izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75, tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din leto xiii kranj, ponedeljek, 14. novembra 1960 št. 133 IZHAJA OD OKTOBRA 1941 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIH - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Posvetovanje o reorganizaciji gozdarstva pri OLO odelo vanje na ekonomski osnovi med gozdnimi gospodarstvi in kmetijskimi zadrugami lahko zagotovi smotrno gospodarjenje v privatnih gozdovih - Nujnost arondacije izločenih parcel med družbenim in privatnim lastništvom KRANJ, 12. novembra — Pri Okrajnem ljudskem odboru v Kranju je bilo danes posebno posvetovanje o reorganizaciji službe za gospodarjenje z .gozdovi, na katerem so sodelovali tudi podpredsednik Izvršnega.sveta Slovenije Viktor Avbelj, član Izvršnega sveta Jože Ingolič, predsednik OLO Vinko Hafner, sekretar Okrajnega komiteja ZK Janko Rudolf in predstavniki občinskih ljudskih odborov. PUSTA JESEN Foto: Fr. Perdan Razprave o gozdarski službi so že nekaj časa v teku. Le-te so se že prenesle iz okrajnih in občinskih organov na same kmetijske zadruge, kjer je za to veliko zanimanje. V bistvu gre za reorganizacijo, ki naj bi zagotovila smotrnejše gospodarjenje z gozdovi, ne I glede na sektor lastništva. Da bi i bile zadruge kos novim nalogam so se zadružna vodstva že doslej v nekaterih občinah izrekla za združevanje in krepitev. V posameznih občinah je predvidena samo po 1 i kmetijska zadruga tako, da bi v okraju, kot je predvideno, od do-I sedanjih 56 kmetijskih zadrug 1 ostalo vnaprej samo še 16. Toda v dosedanjih razpravah so se izoblikovali tudi različni prijemi, kar je tudi posledica različnih S seje Izvršnega odbora OO SZDL pravičen! prigovori Organizacije SZDL bi morale pojasnjevati pravi smisel reorganizacije nekaterih občin - Združevati zadruge zato, da bodo sposobne proizvajati več in bolje Na petkovi seji Izvršnega odbora Okrajnega odbora SZDL so razpravljali predvsem o nadaljnjih nalogah v zvezi s perspektivnim razvojem kmetijstva in o združevanju kmetijskih zadrug. Govorili so tudi o problemih v zvezi z razpravo o morebitni združitvi nekaterih občin ter izvolili nov izdajateljski svet »Glasa«. Obširen pregled o problemih *rnetijske proizvodnje je podal tovariš Martin Košir, predsednik °2Z Kranj. Po zadnjih podatkih So mnoge zadruge pravilno ocenile Položaj in same sklenile, da se Združijo v večje gospodarske eno-e- Predvidoma bo v okraju po ^družitvah še 16 kmetijskih zadrug. Da pa bi se spričo obsežnosti zadrug ne izgubil stik z neposred-nimi proizvajalci, bo treba znotraj Zadruge organizirat i posamezna ?r°izvodna področja. Bistveno pa Je' da pripravimo združevanje ta ko, _ hitrej da bo na novi ospovi možno e in smotrneje uporabljati mehanizacijo in izvajati vse moderne agrotehnične ukrepe ter zagotoviti večjo proizvodnjo. V nasprotnem primeru združevanje ne bi imelo smisla. Člani Izvršnega odbora so bili mnenja, da bi kazalo o teh problemih posebej govoriti na plenumu Okrajnega odbora szdl. Se zlasti pa bi se morali s temi problemi ukvarjati občinski odbori szdl. Predlog o reorganizaciji nekaterih komun je bil marsikje povod za najrazličnejša govoričenja. Občinski odbori, predvsem prizadetih občin, bi morali zategadelj bolj pojasnjevati pravi smisel predvi- Po končanih zborih volivcev v jeseniški občini Gre za vsebino Slabo pripravljeni zbori volivcev ne morejo dati kdove kakšnih rezultatov Čeprav so bili zadnji zbori volivcev v jeseniški komuni že prejšnji mesec, bi bilo vendar napak, če bi šli mimo mnenj kako so ti zbori potekali in številnih predlogov — kakšna bi morala biti vsebina zborov v prihodnje. NI pa naš namen, da bi danes podrobneje pisali o željah volivcev — o tem smo že precej pisali in vsekakor se bomo še večkrat dotaknili vprašanj, ki so jih načeli volivci — temveč o poteku zborov. Nekatere družbene-politične or denih sprememb. Tu ne gre za odtujevanje oblasti. Mnogi namreč mislijo, da bodo ob morebitni ukinitvi občinskih ljudskih odborov, zgubili neposreden stik in vpliv na delo teh organov. Pri tem pa pozabljajo, da gre za kvalitativen premik v razvoju našega družbenega upravljanja, pri čemer pa je mnogo manj važno, kolikšne so možnosti neposrednega stika z upravnim aparatom ljudskega odbora, kot kolikšne so možnosti neposrednega soodločanja posameznega državljana v gospodarski organizaciji in krajevni skupnosti in kolikšna je gospodarska moč vsakega kraja. Standarda prebivalcev se ne da zagotoviti preko občinskih proračunov, temveč samo z večjo proizvodnostjo in razvitim sistemom delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Zato je tudi napačno govoriti o tem, da bo po združitvi tako šlo vse za center. Vsakomur bo — po zagotovitvi splošnih družbenih obveznosti — ostalo pač toliko, kolikor bo sposoben ustvariti. Izvršni odbor je v nov izdajateljski svet »Glasa« imenoval naslednje tovariše: Staneta Božiča, Smiljo Gostiša, Vinka Hafnerja, Zdravka Krvino, Andreja Verbiča, *-'«">s* '""5 in Slavka Bezrpka. pogojev in potreb. To predvsem v pogledu odnosov gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug ob gospodarjenju s privatnimi gozdovi. Ponekod so močneje poudarjali bodoči pomen gozdnih gospodarstev, ki naj bi z raznimi gozdnimi obrati pomagala kmetijskim zadrugam, v kolikor bi jim le-te pogodbeno odstopale posamezna dela in prosila za začasne usluge. V drugih primerih pa so ob reorganizaciji poudarjali le kmetijsko z*a-drugo, ki» naj bi samostojno upravljala s privatnimi in tudi ž delom gozdov skupne lastnine, s samostojnimi zadružnimi obrati. V današnji razpravi so udeleženci pretresali razna stališča o teh vprašanjih in o perspektivah sploh.-Poudarjali so vse večjo vlogo gozdnih gospodarstev v prihodnosti, ki bi morala dokaj močneje posegati ne le v proizvodnjo gozdov skupne lastnine, marveč pospeševati tudi racionalnejše go-: spodarjenje s privatnimi gozdovi s tem, da bi bile sposobne nuditi zadrugam usluge z mehanizacijo", Mladinska konferenca v Železarni na Jesenicah Potrjeni uspehi (k) Jesenice, 13. nov. — Tu je bila včeraj letna konferenca mladinske organizacije jeseniške železarne. Razen 160 delegatov, ki so jih izvolili na sestankih osnovnih organizacij v železarni, so se konference udeležili tudi predstavniki organov delavskega samoupravljanja in političnih organizacij železarne in komune, nadalje sekretar CK LMJ Tahir Hadjić, član eK LMS Janez Marinšek, predsednik OK LMS Kranj Zdravko Krvma, ter predstavniki mladinskih organizacij Iskre iz Kranja, Litostroja iz Ljubljane, Železarne iz Raven in Siska in mladina rudnika Iz Idrije. Potem, ko so izvolili organe konference in počastili spomin padlih, je predsednik TK lms tov. Janez Čuden prebral obširno poročilo o delu mladine v železarni v minulem obdobju, o problemih proizvodnje, nagrajevanju, izobraževanju, skrbi za mlade ljudi v samskih in vajeniških domovih in drugo. Prebrali so še poročilo sekretarja tovarniškega kom-iteja in predsednika Kluba mladih proiz-vialrev. drevesnicami, strokovnim kadrom itd. Toda vse to ne z dodeljenimi teritorialnimi in drugimi pravicami, marveč samo na osnovi svobodnega ekonomskega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami. Kmetijske zadruge je treba osposabljati, da bodo (kolikor že do sedaj niso) čimprej sposobne prevzeti oziroma izvajati razna obnovitvena in druga dela in se bodo samo na osnovi njihovih interesov še obračala do gozdnih gospodarstev za opravljanje posameznih služb. Skratka, odnosi med zadrugami in gozdnimi gospodarstvi naj se ne urejajo s predpisovanjem pravic enega ali drugega, marveč naj se (predvsem ža privatne gozdove) prepušča svobodnemu sodelovanju med KZ in GG na ekonomski osnovi. Hkrati je bilo tudi predlagano, naj bi posamezne ločene parcele gozdov različnih lastnin arondira-H tako, da bi bilo enotno gospodarjenje lažje in ekonomičnejše. Doslej so bili na določenem območju logarji kar treh^ lastnikov (za okrajne, občinske in privatne gozdove), kar nikakor ni smotrno. Ob teh in drugih.misli bodo sedaj izdelali posebne smernice, o katerih bodo potem povedali svoje mnenje še v zadružnih in gozdarskih organizacijah, kakor tudi na seji Okrajnega ljudskega odbora. K. M. i Ob pripravah na konference krajevnih organizacij SZDL Nadoknadili zamuieno Večina konferenc krajevnih organizacij SZDL bo v drugi polovici novembra. Zlasti pomembne so te konference zato, ker se na njih združuje v eno organizacijo po več prejšnjih osnovnih organizacij in se s tem organizacije SZDL na terenu prilagajajo določilom statuta, ki je bil sprejet na V. kongresu SZDL J. Nove krajevne organizacije se v glevnem pokrivajo s področji krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti. Tako bodo te organizacije laže našle svoje delo v zaključeni samoupravni enoti. Po dosedanjih podatkih so občinski odbora SZDL vse konference zelo'skrbno pripravili. Dosedanji odbori osnovnih organizacij so skrbno pripravili poročila o novih nalogah SZDL in o položaju v posameznih krajevnih odborih In stanovanjskih skupnostih. Prav tako so se dogovorili, da bodo predlagali najbolj aktivne člane dosedanjih vodstev osnovnih organizacij za izvolitev v vodstva novih krajevnih organizacij. Edina izjema v teh pripravah je rodovljiška občina. Tam doslej še niso prav nič storili, da bi se volitve v krajevne organizacije v redu izvedle. Pravijo, da so po novem statutu konference krajevnih organizacij tako samo vsake dve leti in jim jih zato letos ni treba izvajati. Pri tem pozabljajo, da je treba konference izvesti tako zaradi vsklajevanja organizacij s statutom, kot zaradi volitev delegatov za občinske konference, ki bodo že v decembru tega leta oz. januarja prihodnjega leta. Tudi v tej občini bo torej treba pohiteti, da sp »--^jv^^j zamujeno. i Novi podatki o temi: Kdo bo plačal škodo Za škodo v stanovanjskem bloku v Tržiču je kriv izvajalec del V sredni številki »Glasa« smo objavili članek z naslovom: »Kdo bo plačal škodo?« V članku smo objavili nepravilnosti, ki so nastale pri gradnji stanovanjskega bloka Tovarne kos in srpov iz Tržiča. .Ker smo pri tem neposredno obdolžili projektanta, češ da je škoda predvsem sad nepremišljenega projektiranja, se je projektant tov. ing. arh. Jože Kranjčič oglasil v našem uredništvu in nam povedal naslednje: Sanizacije so si že pred temi zbori Prizadevale, da bi izpopolnile do-edanjo vsebino zborov volivcev, »j je bolj ali manj značilna za po-zborov tudi v ostalih občinah, ^re namreč za to, kako se posamezni poročevalci (odborniki) pripravijo na zbore. Za primer naj farno z nekaj besedami zapišemo, kako sta potekala na primer zbora V Zabreznici ali v Žirovnici. Odbornik Občinskega ljudskega Odbora bi moral volivcem povedati vse o polletnem gospodarjenju v °Qčini. Pri tem bi si moral poma- Med 11. in 15. novembrom nestalno vreme s pogostimi padavicami, nato izboljšanje vremena. Dkrog 19. novembra zopet padavi-ru'- Sneg do nižin se pričakuje °krog u, in ziaiiU okrog 19. novembra. gati vsaj z nekaj slehernemu občanu razumljivimi številkami, primerjavo med letošnjim polletjem in prejšnjimi leti, perspektivami in podobno. Skratka njegovo poročilo bi moralo biti sestavljeno in tudi podano tako, da bi ga sleherni volivec z zanimanjem poslušal in bi kasneje tudi moral poseči v razpravo. v obeh krajih pa takšnih poročevalcev ni bilo. Odbornika sta z volivci na kratko opravila: »V naši občini odlično gospodarimo. Letos smo dobili že to in ono. Kar poglejte, kaj je zraslo samo v naši volilni enoti. Ce bo šlo tako tudi v prihodnje, bo vse v redu.« Razen tega so pozabili v Zabreznici izvoliti delovno predsedstvo, zapisnikarja in overova telja zapisnika. Tn kdo naj po takšnem »referatu« in vodenju zbora razpravlja? Saj je bil referat že sam po sebi nekakšno obvestilo, češ da se ja ne bi zbor preveč zavlekel. Od volivcev pa se le še malokdo oglasi in največkrat z dvema besedama vse pove kar ga tišči: pri nas ni luči na cesti, brv čez potok se bo (Nadaljevanje na 2. str.) V šolskem poslopju v Goricah se je še do pred «i....»un gneno.v treh učilnicah 205 otrok. Ta problem pa so rešili z gradnja prostorne učilnice v sedanjem gasilskem strojnem domu, ki so jo odprli konec minulega meseca. Učilnica jim služi hkrati za tehnično delavnico in telovadnico. Podobno kot v Goricah, bi Udi marsikje drugje lahko rešili problem pomanjkanja šolskih prostorov Projekt za stanovanjski blok Tovarne kos in srpov v Tržiču je tipski projekt, po katerem se gradi večino blokov v novem stanovanjskem rfaselju na Zlatem polju v Kranju. Vendar v Kranju ni prišlo do takih napak kot v Tržiču. Očitno je torej, da do škode, ki je nastala v bloku Tovarne kos in srpov ni prišlo po krivdi projektanta, marveč po krivdi Izvajalca del. Nikjer namreč ne vstavijo omar šele tedaj, ko so stanovanja že popleskana in ko so že montirane "okenske police. To bi izvajalej del morali vedeti. Ker so omare izdelane serijsko — izdeluje jih »Jelovica« v Škofji Loki — je razumljivo, da se zaradi mokrega načina zidanja, povsod ne dajo vstaviti brez manjšega podkopa-ivanja. Kar pa zadeva električno inštalacijo je za nepravilnost krivo elektrotehnično podjetje. V vseh načrtih so vsa stikala risana v tlorisu. Višina, kje morajo biti stikala, pa je tako vsakemu izvajaleu del jasna. Enak blok kot v Tržiču je gradbeno podjetje »Gorenje« iz Radovljice gradilo tudi v Radovljici, vendar tam ni prišlo do nobenih podobrih nevšečnosti. To pa zato ne, ker so bila dovršilna dela pravilno razporejena in povezana. Iz navedene izjave je torej razvidno, da je krivec za nastalo ško^ do izvajalec gradnje, to je gradbeno podjetje »Gorenje« iz Radovljice. Zato pričakujemo, da bo izvajalec del v nadaljevanju razprave navedel podrobnejše vzroke, ki so privedli do navedenih napak nri gradnji. Želimo namreč, da bi olemika, ki smo jo začeli v zvezi i gradnjo pri nas na sploh, privedla do zaželenih zaključkov, saj je očitno, da je bilo doslej v našem gradbeništvu precej pomanjkljivosti, ki so zavirale in dražile novogradnje. STRAN NOTRANJA ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 14. NOVEMBRA 1M* I PO S U G T U I Ljudje in dog.dk/ PLENARNA SEJA GENERALNE SKUPŠČINE Na plenarni se.H Generalne skupščine OZN so drugič v tem tednu prevladovale sile, ki želijo čim pravilnejšo delo najvišjih forumov OZN. Popoldanska seja, napovedana zaradi 'zvolltve nestalnih članov Varnostnega sveta in Gospodarsko socialnega sveta ni dolgo trajala, razprava se sploh ni niti začela. POLOŽAJ V KONGU Po burnih demonstracijah proti Mobutuju *« bilo na ulicah Lro-poldvilla mirno. Polkovniki padalci so ponovno zavzeli strateške točke, pripravljeni, da preprečijo nove podobne manifestacije. Z njihovimi ponovnimi nastopi v mestu je bil prekršen nedavni sporazum z OZN, po katerem je zavzel Mobutu, da bo obdržal vojaštvo v vojašnicah. Sadaj je položaj tak, kakršen je b>l pred dvema tednoma, ko so vojaški jeepi in padalci drveli po mesLu in povzročali strah med Kongožani. UPORNIKI SO SE VDALI . . Trideset urni upor proti režimu južnovietmanskega predsednika Ngo Din Diema se je končal z vdajo padalcev, ki 80 začeli upor. -Dva voditelja upora, polkovnik Nguem Canh Ti, namestnik poveljnika padalske brigade in polkovnik Vuong Van Dong, ki sta skušala pobegniti 2 letalom, sta bila aretirana. I Razprava o Kongu v Generalni skupščini ZN, ki se je začela pretekli ponedeljek, je odložena. Že v začetku se Je namreč pokazalo, da bi nadaljnje obravnavanje teta problema prej zamotalo kot rešilo položaj. Na zasedanju skupščine se je pojavi! Kasavu-* bu s svojo delegacijo (čeprav, ga je baje Mobutu »nevtralizira!«:) in prebral vnanrej pripravljen govor, ki je hotel opravičiti vmešavanje zahodnih v konge^ke nr>'ran?e zadeve. Hkrati je skušal preprečit!, d?, bi Generalna .skupščina verificirala mandat delegaciji centralne vlade. Pri tem so ga ZDA vsestransko podprle in celo odklonile vstopni vi-^ sum podpredsedniku eentralne konjoške vlade Kanzi. Nato so s skrajnimi navori in proceduralnimi mahinacijami dosegle, da je verlfikacijska komisija potrdila mandat Kasavubujevi delegaciji. V takem položaju predlagateljem azijsko-afriške resolucije o Kon-ru ni preostalo drugega kot predlagati, naj se razprava odloži. Predstavnik Gane je zategadelj predlagal, naj skupščina počaka na rezultate 15<*članskega odbora za oomžritev. ki ima na-logo proučiti položaj na kraju samem in po možnosti doseči sporazum med sprtimi vodilnimi politiki. Resolucija je dobila absolutno večino glasov, čeprav so se zahodne sile trudile, da ne bi b-la sprejeta. Vmešavanje tujih sjl v kongo-ške zadeve je očitno. Pri tem uporabljajo predvsem svoje eksponente kot so Kasavuhu, Mobu- tu, Bomboko in drugi. Ce bi se razprava nadaljevala, bi se spričo Kasavubujeve akcije ta intervencija celo sankcionirala. To bi pomenilo samo novo poslabšanje položaja v deželi in zaostrevanje hladne vojne. Odložitev razprave je torej edino možen izhod, čeprav položaj terja čimprejšnjo pozitivno akcijo Združenih narodov. Zadnji dogodki v Kongu jasno kažejo, da vsako vmešavanje iz tujine ustvarja še večjo zmedo v deželi. Poročilo namestnika generalnega sekretarja OZN v Kongu Dajala taft na izredno negativno vlogo Belgijcev, ki se v vse večjem številu vračajo v Kongo. Tudi zadnje teroristične akcije polkovnika Mobutuja (aretiral je med drugim tudi predsednika pokrajinske vlade v Leopoldvlllu Kami ta tuja z družino), povedo, da je v teku obširna akcija, da se s silo spodkopljejo pozicije parlamenta In legalne vlade in odpre vrata prozahodni orientaciji predsednika Kasavubuja. Poročilo veleposlanika Dajala je pustilo med delegacijami močan vtis. Prav zato so zavrnile, da bi razpravi o Kongu dajala ton Kasavubujeva delegacija in da bi belgijski zunanji minister Vignv opravičeval vmešavanje Belgijcev v kongoške zadeve. Tudi razprava o Kongu je pokazala — Čeprav ni mogla biti zaključena — da so nepovezane države sposobne najrealneje ocenjevati položaj in tudi vplivat! na razvijanje mednarodnih dogajanj, kljub naporom nekaterih držav, da bi Iz teh dogodkov izvlekle blokovske koristi. Iz okrajne konference Zveze slepih Aktivno sodelovanje v najuspešnejša in trajna pomoč članstvu V« P Kranj, 13. novembra — Danes je bila v Kranju okrajna konferenca zveze slepih. Pred tem so bile že sektorske konference v Skofji Loki, Kranju in na Jesenieah. Na današnji konferenci so razpravljali o dosedanjem delu te organizacije in izvolili novo vodstvo. Največ so na današnji konferenci govorili o potrebi nenehnega osposabljanja slepih, da se oni lahko aktivno udejstvujujejo kot enakopravni državljani in proizvajalci v proizvodnji in v' družbenem življenju sploh. Danes imamo, kot so poudarjali na konferenci, že vrsto zakonskih predpisov in tudi ekonomske možnosti, da nudimo slepim vse večjo pomoč. Spričo tega so tudi vse večje naloge ljudskih odborov in družbenih organizacij do slepih. Toda ta pomoč se vse bolj oddaljuje od nekdanjih oblik podpor in »miloščin«, kar je poniževalo priaadete, in usmerja k nenehnemu osposabljanju slepih, da se zaposlujejo v podjetjih, da se uveljavljajo v javnem in družbenem življenju. O tem je na današnji konferenci govorilo že pof roeilo dosedanjega predsednika Ignaca Ušlakarja in poročilo iz sektorskih konferenc ki ga je prebrala tajnica Anica Okorn. Prav tako je osposabljanje slepih bila osrednja tema vseh drugih govornikov. Tako je o tem govoril v svojem poročilu tajnik Glavnega odbora Zveze slepih Slovenije Ivan Bizant ter predsednica te organizacije Mirni Breznik, Franc Kono-belj, ki je v imenu OO Zveze borcev zaželel več sodelovanja in skladnosti pri zaposlevanju itd., zatem Janko Strniša, ki je govoril BBlGŽHfl NERESNO OBČINSTVO Prejšnji teden je v Skofji Loki In na Trati gostoval balet ljubljanske Opere. Predstava Je bila namenjena šolski mladini. Tako se je zbralo preko 600 radovednih mladih obrazov v starosti od 7. do 18. leta iz različnih šol (gimnazije in osemletk) v nabito polni dvorani v Skofji Loki. Vodja baletne skupine, ki je napovedoval posamezne točke je moral precej živahne mlade gledalce stalno miriti, ker so s svojim govorjenjem in prerivanjem motili program. Ko je napovedovalce videl, da je brezuspešen, je tudi nehal napovedovati. Razen tega pa so izvajalci program tudi občutno skrajšali. Za slovo, po končani predstavi je ta mlada in neresna publika še Iz-zvlžgala umetniški ansambel Iz Ljubljane. Menimo, da Je pohvale vredno, da so ta umetniški večer organizirali v Skofji Loki, škoda pa je le, da so v dvorano spustili še premlade ljudi, ki pač še ne dojemajo umetnosti kot je balet. Zato bi kazalo, da bi v prihodnje take vrhunske umetniške stvaritve priredili le za starejše mladince In mladinke oziroma za šolarje, in to s predhodno obrazložitvijo. Za mlajše pa naj bi organizirali take baletne predstave, da bodo tudi njim razumljive. V. R. S NEDELJSKE VOZOVNICE ZA DAN REPUBLIKE Vozovnice za povratno potovanje bodo ob Dnevu republike veljale pet dni, in sicer za odhod od sobote, 26. novembra ob 12. url do srede, 30. novembra ob 24. uri, za povratek pa od nedelje, 27. novembra od 0.00 do četrtka, 1. decembra do 12. ure. Nedeljske vozovnice veljajo za prvi In drugi razred potniških in brzlh vlakov na razdaljah do 600 kilometrov. Pričakujejo, da bodo Železniška podjetja med m/.niki Okrepila železniški promet, _. v imenu Okrajnega sveta za socialno varstvo, zatem tajnik Okrajnega odbora Rdečega križa Jože Cehovi n, predstavnik Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega komiteja LMS Igor Janhar, predstavnik Okrajnega odbora Zveze vojaških in vojnih invalidov ter Okr. tavoda za socialno zavarovanje tovariš Mihelič, okulistka dr. Anda Kalan, Konfidenti Peter, Tonček Pintar, Kodrič Jožica, Mtmlca De-beljakova in drugI. Vsi so menili, da je pomoč slepim najuspešnejša z organizacijo raznih tečajev in podobno, kar članom te organizacije omogoča, da spoznavajo današnji svet In živijo enakopravno življenje, a mnogi od teh se zaposlujejo v proizvodnji. NA DELU IN RAZVEDRILU V našem okraju je skupno 211 slepih. Toda od teh jih je samo še 73, ki živijo na vasi in se bavijo z raznimi deli. Vsi ostali so drugače preskrbljeni. 107 jih je v Zavodu slepih v Skofji Loki, 41 pa jih je v rednem delovnem odnosu v gospodarskih organizacijah. Zlasti so pokazali razumevanje za zaposle-vanje slepih v kolektivu Iskra in Planika v Kranju, pa tudi v škofjeloški predilnici in v drugih tovarnah. Družbeno življenje in tudi možnost za vsestransko osposabljanje je zlasti razvito v škofjeloškem zavodu. Prav tako nameravajo sedaj začeti s posebnimi tečaji za strojepisje, za učenje esperanta in nem- Gre za vsebino (Nadaljevanje s 1. str.) podrla in podobno. — V takBnem primeru zbor vsekakor ni dosegel svojega namena. Ce zbori tako potekajo je res škoda, zlasti še, ker so bili zadnji zbori volivcev v jeseniški komuni nadvse dobro obiskani in ni bilo niti enega primera, da bi moral biti zbor preložen, kar je bilo v prejšnjih primerih večkrat pojav. Torej so zadnji zbori organizacijsko — zaradi obiska - povsem uspeli, vendar pa bo treba za prihodnje zbore, ki bodo v decembru, poskrbeti tudi za kvalitetnejšo vsebino. Zadovoljni bi bili že z obliko, kakršna je bila na zadnjem zboru na Hrušici. Zadnji zbori so skratka pokazali, da je treba v prihodnje poskrbeti za kvalitetnejše poročevalce, ki bi zagotovili konstruktlvnejšo razpravo volivcev. n. n. ščine in drugih veščin. Res je, da so med njihovimi člani posamezniki z visoko izobrazbo, da so zaposleni ne samo kot telefonisti in vratarji, marveč tudi kot fiziote-rapevti, pedagoški delavci itd. Poleg osposabljanja članstva za primerna delovna mesta v proizvodnji so na današnji konferenci poudarjali tudi potrebo večjega kulturnega udejstvovanja slepih v DPD Svoboda itd. Poleg navadne Brayllove pisave imajo danes slepi že poseben kratkopis, ki jim omogoia praktičnejšega pismenega izražanja. Razen tega imajo sodobne tehnične prioomočke kot na primer radio, magnetofonske trakove in podobno, ki jim približuje sodobni svet in jih osposablja za samozavestno in enakopravno življenje v naši družbi. Na konferenci so tudi povedali, da nameravajo sedanji Zavod v Skofji Loki še znatno razširiti in ga izpopolniti kot vzgojno usta- novo. -1. c. Trgovina za špecerljo in galanterijo na Golniku bo v kratkem dobila povsem drugačni videz. Omenjen1 lokal so adaptirali in povečali. Sedaj prodajajo le v prizldanem delu trgovine, z rednim poslovanjem pa bodo pričeli še pred 29. noćnikom, ko bodo.končali z vsemi glavnimi deli. > Perspektivni 10-letni razvoj usnjarske industrije Modernizacija proizvodnje Nad 380 milijonov investicij za Standard in Runo Usnjarska industrija pri nas je dokaj zastarela in se prepočasi prilagaja sodobnejši proizvodnji In dviganju delovne storilnosti. OLO je že lani imenoval posebno komisijo, ki naj prouči stanje v tej industriji in izdela ustrezne predloge za dolgoročnejši perspektivni načrt. Komisija je že izdelala končne smernice za prihodnjih 10 let in jih bo predložila v razpravo članom obeh zborov OLO na prihodnji seji, ki je napovedana za torek, 15. novembra. Usnjarsko industrijo predstavljajo pri nas tri podjetja: Standard v Kranju, tovarna Runo v Tržiču ter usnjarna v Železnikih, dasi je le-ta še dokaj obrtnega značaja. Čeprav sta ob tovarni v zadnjih letih napravili precejšen napredek in povečali pr -vodnjo, je vendar proizvodnja > ganiztrana še na zelo zastarel način. Zato predvidene smernice ne priporočajo ekstenzivnega povečevanja proizvodnje, marveč le ustrezne rekonstrukcije, ki naj zagotovijo boljšo mehanizacijo obratov in skladno s tem povečanje dohodka. Hkrati je predvideno medsobojno sodelovanje in dopolnjevanje in podobno. Predvidena Je celo možnost spojitve vse te dejavnosti v enotno podjetje z ločenimi obrati. V celoti je predvideno, da bi za nadaljnjo rekonstrukcijo samo v tovarni Standard in Runo porabili v prihodnjih letih nad 380 milijonov dinarjev. Največ teh investicij, in sicer 320 milijonov (od katerih bi polovico prispeval sam kolektiv) je predvidenih za tovarno Runo. V obeh podjetjih je skladno z novo mehanizacijo in rekonstrukcijo predvidena možnost izboljšanja kvalitet usnja. V tovarni Standard je predvidena tudi proizvodnja posebnih izdelkov iz odpadkov, ki jih sedaj sploh ne uporabljamo. Po končani rekonstrukciji je predvideno povečanje brutoprodukta v tovarni Standard od sedanjih 1180 milijonov na 1500 milijonov dinarjev letno, v tovarni Runo pa od okroglo 819 na 1350 milijonov dinarjev letno. To pa pomeni skupno povečanje na 851 milijonov dinarjev letno, in sicer s približno istim številom delavcev kot danes. -l.e. Letna konferenca LMS v Tiskanih Naloge mladine Kranj, 13. nov. — Danes je bila v Tiskanini letna konferenca tamkajšnje mladinske organizacije. " Kot gostje so se Je udeležili tudi sekretar CK Ljudske mladine Ju* goslavije, tov. Tahlr Hadjič, sekretar organizacijsko kadrovske komisije Juško Latinovlč, predsednik OK LMS Kranj Zdravko Krvl-na, predsednik ObK LMS Kranj Rogelj Franci ter predstavnik« podjetja In samoupravnih organov. Konferenca je posebno poudarila naloge Ljudske mladine pri pr°" Izvodnjlh problemih, uveljavljanj11 mladine v samoupravnih organih, v splošnem izobraževanju, medse-bojnih odnosov ter ostalih problemov, ki tarejo mladega proizvajal" ca na delavnem mestu. R. F. j Poplave v Tuhinjski dolini Seminar v Titanu - Tudi v Zg. Mekinjah vodovod Poplave so zelo prizadele Tuhinjsko dolino. Se do danes niso popravili škode v Spitaliču. kjer ja za ostrim ovinkom proti Mot-niku zdrsnil na cesto ves hrib. Sodijo, da se je na Slapeh utrgal oblak. Velike količine vode so poplavile nekaj hiš ln prehinlle pro- V MOSTAH JE PBATA poplavila cesto proti Kranju. Ko so lani izkopali odtočni jarek v Suhado-lah, so mnogi dvomili, da bo dobro služil. Ob zadnji povodnji pa se je pokazalo, da stro*kl poplačani. Voda ni dosegla Suhadol, ki jih je preje vedno poplavljala. Tu- met za več dni. Pred Motnlkom so ^i v Komendi in Mostah bodo zdaj morali potniki prestopati v avto- morali obnoviti stari odtočni jarek bus proti Cenlju. mimo mlina, da bo cesta proti nOŠ RRZ60UOR 5 let v mrazu med vročimi navllačl Naval na prvo hojesko srečanje v letošnji sezoni je bil v četrtek na Jesenicah precejšen. Vratarji pri vhodih so imeli zaradi tega obilico posla. Zato smo se z enim izmed njih — predstavil se nam Je Smail Musič — zapletli v krajši razgovor. Seveda pa nam je to uspelo šele potem, ko so bili že vsi gledalci zbrani ob ledeni ploskvi. — Ali je to vaša edina zaposlitev, aH imate št kakšen drug poklic?« — Jeseniškim hokejistom pomagam iz veselja. Po poklicu pa sem zaposlen kot topile« v Jeseniški železarni. — Vam je bilo že kdaj žal, da v večernih urah stojite na mrazu pred vrati, namesto da bi bili doma na toplem? — O tem sploh ie nisem rai- misljul. Večkrat pa so me gledalci ie tako razjezili, da bi jo najraje uevrl domov. Ce pričakujejo bolj zanimivo srečanje, se zberejo v večjem številu In prav takrat navale v zadnjih trenutkih na vrata v velikih skupinah. Tedaj ne razumejo, da moram ja? prav tako videti, če ima vsak vstopnico. Zatorej zahtevam red in ne morem opravljati svoje dolžnosti, če se gledalci preriva jo. SIcer ne smem reči, da se ljudje na splošno takšni, vendar zadostuje, da sta v gruči le dv;-prenapeteZa In Ze se ljudje prepirajo med seboj. Takrat pa sen največkrat največja žrtev jaz. -Koliko bolj bi bilo prijetno moji delo, če bi ga vsi ljudje razumeli. — Koliko let Ze opravljata posle vratarja in kdaj ste bili najbolj srečni v tej službi? — Pet let sem rasen svojega poklica že tudi amater-vratar. V mojem drugem poklicu pa Sem bil najsrečnejli ko so jeseniški fantje prvič osvojili naslov drž. prvaka. — Kaj pa menite o bodrenju ti-sočev gledalcev, ki se vedno zbe-x rejo ob ledeni plošči? — Teiko bi dal sodbo o njih. Povedal pa vam bom vseeno, kaj se mi večkrat zdi nerazumljivo. Takrat, kadar Jeseničani vodijo, gledalci navijajo z največjim navdušenjem in vso močjo svojih grl, če pa vodijo gostje, imam občutek, da je tekma brez gledalcev. Zdi so mi, če bi Jeseničani svoje hokejiste bodrili tudi V trenutkih, ko jim trda prede, da bi marsikakšen poraz lahko spremenili tudi v zmago. B. F. M ..m,.........i.Hni.MLHulU^ ..NtKi,..!.!.^..!.,,..,.......1.1>uml1,:llhUllillillllll.luiillthlMMiUhil(i>illllllUllhnillihililiuhlllHlu Kranju zavarovana. Voda ga 1e zadnja leta že popolnoma zasula« V TOVARNI TITAN v Kamniku so v tem tednu organizirali semi" nar za člane delavskega sveta 'n ostale delavce. Na programu c° bila aktualna vprašanja o upravljanju z družbeno imovino, o družbeni vlogi organov delavskega samoupravljanja, o odnosih med ljudmi v proizvodnji in o materialni odgovornosti v gospodarski!1 organizacijah. Predavanj se J0 udeleževalo 90 poslušalcev. V MEKINJAH je ta teden 20 h»Š dobilo priključek na kamniško vodovodno omrežje. Prebivalci v Z*. Mekinjah so z zadovoljstvom prvič natočili vodo v domači hlšU saj jim ne bo treba več hoditi na oddaljeni javni vodnjak. I Iz Besnlce In Nemilj V preteklem tednu so na okrajni cesti Besniea-Nemilje dokončno usposobili za promet tri nove mostove, s katerimi je bil rešen pereč problem prometa v tej dolini. V Nemlljah so začeli z zdrav-stveno-prosvetnim tečajem, ki Ka je organizirala osnovna organizacija RK. Okoli 15 žena in deklet si bo tako od predavateljev pridobilo potrebno zmnjo iz zd- ivstva, higieno nege dojončka, vzgoj* otrok itd. PONEDELJEK, 14. NOVEMBRA 19G0 ZANIMIVOSTI # MLADA RAST STRAN 3 "I /?. L. *T£V£N$ON 43. Kapitan je le malo cenil podčastnika Arrovva 44. Kapitan Je hvalil »Hispaniolo«, da je zvesta in In res ga mornarji niso ubogali. Komaj so bili na poslušna, ali vselej pristavil: »Nismo še doma in tale visokem morju, že je prihajal na krov pijan kot vožnja mi ni prav nič všeč«. Mr. Trela\vney mu je Čep in besede so se mu zatikale. Neko viharno noč vselej zaničljivo obrnil hrbet, kadar je kapitan ta- Je, ne da bi kdo sploh opazil, zdrknil z krova in koje g0V3r;L Kapitan je tudi negodoval, ko je mr. utonjl. Zamenjal ga je sposcben mornar Job — do- ber zaupnik Johna 8'Iverja. Sllvcr je ves dan skalc- Trelawney ubazal postaviti sredi krova l:ad z ja- \\~\ . ..^ i___ bolki, da so jih jemali mernar,.i, ce se jim je «al po kuhinji in neumorno skrbel, da je bilo tam J * . *. -., . , , , Msto kot v Škatlici. Krajci si je čas s papigo, ki lJubn°- Kapitan ni hotel razvajati mos.va, tođa kot Jo je imenoval - Flint, in ki je venomer klepetala: boste sicer videli, nam je prav ta kad rešila živi, e- »Zlati piastrj! Zlati piastri!«. nje. Nekoč po sončnem zahodu sem si zaželel jabolk. Pionirska zadruga osnovne ?ole Predoslje V osnovni šoli v Predosljah smo ustanovili pionirsko zadrugo, VRTNARSKI KROŽEK V PIONIRSKI ZADRUGI V PREDOSLJAH V vrtnarskem krožku nas je bilo včlanjenih 32 članov. Obdelovali smo del šolskega vrta. Sadili smo čebulo, česen, peteršilj, korenje in cvetlice. Čebule smo Prodali 79 kg. Zanjo smo dobili 2370 dinarjev. Ta denar smo dali šolski mlečni kuhinji. Člani tega krožka smo čistili tudi grobove padlih, .pastizanov, ki so padli v borbi za svobodo. Tudi prostor okrog spomenika v Orehovljah smo pogosto čistili. Nanj smo sadili tudi dišeče rožice. Na ekskurzije nismo hodili, ker ni bilo ugodnega vremena. Jeraj Cirila 'Oprostite prosim, kje pa je izhod?* ki skrbi za kokoši. Kokoši smo dobili v letošnji pomladi. Bilo jih je 58. Predno so začele nesti jajčka, jih je 8 poginilo. Ostalo nam jih je še 50. Zadruga šteje 17 članov. Vsi člani marljivo opravljamo svoje delo. Izvolili smo 5-članski upravni odbor. Predsednik je Zalokar Metoda, tajnik Zelnik Mihaela, Drobtinice POGUMNI PES »Cemu lajaš, pes?« »Volka plašim.« »Zakaj pa tiščiš rep med noge?« »Bojim se ga.-« KDO? Peter se je vrnil iz mesta domov in je vprašal bratca: »Je bil kdo tu?« »Da!« »Kdo?« »Jaz!« »Ne, vedel bi rad, ali je kdo prišel?« »Da!« »Kdo?« »Ti!« BURJA Burja piha, piha, da drevesa niha. Mirko kiha prehlajen, 1 vendar zmeraj sili ven. blagajnik Pogačnik Zvonko, gospodar Jokovič Mišo in član Koželj Štefka. Na vsakih 17 dni pride na vrsto po en član in ta dan oskrbuje kokoši. Zjutraj odpre kokošnjak in ga počisti ter nakrmi kokoSi. Opoldan jim zopet da krmo z otrobi. Popoldan pobere jajčka. Zapiše v knjigo materiala, koliko krme je porabil in koliko jajc je dobil. Denar za prodana jajca izroči blagajniku. Blagajnik vlaga denar v Zadružno hranilnico in dviga denar, ki ga potrebujemo za krmo. Naše kokoši so vse bele barve in še vedno pridno nesejo jajca. Spomladi upamo, da nam bodo prinašale več dohodkov, ker bodo nesle bolj debela jajca. , Zalokar Metoda Cesarica Farah Diba je rodila prestolonaslednika Slednjič si je perzijski dvor oddahnil: mlada cesarica Farah Diba je rodila sina. Sahu Rezi Pahleviju se je rodil deček in nasledstvo na prestolu 2500 let stare monarhije — najstarejše na svetu — je zagotovljeno. Sah se je ločil že od dveh žena, ker mu nista mogli dati moškega potomca. Farah Diba, 22-letna študentka umetnostne zgođov'ne, ki so jo izbrali za mater bodočega prestolonaslednike., je svojo dolžnost storila. Ni dvoma, da je vse leto — poročila se je decembra lani - živela pod vtisom te velike odgovornosti. Ob poroki U je šahova mati Tadž Moluk to tudi jasno povedala: »Seveda računamo s tem, da boš dinastiji Pahlevi darovala prestolonaslednika. Od tega je odvisna tvoja bodočnost!« Dvor, šah in vlada so zahtevali od nje izpolnitev te edine naloge. Otrok bo dobil ime Reza Karuš Ali. Reza je ime njegovemu očetu in dedu, Ke.ruš pa je bil ustanovitelj perzijske vladarske dinastije pred 2590 leti. Ko se je Farah prebudila iz narkoze in izvedela. aziskovalci pred faraonovo zakladnico Po dvomesečnem kopan'm v najdaljši kamniti grobnici Egipta so se arheologi verjetno približali ci~ Iju — zaklidnici faraona Setija. Do zdaj so odkopali 43 kamnitih stopnic v ne Javno odkritem hodniku, ki je dol* 135 metrov. Kaže, da zdaj nimajo več stopnic pred se* boj. Egiptovski arheolog K^mal el Matih je h javil, da so delavci, ki co pomagali pri odkoptvanju, prišli do majhnega stopnica, ki ima koma] meter premera. Po n:egovem mnenja, bi to utegnit biti dober Znak, d* so že bli?" vhoda v Setl-}evo Zcklaaiiicp. H krsti je seveda opozoril fidi na možnost, da je stopnišče lahko snno okras, < katerim so arhitekti starega Egipta hoteli spravljati v zmoto raziskovalce. Delavci so namre- že očistili 60 cm peska in po:zk-:sili s kop* jem prodreti do konra hodnika, Kopje pa je prodrlo sko?,i sloj tg* mo 25 cm in se ustavilo. Malah Padec v. osmega iiađstrflp'a Pročelje velike rlmsk? palače v ulici Slaminia sta barvala dva delavca. 16-let.ni Antonio Cachioni je iz neznanih vzrokov nenadoma padel iz višine osmega nadstropja na dvorišče in so ubil. Njegov sodelavec, kl je zaradi Cachic-nijeve-ga padca pričel tudi sam padati, se je v zadnjem trenutku oprijel neke vrvi in se tako dolgo držal, da so ga rešili. fllllllllllllllllilllllllllllllllllM Moniyjeva točnost n i Pravijo, da je jeldmaršal Montgomery najtočnejši človek na |§ I svetu. Če Monty reče, da bo prišel ob enajstih dopoldne, bo ■ g prišel natanko tedaj, ko bo odbila ura enajsto. Niti dve minuti S §§ prej niti dve minuti pozneje. Pripelje se v svojem črnem avto- g g mobilu, kot da je v njegov motor vgrajena ura. Nekateri so ga H H celo imenovali »čudež preciznosti«. ■ Te dni pa je neki prebrisani novinar odkril skrivnost M on- n I tyjeve točnosti. Montgomerj je napovedal svoj obisk v neki to- §| I varni britvic v Islezvorthu pri Londonu. Novinar je prišel pet 9 = minut prej in se nekoliko sprehodil okoli tovarne. V ulici za S H vogalom tovarne je zagledal starinski avto, v katerem je sedel ■ H Montgomery in gledal na svojo ročno uro, roke pa je držal pri- §| jg pravljene na volanu. s s li meni, da je to morda znak za kamniti zid namesto odprtine. »Morda je to vhod v zakladnico, vendar ne moremo biti še prepričani o tem.* Nadaljevanje izkopavanj bo dalo odgovor na to vprašanje. da je rodila dečka, je dejala: »To Je največji uspeh v mojem življenju!« Vlada upa, da so z rojstvom prestolonaslednika vsaj začasno od* gnani črni oblaki, ki so že dlje časa zbirajo nad monarhijo v Per-« ziji spričo naraščajočega nezadovoljstva med ljudstvom. Leta 1949 so napravili nezadovoljneži na šaha atentat, ki se ni posrečil, leta 1953 pa je monarh zaradi vrenja v državi za štiri dni zapustil deželo. Dvorjani delijo v Teheranu Že nekaj dni teheranskim revežem brezplačno riž in kruh. Sah je tudi sklenil, da bo šest tednov 2000 revežev brezplačno prejemalo hrano. Razen tega se bodo otroci siromašnih staršev smeli šest dni Igrati na dvorišču perzijskega dvorca. Med prvimi je brzojavno česti* tala perzijskemu vladarskemu pa* ru bivša cesarica Soraja, ki se je te dni preselila v Hollywood. Pra* vijo, da je tam že podpisala pogodbo za nastop v filmu, ki naj bi prikazal njeno življenje. >*" V Zahodni Angliji so hudi nalivi v zadnjem času povzročili neurje In poplave. Poplavljenih je bilo 10 mest. Pričujoči posnetek z zraka kaže poplavljeno področje na poti med Extcrjem in Londonom AOA7A CHR1ST1E »Je to poit na Fernly Park?« me je vprašal tujec ■ hniipavim glasom. Pogledal sem ga. Nosil je klobuk globoko v čelo, ovratnik plašča pa si je zavihal visoko čez obraz. Njegovega obraza nisem mogel razločiti, toda zdel *e mi je še mlad, glas pa robat In surov. »To so vrtna vrata« »Hvala.« Omahoval je in potem brez potrebe dodal: »Jaz sem tu namreč tujec« Ko je šel »kozi vrtna vrata, sem gledal za njim. Najbolj čudno je bilo, da me Je njegov glas na nekoga spominjal, nekoga, ki sem ga poznal. Toda ttis spregledala moje laži. Ob desetih sem se dvignil, zazehal in predlagal, da bi šla spat. Karolima je prikimala. Bil je petek in v petek na v i jem vse ure. Tudi tokrat sem se držal te navade, Kanil ima pa je medtem pogledala, če so kuhinj.ska vrata zaklenjena. Ob Četrt na enajst sva Šla po stopnicah navzgor. Pravkar sem stmpil na zadnjo, ko je v vcil zazvonil telefon. »Gospod Bales,« je ugibala Karolina. »Kaj?« sem vzkliknil. »Kaj? Seveda, takoj pridem.« Potom sem planil po stolpnicah navzgor, pograbil torbo in spravil vanjo nokaj najbolj potrebnih •tvari. -Parker mi je telefoniral Iz Fernlyja,« sem raz-bu.jen zaklical Karcftind. »Rogerja Aekrovda so laslil umorjenega!« 5. V zelo kratkem času sem pripravil avto in od-d4vja,I na Fernly. Naglo sem skočil iz voza lin razburjeno zvonil Končno som zaslišali da nekdo od-. klepa, in togo j« stal Parker pri vratih. Potisnil sem ga ob stran in od ha tel v vežo. »Kje je« sem odsekano vprašal. »Oprostite, kdo?« »Gospodar, Aekroyd. Ne stojite tu, človek, in ne zijajte tako v mene. Ste že obvestili policijo?« »Policijo, gospod? Pravite, policijo?« Parker me je pogledal, kot da sem duh. »Toda kaj je z vami, Parker? Cc je vaš gospodar sare« bil umorjen, kot pravite ...« Parker je krlknil. »Gospod? Umorjen? Nemogoče, gospod.« Zdaj je bila vrsta na meni, da sem zazijal. »Ali mi niste vi pred komaj petimi minutami telefonsko sporočili, da so gospoda Ackroyda umorili?« »Jaz, gospod? Ne zares nisem bil jaz. Kako bi mogel kaj takega storiti!« »Torej trdite, da je to bila le neumna potegavščina in da je z gospodom Ackroydom vse v najlepšem redu.« »Oprostite, gospod, aH se je človek pri telefonu izdajal za mene?« »Natančno vam bom ponovil besede, ki sem jih slišal: ,Halo! Ali govorim z doktorjem Sheppardom? Tukaj Parker, služabnik s Fernlyja. Prosim, takoj pridite. Gospoda Aokroyda so umorili.« Jaz in Parker sva strmela drug v drugega. »Zelo neumna šala, gospod,« je končno dejal jezno. »Kako le lahko kdo stori kaj takega...« »Kje je gospod Ackroyd?« sem se spomnil naenkrat. »Mislim, da je še vedno v svoji delovni sobi — Dame so odšl« spat, major Blunt in gospod Ray-mond pa še vedno igrata biljard.-« »Pogledal bom k njemu,« sem dejal. »Vem sicer, da ne želi, da bi ga kdo zdaj vznemirjal, toda ta čudna šala Je tuđi mene napravila nervoznega. Rad bi se sam prepričal, če je vse v redu.« »Res, gospod. Tudi jaz sem zaskrbljen. Ce nimate ničesar proti, bi vas spremljal.« »Rade volje,« sem pritrdil. »Pridite!« Sla sva skozi desna vrata in čez majhen hodnik, od koder vodijo ozke stopnice k Ackroydovl spalnici. Potem sva potrkala na vrata njegove delovne sobe. Nobenega odgovora. Pritisnil sem na kljuko, toda vrata so bila zaklenjena* »Dovolite, gospod,« me je prosil Parker. Za moža svoje postave je zelo spretno pokleknil in pogledal skozi ključavnico. »Ključ je v vratih,« je ugotovil In vstal. »Gospod Ackroyd se Je moral zakleniti in potem zaspati.« Tudi sam sem se sklonil k vratom in lahko potrdil Parkerjevo ugotovitev. »Tako se zdi,« sem dejal, »toda kljub temu bom zbudil vašega gospoda, Parker. Ne bi mogel oditi pomirjen domov, če ne bi sližal iz njegovih ust, da je živ In zdrav.« Potem sem zaropotal z vrati in vzkliknil: »Ackroyd, Aekroyd, samo trenutek!« Nihče ni odgovoril. Pogledal sem* okoli sebe. »Ne bi rad zbudil cele hiše,« sem se obotavljal. Parker je zaprl vrata, ki so vodila v veliko vežo, od koder sva prišla. »Tako naju nihče ne bo slišal, gospod. Soba za biljard je na drugI strani hiše, prav tako kot gospodinjski prostori in spalnica za dame.« Nestrpno sem prikimal. Potem sem še enkrat močno udaril po vratih, se sklonil in zavpil skozi ključavnico: »Ackroyd, Ackroyd! Jaz sem, Sheppard! Spustite me v sobo!« Mrtvaška tišina. Iz zaklenjene sobe ni bilo nobenega znaka življenja. S Parterjem sva se spogledala. »Poslušajte, Parker,« sem mu dejal. »Z nečim morava vlomiti v sobo. Sam prevzamem odgovornost.« »Kakor menite, gospod,« je dejal Parker nekoliko neodločno. »Resno mislim. Zares sem izredno vznemirjen.« Pogledal sem naokrog in pograbil težak hrastov stol. Trikrat sva udarila po ključavnici, Četrtič pa so se vrata vdala in stopila sva v sobo. Ackrovd je sedel še vedno, kot sem ga pustil, v naslonjaču pred kaminom. Glava mu je omahnila na stran in pod ovratnikom je bilo jasno videti ko-vinasti držaj noža. Približala sva se na pol ležečemu telesu. Slišal sem, kako je služabnik težko in sunkovito dihal. »Zaboden, od zadaj,« je šepetal. »Strašno.« Obrisal si je čelo z žepnim robcem in previdno segel po noževem držaju. »Ne dotikajte se ga,« sem ga posvaril. »Pojdite takoj k telefonu in obvestite policijo. Potem pokličite gospoda Rajmond* in majorja Blunta.* Parker se je z naglimi koraki odstranil in si še vedno brisal potno čelo. Storil sem tisto malo, kar je še preostalo, pri tem pa sem se trudil, da ne bi premaknil trupla in se dotaknil ročaja bodala. Nobene stvari nisem premaknil z mesta. Ackroyd je bil gotovo že dolgo časa mrtev. Nekaj trenutkov sem stal nepremično. Potem pa Je zadonel od zunaj Raymondov preplašen, nejeveren glas: »Kaj pravite? Nemogoče. Kje je zdravnik?« Burno je vstopil in obstal mrtvaško bled na pragu. Druga roka ga je potisnila vstran in v sobo je planil Hektor Blunt. »Moj bog!« Je zastokal Raymond za njim. »Kako je to mogoče?« Blunt Je stopil naravnost proti naslonjaču. — Sklonil se je nad truplo in menil sem, da bo kot Parker poskušal prijeti za nož. Zadržal sem ga. »Nič ne sme biti spremenjeno,« sem pojasnil. — »Policija ga mora videti prav tako, kot smo ga našli.« B'unt je razumevajoče prikimal. Njegov obraz je bil brezizrazen kot vedno, toda zdelo se mi je, da se bliska za njegovo nepremično masko. Pridružil se nam Je Še Geoffrey Raymond in pogledal čez Bluntova pleča na mrtveca. »Strašno!« je tiho dejal. Spet se mu je povrnila hladnokrvnost. Snel je ščlpalnik, ki ga je navadno nosil, in ga obrisal. Takrat sem opazil, da mu drhtijo roke. »Bržkone roparski umor,« je menil. »Kako je Ionov prišel v sobo? Morda skozi okno? Je vzel kaj s seboj?« Stopil je k pisalni mizi. »Mislite na vlom?« sem ga počasi vprašal. »Nihče se ne more sam od zadaj zabosti,« je odvrnil. »Brez dvoma je umor. Toda zakaj?« »Roger ni imel nobenega sovražnika,« je tiho dejal Blunt. »Morali so biti vlomilci. Toda kaj so iskali tu? Zdi se, kot da se ničesar niso dotaknili.« Ozrl se je po sobi. Raymond je pregledoval spise na pisalni mizi. »Zdi se, da ničesar ne manjka in tudi na okenskih okvirih ni nobenih sledov,« je pripomnil končno tajnik. »Nepojmljivo. Tu leži nekaj pisem.« 4 STRAN d Ltr A PONEDELJEK, 14. NOVEMBRA 1960 ni ta* i» i OGLASI PRODAM Kmetijska zadruga Naklo prodaja sadna drevesca sorte: Zlata par-mena, Gorotan, koks oranžna Renata, krivopecelj in druge 4218 Parcelo, zazidljivo, z odobreno lokacijo, 1000 kv. metrov, v Cerkljah, prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Zazidljivo takoj« 4223 Ugodno prodam »Lambretto«. -Preželj, Zabreznica 37, Žirovnica 4224 Poceni prodam skoraj nov moped - Letence 3, Golnik 4257 Prodam ali zamenjam za gnoj 10000 kg korenja. Poizve se v gostilni Bohinc, Milje 4271 Ugodno prodam tridelno mehko omaro in 30 litrski bojler »Ignis«. Naslov v oglasnem oddelku 4272 Prodam avto Fiat 1500 v voznem stanju in Ford Converter. Kapus Fric, Lesce 119 4273 Topolino B prodam. Cena ugodna. Naslov v ogl. oddelku 4274 Nerjaveč (rostfrei) namizni štedilnik, levi, na 3 in pol plošče -prodam. Naslov v ogl. odd. 4275 Novo usnjeno motorsko obleko In plašč prodam. Stular Janez, Tu-pališče 43, Kranj 4276 Omaro in posteljo z mrežo in zimnico. Partizanska 33, Kranj 4277 Prodam dvodelno pomivalno ko- rito, skoraj novo, ter belo veliko Prodam Tobijev štedilnik zaradi selitve. Košenina Peter, Trubarjev trg 4a, Kranj 4278 Ugodno prodam šivalni stroj »Singer« z dolgim čolničkom. Poizve se Tomažičeva 6, Kranj 4279 Prodam šivalni stroj z dolgim čolničkom ali zamenjam za dvodelno omaro. Naslov v oglasnem oddelku 4280 KUPIH Pršutarja 70 kg težkega kupim. Naslov v oglasnem oddelku 4281 Kupim krojaški šivalni stroj Pfaff ali Singer. Naslov v oglasnem oddelku 4282 Kupim letve (rimlne) za polovico hiše. Pavalar, Zg. Bitnje 36, Zab-nica 4240 Prodam dobro ohranjeno kovaško nakovalo teže 150 kg. — Košir Anton, Cesta talcev 11, Radovljica 4288 Prodam 3 zazidljive parcele na Kokrici. Naslov v oglasnem odd. 4289 OSTALO Izgubil sem očala z etuijem od Titovega trga do Park restavracije dne 5,. novembra. Prosim proti nagradi vrniti na naslov v oglasnem oadelku. 4283 Podružnica »Glasa« na Jesenicah UI. M. Tita 5, zraven čistilnice sprejema # naročila in informacije o malih oglasih # nova naročila »GLASA« 0) prispevke za »GLAS« Poslužujte se podružnice za neposrednejši stik z Vašim listom! 5000 din nagrade nudimo vsakemu, ki pridobi 100 novih naročnikov za »GLAS«. Poleg tega nudimo še: # za vsakega pridobljenega naročnika 50 din provizije O na vsakih 5 pridobljenih naročnikov 1 glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki ga pripravlja uprava »GLASA«. Naročila sprejema pismeno ali telefonično uprava Glasa v Kranju, telefon 21-90 ali podružnice na Jesenicah, Titova 5, tel. št. 244 - interno 336, v 2eleznikih in v Tržiču. Moškega, ki je vzel kolo v kolesarnici OLO Kranj, dne 6. novembra 195" pozivam, r1a ga vrne isto-tam, kcv imam njegov osebni opis 4284 Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Kokrica-Kranj na ime Bergant Francka, Kokrica 8 4285 Neopremljeno sobo 3 krat 4 metre bi rad menjal. Naslov oglasnem oddelku. 4286 Za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu dam hrano in stanovanje dekletu, ki dela na dve izmeni. Naslov v oglasnem oddelku 4246 Zaradi nepredvidenih tehničnih ovir odpade koncert orksstra RTV Beograd v četrtek, dne 17. oktobra, v dvorani Delavskega doma v Kranju. Vse, ki so že nabavili vstopnice, prosimo, da naj jih v teku tedna vrnejo blagajni zaradi povračila denarja 4093 Instruirala, bi angleččino, in Biser za osemletko. Naslov v oglasnem oddeJku. 4287 Kil« Jesenice »RADIO«: 14. novembra američki barvni film ČLOVEK V SIVI OBLEKI, 15. novembra norveški film DEVET ŽIVLJENJ Jesenice »PLAVŽ«: 14. in 15. novembra ameriški barvni film ČLOVEK V SIVI OBLEKI Radovljica: 15. novembra agleški film OPERACIJA AMSTERDAM, predstava ob 20. uri Kranj »STORZIC«: 14. novembra francoski film TAMANGO, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri, matineja istega filma ob 10. uri; dne 15. novembra jugoslovanski film CAMPO MAMULA, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri, matineja istega filma od 10. uri Primskovo »TRIGLAV«: 15. novembra ameriški barvni film DA-VY CROCKETT IN GUSARJI, predstava ob 19. uri Stražišče »SVOBODA«: 15. novembra francoski film DVIGALO K MORIŠĆU, predstave ob 18. in 20. uri Škofja Loka: 15. novembra ameriški barvni film JENKI NA DVORU KRALJA ARTURJA, predstava ob 20. uri Kamnik: 14. novembra ameriški barvni film DAVY CROCKETT IN GUSARJI, predstava ob 20. uri, 15. novembra francoski barvni falm SLEPI POTNIK, predstava ob 20. Slovenska nogometna liga jg—- .»o. _ S v kranjskem taboru Ilirija : Triglav 1:2 (0:1) Ljubljana, 13. novembra — Osmo kolo Slovenske conske lige Kranjčanom ni dosti obetalo; srečati so se morali z ljubljansko Tlirijo, ki velja za solidno moštvo, s?.j je letos premagala Ljubljano, Maribor, Slovana in Novo Gorico. Kranjčani pa so to pot zaigrali. k»t že dolgo ne — dve točki, ki so jih priborili v tekmi z Ilirijo, so ^anje zaslužena nagrada, če pa upoštevamo še to, da danes za kranjsko enajstorico niso nastopili trije standardni igralci, je uspeh Triglava popolen. 'narasla! NA JESENICAH Poročili so se: Hočevar Franc, tovarniški delavec in Logar Elizabeta, uslužbenka, Osetič Edvard, natakar in Vukman Katarina, kuhinjska pomočnica, Bartole Martin, invalidski upokojenec in Kopče Alojzija, gospodinja, Vrbanič Franjo, delavec in Kokalj Pavla, delavka. lllllll1lllllllllllilllir::!i:!!li!!l!!!!illlli:!l!li:ill!III!lil!!ll!l!!!l!:;ill!!!l!illll!l!IH!li!!l!l!l 'aioem si naro&nikam Uredništvo in uprava »Glasa« sta te dni že začela s pripravami na vsakoletno tradicionalno nagradno žrebanje za svoje naročnike. Za spremembo od prejšnjih let bodo nagrade za leto 1931 bogatejše in pestrejše. ® 1. nagrada — moped ali televizijski sprejemnik (po želji) ® 2. nagrada — električni štedilnik © 3. in 4. nagrada — radijski sprejemnik in še najmanj 100 nagrad, ki jih za naše vsakoletno žrebanje poklonijo delovni kolektivi. Mikavno, kaj? Toda tudi vi ste lahko srečni dobitnik. Seveda pa se morate tudi v prihodnjem letu naročiti na »Glas«. Nagradnega žrebanja, ki bo predvidoma februarja prihodnje leto, se boste lahko udeležili z enim, dvema ali tremi kuponi, in sicer pod pogojem, če boste vplačali polletno ali celoletno naročnino ali pa če boste že peto leto naš naročnik. In če k vsemu temu dodamo še, da je vsak naš naročnik nezgodno zavarovan in ima 50 odstotkov popusta pri oglašanju, boste prav gotovo ostali ali pa postali naročnik najbolj priljubljenega časopisa na Gorenjskem — »Glasa« — tudi v letu 1961. Uredništvo in uprava HiiliflBHIlilllHiBlIllIllHllitiliiiiifminmnin1 2e začetek današnje tekme v Zg. Šiški je obetal lepo igro; napadi so se vrstili zdaj na eno zdaj na drugo stran in gledalci so kmalu ugotovili, da je pomlajeni Triglav enakovreden nasprotnik domačim. V osmi minuti je padel prvi gol. Mesaric je na sredini igrišča dobil žogo in jo močno odbil do Siladi-ja, ki je bil pred nasprotnikovimi vrati. Hitro je stekel za njo, njemu nasproti pa vratar Ilirije Po-renta. Siladi je žogo dvignil in jo čez vratarja poslal v desni kot vrat. Ilirijani so po prejetem golu pojačali obrambo, večkrat pa hitro napadli proti vratom gostov. Okrog 15. minute so pred kranjskim golom izvedli pravo ofenzivo, toda obramba Triglava ni popustila niti za trenutek — vse streljane žoge so odbijali nazaj v polje. Sploh je bila danes obramba Triglava zelo dobra, najboliši mož v obrambi pa je bil srednji krilec Perkovič, ki bi ga tudi drugič kazalo postaviti na to mesto. Pet minut pred kon- cem prvega polčasa je bil Pre(* vrati Trigiava razburljiv trenutek, ki bi ob nepazljivosti gostujočih branilcev, lahko privedel do izenačenja. V 55. minuti je kapetan Ilirije Roj ina z glavo dosegel gol in ize* načenje, ki je dalo Kranjčanom novega poleta in spet so neusmiljeno pričeli oblegati gol domači* nov. V 75. minuti je Miha Dagarin postavil končni rezultat te prvenstvene tekme, ko je žogo, ki lc ušla vratarju iz rok, lepo plasiral V mrežo. Današnja zmaga Triglava je zaslužena, kot verjetno še nobena. " Vsi igralci so se do konca borili za vsako žogo. Da, prav požrtvovalnost je bila glavna odlika Kranj* čanov v tej tekmi. V predtekmi so mladinci Trigla* va premagali ustrezno moštvo Ilirije z rezultatom 2:1, v sredo Pa so na domačem igrišču odpravili mladince mariborskega Kovinarja s 3:2. J. Zontar ROKOMET 15. decembra na GR v Ljubljani MLADOST f reprezentanca JUGOSLAVIJE Kranj, 13. novembra — Kakor smo zvedeli pri vodstvu RK Mladost, bodo rokometaši kranjske Mladosti 15. decembra nastopili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani proti drž. reprezentanci Jugoslavije. Zvezni kapetan Ivan Snoj je tako določil tudi letos kot zadnjega nasprotnika za trening tekmo državne reprezentance ekipo Mladosti. V soboto, 17. decembra, bo naša izbrana vrsta nastopila namreč v meddržavni tekmi na GR proti reprezentanci Avstrije. 14. decembra bo prišla v Ljubljano državna reprezentanca in tu trenirala dva dni in v tem času odigrala 1 tekmo, kot rečeno, s kranjsko Mladostjo. Zaradi tega sedaj po končanem prvenstvu kranjski rokometaši ne bodo smeli počivati in tudi sedaj naprej tako marljivo trenirati, kot so doslej in da bodo, tako kot lani, dosegli čim častnejši rezultat. ek Gorenjska nogometna liga Škofia Loka naSbollša Kranj, 13. nov. — Danes je bilo na sporedu 9. kolo gorenjske nogometne lige. Današnji rezultati: Jesenice : Naklo 3:0 p. f., Mladost : Tržič 3:3, Šenčur : Sk. Loka 2:9, Tržič B : Prešeren 3:1 in Triglav B ; Planika (v petek) 2:3; pionirji - Šenčur : Sk. Loka 3:1. V petek je Gorenjska nogometna podzveza registrirala tekmo Mladost ; Jesenice s 3:0 v korist Mladosti. J. Z. MAMA. KUPI Ml KEKEC Republiška rokometna liga Prvak visoko poražen Mladost : Rudar 17:9 (8:3) Kranj, 13. novembra - V današnji zaostali tekmi republiške rokometne lige je Mladost prepričljivo premagala moštvo Rudarja, ki je bilo ves jesenski del tekmovanja na prvem mestu. RUDAR: Lopan, Dobrovoljni, Pavlic, Fiirst, Zupančič, Skrinjar 1, Odlazek, Ačkun 5, Žagar 3, Burja, Jazbec. MLADOST: Cebulj, Bregar, Rebolj, Petrič 7, Poljka 4, Ankele, Sotelšek P., Sotelšek J. 1, Juvan 4, Česen, Vagaja 1. Za to tekmo je bilo precej zanimanja, saj je bila Mladost Rudarju vedno nevaren nasprotnik in ga je redno premagala na svojem igrišču. Trboveljčanom je šlo tokrat za prvo mesto v jesenskem delu. zato ni čudno, da so bili prepričani v svojo zmago in so nastopili v svoji najmočnejši postavi. Kranjski ekipi je šlo za boljšo uvrstitev na prvenstveni lestvici. Igralci so hoteli tudi dokazati, da zmaga proti istemu nasprotniku v pokalnem tekmovanju ni bila slučajna. Današnja tekma ni razočarala 500 gledalcev, ki so burno pozdravljali poteze domačih. Prvi so se znašli gostje in zavodili z 1:0, nakar so Kranjčani hitro izenačili in prišli v vodstvo z 2:1. Ta rezultat je bil vse do 16. minute, ko so domači zvišali na 5:1. Do konca polčasa pa so zvišali razliko na 5 golov. V drugem polčasu je Mladost igrala nekoliko previdne je, vendar gostje niso mogli znižati razlike. Proti koncu tekme je bil tempo igre nekoliko živahnejši. Zanimivo je, da je Mladost dosegla dva gola v času, ko je igrala z igralcem manj. KRANJ Gorenjska rokometna liga VISOKE ZMAGE FAVORITOV Kranj, 13. novembra Rezultati 9. kola: Mladost II : Storžič 19:8 (8:4) Duplje : Križe 26:15 (15:6) Tržič : Borac 32:22 (16:7) Iskra II : Iskra I 12:10 (4:4) med tednom Danes so Kranjčani zaigrali, kot v najboljših časih. Pohvaliti moramo predvsem tokrat odličnega mladega vratarja Čebulja. D. Petrič Nogometni I. zvezna nogometna liga Sarajevo : Vojvodina 1:2 Radnički : Hajduk 1:2 Split : Crv.ena zvezda 0:0 Dinamo : Velež 1:0 Rijeka : Beograd 1:1 Partizan : Vardar 2:0 II. zvezna nogometna liga Odred : Varteks 1:2 Lokomotiva : Trešnjevka 2:2 Šibenik : Karlovac 5:4 Proleter : Sloboda 3:2 Čelik : Željezničar 1:2 Borac : Zagreb 5:2 Slovenska conska liga N. Gorica Maribor Olimp Krim : Ilirija Slovan Ljubljana 2:2 Klađivar 2:0 : Nafta 3:0 Sobota 0:0 Triglav 1:2 : Rudar 4:1 ROKOMET Odred : Slovan 16:14 Izberite najbollše športnike Gorenjske I Še imate čas za premislek. Do vključno 22. novem-H bra pošljite na uredništvo »Glasa« lestvico najbolj-g ših športnikov Gorenjske. V naši anketi lahko p sodelujejo vsi bralci »Glasa«. Za vaše sodelovanje I smo pripravili 5 nagrad. Pet anketirancev, ki se §j bodo s svojimi desetoricami najbolj približali de-I setorici najboljših športnikov Gorenjske, ki jih bo i dala končna anketa, bodo prejeli: I 1. nagrada: ogled mednarodne nogometne tekme med Madžarsko in Jugoslavijo, ki bo 7. maja 1961; B 2. nagrada: ogled evropskega prvenstva v košarki, ki bo v Beogradu ali Zagrebu; I 3. nagrada: ogled državnega prvenstva v smučarskih skokih; j§ 4. nagrada: ogled tekme v zvezni hokejski ligi E na Jesenicah; I 5. nagrada: ogled plavalnega dvoboja nekje ob morju, kjer bo nastopil kranjski Triglav. §j Najboljši športnik Gorenjske za leto 1960 pa bo za I »Dan republike« sprejel prehodni pokal »Glasa«. §j Letos bo prvič uredništvo »Glasa« objavilo tudi j§ »strokovno« lestvico desetih najboljših športnikov j Gorenjske, ki bo sestavljena iz predlogov, ki jih bo-I do dali športni dopisniki »Glasa« in nekateri go-B renjski športni strokovnjaki. /liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii