni organ za ljudsko obrambo, pri katerem je sedež častnega sodišča. (2) Občine z območja, za katero je ustanovljeno častno sodišče prve stopnje, sporazumno določajo svoje deleže in način sofinanciranja častnega sodišča prve stopnje. 226. člen Republiški sekretar za ljudsko obrambo izda natančnejše predpise o organih za vodenje postopka ier o organizaciji, sestavi in delu častnih sodišč. IX. poglavje UKREPI ZA VARNOST IN ZAVAROVANJE TAJNOSTI' 227. člen (1) Delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije zdi’uženega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbenopolitične skupnosti organizirajo in uresničujejo varovanje tajnosti obrambnih priprav ter zaupnih podatkov in interesov s področja ljudske obrambe z izvajanjem ukrepov za varnost v skladu z zahtevami družbene samozaščite. (2) Delovni ljudje in občani ter organi organizacij in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo varovati kot tajnost vse tiste podatke, listine in objekte s področja ljudske obrambe, ki so določeni z zakonom in z drugimi predpisi ali so označeni s stopnjo tajnosti. 228. člen (1) Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije na predlog Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo in Republiškega štaba za teritorialno obrambo določa območja, na katerih se iz obrambnih razlogov omeji prosto gibanje, prebivanje ali nastanje-vanje prebivalstva. (2) Omejitev prostega gibanja, prebivanja in nasta-njevanja se lahko nanaša na jugoslovanske državljane in na tujce ali pa samo na tujce. 229. člen Republiški sekretariat za ljudsko obrambo določa objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo države in obvezne ukrepe za njihovo zavarovanje ter daje soglasje organom in organizacijam za opravljanje izmeritev in raziskav zemljišča v teh okoliših. 230. člen Republiški komite za raziskovalno dejavnost daje dovoljenja za opravljanje znanstvenih raziskovanj na območju Socialistične republike Slovenije s tujimi fizičnimi ali pravnimi osebami ali za take osebe ter za dajanje tem osebam izsledkov raziskovanj na področjih, ki so z zveznim predpisom določena kot pomembna za ljudsko obrambo. Predloge za dovoljenja pripravlja komisija, ki jo imenuje predsednik'Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo in republiškim sekretarjem za notranje zadeve. 231. člen (1) Zaradi varovanja interesov ljudske obrambe morajo organizacije združenega dela'in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo s snemanjem filmov in televizijskih produkcij v koprodukciji s tujimi pravnimi in fizičnimi osebami ali zanje, dobiti poprej soglasje za snemanje, eksterierov na ozemlju Socialistične republike Slovenije. (2) Tuje pravne in fizične osebe ne smejo snemati filmov in televizijskih produkcij na ozemlju Socialistične republike Slovenije brez predhodnega dovoljenja. (3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena oziroma dovoljenje iz prejšnjega odstavka daje: a) za snemanje celovečernih filmov — Republiški komite za kulturo; b) za snemanje informativnih filmov, filmov za televizijski program in vseh drugih video zapisov informativne narave — sekretariat za informacije v Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije. (4) Predloge za soglasja in dovoljenja iz tega člena pripravlja komisija, ki jo imenuje predsednik Republiškega komiteja za kulturo oziroma sekretar sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije v soglasju z republiškim sekretarjem za ljudsko obrambo in republiškim sekretarjem za notranje zadeve. 232. člen Organizacije združenega dela in državni organi, ki so pooblaščeni za snemanje jugoslovanskega ozemlja iz zraka (203. člen zveznega zakona o ljudski obrambi), morajo poslati aerofotografske posnetke pred uporabo, najpozneje pa v osmih dneh po snemanju, v pregled Republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo. 233v člen Varnost in družbeno samozaščito v teritorialni obrambi organizirajo štabi, poveljstva -in uprave teritorialne obrambe, izvajajo pa jo v okviru pravic in dolžnosti, določenih s predpisi, vsi pripadniki in varnostni organi teritorialne obrambe ter drugi strokovni organi družbenopolitičnih skupnosti, pristojni za opravljanje zadev s področja varnosti. 234‘. člen (1) Organi varnosti teritorialne obrambe delujejo v štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe. Njihovo organizacijo in formacijo določa komandant teritorialne obrambe Slovenije. (2) Organi varnosti so za organizacijo varnostnih ukrepov odgovorni starešini štaba, enote in zavoda, v katerem delujejo. , 235. člen Organi varnosti teritorialne obrambe sodelujejo pri izdelavi predpisov; navodil in povelj, ki določajo ukrepe s področja varnosti po načelih družbene samozaščite, in spremljajo njihovo izvajanje v nižjih štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe. 236. člen (1) Organi varnosti teritorialne obrambe sodelujejo pri zaščiti štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe z varnostnimi organi Jugoslovanske ljudske armade in z organi za notranje zadeve. (2) Oblike sodelovanja sporazumno določajo organi iz prejšnjega odstavka. 237. člen Delovna mesta in dolžnosti, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo, način njihove zasedbe, merila za izbiro oseb za delo na takih mestih in dolžnostih ter posebne varnostne ukrepe za njihovo zavarovanje (208. člen zveznega zakona o ljudski obrambi) določata: a) v upravnih organih družbenopolitičnih skupnostih, državnih organih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih . interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih — Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije; b) za delovna tnesta v teritorialni obrambi — komandant teritorialne obrambe Slovenije. 238. člen (1) Komandant teritorialne obrambe Slovenije in starešina, ki ga ta pooblasti, sme dovoliti, da vojaška oseba ali civilna oseba v službi v teritorialni obrambi oziroma oseba, ki ji je prenehala služba v teritorialni obrambi, sporoči organu upravljanja ali državnemu organu določen podatek, ki pomeni tajnost, vendar le tedaj, kadar je to v javnem interesu. (2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena za druge delavce iz 237. člena tega zakona izdaja predstojnik organa, organizacije oziroma skupnosti, ki je za to pooblaščen s splošnim aktom o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe. 239. člen Kadar terjajo interesi ljudske obrambe, lahko Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije začasno prepove potovanje v tujino osebam, ki delajo na obrambnih pripravah v' družbenopolitičnih skupnostih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ,ter civilnim osebam v službi v teritorialni obrambi. 240. člen Strokovne zadeve varnosti in družbene samozaščite s področja ljudske obrambe organizirajo in izvajajo v mejah pravic in dolžnosti, določenih z zakonom, upravni organi za ljudsko obrambo, štabi za teritorialno obrambo in organi za notranje zadeve. I X. poglavje FINANCIRANJE LJUDSKE OBRAMBE 241. člen Delovni ljudje in občani zagotavljajo sredstva za uresničevanje načrtov in programov (7. člen tega zakona) na način, kot zagotavljajo uresničevanje drugih skupnih potreb v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih oziroma kot zagotavljajo uresničevanje splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. 242. člen (1) Družbenopolitične skupnosti zagotavljajo sredstva za financiranje programov ljudske obrambe iz svoje pristojnosti v proračunu, če za določene zadeve ni v zakonu določen poseben vir in način financiranja. (2) Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki ustvarjajo dohodek po načelih gospodarskega poslovanja zagotavljajo sredstva za uresničevanje svojih in skupnih programov ljudske obrambe iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z doseženim dohodkom. (3) Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti zagotavljajo sredstva za uresničevanje svojih in skupnih programov ljudske obrambe na način, kot zagotavljajo sredstva za svojo temeljno dejavnost. (4) Samoupravne interesne skupnosti zagotavljajo sredstva za uresničevanje svojih in skupnih programov ljudske obrambe na način, kot zagotavljajo sredstva za svojo temeljno dejavnost. (5) Družbenopolitične in družbene organizacije ter društva zagotavljajo sredstva za uresničevanje svojih in skupnih programov ljudske obrambe tako, kot zagotavljajo sredstva za svojo redno dejavnost. (6) Sredstva za uresničevanje programov ljudske obrambe v krajevnih skupnostih zagotavljajo delovni ljudje in občani na podlagi samoupravnega sporazumevanja iz dohodka tistih temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo v krajevni skupnosti sedež ali opravljajo v njej del svoje dejavnosti oziroma v kateri so zaposleni občani krajevne skupnosti. Ustrezen del sredstev pa se zagotavlja tudi iz občinskega proračuna. 243. člen Družbenopolitične skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti združujejo sredstva, da bi izvrševale^ posamezne zadeve ljudske obrambe in ustvarjale možnosti za zadovoljitev potreb obrambe, ki so širšega pomena. 244. člen (1) Kadar pristojni organ družbenopolitične skupnosti določi za izvajanje posameznih obrambnih priprav kakšno nalogo temeljni in drugi organizaciji združenega dela, mora družbenopolitična skupnost financirati njeno izvršitev, zc. kolikor naloga presega obseg potrebnih priprav te organizacije. (2) Ce naloži družbenopolitična skupnost v zvezi z izvrševanjem nalog s področja ljudske obrambe temeljni in drugi organizaciji združenega dela kakšno nalogo iz svoje pristojnosti mora financirati njeno izvršitev. ✓ 245. člen (1) Izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje in urjenje na področju ljudske obrambe financirajo: 1. organiziranje in izvajanje programa — organizator; 2. nadomestila osebnega dohodka delavcem in funkcionarjem, če je pouk in urjenje izvedeno v delovnem času — organizacija oziroma delovna skupnost, v kateri je delavec zaposlen ali opravlja funkcije. (2) Temeljne in druge organizacije združenega dela s posebnim sporazumom v občini določijo način solidarnostnega pokrivanja nadomestil iz 2. točke prejšnjega odstavka, da posamezne organizacije oziroma delovne skupnosti ne bi bile preobremenjene zaradi večjega števila delavcev, odtegnjenih z delovnih mest. 246. člen (1) Socialistična republika Slovenija financira: 1. Republiški štab za teritorialno obrambo in enote teritorialne obrambe za zaščito republiških organov ter za Izvrševanje vojaške in materialne obveznosti za te enote in štab; 2. graditev skladišč za republiške rezerve teritorialne obrambe in drugih objektov posebnega obrambnega pomena za republiko; 3. Republiški štab za civilno zaščito in republiške enote civilne zaščite ter, izvrševanje materialne obveznosti in obveznosti služenja v teh enotah in štabu; 4. republiško službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter izvrševanje materialne obveznosti služenja v republiškem centru te službe; 5. vojne zveze republiških organov in zveze s pokrajinami; 6. priprave republiških organov in organizacij za delo v vojni, graditev objektov, zaklonišč in nabavo naprav, opreme m drugih sredstev, ki so nujna za njihovo delo v izrednih razmerah; 7. zadeve iz republiške pristojnosti, ki jih prenese na pokrajinske odbore; 8. druge naloge s področja ljudske obrambe, ki so v pristojnosti organov republike. (2) Socialistična republika Slovenija financira tudi nabavo orožja, vojaške opreme in drugih sredstev posebnega pomena za obrambo določenih območij, če je to v načrtu posebej predvideno ali to narekujejo izredne razmere. ^ XI. poglavje KAZENSKE DOLOČBE 247. člen Odgovorna oseba v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti ter družbeni organizaciji, ki ne ravna po odredbi pristojnega organa o obveznem sodelovanju pri zaščiti, reševanju in odpravljanju hudih posledic vojne akcije, naravne ali druge hude nesreče ali drugih izrednih razmer z reševalnimi enotami, z delavci, s strokovnjaki, z opremo ir z drugimi sredstvi, s katerimi razpolaga organizacija oziroma skupnost, stori kaznivo dejanje in se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev do treh let. 248. člen • (1) Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če ob vojnih akcijah ali ob naravni ali drugi hudi nesreči ali v drugih izrednih razmerah po aktiviranju štabov in enot civilne zaščite ne nadaljuje z izvajanjem zaščitnih in reševalnih ukrepov in akcij po navodilih štaba za civilno zaščito oziroma poveljnika enote civilne zaščite (150. člen); 2. če kot upravljalec, uporabnik ali kot lastnik družbenega ali zasebnega imetja in drugih vrednot ne poskrbi za dosledno izvajanje ukrepov, ki so namenjeni za njihovo zavarovanje pred naravnimi ali drugimi hudimi nesrečami ali ob vojnih akcijah ali v drugih izrednih razmerah, ali ob njihovi neposredni ogroženosti ne poskrbi za hitro in učinkovito reševanje (152. člen); 3. če se brez opravičenega razloga v primeru hudih posledic vojne akcije ali naravne ali druge hude nesreče ali drugih izrednih razmer ne odzove odredbi pristojnega organa o obveznem sodelovanju pri zaščiti, reševanju in odpravlianiu posledic s svojimi i’eševalnimi •enotami, z opremo in z drugimi potrebnimi sredstvi (190. člen); 4. če kot upravljalec, uporabnik ali kot lastnik tehničnih in drugih naprav in sredstev, ki so potrebna pri zaščiti in reševanju ne da le-teh z ustreznim osebjem na razpolago za potrebe civilne zaščite, kljub nalogu pristojnega štaba za civilno zaščito (191. člen); 5. če kot upravljalec, uporabnik ali kot lastnik nepremičnine ne dopusti, da se na teh nepremičninah izvršijo ukrepi za zaščito in reševanje, ki jih odredi pristojni štab za civilno zaščito, ali če ovira izvršitev teh ukrepov (192. člen); 6. če kot upravljalec, uporabnik ali kot lastnik zgradb, stanovanjskih ali drugih prostorov, primernih za nastanitev, brez opravičenih razlogov, kljub odredbi pristojnega štaba za civilno zaščito, ne sprejme ali ovira sprejem na začasno nastanitev prebivalcev in stvari z ogroženega ali prizadetega območja (193. člen); 7. če brez predhodnega soglasja ali brez predhod- nega dovoljenja pristojnega organa posname film ali televizijsko produkcijo (prvi in drugi odstavek 231. člena). . ) (2) Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba v organizaciji združenega dela ali drugi pravni osebi, ki stori prekršek iz 1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka. Enako se kaznuje tudi odgovorna oseba v upravnem organu ali drugem državnem organu, ki stori prekršek iz 1, 2., 3., 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka. 249. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev ali z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek posameznik: 1. če ob vojnih akcijah ali ob naravnih ali drugih hudih nesrečah ali v drugih izrednih razmerah po aktiviranju štabov in enot civilne zaščite ne nadaljuje z izvajanjem zaščitnih in reševalnih ukrepov in akcij po navodilih štaba za civilno zaščito oziroma poveljnika enote civilne zaščite (tretji odstavek 150. člena); 2. če opazi, da grozi neposredna nevarnost naravne' ali druge hude nesreče ali da je do takšne nesreče prišlo, pa tega ne prijavi takoj pristojnemu organu, ali če taki osebi v ta namen ne da na razpolago prevoznega sredstva ali sredstva za zveze (151. člen); 3. če kot uporabnik ali kot lastnik družbenega ali zasebnega imetja in drugih vrednosti ne poskrbi za dosledno izvajanje ukrepov, ki so namenjeni za njihovo zavarovanje pred naravnimi ali drugimi hudimi nesrečami ali ob vojnih akcijah ali v drugih izrednih razmerah, ali ob njihovi neposredni ogroženosti ne poskrbi za hitro in učinkovito reševanje (152. člen); 4. če je za delo sposoben in se brez opravičenega razloga v primeru hudih posledic vojne akcije ali naravne ali druge hude nesreče ali drugih izrednih razmer ne odzove odredbi pristojnega organa o obveznem sodelovanju pri zaščiti, reševanju in odpravljanju posledic (190. člen); 5. če kot uporabnik ali kot lastnik tehničnih in drugih naprav in sredstev, ki so potrebna pri zaščiti in reševanju ne da le-teh, kljub nalogu pristojnega štaba za civilno zaščito, na razpolago za potrebe civilne zaščite (191. člen); 6. če kot uporabnik ali kot lastnik nepremičnine ne dopusti, da se na teh izvršijo ukrepi za zaščito in reševanje, ki jih odredi pristojni štab za civilno zaščito, ali če ovira izvršitev teh ukrepov (192. člen); • 7. če kot uporabnik ali kot lastnik zgradb, stanovanjskih ali drugih prostorov, primernih za nastanitev, brez opravičenih razlogov in kljub odredbi pristojnega štaba za civilno zaščito, ne sprejme ali ovira sprejem na začasno nastanitev prebivalcev ip stvari z ogroženega ali prizadetega območja (193. člen); 8, če brez predhodnega soglasja ali brez predhodnega dovoljenja pristojnega organa posname film ali televizijsko produkcijo (prvi in drugi odstavek 231. člena). 250. člen Z denarno kaznijo od 500 do 2.000 dinarjev ali z zaporom do petnajst dni se kaznuje za prekršek obveznik civilne zaščite, če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu nastalih sprememb iz 216. člena tega zakona. 251. člen Posneti film ali televizijska produkcija, ki je bila predmet prekrška iz 7. točke prvega odstavka 248. člena tega zakona in 8. točke 249. člena tega zakona se lahko odvzame. XII. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 252. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, občine in mestne oziroma regionalne skupnosti morajo uskladiti svoje samoupravne akte s tem zakonom do 31. decembra 1977. 253. člen Glavn^ štab Socialistične republike Slovenije za splošni ljudski odpor nadaljuje delo pod imenom »Republiški štab za teritorialno obrambo«. 254. člen Ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati: 1. zakon o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/71), 2. odlok o ustanovitvi štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 36-260/68), 3. odlok o določitvi republiških organov za imenovanje in poviševanje določenih rezervnih vojaških starešin (Uradni list SRS, št. 38-452/74), 4. odlok o častnih sodiščih za rezervne nižje oficirje, oficirje in vbjaške uslužbence (Uradni list SRS, št. 13-595/75), 5. odločba o imenovanju članov štaba za splošni ljudski odpor Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 3-263/68). 255. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-12/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1058. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. septembra 1976, na seji Zbora občin dne 29. septembra 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. septembra 1976. St. P 0100-140/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah 1. člen V zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47/72) se naslov zakona dopolni tako, da se glasi: ZAKON o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah 2. člen Uvodna načela se sprerpenijo in dopolnijo tako, da se glasijo; UVODNA 'NAČELA I Varstvo neodvisnosti in nedotakljivosti države, ustavne Ureditve, bratstva, enotnosti ter enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, družbene lastnine in premoženja ter zagotavljanja osebne in premoženjske varnosti delovnih ljudi in občanov in nadaljnjega svobodnega družbenega raz-i voja, je ustavna pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov. II Delovni ljudje in občani to svojo ustavno pravico in dolžnost uresničujejo z družbeno samozaščito, ki je del samoupravne dejavnosti v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja s tem, da oblikujejo zavest o varovanju temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema, zasnovanega na družbeni lastnini in samoupravnem položaju delovnega človeka in na drugih dosežkih revolucije, ter na patriotizmu, razvijajo varnostno kulturo, preprečujejo družbeno negativna in škodljiva dejanja, krepijo odgovornost in v samoupravnih aktih določajo na temelju ustave in zakonov pravila ravnanja in organizirane oblike družbene samozaščite ter tudi prek družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov za notranje zadeve ter drugih organov v okviru njihovih z ustavo in zakonom določenih nalog. • III Organi za notranje zadeve v sistemu družbene samozaščite opravljajo v skladu z zakonskimi pooblastili določene naloge, dajejo pobude, predloge, in drugo strokovno pomoč pri organiziranju in izvajanju družbene samozaščite, seznanjajo delovne ljudi in občane z vsebino, metodami in oblikami sovražnega delovanja in z družbeno negativnimi in škodljivimi pojavi, ki jih odkrivajo, in z vzroki za nastajanje takih pojavov. Pri izvajanju družbene samozaščite delovni ljudje in občani sodelujejo z organi za notranje zadeve, državnimi in drugimi organi. IV Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti zagotavljajo sredstva in druge pogoje za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite. Družbenopolitične skupnosti zagotavljajo potrebne materialne in druge pogoje za razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite ter za učinkovito uresničevanje nalog organov za notranje zadeve, določenih z zakonom. 3. člen Za uvodnimi načeli sledi novo I. poglavje s členi od 1. do 35., ki se glase: I. URESNIČEVANJE DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 1. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo družbeno samozaščito kot svojo pravico in dolžnost v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih družbenopolitičnih ip drugih družbenih organizacijah, društvih ter v družbenopolitičnih skupnostih zlasti s tem, da: — varujejo pridobitve narodnoosvobodilne borbe in socialistične samoupravne družbene odnose ter druge družbene vrednote, ki temeljijo na družbeni lastnini in samoupravljanju delovnih ljudi; — neposredno ali v sodelovanju z organi za notranje zadeve in drugimi pristojnimi državnimi organi varujejo neodvisnost in nedotakljivost države, oblast delovnega ljudstva ter samoupravne in gospodarske temelje socialističnih družbenih odnosov in socialistično samoupravno demokracijo, bratstvo, enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter preprečujejo dejavnosti, ki ogrožajo te temelje Socialistične federativne republike Jugoslavije; — varujejo družbeno lastnino, ki jo upravljajo in z njo gospodarijo, ter druge družbene in naravne dobrine pred oblikami neupravičenega odtujevanja in prisvajanja oziroma zlorabljanja, uničenja ali propadanja zaradi malomarnosti, nediscipline in nevestnega gospodarjenja ter pred vsemi drugimi škodljivimi dejanji; — zagotavljajo osebno in premoženjsko varnost ter pomagajo, če je ogroženo življenje'in varnost človeka ali družbeno ali zasebno premoženje, oziroma obvestijo o tem pristojne organe: — se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in drugega družbeno škodljivega delovanja, ocenjujejo’varnostne razmere v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v okolju, kjer živijo in v skladu s tem določajo varnostne ukrepe in aktivnosti za varnost svoje organizacije in skupnosti ter za varnost širše skupnosti in socialističnih samoupravnih vrednot; — se v zasebnih in poslovnih stikih s tujimi državljani pri nas ter v času bivanja v tujini ravnajo po načelih družbene samozaščite; — organizirajo narodno zaščito in sodelujejo v njenih enotah; — določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, način ter ukrepe za uresničevanje družbene samozaščite v samoupravnih aktih ter s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem; — izvajajo ukrepe in dejavnosti v sistemu družbene samozaščite kot najširšem temelju varnosti države, s katero se uresničuje in izgrajuje celotni varnostni in obrambni sistem naše družbe, za katere so pooblaščeni oziroma katere so jim določene. 1. Temeljna organizacija združenega dela 2. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v statutu, pravilnikih m varnostnem načrtu določijo oblike in način uresničevanja družbene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev, organov upravljanja, individualnega poslovodnega organa in organa, pristojnega za družbeno samozaščito. Za izvajanje nalog s področja družbene samozaščite, ki so določene v aktih iz prejšnjega odstavka, skrbi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga ustanovi delavski svet ali drug ustrezen organ upravljanja. 3. člen V delovnih organizacijah, ki imajo v svoji sestavi več temeljnih organizacij združenega dela, in v sestavljenih organizacijah združenega dela oziroma v skupnostih teh organizacij se za izvajanje's sporazumom ali statutom določenih skupnih nalog s področja družbene samozaščite lahko ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 4. člen Temeljna in druga organizacija združenega dela izdela v skladu z varnostnimi razmerami in ocenami varnostne načrte, v katerih se konkretno določijo naloge in ukrepi za varnost delavcev, družbene lastnine in delovnega procesa. Varnostni načrt sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi smernic in stališč delavskega sveta. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni in drugi organizaciji združenega dela na področju družbene samozaščite: — spremlja varnostne razmere in stanje v temeljni oziroma v drugi organizaciji združenega dela; — sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo izvajanje: — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti; — usklajuje izvajanje družbene samozaščite in spremlja delo enote narodne zaščite; — skrbi za usposabljanje in vzgojo delavcev; — poroća delavskemu svetu ali njemu po položaju in funkciji ustreznemu organu upravljanja o svojem delu in splošnem stanju družbene .samozaščite; — predlaga pristojnim organom ukrepe za izvajanje družbene samozaščite in — opravlja druge naloge, določene v samoupravnih Splošnih aktih temeljne oziroma druge organizacije združenega dela. 2. Krajevna skupnost 6. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v statutu in načrtu samozaščitnih varnostnih ukrepov določijo oblike in način uresničevanja družbene samozaščite, pravice, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov, sveta krajevne skupnosti oziroma drugega ustreznega organa krajevne skupnosti in pristojnega organa za družbeno samozaščito. Za izvajanje nalog s področja družbene samozaščite, ki so določene v aktih iz prejšnjega odstavka, skrbi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga ustanovi svet krajevne skupnosti. 7. člen ' Za izvajanje ukrepov in dejavnost družbene samozaščite sprejme odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi smernic in stališč sveta krajevno skupnosti oziroma drugega ustreznega organa krajevne skupnosti načrt samozaščitnih varnostnih ukrepov. 8. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti na področju družbene samozaščite: — spremlja-varnostne razmere,, stanj e in uresničevanje družbene samozaščite v krajevni skupnosti; — sprejme in dopolnjuje načrt samozaščitnih varnostnih ukrepov in skrbi za njegovo izvajanje; — spremlja delo enote narodne zaščite; — sodeluje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, s pristojnimi organi občinske skupščine, s temeljnimi organizacijami združenega dela in z drugimi organi in organizacijami zaradi usklajevanja določenih dejavnosti družbene samozaščite; — spremlja, vzpodbuja in usklajuje dejavnosti in ukrepe na področju družbene samozaščite; — skrbi za usposabljanje In vzgojo delovnih ljudi in občanov; — poroča svetu krajevne skupnosti oziroma drugemu ustreznemu organu krajevne skupnosti o svojem delu in splošnem stanju družbene samozaščite; — predlaga pristojnim organom ukrepe za izvajanje družbene samozaščite in — opravlja druge naloge s področja družbene samozaščite, določene v statutu krajevne skupnosti. , * 9. člen V vaseh oziroma naseljih, soseskah in ulicah opravljajo naloge s področja družbene samozaščite vaški oziroma ulični odbori, pododbori in komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki jih imenuje od-boi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti. 3. Občina 10. člen Pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v občini ter organov in teles občinske skupščine glede organiziranja in uresničevanja družbene samozaščite v občini določa v skladu s lem zakonom statut občine. 11. člen Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za krepitev in razvoj družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini, sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnosti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja. 12. člen Za uresničevanje in izvajanje nalog, ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev občinska skupščina, skrbi svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 13. člen Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima na področju družbene samozaščite in varnosti zlasti naslednje naloge: — spremlja in analizira varnostne razmere in stanje ter uresničevanje družbene samozaščite v občini; — daj v občinski skupščini pobude in predlaga akte oziroma ukrepe za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite in varnosti v občini; — usklajuje varnostne načrte temeljnih oziroma drugih organizacij združenega dela in načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov krajevnih skupnosti na območju občine; — poroča o svojem delu in stanju družbene samozaščite občinski skupščini; — sodeluje s koordinacijskimi in drugimi organi družbenopolitičnih organizacij za to področje; — daje mnenja in predloge k poročilom organov za notranje zadeve; — spremlja delo enot narodne zaščite v občini in — opravlja druge naloge, ki mu jih določi občinska skupščina. ( 14. člen V svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito so poleg članov, ki so določeni v zakonu o ljudski obrambi, po položaju tudi: član izvršnega sveta občinske skupščine, odgovoren za področje družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev, komandir postaje milice in pooblaščen delavec službe državne varnosti. 15. člen Član izvršnega sveta, ki je odgovoren za področje družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine in njenega sveta s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev in koordinacijo dela organov za notranje zadeve v občini; v času neposredne vojne nevarnosti in vojne prevzame dolžnosti poverjenika za notranje zadeve občinske skupščine. 4. SR Slovenija 16. člen Skupščina SR Slovenije, Predsedstvo republiko, Republiški svet za varstvo ustavne ureditve, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in republiški upravni organi uresničujejo pravice in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev, vsak v okviru svojih pristojnosti. 17. člen Skupščina SR Slovenije določa politiko in sistem s tega področja, sprejema zakone, sklepe in priporočila za uresničevanje in usmerjanje družbene samozaščite varnosti in notranjih zadev ter analizira stanje in probleme na tem področju v republiki. 18. člen Predsedstvo republike obravnava vprašanja s področja družbene samozaščite in varstva z ustavo določenega reda, zavzema stališča do temeljnih vprašanj s tega podrpčja in daje pobude za obravnavo in predloge za njihovo reševanje pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti ter predlaga razpravo o teh vprašanjih v družbenopolitičnih organizacijah. Predsedstvo republike lahko obravnava določena vprašanja izvajanja politike Skupščine SR Slovenije s področja družbene samozaščite, zavzema o njih stališča in lahko daje predloge za njihovo reševanje pristojnim organom. 19. člen Republiški svet za varstvo ustavne ureditve spremlja in analizira varnostne razmere ter uresničevanje družbene samozaščite v republiki; daje Predsedstvu republike in Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije po-Oude in predloge za učinkovito uresničevanje družbene samozaščite in varnosti v republiki; spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in usklajuje dejavnosti državnih organov, samoupravnih oi’ganizacij, skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na področju družbene samozaščite in varnosti ter opravlja druge zadeve s področja družbene samozaščite in varnosti, ki mu jih v okviru svojih smernic in stališč zaupata Predsedstvo republike in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 20. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga Skupščini SR Slovenije zakone in druge splošne akte, skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov ter drugih splošnih aktov Skupščine SR Slovenije s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev ter usmerja in usklajuje delo republiških upravnih organov na tem področju. i 21. člen Republiški upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje na tem področju ter v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s tega področja, za izvrševanje katerih, so odgovorni. 5. Samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ter društva 22. člen Samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije ter društva uresničujejo družbeno samozaščito v okviru svoje dejavnosti v skladu s tem zakonom in s svojimi samoupravnimi akti. 6. Medsebojno sodelovanje in povezovanje ‘ 23. člen Za uresničevanje določenih skupnih interesov na področju družbene samozaščite lahko organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občine, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije ter društva medsebojno sodelujejo in se povezujejo. S samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ustanavljajo organe, določajo njihove naloge in združujejo sredstva. 7. Narodna zaščita 24. člen ' Delovni ljudje in občani v temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti organizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotavljanje mirnega in varnega življenja; v neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru splošne ljudske obrambe. Naloge narodne zaščite opravljajo delovni ljudje in občani v enotah narodne zaščite. Enote narodne zaščite ustanovi v temeljni organizaciji združenega dela delavski svet, v krajevni skupnosti pa svet krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen organ krajevne skupnosti. 25. člen Enote narodne zaščite delujejo po posebnem načrtu, ki ga v skladu z varnostnim načrtom sprej me pristojni organ za družbeno samozaščito. Ta načrt ima lahko več stopenj glede na oblike, obseg in potrebe zavarovanja v mirnem obdobju, v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni. 26. člen Sodelovanje v enoti narodne zaščite je pravica in dolžnost delovnega človeka in občana, ki se opravlja »izven rednega delovnega časa. V enoti narodne zaščite sodelujejo delovni ljudje in občani po razporedu, ki ga sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito. Delovni ljudje in občani so oproščeni opravljanja nalog V enotah narodne zaščite, ko so klicani na izpolnjevanje nalog v Jugoslovansko ljudsko armado, v teritorialno obrambo in v civilno zaščito. 27. člen Delovni ljudje in občani imajo v času, ko opravljajo naloge narodne zaščite pravico in dolžnost, da: — ugotavljajo istovetnost neznanih oseh znotraj 3 voj e organizacije ali v bližini objektov v krajevni skupnosti, ki jih varujejo; — preprečujejo nepooblaščenim osebam vstop v določene prostore, dostop k določenim objektom oziroma jih prisilno oddaljijo; — zadržijo osebo, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju ali poskusu povzročitve škode, do prihoda pooblaščenih delavcev pristojnega državnega organa, ki ga o tem nemudoma obvestijo; — pregledajo osebo ali vozilo, če sumijo, da prikriva ukradeni predmet ali napravo, ali da ima predmet ali napravo, ki bi lahko ogrozila varnost ali povzročila škodo; — izvršujejo druge naloge, določene v samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti ter naloge v skladu z varnostnim načrtom enote ali po nalogu načelnika enota. Pri opravljanju nalog narodne zaščite nosijo pripadniki enote narodne zaščite posebno oznako; pri opravljanju določenih nalog narodne zaščite so lahko oboroženi in uporabijo orožje, če ne morejo z drugim manj nevarnim prisilnim sredstvom odvrniti neposrednega napada s katerim je ogroženo njihovo življenje, ali neposrednega napada na objekt, ki ga varujejo. Pripadnik narodne zaščite, ki zaradi izjemnih okoliščin opravlja naloge narodne zaščite v rednem delovnem času, ima pravico do osebnega dohodka, kot bi bil na delu. če pa se pri opravljanju teh nalog poškoduje, ima pravico po 42. členu tega zakona. 28. člen Delavec oziroma občan je lahko oproščen opravljanja nalog narodne zaščite, če je zaradi bolezni ali poškodbe trajno ali začasno nezmožen za delo ali če to narekujejo drugi utemeljeni razlogi. V samoupravnih splošnih aktih temeljne oziroma druge organizacije združenega dela in krajevne skupnosti se podrobno določijo razlogi za oprostitev vseh ali posameznih nalog narodne zaščite. 29. člen V enoti narodne zaščite ne more sodelovati delavec ali občan; — ki je bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo; — ki je bil obsojen za kaznivo dejanje zoper družbeno in zasebno premoženje, samoupravljanje, zoper uradno 'dolžnost ali za kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno iz koristoljubnosti; — ki je v kazenskem postopku za dejanja, nave-na v prejšnjih alineah. Prepoved traja za osebe iz prve alinee prejšnjega odstavka deset let, za osebe iz druge alinee prejš- » njega odstavka pa pet let od dneva, ko so prestale kazen, ko jim je bila kazen oproščena, ali jim je kazen zastarala. 30. člen Enoto narodne zaščite vodi načelnik, ki ga imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji združenega dela oziroma svet krajevne skupnosti ali drug ustrezen organ krajevne skupnosti na predlog odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti, v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine. Načelnik enote narodne ,zaščite je odgovoren za svoje delo in delo enote delavskemu svetu oziroma svetu krajevne skupnosti ali drugemu ustreznemu organu krajevne skupnosti in poroča o tem pristojnemu organu za družbeno samozaščito in delavskemu svetu oziroma svetu krajevne skupnosti ali drugemu ustreznemu organu krajevne skupnosti. Pristojni organ za dužbeno samozaščito lahko na predlog načelnika enote narodne zaščite imenuje enega ali več pomočnikov za opravljanje določenih nalog v enoti narodne zaščite. 31. člen Delavca v temeljni organizaciji združenega dela in občana v krajevni skupnosti, ki je razporejen za opravljanje določenih nalog v enoti narodne zaščite, obvesti o tem načelnik enote narodne zaščite in mu določi naloge. 32. člen Po dogovoru med odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti in odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji združenega dela lahko glede na potrebe v krajevni skupnosti opravljajo določeni delavci temeljne organizacije združenega dela, ki bivajo na območju krajevne skupnosti, dolžnosti narodne zaščite v enoti narodne zaščite krajevne skupnosti. 33. člen V okviru krajevne skupnosti se lahko delavci manjših temeljnih organizacij združenega dela dogovorijo za' ustanovitev skupne enote narodne zaščite oziroma se vključijo v enoto narodne zaščite krajevne skupnosti. 34. člen Postaja milice s splošnim delovnim področjem na območju občine sodeluje z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravi varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno pomoč glede ravnanja z orožjem ter varovanja objektov. 35. člen Republiški sekretar za notranje zadeve izda pravilnik o oznakah pripadnikov enot narodne zaščite, o nabavi, posesti, nošenju, uporabi in ravnanju z z orožjem ter o obveznostih organov za notranje zadeve do enot narodne zaščite.' 4. člen Sedanje I. poglavje »Skupne določbe« postane II. poglavje z naslovom »Notranje zadeve«; sedanji členi od 1. do 11. pa ostanejo členi od 36. do 46. Namesto sedanjega 8. člena, ki postane 43. člen, se vneseta naslednja nova člena: 43. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, pri katerih je zaradi posebnosti njihovih stavb in poslovnih prostorov, načina dela in poslovanja ali zaradi kakršnegakoli drugega vzroka potrebno trajno organizirano varstvo naprav, orodja, surovin, spisov, arhiva ali predmetov znatne vrednosti, so dolžni te dobrine ustrezno zavarovati pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivstva v skladu z načrtom zavarovanja. Za zavarovanje dobrin iz prejšnjega odstavka tega člena lahko organizirajo posebno službo zavarovanja. Ce organizacija oziroma organ ne podvzame potrebnih ukrepov za zavarovanje, lahko določi republiški sekretar za notranje zadeve, kaj mora organizacija oziroma organ v ta namen storiti. Natančnejše predpise o organizaciji službe zavarovanja in o pravicah in dolžnostih delavcev službe zavarovanja izda republiški sekretar za notranje zadeve. 43. a člen Strokovna opravila v zvezi' z izvajanjem zavarovanja, organiziranjem zavarovanja, vzgoje delavcev, ki opravljajo naloge • zavarovanja, projektiranjem, montiranjem in vzdrževanjem tehničnih naprav in podobna opravila v zvezi z izvajanjem nalog organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov iz prejšnjega člena lahko opravlja tudi za to usposobljena organizacija združenega dela. Zadeve iz prejšnjega odstavka so zadeve posebnega družbenega pomena. Posebni družbeni pomen teh zadev se zagotavlja s sodelovanjem uporabnikov v organih upravljanja organizacije, ki opravlja storitve zavarovanja, ter z določanjem splošnih pogojev poslovanja, usposobljenosti kadrov, in opremljenosti take organizacije. Način delegiranja delegatov uporabnikov in način njihovega sodelovanja v organih upravljanja se določi s samoupravnim aktom organizacije združenega dela. Republiški sekretar za notranje zadeve predpiše splošne pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in določi pogoje glede kadrov in njihove usposobljenosti ter pogoje glede opremljenosti, ki jih mora takai organizacija izpolnjevati. Medsebojne pravice in obveznosti med organizacijo združenega dela, ki opravlja storitve iz prvega odstavka tega člena, in uporabniki njenih storitev se urejajo s pogodbo. 5. člen / Stdanje II. in III. poglavje postaneta. III. in IV-poglavje; sedanji členi od 12. do 54. pa postanejo členi od 47. do 89. Za dosedanjim 53. členom oziroma novim 88. členom se doda nov 88. a člen, ki se glasi: »88. a člen Če Predsedstvo republike oceni, da so nastale izredne okoliščine, ki ogrožajo javni red ali ustavno ureditev, lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sklene, da mora republiški sekretar za notranje zadeve podvzet; potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti; republiški sekretar za notranje zadeve lahko z odločbo odredi osebi ali skupini oseb. katerih dejavnost je usmerjena ali bi bila lahko usmerjena k ogrožanju javnega reda ali ustavne ureditve, nastanitev v določenem kraju ali prepove zapustitev določenega kraja z obveznostjo javljanja. Tak ukrep sme veljati, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bil izrečen, toda ne dlje kot eno leto. Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.« 6. člen Sedanje IV., V., VI., VII., VIII., IX., X., XI., XII., XIII. in XIV.’ poglavje postanejo V., VI., Vil., VIII., IX., X., XI., XII., XIII., XIV. in XV. poglavje; sedanji členi od 55. do 137. pa postanejo členi od 90. do 172. 7. člen Za sedanjim XIV. poglavjem oziroma za novim XV. poglavjem se vstavi novo XVI. poglavje, ki se glasi: »XVI. KAZENSKE DOLOČBE 173. člen Z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki: — ne določi v samoupravnem ali drugem splošnem aktu oblik, vsebine in načina delovanja delovnih ljudi in občanov na področju družbene samozaščite: — ne izdela varnostnega načrta; — ne ustanovi za družbeno samozaščito pristojnega organa; — ne organizira zavarovanja premoženja v skladu s tem zakonom; — opravlja storitve iz 43. a člena tega zakona, pa za to ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev. * Z denarno kaznijo od 500 do 2000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 174. člen Z denarno kaznijo od 500 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek delavec ali občan, ki odkloni sodelovanje v enoti narodne zaščite«. 8. člen i Sedanje XV. poglavje »Prehodne in končne določbe« postane XVII. poglavje; sedanji členi od 138. do 140. pa postanejo členi od 175. do 177. Za sedanjim 138. členom oziroma za novim 177. členom se doda nov člen, ki se glasi: 178. člen Organizacije združenega dela krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti ter državni organi morajo uskladiti svoje samoupravne oziroma splošne akte s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi do 31. decembra 1977. 9. člen Ta zakon začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-70/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1059. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o državljanstvu Socialistične republike Slovenije Razglaša se zakon o državljanstvu Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora občin dne 29. septembra 1976. St. P 0100-144/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. , Predsednik - , Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o državljanstvu Socialistične republike Slovenije I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Vsak državljan Socialistične republike Slovenije je hkrati državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije. 2. člen Državljani drugih socialističnih republik Jugoslavije imajo na območju Socialistične republike Slovenije enake pravice in dolžnosti kot njeni državljani. II. II. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA 3. člen Državljanstvo Socialistične republike Slovenije se pridobi: 1. po rodu, 2. z rojstvom, na območju SR Slovenije, 3. s sprejemom državljana druge socialistične republike v državljanstvo SR Slovenije, 4. z naturalizacijo, 5. po mednarodni pogodbi. 1. Po rodu 4. člen Po rodu pridobi državljanstvo SR Slovenije otrok: 1. če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Socialistične republike Slovenije; 2. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan SR Slovenije, drugi pa državljan druge socialistične republike, če se starši o tem sporazumejo; i 3. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan SR Slovenije, drugi pa državljan druge so- cialistične republike, če je vpisan v rojstno matično knjigo na območju SR Slovenije in se starši niso sporazumeli drugače: 4. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan SR Slovenije, drugi pa ni znan. ali je znan, pa je tuj državljan ali brez državljanstva oziroma neznanega državljanstva, otrok pa je rojen na ob- državljan SR Slovenije, drugi pa državljan druge so-močju SR Slovenije oziroma, če je rojen na območju druge socialistične republike pa ne dobi državljanstva te republike; 5. če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan SR Slovenije, drugi pa je brez državljanstva, otrok pa je rojen v tujini. 5. člen V tujini rojen otrok, katerega eden od staršev je ob njegovem rojstvu državljan SR Slovenije, drugi pa tuj državljan, pridobi po rodu državljanstvo SR Slovenije, če je do dopolnjenega 18. leta starosti priglašen za vpis kot državljan SR Slovenije pri pristojnem organu v SR Sloveniji ali v tujini ali če se za stalno naseli na območju SR Slovenije oziroma če se za stalno naseli na območju druge socialistične republike, pa ne dobi državljanstva te republike. Ce je eden od staršev ob otrokovem rojstvu državljan SR Slovenije, pridobi v tujini rojen otrok državljanstvo SR Slovenije, čeprav ne izpolnjujejo kakšnega pogoja iz prvega odstavka tega člena, če bi sicer ostal brez državljanstva. Otrok, ki pridobi državljanstvo SR Slovenije po prvem ali drugem odstavku tega člena, velja od rojstva za državljana SR Slovenije. 6. člen Izjavo o republiškem državljanstvu po 2. točki 4. člena zakona morajo podati starši najpozneje v dveh mesecih od dneva otrokovega rojstva. 2. Z rojstvom na območju SR Slovenije 7. člen Otrok, katerega starši imajo različno republiško državljanstvo drugih socialističnih republik, o republiškem državljanstvu otroka pa se niso sporazumeli, dobi državljanstvo SR Slovenije, , če je vpisan v rojstno matično knjigo na območju SR Slovenije. 8, člen Državljanstvo SR Slovenije pridobi otrok, ki je rojen ali najden na območju SR Slovenije, če so starši neznani ali so neznanega državljanstva ali brez državljanstva. Otroku iz prejšnjega odstavka tega člena preneha državljanstvo SR Slovenije, če se do dopolnjenega 14. leta njegove starosti ugotovi, da so njegovi starši tuji državljani ali državljani drugih socialističnih republik in niso izpolnjeni pogoji za pridobitev državljanstva SR Slovenije po tem zakonu. 3. S sprejemom državljana druge socialistične republike v državljanstvo SR Slovenije 9 člen V državljanstvo SR Slovenije se na prošnjo sprejme državljan druge socialistične republike SFRJ. če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je dopolnil 18 let starosti 2. da ima ob vložitvi prošnje stalno prebivališče na območju SR Slovenije. t 10. člen Državljan druge socialistične republike SFRJ, ki sklene zakonsko zvezo z državljanom SR Slovenije, se na prošnjo sprejme v državljanstvo SR Slovenije, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena tega zakona. 11. člen Ce dobita oče in mati na prošnjo državljanstvo SR Slovenije ali če ga dobi le eden, drugi pa že ima to državljanstvo, dobi državljanstvo SR Slovenije tudi njun otrok^ mlajši od 18 let. Če dobi državljanstvo SR Slovenije le eden od staršev, drugi pa še nadalje ostane državljan druge socialistične republike, dobi državljanstvo SR Slovenije tudi njun otrok, mlajši od 18 let, če tako sporazumno odločita oba roditelja. Ne glede na pogoje iz 9. člena tega zakona dobi državljanstvo SR Slovenije posvojenec, mlajši od 18 let, ki je državljan druge socialistične republike, če to zahteva posvojitelj, ki je državljan SR Slovenije. Če je otrok iz prejšnjih odstavkov tega člena star več kot 14 let, je potrebna tudi njegova privolitev. 4. Z naturalizacijo 12. člen Z naturalizacijo lahko pridobi državljanstvo SR Slovenije tujec, ki prosi za sprejem z državljanstvo SR Slovenije, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je dopolnil 18 let, 2. da ima odpust iz dotedanjega državljanstva oziroma zagotovilo, da ga bo dobil, če bo sprejet v državljanstvo SR Slovenije, 3. da je do vložitve prošnje brez presledka živel tri leta v Jugoslaviji. 4. da se da po njegovem vedenju sklepati, da bo lojalen občan Socialistične federativne republike Jugoslavije. • Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prvega odstavka izpolnjen, če prosilec nima državljanstva ali če ga po zakonu njegove države izgubi s samo naturalizacijo. Če’tuja država ne daje odpustitve ali če postavlja za odpustitev take pogoje, ki jih ni mogoče izpolniti, zadošča izjava prosilca, da se odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil državljanstvo SR Slovenije. 13. člen Jugoslovanski izseljenec in njegov družinski član lahko pridobita državljanstvo SR Slovenije, čeprav ne izpolnjujeta pogojev iz 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Tujec, ki je sklenil zakonsko zvezo z državljanom SR Slovenije ali državljanom druge socialistične republike SFRJ. lahko pridobi z naturalizacijo državljanstvo SR Slovenije, čeprav ne izpolnjuje pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Državljan SR Slovenije lahko prosi za državljanstvo , SR Slovenije z naturalizacijo za mladoletnega posvojenca, čeprav niso izpolnjeni pogoji prejšnjega člena. <Če je posvojenec star več kot 14 let, se zahteva tudi njegova privolitev. 14. člen Tujec, katerega naturalizacija bi bila v interesu Socialistične federativne reoublike Jugoslavije, lahko pridobi državljanstvo SR Slovenije, če je dopolnil 18 let. 15. člen Če sta oče in mati z naturalizacijo pridobila državljanstvo SR Slovenije, jima gledi tudi otrok, ki še ni star 18 let. Če je z naturalizacijo eden od staršev pridobil državljanstvo SR Slovenije, se naturalizacijo raztegne tudi na njegovega še ne 18 let starega otroka, če ta roditelj to zahteva in če otrok živi v Jugoslaviji. Če je z naturalizacijo eden od staršev pridobil državljanstvo SR Slovenije, se naturalizacija raztegne na njegovega še ne 18 let starega otroka tudi, kadar oče in mati to zahtevata, ne glede na to, kje živi otrok. Če je otrok star več kot 14 let, se zahteva za pridobitev državljanstva po prejšnjih odstavkih tega člena tudi njegova privolitev. III. PRENEHANJE DRŽAVLJANSTVA 16. člen Državljanstvo SR Slovenije preneha: 1. s pridobitvijo državljanstva druge socialistične republike, 2. z odpustom, 3. z odrekom, 4. z odvzemom, 5. po mednarodni pogodbi. 1. S pridobitvijo državljanstva druge socialistične republike 17. člen Državljanstvo Socialistične republike Slovenije preneha s pridobitvijo državljanstva druge socialistične republike SFRJ. 2. Z odpustom 18. člen Odpust iz državljanstva SR Slovenije dobi prosilec, ki za tp prosi in izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je dopolnil 18 let, 2. da ni ovir glede vojaške obveznosti, 3. da je poravnal dolžne prispevke, davke in druge obveznosti do družbenopolitičnih skupnosti in do organizacij združenega dela v Jugoslaviji, 4. da je uredil obveznosti iz socialnega zavarovanja in iz delovnega razmerja, 5. da je uredil premoženjskopravne obveznosti iz zakonske zveze in razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Jugoslaviji, 6. da zoper njega v Jugoslaviji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil v Jugoslaviji obsojen na' zapor, da je to kazen prestal,, 7. če je sprejet ali če dokaže, da bo'sprejet v tuje državljanstvo. Kaj se šteje za oviro glede vojaške obveznosti po 2. točki prvega odstavka tega člena, predpiše pristojni upravni organ za ljudsko obrambo. Pristojni organ odreče prosilcu odpust iz državljanstva SR Slovenije, čeprav so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, če tako rešitev narekujejo razlogi varnosti ali drugi posebni interesi države ali če mu to nalagajo načelo vzajemnosti ali drugi razlogi v zvezi z odnosi s tujo državo. 19. člen Odločba o odpustu iz državljanstva se odpravi, če Usti, ki je dobil odpust, v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana, ne pridobi državljanstva druge države, sam pa že naprej živi v Jugoslaviji. Odločba o odpustu iz državljanstva se lahko odpravi tudi na prošnjo tistega, ki je dobil odpust in se izselil iz Jugoslavije, če v enem letu od izselitve ni pridobil tujega državljanstva in če je v treh me- / secih po preteku enoletnega' roka o tem obvestil diplomatsko ali konzularno predstavništvo SFRJ ali republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije 20. člen Otroku do dopolnjenega 18. leta starosti preneha državljanstvo SR Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki jima je državljanstvo SR Slovenije prenehalo z odpustom ali je državljanstvo SR Slovenije na ta način prenehalo enemu od njiju, drugi pa je tujec. Otroku, ki stalno živi v tujini in je eden od njegovih staršev tujec, se lahko izjemoma dovoli odpust iz državljanstva SR Slovenije, če je dodeljen v varstvo in vzgojo roditelju, ki je tujec, in če se z odpustom otroka strinja drugi roditelj. ■Ce je otrok star več kot 14 let, se za odpust po prejšnjih odstavkih zahteva tudi njegova privolitev. 3. Z odrekom 21. člen Polnoletni državljan SR Slovenije, ki je bil rojen v tujini in tam živi, pa ima tudi tuje državljanstvo, se lahko do dopolnjenega 25. leta starosti odreče državljanstvu SR Slovenije. Pravico odreči se državljanstvu SR Slovenije ima tudi polnoleten državljan SR Slovenije, ki je bil rojen v Jugoslaviji, pa stalno živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, kakor tudi državljan iz prejšnjega odstavka tega člena po dopolnjenem 25. letu starosti : 1. če zoper njega v Jugoslaviji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če je bil v Jugoslaviji obsojen na zapor, pa je to kazen prestal; 2. če je uredil svoje premoženjskopravne obveznosti iz zakonske zveze in razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Jugoslaviji; 3. če je poravnal dolžne prispevke, davke in druge obveznosti do družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega dela v Jugoslaviji. Izjavo o odreku državljanstvu SR Slovenije se poda diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Socialistične federativne republike Jugoslavije ali republiškemu sekretariatu zn notranje zadeve SR Slovenije. Ce državljan izpolnjuje pogoje za odrek državljanstvu SR Slovenije po prejšnjih odstavkih, pristojni organ z odločbo ugotovi, da mu je državljanstvo SR Slovenije prenehalo, in sicer z dnem podane izjave. 22. člen Otroku do dopolnjenega 18. leta starosti preneha državljanstvo SR Slovenije na zahtevo obeh staršev, katerima jc državljanstvo SR Slovenije prenehalo z odrekom, ali na zahtevo tistega od njiju, ki mu je državljanstvo SR Slovenije prenehalo z odrekom, drugi pa je tujec. Za otroka, ki je star več kot 14 let, se zahteva tudi njegova privolitev. 4. Z odvzemom 23. člen Državljanu SR Slovenije, ki je odsoten iz Jugoslavije in ima tudi tuje državljanstvo, se odvzame državljanstvo, če so izpolnjeni pogoji za odvzem državljanstva po določbah zveznega zakona. IV. PONOVNA PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA 24. člen Oseba, ki je kot mladoletna izgubila državljanstvo SR Slovenije po 20. ali 22. členu tega zakona, ga znova pridobi, če se dc^ dopolnjenega 25. leta starosti za stalno naseli v SR iSlovenijl in prosi za ponovno pridobitev državljanstva. V. SKUPNE DOLOČBE 25. člen Prošnja za sprejem ali odpust iz državljanstva SR Slovenije se vloži pri upravnem organu za notranje zadeve občine, v kateri ima prosilec stalno prebivališče, ali pri diplomatsko-konzularnem. predstavništvu SFRJ v tujini. O pridobitvi ali izgubi državljanstva SR Slovenije na prošnjo odloči republiški sekretar za notranje zadeve. Pridobitev ali izguba državljanstva SR Slovenije velja od dneva vročitve odločbe stranki, če s tem zakonom ni drugače določeno. V odločbi, s katero se zavrne prošnja za sprejem v državljanstvo SR Slovenije z naturalizacijo,' in v odločbi, s katero se zavrne prošnja za odpust iz državljanstva SR Slovenije iz razlogov po 3. odstavku 18. člena tega zakona, pristojnemu organu ni treba navesti razlogov, ki so ga vodili pri bdločapju. 26. člen Evidenco državljanov SR Slovenije in državljanov drugih socialističnih republik, ki so vpisani v rojstno matično knjigo na območju SR Slovenije, vodi za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ. To evidenco vodi za to posebej pooblaščeni delavec — matičar. 27. člen O pridobitvi ali izgubi državljanstva mora pristojni organ obvestili matičarja, ki vodi za prizadetega rojstno matično knjigo, po potrebi pa tudi druge organe, v katerih evidenci je treba opraviti poznejši vpis. 28. člen Potrdila o državljanstvu izdaja organ, ki vodi evidenco no 26. členu tega zakona. V potrdilu iz prejšnjega odstavka se navede državljanstvo socialistične republiko in državljanstvo SFRJ. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Za državljana SR Slovenije velja po tem zakonu, kdor je imel po dosedanjih predpisih državljanstvo SR Slovenije. 30. člen Državljanstvo SR Slovenije oseb, rojenih po 8. aprilu 1965, ki tega državljanstva nimajo urejenega, se ureja po določbah tega zakona. 31. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o državljanstvu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 11/65). 32. člen Ta zakon začne veljati s 1. januarjem 1977. St. 207-1/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1060. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o geodetski službi Razglaša se zakon o geodetski službi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. septembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. septembra 1976. St. P 0100-139/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o geodetski službi I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Geodetska služba zagotavlja načrte, karte, katastre in druge evidence o zemljiščih in objektih za potrebe družbene skupnosti na področju prostorskega planiranja in urejanja, prostorsko-informativnega in statističnega sistema, komunalnega opremljanja naselij, davčne službe, ljudske obrambe, za urejanje premoženjskopravnih razmerij in za druge potrebe družbene skupnosti. Geodetska služba se opravlja po enotnem sistemu in enotnih tehničnih normativih, ki so določeni z zakoni in z drugimi predpisi. I 2. člen Geodetsko službo opravljajo v okviru pravic in dolžnosti, ki so določene z zakoni, Geodetska uprava SR Slovenije in občinski upravni organi za geodetske zadeve (v nadaljnjem besedilu: občinski geodetski organi) ter posebne organizacije združenega dela, ki jih za to ustanove SR Slovenija oziroma občine (v nadaljnjem besedilu: geodetske organizacije). 3. člen Zadeve geodetske službe, ki jih opravljajo upravni organi, so zadeve splošnega pomena za republiko. Zadeve geodetske službe, ki jih v skladu s tem zakonom opravljajo geodetske organizacije, so zadeve posebnega družbenega pomena. 4. člen Sodišča in drugi državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki odločajo o spremembah glede lastniških oziroma uporabniških razmerij na nepremičninah ter o njihovi namenski rabi, zavarovanju ali rezervaciji, so dolžni pošiljati ustrezne sklepe oziroma odločbe občinskemu geodetskemu organu. 5. člen Podatki načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc geodetske službe so javni, če ni z zakonom ali z drugim predpisom za posamezne podatke drugače določeno. II. ZADEVE GEODETSKE SLUŽBE 6. člen Zadeve geodetske službe so: 1. izvedba in vzdrževanje temeljne geodetske izmere; 2. izdelava in vzdrževanje zemljiškega katastra, zbirnega katastra komunalnih naprav in katastra zgradb; 3. izdelava in vzdrževanje geodetske prostorske dokumentacije; 4. geodetska dela v zvezi s komasacijo zemljišč; 5. ciklično aerosnemanje; 6. izdelava posebnih geodetskih načrtov in kart ter vodenje posebnih geodetskih evidenc po sklepu občinske skupščine; 7. druge zadeve geodetske službe, ki jih določi zakon. 7. člen Za zadeve geodetske službe štejejo tudi storitve ža potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe, ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov. Za storitve v smislu prejšnjega odstavka štejejo zlasti: 1. parcelacija zemljišč; 2. prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba; 3. zakoličba stavb in objektov; 4. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije; 5. izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 8. člen Geodetsko-prostorsko dokumentacijo sestavljajo generalizirani in namensko obdelani podatki temeljne geodetske izmere, zemljiškega katastra, katastra komupalnih naprav, katastra zgradb in podatki drugih evidenc geodetske službe. Geodetska prostorska dokumentacija se vodi za območje občine in območje SR Slovenije. v Osnovno vsebino geodetske prostorske dokumentacije predpiše Geodetska uprava SR Slovenije v soglasju z Republiškim sekretariatom za urbanizem v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Občinska skupščina lahko z odlokom predpiše dodatne elemente geodetske prostorske dokumentacije za svoje območje. 9. člen S cikličnim aerosnemanjem se zagotavlja slikovno gradivo, ki kot posebna evidenca geodetske službe omogoča zbiranje in pojasnjevanje podatkov o prostoru (fotointerpretacija). Za ciklično aerosnemanje celotnega območja republike skrbi SR Slovenija Cas in način cikličnega aerosnemanja se določita v srednjeročnih in letnih planih izvajanja geodetskih del. IH. ORGANIZACIJA IN PRISTOJNOSTI 10. člen Občinski geodetski organ opravlja zadeve geodetske službe iz občinske pristojnosti; pri tem: — planira in koordinira izvajanje geodetske službe na območju občine: — skrbi za izdelavo načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc iz pristojnosti občine; — vodi in vzdržuje katastre, načrte in druge evidence, za katere je pristojna občina; — vodi in vzdržuje geodetsko-prostorsko dokumentacijo za območje občine; — nadzoruje izdelavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki ga vodijo komunalne in druge organizacije združenega dela glede podatkov, pomembnih za zbirni kataster komunalnih naprav v občini; — odloča o zadevah geodetske službe v upravnem postopku na prvi stopnji; — sodeluje pri ušmerjanju raziskovalne dejavnosti na področju geodetske službe; — opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem geodetske službe v geodetskih organizacijah; — opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti, ki so mu naložene po zakonih in drugih predpisih ter po sklepih občinske skupščine. 11. člen Občinski geodetski organ ima položaj samostojnega občinskega upravnega organa. Dve ali več občin lahko organizirajo skupni (medobčinski) geodetski organ. 12. člen Geodetska uprava SR .Slovenije izvršuje zadeve geodetske službe iz republiške pristojnosti in opravlja nadzor nad izvrševanjem teh zadev iz občinske pristojnosti. Geodetska uprava SR Slovenije: — pripravlja predloge planov geodetskih del, ki jih po zakonu in dogovoru z občinami financira SR Slovenija; — skrbi za izvedbo geodetskih del iz pristojnosti SR Slovenije; — vodi in vzdržuje geodetsko-prostorsko dokumentacijo za območje SR Slovenije ter vodi republiški arhiv za geodetsko dokumentacijo; — zbira in ureja statistične podatke geodetske prostorske dokumentacije, ki jih vodijo občinski geodetski organi in so pomembni za vodenje in vzdrževanje republiških evidenc; — eagotavlja strokovno pomoč občinskim geodetskim organom pri izvrševanju nalog geodetske službe; — opravlja upravno in strokovno nadzorstvo nad delom občinskih geodetskih organov; pri tem jim lahko daje tudi obvezna navodila za njihovo delo; — odloča o pritožbah zoper odločbe občinskih geodetskih organov; — opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem geodetske službe v geodetskiii organizacijah; — opravlja druge zadeve iz republiške pristojnosti, ki jih ima po zakonih in drugih predpisih. V zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka Geodetska uprava SR Slovenije v sodelovanju z občinskimi geodetskimi organi in geodetskimi organizacijami spremlja in proučuje stanje in potrebe geodetske službe, usmerja avtomatsko obdelavo podatkov, sodeluje pri usmerjanju raziskovalne dejavnosti na področju geodetske službe, prireja posvetovanja, tečaje in seminarje ter razvija druge oblike pospeševanja geodetske službe. 13. člen Občinski geodetski organi in Geodetska uprava SR Slovenije poverjajo strokovno-operativna dela v zvezi z nalogami iz 6. člena tega zakona v izvajanje geodetskim organizacijam, če niso posameznih nalog dolžni po zakonu sami opravljati. Izvajanje srednjeročnih in letnih programov geodetskih del se določa z dolgoročnimi pogodbami z geodetskimi organizacijami. 14. člen Storitve iz 1. in 2. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona opravljajo občinski geodetski organi. Za opravljanje storitev iz 3„ 4. in 5. točke drugega odstavka 7. člena pooblasti občinska skupščina geodetsko organizacijo, lahko pa tudi drugo organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje splošne pogoje, ki jih glede opreme in kadrov predpiše Geodetska uprava SR Slovenije. Občinska skupščina lahko pooblasti geodetsko organizacijo tudi za opravljanje storitev iz 1. točke drugega odstavka 7. člena. Dokler občinska skupščina ne pooblasti geodetske ali druge organizacije združenega dela za opravljanje storitev po določbah tega člena, opravlja te storitve občinski geodetski organ. 15. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko organizacije združenega dela opravljajo zakoličbe objektov širšega regionalnega pomena, ki jih gradijo, če izpolnjujejo splošne pogoje, ki jih slede opreme In kadrov predpiše Geodetska uprava SR Slovenije. Pri opravljanju zakollčb objektov širšega regionalnega pomena se morajo organizacije iz prejšnjega odstavka ravnati po tehničnih predpisih, ki veljajo za geodetsko službo. 16. člen Občinski geodetski organ opravlja storitve iz 7. člena tega zakona po cenah, ki jih določi občinska skupščina. Pooblaščena geodetska ali druga organizacija združenega dela opravlja storitve iz 7. člena tega zakona po cenah, ki jih določi v soglasju z občinsko skupščino. 17. člen Geodetske organizacije morajo glede opreme in kadrov izpolnjevati splošne pogoje, ki jih predpiše Geodetska uprava SR Slovenije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 18. člen Pri upravljanju geodetske organizacije sodelujejo. predstavniki družbenopolitične skupnosti, ki je to organizacijo ustanovila oziroma pooblastila za opravljanje geodetske službe (predstavniki ustanovitelja). ' Predstavniki ustanovitelja soodločajo v najvišjem organu upravljanja geodetske organizacije kot enakopravni partner o vseh vprašanjih, ki se tičejo izvajanja geodetske službe. Ce je ustanovilo ali pooblastilo eno geodetsko delovno organizacijo več družbenopolitičnih skupnosti, izvajajo ustanoviteljske pravice v skladu z medsebojnim dogovorom. Natančneje se določi način sodelovanja predstavnikov ustanovitelja s statutom geodetske organizacije. 19. člen Geodetska ot-ganlzacija se lahko spoji z drugo delovno organizacijo, pripoji k drugi delovni organizaciji, razdeli na dve ali več delovnih organizacij ali pristopi k samoupravnemu sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela le v soglasju z ustanoviteljem. 20. člen S posebnim sporazumom med ustanoviteljem oziroma pooblastiteljem ter geodetsko organizacijo se določijo splošni pogoji za sklepanje pogodb iz 13. člena tega zakona. 21. člen Geodetska organizacija sprejme statut ter Imenuje in razrešuje individualni poslovodni organ v soglasju z ustanoviteljem. IV. IV. IZDAJANJE IN UPORABA PODATKOV GEODETSKE SLUŽBE 22. člen Geodetski upravni organi so na zahtevo strank dolžni izdajati v izvlečkih preriše oziroma kopije ter prepise in potrdila o podatkih iz geodetskih evidenc kakor tudi kopije načrtov, kart in fotoposnetkov, če ni glede posameznih podatkov z zakonom ali z drugim predpisom drugače določeno; preriše, kopije in prepise iz geodetske prostorske dokumentacije smejo Iz- dajati le državnim organom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki izkažejo potrebo v smislu prvega odstavka 1. člen tega zakona. Preriši, kopije, prepisi in potrdila se izdajo proti plačilu predpisanih taks in stroškov razmnoževanja; za izdajanje tiskanih kopij načrtov in kart se zaračunavajo le stroški tiskanja, in sicer po ceniku, ki ga določi predstojnik upravnega organa za geodetske zadeve tiste družbenopolitične skupnosti, ki je financirala natis. 23. člen Kdor je dobil preris, kopijo ali prepis po določbah prejšnjega člena, ga sme uporabljati le za lastne potrebe. , Državni organi, organizacije združenega dela in druge organizacije lahko ob upoštevanju posebnih predpisov o izdelavi in izdajanju kartografskih publikacij uporabljajo dobljene podatke za izdelavo svojih tematskih prikazov in drugih kartografskih publikacij. Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka morajo v svojih tematskih prikazih in kartografskih publikacijah navesti podatke o izvoru, merilu, izdajatelju ter letnici izdelave načrtov oziroma kart, ki so bile uporabljene; po dva izvoda tematskih prikazov oziroma kartografskih publikacij, ki se tiskajo morajo v 30 dneh po izdaji poslati upravnemu ' organu za geodetske zadeve čigar načrti oziroma karte so bile uporabljene. V. KAZENSKE DOLOČBE 24. člen Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v nasprotju z določbami 23. člena tega zakona. Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe. 25. člen Z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če opravlja strokovno-operativna dela geodetske službe iz 6. člena ter storitve iz 7. člena tega zakona, ne da bi bila za to ustanovljena oziroma pooblaščena (2., 14. in 15. člen); 2. če določa cene za storitve iz 7. člena tega zakona brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem občinske skupščine (16. člen). Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe. 26. člen Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki ravna v nasprotju z določbami 23. člena tega zakona. Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje občan, ki stori prekršek iz 1, točke prvega odstavka 26. člena tega zakona. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen Obstoječe geodetske organizacije morajo uskladiti svojo organizacijo in poslovanje z določbami tega zakona v roku enega leta po njegovi uveljavitvi. 28. člen Z dnem uveljavitve tega zakona, prenehajo veljati: — zakon o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 21-126/70); — 12. in 13. člen ter 4. in 5. točka 17. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16-142/74). 29. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-75/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1061. Na podlagi 3. točke- 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka Razglasa se zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 29. septembra 1976 in na seji Zbora občin dne 29. septembra 1976. St. P 0100-138/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o ugotavljanju katastrskega dohodka I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Katastrski dohodek zemljišč vključuje dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodek od živinoreje. 2. člen Dohodek od rastlinskih pridelkov je denarna vrednost poprečnega pridelka, ki se doseže na 1 hektar zemljiške površine pri običajnem načinu gospodarjenja po odbitku poprečnih materialnih stroškov. 3. člen Dohodek od živinoreje je denarna vrednost prirastka pri živini in dohodek od živalskih proizvodov, po odbitku poprečnih materialnih stroškov. Dohodek od živinoreje se vključuje v dohodek od rastlinskih pridelkov, kj se uporabljajo za krmo. 4. člen Poprečni materialni stroški so dejanski materialni izdatki pri običajnem načinu gospodarjenja. Med materialne stroške po tem zakonu spada tudi amortizacija gospodarskih objektov, osnovne črede, kmetijskega inventarja in trajnih nasadov. Med materialne stroške po tem zakonu se ne šteje vrednost vloženega lastnega človeškega dela. 5. člen Katastrski dohodek se ugotavlja za vsako katastrsko kulturo in za vsak katastrski razred zemljišč v katastrskem okraju. Podlaga za ugotavljanje katastrskega dohodka so podatki o poprečnih pridelkih, cenah in materialnih stroških, zbranih na vzorčnih zemljiščih, kot tudi statistični in drugi podatki o kmetijski proizvodnji oziroma izkoriščanju gozdov. 6. člen Za vsak katastrski okraj se določi lestvica katastrskega dohodka, razčlenjena po razredih za vsako posamezno katastrsko kulturo. 7. člen Ugotavljanje katastrskega dohodka se prične po odločitvi Skupščine SR Slovenije. Z aktom iz prejšnjega odstavka se določijo obdobja, po katerih se ugotavljajo pridelki, cene, in materialni stroški iz drugega odstavka 5, člena tega zakona. S tem aktom se določi tudi način zagotovitve sredstev za ugotovitev katastrskega dohodka. Če se obseg kmetijske proizvodnje bistveno ne spremeni, spremenijo pa se cene kmetijskih pridelkov lahko Skupščina SR Slovenije odloči, da se katastrski dohodek valorizira s količnikorp, ki ga ugotovi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. II. DOLOČANJE LESTVIC KATASTRSKEGA DOHODKA 8. člen Osnutek lestvic katastrskega dohodka za posamezen katastrski okraj izdela občinska oziroma medobčinska komisija, v kateri so zastopniki iz tistih občin, ki segajo na območje katastrskega okraja (v nadaljnjem besedilu: občinska komisija). V občinsko komisijo imenujejo občinske skupščine svoje zastopnike iz vrst kmetijskih, finančnih in geodetskih strokovnjakov. Predsednika občinske komisije imenuje skupščina občine, v območje katere sodi pretežni del katastrskega okraja. Strokovne in tehnične naloge za občinsko komisijo opravlja za kmetijstvo pristojni organ občine iz prejšnjega odstavka. 9. člen Osnutek lestvic katastrskega dohodka se za 30 dni razgrne na javni vpogled. V času razgrnitve lahko občani oziroma organizacije dajo pripombe, pobude in mnenja na osnutek lestvic. 10. člen Občinska komisija na podlagi prejetih pripomb izdela predlog lestvic katastrskega dohodka in ga predloži republiški komisiji za ugotavljanje katastrskega dohodka. Republiško komisijo imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije iz vrst kmetijskih, finančnih, geodetskih in statističnih strokovnjakov. Republiška komisija preveri, če so predlogi lestvic sestavljeni po predpisanem postopku, če so lestvice posameznih katastrskih okrajev medsebojno usklajene in sporoči svoje pripombe občinski komisiji. 11. člen Lestvice katastrskega dohodka sprejme občinska skupščina za svoje območje. Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati potem, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpiše v soglasju z direktorjem Zavoda SR Slovenije za statistiko in z direktorjem Geodetske uprave SR Slovenije način ugotavljanja, zbiranja in evidentiranja poprečnih hektarskih pridelkov v smislu drugega odstavka 5. člena tega zakona na zasebnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpiše vrste kmetijskih pridelkov oziroma živinorejskih proizvodov, na podlagi katerih se ugotavlja katastrski dohodek, strukturo materialnih stro_ škov, ki se pri ugotavljanju katastrskega dohodka odbijajo od denarne vrednosti pridelkov oziroma proizvodov. ter tehnična navodila z obrazci za izdelavo lestvic katastrskega dohodka. , 13 člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-2/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1062. Na podlagi 335. in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ie Skupščina Socialistične re-oublike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. septembra 1976 sprejela ODLOK o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove nesrosnodarske in neproizvodne investicije 1. člen Iz sredstev, vplačanih kot depozit, po zakonu o depozitu pri investicijskih vlaganjih v nove negospodar_ ske in neproizvodne investicije (Uradni list SFRJ, št. 36-542/75 — v nadaljnjem besedilu: depozit), ki se vodijo na posebnem računu SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva — podružnici v Ljubljani, bo Narodna banka Slovenije dajala poslovnim bankam reeskontne kredite do višine 170 milijonov dinarjev za kredite, ki so jih poslovne banke dodelile organizacijam združenega dela s področja kmetijstva in živilske industrije v SR Sloveniji, ki so podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva in živilstva za obdobje 1976 do 1980, za obratna sredstva za naslednje namene: — za odkup in zaloge sadja, sadnih pulp, grozdja in vina, — za zaloge reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo (seme, gorivo, gnojila in zaščitna sredstva) za potrebe družbene proizvodnje in kooperacije, — za proizvodnjo in zaloge hmelja, — za zaloge kmetijskih pridelkov, s. katerimi razpolaga Zavod SR Slovenije za rezerve, — za zaloge krompirja, — za proizvodnjo in zaloge trajnih suhomesnatih izdelkov in mlečnih izdelkov, katerih proizvodni proces traja dlje kot šest mesecev. Reeškontni kredit se lahko da le za tiste proizvode in polproizvode iz prejšnjega odstavka,, ki so bili proizvedeni v lastni proizvodnji organizaciji združenega dela ali v kooperaciji na območju SR Slovenije in za katere so sklenjene pogodbe o prodaji. 2. člen Narodna banka Slovenije lahko daje reeskontne kredite poslovnim bankam le za tiste kredite organizacijam združenega dela po prejšnjem členu, za katere niso zagotovljeni reeškontni krediti iz sredstev primarne emisije Narodne banke Jugoslavije. 3. člen Obseg in stopnje reeskontnih kreditov za posamezne namene iz 1. člena tega odloka ter drugi pogoji za dodeljevanje teh kreditov se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo Kmetijska razvojna skupnost Slovenije, ustrezne poslovne skupnosti organizacij združenega dela s področja kmetijstva in živilske industrije ter poslovne banke. Ce samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka ni sklenjen v enem mesecu od uveljavitve tega odlo. ka, določi obseg in stopnje reeskontnih kreditov ter druge pogoje za dodeljevanje teh kreditov Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Republiškim sekretariatom za finance in Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje. 4. člen Reeskontne kredite daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam po obrestni meri 3 °/o na leto, s tem da odobravajo poslovne banke kredite organizacijam združenega dela po obrestni meii največ 3,5 °/o na leto. 5. člen Narodna banka Slovenije daje poslovnim bankam reeskontne kredite za čas, ki bo omogočil vračanje depozitov uporabnikom družbenih sredstev v rokih, določenih v 2. členu zakona o prenehanju veljavnosti zakona o depozitu pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SFRJ, št. 33-502/76). 6. člen Zadeve v zvezi z Izvajanjem tega odloka bo za SR Slovenijo opravljala Narodna .banka Slovenije na podlagi pogodbe o opravljanju agentskih poslov, sklenjene med Narodno banko Slovenije in SR Slovenijo. Pogodbo iz prejšnjega odstavka sklene za SR Slovenijo republiški sekretar za finance. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 403-11/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1063. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka 50. člena in 1. točke 51. člena oziroma prvega in drugega odstavka 42. člena in tretjega odstavka 45. člena zakopa o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. septembra 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. septembra 1976 sprejela ODLOK o razrešitvi in izvolitvi predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju Dolžnosti predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju se razreši Marjan Bele; za predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju se izvoli Franc Poderžaj, sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju. St. 111-38/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1064. Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka 50. člena in 1. točke 51. člena oziroma prvega in drugega odstavka 42. člena in tretjega odstavka 45. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 29. septembra 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. septembra 1976 sprejela ODLOK o razrešitvi in izvolitvi predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru Dolžnosti predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru se razreši Bogomir Brečko; za predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru se izvoli: Rajko Kramberger, diplomirani pravnik, jugoslovanski konzul v Gradcu. St. 111-40/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r. 1065. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Kazen se zniža: B 1 a ž e v 1 č u Sergeju se kazen 1 leta zapora zniža za 2 meseca. P i š e k Jožici se kazen 1 leta in 7 mesecev zapora zniža za 4 mesece. Spol jarić Bari se kazen 1 leta in 8 mesecev strogega zapora zniža za 5 mesecev. 2. člen Izvršitev kazni se pogojno odloži: Jagodarju Antonu se izvršitev kazni 2 mesecev in 15 dni zapora pogojno odloži za dobo 3 let. Curkoviču Jerku se izvršitev kazni 8 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let. St. P 25-1/76 Ljubljana, dne 24. septembra 1976. Predsedstvo . Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 1066. Na podlagi 2. točke odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o vplačevanju dohodkov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, skladov družbenopolitičnih skupnosti in drugih uporabnikov s področja druge porabe (Uradni list SFRJ, št. 60/75, 2/76 in 40/76), izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o otvoritvi prehodnih računov za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financira, nje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1. Zavezanci za prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti .vplačujejo prispevke iz osebnih dohodkov (za skupnosti otroškega varstva, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesno-kul-turne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva) z enim prenosnim nalogom na prehodne račune po po- sameznih občinah, po stopnjah, ki so objavljene v Pregledu stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1976 po zaključku začasnega financiranja kot to določa 27. člen družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 8-327/76) v stolpcu 2., 3., 7., 10. in 13., in sicer po zbirni stopnji objavljeni v prilogi Uradnega lista SFRJ, št. 13/76. Na prenosnem nalogu iz prejšnjega odstavka vpišejo zavezanci za prispevke iz osebnih dohodkov v »svrhi nakazlila«; osnovo za obračun prispevka iz osebnega dohodka, zbirno stopnjo (odstotek) in mesec za katerega se vplačujejo prispevki iz osebnih dohodkov. 2. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji odpre za posamezno občino sledeče prehodne račune za vplačevanje prispevkov iz osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah iz 1. točke te odredbe, posebej za zavezance iz področij gospodarstva in posebej za zavezance iz področij negospodarstva: Zap. §t Občina Zbirna stopnja •/. Številka prehodnega gospodarstvo računa pri SDK negospodarstvo 1 2 3 4 5 1. Ajdovščina 7,86 52010-844-001-70008 52010-844-001-80006 2. Brežice 8,73 51620-844-002-70013 51620-844-002-80011 3. Celje 9,17 50700-844-003-70029 50700-844-003-80027 4. Cerknica 8,22 50160-844-044-70034 50160-844-004-80032 5. Črnomelj 9,17 \ 52110-844-005-70055 52110-844-005-80053 6. Domžale 8,99 50120-844-006-70060 50120-844-006-80069 7. Dravograd 7,38 51820-844-007-70076 51820-844-007-80074 8. Gornja Radgona 9,72 51910-844-008-70097 51910-844-008-80095 9. Grosuplje 8,21 50130-844-009-70104 50130-844-009-80102 10. Hrastnik 7,39 52700-844-010-70125 52700-844-010-80123 11. Idrija 8,40 52020-844-011-70130 52020-844-011-80139 12. Ilirska Bistrica 8,42 52210-844-012-70146 52210-844-012-80144 13. Izola 7,57 51400-844-013-70167 51400-844-013-80165 14. Jesenice 7,64 51530-844-014-70172 51530-844-014-80170 15. Kamnik 8,21 50140-844-015-70188 50140-844-015-80186 16. Kočevje 6,27 51300-844-016-70193 51300-844-016-80191 17. Koper 7,57 51400-844-017-70200 51400-844-017-80209 18. Kranj 7,62 51500-844-018-70216 51500-844-018-80214 19. Krško 9,15 51600-844-059-70695 51600-844-059-80693 20. Laško ; 9,55 50710-844-019-70237 • 50710-844-019-80235 21. Lenart 7,94 51800-844-020-70242 . 51800-844-020-80240 22. Lendava 8,71 51920-844-021-70258 51920-844-021-80256 23. Litija 9,15 50150-844-022-70263 50150-844-022-80261 24. Ljubljana Bežigrad 7,89 , 50102-844-024-70284 50102-844-024-80282 25. Ljubljana Center 7,89 50100-844-025-70307 50100-844-025-80305 26. Ljubljana Moste-Polje 7,89 50101-844-026-70312 50101-844-026-80310 27. Ljubljana Šiška 7,89 50104-844-027-70328 50104-844-027-80326 28. Ljubljana Vič-Rudnik 7,89 50103-844-028-70333 50103-844-028-80331 29. Ljutomer 9,84 51930-844-029-70349 51930-844-029-80347 30. Logatec 9,11 50110-844-023-70279 50110-844-023-80277 31. Maribor 8,45 51800-844-030-70354 51800-844-030-80352 32. Metlika 7,96 52110-844-033-70375 52110-844-033-80373 33. Mozirje 9,13 52810-844-034-70380 52810-844-034-80389 34. Murska Sobota 9,05 51900-844-035-70396 51900-844-035-80394 35. Nova Gorica 7,36 52000-844-036-70403 52000-844-036-80401 36. Novo mesto 9,59 52100-844-037-70419 52100-844-037-80417 37. Ormož 9,72 52401-844-038-70424 52401-844-038-80422 38. Piran 7,57 51410-844-039-70445 51410-844-039-80443 Občina Zbirna stopnja V. Številka prehodnega gospodarstvo računa pri SDK negospodarstvo 1 2 3 4 r 5 39. Postojna 7,87 52200-844-040-70450 52200-844-040-80459 40. Ptuj 8,49 52400-844-041-70466 52400-844-041-80464 41. Radlje ob Dravi 9,14 51820-844-042-70487 51820-844-042-80485 42. Radovljica 9,27 51540-844-043-70492 51540-844-043-80490 43. Ravne na Koroškem 6,97 51830-844-044-70515 51830-844-044-80513 44. Ribnica 7,33 .51310-844-045-70520 51310-844-045-80529 45. Sevnica 8,33 51610-844-046-70536 51610-844-046-80534 46. Sežana 8,21 52220-844-047-70557 52220-844-047-80555 47. Slov. Gradec 9,94 51840-844-050-70583 51840-814-050-80581 48. Slov. Bistrica 10,22 51810-844-048-70562 51810-844-048-80560 49. Slov. Konjice 10,09 50720-844-049-70578 50720-844-049-80576 50. Šentjur 8,27 50700-844-051-70599 50700-844-051-80597 51. Škofja Loka * 7,82 51510-844-052-70606 51510-844-052-80604 52. Šmarje pri Jelšah 8,07 50730-844-053-70627 50730-844-053-80625 53. Tolmin 8,52 52030-844-054-70632 52030-844-054-80630 54. Trbovlje 7,21 52700-844-055-70648 52700-844-055-80646 55. Trebnje 9,33 52100-844-056-70653 52100-844-056-80651 56. Tržič 7,43 51520-844-057-70669 51520-844-057-80667 57. Velenje 8,23 52800-844-058-70674 52800-844-058-80672 58. Vrhnika / 7,94 50110-844-060-70702 50110-844-060-80700 59. Zagorje ob Savi 6.50 60. Žalec 8>52 3. Služba družbenega knjigovodstva razporeja vplačana sredstva iz prehodnih računov iz 2. točke te odredbe po strukturi udeležbe individualnih stopenj, ki jih vključuje zbirna stopnja posamezne občine iz 1. točke te odredbe, v dobro zbirnih računov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. Praznjenje sredstev iz predhodnih računov iz prejšnjega odstavka se vrši dan pred določenim terminom za praznjenje zbirnih računov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. 4. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-64/76 Ljubljana, dne 21. septembra 1976. Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. 1067. Na podlagi 5. točke 70. člena zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75) izdaja republiški komite za energetiko, v soglasju z republiškim sekretarjem za industrijo ODREDBO o načinu poročanja o rezultatih raziskovanja v raziskovalnem prostoru ,1. Organizacija, ki ima dovoljenje za raziskovanje rudnine, mora predložiti v roku 30 dni po preteku vsakega četrtletja upravnemu organu, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje, poročilo o rezultatih raziskovanja v preteklem četrtletju. 52700-844-061-70718 52700-844-061-80716 50750-844-062-70723 50750-844-062-80721 2. Poročilo iz 1. točke teh navodil obsega: — ime in katastrsko številko raziskovalnega prostora na katerega se nanaša poročilo, številko in datum izdanega dovoljenja ter rok veljavnosti dovoljenja; — količinski prikaz del. ki so bila narejena v času, na katero se nanaša poročilo, ter celokupni količinski prikaz del narejenih od začetka raziskovanja; — opis raziskovalnih del ter problematiko v zvezi s temi deli; — prikaz stroškov izvedenih del; — opis geoloških, petrografskih, tektonskih, hidroloških in drugih razmer v raziskovalnem prostoru; — ocenitev količine in kakovosti rudnine, ugotovljene z raziskovalnimi deli; — navedbo količine pridobljene rudnine ter v kakšne namene je bila oziroma se namerava uporabiti; — navedbo morebitnih rezultatov tehnoloških raziskav; — navedbo morebitnih drugih rudnin, ki so bile ugotovljene; — načrt nadaljnjih del na podlagi izvršenih raziskav; — situacijski načrt z vrisanimi izvršenimi in predvidenimi deli. 3. Po končanih raziskovalnih delih mora organizacija predložiti upravnemu organu celotno poročilo o rezultatih raziskovanja, ki mora obsegati razen ustreznih podatkov iz 2. točke te odredbe še vse podatke, ki so pomembni za morebitno izkoriščanje rudnine ter prikaz rezerv po vrsti in kategoriji, narejen v skladu z določbami pravilnika o klasifikaciji in ka_ tegorizaciji rezerv posameznih mineralnih surovin in vodenju evidence o njih (Uradni list SFRJ, št. 50/66 — dodatek). 4. Ne glede na rok iz 1. točke te odredbe mora organizacija takoj poročati upravnemu organu, pri- stojnemu za rudarstvo ter republiškemu rudarskemu inšpektoratu 6 kvarnih vplivih ■ raziskovalnih del na okolje. 5. Če ima organizacija več raziskovalnih prostorov mora predložiti poročilo za vsak prostor ločeno. 6. Ko začne veljati ta odredba se na območju SR Slovenije preneha uporabljati navodilo o poročanju o rezultatih raziskovanja in o razpolaganju z mineralnimi surovinami, pridobljenimi z raziskovalnimi deli (Uradni list FNRJ, št. 51/59). 7. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 310-011/76 Ljubljana, dne 2'2. septembra 1976. Predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič,1 dipl. oec. 1. r. Soglaša; Republiški sekretar za industrijo Ivo Klemenčič, dipl. inž. rud. 1. r. 1068. Na podlagi 3. in 4. točke 70 člena zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75) izdaja republiški komite za energetiko, v soglasju z republiškim sekrer tarjem za industrijo PRAVILNIK o raziskovalnem in pridobivalnem prostoru rudnin 1. člen 1. Raziskovalni prostor je območje, na katerem je z odločbo upravnega organa, pristojnega za rudarstvo, dovoljeno raziskovati rudnino. 2. Pridobivalni prostor je območje, na katerem je z odločbo upravnega organa, pristojnega za rudarstvo, dovoljeno pridobivati rudnino. 2. člen 1. Raziskovalni ali pridobivalni prostor (v nadaljnjem besedilu: prostor) je v naravi na površini zemlje omejen z naravno mejo ali z umetnimi ravnimi črtami (mejne črte prostora), ima poljubno obliko in sega med navpičnimi ploskvami, položenimi skozi mejne črte prostora, neomejeno globoko, najmanj pa do podlage, na kateri leži rudnina. 2. Če se na prostoru s podzemeljskim pridobivanjem rudnine pridobiva tudi drugo rudnino s površinskimi deli, sega pridobivalni prostor za površinsko pridobivanje druge rudnine le do take globine, da površinsko pridobivanje ne ogroža podzemeljskega pridobivanja, čeprav sega druga rudnina še globje. 3. člen 1. Če je prostor omejen z umetnimi ravnimi črtami, morajo biti krajišča teh črt, kolikor niso ta kraji-šča stalne karakteristične točke, vidno- označene. 2. Krajišča črt iz prvega odstavka tega člena morajo biti na primeren način orientirana na triangula-cijsko mrežo al; na stalne karakteristične točke. 3. Za krajišče črt mora biti narejena topografska skica. 4. Upravni organ, pristojen za rudarstvo, lahko zahteva, da so krajišča črt označena z betonskimi ■mejniki. 4. člen Pri določanju raziskovalnega prostora se pristojni upravni organ, kolikor je to mogoče, ravna po tem, da z raziskovalnim prostorom zajame ves prostor, na katerem se predvideva ležišče rudnine, pri določanju pridobivalnega prostora pa, da zajame ves prostor ležišča rudnine, povečan za območje okrog ležišča, na katerem pride, zaradi vpliva rudarskih del, do rušenja ali usedanja zemljišča. 5. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 310-010/76 Ljubljana, dne 22. septembra 1976. Predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič, dipl. oec. 1. r. Soglaša: Republiški sekretar za industrijo Ivo Klemenčič,' dipl. inž. rud. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1069. DRUŽBENI DOGOVOR o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974—1983 1. člen Skupščina mesta Ljubljane je sporazumno z občinami v mestu Ljubljani sprejela odlok o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v desetletnem obdobju (Uradni list SRS, št. 26_ 713 z dne 12. 7. 1974) po katerem bodo v letih 1974 do 1983 zgrajene na območju mesta naslednje ceste in objekti: I. 1974—1979 mestna obvozna cesta v odseku Črnuče—Dolgi most 1974—1975: Karlovški most, Drenikova cesta, Celovška cesta (1. etapa), Prešernova cesta; II. 1976—1983: mestna obvozna cesta v odsekih Črnuče—Smar-tinska cesta, Dolgi most—Dolenjska cesta, Celovška cesta (2. etapa), Tržaška cesta (7a, 7b), Celovška 'cesta (3. etapa), Jarška cesta, Linhartova cesta, Njegoševa cesta, Topniška cesta, Poljanska cesta, Litijska cesta, Dolenjska cesta, Zaloška cesta, Masarykova cesta, Vilharjeva cesta in Titova cesta. 2. člen Programirane ceste in objekti I. faze iz 1. člena so glede časovnega zaporedja izvajanja nespremenljive. Za izgradnjo cest in objektov II. faze 1. člena bo skupščina mesta v soglasju s skupščinami občin sprejela letne programe, upoštevajoč potrebe, dinamiko izgradnje in pogoje financiranja. 3. člen Po finančnem programu za izgradnjo cestnega omrežja v Ljubljani in v skladu s citiranim odlokom iz 1. člena bodo sredstva za realizacijo programa zagotovljena z združevanjem sredstev na osnovi samoupravnega sporazuma organizacij združenega dela Ljubljana in dogovora, sprejetih med Republiško skupnostjo za ceste, občinami mesta Ljubljane in mestom Ljubljana. 4. člen Podpisniki tega dogovora — občine Ljubljana Be_ žigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik se obvezujejo, da bodo prispevali za realizacijo programa izgradnje cestnega omrežja Ljubljane naslednje vire sredstev: 1. od prispevka za uporabo mestnega zemljišča bodo občine združevale 50 odstotkov teh sredstev; 2. od pristojbin za registracijo motornih vozil in i odstopljenega prispevka od prodaje bencina, ki pripa- . da občinam, bodo občine združevale 50 odstotkov teh sredstev; poleg teh sredstev iz 1. in 2. točke lahko podpisniki tega dogovora združujejo tudi druge vire sredstev. 5. člen Podpisniki tega družbenega dogovora se še posebej obvezujejo, da bodo tesno sodelovali pri realizaciji programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljana v 10-letnem obdobju tako pri organizaciji in poteku izgradnje kot tudi pri pripravi in urejanju potrebnih zemljišč, premoženjsko-pravnih odnosov ter ostalih nalogah, da bi na ta način zagotovili čim racionalnejšo in smotrno izvedbo programa. fl. člen Da bi zagotovili neposredno in skupno odločanje o vseh združenih sredstvih za uresničevanje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju se podpisniki tega družbenega dogovora obvezujejo, da bodo zbrana sredstva iz 4 člena tega družbenega dogovora združili v samoupravni interesni skupnosti za ceste Ljubljana. Do ustanovitve samoupravne interesne skupnosti za ceste Ljublj&na se sredstva zbirajo na posebnem računu pri Skupščini mesta Ljubljane in o njih uporabi odloča Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane s pristavkom, da lahko o tako zbranih sredstvih odloča le do 30. 6. 1975. 7. člen Družbeni dogovor prične veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od 1. 1. 1975 dalje do realizacije spre. jetega programa. V primeru morebitnih sporov med podpisniki dogovora bo spore reševala posebna arbitraža, v katero imenuje vsaka stranka, ki je v sporu, enako število članov. Stranke, ki so v sporu, imenujejo sporazumno predsednika arbitraže. Kolikor sporazum o imenovanju predsednika arbitraže ne bi bil dosežen, imenuje predsednika izvršilni organ samoupravne interesne skupnosti za ceste Ljubljana. 8. člen Družbeni dogovor o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 5. februarja 1975. Podpisniki: skupščine občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center. Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in Skupščina mesta Ljubljane. 1070. i SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju 1. člen Skupščina mesta Ljubljane je sprejela odlok o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v desetletnem obdobju (Uradni list SRS, St. 26-713 z dne 12. 7. 1974) po katerem bodo v letih 1974 do 1983 zgrajene v Ljubljani naslednje ceste in objekti: I. 1974—1979 mestna obvozna cesta v odseku Črnuče—Dolgi most 1974—1975 Karlovški most, Drenikova cesta, Celovška cesta (1. etapa), Prešernova cesta. II. 1976—1983 mestna obvozna cesta v odsekih Črnuče—Smar-tlnska cesta Dolgi most—Dolenjska cesta, Celovška cesta (2 etapa), Tržaška cesta na, 7b), Celovška cesta (3. etapa), Jarška cesta, Linhartova cesta, Njegoševa cesta, Topniška cesta, Poljanska cesta, Litijska cesta, Dolenjska cesta; Zaloška cesta, Masarykova cesta, Vilharjeva cesta ip Titova cesta Sprejeti program vsebuje obseg izgradnje obvozne ceste, mestnih cest in cestnih odsekov ter semaforske mreže, za kar se združujejo sredstva po tem sporazumu. 2. člen Delavci, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, se s tem samo. upravnim sporazumom obvezujejo, da bodo v skladu z izhodišči in cilji programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane za obdobje 1974—1983, kot jih je sprejela Skupščina mesta Ljubljane in zaradi nemotenega poteka izvajanja tega sporazuma združevali namensko del dohodka v samoupravni interesni skupnosti za ceste, ki se ustanovi za območje mesta Ljubljane. 3. člen Podpisniki tega sporazuma se obvezujejo, da bodo letno združevali in namensko izdvajali za realizacijo programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane do 3,5 odstotka od dohodka po odbitku zakonskih in družbenih obveznosti ter osebnih dohodkov — ostanek dohodka. Osnova za izračun letnega prispevka je ugotovljeni .dohodek iz prejšnjega odstavka po zaključnem računu za preteklo leto. S tako zbranimi sredstvi upravlja samoupravna interesna skupnost za ceste Ljubljana. 4. člen Višino vsakoletnega prispevka določa skupščina samoupravne interesne skupnosti za ceste Ljubljana vsako leto najkasneje do 15. decembra za prihodnje leto. Izhodišča za izračun letnega prispevka je letni program izgradnje cest, ki upošteva istočasno tudi vse možnosti pridobitve potrebnih sredstev iz ostalih virov. Na ta način se zagotavlja sprejem najnižje možne stopnje letnega prispevka podpisnikov tega sporazuma. pri tem pa omogoči nemoten potek izvajanja celotnega programa izgradnje čest v Ljubljani. 5. člen Podpisniki tega sporazuma imajo pravico in dolžnost: — da aktivno sodelujejo pri .upravljanju s sredstvi, združenimi po tem sporazumu, — da so sproti informirani o poteku izvajanja tako desetletnega kakor tudi letnih programov Izgradnje cest, — da odločajo o namenski uporabi združenih sredstev ter o vseh ostalih finančnih vprašanjih poslovanja s temi sredstvi, — da odločajo o vseh drugih vprašanjih in nalogah, povezanih z izvajanjem posameznih del celotnega programa, ki se financira iz združenih sredstev po tem sporazumu. 6. člen Da bi zagotovili neposreden vpliv na racionalno trošenje in uporabo združenih sredstev, se bodo podpisniki tega sporazuma združili z delegati družbenopolitičnih in drugih skupnosti in organizacij mesta in občin, s katerimi bodo skupaj zagotovili vsa potrebna sredstva za, uresničitev programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane in odločili o namenski uporabi teh sredstev — v samoupravni interesni skupnosti za ceste Ljubljana. 7. člen Samoupravni sporazum velja z dnem podpisa, uporablja pa se od 1. 1. 1975 dalje do realizacije programa po sprejetem odloku. Samoupravni sporazum zavezuje podpisnike, da redno izpolnjujejo sprejete obveznosti. 8. člen Prispevek se vplačuje samoupravni skupnosti za ceste Ljubljana v enkratnem znesku najkasneje do 31. 3. vsako leto na podlagi obračuna za preteklo leto. Do ustanovitve samoupravne skupnosti za ceste Ljubljana se sredstva zbirajo na posebnem računu pri Skupščini mesta Ljubljane in o njih uporabi odloča Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane s pristav, kom, da lahko o tako zbranih sredstvih odloča le do 30. 6. 1975. 9. člen Prispevke po tem sporazumu se za leto 1975 obračuna v višini 3,5 »/o od ugotovljenega ostanka dohodka po zaključnem računu za leto 1974. Izvod je enak Izvirniku, ki je deponiran pri SIS za ceste Ljubljana, Beethovnova 4. Ljubljana, dne 26. avgusta 1976. 1071. Na podlagi 53. in 66. člena ustave SR Slovenije, odloka o programu izgradnje cestnega omrežja na y območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju, družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju, delovni ljudje v temeljnih' organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela cestnega in komunalnega gospodarstva In njihovih dopolnilnih dejavnosti kot izvajalci sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Z namenom, da se uresniči 10-letni program izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane, zaradi zadovoljevanja svojih osebnih in skupnih potreb ter interesov, delavci temeljnih organizacij združenega dela, občani organizirani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki cest in delavci temeljnih organizacij združenega dela organizirani za izvajanje del za gradnjo cest in cestnih objektov, ustanavljajo samoupravno, interesno skupnost za uresničitev 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu SIS). 2. člen Člani SIS v smislu tega sporazuma so: a) Uporabniki: — delavci TOZD, ki podpišejo samoupravni spo_ razum o združevanju sredstev za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem ob- \ dobju, — delovni ljudje in občani, organizirani v krajevnih skupnostih na območju občin mesta Ljubljane, ki so podpisale družbeni dogovor o združevanju Sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974 do 1983. b) Izvajalci: — delavci v TOZD, ki prevzemajo v izvajanje dela pri gradnji cest in cestnih objektov. 3. člen TOZD kot izvajalci so tisti, ki izvršujejo: 1. raziskovalna in projektantska dela za potrebe cestnega gospodarstva, 2. gradnjo in rekonstrukcijo cest in cestnih objektov, 3. organizacijo izgradnje javnih parkirnih površin za osebna, javna in tovorna vozila, 4. organizacijo poslovanja glavnega avtobusnega kolodvora Ljubljana. 5. izdelavo in poslovanje s prometno signalizacijo ter semaforsko ureditvijo. 4. člen Ime SIS je: Samoupravna interesna skupnost za uresničitev 10-letnega programa cestnega omrežja mesta Ljubljane. Skrajšano ime SIS je: SIS za gradnjo cest Ljubljana. Sedež SIS je v Ljubljana, Beethovnova 4. SIS je pravna oseba v okviru pravic in obvezno, sti po ustavi, zakonu in tem sporazumu. V javnem prometu z drugimi odgovarja SIS popolno in neomejeno z vsemi svojimi sredstvi, ki jih združujejo po samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru delavci TOZD in občani kot uporabniki cest. 1 5. člen SIS sodeluje pri programiranju razvoja in usklajevanju planov izgradnje in financiranja razvoja cestne mreže na svojem območju z republiško skupnostjo za ceste, ki je podpisala Dogovor o sofinanciranju programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju. II. NALOGE SIS 6. člen SIS opravlja, v okviru ustave, zakonov in tega sporazuma, zadeve s področja izgradnje cestnega omrežja po 10-letnem programu ter dopolnilne dejavnosti, ki so predmet tega sporazuma. Naloge, ki jih opravlja SIS v zvezi z realizacijo 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v Ljubljani so predvsem: 1. sprejemanje srednjeročnih programov in letnih planov del, ' 2. sprejemanje programov raziskovalnih del, študij in projektiranje za potrebe SIS, 3. sodelovanje pri programiranju in načrtovanju prostorske, urbanistične, temeljne in detajlne dokumentacije, 4. usklajevanje programske in projektno tehnične dokumentacije za cgste in javni promet s programi in plani na področju prostorskega planiranja in urbanizma, 5. sprejemanje investicijskih programov, ko je SIS investitor in sodelovanje z republiško skupnostjo za ceste pri investicijskih programih, katere sofinancira SIS za ceste Ljubljana. 6. skrb za pridobivanje sredstev za financiranje programa SIS. 7. sprejemanje letnih finančnih načrtov in zaključnih računov, 8. skrb za izvajanje sprejetih programov in planov, 9. sodelovanje z drugimi SIS na območju Ljubljane pri usklajevanju programov v zvezi z realizacijo 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja, 10. obravnavanje in odločanje o vprašanjih, ki so splošnega pomena za dejavnost SIS, 11. sodelovanje pri usklajevanju razvoja in prometne politike lokalnega javnega prevoza z drugimi panogami prometa, 12. sodelovanje pri urejanju prometnega režima v mestu Ljubljana, 13. odločanje o ustanovitvi in organizaciji strokov, ne službe SIS, 14. redno poročanje o svojem delu in realizaciji sprejetih programov in planov podpisnikov sporazuma, družbenopolitičnim skupnostim in občanom Ljubljane, 15. uresničevanje drugih skupnih nalog članov SIS, določenih z ustavo, zakoni, tem sporazumom, statutom SIS in sklepi skupščine SIS. III. TEMELJNA RAZMERJA V SIS IN VIRI SREDSTEV 7. člen Za zagotovitev izvajanja nalog v zvezi z realizacijo 10-letnega programa izgradnje cest sprejema SIS srednjeročne programe ter letne plane. Srednjeročne programe sprejema SIS v skladu s plani družbenopolitičnih skunnosti v soglasju s skupščinami občin in mesta Ljubljane. Srednjeročni programi in letni plani morajo biti usklajeni s finančnimi plani SIS. V razvojnem programu in letnem planu morajo biti predvideni viri in dinamika financiranja. 8. člen SIS se mora pri svojem delu zavzemati za dosledno izvajanje Dogovora o sofinanciranju 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v Ljubljani, ki sta ga podpisala Republiška skupnost za ceste in Skupščina mesta Ljubljane. 9. člen Če se posamezni podpisnik tega sporazuma ne ravna v skladu z odločitvami SIS, lahko prizadeta temelj, na organizacija združenega dela sproži spor pred organi, določenimi v zakonu in statutu SIS. Prav tako lahko sproži spor podpisnik tega sporazuma, če meni, da je SIS prekoračil pristojnosti, ki jih določa ta sporazum. 10. člen Medsebojna razmerja med SIS in izvajalci ter med uporabniki in izvajalci se urejajo s pogodbami in posebnimi samoupravnimi sporazumi. 11. člen Skupščina SIS lahko sprejme ustrezne sklepe in odločitve za zagotovitev nemotenega poteka realizacije 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja me. sta Ljubljane v okviru sredstev, ki jih zagotavlja samoupravni sporazum TOZD in družbeni dogovor občin o združevanju sredstev. 12. člen Viri sredstev SIS so: i 1. združena sredstva za financiranje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane podružbenem dogovoru občin in samoupravnega sporazuma TOZD, 2. združena sredstva izvajalcev brez obveznosti vračanja ali na podlagi kreditnih razmerij, 3. posojila poslovnih bank in drugih, 4. namenske dotacije družbenopolitičnih skupno, sti, 5. dohodki od obresti danih posojil, 6. darila in drugi dohodki. IV. IV. UPRAVLJANJE V SIS 13. člen Samoupravna organa samoupravne interesne skupnosti za ceste sta- — skupščina SIS — odbor samoupravne kontrole. 1. Skupščina SIS 14. člen Da se zagotovi uresničevanje ustavnih načel o svobodni meniavi dela med uporabniki in izvajalci na enakopravni osnovi se skupščina SIS organizira v dva zbora in sicer/ 1. zbor uporabnikov cest (zbor uporabnikov) 2. zbor izvajalcev cestnih del (zbor izvajalcev). 15. člen Zbor uporabnikov ima 60 delegatskih mest. Zbor izvajalcev ima 25 delegatskih mest. 16. člen V zboru Uporabnikov delegirajo delegate: — delegacija in konferenca delegacij temeljnih organizacij združenega dela — 40 delegatov — delegacija krajevnih skupnosti — 20 delegatov 17. člen V zbor izvajalcev delegirajo TOZD iz 3. člena tega sporazuma skupaj 25 delegatov. 18. člen V zbor uporabnikov volijo TOZD na območju vsake občine po 4 delegate in dodatno še na vsakih 5000 zaposlenih delavcev — podpisnikov samoupravnega sporazuma po 1 delegata. V zbor uporabnikov volijo tudi delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih iz območja vsake občine po 4 delegate. V zbor izvajalcev volijo delovni ljudje v TOZD svoje delegate v razmerju z udeležbo pri izvajanju programov SIS. Natančnejša določila o volitvah delegacij in delegatov za skupščino SIS ureja statut. 2. Odločanje in način glasovanja 19. člen Za veljavno sklepanje in odločanje je potrebna navzočnost večine delegatov obeh zborov SIS, če ni s statutom ali drugimi splošnimi akti SIS zahtevana večja navzočnost. Delegat se mora pred sejo skupščine izkazati s pooblastilom svojega delegatskega telesa. Razmerja med delegati in delegatskim telesom, status delegatov, obseg pooblastil, trajanje mandata in druga vprašanja, urejajo delegatska telesa sama s posebnim samoupravnim .sporazumom. 20. člen Skupščina SIS obravnava in sprejema vse odločitve, ki se nanašajo na realizacijo 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja v mestu Ljubljana zlasti pa: 1. sprejema programe raziskovalnih del, študij in projektiranje, 2. sprejema investicijske programe, kadar SIS nastopa kot investitor in izdaja soglasje pri investicijskih programih, ki jih sofinancira z republiško SIS za ceste. 3. skrbi za zagotovitev sredstev za financiranje dejavnosti SIS, 4. najema kredite, 5. sprejema letne finančne načrte in zaključne račune, 6. določa višino letne obveznosti TOZD v skladu s 4. členom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev TOZD za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju, 7. odloča o osnovnih sredstvih StS, ,ki jih uporablja njegova strokovna služba, 8. sodeluje pri usklajevanju programa del z ustreznimi organi in organizacijami drugih SIS in družbenopolitičnih skupnosti v vprašanju izgradnje' cest po 10-letnem programu, 9. odloča o politiki cen storitev s področja dejavnosti SIS, 10. usklajuje razvoj in prometno politiko javnega prevoza z drugimi panogami prometa, 11. sprejema statut in druge splošne akte SIS, 12. voli predsednika skupščine in podpredsednika, 13. voli predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbora skupščine SIS, 14. voli komisije in druga telesa skupščine SIS, 15. sklepa o ustanovitvi, organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovne službe, 16. sklepa s strokovno službo SIS pogodbo o izvrševanju strokovno tehničnih nalog za potrebe SIS, 17. izvršuje druge zadeve po tem sporazumu, statutu in drugih splošnih aktih SIS. 21. člen Skupščina skupnosti sprejema odločitve tako, da o predlogih glasujejo delegati zbora uporabnikov in posebej delegati zbora izvajalcev. Predlog je sprejet, če dobi večino glasov tako v enem, kot v drugem zboru. Večina je podana, če se je za predlog izreklo več kot polovico od skupnega števila delegatov, ki sestavljajo posamezni zbor. Ce predlog, ki ga delegati ločeno sprejemajo, ni sprejet v obeh zborih, se začne usklajevalni postopek. Usklajevalni postopek prične komisija, v katero imenuje vsak zbor enako število članov. Komisija prouči vprašanja, o katerih zbora nista dosegla soglasja in izdela predlog rešitve ter ga posreduje zborom v ponovno odločanje. Kolikor zbora tudi ponovno ne dosežeta soglasja 0 predlogu komisije, se v zadevah posebnega družbenega pomena uporabijo določila zakona, v ostalih zadevah pa se šteje, da sklep ni sprejet. Podrobnejša določila o načinu usklajevalnega postopka se določijo s poslovnikom skupščine SIS. 22. člen Skupščina ima predsednika in podpredsednika skupščine. Vsak zbor ima predsednika in podpredsednika zbora. Mandat skupščine, predsednika in podpredsednika’ skupščine, predsednikov in podpredsednikov zborov traja 4 leta. 23. člen Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine v sodelovanju s predsednikoma obeh zborov po potrebi, obvezno pa ob sprejemanju letnega plana in zaključnega računa SIS. 1 Prvo sejo skupščine v novem mandatu skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata in jo vodi do izvolitve novega predsednika. Podrobnejše določbe o delu skupščine se uredijo v statutu SIS in poslovniku skupščine SIS. 3. Izvršilni odbor skupščine SIS 24. člen Izvršilni organ skpuščine SIS je izvršilni odbor skupščine. Izvršilni odbor se voli za dobo 4 let. Izvršilni odbor ima predsednika in 10 članov. 26. člen Izvršilni odbor odgovarja za vsebinsko izvajanje sklepov skupščine ter pripravlja predloge za seje skupščine. 26. člen Podrobnejša določila o delu in pristojnostih izvršilnega odbora se uredijo s statutom in poslovnikom, ki ga sprejme skupščina SIS! 4. Komisije 27. člen Za proučevanje in za izvedbo konkretnih nalog iz pristojnosti skupščine, lahko ta ustanovi posebne stalne ali začasne komisije. Komisije so pomožni organi skupščine SIS. Delov, no območje in pristojnosti posamezne komisije določi skupščina SIS in statut. V. SAMOUPRAVNA KONTROLA 28. člen Podpisniki tega samoupravnega sporazuma, ki združujejo sredstva (uporabniki), nadzorujejo delo organov upravljanja SIS in strokovnih služb po odboru samoupravne kontrole. Odbor samoupravne kontrole šteje 15 članov. Odbor izvoli izmed sebe predsednika^ in podpredsednika. Določila o volitvah, odpoklicu, nalogah in delu odbora samoupravne kontrole SIS se uredijo s statutom SIS oziroma s pravilnikom o samoupravni kontroli SIS. VI. STROKOVNA SLUŽBA SIS 29. člen SIS ima strokovno službo, ki opravlja zlasti naslednje naloge: . 1. pripravlja strokovno gradivo za skupščine, izvršilni odbor in druge organe SIS, 2. izvršuje administrativne, pravne, tehnične in finančne zadeve za SIS, 3. opravlja investitorske posle, 4. sodeluje s strokovnimi službami drugih SIS, kakor tudi ostalimi organizacijami v zadevah, ki so v interesu SIS, 5. opravlja druga dela po posebnih sklepih skupščine in drugih organov SIS. 30. člen Strokovna služba SIS ima položaj delovne skupnosti s samoupravnimi pravicami po ustavi, zakonu in tem sporazumu. SIS zagotavlja strokovni službi sredstva za opravljanje njihovih halog, kakor tudi potrebne pogoje za nemoteno delo. 31. člen Direktorja strokovnih služb SIS imenuje skupščina SIS, soglasje na imenovanje pa dEj Skupščina mesta Ljubljane. Vodilne delavce strokovne službe SIS imenuje izvršilni odbor skupščine SIS. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Sporazum začne veljati, ko ga sklene in podpiše najmanj dve tretjini ustanoviteljev SIS po 2a) členu tega sporazuma. Na ta sporazum in statut SIS. mora dati svoje soglasje Skupščina mesta Ljubljane. 33. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se spre. jemajo po postopku, po katerem je sprejet ta sporazum. 34. člen Skupščina SIS se mora konstituirati najpozneje v roku 30 dni po podpisu tega samoupravnega sporazuma. Prvo sejo skupščine SIS skliče predsednik iniciativnega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika skupščine SIS. 35. člen Iniciativni odbor za ustanovitev SIS opravlja svoje delo do konstituiranja skupščine SIS. BREŽICE 1072. Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 74. seji dne 9. septembra 1976 sprejel ' SKLEP o javni razgrnitvi predloga razširitve cone urbanističnega reda za Jesenice na Dolenjskem 1 Na javni vpogled se za trideset (30) dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog razširitve cone urbanističnega reda za naselje Jesenice na Dolenjskem. Predlog razširitve cone je izdelal Projektivni biro Region Brežice v juliju 1976 pod številko 847/U-76. . 2 V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na oddelku za gospodarsko upravne zadeve SO Brežice in krajevnem uradu Jesenice. 3 Javna razgrnitev bo na oddelku za gospodarsko upravne zadeve SO Brežice in krajevnem uradu Velika Dolina vsak delovni dan od 7. do 14. ure, v sredo pa od 7. do 16. ure. St. 350-6/76-4/5 Brežice, dne 16. septembra 1976. Predsednik IS Skupščine občine Brežice Ivan Živič 1. r. CELJE 1073. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 1., 4., 6. in 37. členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SRS, št. 33/73) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 27. septembra 1976 sprejeli ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen , . V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/74, 19/75, 10/76 in 18/76) se v tarifni št. 7 tarife posebnega občinskega davka za besedo »loterija« črta vejica in doda besedilo: »in jugoslovanski olimpijski komite« ... 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. i St. 422-24/75-4 Celje, dne 27. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. , 1074. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 43. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 146. člena statuta občine Celje na sejah dne 27. septembra 1976 sprejeli ODLOK o uporabi sredstev rezerve občine Celje 1. Člen Iz sredstev rezerve občine Celje se uporabi 220.000 dinarjev in sicer 100.000 dinarjev za pomoč po potresu prizadetim krajem na Tolminskem in 120.000 dinarjev za pomoč tržnim kmetijskim proizvajalcem mleka in govejega mesa v občini Celje, ki jih je prizadela suša v kmetijstvu v letu 1976. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-19/1976-1 Celje, dne 27. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1075. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta na osnovi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. člena statuta občine Celje na sej5 dne 27. septembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta »Staro mestno jedro« — kare med Stanetovo, Prešernovo, Savinovo in Linhartovo 1. člen Zazidalni načrt »Staro mestno jedro« (Uradni vestnik Celje, št. 3/69) se spremeni po tehnični dokumentaciji št. 103/75, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v mesecu oktobru 1975. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-14/76-5 Celje, dne 27. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 107«. Občinska skupščina Celje je po 6. členu zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) in 146. členu statuta občine Celje na seji vseh zborov dne 27. septembra 1976 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so določeni ukrepi za ureditev prometa in prometne varnosti v naseljih v občini Celje. Določbe, za katere je to v odloku izrečno navedeno, veljajo le za določena območja mesta Celja. 2. člen Javno prometne površine v naseljih po tem odloku so: vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste k javnim, stanovanjskim in poslovnim objektom. 3. člen Ožje mestno območje po tem odloku je območje, ki ga obkrožajo Mariborska in nova Dečkova cesta, Čopova ulica, Partizanska cesta, ulica XIV. divizije, Titov trg in Aškerčeva ulica. Ceste, ulice ter trgi, navedeni v prvem odstavku tega člena, niso sestavni del ožjega mestnega območja. II. II. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV 4. Men Prometne znake postavlja, vzdržuje/in njihovo brezhibnost nadzoruje organizacija, ki skrbi za urejanje, vzdrževanje in opremljanje javnih prometnih površin. O postavljenih prometnih znakih vodi pooblaščena organizacija register prometnih znakov. 5. člen Prometni znak se lahko postavi, spremeni ali odstrani le po odredbi občinskega upravnega organa, pristojnega za promet. 6. člen Splošni nadzor nad poslavljanjem in vzdrževanjem prometnih znakov opravlja občinski upravni organ, pristojen za promet. III. OMEJITEV PROMETA 7. člen V mestu Celju je prepovedan promet z vozili v Prešernovi ulici, delu Stanetove ulice (od križišča z Miklošičevo ulico do Prešernove ulicej, delu Vodnikove ulice (od križišča s Kocbekovo ulico do Stanetove ulice), delu Cankarjeve ulice (od križišča z Gubčevo ulico do Stanetove ulice), Lilekovi ulici, Linhartovi ulici, Gubčevi ulici (od križišča z Lilekovo ulico do Titovega trga), Titovem trgu (od križišča s Cuprijsko ulico do Prešernove), Savinovi ulici, trgu V. kongresa, Tomšičevem trgu (razen podaljška Zidanškove ulice), Koce-novem trgu in Ipavčevi ulici (od začetka ograje splošne bolnišnice od odcepa ceste na Ostrožno). V skladu z načrtom ureditve prometa lahko občinski upravni organ, pristojen za promet z odredbo prepove promet z vozili tudi na drugih prometnih površinah. 8. člen Na javnih prometnih površinah iz 7. člena tega odloka je praviloma med 7 in 10. uro dovoljen promet z vozili z največjo dovoljeno težo 4,5 t za oskrbovanje organizacij in občanov na tem območju. Prav tako je na tem območju prepovedano razkladanje in nakladanje predmetov, ki so daljši kot 3 m, razen med 21. in 5. uro. V tem času je možno na zaprtem območju za promet oskrbovati organizacije tudi z vozili, ki presegajo 4.5 t največje dovoljene teže. Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za vozila s prednostjo, ki so na intervencijski vožnji, komunalna in poštna vozila, ko opravljajo namenska opravila, vozila, ki dovažajo kruh, sveže meso, sadje, zelenjavo in mleko in posebna vozila javnega mestnega prometa — krožne vožnje. Promet vozil iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena poteka enosmerno z uvozom pri dopolnilni tabli, ki tak dovoz dovoljuje in izvozom, ki ga določi občinski upravni organ, pristojen za promet. Oskrbovanje organizacij združenega dela, organov in drugih organizacij ter občanov se mora opravljati na ožjem mestnem območju, kjer je to možno samo z dvorišča ali drugega podobnega prostora. Organizacije združenega dela, organi in druge organizacije, so si ob pogojih prejšnjega odstavka tega člena dolžne zagotoviti tak način oskrbovanja v skladu z zazidalnimi in drugimi načrti. Na cestah oziroma ulicah, kjer je prepovedana vožnja z motornimi vozili, lahko občinski upravni organ, pristojen za promet, izda dovoljenje za dovoz h garažam oziroma zgrajenim parkirnim prostorom, za katere gradnjo je bilo izdano dovoljenje od občinskega upravnega organa, pristojnega/za gradbene zadeve. 9. člen Z izjemo vozil s prednostjo, poštnih in komunalnih vozil, označenih kot ovira na cesti, morajo imeti vsa druga vozila iz tretjega odstavka 8. člena tega odloka posebne označbe, ki jih izda skupaj z dovoljenjem občinski upravni organ, pristojen za promet. Občinski upravni organ, pristojen za promet vodi o vozilih iz prejšnjega odstavka tega člena posebno evidenco. Vozila komunalnih organizacij združenega dela za vzdrževanje cest, komunalnih naprav in objektov ter javne snage morajo biti vidno označena z oznakami, ki predstavljajo oviro na cesti. Tako označena vozila smejo na vseh cestah na obeh straneh teh površin voziti in stati v vsakem času, ko izvršujejo namenska opravila, če tako ustavljeno in parkirano vozilo ne predstavlja nevarnosti za druge udeležence v prometu. Za vozilo z oznakami, ki predstavlja oviro na cesti, se šteje tisto vozilo, ki je opi'emljeno z: — rotacijsko lučjo, ki daje svetlobo jantarne barve, — označbami na vertikalnih robovih vozila, ki imajo poševne reflektiraj oče trakove oranžne in bele barve, širine 7,5 cm, nameščene na vozilu pod kotom 30° in so dolgi 1/4 širine vozila. Komunalna organizacija, pooblaščena za odvoz smeti, opravlja odvoz smeti po posebnem razporedu, ki ga.potrdi občinski upravni organ, pristojen za promet. Komunalna organizacija, pooblaščena za odvoz smeti, mora poskrbeti, da se posode za smeti ne nahajajo na javnih prometnih površinah, dalj od ene ure. 10. člen. Voznik z vozilom iz 8. člena še lahko z vozilom zadržuje v 7. členu navedenem območju le v časti nakladanja in razkladanja, ki se mora opraviti brez odlašanja in hitro, nakar mora območje takoj zapustiti. 11 11. člen V času razkladanja — nakladanja in v vseh drugih primerih motor ustavljenega vozila ne sme obratovati več kot tri minute. To ne velja, če se vozilo ustavi zaradi zastoja prometa ali, da bi se ravnalo po znaku, s katerim se ureja promet, razen ustavitve pred železniškim prehodom. 12. člen Občinski upravni organ, pristojen za promet lahko v upravičenih primerih izjemno dovoli promet z vozili na javnih prometnih površinah iz 3. in 7. člena tega odloka tudi drugim uporabnikom. 13. člen V ožjem mestnem območju (3. člen) in na javnih prometnih površinah, ki jih določi občinski upravni organ, pristojen za promet, je prepovedan promet z motornimi vozili, ki presegajo največjo dovoljeno težo 4,5 t, s traktorji, delovnimi stroji, vprežnimi in ročnimi vozili ter vodenje živine. Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja vozila avtobusnega prometa in za vozila tranzitnega prometa, ki poteka v ožjem mestnem območju po Ljubljanski cesti, Slandrovem trgu, Gregorčičevi in Levstikovi ulici. Občinski upravni organ, pristojen za promet, lahko v upravičenih primerih dovoli posamezniku, da na javnih površinah iz prvega odstavka tega člena opravlja promet z vozili, ki presegajo največjo dovoljeno težo 4,51, registriranimi traktorji, delovnimi stroji, vprežno živino, ročnim vozičkom ali vodi živino. Dovoljenje za opravljanje prevozov z vozili iz prejšnjega odstavka tega člena se ne sme izdati za čas prometnih konic, ob slabem vremenu in ob slabi vidljivosti. Dovoljenje za opravljanje prevozov iz sedmega odstavka 8. člena, prvega odstavka 9. člena in tretjega odstavka tega člena se odvzame, če se ugotovi, da je lastnik dovoljenje posodil ali uporabil za druga vozila,- 14. člen Občinski upravni organ, pristojen za promet, lahko v primeru elementarnih nezgod, izjemnih snežnih padavin in v drugih podobnih primerih zapre posamezne dele cest ali druge javne prometne površine. IV. UČENJE VOŽNJE Z MOTORNIMI VOZILI 15. člen Avtošole opravljajo začetni pouk kandidatov za voznike motornih vozil na poligonu ali drugi ustrezno urejeni nejavni površini, ki traja najmanj 5 ur. Avtošolam je v ožjem mestnem območju prepovedan pouk tistih kandidatov za voznike motornih vozil, ki še niso opravili 10 ur praktične vožnje z motornim vozilom. 16. člen Za pouk kandidatov za voznike motornih vozil se zapre v mestu Celju Cuprijska ulica in Titov trg. 17. člen V mestu Celju je prepovedano učenje kandidatov za voznike motornih vozil: — na ožjem mestnem območju (3. člen) in na cestah, ki to območje obkrožajo in sicer: a) vse leto: vsak dan med 5.30- in 7. uro in med 13. in 15.30; ’ S b) v turistični sezoni pa še dodatno: v soboto in dan pred praznikom med 6. in 14. uro in v nedeljo ter praznikih med 14. in 24. uro. Za turistično sezono se po tem odloku šteje čas od 15. junija do 15. septembra. 18. člen Nadzor nad izvajanjem določb 15., 16. in 17. člena tega odloka izvajajo delavci oddelka za notranje zadeve, občinske straže in milice. V. PARKIRNI PROSTORI IN PARKIRANJE 19. člen Parkirni prostori so splošni in posebni. 20. člen Splošni parkirni prostori so na javnih prometnih površinah, kjer parkiranje ne prepoveduje prometni Posebni parkirni prostori so: — kjer je organizirano parkiranje, — kjer so parkirne ure, — kjer je z znaki določen poseben način parkiranja, — posebej rezervirani parkirni prostori, — postajališča za avtotaksije. 22. člen Posebni parkirni prostori morajo biti označeni. Na njih lahko parkirajo le motorna vozila, katerim to dovoljuje označba parkirnega* prostora. Parkiranje je dovoljeno le znotraj obeleženih parkirnih površin in je lahko časovno omejeno. Parkirni prostor mora biti označen s prometnim znakom in z označbo na vozišču. Prometni znak mora vsebovati obvestilo o vrsti vozil, ki se jih sme parkirati, čas dovoljenega parkiranja, eventualno čuvanje parkirnih vozil in druga obvestila. 23. člen Na parkirnih prostorih, kjer mora imeti vozilo parkirno uro, mora biti ta nameščena na vidnem mestu na notranji strani vozila in mora biti naravnana na čas prihoda vozila na parkirni prostor. Ko izteče'za parkiranje dovoljeni čas, mora voznik vozilo odpeljati. Ce je na parkirnem prostoru nameščena parkirna ura, mora voznik, ki je parkiral, uporabiti to uro. 24. člen Ce dovoljujejo prometne razmere, se lahko na posebnih parkirnih prostorih dovoli ustavljanje vozil zaradi preskrbo vanj a prodajaln in drugih poslovnih prostorov, če ni druge možnosti oskrbovanja. Površine iz prvega odstavka tega člena so posebej označene. Razkladanje in nakladanje na teh površinah se mora opraviti brez odlašanja in hitro nakar mora voznik vozilo takoj odpeljati. - 25. člen Občinski upravni organ, pristojen za promet določi posebne parkirne prostore, njihovo opremo in režim parkiranja. Na mestnih vpadnicah morajo biti nameščeni obvestilni znaki, ki obveščajo voznike, kje lahko parkirajo tovorna motorna vozila ali avtobuse. Tovorna motorna vozila in avtobusi lahko parkirajo samo na zato določenih in označenih parkirnih prostorih. 26. člen Na splošnih in posebnih parkirnih prostorih je parkiranje prepovedano: 1. pred vhodom za vozila v stavbo, dvorišče ali garažo; ' 2/ v pasaži ali hišnem prehodu za pešce; 3. na prostoru, določenem za odlaganje posod za smeti; 4. na stezah med stanovanjskimi zgradbami, če bi ostalo za druga vozila manj kot 3 m proste širine; 5. nad komunalnimi objekti (hidranti, jaški itd.), kjer je to posebej oznaženo. 27. člen Občinska komunalna skupnost sklene pogodbo s komunalno organizacijo, ki opravlja in vzdržuje posebne parkirne prostore. Posebne parkirne prostore lahko uredi in vzdržuje tudi krajevna skupnost. Na čuvanih parkirnih prostorih, za uporabo katerih mora imetnik vozila plačati predpisano pristojbino, je organizacija iz prvega odstavka tega člena dolžna varovati pred poškodbami, tatvino in drugimi škodljivimi dejanji zaupana jih vozila in zagotoviti na teh prostorih javni red in mir ter čistočo. Komunalna organizacija, ki opravlja in vzdržuje posebne parkirne prostore, je dolžna zagotoviti čuvanje enega izmed parkirnih prostorov tudi ponoči, če nastane za to potreba in če so za to dani pogoji. VI. AVTOBUSNE POSTAJE TER POSTAJALIŠČA 28. člen Začetha in končna postaja avtobusov mestnega in primestnega prometa je lahko le na kraju, ki je za to urejen in označen kot avtobusna postaja. Postajališča za javni mestni in primestni promet so lahko samo na za to določenih krajih, ki morajo biti označeni. Avtobusne postaje in postajališča določi občinski upravni organ, pristojen za promet. Avtobusna postajališča v mestnem prometu morajo biti označena z enotnimi oznakami v skladu z republiškimi predpisi. Obliko, velikost ih opremo določi organizacija združenega dela, ki opravlja javni prevoz potnikov v mestnem prometu v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za gradbene zadeve. Ostali objekti na postajališčih javnega prometa za prevoz potnikov kot so pokrita postajališča, njihova oprema ter označbe, morajo biti enotni in jih določi občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve. Avtobusi lahko ustavljajo na postaji ali postajališču, kjer so obeležbe samo znotraj obeleženih površin. VII. PROMET S KOLESI Z MOTORJEM IN KOLESI 29. člen Kolesa z motorjem lahko vozijo samo osebe, ki so starejše od 14 let in posedujejo potrdilo o znanju cestno-prometnih predpisov. 30. člen Otroci do 7. leta starosti ne smejo voziti kolo po javni prometni površini brez spremstva odrasle osebe. Otroci starejši od 7 let, lahko vozijo kolo v javnem cestnem prometu samo v spremstvu odrasle osebe ali če so opravili ustrezen izpit v šoli ali drugi izobraževalni ustanovi. 31. člen V naseljih je prepovedano prislanjanje koles z motorjem in koles ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine. V naseljih je prepovedano voziti po pločnikih in prislanjanje koles z motorjem in koles ob pločnike. Na javnih prometnih površinah v naseljih je dovoljeno puščati kolesa z motorjem in kolesa le na mestih, ki so za to določena. Občinski upravni organ, pristojen za promet, določi v mestu In naseljih prostore, kjer bo dovoljeno puščati kolesa z motorjem in kolesa ter način ureditve (odprte in zaprte kolesarnice). Občinska komunalna skupnost je odgovorna, da so mesta za puščanje koles z motorjem in koleg primerno urejena in vzdrževana. 32. člen Ce predstavljajo prislonjena kolesa z motorjem ali kolesa ob zgradbah, drugih objektih ali pločnikih resno ovito za varno odvijanje prometa, se lahko odstranijo z odvozom na zahtevo delavca občinske straže ali milice na stroške lastnika. VIII. ODLAGANJE KURIVA IN DRUGEGA BLAGA, 2AGANJE DRV IN OPRAVLJANJE DRUGIH DEJAVNOSTI NA JAVNIH PROMETNIH POVRŠINAH 33. člen Kurivo in drugo blago, ki je dostavljeno naročniku v naselju in odloženo na pločnik oziroma skrajni rob cestišča, mora biti odstranjeno brez odlašanja in hitro. Javno prometno površino mora uporabnik po odstranitvi blaga temeljito očistiti. Naročnik lahko v primeru sprejema kurjave ali pohištva začasno zasede javno prometno površino, če z vednostjo pristojne komunalne organizacije postavi tipsko označbo »Pozor, dovoz kuriva«, ko oskrbovanje ni možno z dvorišča ali drugega .podobnega prostora. Po opravljenem dovozu ali odvozu kuriva ali pohištva je treba takoj označbo odstraniti. 34. člen Na javnih prometnih površinah v naseljih je prepovedano žaganje drv in praviloma tudi opravljanje trgovinske ter obrtne dejavnosti ali storitev. Izjemoma lahko upravljalec prometne površine v soglasju z občinskim upravnim organom pristojnim za promet dovoli njihovo uporabo za opravljanje trgovske ter obrtne dejavnosti ali storitev. Na javnih prometni površinah je prepovedano prekladanje tovora iz vozila na vozilo, razen v primeru okvare vozila. IX. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN 35. člen Javne prometne površine se smejo uporabiti samo za promet. V izjemnih primerih se lahko dovoli uporaba javne prometne površine v druge namene zaradi gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja cestnih, podzemnih, nadzemnih ali obcestnih objektov, če je zagotovljena varna vožnja vozil in varnost drugih udeležencev v prometu. Posebna uporaba javne prometne površine se dovoli v primeru, če se dela ne morejo opraviti na noben drug način. 36. člen Organizacija združenega dela, ki opravlja dela iz 35. člena tega odloka mora pred začetkom vsakega koledarskega leta programirati dela na javnih prometnih površinah ter je dolžna program dostaviti občinskemu upravnemu organu, - pristojnemu za promet, zaradi usklajenega opravljanja del na prometnih površinah na posameznih območjih. 37. člen Delo na vojišču, kolesarski stezi ali pločniku mora biti vidno označeno in zavarovano z odločbo predpisanimi prometnimi znaki tako, da je zagotovljen varen promet. ' Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči in v megli razsvetljeno s predpisanimi svetilkami. Kdor prekoplje vozišče, kolesarsko stezo ali pločnik, ga mora v roku, določenem z odločbo, spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati. Kadar je potrebno zaradi gradnje zasesti pločnik, kolesarsko stezo ali del vozišča tako, da Se postavi oder, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode, razsvetljen in urejen za varno hojo. Takoj ko preneha posebna uporaba javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike in druge ograje, ki jih je postavil med izvajanjem del na javni prometni površini. Prometne znake in ovire na cesti je dolžan izvajalec del odstraniti tudi neposredno po dnevni zaklju-čitvi del, če to dopušča narava dela. 38. člen Pred zaporo prometa na določeni cesti ali zasedbi javne prometne površine mora občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za promet izdati dovoljenje, v katerem se določijo pogoji, zlasti rok, v katerem se morajo dela opraviti ter način zapore. V dovoljenju se lahko določi, da se dela morajo opravljati neprekinjeno ali samo ponoči. O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora investitor ali izvajalec del obvestiti javnost. Zahtevek pa izdajo dovoljenja za posebno uporabo javne prometne površine se vloži najmanj 15 dni pred nameravano uporabo ter mora vsebovati začetek in trajanje del, skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvezne smeri, če dela terjajo začasno zaporo.prometa. V primeru, ko posebne uporabe javne prometne površine ni bilo mogoče predvideti vnaprej, mora izvajalec v najkrajšem možnem času sporočiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve o posebni uporabi javne prometne površine in po potrebi predložiti dokazilo, da ni bilo možno uporabe prej predvideti. X. ŠPORTNE IN DRUGE PRIREDITVE 39. člen Organizator športne ali druge prireditve ter javnega shoda (v nadaljnjem besedilu: prireditev) je dolžan zahtevati dovoljenje za tako prireditev tudi v primeru, če se odvija hitrostna ali podobna dirka z motornimi vozili (karting, moto kros in podobno) tudi na cestah in prostorih, ki niso javne ceste ali javni prostori. Občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, mora pred izdajo dovoljenja za prireditev pribaviti še soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za promet. XI. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI 40. člen Občinski upravni organ, pristojen za gradbene za- ' deve lahko v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za promet z odločbo odredi odstranitev ograje, žive meje, dreves in podobnih objektov, če nepreglednost ceste, križišča ali varnost prometa narekuje tak ukrep. Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve postopa v smislu prvega odstavka tega člena tudi v primeru, ko z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge podobne ovire na 70 cm višine, če ograja, živa meja, ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča na določeni točki ceste, ki vodi v križišče, katera je oddaljena manj kot 5 m od na j bližjega roba prečnega križišča. Pristojni upravni organ lahko izvede na stroške lastnika v prvem in drugem odstavku tega člena navedene ukrepe, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, naloženih z odločbo. 41. člen Zadeve s prfdročja tehničnega urejanja prometa opravlja občinski upravni organ, pristojen za promet. Pred posameznimi odločitvami se mora ta organ posvetovati z drugimi pristojnimi organi in organizacijami. Občinski upravni organ, pristojen za promet lahko ustanovi prometno komisijo kot svoj posvetovalni organ. 42. člen Občinski upravni organ, pristojen za promet lahko z odločbo izvede naslednje prometne ukrepe: 1. določi enosmerne ceste, 2. odredi prepoved prometa ali prepove dostop na prometne površine, ki niso javne ceste (dvorišča in podobne površine), kjer se odvija promet, 3. odredi omejitev prometa na posameznih cestah, 4. določi prednostne lokalne ceste in ulice, 5. omeji hitrost vožnje po posameznih ulicah ali naseljih, 6. odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok na prehodih za pešce čez vozišče v bližini šol, 7. odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi udeleženci v prometu, 8. ukrepa v zadevah lokalnega prometa, 9. odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost prometa na cestah, 10. usklaja in potrjuje vozne rede lokalnih avtobusov ter izvaja organizacijo prometa. 4S. člen Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za promet: — ureditev prometa pešcev in kolesarjev, — ureditev dostavnega prometa, — ureditev prometa pred šolami in vzgojnovar-stvenimi ustanovami, — določitev lokacij za avtobusna postajališča, — ureditev prometa pred izhodi objektov organizacij združenega dela in drugih organizacij ter organov, — ureditev parkirnih površin in parkiranja ter druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometne varnosti udeležencev v prometu. Krajevna skupnost v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za promet, ureja promet pešcev, kolesarski promet, parkiranje ter garažiranje izven javnih prometnih površin (odprta dvorišča in druge površine, s katerimi upravljajo hišni sveti), na svojem območju. 44. člen Nepravilno parkirano vozilo se odstrani s parkirnega prostora ali druge prometne površine z odvozom, če ovira promet in je parkirano: 1. v nasprotju s prometnim znakom v primeru odvoza snega ali odstranitve posledic elementarnih in drugih nezgod, 2. na pločniku ali kolesarski stezi, 3. na površini iz 26. člena tega odloka, 4. na površini, kjer je napovedan javni shod ali javna prireditev, 5. na cesti. Nalog za odvoz nepravilno parkiranega vozila izda delavec občinske straže ali milice na stroške imetnika vozila. Imetnik vozila plača 50 odstotkov stroškov odvoza nepravilno parkiranega vozila, če je pooblaščena oseba že pozvala vlečno službo za odstranitev vozila, imetnik pa je vozilo sam odstranil. Stroške odvoza mora lastnik vozila plačati ob prevzemu vozila. 45. člen Investitor za gradnjo javnih in drugih prometnih površin je dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja pribaviti še soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za promet. 46. člen Voznik motornega vozila mora po javni prometni površini, na kateri je voda 'ali snežna brozga, voziti tako, da ne onesnaži drugih udeležencev v prometu ali pročelja zgradbe. 47. člen Nadzorstvo nad izvrševanjem odloka opravljajo delavci občinske straže in milice ter pooblaščeni delavci pristojnega občinskega upravnega organa. XII. KAZENSKE DOLOČBE . 48. člen Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če postavi, spremeni ali odpravi prometni znak brez odredbe (5. člen), 2. če oskrbuje organizacije, organe ali občine v za promet zaprtem območju mesta Celja izven dovoljenega časa, razklada ali naklada predmete daljše od 3 metrov izven dovoljenega časa, oskrbuje na ožjem mestnem območju z vozilom, ki presega 4,5 t naj večje dovoljene teže ali se ne ravna po dopolnilnem znaku, ki določa smer uvoza in izvoza s tega območja (prvi, drugi in četrti odstavek 8. člena), 3. če ne oskrbuje z dvorišča ali drugega podobnega prostora, kjer obstaja ta možnost, ali če se ne zagotovi tak način oskrbovanja (peti in šesti odstavek 8. člena), 4. če brez dovoljenja pristojnega upravnega organa vozi h garažam ali parkirnim prostorom (sedmi odstavek 8. člena), 5. če njeno vozilo nima posebne označbe za vstop v za promet zaprto območje ali nima oznake, ki predstavlja oviro za na cesti ali če tako označeno vozilo stoji v za promet zaprtem območju in ne izvršuje namenskih opravil (prvi, tretji in četrti odstavek 9. člena), 6. če ne opravlja odvoza smeti po posebnem razporedu ali ga ne predlože v potrditev pristojnemu organu (peti odstavek 9. člena), 7. če pusti, da posode za smeti stojijo na javni prometni površini več kot eno uro (šesti odstavek 9. člena), 8. če opravlja prevoze y nasprotju z 10. členom tega odloka. 9. če ne upošteva določbe o prepovedi ali omejitvi prometa v primerih iz 13. člena' tega odloka ali če izdano dovoljenje za opravljanje prevoza posodi drugemu ali ga uporabi za drugo vozilo (13. člen). 10. če njeno vozilo vozi s kandidatom za voznika motornega vozila na prepovedanem, ko ta še ni opravil 10 ur praktične vožnje ali ni opravil pet ur praktičnega pouka na poligonu ali na drugi ustrezno urejeni nejavni površini (15. člen), 11. če njeno vozilo vozi v nasprotju z določbami 16. in 17. člena tega odloka, 12. če redno ne vzdržuje parkirnih prostorov, če na čuvanih parkirnih prostorih ne organizira čuvajske službe, če ne zagotovi čuvanja enega izmed parkirnih prostorov tudi ponoči, ali ne vzdržuje javnega reda in miru ter čistoče (27. člen), 13. če ustavlja vozilo na kraju, ki ni določen kot avtobusno postajališče, ali če gradnja, označba in oprema avtobusnih postajališč ni enotna ali če so bila zgrajena in opremljena brez soglasja pristojnega upravnega organa (28. člen), 14. če ne odstrani z javne prometne površine kuriva ali drugega blaga brez odlašanja in hitro ali če površine temeljito ne očisti (prvi odstavek 33. člena), 15. če opravlja trgovinsko ali obrtno dejavnost oziroma storitve na javni prometni površini brez dovoljenja (drugi odstavek 34. člena), 16. če na javni prometni površini preklada tovor iz vozila na vozilo (tretji odstavek 34. člena), 17. če zasede ali postavi na javni prometni površini gradbeni ali drug oder ali jo prekoplje brez dovoljenja (35. člen), 18. če dela na vozišču, kolesarski stezi ali pločniku predpisano ne označi, razsvetli ali po prenehanju uporabe takoj ne odstrani prometnih znakov, branikov ali drugih ograj, kakor tudi prometnih znakov po dnevni zaklj učitvi del (prvi, drugi, peti in šesti odstavek 37. člena), 19. če v določenem roku ne vzpostavi na vozišču, kolesarski stezi ali pločniku prejšnje stanje in ga do takrat redno ne vzdržuje (tretji odstavek 37. člena), 20. če ob postavitvi gradbenega odra ne uredi prehoda za pešce tako, da je zavarovan pred padanjem materiala ali vode ali ga ne razsvetli oziroma ne uredi za varno hojo pešcev (četrti odstavek 37. člena), 21. če se ne ravna po dovoljenju o zapori ceste ali dela ceste ali brez vzroka prekine delo, ki bi ga moral opravljati neprekinjeno, ali del ne opravi v roku (38. člen), 22 če brez dovoljenja izvede hitrostno ali podobno dirko na cestah oziroma prostorih, ki niso javne ceste ali javni prostori (39. člen). Z denarno kaznijo od 100 do 600 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena. 49. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori katero izmed dejanj iz 48. člena tega odloka. 4. če ne uporabi parkirne ure, nameščene na parkirnem prostoru (drugi odstavek 23. člena), 5. če ne plača predpisane pristojbine (tretji odstavek 27. člena), 6. če parkira vozilo v nasprotju z določbo 26. člena oziroma na krajih, ki so določeni v prvem odstavku 44. člena, 7. če ustavi avtobus izven obeleženih površin (28. člen), 8. če po javni prometni površini, na kateri je voda ali snežna brozga, vozi tako, da onesnažuje druge udeležence v prometu ali pročelja zgradb (46. člen); b) voznik kolesa z motorjem ali kolesa: 1. če prisloni kolo z motorjem ali kolo v nasprotju z določbo 32. člena tega odloka; c) starši ali skrbnik otroka: 1. če dopusti, da otrok, ki še ni star 14 lat vozi kolo z motorjem brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov (29. člen), 2. če dopusti, da otrok, ki še ni star 7 let vozi kolo po javnih prometnih površinah brez spremstva odrasle osebe (prvi odstavek 30. člena), 3. če dopusti, da otrok starejši od 7 let vozi kolo v javnem cestnem prometu brez spremstva odrasle osebe (prvi odstavek 30. člena); č) fizična oseba: 1. če brez vednosti pristojnega komunalnega organa postavi na parkirnem prostoru označbo, ali označbo po opravljenem dovozu ali odvozu ne odstrani (drugi odstavek 33. člena). Denarno kazen izterja na kraju samem delavec občinske straže ali milice. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Občinska komunalna skupnost mora v enem mesecu po uveljavitvi tega odloka skleniti pogodbo s komunalno organizacijo, ki bo upravljala s posebnimi parkirnimi prostori. 52. člen Organizacija iz 4. člena tega odloka mora do 30. 6. 1977 opraviti popis prometnih znakov v občini na cestah, mestnih ulicah in trgih in na drugih javnih površinah ter nastaviti register prometnih znakov z ustrezno grafično prilogo, ki je sestavni del registra. Register prometnih znakov mora vsebovati zlasti naslednje podatke: tekoča številka prometnega znaka, ura, datum in vrsta postavljenega cestno prometnega znaka, številka in datum odločbe in naziv organa, po kateri je bil cestno prometni znak postavljen, naziv organa, številka in datum odločbe, s katero je bil cestno prometni znak spremenjen ali odpravljen in opombo. 50. člen Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu: a) voznik motornega vozila: 1. če pri ustavljenem motornem vozilu pusti v teku motor dalj kot tri minute (11. Člen), 2. če na posebnem parkirnem prostoru parkira vozilo. ki ga tam ne sme parkirati (prvi odstavek 22. člen), 3. če nima parkirne ure. jo ne uporabi ali ne odpelje vozilo, ko izteče za parkiranje dovoljeni čas (prvi odstavek 23. člena), 53. člen Prepoved prometa z vozili na območjih iz 7. člena tega odloka se uveljavi, ko bodo zagotovljeni ustrezni pogoji (parkirni prostori, izgradnja podaljška Levstikove ulice), vendar najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka. 54. člen Občinski upravni organ, pristojen za promet mora do 30. 6. 1967 določiti splošne in posebne parkirne prostore in jih označiti z ustreznimi prometnimi znaki. 55. člen Občinski upravni organ, pristojen za promet, mora do 31. 7. 1977 določiti mesta v naseljih, kjer je dovoljeno puščati kolesa z motorjem in kolesa. 56. člen Organizacije združenega dela, ki opravljajo prevoze po določbah prvega in tretjega odstavka 9. člena, morajo opremiti vozila z ustreznimi označbami v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 57. člen Organizacija združenega dela, organi in druge organizacije iz ožjega mestnega območja si morajo zagotoviti v dveh letih po uveljavitvi tega odloka oskrbovanje samo z dvorišča ali drugega podobnega prostora, če so za to podani pogoji. 58. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi prometa v naseljih v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25-567/72). 59. člen Ta odlok začne-veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-8/76-3 Celje, dne 27. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. KAMNIK 1077. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-265/72) na skupni seji vseh zborov (23. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 21. seje družbenopolitičnega zbora) Skupščine občine Kamnik z dne 20. septembra 1976 sprejela ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi par. cclacijc .zemljišč, prepovedi graditve in spremembe namembnosti zemljišč na zazidalnem območju Smarce 1. člen S tem odlokom se razglaša splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe namembnosti zemljišč na zazidalnih območjih Smarce z oznako ŠS 2, SS 1-4 in ŠS 3 po urbanističnem načrtu ureditvenega območja Kamnika, to je za območja, za katera je zahtevana izdelava zazidalnega načrta po odloku o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27-280/70, 25-259/71 in št. 17-153/72). 2. člen Splošna prepoved prometa z zemljišči in prepoved parcelacije zemljišč, navedenih v 1. členu tega od- loka, ne velja, če promet in parcelacijo vrši občina Kamnik v soglasju s krajevno skupnostjo Smarca. 3. člen Obstoječi gradbeni objekti in naprave na območju iz 1. člena tega odloka se smejo prezidavati ali obnavljati z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za urbanizem. 4. člen Prepoved po tem odloku tudi ne velja za eventualno izvajanje gradbenih del na tistih zemljiščih, za katera je bilo že izdano pravnomočno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-11/76-4/50 Kamnik, dne 20. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetclj 1. r. 1078. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16-119/67 in št. 27-255/72), 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74), 5. člena odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27-280/ 70), odloka o zazidalnem načrtu na območju Bakovnika v Kamniku (Uradni vestnik Gorenjske, št. 132-13/ 70) ter spremembi odloka zazidalnega načrta za območje Bakovnika v Kamniku (Uradni vestnik Gorenjske, št. 133-13/70), na skupni seji vseh zborov (23. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 21. seje družbenopolitičnega zbora) Skupščine občine Kamnik z dne 20. septembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi zazidalnega načrta za območje Bakovnika v Kamniku 1. člen Iz območja zazidalnega načrta za območje Bakovnika v Kamniku se izvzamejo zemljišča med regionalno cesto Kamnik—Ljubljana na vzhodu, železniško progo Kamnik—Ljubljana na zahodu, ulico Matije Blejca na severu ter obstoječo zazidavo Duplice na jugu in se urbanistično obdelajo kot samostojni zazidalni načrt. 2. člep Sprejme se zazidalni načrt južnega dela območja Bakovnika z oznako BS-6, ki je po urbanističnem načrtu ureditvenega območja Kamnik opredeljeno kot površina za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti. 3. člen Zjazidalni načrt obdeluje južni del območja BS-6 v skupni površini 7.6 ha. Zazidalni načrt je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana s št. projekta 2157/76, maja 1976. 4. člen Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del v smislu določil 2., 3. in 4. odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. 5. člen Eventualne spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta mprajo biti sprejete po postopkih in na način, ki ga določa zakon o urbanističnem planiranju. Manjše spremembe sprejetega zazidalnega načrta je pooblaščen dovoliti Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. 6. člen Zazidalni načrt je na vpogled vsem zainteresiranim pri upravnem organu Skupščine občine Kamnik, ki je pristojen za urbanizem in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu Ljubljana. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravlja urbanistična inšpekcija oddelka za inšpekcijske službe Skupščine občine Kamnik. 8. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-8/76-4/50 Kamnik, dne 20. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 1079. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72) na skupni seji vseh zborov (23. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 21. seje družbenopolitičnega zbora) Skupščine občine Kamnik z dne 20. septembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča v zazidalnem območju Mekinje—Jeranovo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8-74/74) 1. člen Prvi člen odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč v zazidalnem območju Mekinje—Jeranovo se spremeni toliko, da se izvzame iz navedene prepovedi zemljišča na območju Jeranovega in sicer območje, ki je na severu in zahodu omejeno z varnostnim pasom podjetja Kamnik, na vzhodu s Cankarjevo cesto, na jugu pa s Polčevo potjo. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-446/76-4/50 Kamnik, dne 20. septembra 1976. i Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. 1080. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, §t. 6-64/74) na skupni seji vseh zborov (23. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 21. seje družbenopolitičnega zbora) Skupščine občine Kamnik z dne 20. septembra 1976 sprejela ODLOK o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine občine Kamnik. Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, statut občine Kamnik, zakoni in drugi predpisi. , . 2. člen V okviru statuta občine Kamnik, ki določa osnove organizacije in dela izvršnega sveta, ureja izvršni svet svojo notranjo organizacijo in način dela. 3. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti sodeluje izvršni svet s pristojnimi zveznimi in republiškimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in drugimi organizacijami ter skupnostmi. 4. člen Izvršni svet je za svoje delo odgovoren Skupščini občine Kamnik. 5. člen ■ V okviru svoje funkcije izvršni svet: — predlaga občinski skupščini sprejem odlokov in drugih splošnih aktov iz njene pristojnosti, — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji, — izdaja predpise in navodila za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, — predlaga družbeni načrt občine, proračun in zaključni račun, — izvršuje proračun občine, — skrbi za izvrševanje družbenega plana, odlokov, sklepov in stališč občinske skupščine in posameznih zborov, — nadzoruje in obravnava delovanje občinskih upravnih organov ter ureja druga vprašanja, ki se nanašajo na delo temeljnih upravnih organov v skladu z zakoni, odloki, statutom in drugimi pravnimi predpiši, — usklajuje in usmerja delo upravnih organov za izvajanje politike in izpolnjevanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, — predlaga ukrepe za izboljšanje notranje organizacije občinskih upravnih organov in daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov ter spremlja njihovo delo, — odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi. — obravnava poročila občinskih upravnih organov in poročila predstojnikov o delu upravnega organa, ki ga vodi, — daje soglasje k aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v temeljnih upravnih organih, — spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, — opravlja zadeve iz pristojnosti skupščine po zakonu o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, — obravnava poročila o delu organov in organizaciji v občini, kot so: poročila sodišč, tožilstva, javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilstva samoupravljanja, sodnika za prekrške, samoupravnih interesnih skupnosti, enote službe družbenega knjigovodstva, in o tem poroča skupščini občine. — opravlja zadevq, ki so po zakonu o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-118/67) in po zakonu o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in št. 27/72) dane v pristojnost skupščini, za kar lahko izvršni svet daje pooblastilo ustreznim strokovnim organom in organizacijam, — razpolaga s sredstvi rezerve za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu in to do 100.000 din za poškodovani objekt, oziroma za vsako drugo posledico škodnega dogodka, kot so zlasti: poplave, suša, požar, potres in druge naravne nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolzni in rastlinski škodljivci, izredne akcije teritorialne obrambe in civilne zaščite ter o tem poroča skupščini, — sklepa ter podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja z družbenim planom, resolucijo ali na drug način izražena politika skupščine in druge družbene dogovore in samoupravne sporazume, za katere ga pooblasti skupščina, . — na predlog družbenopolitičnih organizacij in kra- . jcvnih skupnosti imenuje ulice, ceste, prehode in trge na območju občine, — sprejema poslovnik o svojem delu,' — poroča občinski skupščini o svojem delu najmanj enkrat letno, — opravlja druge naloge, določene z ustavo, statutom občine, zakoni, odloki in sklepi občinske skupščine in njenih zborov. 6. člen Izvršni svet zastopa občino Kamnik kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopa, nja z zakonom, odloki ali sklepi skupščine drugače do^ ločeno. Izvršni svet skrbi za upravljanje nepremičnin v družbeni lastnini, ki so v uporabi občine Kamnik in razpolaga z njimi v okviru sprejete politike Skupščine občine Kamnik. 7. člen Seje izvršnega sveta so javne, lahko pa izvršni svet sklene, da je seja tajna, če smatra, da je to potrebno glede na gradivo, ki ga bo na seji obravnaval. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma bodo na razpolago šele po preteku določenega časa. Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu, zlasti o svojih odločitvah, sklepih in stališčih glede vprašanj, ki jih obravnava preko informacijskih sredstev. i 8. člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo: »Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Kamnik, Izvršni svet«. II. SREDSTVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRIVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV 9. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in 12 članov Predsednik in člani izvršnega sveta podajo po izvolitvi pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, občinskem statutu, zakonu in občinskih odlokih tpr da bom varoval družbeni red Socialistične federativne re. publike Jugoslavije. Z vzemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Kamnik, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« 10. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničujejo delovni programi in sklepi sveta, kakor tudi, da se organizira sodelovanje z upravnimi organi občine, krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, z organizacijami združenega dela. s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami. Predsednik izvršnega sveta podpisuje odredbe, smernice, navodila, sklepe, odločbe in druge akte izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna. Predsednik in člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost sprožiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta in se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja izvršni svet. Predsednika v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča namestnik izmed članov izvršnega sveta, ki ga ta določi. 11. člen Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se obravnavanja^n odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja oziroma odloča izvršni svet na svojih sejah, dajati pobude za pripravo odlokov in drugih aktov, za predlaganje katerih je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih izdaja sam, ter predlagati izvršnemu, svetu, naj določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov in opravljati druge zadeve iz njegovega delovnega področja, ki so jim poverjene. Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo občinskih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katerega so odgovorni in da dajo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. Člani izvršnega sveta so dolžni izpolnjevati sklepe sveta, o njih obveščati delavce upravnih organov, ki jih vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. 12. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kpt delegati v občinski skupščini. Člana izvršnega sveta ni dovoljeno poklicati na odgovornost, mu odvzeti prostost ali ga kaznovati za mnenje, ki ga je povedal na seji o'bčinske skupščine ali na seji izvršnega sveta. O imuniteti svojega člana odloča izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvi izvršnega sveta glede imunitete člana. 13. člen Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma nagrade in do drugih povračil za opravljanje funkcije, po družbenem dogovoru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem. III. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA 14. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina članov izvršnega sveta. Glasovanje je praviloma javno. 15. člen Vsak član izvršnega sveta lahko zahteva, da izvršni «vet na svoji seji obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja dejavnosti, ki jo opravlja oziroma s področja občinskega upravnega organa, kadar meni, da gre za vprašanje splošnega oziroma načelnega pomena za izvajanje politike občinske skupščine ali za vprašanje, ki ga je treba reševati usklajeno z drugimi upravnimi organi. Član izvršnega sveta, ki vodi temeljni upravni organ. lahko zahteva, da izvršni svet obravnava in zavzame stališče glede posameznega vprašanja s področja upravnega organa, ki ga vodi. 10. člen Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta. Sej izvršnega sveta se'lahko udeležujejo tudi delavci občinskih upravnih organov, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoppravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti. da dajejo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet. 17. člen Izvršni svet v okviru svojih pravic in pristojnosti izdaja odredbe, smernice, navodila, sklepe, odločbe in druge akte. Odredbe in navodila izdaja, če je to potrebno za izvrševanje odlokov občinske skupščine ter zveznih in republiških predpisov, kadar je za to pooblaščen. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. 18. člen Izvršni svet ima sekretariat, ki opravlja strokovne in druge zadeve za izvršni svet in njegova delovna telesa. 19. člen Sekretarja, ki vodi sekretariat izvršnega sveta in člane sekretariata, imenuje in razrešuje izvršni svet. Sekretar izvršnega sveta skrbi, da delo izvršnega sveta poteka po sprejetem programu, sporazumno s predsednikom pripravlja seje izvršnega sveta, skrbi za pravočasno pripravo gradiva za te seje, po potrebi pripravlja gradivo, posreduje sklepe, skrbi za zapisnike sej in opravlja druge zadeve, za katere ga zadolži izvršni svet. IV. DELOVNA TELESA IZVRŠNEGA SVETA 20. člen . Za spremljanje in proučevanje vprašanj v zvezi z izvrševanjem politike, za pripravljanje predlogov, odlokov in drugih zadev s svojega delovnega področja, lahko izvršni svet s sklepom ustanovi stalna ali občasna delovna telesa, ki nimajo pravice odločanja. Vsak odbor, komisija ali drugo stalno oziroma občasno delovno telo ima predsednika in število članov, ki ga določi izvršni svet z ustanovitvenim aktom. Predsednik odbora je praviloma član izvršnega sveta. 21. člen Odbori in komisije vsak na svojem delovnem področju proučujejo problematiko tega področja ter o ugotovitvah poročajo izvršnemu svetu iii dajejo ustrezne predloge. I 22. člen Člane odborov in komišij imenuje izvršni svet na seji izmed članov izvršnega sveta, delavcev upravnih organov, predstavnikov temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih delovnih ljudi in občanov iz področja, za katere so odbori oziroma komisije ustanovljene. 23. člen Odbori in komisije so za svoje delo odgovorni izvršnemu svetu, kateremu poročajo o svojem delu. Zadeve, o katerih razpravlja in odloča izvršni svet, se praviloma predhodno obravnavajo na odborih in komisijah, ki so pristojne za zadeve, ovkaterih razpravlja izvršni svet. V. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 24. člen Izvršni svet sprejema splošne smernice za delo občinskih upravnih organov glede izvrševanja politike, zakonov in 'drugih splošnih aktov zvezne in republiške skupščine ter odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine. Izvršni svet lahko zadolži občinske upravne organe, da ugotovijo in raziščejo razmere na posameznem področju in mu poročajo o tem, ter dajejo ustrezne predloge. Občinske upravne organe zadolži, da pripravijo predloge za izdajo odlokov, 'osnutke ali predloge odlokov in drugih aktov občinske skupščine, kakor tudi predloge predpisov izvršnega sveta ter jim da smernice za sestavo takih aktov. 25. člen Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov pri izvrševanju politike oziroma pri pripravi odlokov in drugih predpisov z zavzemanjem stališč oziroma sklepov o vprašanjih, ki jih ni bilo mogoče rešiti v okviru posameznega upravnega organa ali s sodelovanjem med posameznimi upravnimi organi. Izvršni svet lahko tudi določi, kako naj posamezni upravni organi sodelujejo med seboj pri izvajanju politike oziroma pri pripravi odlokov ter drugih predpisov ter kako naj ti organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami, ■ organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 26. člen Izvršni svet nadzoruje delo občinskih upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi ali odpravi predpis občinskega upravnega organa, ki je v nasprotju z odlokom, drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine ali izvršnega sveta. 27. člen Izvršni svet skrbi, da delajo občinski upravni organi racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode. VI. VI. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVEtA DO OBČINSKE ^ SKUPŠČINE 28. člen Izvršni svet poroča občinski skupščini o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela ter ji predlaga politiko ekonomskega razvoja, izdajo odlokov in drugih splošnih aktov. 29. člen Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja iz svoje pristojnosti, ki mu jih postavljajo posamezni zbo-ri občinske skupščine, njihova telesa in delegati v zborih občinske skupščine. 30. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega 1 svetu ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico in dolžnost, da svoj odstop obrazloži. 31. člen Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. VII. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 32. člen Razmerje izvršnega sveta do samoupravnih inte-, resnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri formiranju sredstev za financiranje dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organizranju strokovnih služb. Samoupravne interesne skupnosti s.svojimi predstavniki neposredno sodelujejo pri delu v posvetovalnih oziroma delovnih telesih izvršnega sveta. Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja odlokov in politike, ki jo je za ustrezno področje sprejela občinska skupščina. Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji in pripombami. 33. člen Samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, morajo dajati izvršnemu svetu podatke in informacije, ki jih izvršni svet potrebuje za svoje delo. Samoupravne interesne skupnosti, ki na podlagi ustave enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine sprejemajo odloke in druge splošne akte s svojega delovnega področja, morajo dajati izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede tistih zadev posebnega družbenega pomena, ki jih opravljajo samostojno in glede izvajanja odlokov ter politike, določene v Skupščini občine Kamnik. 34. člen Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne sktipnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. Ce izvršni svet ugotovi, da so nastali v posameznih interesnih skupnostih iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njih ustrezne začasne ukrepe. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati 1. člen odloka o prenosu zadev v pristojnost svetov in upravnih organov Skupščine občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18-175/70). 36. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-19/76 Kamnik, dne 20. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r. LAŠKO 1081. Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi 5. člena odloka o ustanovitvi občinske straže (Uradni vestnik občine Laško, št. 7/75) na svoji seji dne 15. septembra 1976 sprejel PRAVILNIK o delu občinske straže 1. člen Nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov o komunalni urejenosti ter o javnem redu in miru na območju občine Laško opravljajo delavci občinske straže. 2. člen Delavci občinske straže opravljajo svojo službo po dnevnem ali tedenskem razporedu službe, ki ga določa predstojnik v okviru 42-urnega delovnega tedna, ne glede na nedelje in praznike, dnevni ali nočni čas. 3. člen Delavci občinske straže nosijo uniformo. Uniformo sestavljajo: hlače, bluza, letni plašč z zimsko podlogo, dežni plašč, kapa s ščitnikom, srajca, kravata in čevlji. 4. člen Uniforma je sive barve. Bluza se zapenja s tremi gumbi in ima štiri pokrite žepe brez gumbov. Nad levim zgornjim žepom je pripeta kovinska ali plastična ploščica z napisom: »Občina Laško«, v drugi vrsti pa »Občinska straža«. Kapa ima na prednji strani peterokrako zvezdo. Srajca in kravata sta sivi, čevlji pa črne barve. 5. člen Delavci uporabljajo v službi tehnične pripomočke, predpisane s pravilnikom upravnih organov občine Laško. 6. člen Delavci občinske straže imajo izkaznico, s katero se po potrebi legitimirajo. Izkaznico izda in podpiše predstojnik občinskega upravnega organa, v čigar sestav občinska straža spada. Izkaznica je velikosti 10 X 6 cm. Na prednji strani ima prostor za sliko delavca, številko, žig upravnega organa in podpis predstojnika ter naslednje podatke: Socialistična republika Slovenija — občina Laško, izkaznica občinske straže, priimek in ime ter bivališče delavca. Na hrbtni strani izkaznice je naslednje besedilo: Delavec ima na podlagi 14. člena zakona o notranjih zadevah (Ur. list SRS, št. 47/72) in 2. člena odloka o ustanovitvi občinske straže (Uradni vestnik občine Laško, št. 7/75) pravico legitimirati, vzeti osebne podatke in izrekati denarno kazen na kraju samem v skladu z odloki Skupščine občine Laško ter o izrečeni kazni izdajati potrdila. 7. člen Število delavcev občinske straže je določeno z aktom o sistemizaciji delovnih mest in je odvisno od potreb za opravljanje nalog s tega področja. 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 032-28/76-1/2 Laško, dne 15. septembra 1976. Predsednik Izvršnega sveta SO Laško Srečko Brilej 1. r. Prednja stran Zadnja stran Socialistična republika Slovenija OBČINA LAŠKO Izkaznica občinske straže priimek In ime bivališče Slika St. Delavec ima na podlagi 14. člena zakona o notranjih zadevah (Ur. 1. SRS, št. 42/72) in 2. člena odloka o ustanovitvi občinske straže (Ur. vestnik občine Laško, št. 7/75) pravico legitimirati, vzeti osebne podatke in izrekati denarne kazni na kraju samem v skladu z odloki Skupščine občine Laško ter o izrečeni kazni izdajati potrdila. M. P. podpis predstojnika LJUBLJANA VlC-RUDNIK 1082. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju sploš. nih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubija, na Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. septembra 1976 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1975 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1975, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din Dohodke 79,343.576,65 Izdatke 75,757.282,45 Presežek dohodkov nad izdatki 3,586.294,20 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 1975 v znesku 3.586.294,20 din je izvzet iz proračunske porabe občine in se prenese Skupščini mesta Ljubljane za posege v gospodarstvu. Prenos za posege v gospodarstvu se realizira na podlagi posebnega sporazuma med ljubljanskimi občinami in mestom Ljubljana. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din Dogodke 2,087.336,04 Izdatke 735.616,10 Presežek dohodkov nad izdatki 1,351.719,94 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem ra. čunu rezervnega sklada v višini 1.351.719,94 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1976. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-22/76 Ljubljana, dne 21. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. Pregled in razporeditev dohodkov proračuna Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1975 Vrsta dohodka Dohodki Skupaj din Davek od oseb. doh. s 43,537.273,75 Prometni davki in davki od premoženja 30,648.367,10 Takse 1,997.131,75 Denarne kazni 765.022,75 Drugi dohodki 2,272.781,30 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti 123.000,00 Glavni namen Razpored dohodkov 04 08 09 10 11 12 16 17 Skupaj din Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 20,459.255,30 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 3,831.000,00 Negospodarske investicije 22,357.439,60 Socialno skrbstvo 4,000.820,60 Zdravstveno varstvo 421.384,20 Komunalna dejavnost 10,063.190,15 Dejavnost krajevnih skupnosti 6,300.000,00 Prispevki proračuna drugim družbenopolitičnim skupnostim 4,908.000,00 Intervencije v gospodarstvu 974.400,00 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 1,733.299,60 Krediti, vezana in izločena sredstva 708.493,00 Skupaj razpored 75,757.282,45 Presežek dohodkov nad izdatki 3,586.294,20 Skupaj: 79.343.576,65 SEVNICA 1083. Na podlagi odstafvka 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26-237/73) ter na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in krajevnih skupnosti občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. septembra 1976 sprejela ODLOK o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) 1. člen Na območju občine Sevnica se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedo- vanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena tega odloka, so določene v: / 1. krajevni skupnosti Blanca 2. krajevni skupnosti Boštanj 3. krajevni skupnosti Bučka 4. krajevni skupnosti Loka 5. krajevni skupnosti Krmelj 6. krajevni skupnosti Primož 7. krajevni skupnosti Sevnica 8. krajevni skupnosti Studenec 9. krajevni skupnosti Šentjanž 10. krajevni skupnosti Tržišče 11. krajevni skupnosti Zabukovje. 3. člen J Seznami kmetij po krajevnih skupnostih so podani v posebni prilogi, ki je sestavni del tega odloka in se hrani na sedežu krajevnih skupnosti ter po en izvod pri Kmetijski zemljiški skupnosti občine Sevnica, oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Sevnica ter pri Občinskem sodišču v Sevnici in Trebnjem. 4. člen Seznam zajema 408 kmetij in sicer od zaporedne številke 1 do 408. Seznam mora biti overjen in obsega naslednje podatke: zaporedno številko, priimek in ime lastnika, k. o., vložna številka, skupna površina kmetije, površina kmetijsko obdelovalnih zemljišč ter površino gozdov. Spremembe podatkov v seznam se vnašajo na podlagi javne listine sodišča. Pristojno sodišče je dolžno dostavljati izvod sklepa o spremembi podatkov, ki se vodijo v seznamu zaščitenih kmetij oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Sevnica. 5. člen Vsa zemljišča kmetijskih oziroma gozdnogospodarskih enot iz seznama, ki je posebna priloga odloka, so vpisana v zemljiški knjigi pri Občinskem sodišču v Sevnici, razen zemljišč v k. o. Lakence, ki so vpisana v zemljiški knjigi pri Občinskem sodišču v Trebnjem. i 6. člen Vsako povečanje zemljišč na kmetijski ali gozdnogospodarski enoti, ki je določena v seznamu, je sestavni del kmetije po tem odloku. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 30. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 1084. Na podlagi 214., 283.. 284. in 285. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 20/74) je* Skupščina občine Sevnica na skupni seji Zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 17. septembra 1976 sprejela SKLEP o spremembi statuta občine Sevnica I Spremeni se prvi odstavek 239. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) tako, da se glasi: »Izvršni svet sestavljajo predsednik in 14 članov.« II Sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina in Se objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-2/75-2 Sevnica, dne 28. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 1085. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra ter družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1976 1. člen Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 10-454/76) in se glasi: »Dohodki proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1976 bodo skupaj s prenešenimi sredstvi iz leta 1975 znašali 17,148.859 dinarjev, in sicer: — razporejeni dohodki proračuna 17,033.338 din — tekoča proračunska rezerva . 115.521 din« 2. člen V bilanci »Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Šentjur pri Celju« se postavka pod glavnim namenom »O« »Narodna obramba« poveča za 833.000 din in za leto 1976 skupaj znaša 1,278.000 dinarjev. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-18/76-4 Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič i, r. 1086. Na podlagi 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SR Slovenije, št. 20/74) ter predloga zbora delovnega kolektiva upravnih organov je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. ter družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1976 sprejela ODLOK o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih Šentjur pri Celju I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delovni čas v občinskih upravnih organih, službah občinske skupščine in izvršnega sveta ter pri organu za kaznovanje prekrškov traja v ponedeljek, torek, četrtek in petek po osem ur, v sredo pa 10 ur. Delavec lahko pride na delo ob 6., 6.30 ali 7. uri in preneha z delom ob 14., 14.30 ali 15. uri. O času prihoda na delo se delavec dogovori s predstojnikom upravnega organa, in sicer posebej za čas od 1. oktobra do 31. marca in posebej od 1. aprila do 30. septembra. Evidenca o času prihoda delavca na delo se vodi pri upravnem organu in v tajništvu skupščine občine in izvršnega sveta. II. POSEBNE DOLOČBE 2. člen Občinski upravni organi so dolžni sprejemati nevabljene stranke: v ponedeljek od 7. do 14. ure v sredo od 7. do 16. ure v petek od 7. do 12. ure Občinski upravni organi so dolžni sprejemati ne- vabljene stranke tudi druge delovne dni, če gre za nujne primere. Ce je sporno ali gre za nujen primer, bdloči o terp predstojnik upravnega organa. 3. člen Ne glede na določbe 2. člena tega odloka, je sprejemanje strank v sprejemni pisarni in matični službi ter na krajevnih uradih v vsem delovnem času. 7. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 14-12/76-3 Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. Skupščina občine Septjur pri Celju je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št 2/73 in 234, člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76 in 10/76) ter 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28 septembra ter družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1976 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 1 Potrdi se zaključni račun davkov občanov občine Šentjur pri Celju za leto 1975, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine. Zaključni račun izkazuje: din — skupne obremenitve 8,736’874,30 — vplačila 8,194.151,50 — zaostanek na dan 31. 12. 1975 562.722,80 2 Potrdi se zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975, ki izkazuje: din — skupne obremenitve 1,582.653,45 — plačila 1,037.605,75 — zaostanek na dan 31. 12. 1975 545.047,70 4. člen Ob sobotah je v občinski upravi dežurna' služba za sklepanje zakonskih zvez. 5. člen Ce terjajo potrebe službe, morajo občinski upravni organi zagotoviti ustrezno dežurno službo. O potrebi in obsegu dežurstva odloča predstojnik občinskega upravnega organa, v izjemnih primerih pa izvršni svet. III. KONČNE DOLOČBE 3 Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in pregled preplačil zavezancev. 4 Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. \1 St. 422-513/76-8 Šentjur pri Celju, dne 29. septembra 1976. 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o delovnem času v upravnih organih SOb Šentjur pri Celju (Uradni list SRS. št. 13/73). Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. VRHNIKA 1088. Na osnovi 53. in 59. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter 152. člena statuta občine Vrhnika' (Uradni, list SRS, št. 11/74) sklenejo organizacije združenega dela, ki neposredno sodelujejo pri uresničevanju osnov tega dogovora, Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, SIS s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, krajevne skupnosti. Ljubljanska banka, Občinski sindikalni svet Vrhnika (v nadaljnjem besedilu; udeleženci) DOGOVOR o osnovah družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976—1980 UVODNA DOLOČILA 1. člen S tem dogovorom udeleženci opredeljujejo skupne interese, temeljne cilje ter naloge razvoja, medsebojne odnose, pravice in dolžnosti za uresničevanje ciljev razvoja občine Vrhnika v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980. Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in izhodišč za sestavo družbenega plana zagotovili hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine Vrhnika z doslednim izvajanjem stabilizacijskih ukrepov ob istočasnem doseganju dinamične gospodarske rasti na osnovi dviganja produktivnosti in ustrezno usmerjenih investicijskih naložb. 2. člen Dogovor o osnovah družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976—1980 sloni na naslednjih dokumentih: — družbeni dogovor o razporejanju dohodka in oblikovanju sredstev za osebno in skupno porabo, — družbeni dogovor o splošni porabi med občinami, — družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev, — družbeni dogovor o varstvu okolja, — družbeni dogovor o samozaščiti, — družbeni dogovor o zbiranju sredstev za dijaške in študentske domove, — družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, — samoupravni sporazum za financiranje krajevnih skupnosti, — samoupravni sporazumi o osnovah planov organizacij združenega dela, — samoupravni sporazumi o osnovah samoupravnih planov samoupravnih interesnih skupnosti občine Vrhnika, — samoupravni sporazumi o osnovah samoupravnih planov krajevnih skupnosti, — družbeni dogovori srednjeročnega značaja, sklenjeni na ravni SR Slovenije, katerih udeleženec je občina Vrhnika. RAZVOJNI CILJI IN NALOGE 3. člen Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo planirali in uresničevali naslednje razvojne cilje in naloge: , — dosledno uveljavljali vsebinska ustavna določila o pravicah delavcev v združenem delu, da odločajo o delu in proizvodnji, delitvi dohodka ter celotni družbeni reprodukciji; — poglabljali socialistične samoupravne osmoive na ustavnih načelih tako v gospodarstvu, kakor tudi v družbenih dejavnostih in krajevnih skupnostih; — rast življenjske ravni bo izhajala iz povečane dinamike gospodarske rasti, na temelju kvalitetnih osnov, to je na povečanju produktivnosti dela, na boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti, na večji ekonomičnosti, na povečanju izvoza in substituciji uvoza ter na intenzivni investicijski dejavnosti v realnih okvirih. Za izpolnjevanje razvojnih ciljev se udeleženci obvezujejo, da bodo: — delitev ustvarjenega bruto dohodka na osebno, investicijsko, skupno in splošno porabo prilagodili določenim specifičnostim občine, hkrati pa morajo upoštevati razmerja, ki jih opredeljujejo republiški dogovori in sporazumi; — krepili obstoječe in oblikovali nove nosilce razvoja prednostnih gospodarskih področij, z medsebojnim povezovanjem v proizvodnem, tehnološkem in organizacijskem pogledu v okviru občine ter povezovali gospodarstvo v reprodukcijske celote v širšem gospodarskem prostoru; — z usmerjenim gospodarskim in družbenim razvojem zagotavljali , večje gospodarske in družbene učinke ter s tem izboljšali družbeni standard, življenj slfo raven in socialno varnost delovnih ljudi in občanov; — razvoj sociajne infrastrukture in financiranje družbenih dejavnosti usklajevali z realnimi materialnimi možnostmi organizacij združenega dela tako, da bodo zagotavljali realizacijo prednostnih nalog; — racionalno zaposlovali delavce v organizacijah združenega dela in družbenih dejavnostih, ob upoštevanju regionalne politike zaposlovanja; — zagotovili take pogoje, da se bodo delavci v dnevni delovni migraciji v večji meri zaposlovali v delovnih organizacijah vrhniške občine; — zagotovili skladnejši in racionalnejši razvoj urbanizacije s točno opredelitvijo zemljišč, namenjenih za kmetijstvo, industrijo in stanovanjsko izgradnjo na celotnem področju občine in sprejeli ter izvajali predpise za preprečevanje onesnaževanja okolja; — pospeševali razvoj manj razvitih območij v občini; — poglabljali z ustavo opredeljene samoupravne socialistične odnose, ob sočasnem konceptu družbene samozaščite in razvoju ljudske obrambe ter raz- , vijanju takšnega informacijskega sistema, ki bo prilagojen neposrednemu odločanju delovnih ljudi na vseh ravneh: — delovne organizacije, ki imajo obrate na območju občine, se bodo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami zavzemale za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela tam kjer za to obstojajo pogoji. 4. člen Na osnovi ciljev in nalog, opredeljenih v 3. členu dogovora, se udeleženci obvezujejo, da bodo usmerjali družbenogospodarski razvoj tako, da bodo v obdobju 1976—1980 dosežene naslednje povprečne letne stopnje rasti demografskih in ekonomskih kategorij : 2.2 °/o rast števila prebivalcev 11,4 "/o rast bruto dohodka 2,9 Vo rast števila zaposlenih 9.2 %i rast izvoza 5,1 % r£(st uvoza 5. člen Delitvena razmerja v gospodarskih in negospodarskih organizacijah združenega dela v odvisnosti od bruto dohodka na področju občine bodo naslednja: investicijska poraba 23,8% osebna poraba 46,2 % skupna poraba 30,0 % Splošna poraba Splošna poraba občine Vrhnika se bo v naslednjih petih letih gibala skladno z družbenim dogovorom o splošni porabi. Splošna poraba bo temeljila na davčni politiki, ki pa bo predhodno usklajena s posebnim družbenim dogovorom o enotni davčni politiki v SR Sloveniji. 6. člen Kadrovska politika Udeleženci se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju uresničevali dogovorjeno kadrovsko politiko in s svojimi ukrepi vplivali nan njeno nadaljnjo demokratizacijo in podružbljanje. Posebno pozornost bodo posvetili: — izdelavi in sprejemanju sistemizacij delovnih mest v vseh organizacijah združenega delfa in v drugih delovnih skupnostih na področju gospodarstva in na področju družbenih dejavnosti, — hitrejšemu opravljanju pomanjkanja določeni^ profilov kadrov in odpravljanju strukture neusklajenosti ter neustrezne razporeditve kadrov, — organiziranju enotne službe za sprejemanje kadrov v občini. SKUPNE NALOGE IN PRIORITETE 7. člen Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo uresničili skupne prednostne naloge,^ ki so rezultat.samoupravnega dogovarjanja, sporazumevanja in usklajevanja temeljnih nosilcev planiranja in interesnih skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti ter pomenijo uresničevanje skupnih družbenih interesov na ravni Vrhnike, republike in‘federacije. GOSPODARSTVO 8. člen Udeleženci — organizacije s področja gospodarstva ugotavljajo, da je za planirano stopnjo rasti bruto dohodIja (11,4%) v obdobju 1976—1980 potrebno vložiti v’ investicije naslednji delež sredstev: — za osnovna sredstva 58.0 % lastnih sredstev — za obratna sredstva 83,3 % lastnih sredstev 9. člen Industrija Na področju industrije zagotoviti pogoje potrebne za razvoj elektroindustrije, kemične, industrije gradbenega materiala, lesno, usnjarske, industrijsko obrtne dejavnosti ter vseh tistih panog, k; so izvozno usmerjene. 10. člen Gradbeništvo Na področju gradbeništva se udeleženci obvezujejo, da bo sistem celotne izgradnje racionalen. Pri gradnji bomo upoštevali vse zahteve kvalitete ter smotrno in racionalno trošenje družbenih sredstev. 11. člen Trgovina Trgdvska podjetja v občini bodo zagotovila povezavo med proizvodnjo in potrošnjo, pri tem pa vplivala na boljšo izkoriščenost kapacitet, stabilizacijo cen in boljšo preskrbo prebivalstva z osnovnimi življenjskimi artikli. 12. člen Kmetijstvo Kmetijska zadruga Vrhnika bo razvijala kooperacijske odnose na področju proizvodnje hrane in nekaterih kmetijskih proizvodov. Skupaj s Kmetijsko zemljiško skupnostjo bo skrbela za racionalno koriščenje in zaščito kmetijskih zemljišč. 13. člen Gozdarstvo Gozdno gospodarstvo bo v skladu z gozdnogospodarskimi načrti skrbelo za izboljšanje kakovostne strukture gozdov s pospešenimi gojitvenimi ukrepi, nadalje razvijala kooperacijske odnose z zasebnim sektorjem z namenom doseganja optimalnega izkoriščanja in se povezovalo z lesno industrijo v predelovalni kompleks 14. člen Gostinstvo in turizem Turistično dejavnost bomo razvijali v skladu z možnostmi, katere nudi lega Vrhnike in njene narav, ne danosti. Hitrejši razvoj je odvisen od gostinske dejavnosti, ki jo bomo pospeševali na obstoječih lokacijah z obnovo in modernizacijo lokalov. 15. člen Obrt Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo pospeševali razvoj malega gospodarstva, predvsem na področju storitvene dejavnosti. 16. člen Udeleženci ugotavljajo, da je za načrtovanje so-cialno-ekonomskega razvoja potrebno izboljšati kvalifikacijsko in izobrazbeno strukturo živega dela, na osnovah racionalnega zaposlovanja. Delovne organizacije — udeleženke tega dogovora se obvezujejo, da bodo zagotovile stopnjo rasti zaposlovanja do 2,9 % letno, izboljševale delovne in druge pogoje ter razvijale strokovne kadrovske službe, skladno z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 17. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo sredstva, namenjena za potrebe družbenih dejavnosti naraščala v od- visnosti od rasti družbenega proizvoda tako, da bo njihova realna rast nižja od povprečne letne rasti bruto dohodka. 18. člen Prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka za družbene dejavnosti ne sme preseči stopnje 30,79 "/o. 19. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo v obdobju 1976 do 1980 omogočili hitrejšo rast družbenega standarda pred osebnim. V družbenih dejavnostih bodo udeleženci zagotavljali racionalno porabo družbenih sredstev, zaposlovali kvalificirano delovno silo, pri tem pa varčevali na osnovi usklajenih programov. Samoupravne interesne skupnosti bodo skupno izvajale akcije in ukrepe v kadrovski politiki, za potrebe družbenih dejavnosti. 20. člen Izobraževanje Udeleženci se obvezujejo, da bodo razvoj vzgoje in izobraževanja razvijali v skladu z družbenoekonomskim razvojem občine. Predvidevanja kažejo, da se bo število otrok v naslednjem petletnem obdobju povečalo, skladno s tem pa bomo povečali šolske prostore. Občinska izobraževalna skupnost bo skrbela za:s — poglabljanje idejnosti vzgojnoizobraževalnega procesa, — vključevanje vseh predšolskih otrok v malo šolo. — usposabljanje mladine za naloge na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite, — vključevanje otrok v podaljšano bivanje v okviru možnosti, — zmanjšanje osipa učencev, — strokovno usposabljanje kadrov in zagotavljanje potrebnih kadrovskih štipendij, — uresničevanje usmerjenega izobraževanja v okviru ljubljanske regije. 21. člen Otroško varstvo Udeleženci se dogovorijo, da bo v letu 1980 vključenih v družbeno organizirano varstvo 572 predšolskih otrok. V ta namen bodo udeleženci zagotovili potrebna finančna sredstva: — skupnost otroškega varstva bo skrbela, da bodo socialno ogrožene kmečko družine dobivale otroški dodatek, — razvijala bo druge oblike varstva (potujoče vrtce, cicibanovo šolo), — organizirala in nudila bo vzgojo otrokom iz manj razvitih območij v občini, — razvijala bo sistem denarnih dajatev — otroški dodatek in subvencioniranje oskrbnin v vzgojno-varstvenih zavodih. 22. člen Kulturna dejavnost Udeleženci se dogovorijo, da bodo razvijali kulturne dejavnosti in oblike posredovanja kulture, ki bodo čimbolj dostopne delovnim ljudem in občanom naše občine. Občinska kulturna skupnost bo zagotovila normalno delovanje društev. 23. člen Telesna kultura Udeleženci tega dogovora se dogovorijo, da bodo zagotovili množičnost telesnokulturne dejavnosti. Nosilci te akcije bodo telesnokulturna organizacija, organizacije združenega dela, šolska športna društva in drugi nosilci v krajevnih skupnostih. Vrhunski šport razvijati v okviru dogovora z Republiško TKS. Na nivoju občin pa je v okviru možnosti razvijati vso tisto aktivnost športa, ki doprinaša vrhunskemu športu. 24. člen Socialno skrbstvo Osnovne naloge občinske skupnosti socialnega skrbstva so: — zagotavljanje minimalnih sredstev občanom, ki se sami niso sposobni preživljati, — skrb za predšolske in šolske otroke ter mladoletnike, ki živijo v neurejenih razmerah, — skrbeti za zavodsko varstvo in usposabljati vse fizično ali psihično prizadete otroke, — organizirati strokovno službo v smeri racionalizacije in izboljšanja strokovnih storitev. 25. člen Zdravstveno varstvo Udeleženci se dogovorijo, da je treba na področju zdravstva uresničiti naslednje naloge: — ustvariti enake možnosti za občane pri uveljavljanju pravic in zdravstvenega varstva, — boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najpogostejših obolenj in bolezenskih stanj na območju občine, — varstvo in ohranjevanje zdravega človekovega okolja z ukrepi za poostren zdravstveni nadzor nad pogoji na delovnem mestu, — zdravstveno vzgojo in prosvetno dejavnost, zlasti še za omejevanje ter preprečevanje poškodb pri delu in izven dela, — organizacijo zdravstvene službe v pogojih družbeno samozaščite, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah, — dopolnjevanje organizacijskih oblik za izvajanje zdravstvenega varstva. r 26 člen Raziskovalna skupnost Udeleženci se obvezujejo, da bodo sodelovali z raziskovalnimi skupnostmi ljubljanske regije in pri tem izkoriščali dosežke znanosti in rezultate dela raziskovalnih institucij v razvojne namene gospodarstva in družbenih dejavnosti vrhniške občine. 27. člen Urbanizem Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo koncentrirali urbanistični razvoj na določene centre, pri tem pa uresničili osrfovno načelo policentričnega razvoja, varstvo kmetijskih zemljišč in opredelili cone za stanovanjsko in industrijsko gradnjo. V ta namen je izdelati novelacijo urbanističnega programa ter zazidalne načrte upoštevajoč ta program in splošni družbeni interes. 28. člen Stanovanjsko gospodarstvo Nosilci razvoja stanovanjskega gospodarstva so: Samoupravna stanovanjska skupnost, delovne organizacije in individualni graditelji. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika bo iz združenih sredstev letno zagotavljala izgradnjo 78 stanovanj, pri čemer bo skrbela za večjo racionalnost pri izrabi prostora in zmanjševanju stro. škov gradnje. Pospeševali bomo družbeno usmerjeno gradnjo v skladu s sprejetim programom Samoupravne stanovanjske skupnosti. 29. člen Komunalno gospodarstvo Udeleženci ugotavljajo, da je na področju komunalnega gospodarstva velik deficit komunalne opreme. V ta namen je v obdobju 1976—1980 zagotoviti naslednje: — razviti samoupravne odnose v komunalnem gospodarstvu za namen, ki zagotavlja odločilni vpliv delovnih ljudi in občanov na vsa bistvena vprašanja v zvezi s komunalno gradnjo ter gospodarjenje s sred. stvi komunalnega gospodarstva, zato je treba ustanoviti komunalno skupnost in njene strokovne službe, — urediti sistem financiranja komunalnega gospodarstva ter preiti na ekonomske cene komunalnih ušlug in storitev, — zagotoviti bančna posojila pod pogoji, ki veljajo za komunalno stanovanjsko graditev. Prednostne naloge so na področju:- — vodnega gospodarstva, — energetike, — prometnega omrežja in — varstva okolja. 30. člen Pošta,' telegraf, telefon Na področju PTT prometa bo TOZD PTT Vrhnika povečala zmogljivosti telefonskega omrežja, PTT uslug in storitev na območju občine Vrhnika. 31. člen Varstvo okolja Udeleženci tega dogovora se obvezujejo razvijati gospodarsko dejavnost z zahtevami po varovanju okolja. — Vzpodbujati je treba samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o akcijah in naložbah za preprečevanje ali odpravljanje onesnaženosti okolja. — Pri urbanističnem in gospodarskem planiranju je treba zagotoviti takšen razvoj dejavnosti, ki bodo imele čim manj neugodnih vplivov na zdravje človeka in njegovega okolja. — Skupščina občine Vrhnika bo v svoji pristojnosti z namenom zaščite pravic občanov glede urejenosti, varnosti in čistosti človekovega okolja sprejpla ustrezne predpise. 32. člen Krajevne skupnosti se bodo s svojimi plani vključevale v celokupen plan občine Z razrešitvijo virov financiranja je izdelati sistem solidarnosti 'do manj razvitih področij v občini. Krajevne skupnost bodo še nadalje urejale zadeve skupnega pomena za krajane, v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi pa bodo razvijale dejavnosti v okviru materialnih možnosti in na osnovi dogovorjene solidarnosti. Skladno s tem je zagotoviti krajevnim skupnostim solidarnostna sredstva in sicer tako, da bi 30 “/o sredstev, ki se združujejo v delovnih organizacijah za realizacijo programov krajevnih skupnosti namenili tistim krajevnim skupnostim, ki jih opredeljujemo kot manj razvite. 33. člen Udeleženci tega dogovora ugotavljajo, da je pomembno področje uveljavljanja samoupravnih odnosov v utrjevanju sistema družbene samozaščite in uresničevana zasnov ljudske obrambe. Družbena samozaščita bo pomembna sestavina krepitve gospodarske in politične stabilnosti ter varnega razvoja in obrambe pred različnimi oblikami sovražnih, kriminalnih in drugih škodljivih dejanj ter njihovih nosilcev. Krepitev ljudske obrambe je sestavni del celotnega družbenoekonomskega razvoja družbenopolitične skupnosti, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in njihovih asociacij, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter delovnih ljudi in občanov. Zato bo treba nadaljevati s podruž. bljanjem ljudske obrambe tako, da bo vsak delovni človek in občan uresničeval svoje, z ustavo določene pravice in dolžnosti pri obrambi države, s čimer se bo nenehno krepila obrambna sposobnost naše družbe. URESNIČEVANJE DOGOVORA OBČINE 34. člen Udeleženci tega dogovora bodo politiko, temeljne cilje in naloge, ki jih sprejemajo z dogovorom o osnovah družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976 do 1980 uresničevali s sprejemanjem in uresničevanjem ciljev in nalog v samoupravnih planih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih. Temeljna politika ugotavljanja in določanja skupnih interesov v družbenem planu občine Vrhnika bodo samoupravni sporazumi, s katerimi bodo temeljne in druge organizacije združenega dela ter samoupravne interesne skupnosti prevzemale odgovornost za izvrševanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog. Obveznosti iz dogovora bodo vsi nosilci planiranja vgrajevali v svoje samoupravne plane. Ta dogovor je temelj samoupravnim planom in pogoj za uresničitev skupnih interesov za katere so se udeleženci tega dogovora opredelili. Tega dogovora ne bo mogoče spreminjati, kolikor ne bi nastale okoliščine, ki bi bistveno menjale pogoje in osnove, na katerih je dogovor zasnovan. Eventualne nastale spremembe predloži kordoina-cijski odbor udeleženkam v soglasje. Za izpolnjevanje obveznosti iz tega dogovora se uporabljajo določbe veljavnih zakonov, ki se nanašajo na samoupravne sporazume. ZAKLJUČNE DOLOČBE 35. člen Udeleženci se žavzemaio. da bodo naloge in obveznosti sprejete po tem dogovoru vključile v svoje srednjeročne plane in samoupravne sporazume ter skrbeli za izvajanje določil tega dogovora. 36. člen Za spremljanje in uresničevanje tega dogovora pooblastijo udeleženke Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, da izmed podpisnic dogovora imenuje koordinacijski odbor, ki bo stalno spremljal izvajanje tega dogovora in najmanj enkrat letno obvešfial podpisnike o izpolnjevanju določil dogovora. 37. člen Ta dogovor podpišejo pooblaščenci, ki jih pooblastijo udeleženci dogovora v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Ta dogovor se lahko spremeni ali dopolni po istem postopku, kakor je' bil sprejet. 38. člen Dogovor prične veljati, ko ga podpiše večina udeleženk. Dogovor se objavi v občinskem glasilu »Naš časopis« in v Uradnem listu SRS. St. 3/4-30-03/76 Vrhnika, dne 29. julija 1976. Izvirni seznam podpisnikov dogovora se hrani pri upravnem organu za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika. 1089. Na podlagi 72., 73., 74. in 144. člena ustave SRS, 162. člena statuta občine Vrhnika ter 1. in 3. člena družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v KS namenijo delavci v TOZD, samoupravnih organizacijah in drugih delovnih skupnosti sklenejo — delovni ljudje TOZD in v drugih samoupravnih organizacijah in delovnih skupnostih, — delovni ljudje, ki delajo v obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci s-.katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva ali sekcija obrtnikov pri OK SZDL in OO sindikata delavcev pri zasebnih delodajalcih, — lunetijski proizvajalci ali sekcija za kmetijstvo pri OK SZDL — krajevne skupnosti z območja občine Vrhnika SAMOUPRAVNI SPORAZUM o načinu združevanja in uporabe sredstev, namenjenih za uresničevanje skupnih Interesov in potreb krajevnih skupnosti občine Vrhnika 1. člen V krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: KS) delovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o opravljanju nalog ter o solidarnostnem zadovoljevanju skupnih potreb na naslednjih področjih: medsebojni odnosi v naselju, urejanje naselij in drugega prostora, prebivanje, upravljanje stanovanj, otroškega varstva in socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, javnega obveščanja, telesne kulture ter rekreacije, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb družin In gospodinjstev, varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, upravljanje stvari v družbeni lastnini ter drugih področjih skupnega življenja te skupnosti, s katerimi določijo tudi način združevanja Uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog. 2. člen Za uresničevanje svojih skupnih interesov, potreb ter opravljanje nalog, se delovni ljudje in občani, organizirani v KS, s samoupravnim sporazumevanjem in na drug način povezujejo z organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in dolžne sodelovati pri zadovoljevanju teh interesov In potreb ter opravljanje nalog. V KS se povezujejo delovni ljudje in občani, združeni v družbenopolitičnih ih drugih organizacijah ter društvih, v katerih uresničujejo posamične in skupne interese. 3. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu: TOZD) ter drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot temeljne oziroma delovne organizacije, obrtniki, kmetje in drugi samostojni poklici (v nadaljnjem besedilu: podpisniki), se obvezujejo, da bodo združevali del dohodka za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov, v krajevnih skupnostih. Tega bodo namenjali v enaki višini za vsakega zaposlenega delavca. Kmetje in zasebni obrtniki lahko svoj dogovorjeni delež prispevajo tudi v materialu ali opravljenih sto. ritvah, s čemer se v KS posebej dogovorijo. 4. člen Delovni ljudje bodo nakazovali sredstva, zbrana po tem sporazumu: — za delavce, ki stanujejo na območju KS občine Vrhnika na poseben zbirni račun »za krajevne skupnosti« občine Vrhnika, — za ostale delavce pa na posebne zbirne račune tistih občin, kjer delavci stanujejo. Za kraj bivanja se smatra tisti kraj, v katerem delavec zadovoljuje svoje vsakodnevne potrebe (komunalne, kulturne, prometne, družbenopolitične in druge storitve) oz. potrebe, za katere se zbirao sredstva po tem, sporazumu (11. člen). 7 Številka posebnega zbirnega računa za financiranje programov KS v občini Vrhnika se objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Sredstva zbrana na podlagi tega sporazuma, se združujejo s sredstvi, ki jih na podlagi programa raz. voja KS in v skladu z določili 74. člena ustave SRS prispevajo drugi udeleženci. 6. člen Sredstva, združena na podlagi tega samoupravnega sporazuma, združujejo delovni ljudje s sredstvi, ki jih na podlagi programov razvoja KS ter v skladu s statuti KS oz. občine, namenijo: — skupščina občine na podlagi letnega plana splošne porabe za redno delovanje KS in osnovne funkcionalne izdatke ter za tiste izdatke, ki so potrebni za delovanje delegatskega sistema, — samoupravne interesne skupnosti na podlagi v občini usklajenih programov za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi v KS, — z delom davka, taks ter drugih davščin in prispevkov, zbranih na območju KS, ki jih občina odstopi KS za uresničevanje nalog, ki so v skladu s programom razvoja KS ter družbenim planom občine, — s samoprispevkom delovnih ljudi in občanov, — z lastnimi dohodki, < — z drugimi sredstvi. 7. člen Sredstva, ki jih podpisniki tega sporazuma namenijo kot prispevek za uresničevanje programov KS gredo v breme njihovega dohodka. Vire za te programe (bruto osebni dohodek, ostanek dohodka, sklad skupne porabe) določijo podpisniki sami v skladu z zakoni in predpisi (bruto osebni dohodek, ostanek dohodka, sklad skupne porabe, material in delo). 8. člen ’ Podpisniki se obvezujejo, da bodo v tem sporazumu določen del sredstev, namenjen za potrebe KS, odvajali po zaključnem računu, najkasneje do konca prvega četrtletja, na posebne zbirne račune. Isto velja tudi za obrtnike, osebe s samostojnimi poklici in krhe_ tijske proizvajalce. Sredstva za financiranje skupnih potreb delovnih ljudi v KS se odvajajo po številu zaposlenih na dan 31. 12. preteklega leta po njihovem prebivališču na območju tistih občin oz. KS, za katere je sklenjen samoupravni sporazum. Podpisniki se obvezujejo, da bodo obračunali in odvajali prispevek tudi za delavce, ki bivajo v občinah izven ljubljanske regije. 9. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom obrtne in podobne dejavnosti in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno in drugačno svobodno poklicno dejavnost, ki jih zastopajo njihove skupnosti ali so neposredni podpisnik; na podlagi pristopne izjave o pristopu k sporazumu, se obvezujejo prispevati enak delež na delavca, kot ga prispevajo delavci v združenem delu. 10. člen Podpisniki tega sporazuma se najkasneje do 31. 12. v tekočem letu dogovorijo o višini sredstev, ki jih bodo prispevali za uresničevanje nalog v KS iz tega sporazuma. Ce se podpisniki ne dogovorijo do 31. 12. v tekočem letu o višini prispevka Za naslednje leto, ostane obveznost iz tekočega leta. 11. člen Podpisniki se sporazumejo, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju združevali sredstva na način, kot ga opredeljuje ta samoupravni sporazum. Sporazum se lahko na zahtevo 1/3 podpisnikov oz. na predlog OK SZDL ali OOS spremeni tudi prej, vendar sprememba ne sme vplivati na osnovni način in namen združevanja sredstev za KS v občini. 12. člen KS bodo s tem SS zbrana sredstva namenila za uresničitev programa dela in razvoja KS, predvsem pa: — za zadovoljevanje tistih družbenih ovrednotenih skupnih interesov in potreb s področja otroškega varstva, socialnega skrbstva, vzgoje in izobraževanja. kulture, telesne kulture in rekreacije, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, varstva kulturnih in zgodovinskih spomenikov, varstva človekovega okolja, ki niso zajeti v program posameznih SIS. — za vzdrževanje komunalnih objektov (zelenice, otroška igrišča itd.), ki so krajevnega pomena, — za sofinanciranje dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, društev in interesnih dejavnosti, ki so v KS, — za sofinanciranje dejavnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite, — za solidarno prelivanje sredstev za investicije in za najnujnejše potrebe KS v občini. Sredstva, zbrana po tem samoupravnem sporazumu se delijo: — 70 “/o za naloge KS nn podlagi programov in planov razvoja KS, — 30 °/o za solidarnostno prelivanje sredstev za investicije in za najnujnejše potrebe drugih KS v občini. Podpisniki tega samoupravnega sporazuma pooblaščajo krajevne skupnosti, da sklenejo posebne samoupravne sporazume za realizacijo načel solidarnosti in in uporabe sredstev iz solidarnosti, določene s tem samoupravnim sporazumom. 13. člen Podlagi za združevanje in razporejanje sredstev, zbranih po tem spoiazurhu, so srednjeročni programi razvoja KS in vsakoletni razvojni načrti. Letne razvojpe načrte, izdelane na podlagi sred. njeročnih programov, sprejmejo KS najkasneje do 1. decembra za prihodnje leto ter jih skupaj s poročilom o realizaciji programa za tekoče leto posredujejo preko občine podpisnikom sporazuma. Krajevne skupnosti bodo sprejele programe po postopku sprejemanja'družbenih planov in jih uskladile z drugimi subjekti družbenega planiranja v občini in krajevni skupnosti. 14. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se dogovorijo, da za urejanje in izvajanje tega samoupravnega sporazuma ustanovijo odbor za izvajanje in spremljanje samoupravnega sporazuma, ki ga sestavljajo delegati podpisnikov na ravni občine. Podpisniki se sporazumejo, da v odbor delegira vsaka KS na območju občine po enega delegata. Podpisniki s področja združenega dela se dogovorijo, da bodo preko občinskega sveta zveze sindikatov delegirali v odbor 5 delegatov. Podpisniki se dogovorijo, da OK SZDL delegira v odbor 3 delegate. 15. člen , Odbor za izvajanje in spremljanje samoupravnega sporazuma v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma in svojega poslovnika opravlja naslednje naloge: 1. določa osnove in merila za razdelitev in uporabo sredstev, zbranih na podlagi tega SS, 2. na podlagi sprejetih programov in planov razvoja KS pripravlja predloge, razporeditve zbranih sredstev in morebitne soremembe. 3. spremlja in skrbi, da se razporejena sredstva uporabljajo skladno s samoupravnim sporazumom ter o svojih, ugotovitvah redno obvešča vse podpisnike. 4. daje predloge za urejanje spornih vprašanj med podpisniki samoupravnega sporazuma, sproži posto- pek pred sodiščem združenega dela in drugimi organi, ki so pristojni za ugotavljanje kršitev samoupravnega sporazuma, 5. skrbi za skladnost samoupravnega sporazuma z družbenim dogovorom, 6. obvešča javnost o realizaciji samoupravnega sporazuma in opravlja še druge naloge, ki mu jih zaupajo podpisniki. 16. člen Na podlagi letnih planov KS dospelih na odbor podpisnikov do 1. decembra za prihodnje leto, pripravi odbor podpisnikov predlog prioritetnih nalog, ki se financirajo iz združenih sredstev, ter predlog delitve sredstev zbranih po tem samoupravnem sporazumu. Pri pripravi predlogov iz prejšnjega odstavka mora odbor -podpisnikov upoštevati, da bodo pogoji življenja delovnih ljudi v KS odvisni predvsem od rezultatov njihovega lastnega dela, ki jih zavestno in na samoupravni način usmerjajo v krajevni skupnosti, v kateri živijo. Predlog prioritetnih nalog in delitve zbranih sredstev pošlje odbor podpisnikov vsem udeležencem tega SS v razpravo. Po zaključeni razpravi pripravi odbor podpisnikov predlog delitve sredstev in ga predloži v sprejem zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela. Pri pripravi predlogov po tem členu je odpor podpisnikov dolžan sodelovati s KS. 17. -člen Krajevne skupnosti so dolžne poročati podpisnikom tega SS o realizaciji sprejetega programa za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in o uporabi sredstev, zbranih s tem samoupravnim sporazumom najmanj enkrat letno. 18. člen Krajevne skupnosti, kj ne trošijo združenih sredstev v skladu s tem SS preneha pravica do nadaljnje uporabe združenih sredstev. Ustrezen sklep sprejme odbor za izvajanje in spremljanje samoupravnega sporazuma. 19. člen Administrativnotehnične naloge v zvezi z delom odbora podpisnikov opravlja oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika. 20. člen Ta samoupravni sporazum po sprejetju podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov in začne veljati, ko ga podpiše najmanj dve tretjini pooblaščenih predstavnikov podpisnikov. St. 1/6-016-010/75 Vrhnika, dne 12. septembra 1976. Izvirni seznam podpisnikov tega samoupravnega sporazuma se hrani pri upravnem organu za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika. 1090. Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1U74). je Skupščina občine Vrhnika na 18. seii zbora združenega dela dne 23. septembra 1976, na 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 in na 18. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1976 sprejela ODLOK o prekrških zoper javni red in mir v občini Vrhnika SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Po tem odloku se kaznujejo kot prekrški zoper • javni red in mir dejanja s katerimi se v primerih navedenih v odloku na nedovoljen način motijo mir, delo, razvedrilo ali počitek občanov, krši družbeno disciplino in javno moralo, ogroža splošno varnost ljudi in premoženja, ovira vzgojo otrok in mladine, kvari zunanji izgled mesta in naselij na območju občine Vrhnika. 2. člen Prepovedano je netenje ognja ob vetrovnem vremenu v bližini zgradb, ob gozdovih in pašnikih — lazih, če obstoja nevarnost, da nastane požar in če netenje ognja ni. ustrezno nadzorovano in zavarovano. 3. člen Za notranje zadeve pristojni upravni organ lahko odredi, da mora lastnik psa v določenem roku odstraniti, če ugotovi, da pes z lajanjem ali kako drugače moti bližnjo okolico. Lastniki psov morajo imeti pse privezane, prijavljene in cepljene. Rok za odstranitev psa ne more biti krajši kakor 30 dni in ne daljši kot 6 mesecev. 4. člen Ce organizacija združenega dela ali občan s kakršnokoli dejavnostjo povzroča in razširja smrad, plin, prah in ropot, ki prekomerno moti in neprijetno vpliva v mestnem ali stanovanjskem okolju na občane, mora za notranje zadeve pristojni upravni organ odrediti, da se v roku 30 dni do 2 let prepreči razširjanje smradu, plina, prahu in ropota. I 5. člen Kartanje na javnem mestu in lokalu prepove za notranje zadeve pristojni upravni organ, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v mestu in naseljih. Kartanje lahko prepove v svojem lokalu tudi lastnik gostilne in gostinska delovna organizacija. Sklep o prepovedi mora biti objavljen na vidnem mestu. 6. člen Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa, morajo biti v zaprtih prostorih, da se ne moti nočni mir in počitek drugih ljudi. Izjeme iz prejšnjega odstavka dovoljuje za notranje zadeve pristojni upravni organ SO Vrhnika. 7. člen Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah je odgovoren prireditelj oziroma odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se ohrani red in mir ter odstranijo osebe, ki ogrožajo red in mir, vzbu. jajo zgražanje ali žalijo občane, in skrbeti, da prireditev ne traja preko dovoljenega časa. Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor: 1. moti javne shode, zborovanja, sestanke in druge dovoljene javne prireditve, 2. izziva k pretepu, neredu in prepiru, smeši, nadleguje ali kako drugače moti ljudi, 3. se zadržuje prek dovoljenega obratovalnega časa na prireditvenih prostorih, gostinskih in drugih podobnih lokalih, 4. kadi v kinematografih, javnih prostorih in na drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano, 5. vodi pse in druge živali v javne lokale, izjema so le službeni psi in psi, ki vodijo slepe, 6. prosto pušča pse v javnih nasadih in otroških igriščih, 7. na javnih shodih, prireditvah, v lokalih in na drugih javnih mestih nosi predmete, s katerimi se lahko prizadane telesna poškodba. kadar se taki predmeti nosijo na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in na podobnih mestih, se štejejo za hladno orožje, 8. hodi po zelenih površinah parkov in drugih zelenih površinah, kjer to ni dovoljeno, 9. draži, plaši ali kako drugače preganja in muči živali, 10. strelja ali meče svetleče rakete ali petarde na javnem kraju in s tem ogroža občane ali premoženje, 11. če s pljuvanjem ali kako drugače onesnaži ljudi ali javni prostor, 12. v lokalu igra karte kljub izrečni prepovedi ali opozorilnemu napisu, da igranje ni dovoljeno, 13. prevaža mrhovino, kosti, in podobno v odprtih vozovih ali pa pušča nezakopano ter odlaga predmete, ki povzročajo smrad na javnih prostorih. 9. člen Z denarno kaznijo od 50 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor: 1. povzroča prekomeren hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in drugih naprav preko dneva, posebno pa v času od 22. do 6. ure, 2. s preglasnim govorjenjem, kričanjem ali petjem moti nočni počitek ljudi med 22. in 6. uro, 3. povzroča kakršenkoli hrup v bližini šol in javnih ustanov, 4. povzroča odvečen hrup z motornimi vozili, ki motijo občane, 5. ovira promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov prek časa, ki je nujno potreben, da se to odstrani oz. pospravi, 6. deponira drva ob fasadah stanovanjskih objektov tako. da ovira prehod ali kvari izgled kraja, 7. pušča perutnino na prometne ceste ali na tuje zemljišče. 8. s kakršnim koli orožjem ali napravo strelja ptice in druge živali oziroma jih na drug način uničuje. 9. pusti otroka ali mladoletnika do 15 let starosti po 21. uri, da hodi po cestah, se brez spremstva zadržuje po lokalih, kinomatografih, veselicah in podobnih prireditvah. 10. pusti otroka ali mladoletnika prodajati časopise, cvetlice, sadje ali drugo trgovsko blago na javnih mestih, 11. trga ali pobira sadje ali druge poljske pridelke brez dovoljenja lastnika ali poškoduje sadno drevje na tujem zemljišču, 12. tabori izven kraja, kjer je določeno za taborjenje, 13. pusti smeti in odpadke, na mestu, kjer je do. voljeno taboriti, 14. po pikniku ne počisti za seboj prostora, 15. prinaša in toči brez dovoljenja alkoholne pijače na športna igrišča in druge prireditve, 16. prodaja trgovsko blago brez dovoljenja izven trga ali drugega za prodajo določenega prostora, 17. stepa preproge ali posteljnino skozi okno ali z balkona, vrže ali zlije nesnago na ulico in ubeša perilo na balkone in okna proti ulici ali trgu, 18. spi na klopeh ali drugih napravah, ki so namenjene splošni uporabi. Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz L, 3., 4., 5., 14., 15. in 16. točke prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od 150 do 15.000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 50 do 1000 dinarjev. 10. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek kdor: 1. pušča predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih površinah in drugih nevarnih mestih, 2. sanka, smuča, drsa ali kotalka ter igra z žogo na javnih prometnih površinah, 3. kakorkoli ovira promet na prehodih za pešce in drugih javnih površinah, 4. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropi ali umaže ljudi in pročelja zg.radb, 5. prislanja kolesa ob steno, izložbo ali drugam, kjer bi to lahko povzročilo škodo ali oviralo promet, 6. poškoduje, prestavi, zamenja ali odstrani napisne tabele, oglase, prometne znake ter druga javna znamenja, 7. ugasne, poškoduje ali odstrani svetilke postavljene za osvetlitev javnih prostorov in prometnih površin, 8. pušča živino na javnih prostorih ali prometnih površinah, 9. pere motorna vozila na studencih, na javnih vodovodnih napravah ali potokih, 10. onesnaži vodo namenjeno ljudem ali živini, 11. na javnih in privatnih površinah trga cvetje, seka ali poškoduje drevje in okrasno grmičevje, nepooblaščeno kosi travo ali drugače poškoduje rastline, 12. poškoduje živo mejo ob javni poti ali drugo napravo, ki je splošne družbene koristi in okras okolja, 13. odlaga ali odmetava na zelene ali gozdne po. vršine smeti in druge odpadke ali jih poliva s snovmi, ki zavirajo rast, 14. vozi ali parkira vozila po stezah in poteh parkov ter zelenih površinah, 15. poškoduje, uniči ali odstrani smetnjake in košare za odpadke, postavljene na javnih mestih, 16. odlaga smeti in drugi odnadni material izven določenih mest za odlaganje smeti oz. odlagališč, 17. poškoduje, prevrata, prestavlja ali zamaže klopi in mize, ograje ter druge naprave na javnih mestih in otroških igriščih, 18. pušča ob javnih cestah ograje, živo mejo in drevje v takem stanju, da to ogroža varnost ljudi, ovira promet in kazi izgled kraja. 19. postavlja ali namešča na zgradbe, okna, balkone, ograje ali druge objekte predmete, ki lahko ogrožajo varnost ljudi, povzročajo škodo na premoženju ali kvarijo zunanji izgled kraja, 20. zanemarja vzdrževanje ali popravila zgradb ali naprav, če to ogroža varnost ljudi in kvari izgled kraja, 21. pri gradnji ali adaptaciji zgradb opušča nameščanje varnostnih naprav ali zanemarja njihovo vzdrževanje, 22. ne namesti ali slabo vzdržuje snegobrane, žlebove in odtočne cevi na strehah ob cestah in ulicah, 23. opremi ograjo ob javnih poteh z bodečo žico, 2-1. odlaga izliva, pušča ali postavlja na javne površine karkoli, kar ogroža varnost ljudi in premoženja, povzroča nesnago, širi smrad in kvari izgled kraja. 25. či.Tti sneg s cestnih površin na že očiščene hodnike za pešce in druge prostore pred zgradbami in obratno, 26. odmetava cigaretne ogorke, sežiga odpadke oziroma kuri ogenj ob gozdovih, pašnikih — lazih, na odprtih prostorih v bliž.ini zgradb ali drugih napravah tako. da to moti občane s smradom, dimom in lahko povzroči požar, 27. goji domače živali — perutnino, zajce v večjem številu, v mestnem ali stanovanjskem dkolju, s čimer povzroča smrad, hrup ali kvari izgled kraja, izreče se tudi ukrep po 4. členu tega odloka, 28. opušča namestitev opozorila »hud pes«, takega psa ne priveže, ne prijavi, ne cepi, ali pa kadar pes z lajanjem alj kako drugače moti bližnje stanovalce, izreče se tudi ukrep po 3 členu tega odloka, 29. v stanovanjskem naselju opravlja takšno obrt. ki moti stanovalce z ropotom, smradom, plini ali kako drugače, izreče se tudi ukrep po 4 členu tega odloka, 30. ob pravem času ne poskrbi za odstranitev vi. njenih oseb in oseb, ki ogrožajo red in mir ali vzbujajo zgražanje, iz gostinskih prostorov, 31. prenočuje v senikih, kozolcih in drugih gospodarskih poslopjih brez dovoljenja lastnika ali odgovorne osebe, 32. strelja z zračno puško, lokom, fračo ali drugo napravo na kraju, kjer to lahko ogroža varnost ljudi in premoženja, 33. meče kamenje ali druge predmete tako, da to ogroža varnost ljudi in premoženje. Pravna oseba se kaznuje za prekrške iz 3., 4.. 6., 7., 8.. 10.. 12., 13.. 14.. 16... 18.. 19.. 20.. 21., 22., 23., 24.. 25.. 26. in 30. točke prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo od 200 do 30 000 dinarjev. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev. 11. člen Za prekrške 7. 10. in 12. točke 8. člena in 1.. 8 . 11.. 13., 14., 15. in 16. točke 9 člena ter 4., 6., 7., 11.. 12.. 13.. 15., 16., 17., 32. in 33. točke 10. člena, se lahko izreče poleg kazni tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek, pridobljeni s prekrškom ali so nastali s prekrškom. Za te prekrške se lahko izreče tudi varnostni ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je bila dosežena s prekrškom, če pa je s prekrškom narejena gospodarsko-materialna škoda, se izreče še povračilo storjene škode oziroma vrnitev stroškov, ki bi nastali z vrnitvijo v prvotno stanje. Pooblaščena uradna oseba službe javne varnosti sme storilcu prekrška zaseči predmete na kraju storjenega prekrška. 12. člen Za prekrške iz 8. člena tega odloka lahko izterja kazen delavec milice ali delavec pooblaščenega upravnega organa takoj na kraju samem. O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Ce storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog. 13. člen Ce stori mladoletnik prekrške po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši oz. skrbniki, če se ugotovi, da so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj. 14. člen Prekrški po 8., 9. in 10. členu tega odloka so v pristojnosti sodnika za prekrške SO Vrhnika. Predloge za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku podajo komunalni redar. Postaja milice Vrhnika, organizacije združenega dela. družbenopolitične organiza. cije, ustanove in prizadeti občani. KONČNE DOLOČBE I 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 12/71). 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. ia-010-012/76 Vrhnika, dne 23. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 1091. Na podlagi 14., 92. in 115. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS. št. 26/73) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 18. seji zbora združenega dela dne 23. septembra 1976, na 18. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 in na 18. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1976 sprejela ODLOK o spremembi odloka o ■ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti 1. člen Drugi člen odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 26/73) se dopolni tako, da se mora besedilo glasiti: — opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, — prodajo na drobno, če je podana potreba po boljši oskrbi prebivalstva. Interes za prodajo na drob. no ugotavlja izvršni svet na predlog krajevne skupnosti. 2. člen Tretji člen se nadomesti z novim, ki se glasi: V skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, upokojenci, gospodinje in študentje opravljati obrtno dejavnost kot postranski poklic. Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena, se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje dejavnosti: — opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo in avtovleko, — opravljanje prevoza oseb z avtotaksiji in prevoza stvari s tovornimi vozili, — prodaja na drobno, — izdelovanje kemičnih izdelkov, — gostinska dejavnost, — taka proizvodna ali storitvena dejavnost, ki z uporabo avtomatov in drugih visokoprodukcijskih strojev opravlja storitve ali proizvaja, za tržišče v linij sko-kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/2-010-011/76 Vrhnika, dne 23. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 1092. Na podlagi 152. in 196. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/76) je Skupščina občine Vrhnika na 18. seji zbora združenega dela dne 23. septembra 1976, na 18; seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 in na 18. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. septembra 1976 sprejela SKLEP o razrešitvi nekaterih članov izvršnega sveta in o izvolitvi novih članov ter o imenovanju načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe I. Članstva v izvršnem svetu se razrešita: 1. Krsto Aleksič in 2. Helena P e 1 a n II. Za člane izvršnega sveta se izvolijo 1. Franc Žužek 2. Obrad C i c m i 1 in 3. Miloš Rijavec III. Sestav izvršnega sveta je zdaj naslednji: predsednik 1. Marjan Krmavner člani 2. Andrej S k r t 3. Jože Blažič 4. Nada Žnidaršič 5. Milan Palatinus 6. Stane Novačan 7. Miloš M a u r i 8. Franc Žužek 9. Obrad C i c m i 1 10. Miloš Rijavec sekretar 11. Marina Jereb IV. Za načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe se imenuje Franc Žužek, roj. 8. 1. 1928, član lis, ki bo delo nastopil, ko mu bo preneha lastnost delavca v združenem delu v sedanji organizaciji. V. Ta sklep začne veljati takoj. St. 1/1-020-02/76 Vrhnika, dne 23. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. Predsednik zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r. Predsednik zbora krajevnih skupnosti Stanko Savič 1. r. Predsednik družbenopolitičnega zbora Milka Bradač 1. r. ŽALEC 1093. Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, St. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1975 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1975. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje — dohodke — izdatke — presežek dohodkov nad izdatki 3. člen Zaključni račun občinskih sredstev zuje — dohodke — izdatke — ostanek sredstev Sin 27,677.630 27,207.820 469.810 rezerv izka-Sln 1,927.166 910.961 1,016.205 * 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki iz 2. člena tega odloka v znesku 469.810 din se prenese na račun občinskih sredstev rezerv. 5. člen Ostanek sredstev iz 3. člena tega odloka v znesku 1,016.205 din se prenese kot dohodek sredstev rezerv v leto 1976. 6. člen Zaključni račun proračuna občine za leto 1975 je sestavni del tega odloka. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad. nem listu SRS. St. 400-8/76-3 Žalec, dne 23. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1094. Skupščina občine Žalec je. na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, Št. 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1976 1. ' člen S tem odlokom se določi poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Žalec za leto 1976. 2. člen Poprečna gradbena cena za ms stanovanjske površine znaša 5150 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 25,°/» od gradbene vrednosti objekta. Stroški komunalnega urejanja se delijo na: a) primarno komunalno ureditev, ki znaša 12,5 °/o od gradbene vrednosti objekta; b) sekundarno komunalno ureditev, ki znaša 12,5 odstotka od gradbene vrednosti objekta. Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v višini 25 °/o od gradbene vrednosti objekta so izračunani za srednjo komunalno opremljenost z vodovodnim, kanalizacijskim, električnim in ces,1nim omrežjem. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-4/76-6 Žalec, dne 23. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r. 1095. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Arja vas 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske Arja vas. 2. člen Kompleks stanovanjske soseske Arja vas obsega območje med občinsko cesto Petrovče—Zaloška Gori. ca, ki poteka na jugu, gozdom parcela št. 187/1 in travnikom parcela št. 184 in 185 vse k. o. Gorica na severu ter linijo, ki veže rob gozda z obstoječim objektom na drugi strani ceste ob meji parcele št. 1448/ 25 k. o. Levec. Velikost kompleksa je 1,5 ha, na katerem je predvidena zidava 18 novih stanovanjskih hiš. 3. člen Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom za urbanizem pristojni občinski upravni organ. 4. člen Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorja. 5. člen Zazidalni načrt, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec pod št. 76/03 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/76-6 Žalec, dne 23. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1096. Skupščina občine Žalec je nd podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 sprejela O D I. O K o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Velika Pirešica 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske Velika Pirešica. 2. člen Kompleks stanovanjske soseske Velika Pirešica zajema področje med občinsko cesto parcela št. 1347, ki poteka na vzhodu, občinsko potjo parcela št. 1248 severu, občinsko potjo parcela št. 815/2 na zahodu in parcelo št. 815/1 in 818/1 vse v k. o. Velika Pirešica na jugu. Velikost kompleksa je 1,2 ha na katerem je poleg šestih že obstoječih objektov predvidenih še deset novih enodružinskih hiš. 3. člen Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom za urbanizem pristojni občinski upravni organ. 4. člen Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorja. 5. člen Zazidalni načrt, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec št. 76/04 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/76-6 Žalec, dne 23. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. \ ____ 1097. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Podvin Polzela 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske soseske Podvin Polzela. 2. člen Kompleks stanovanjske soseske Podvin Polzela leži med železniško progo Celje—Velenje, strugo in cesto Šempeter—Polzela. Na zahodu poteka meja po parcelni meji med parcelajna št. 2/14 in 2/27 k. o. Podvin. Zazidalni načrt predvideva gradnjo 11 novih stanovanjskih hiš. 3. člen Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom za urbanizem pristojni občinski upravni organ. 4. člen Stroški komunalne ureditve bremenijo investitorja. 5. člen Zazidalni načrt, ki ga je izdelal zavod za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec št. 76/02 je sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/76-6 Žalec, dne 23. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1098. Skupščina občine Žalec je na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23 septembra 1976 na podlagi 45. člena temeljnega za-in 30/68) in 3., 8. ter 185. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) sprejela ODLOK o tržnem redu na tržnici v Žalcu I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem tržnim redom se ureja organizacija In poslovanje na tržnici v Žalcu. 2. člen Tržni prostor obsega pokriti in nepokriti del na prostoru, ki je določen za tržnico. 3. člen Tržnica posluje dnevno od 7. do 15. ure. Posamezne stojnice lahko obratujejo tudi do 18. ure. Ob sobotah posluje tržnica od 7. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 9. ure. Bife in slaščičarna imata lahko po dogovoru in v soglasju z upravljalcem tržnice in Skupščino občine Žalec drugačni odpiralni čas. Za zimsko dobo se lahko določi tudi drugačni odpiralni čas. O spremembah odpiralnega časa odločata upravljalec tržnice in Izvršni svet Skupščine občine Žalec. II. ORGANIZACIJA IN NALOGE UPRAVLJALCA TRŽNICE 4. člen S tržnico Žalec upravlja Hmezad, TOZD Notranja trgovina Žalec. Tržnica je organizirana kot poslovna enota. Pristojnosti upravljalca tržnice so: — sklepanje pogodb o uporabi tržnega prostora. — vzdrževanje tržnega prostora in objektov na tržnici, — skrb za red in čistočo na tržnem prostoru, — sodelovanje s pristojnimi organi pri izvajanju predpisov. 5. člen Vodja tržnice opravlja tudi dolžnost tržnega nadzornika. V njegovo pristojnost spada: — sklepanje pogodb o unorabi odprtega prodajnega prostora in dodeljevanie prostih mest. Za zaprti prostor pripravlja pogodbe, sklepa pa jih upravljalec tržnice, — pobiranje tržnih pristojbin, — nadziranje reda in čistoče na tržnem prostoru, — skrb za izvajanje tržnega reda, — skrb za založenost lastnih prodajnih mest in skrb za širši asortiman blaga na tržnici, — obveščanje upravljalca tržnice in pristojnih organov o nenormalni založenosti tržnice, — obveščanje pristojnih inšpekcijskih služb o pojavih in ugotovitvah na tržnem prostoru, ki pomenijo kršitev predpisov, — skrb za normalno obratovanje naprav in vzdrževanje objektov na tržnici, — nadzor kvalitete blaga in merilnih naprav, — drugi posli določeni s predpisi upravljalca trž_ niče oziroma predpisi inšpekcijskih in drugih organov. III. POGOJI POSLOVANJA NA TRŽNICI 6. člen Na tržnici smejo prodajati individualni kmetijski proizvajalci in delovne organizacije, ki proizvajajo ali pa so registrirane za prodajo kmetijskih pridelkov, nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali vzgojili in samostojni obrtniki ali osebe, ki so pri njih v rednem delovnem razmerju. 7. člen Prodajalci na tržnem prostoru so stalni in občasni. Stalni prodajalci (delovne organizacije, samostojni obrtniki) morajo za uporabo tržnega prostora skleniti pismeno pogodbo. V pogodbi se določi stalni prostor, pristojbina in odpoveuni rok. Stalni prodajalci morajo na tržnici vidno označiti svojo firmo, ki mora biti prilagojena tržnici. Njeno velikost in kraj namestitve določi upravljalec tržnice. 8. člen Na tržnici se sme prodajati blago, ki odgovarja predpisom o kvaliteti blaga. Cena na blagu mora biti vidno označena. 9. člen Na tržnici smejo kupovati individualni potrošniki le za lastno uporabo in pa tudi ostale organizacije, katere so za to pooblaščene ter samostojni gostinci. IV. RED NA TRŽNICI 10. člen Tržne mize ih stojnice dodeli uporabnikom vodja ti'žnice. Blago se razloži' po vrstah. Blago se sme prodajati samo na prodajnih mizah, na tleh se smejo prodajati le leseni in keramični izdelki. Živa perutnina in druge male živali se smejo nrodajati na tržnem prostoru samo na posebej določenih mestih in to v odgovarjajoči embalaži (gajbe, košare, kletke). 11. člen Dohodi do prodajnih miz oziroma stojnic ter noti med niimi ne smeio biti založeni z blagom. Vodja tržnice odredi vrstni red nrodajnih stojnic in določi njihovo medsebojno razdaljo in razvrstitev. 12. člen Sanitarnohigienski ukrepi se morajo na tržnici izvajati skladno s predpisi in po pravilih splošne higiene. Otipavanje in pokušanje živil je prepovedano. 13. člen Upravljalec tržnice mora prodajalcem in kupcem na tržnici zagotoviti: — tekočo vodo za pranje zalenjeve in sadja, — tehtnico na posodo, — posode za odpadke, — javne sanitarije. 14. člen Tla tržnega prostora se morajo v poletnem času najmanj dvakrat tedensko oprati z vodo, v zimskem času pa po potrebi. Prodajne mize se poleti očistijo vsak dan, v zimskem času pa po potrebi. 15. člen Za uporabo tržnega prostora morajo uporabniki plačati tržno pristojbino. Višino tržne pristojbine do_ loči delavski svet Hmezada, TOZD Notranja trgovina Žalec v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Žalec. 16. člen Vožnja po tržnici s kolesi je prepovedana. Prav tako ni dovoljeno posedanje po prodajnih mizah in odmetavanje odpadkov. Odpadki se mečejo v posode za smeti. 17. člen Prodajalci se morajo ravnati po navodilih zaposlenih na tržnici. 18. člen če rezervirani tržni prostor ni zaseden do 9, ure dopoldan, ga lahko vodja tržnice odda drugemu prodajalcu. 19. člen Vodenje psov na tržnico in namerno onesnaževanje tržnice je prepovedano in kaznivo. 20. člen Prodaja blaga se vrši samo na žigosanih tehtnicah, ki so praviloma l&st tržnice. 21. člen Če posamezni prodajalec — uporabnik tržnega prostora krši tržni red, navodila vodje tržnice, se prepira ali ne plača pristojbine oz. se nedostojno obnaša, lahko takega prodajalca vodja tržnice ali oseba, ki zamenjuje vodjo tržnice odslovi in mora zapustiti prodajo na tržnici. 22. člen Uporabnik tržnega prostora se s sklenitvijo pogodbe obveže, da bo upošteval in spoštoval določbe tržnega reda. Če uporabnik tržnega prostora krši določbe tržnega reda, lahko upravljalec tržnice odstopi od sklenjene pogodbe. i 23. člen Zasebni kmetijski proizvajalci, registrirani obrtniki in izdelovalci domače obrti, morajo za prodajo svojega blaga imeti dokazila o lastni proizvodnji. Prekupčevanje na tržnici je prepovedano. V. KAZENSKE DOLOČBE 24. člen Z denarno kaznijo od 50 do 1000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba: 1. če ne sklepa pogodb z uporabnikom tržnega prostora, 2. če ne pobira tržnih pristojbin, 3. če ne skrbi za red in čistočo tržnega prostora, 4. če ne skrbi za' izvajanje tržnega reda, 5. če ne obvešča pristojnih inšpekcijskih služb o pojavih in' ugotovitvah na tržnem prostoru, ki pomenijo kršitev predpisov. 25. člen Z denarno kaznijo od 100 din do 5000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne sklene pogodb o uporabi tržnega prostora, 2. če ne vzdržuje tržnega prostora, 3. če ne skrbi za red in čistočo na tržnem prostoru. 26. člen Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, ki: 1. ne prodaja na določenem prostoru in mestu, če prodaja s tal ali če blago za prodajo zlaga na tla, 2. nima pri sebi dokazila o lastnih pridelkih in izdelkih ali tega ne predloži v roku 8 dni, 3. ne prodaja žive perutnine in druge male živali v smislu 10. člena tega odloka, 4. ravna v nasprotju z določbami 7., 8., 14. in 20. člena tega odloka. 27. člen Denarne kazni iz 26. člena izterjajo takoj na samem mestu pristojni inšpektorji, delavci uprave javne varnosti ali pooblaščeni delavci upravljalca tržnice. VI. TARIFE ZA UPORABO TRŽNEGA PROSTORA NA TRŽNICI V ŽALCU 28. člen Storitve na tržnici se zaračunavajo od m’ prodaj T ne površine za enkratno založitev prodajne površine. Za enkratno založitev se šteje normalni odpiralni čas (od 7. do 15. ure). din 1. za prodajo vrtnin, poljskih pridelkov, sadja, paprike, paradižnikov 8 2. čas za prodajo semen, sadik, lončnic, svežih cvetlic, orehov, suhega sadja, medu, gob, gozdnih sadežev, novoletnih jelk 12 3. za prodajo mlečnih izdelkov in jajc 10 4. za prodajo žive perutnine in drugih malih živali 15 5. za prodajo umetnih cvetlic, nakita, izdelkov konfekcije in domače obrti _ 15 6. za uporabo tržnega prostora po 15. uri se tarifa poveča za 50®/«. Z blagom zasedena površina pod prodajno mizo ali ob mizi se zaračuna po istih cenah. Če prodajalec prodaja raznovrstno blago, se storitev zaračuna po pretežni vrsti blaga. Za manjše količine proizvodov je možno zaračunati tudi 1/2 m* 7. letna rezervacija za prodajno mizo aU pult za m® 500 8. sezonska rezervacija (mesečna) za prodajno mizo ali pult za m! 100 9. dnevna rezervacija za prodajno mizo ali pult za m® 2 10. dnevna uporaba tehtnice z odgovarjajočo količino uteži j 11. uporaba 200 kg tehtnice za enkratno merjenje 2 12. uporaba vozička nosilnosti 500 kg za 1 uro M) 13. za uporabo skladišča za paket (10 do 20 kg) se obračuna za prvih 24 ur 1 — za uporabo skladišča za paket (20 do 50 kg) se obračuna za prvih 24 ur 2 — za uporabo skladišča za paket (50 do 100 kg) se obračuna za prvih 24 ur 3 14. za uporabo sanitarij 1 15. za skladiščenje prazne embalaže se plača polovična cena za skladiščenje blaga. O vsakokratni spremembi navedenih tarif razpravlja In odloča Izvršni svet Skupščine občine Žalec. 29. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 334-23/76-3 Žalec, dne 23. septembra 1976. Predsednik ■ Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1099. Skupščina občine Žalec je na podlagi 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. septembra 1976 sprejela ODLOK o spremembah odloka o občinskih upravnih organih 1. člen 30. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Najpozneje do 31. decembra 1976 prenehajo delovati: —i sekretariat skupščine — sekretariat izvršnega sveta — oddelek za splošne zadeve in družbene službe — oddelek za gospodarstvo in finance — oddelek za gradbene in komunalne zadeve« 2. člen 31. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Najpozneje 1. januarja 1977 začnejo delovati: — oddelek za upravne zadeve gospodarstva, gradbeništva in splošnih zadev — svet za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje — svet za urbanizem, komunalo in stanovanjske zadeve — svet za družbene dejavnosti — strokovne službe« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-30/76-1/2 Žalec, dne 23. septembra 1976. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. POPRAVEK V odloku o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov (Uradni list SRS, št. 22-1042/76), pod št. 428-30/72 z dne 24. 9. 1976, je bila ugotovljena napaka in se v 5. členu besedilo »domačo uvoženo« pravilno glasi: »domačo in uvoženo«. Uredništvo V pravilniku o načinu ugotavljanja in izkazovanja rezultatov revalorizacije osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s'sredstvi, ki so lastnina občanov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 22-1045/76 z dne 24. 9. 1976, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem POPRAVEK V 3. členu se: za 4. alineo doda nova 5. alinea, ki se glasi: »— stolpec 5 — letno amortizacijsko stopnjo«; v 5.—12. alinei se številke stolpcev od 5 do 12 nadomestijo s številkami od 6 do 13; besedilo dosedanje 13. alinee se črta; v novi 9. alinei se številka 5 nadomesti s številko 6 in številka 7 s število 8; v novi 10. alinei se številka 6 nadomesti s številko 7 in številka 7 s številko 8; v novi 11. alinei se številka 8 nadomesti s številko 9 in številka 5 s Številko 6; v novi 12. alinei se številka 9 nadomesti s številko 10 in številka 6 s številko 7; v novi 13. alinei se številka 10 nadomesti s številko 11 in številka 11 s številko 12; v 14. alinei se številka 8 nadomesti s številko 9 in številka 13 s številko 5. V 4. členu se: v 2. vrsti 1. točke številka 10 nadomesti s številko 11; v 2. vrsti 2. točke številka 11 nadomesti s številko 12; v 1. vrsti 3. točke številka 12 nadomesti s številko 13. St. 428-2/76 Ljubljana, dne 29. septembra 1976. Namestnik republiškega sekretarja za finance Dragan Mozetič 1. r. POPRAVEK V sklepu o znižanju prispevne stopnje iz OD za razdobje september-december (Brežice), objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 21-1031/76 z dne 17. IX. 1976, so pravilne stopnje: Skupaj Repu- bliške Občin- ske 1. Skupnost otroškega varstva 0,40 — 0,40 2. Izobraževalna skupnost 5,78 0,08 5,70 3. Kulturna skupnost 0,85 0,56 0,29 4. Telesnokulturna skupnost 0,62 0,05 0,57 5. Skupnost socialnega skrbstva 1,08 0,11 0,97 SKUPAJ: 8,73 0,80 7,93 \ Stopnje, odtisnjene debelo, so bile v navedenem sklepu nepravilno objavljene. Uredništvo POPRAVEK V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 19-929/76 z dne 23. VII. 1976) so tele napake: — v 2. členu, predzadnja vrstica je za besedo »Grosuplje« izpuščeno besedilo: »Geodetski upravi Grosuplje«; — v 7. členu, odstavek 3, druga vrstica se besedilo: »desetega meseca« pravilno glasi: »desetega v mesecu«; — v 17. členu, prva vrstica se: »2.00 din« pravilno glasi »2.000 din«. Uredništvo POPRAVEK V odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 19-930/76 z dne 23. VII. 1976) je v celoti izpuščen 10. člen, ki se glasi: »Investitorjev prispevek k stroškom za pripravo in urejanje stavbnega zemljišča se sme uporabljati samo za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča.« Sedanji 10. člen postane 11. člen. Uredništvo POPRAVEK V sklepu o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve (asfaltiranje) občinskih cest 1. kategorije Šmarske in Sitarjevške ceste na poteku v območju mesta Litije (do krajevnih napisnih tabel), objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18-875/76 z dne 16. VII. 1976 se točka X pravilno glasi: »Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.« Predsednik zbora delegatov KS Litija, desni breg Nino Sekulič 1. r. POPRAVEK V sklepu o povišanju števila mest sodnikov pri občinskem sodišču v Velenju (Uradni list SRS, št. 22_ 1053/76 z dne 24. IX. 1976) je pomotoma podpisan »Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje Hubert Her-ček 1. f.«; pravi podpis se glasi: »Predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Sarb 1. r.«. Sekretar Skupščine občine Mozirje Anka Sivec 1. r. VSEBINA Stran SKUPŠČINA SR SLOVENIJE 1054. Zakon o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na obmofijih, ki jih prizadene potres 1339 1055. Zakon o dopolnitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1976 1340 1056. Zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na pod- ročju družbenih dejavnosti v letih 1975 in 1976 1340 1057. Zakon o ljudski obrambi 1341 1058. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah 1374 1059. Zakon o državljanstvu Socialistične republike Slovenije 1380 1060. Zakon o geodetski jdužbi 1383 1061. Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka 1386 1062. Odlok o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 1387 1063. Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju 1388 1064. Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika Okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru 1388 PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 1065. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 1388 REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1066. Odredba o otvoritvi prehodnih računov za vplačevanje zbirnih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1389 1067. Odredba o načinu poročanja o rezultatih raziskovanja v raziskovalnem prostoru 1390 1068. Pravilnik o raziskovalnem In pridobivalnem prostoru rudnin 1391 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1069. Družbeni dogovor o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974—1983 1391 1070r Samoupravni sporazum o združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane*v 10-letncm obdobju 1392 1071. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane 1393 1072. Sklep o javni razgrnitvi predloga razširitve cone urbanističnega reda za Jesenice na Dolenjskem (Brežice) 1397 1073. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Celje) 13S7 1074. Odlok o uporabi sredstev rezerve občine Celje 1397 1075. Odlok o spremembi zazidalnega načrta »Staro mestno jedro« — kare med Stanetovo, Prešernovo, Savinovo in Linhartovo (Celje) 1397 1076. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje 1398 1077. Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, pre- povedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe, namembnosti zemljišč na zazidalnem območju Smarce (Kamnik) , 1404 Stran 1078. Odlok o spremembi zazidalnega načrta za območje Bakovnika v Kamniku 1404 1079. Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča v zazidalnem območju Mekinje—Jeranovo (Kamnik) 1405 1080. Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik 1405 1081. Pravilnik o delu občinske straže (Laško) 1409 1082. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana VIČ-Rudnik za leto 1975 1410 1083. Odlok o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Sevnica) 1410 1084. Sklep o spremembi statuta občine Sevnica 1411 1085. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1976 1411 1086. Odlok o razporeditvi delovnega časa in sprejemanju strank pri občinskih upravnih organih Šentjur pri Celju 1412 1087. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov obča- nov in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 (Šentjur pri Celju) 1412 1088. Dogovor o osnovah družbenega plana občine Vrhnika za obdobje 1976—1980 1413 1089. Samoupravni sporazum o načinu združevanja in upo- rabe sredstev, namenjenih za uresničevanje skupnih interesov in potreb krajevnih skupnosti občine Vrhnika 1417 1090. Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Vrhnika 1419 1091. Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Vrhnika) 1421 1092. Sklep o razrešitvi nekaterih člangv izvršnega sveta in o Izvolitvi novih članov ter o Imenovanju načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe (Vrhnika) 1422 1093. Odlok o zaključnem računu proračpna občine Žalec za leto 1975 1422 1094. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1976 (Žalec) 1423 1095. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske • Arja vas (Žalec) 1423 1096. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Velika Pirešica (Žalec) 1423 1097. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Podvin Polzela (Žalec) 1424 1098. Odlok o tržnem redu na tržnici v Žalcu 1424 1099. Odlok o spremembah odloka o občinskih upravnih organih (Žalec) 1426 — Popravek odloka o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov 1427 — Popravek pravilnika o načinu ugotavljanja in izkazovanja rezultatov revalorizacije osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov 1427 — Popravek sklepa o znižanju prispevne stopnje Iz OD za razdobje scptcmber-decembcr (Brežice) 1427 — Popravek odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Grosuplje 1427 — Popravek odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje 1427 — Popravek sklopa o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje ureditve (asfaltiranja) občinskih cest I. kategorije Šmarske in Sitarjevške ceste na poteku v območju mestarLItija (do krajevnih napisnih tabel) 1427 — Popravek sklepa o povišanju števila mest sodnikov pri občinskem sodišču v Velenju 1427 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blbei - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1976 240 din Inozemstvo 350 din — Reklamacije upošteval* ie mesec dni or izidu vsake številke - Uredništvo in oprava Ljubljana. Veselova U poštni o red a ivu'vn - rnefon direktni uredništvo uprava tn knjigovodstvo 20 701. orodala preklici in naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno orometnega davka oo mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SF Slovenile št 421-1/72