NOVI TEDNIK
NT&RC
ST. 50 - LETO 56 - CELJE, 13.12.2001 - CENA 350 SIT
PROSTITUCIJA Z
BLAGOSLOVOM
DRŽAVE?
Na Celjskem je prodaja ljubezni že nekaj časa
na pol legalen posel. Stran 5.
NE PREZRITE:
Tone Turnšek:
»Ne bojimo se konkurence!«
Moj sosed - posiljevalec
Vugrinec se kesa
Finalna prireditev Full cool
MIKLAVŽ
PRINESEL
SMRT
Tragedija družine Kop iz Šentjurja. Stran 8.
ŠTAJERSKI
DON KIHOT
Franc Kangler: »Pubeci, ko boste veliki,
boste cariniki na TrojanahfH stran 6.
2
DOGODKI
UVODNIK
Smrtno nevarni
prazniki
v času praznikov je na cestah še bolj nevarno kot sicer. Saj
veste, povabila na kozarček se še zgostijo, vrstijo sezdravice
s prijatelji, sodelavci, razlogov za pitje ne manjka. Sicer pa
večina tudi na povsem navaden dan brez večjih težav naj-
de razlog za to, da gaje treba zvrniti kakšen ded, pa naj bo
iz veselja ali žalosti. Letno tako menda zlijemo po grlu vsak
50 litrov čistega alkohola in smo vsaj po tem v evropskem
vrhu.
Po takšnem sproščanju, kije povsem družbeno priznano
in splošno pozitivno vrednoteno, je vožnja domov pravi ha-
zard tako za voznika kot za vse ostale, ki se z njim srečajo
na cesti. Statistika je namreč kruta in zgovorna: v zadnji
petih letih je bil pod vplivom alkohola približno vsak tretji
povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom, v nesre-
čah s telesnimi poškodbami pa vsak četrti. V desetih letih je
na ta način umrlo več kot 1200 ljudi, več tisoč jih je bilo huje
poškodovanih. Na našem območju lahko k žalostni statisti-
ki dodamo ugotovitev, da v ničemer ne izstopamo. Kar dve
tretjini tragičnih prometnih nesrečna Celjskem so letos pov-
zročili vinjeni vozniki, ki so imeli v povprečju 1,5 grama
alkohola na kilogram krvi.
Po zaostritvi zakona pred leti sicer ugotavljajo, da vse več
voznikov upošteva omejitve, ostajajo pa tisti, ki imajo resne
težave z alkoholom. In teh je. vse več tudi med mladimi.
Preventivne akcije jih sicer izobražujejo, opozarjajo, jim sve-
tujejo, zgledi doma in med vrstniki pa so povsem drugačni.
Ko je pred časom ena od slovenskih revij vodila akcijo
zbiranja podpisov za popolno treznost vseh, ki sedejo za
volan, so se takoj oglasili zagovorniki alkoholne omame in
navajali argumente proti. Tisti, ki se problema zavedajo,
so se množično podpisovali pod pobudo, vendar je ta oble-
žala kdo ve v katerem predalu pristojnih. Zadnji konkretni
predlogi, kako z obdavčenjem in prepovedjo prodaje alko-
hola mladini omejiti porabo le-tega, so prišli iz ministrstva
za zdravje. Žal se vse skupaj zdi kot boj z mlini na veter
Medtem pa na cestah ugašajo življenja.
Pa recite, če tole ni dober razlog za kak kozarček!
TATJANA CVIRN
Razpis dokončno
razveljavljen
Minulo sredo je vodja delegacije evropske komisije v
Sloveniji Eric van der Linden celjskega župana Bojana Šrota
obvestil, da soglaša z zahtevkom za odobritev razveljavi-
tve razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del pri centralni
čistilni napravi. Van der Linden je obljubil pomoč pri pri-
pravi dokumentacije za ponovljen razpis, ki bo izveden
po skrajšanem, 45-dnevnem postopku. Zato v Celju priča-
kujejo, da bodo dela kljub zapletom lahko končana do
konca leta 2003, kot predvideva finančni memorandum
med Republiko Slovenijo in EU. NGL
Občina proti
kulturi?
Mestna občina Celje toži tri celjske kulturne ustanove, ki grozijo s
protitožbo
Mestna občina Celje je
vložila tožbo proti SLO Ce-
lje ter Muzeju novejše zgo-
dovine in Pokrajinskem mu-
zeju zaradi vračila posojil,
ki jih je odobrila za delo-
vanje teh ustanov v prvi po-
lovici leta 2000. Takrat je
bila po Zakonu o izvrševa-
nju proračuna in Zakona
o financiranju občin kot us-
tanoviteljica dolžna finan-
cirati javne zavode s področ-
ja kulture. Zakon je bil na
podlagi sklepa Ustavnega
sodišča RS po šestih mese-
cih spremenjen in financi-
ranje kulturnih ustanov je
ponovno padlo na ramena
države.
V Mestni občini Celje so
se dogovorili, da bodo usta-
nove financirali na podlagi
posojilnih pogodb - čeprav
je bilo jasno, da tega denarja
gledališče in oba muzeja ne
bodo mogli vrniti. In denar-
ja ni malo - v pol leta se ga je
nabralo za 163 milijonov to-
larjev, ki jih skuša Mestna ob-
čina Celje od treh najpo-
membnejših kulturnih usta-
nov v mestu izterjati s tož-
bo.
Padli zakon
»z MOC smo se dogovori-
li, da nas bodo financirali na
podlagi posojilnih pogodb.
Tako smo od 1. januarja do
30. junija 2000 od Mestne ob-
čine Celje prejemali denar za
plače in za materialne stroš-
ke, nismo pa prejemali sred-
stev za amortizacijo,« pravi
Borut Alujevič, upravnik
SLG Celje, ki je v »času fi-
nanciranja« od MOC prejelo
največ sredstev - 112 milijo-
nov tolarjev. »Tako smo sku-
paj v pol leta izgubili skoraj
7 milijonov, ampak ker smo
menili, da bo ob ukinitvi za-
kona ta sredstva poravnalo
ministrstvo za kulturo, smo
bili zadovoljni. DelaU smo
lahko naprej, čeprav skrom-
no in z ogromnimi težavami,«
pravi Alujevič. »Zakon o fi-
nanciranju občin je bil spre-
menjen, ker država občin us-
tanoviteljic ni vprašala, ali so-
glašajo s tem, da bodo vzdr-
ževale kulturne zavode in ker
ni zagotovila dodatnega de-
narja. Pet odstotkov od do-
hodnine so namreč dobile vse
slovenske občine, ne glede na
to, ali v njih je kakšen javni
zavod s področja kulture ali
ne, nihče pa ni konkretno re-
kel, da morajo ta denar na-
meniti za kulturo. Ko je za-
kon padel, nas je spet začela
financirati država, zaradi po-
godbe z MOC pa naj bi ji bili
sedaj dolžni sredstva, ki jih
sami nikoli ne bomo mogli
vrniti, ministrstvo za kultu-
ro oziroma država pa tega
očitno tudi ne nameravata
storiti,« pravi Alujevič.
»Občini so bila protiprav-
no odvzeta sredstva, potreb-
na za financiranje treh za-
vodov, katerih pomena se v
Celju zelo zavedamo, po
drugi strani pa so te insti-
tucije najmanj regijskega
pomena. Dvakrat je ustav-
no sodišče razsodilo v naš
prid in sporni zakon je pa-
del. Vendar je bilo ta denar
potrebno pridobiti z drugih
področij. Na vse to smo dr-
žavo ves čas opozarjali in
skupaj z drugimi občinami
sprožili spor na ustavnem
sodišču, kjer so razsodili v
naš prid,« pravi načelnik Od-
delka za družbene dejavno-
sti Mestne občine Celje Želj-
ko Cigler.
Protltožba
Direktorici obeh muzejev
in upravnik SLG Celje so ta-
koj, ko so izvedeli, da je MOC
proti njim vložila tožbo, za
nasvet vprašali ministrstvo za
kulturo in zaprosih za plači-
lo sodne takse. »Odgovorili
so nam, naj takso plačamo
sami in predlagali, naj se po-
vežemo z odvetnikom, ki naj
predlaga združitev vseh treh
v eno tožbo,« pravi Alujevič.
Tako je odvetnik Stojan
Zdolšek na predlog ministrs-
tva za kulturo konec prejš-
njega meseca v imenu treh
toženih ustanov vložil proti-
tožbo proti MOC. V njej tr-
di, da je bila po zakonu o fi-
nanciranju občin in izvrše-
vanju proračuna za leto 2000
do razveljavitve zakona te us-
tanove dolžna financirati, mi-
nistrstvo za kulturo pa je žu-
pana Šrota pozvalo, naj tož-
bo umakne, vendar pri MOC
. tega doslej niso storili, o tem,
da so prizadete kulturne us
tanove proti MOC vložile pro
titožbo, pa v ponedeljek ni
so vedeli še ničesar.
»Upam, da se v Mestni ob
čini Celje zavedajo, da lah
ko v primeru, da sodišče ra2
sodi v njihov prid in jim bc
mo morali ta sredstva vrnil
sami, gledališče in oba mi
žeja takoj zapremo, saj sam
nismo sposobni zbrati toli
ko denarja,« pravi Alujevif
»Da bi ta denar Celju vrnil
država, pa nič ne kaže, s;
smo za mnenje in pomoč ž
zaprosili ministrstvo za ku
turo, ministrstvo za financf
ki naj bi se izjasnilo o tovrs
nih zapletih, in vlado, vei
dar so doslej ni zgodilo š
nič.«
Župan MOC Bojan Šrot j
na sestanku direktorjev vse
treh zavodov sicer pojasni
da MOC v primeru dobljen
tožbe ne bo izterjala dena
ja od njih, ker ve, da bi t
pomenilo konec delovanj
teh ustanov. Tako bo MO
skušala dokazati, da jim d(
nar dolguje država, v primi
ru, da jim do denar uspel'
iztožid, pa bo MOC pridol
Ijena sredstva namenila z
delovanje kulture v Celju, j
na sestanku predstavnike ol
čine z direktorji treh »doli
nih« ustanov obljubil župa
Šrot.
ALMA M. SEDLT^
Grešnica obtožuje
nedolžne
v Celju zavračajo očitke države, da je razvojni program
Savinjske regije slabo pripravljen
Državna agencija za re-
gionalni razvoj je konec
tedna v dnevnem časopis-
ju natrosila vrsto očitkov na
račun regionalnega razvoj-
na programa Savinjske re-
gije. Tako med drugim oce-
njuje, da je program, ki so
ga v Celju napisali prvi v
Sloveniji, preveč splošen,
brez ciljev in brez konkret-
nih investicijskih projek-
tov. Zato agencija Celjanom
priporoča, naj program po-
novno obravnavajo in ga
dopolnijo, predvsem pa naj
ponovno preverijo njegovo
finančno navezanost na dr-
žavne in lokalne dokumen-
te.
Takšni negativno mnenje
države je seveda hudo razto-
gotilo vse, ki so sodelovali
pri pripravi in sprejemanju
razvojnega programa. »S
člankom, oziroma mnenjem
Agencije RS za regionalni
razvoj nima smisla polemi-
zirati, saj je v njem veliko ne-
točnosti, predvsem pa je bil
namen objave popolnoma za-
vesti javnost, ki seveda ne mo-
re poznati bistva problema,«
je ogorčen direktor Regional-
ne razvoje agencije Celje Boris
Klančnik. V Savinjski regiji
so namreč za mnenju držav-
ne agencije najprej izvedeli
iz časopisov, šele kasneje so
prejeli tudi uradni dopis.
Klančnik je prepričan, da
je regionalni razvojni pro-
gram dobil negativno oceno
samo zato, ker država oziro-
ma ministrstvo za gospodars-
tvo niti v sistemskem niti v
organizacijskem, še manj pa
v finančnem smislu ni pri-
pravljena na izpolnjevanje
svojega dela nalog, k čemur
jo zavezuje zakon o skladnem
regionalnem razvoju. V skla-
du z zakonom namreč tudi
velja, da je regionalni razvojni
program sprejet, ko ga potr-
di dobra polovica občinskih
svetov v regiji. V Savinjski r(
giji pa so do tega ponedelji^
potrdili program prav vsi ol
činski sveti. To pomeni, d
bi ga januarja prihodnje let
že morali začeti izvajati.
»Savinjska regija je bila ve
čas, ko je nastajal prografl
deležna mnogih diskredit<
cij, s proceduralnimi in
ministrativnimi ovirami p
je država poskušala upoČ^
sniti sprejemanje dokumef
ta. Zato nas članek v časc
pisju niti ne čudi, saj je 1
sestavni del načrtovanega bi'
kiranja regionalnega razV
ja v Sloveniji,« pravi Klan'
nik in dodaja: »Državna age'
cija skuša svoje lastne prot
leme in neučinkovitost nap
titi Savinjski regiji, ki si i
prva v Sloveniji upala pok'
zati na »izvirni greh« vse
problemov regionalne po'
tike in regionalizma v Si'
veniji.«
JANJA INTIHA
Pri OŠ Hudinja po načrtih
Oktobra je Gradbeništvo Božičnik pričelo z gradnjo prizidka s telovadnico k Osnovni
šoli Hudinja. Zaradi ugodnih vremenskih razmer delajo po načrtu, nekaj težav so imeli le
pri zemeljskih delih zaradi visoke podtalne vode. Zato načrtujejo, da bodo dela v okviru
prve faze dokončali, kot je bilo predvideno, do maja prihodnje leto.
NGL, foto: SHERPA
Št. 50-13. december 2001
DOGODKI
3
Prihodnje
leto spet
dividende
v Cetisu so v prvih deve-
tih mesecih ustvarili za do-
brih 6 milijard tolarjev pri-
hodkov, kar pomeni, da bo
podjetje uresničilo letošnji
načrt, ki predvideva 10-od-
stotno rast prodaje.
Več kot četrtino prihodkov
so ustvarili na tujih trgih, kjer
so njihovi največji kupci v
Nemčiji in na Hrvaškem ter
letos še zlasti na Poljskem.
Kolikšen bo dobiček, direk-
tor Drago Polak še ne more
povedati, pravi pa, da naj bi
po nekajletnem premoru pri-
hodnje leto zopet izplačali di-
vidende. Pred kratkim so pri-
čeli z redno proizvodnjo po
novi švicarsko-nemški tehno-
logiji Intaglio za varnostni
tisk vrednostnih tiskovin in
javnih listin, od katere si obe-
tajo precej zaslužka že v pri-
hodnjem letu.
Kot je znano, se je Cetis le-
tos začel kapitalsko povezo-
vati z Gorenjskim tiskom iz
Kranja, s katerim je že prej
dobro sodeloval. Drago Po-
lak pravi, da si od sodelova-
nja obetajo zelo veliko, zla-
sti na področju razvoja, na-
bave in trženja, ali bodo last-
niški delež v kranjskem pod-
jetju, ki je zdaj 10-odstoten,
še povečali, pa bo odvisno od
razmer na trgu. JI
Steklarji kupujejo
Slovenijo
Hotel v Plečnikovem slogu naj bi še letos prešel v last Rogaške Crystal - Kdo
bo kupil Zdraviliški dom?
Slatinski steklarji naj bi
v kratkem postali lastniki
še enega hotela. Potem ko
je minuli teden nadzorni
svet družbe Rogaška Cry-
stal - Hotelirstvo in turizem
prižgal zeleno luč za nakup
podjetja Hoteli KD, ki v Ro-
gaški Slatini upravlja ho-
tel Slovenija, bodo najver-
jetneje že v prihodnjih dneh,
če se bo s tem strinjala tudi
lastnica podjetja Kmečka
družba, podpisali kupopro-
dajno pogodbo.
O ceni za zdaj še ne želijo
govoriti, direktor družbe Ro-
gaška Crystal Albin Šrimpf pa
obljublja, da jo bodo razkrili
takoj po podpisu pogodbe. Kot
je znano, je bil hotel Sloveni-
ja pred dobrim letom ocenjen
na 330 milijonov tolarjev.
Lastniki so nekaj več kot 60
let star objekt, ki stoji ob osred-
nji promenadi in se ponaša z
imenitno zunanjostjo v Pleč-
nikovem slogu, lani temelji-
to obnovili. Skupaj s hotelom
bo Rogaška Crystal prevzela
tudi vse zaposlene.
Je Jože Pipenbaher že prodal
hotel Donat?
Steklarna Rogaška, oziro-
ma njena družba za hotelirs^
tvo in turizem, je očitno za-
čela z velikimi koraki ure-
sničevati napoved, da bo te-
meljito posegla v razvoj zdra-
viliškega turizma. Kot kaže,
pa jim štrene meša Jože Pi-
penbaher, lastnik Term Ro-
gaška, ki upravljajo s Termal-
no riviero in največjim sla-
tinskim hotelom Donat. Pred
kratkim je namreč v javnost
pricurljala vest, da kupuje
znameniti Zdraviliški dom s
hoteloma Strossmayer in
Styrio, za katere se, prizna-
va Albin Šrimpf, zanima tu-
di Rogaška Crystal. Konzor-
ciju, v katerem so poleg ste-
klarne še Zdravstvo Rogaška,
bistriško podjetje Plod, ki
ima v lasti hotela Savo in Za-
greb, ter Mesnine Žerak (kon-
zorcij je kupil večinski de-
lež nekdanje krovne družbe
Zdravilišče Rogaška), ni
vseeno, kaj bo z Zdraviliškim
domom, saj se v njem odvija
del zdravstvene dejavnosti.
»V Rogaški Slatini je dol-
go časa veljalo, da sploh ni
pomembno, kdo je lastnik ob-
jektov, kar pa, očitno, še zda-
leč ne drži. Še vedno namreč
vsak vztraja pri svojem kon-
ceptu razvoja zdravilišča, to
pa ne more prinesti nič do-
brega, še zlasti ne, če se pri
tem obnašamo kot najhujši
tekmeci. V konzorciju bi ra-
di čim prej vse lastnike pri-
tegnili k skupnemu cilju, to
je napraviti Rogaško Slatino
še bolj privlačno kot je bila
v svojih najboljših časih,«
poudarja Šrimpf, ki se jezi
tudi na občinsko oblast. Pred
kratkim je namreč napove-
dala sestanek ustanoviteljev
LTO, na katerem naj bi rešili
tudi vprašanje vodenja te or-
ganizacije, vendar bo to, kot
kaže, trši oreh kot so priča-
kovali. Ker tako občina kot
konzorcij vztrajata pri svo-
jem kandidatu, je občina se-
stanek prestavila na sredino
januarja. »S tem se bodo stvari
spet zavlekle, v steklarni pa
se nam zelo mudi, saj bodo
še letos končane priprave na
temeljito prenovo hotela So-
ča. Ker je projekt vreden sko-
raj 4 milijarde tolarjev in pol,
nam seveda ni vseeno, kak-
šna bo ostala ponudba v kra-
ju. Če nagajanj še ne bo kma-
lu konec, nam očitno ne bo
preostalo drugega, kot da jav-
nosti razkrijemo, kdo je zdra-
vilišču naredil največ škode,«
je ogorčen Šrimpf.
JANJA INTIHAR
POSVETU
Osama v
obroču
TORA BORA/WAS-
HINGTON, 12. decembra
- Borci teroristične mreže
Al Kaide so se zabarikadi-
rali v rove goratega območ-
ja Tora Bora na vzhodu Af-
ganistana, kjer so se nekaj
dni krčevito branili pred na-
padi sil paštunskih plemen
in ameriških marincev. Si-
lovito ameriško bombardi-
ranje z globinskimi bom-
bami pa je tudi njim nače-
lo voljo do umiranja, zato
so se v torek začeli pogaja-
ti o predaji. Ta naj bi se zgo-
dila že v sredo zjutraj, ven-
dar so tuji borci Al Kaide
zahtevali, da jih izročijo
Združenim narodom v nav-
zočnosti diplomatov njiho-
vih držav, tako da so se po-
gajanja zavlekla.
Ameriške obveščevalne
službe so v sredo zjutraj do-
bile potrditev, da se vodja
Al Kaide, Osama bin Laden
prav tako nahaja na območ-
ju Tora Bore. Ameriški
bombniki B-52 so namreč
na območju Tora Bore zju-
traj odvrgli dve močni bom-
bi, in sicer južneje kot so
doslej, v splošni paniki po
eksploziji pa so ameriški ob-
veščevalci prestregli pogo-
vore pripadnikov Al Kaide
po satelitskih telefonih in
radijskih povezavah.
Po že skoraj končani ope-
raciji v Afganistanu se do-
bro podmazani vojaški stroj
že ozira drugam. Tako je
ameriški podpredsednik
Dick Cheney v pogovoru za
ameriško televizijsko mre-
žo Fox v torek dejal, da je
lahko usoda talibanskega re-
žima, ki je bil premagan v
protiteroristični akciji, opo-
zorilo režimu v Iraku. »Če
bi bil Sadam Husein, bi re-
sno razmislil o prihodno-
sti in bi zelo podrobno
spremljal, kaj se dogaja s
talibanskim režimom,« je
zagrozil Cheney. Dodal je
še, da bodo ZDA odslej za-
sledovale teroristične.celi-
ce, ki so po njegovih bese-
dah razpršene v petdesetih
državah po vsem svetu. Imen
držav, ki bi lahko bile na-
slednja tarča napadov, sicer
ni želel navesti, dejal pa je,
da bi Irak in Somalija lah-
ko predstavljala varnostno
grožnjo ZDA.
Američani mišice nape-
njajo tudi v odnosu do nek-
danje hladnovojne nasprot-
nice in velesile. Predsednik
George Bush naj bi v pri-
hodnjih dneh uradno obve-
stil Rusijo, da bodo ZDA od-
stopile od sporazuma o pro-
tibalističnih raketah AMB
iz leta 1972. Ameriška te-
levizija CNN se je pri tem
sklicevala na dva svetoval-
ca ruskega predsednika Vla-
dimirja Putina, ameriška ti-
skovna agencija AP pa na
neimenovana predstavnika
Bele hiše. Bush naj bi od-
ločitev sporočil v skladu z
določilom sporazuma o
šestmesečnem odpovednem
roku pred dejansko velja-
vo odstopa od sporazuma.
Upokojenci
Nepremičninam nadležni?
Vodstvo Zveze društev upokojencev Celje, ki zdru-
žuje 19 društev upokojencev iz občin Celje, Štore, Voj-
nik in Dobrna, je na občnem zboru v ponedeljek izpo-
stavilo stanovanjsko problematiko upokojencev. Ugo-
tavljajo namreč, da ima nerešen stanovanjski prob-
lem 49 njihovih članov, v družbi Nepremičnine pa po
besedah predsednika zveze, Emila Pepelnjaka, upo-
kojence raje napotijo na Zavod za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje (ZPIZ) v Ljubljani, ki na ob-
močju omenjenih občin razpolaga s 87 stanovanji.
Ta so vsa zasedena, zato
se upokojenci obračajo tudi
na Nepremičnine, kjer pa
so, pravijo, neuspešni. Za-
nimivo je, da ZPIZ v Ljub-
ljani razpolaga z več kot tri-
sto stanovanji za upokojen-
ce, prav tako je v Maribo-
ru, v Laškem jih ima 67,
nekaj manj kot dvesto na
Ravnah na Koroškem, v Ce-
lju pa jih je 49 in v Vojni-
ku 39.
V Nepremičninah trditve
upokojencev, da so v nee-
nakopravnem položaju s
preostalimi prosilci, zani-
kajo. »Nobene vloge upoko-
jencev, ki se prijavijo na raz-
pis za dodelitev neprofitne-
ga stanovanja in izpolnju-
jejo razpisne pogoje, ne za-
vrnemo. Na vsakem razpi-
su je bilo neprofitno stano-
vanje dodeljeno vsaj enemu
upokojenskemu paru, po
zadnjem razpisu enemu pa-
ru in upokojenki invalidki,«
zagotavlja direktor Nepre-
mičnin Slavko Sotlar. Emil
Pepelnjak vztraja, da to dr-
ži morda teoretično, v praksi
pa morajo 49 prošenj za do-
delitev stanovanj reševati na
celjski zvezi društev upoko-
jencev v sodelovanju z ZPIZ
sami. Četudi, pravi, je kar
nekaj upokojencev, ki izpol-
njujejo razpisne pogoje za
dodelitev neprofitnih stano-
vanj. Lani je celjski zvezi
društev upokojencev uspe-
lo rešiti štiri stanovanjske
probleme svojih članov, le-
tos pa prav toliko. Kar je
kaplja v morje, dodaja Pe-
pelnjak.
NATAŠA GERKEŠ
LEDNIK
Pravljična
dežela
odpira vrata
v nedeljo popoldne bo vra-
ta odprla Pravljična dežela na
dvorišču Spodnjega gradu v
Celju. Vsak dan ob 16. uri se
bodo v njej do konca leta vr-
stile otroške prireditve, uro
kasneje pa bo otroke v Prav-
ljični deželi obiskal božiček
s spremstvom. V ponedeljek
dopoldne prično s pravljič-
nim vodenjem po Celju tudi
pravljične zvezdice. Letos je
zanimanje za ta vodenje med
vrtci in osnovnimi šolami iz-
jemno. NGL
Matere v materinski
dom po novem letu
Da so stiske mater vse večje, družinske razmere pa
marsikje neugodne, dokazuje dejstvo, da je vse več ti-
stih, ki se pred nasiljem v družini zatekajo v celjsko
varno hišo.
V njej je trenutno sedem žensk in deset otrok, zato druš-
tvo regionalna varna hiša, ki išče novo lokacijo, razmišlja o
takšni, v katero bo mogoče nastaniti še več žensk z otroki.
Za matere z otroki, ki izhajajo iz socialno slabih razmer, ki
nimajo strehe nad glavo, ki jih odklanja družina in podob-
no, pa Celje danes, v četrtek, odpira še materinski dom na
Teharski cesti. Vanj se bodo lahko nastanile štiri matere z
otroki. Prednost bodo imele tiste iz Celja, Štor, Vojnika in
Dobrne. Naselili jih bodo šele po novem letu, ko bo vse
nared za bivanje. V materinskem domu bodo ženske pravi-
loma lahko do največ treh let.
NGL
Koncesija za
Contraco
Zasebno podjetje Contraco d.o.o iz Celja je v začetku
tega tedna pridobilo koncesijo za izvajanje institucio-
nalnega varstva starejših v novem domu upokojencev
v Vojniku.
Kot je znano, zasebnik Dragan Žohar dom že gradi na
podarjenem zemljišču med šolo in vrtcem v Vojniku, na-
ložba pa je ocenjena na dobro milijardo tolarjev. Mini-
strstvo je koncesijo podelilo za domsko oskrbo 154 sta-
rejših oseb, od tega 82 s standardno in 72 z nadstandardno
oskrbo in z začetkom izvajanja dejavnosti v marcu leta
2003. Nov dom upokojencev je Contraco začel graditi že
jeseni skupaj s podjetjem Elektro Turnšek iz Celja kot soin-
vestitorjem in podjetjem CMC kot izvajalcem del. V no-
vem vojniškem domu upokojencev naj bi delo dobilo pred-
vidoma 60 ljudi. Zanimanje za domsko varstvo je v Vojni-
ku zelo veliko, saj je že zdaj na listi čakajočih vpisanih
okoU 80 občanov iz Vojnika in Celja.
Dom za starejše bodo gradili tudi v Gornjem Gradu,
kjer so odločbo o podelitvi koncesije prejeU v torek. MS
Nov vozni red
Nov železniški vozni red,
ki je vzbudil toliko pozor-
nosti kot še nikoli doslej,
bo začel veljati 16. decem-
bra, v nedeljo zjutraj.
V Slovenskih železnicah so
v zadnjih dneh zagotavljali,
da se bodo lahko potniki na
železniških postajah pravo-
časno oskrbeli tako s knjiga-
mi z voznim redom in žep-
nimi voznimi redi kot zgiban-
kami. Na celjski železniški
postaji, ki je po potniškem
prometu na drugem mestu v
državi, so podatke o novem
voznem redu izobesili že
pred blizu dvema tednoma.
Po novem voznem redu bo
ob vikendih in praznikih ne-
kaj manj vlakov kot doslej,
vendar bodo vseeno ukiniti
manj vlakov, kot so načrto-
vali sprva. V Slovenskih že-
leznicah trdijo, da bodo uki-
njeni le najmanj zasedeni ter
zato najmanj rentabilni vla-
ki, manj voženj pa naj bi pri-
zadelo komaj dva odstotka
potnikov.
V Sloveniji bo ukinjenih
16 vlakov, od tega tudi dva
nova hitra vlaka pendolino,
ki se ustavljata v Celju v do-
poldanskem času, ob delav-
nikih (njuna zasedenost je
manj kot 20 odstotna). Uki-
njeni bodo predvsem vlaki,
ki vozijo ob vikendih in praz-
nikih. To pomeni 91 vlakov,
ki so doslej vozili po Slove-
niji vsak dan, v prihodnje pa
bodo le še ob delavnikih. Nov
vozni red bo veljal do 14. de-
cembra 2002.
BRANE JERANKO
Št. 50-13. december 2001
4
AKTUALNO
Zloglasna nalepka
Nalepka za tehnični pregled vozil je v skladu z zakoni, povzroča pa jezo voznikov
Pravilnika o registraciji
in tehničnih pregledih mo-
tornih in priklopnih vozil
sta s tretjim decembrom na
tem področju prinesla tudi
nekaj novosti, ki so v jav-
nosti povzročile kar nekaj
razburjenja. Gre za nalep-
ko za označevanje tehnič-
ne brezhibnosti vozil in ra-
čunalniško vodene preiz-
kuševalne steze za tehnič-
ne preglede.
Z nalepko nadomeščamo
vsakoletno podaljševanje ve-
ljavnosti prometnega dovo-
ljenja motornih in priklop-
nih vozil. Na podlagi Zako-
na o varnosti cestnega pro-
meta naj bi se nalepka za teh-
nični pregled začela uporab-
ljati že lani, vendar so kasne-
je rok podaljšan.
»Nalepka označuje tehnič-
no brezhibnost vozila oziro-
ma čas, ob izteku katerega
je potrebno opraviti tehnič-
ni pregled vozila, vendar to
ne velja za tista vozila, za ka-
tera se po zakonu opravi pr-
vi tehnični pregled tri leta po
prvi registraciji; plačano po-
vračilo za uporabo cest ali
čas, za katerega je lastnik vo-
zila oproščen plačila tega po-
vračila, in zavarovanje za av-
tomobilsko odgovornost,«
pojasnjujejo na ministrstvu
za notranje zadeve.
Negodovanja javnosti pa je
bilo slišati glede cene, saj naj
bi ob registraciji sedaj mo-
rali poseči v žep nekoliko
globje. No, tudi za to na mi-
nistrstvu najdejo odgovor:
»Pred 3. decembrom je cena
podaljšanja veljavnosti pro-
metnega dovoljenja znašala
2.080 tolarjev, z uvedbo no-
vega sistema pa je strošek višji
za 515 tolarjev. Strošek na-
lepke je 1.315. Gre za stroš-
ke proizvajalca, v katerega je
vključen le še 19-odstotni
DDV. Za izdajo, lepljenje in
(kasneje) odstranjevanje na-
lepke plača uporabnik še
1.280 tolarjev, kar skupaj zna-
ša 2.595 tolarjev. V ceno sto-
ritve, ki jo oblikujejo poob-
laščene organizacije za oprav-
ljanje tehničnih pregledov, je
poleg DDV vključena identi-
fikacija vozila s kontrolo po-
datkov v centralnem računal-
niku in vnosom novih podat-
kov, zapisnik o tehničnem
pregledu vozila, izpis nalep-
ke, izpis računa, prevzem na-
lepke z dokumentacijo, pri-
prava površine in lepljenje po
navodilih proizvajalca (ka-
Naiepka je v skladu z zakoni, pravijo pristojni.
sneje še odstranjevanje nalep-
ke), vračilo dokumentacije
referentu in arhiviranje do-
kumentacije.«
Strokovno
lepljenje?
Marsikomu gre v nos to,
da nalepko lahko namesti na
vozilo le tehnik-kontrolor pri
pooblaščenih organizacijah.
V Celju sta to AMZS in Avto
Celje. In zakaj tega s sreds-
tvom za čiščenje stekla, kr-
pico in malo truda ne more-
mo storiti vozniki sami? Na
ministrstvu odgovarjajo: »Pri
tem ne gre za podcenjevalni
odnos do lastnikov vozil, pač
pa za vprašanje odgovorno-
sti proizvajalca in pooblaš-
čenih organizacij za oprav-
ljanje tehničnih pregledov.
Nalepka je namreč izdelana
tako, da mora ostati nepoš-
kodovana v vseh vremenskih
razmerah, prav tako ima
kompleksne zaščitne in var-
nostne elemente. Funkcio-
nalna bo le v primeru, če bo
nameščena na način, kot ga
je predpisal proizvajalec«
Ta se je v pogodbi namreč
izrecno zavezal, da bo odgo-
varjal v primeru napake ali
poškodbe nalepke, vendar le,
če bo nameščena po njego-
vih navodilih. Če bi nameš-
čanje nalepke prepustili voz-
nikom, bi jim morali men-
da poleg nalepke posredovati
še ustrezen pribor za pripra-
vo površine in navodilo proi-
zvajalca za nameščanje in od-
stranjevanje nalepke.
Več
zaposlenih?
Kot je bilo videti v prvih
dneh, pa je nalepka vendar-
le povzročala kar nekaj te-
žav, saj je bilo čutiti negodo-
vanje s strani voznikov in ne-
kaj gneče pri tehničnih pre-
gledih. Pri Avtu Celje, deni-
mo, so nam že pretekli te-
den povedali, da je največji
problem to, da delavci še ni-
so povsem usposobljeni za to-
vrstno delo, nekaj težav je bi-
lo tudi zaradi računalniške-
ga programa.
»Težave z računalniškimi
programi so v prvih dneh de-
cembra resnično bile, zara-
di tega je prihajalo občasno
do kakšne gneče. Bolj vpraš-
ljivo pa je število zaposlenih
(referentov), ki se bo mora-
lo povečati, ponekod pa bo
treba ljudi usposobiti za tak-
šno delo. Tudi zato, ker bo z
naslednjim letom enak si-
stem veljal tudi za kolesa z
motorjem in traktorje,« raz-
laga vodja oddelka za uprav-
ne notranje zadeve pri Uprav-
ni enoti Celje Matevž Maj-
cen.
Lažje delo za
tatove
Po nabavi posebnih tiskal-
nikov naj bi na nalepko, ki
jo bodo namestili na spod-
njo desno stran sprednjega ve-
trobranskega stekla, dodali
še številko šasije, kar naj bi,
po drugi strani, olajšalo de-
lo tatovom. Glede tega je ne-
koliko skeptičen tudi Maj-
cen. Govori se tudi, da uved-
ba tovrstne nalepke ni v skla-
du z zakonodajo. »To nika-
kor ne drži. Res pa je, da smo
se o tem pred izvedbo pra-
vilnika dosti pogovarjali,«
pravi Majcen, ki vidi pred-
nost te novosti v tem, da bo-
do vozniki lahko opravljali
tehnični pregled vozila pri ka-
terikoli pooblaščeni organi-
zaciji za tehnične preglede v
Sloveniji.
Zaradi računalniško vode-
nih stez za tehnične pregle-
de v pooblaščenih organiza-
cijah (ki niso nikakršna no-
vost, pravi Majcen) bo za
opravljanje tehničnih pregle-
dov vozil izključena subjek-
tivna ocena, manjša bo tudi
možnost zlorab zaradi obvez-
ne prisotnosti vozila. Hkrati
pa je zaradi sodobne tehnič-
ne opreme možno opraviti tu-
di bolj natančne in zaneslji-
vejše meritve.
Podoben sistem velja tudi
v Avstriji, Nemčiji, Italiji,
Švedski, Slovaški in Hrvaš-
ki. V vseh teh državah mora-
jo imeti vozniki, poleg voz-
niškega dovoljenja, še pro-
metno dovoljenje in nalep-
ko. Prometno dovoljenje to-
rej kljub novostim ostaja do-
kument za dokazovanje last-
ništva vozila.
Zaradi tovrstnih nalepk naj
bi bil obseg dela na uprav-
nih enotah odslej manjši, bo
pa verjetno to pomenilo več
hude krvi pri občanih, saj ne-
nazadnje tudi 515 tolarjev po-
meni višji strošek.
SIMONA ŠOLINIČ
Matevž Maicen: »Enak sistem čaka kolesa z motoriem in traktorie.«
Obvestilo
Na področju trga z električno energijo prihaja do velikih
sprememb, zato v Elektro Celje, javnem podjetju za distri-
bucijo električne energije d.d. menimo, da smo vas dolžni
obvestiti o bistvenih novostih na tem področju. Za vašo
normalno oskrbljenost z električno energijo je še kako po-
membno, da znate pravilno razumeti različne možnosti
in se odločiti za najboljšo.
Za vse upravičene odjemalce električne energije (pri-
ključna moč nad 41 kW) z 31. 12. 2001 dokončno preneha
veljati tarifni sistem. Po 1. 1. 2002 imate kot upravičeni
odjemalec pravico samostojno izbrati dobavitelja električ-
ne energije in z njim s pogodbo regulirati pogoje partners-
tva. Poleg cene morajo biti s pogodbo o nakupu in prodaji
urejena še druga pomembna določila, ki lahko bistveno
vplivajo na dodatne oz. skupne stroške, ki nastanejo z
dobavo električne energije. Po naših dolgoletnih izkuš-
njah in temeljitem poznavanju odjema pri vseh naših do-
sedanjih parinerjih lahko računate, da v nadaljevanju
partnerskega odnosa, reguliranega z novo pogodbo z na-
mi, ne bo praznine in težav. To pomeni, da znamo za
vsakega odjemalca napovedati predvideno porabo. S tem
pa zaračunati le dejansko porabljeno količino električne
energije.
Poleg pogodbe o nakupu in prodaji električne energije
mora vsak upravičeni odjemalec urediti še razmerje z di-
stribucijskim podjetjem s pogodbo o dostopu do distribucij-
skega omrežja. Pogoj za sklenitev te pogodbe je predhodno
sklenjena pogodba o nakupu in prodaji. Za uporabo omrežja
se zaračunava omrežnina, ki jo določi agencija za energi-
jo in objavi s pravilnikom o določitvi cen.
Zakonodaja ne dovoljuje agregacije dostopa do distribu-
cijskega omrežja, kar pomeni, da je potrebno skleniti toli-
ko pogodbenih razmerij, kolikor imate odjemnih oz. me-
rilnih mest z naročeno močjo nad 41 kW.
Če pogodba o nakupu in prodaji električne energije ne
bi bila sklenjena, je to urejeno v Uredbi o spremembah in
dopolnitvah uredbe o načinu izvajanja gospodarskih jav-
nih služb s področja distribucije električne energije (Ur
list RS, št. 31/2001).
Bodite torej pozorni pri vseh elementih izbiranja in od-
ločanja o vašem dobavitelju električne energije tudi po
novem, torej že v letu 2002.
Vsem našim poslovnim partnerjem, seda-
njim in bodočim odjemalcem električne ener-
gije želimo srečno in uspešno novo leto 2002.
ELEKTRO CEUE, d.d.
PO DRŽAVI
Drnovšek
ostaja na
prestolu
BRDO PRI KRANJU, 11.
decembra - Predsednik vla-
de in Liberalne demokraci-
je Slovenije Janez Drnovšek
je v torek na Brdu pri Kra-
nju, protokolarnem objektu
slovenske vlade, ki je v zad-
njem času postal njegov za-
sebni dvorec, zbral stranki-
ne ministre in poslance ter
jim n(z)apovedal, da bo na
januarskem kongresu stran-
ke vnovič kandidiral za pred-
sednika LDS. Dosedanji pr-
vi mož LDS namreč meni,
da je za učinkovitejšo delo
predsednika vlade bolje, če
obdrži tudi funkcijo predsed-
nika stranke. S tem se bodo
po njegovih besedah stvari
»bolje peljale v stranki, vla-
di in koaliciji«.
Isti dan je slovenski mini-
ster za evropske zadeve Igor
Bavčar, visoki član LDS in
eden od neuradnih nasled-
nikov Drnovška na čelu stran-
ke in vlade, oznanil, da se
morda umika s političnega
prizorišča. Od Istrabenza naj
bi prejel vabilo, da prevza-
me vodstvo uprave. O ponud-
bi minister resno razmišlja,
saj gre za »resen izziv«, od-
ločil pa se bo, kot je pove-
dal, še ta teden, saj bo nad-
zorni svet Istrabenza o no-
vem predsedniku uprave raz-
pravljal že 17. decembra. Bav-
čar je še dejal, da razmišlja-
nje o odhodu s službe vlade
za evropske zadeve medna
ni povezano s »strankarski-
mi dogajanji«...
Torek je bil precej zoprn
dan tudi za vodstvo Social-
demokratske stranke Jane-
za Janša, saj je iz nje nepre-
klicno odstopil njen posla-
nec in župan Cerkelj na Go-
renjskem Franc Čebulj. Raz-
log za radikalno potezo naj
bi bilo grobo kršenje demo-
kratičnih postopkov in te-
meljnih človekovih pravic,
ki naj bi si ga privoščilo vods-
tvo njegove (bivše) stranke.
Čebulj, ki naj bi v prihod-
nje deloval kot samostojni
poslanec, je o svoji odloči-
tvi obvestil tudi vodstvo dr-
žavnega zbora.
Mariborska Univerza si je
v mandatu rektorja Ludvi-
ka Toplaka pridobila izre-
den sloves in pozornost me-
dijev, saj se vse pogosteje po-
javlja na naslovnicah. V po-
nedeljek so poskrbeli za no-
vo promocijo razvpitega slo-
vesa, saj je mariborski ra-
dio študent (MARŠ) dobil
obvestilo o izbrisu iz sod-
nega registra, tako da prav-
no formalno ne obstaja več.
V naslednjih dneh bo temu
sledilo še prenehanje radij-
skega dovoljenja in izklop
oddajnika. Mariborska uni-
verza je v tožbi študentom,
ki upravljajo radio, očitala,
da so leta 1994 kot privatne
osebe, brez soglasja ustano-
viteljev, registrirali zasebni
zavod MARŠ in tako posku-
šali privatizirati javno uni-
verzitetno premoženje, ki po
zakonu pripada univerzi kot
eni od ustanoviteljic.
Št. 50-13. december 2001
TEMA TEDNA
_5
Prostitucija z
blagoslovom države?
Slovencem se obeta dekriminalizacija prostitucije - Na Celjskem je toleranca že sedaj visoka
v državnem zboru se kmalu
obeta vroča debata, v kateri bodo
(večinoma moški) poslanci lomili
kopja o tem, ali naj iz zakona o
prekrških odstranijo člene, ki
zahtevajo obsodbo prostitutk in
njihovih strank. Gre za bolj ali
manj miselni premik družbe kot
pa za resnično odpiranje vrat pro-
stituciji, saj je ta že nekaj časa
vsaj tolerirana dejavnost.
Tako tolerirana, da se je nekemu
Američanu, ki je sredi prestolnice
vprašal policista, ali je pri nas pro-
stitucija legalna, ta odgovoril: »Na-
čeloma ne, toda lahko vam povem,
kje jo najdete...«
Kljub temu pa bo predlog zako-
na vzbudil precejšnjo javno pole-
miko in številne ogorčene reakcije
nasprotnikov kakršnegakoli proda-
janja telesa. Čeprav se zdi, da de-
kriminalizacija uživa podporo več-
jega dela javnosti, pa tovrstna vpra-
šanja vedno znova sprožijo nepred-
vidljive odzive, ki jim olje priliva-
jo nabiranja političnih točk različ-
nih strank. Vprašanje prostitucije
je namreč tudi eden od temeljnih
kamnov delitve na konzervativne
in liberalne politike, takrat pa stro-
kovni argumenti in razumske raz-
prave ponavadi izginejo z govornic.
Evropski zgledi
Kaj sploh predvideva predlog no-
vega zakona? Gre predvsem zato,
da bi odpravil kaznovanje prosti-
tutk (prostitutov) in njihovih strank
ter lastnikov lokalov, kjer se oprav-
lja takšna dejavnost. Dosedanji za-
kon o prekrških namreč za vse pred-
videva do dva meseca zaporne kaz-
ni. Tovrstna dekriminalizacija po-
meni »priznavanje državljanskih
pravic prostitutkam in prostitutom,
da lahko sami izbirajo, ali se bodo
ukvarjali z najstarejšo obrtjo, hkrati
pa ne legalizira prostitucije,« trdi-
jo predlagatelji zakona. Slednje na-
mreč pomeni, da tudi organizira-
nje prostitucije (=zvodništvo) po-
stane običajen in dobičkonosen po-
sel.
Predlagatelji zakona so se zgle-
dovali po podobni ureditvi v Nem-
čiji in na Nizozemskem, kjer je pro-
stitucija poklic kot vsak drug, zanj
pa velja zelo ohlapen nadzor. Po
njihovem mnenju je slovenska
družba zrela za odkrito obravna-
vanje te tematike, saj si ni več mo-
goče zatiskati oči pred dejstvom,
da se je v devetdesetih prodajanje
telesnih užitkov razširilo po vsej
državi. Uradnih podatkov seveda
ni, po nekaterih ocenah pa se v Slo-
veniji s sladostrastno obrtjo ukvar-
ja okoli 1900 žensk in neugotovlji-
vo število moških. Vsi skupaj pa
imajo med 38 in 57 tisoč stalnih
strank. Za kako mamljiv posel gre,
pričajo tudi ocene o prometu - kar
za 19 milijonov nemških mark naj
bi ga bilo.
Seveda pa je dekriminalizacija le
prvi korak. Potrebno je namreč
vzpostaviti pravila o načinu dela in
nadzoru nad prodajalkami ljubez-
ni ter urediti zdravstvene pregle-
de, s katerimi bi zaščitili tudi stranke
Robert Mravljak
m preprecm širjenje njmov sociami
in zdravstveno-varstveni položaj. To
pomeni obvezne nalezljivih bolezni
(pred leti so v Sloveniji po naključju
odkrili dve prostitutki z vzhoda, ki
sta bili okuženi z virusom HIV),
hkrati pa bi se po določenih letih
prodajalke ljubezni lahko mirno
upokojile...
Osredotočeni na
suženjstvo
Vprašanje dekriminalizacije je
zagotovo zanimivo tudi za Celje,
saj naše mesto in okolica po svojih
prodajalnah »ljubezni« slovita da-
leč naokoli. Že samo v središču so
bili do nedavnega kar trije nočni
bari, kjer je bilo veliko plesalk pa
malo plesa, nato je eden od njih
šel v stečaj. Kar pomeni resnično
nasičeno konkurenco... Zdi se, da
je prostitucija na Celjskem že ne-
kaj časa na pol legalen posel. »Po-
licija se mora držati zakonodaje,
in dokler ta prepoveduje prostitu-
cijo, jo moramo preganjati, še po-
sebej, če dobimo prijavo,« trdi Ro-
bert Mravljak, načelnik urada kri-
minalistične policije na celjski po-
licijski upravi. Vendar pa je po nje-
govih besedah policija v zadnjih letih
naredila nekakšno selekcijo, tako
da se s posebno pozornostjo lote-
vajo hujših kaznivih dejanj s po-
dročja prostitucije. Tu gre predvsem
za zvodništvo in posredovanje pri
prostituciji ter še grozljivejšo vzpo-
stavljanje suženjskega razmerja in
trgovino z belim blagom.
Po Mravljakovih besedah se je po-
licija v prvih letih po razmahu pro-
stitucije sprva lotevala vseh poja-
vov najstarejše obrti. Vendar so njeni
organizatorji in tudi »delavke« de-
lovali v zaprtih skupinah, tako da
se razen s prikritimi preiskovalni-
mi ukrepi ni dalo dokazovati kaz-
nivih dejanj. Po nekaj uspešnih ak-
cijah so policisti spoznali, da s ta-
kim načinom dela globoko pose-
gajo v človekove pravice in svoboš-
čine, zato se je pojavilo vprašanje,
ali so tajni ukrepi sploh dovoljeni.
Če je šlo za hudo kaznivo dejanje,
pravo zvodništvo v grobem pome-
nu suženjskega razmerja, ko so bi-
le ženske prisiljene v prostituira-
nje, kupljene in so z njimi grobo
ravnali, je bilo tovrstno poseganje
upravičeno. »Drugače je v prime-
rih, ko gre za splošen način prosti-
tuiranja, ki je le prekršek, zato je
izvajanje prikritih preiskovalnih
ukrepov nedopustno. S policijske-
ga stališča je veliko bolj smotrno,
da svoje stile usmerimo na odkri-
vanje suženjskih odnosov, predvsem
glede na število ljudi, ki jih ima-
mo na razpolago,« je prepričan
Mravljak.
Trgovina z belim blagom je po
njegovih besedah dokaj pogost po-
jav. Organizatorji ženske dobesed-
no kupijo, jih nato pripeljejo v Slo-
venijo in zaprejo v lokale, kjer ži-
vijo zaprte brez vseh pravic in svo-
boščin, po določenem času izko-
riščanja njihovih teles pa jim naj-
dejo novega gospodarja in jih pro-
dajo z dobičkom. Nazadnje so se s
hudo obliko takšne dejavnosti sre-
čali pri akciji v nekdanjem lokalu
Vegas, ko so ovadili takratnega last-
nika in vodjo lokala Esada Čehaji-
ča. Zadnji primer, ko so celjski po-
licisti zaprli javno hišo, pa se je zgo-
dil na Dobrni, po Mravljakovih be-
sedah pa tu ni šlo za grobo izkoriš-
čanje, ampak za dolgotrajno ponav-
ljanje kaznivih dejanj.
Klasičnega zvodništva po policij-
skih podatkih na Celjskem ni zelo
veliko. Tako so obravnavali primer,
ko so si prostitutke najele dve ose-
bi, da sta jih varovali. »Tudi v tem
poslu je veliko konkurence, zbra-
ni indici pa so pokazali (česar no-
bena od prizadetih ni hotela urad-
no prijaviti), da je konkurenca priš-
la v stanovanje, kjer so opravljale
svojo dejavnost, pobrala denar, zah-
tevala spolne usluge in odšla. Zato
so si najele zaščito. Po črki kazen-
skega zakonika bi lahko rekli, da
je to zvodništvo, ampak ni v tistem
pravem pomenu besede. In ga tudi
ne vidimo kot posebno problema-
tičnega, za razliko od pravega zvod-
ništva in vzpostavljanja suženjske-
ga razmerja,« meni vodja celjskih
kriminalistov.
Kazen - nazaj
domov
Ravnanje z »uslužbenkami« v celj-
skih lokalih najstarejše obrti je ze-
lo različno. »V nekaterih vladajo do-
kaj pošteni odnosi, tako da se do-
biček nekako normalno razdeli.
Lastnik pobere recimo okoli 60 do
70 odstotkov denarja, saj plačuje
tudi vse stroške, prostitutke pa do-
bijo okoli 30 do 40 odstotkov. Ne
pravim, da je to v skladu z zako-
nom, ampak s človeškega stališča
nekako še razumno,« ugotavlja
Mravljak. Po naših podatkih ima-
jo v najbolj liberalnih lokalih de-
kleta dneve več ali manj proste, ob
sedmih zvečer pa se morajo začeti
pripravljati na nočne urice. Vse so
uradno prijavljene in imajo ureje-
no zdravstveno varstvo. Prav tako
imajo približno mesec dni dopu-
sta, ko večinoma odidejo domov,
to pa je hkrati tudi najhujša kazen
- če ne ubogajo hišnega reda, jih
šef preprosto pošlje v domovino.
Veliko pa je bilo primerov, ko pro-
stitutka ni dobivala dobesedno nič,
lastnik ji je pobral potni Ust, na dan
je morala sprejeti določeno števi-
lo strank, vmes pa je bila zaprta.
Kupil jo je za 3000 nemških mark,
nato pa prodal naprej. Ženske v tak-
šnih primerih ponavadi nočejo pri-
čati na sodiščih, ker so prestraše-
ne, po drugi strani pa se zavedajo,
da z njimi delajo zelo grdo. Hkrati
se zavedajo, da bodo dobile vsaj
hrano in nekaj malega žepnine. Če
pa gredo nazaj domov, ne bo niti
tega. Število tujih delavk se ves čas
spreminja. Na območju PU Celje
stalno kroži trideset, štirideset tujk.
Nadzor na nek način opravlja uni-
formirana poUcija, ki izvaja aktiv-
nosti glede tujske problematike in
preverja vsa ustrezna dovoljenja.
Posebno poglavje so t.i. mobitel
prostituke. »Zaznali smo že kar ne-
kaj žensk, ki so kot samohranilke
ali študentke na nek način prisiljene
v prostitucijo. Sprijaznijo se s tem,
da bodo dve ali tri leta to prenašale,
hato pa opustile >poklic< in pozabila
na ta leta,« trdi Mravljak. Polne stra-
ni oglasnikov mu dajejo prav.
Dvom v
uspešnost
nadzora
Posebno poglavje je tudi zdravs-
tvena zaščita prostitutk. Praviloma
vsi lastniki nočnih barov, ki vzdr-
žujejo kolikor toliko znosen odnos,
skrbijo tudi za stalne zdravniške
preglede svojih delavk. Dekrimi-
nalizacijski proces naj bi poskrbel
za nadzor tudi na tem področju.
Vendar pa bodo morebitne spolne
delavke morale z legalizacijo za-
četi plačevati davke, zdravstveno
zavarovanje, preglede, zavarova-
nja... in takoj se pojavi vprašanje,
ali se bodo odločile za tolikšne stroš-
ke. Vzrok za prostituiranje je po-
treba po finančnih sredstvih, če pa
bo potrebno od recimo 100 nemš-
kih mark zaslužka državi odšteti
50 ali pa celo 70 odstotkov za stroš-
ke, je vprašanje, koliko bo vzpo-
stavljanje poslovnega sistema pro-
stitucije uspešno. »Po moji oceni
bo kakšnih 20 odstotkov legalnih
prostitutk, ki se bodo uradno pri-
javile, njihove usluge bodo zelo ka-
kovostne in drage, saj bodo delo-
vale samo med zelo premožnimi
strankami. 80 odstotkov prostitutk
pa bo še naprej delalo na črno,
vključno z vsemi tveganji, ki jih to
prinaša,« razmišlja Robert Mravljak.
»Po eni strani se napovedane spre-
membe slišijo dobro, po drugi strani
pa si ne znam predstavljati, kako
bo država uspela uveljaviti vse zah-
teve, ki sledijo iz tega.«
Je pa res, da policija po državni
regulaciji tega področja pričakuje
lažje delo, saj bodo uradne spolne
delavke in zvodniki z veseljem pri-
javili svojo konkurenco in si na ta
način olajšali posel. Delo na črno
je pač treba preganjati...
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Celjska dekleta užitkov.
Št. 50 -13. december 2001
6
INTERVJU
Štajerski Don Kihot
Franc Kangler: »Pubeci, ko boste veliki, boste cariniki na Trojanah!«
36-letni pravnik Je svojo
poslansko pot začel kot ge-
neralni tajnik občine Du-
plek, leta 1996 pa je bil pr-
vič izvoljen v državni zbor,
tedaj še na listi Slovenske
ljudske stranke. Sedaj slu-
ži ljudstvu že svoj drugi
mandat kot poslanec SLS +
SKD, v zadnjem času pa si
je medijsko pozornost pri-
služil z vztrajnim zavze-
manjem za »pravice vzhod-
ne Slovenije«. Tako je tudi
pobudnik poslanskega
predloga za združevanje pi-
vovarn Laško in Union.
»To je druga takšna pobu-
da, ki smo jo poslanci pod-
pisali. S prvo smo se zavzeli
za ustanovitev sedeža Holdin-
ga slovenskih hidroelektrarn
v Mariboru, podpisalo pa jo
je 52 poslancev. Vendar se je
minister Kopač odločil dru-
gače. Kljub temu, da so bili
vsi argumenti, strokovna, po-
litična in gospodarska spoz-
nanja, da si Maribor zasluži
sedež holdinga. Nenazadnje
Dravske elektrarne proizve-
dejo 80 odstotkov vodne
električne energije v Slove-
niji. Imajo najcenejšo elek-
triko in največje dobičke, ki
pa se s Štajerske odlivajo v
Ljubljano.«
Te dni odmeva predvsem
druga, »pivovarniška« po-
buda. Kaj pravzaprav želi-
te doseči z njo?
Gre predvsem za to, da smo
se poslanci opredelili do od-
prodaje kapitalskih deležev
države v pivovarni Union, po-
sebno Kapitalske družbe in
Slovenske odškodninske
družbe, tujemu investitorju.
Pa ni pomanjkanje tuje-
ga kapitala prav to, kar po-
slušamo zadnje desetletje?
Glejte, Slovenci imamo
svoj ponos, imamo nacional-
ne interese, upoštevati pa mo-
ramo tudi slovenske gospo-
darske interese. Imeli smo
blagovno znamko Elan, ki je
bila znana po vsem svetu, pa
smo jo izgubili. Če smo jo
nato ne glede na ceno ponov-
no kupih nazaj, ne vidim raz-
loga, zakaj med slovenske
gospodarske interese ne šte-
jemo pivovarn Union in Laš-
ko, Fructala ter Radenske.
Slednjo pijejo po vsem sve-
tu in na nek način smo Slo-
venci prek nje postali prepoz-
navni. Pivovarna Laško nosi
naše ime po vsem Balkanu
in Srednji Evropi. Ni mi vsee-
no, kaj bo z vsemi temi bla-
govnimi znamkami. Kje pa
piše, da Slovenci ne more-
mo imeti uspešnih podjetij
v svoji lasti? AH res nirnamo
dovolj kapitala, da bi lahko
nekatere deleže države odku-
pih? Jaz vem, da ga je dovolj.
Ampak, ali se ne Ijojite ob-
tožb o nekakšnem gospo-
darskem nacionalizmu?
Najprej moram poudariti,
da še zdaleč ne nasprotujem
prihodu tujega kapitala v Slo-
venijo. Kadar pa gre za na-
cionalni gospodarski interes,
kot je pri pivovarnah, je mo-
je gledanje nekoliko drugač-
no. Pivovarna Laško je na-
mreč v svojem okolju veliko
vložila v gradnjo tamkajšnje
infrastrukture, saj Laško brez
nje nikoli ne bi imelo takšne
podobe, kot jo ima danes.
Precej vlaga v kulturo, v šport,
invalidske organizacije in na
ta način veliko prispeva k po-
dobi dežele, mest... Če pa bo-
do tujci dobili večinski ka-
pitalski delež v podjetjih, ki
so nacionalnega gospodarske-
ga pomena, bo na vseh teh
področjih prišlo do bistvenih
sprememb, pa ne na bolje.
In ravno zato sem z vsemi dru-
gimi poslanci podpisal ome-
njeno pobudo.
Poslanski odziv se na nek
način zdi, kot da je Pivo-
varna Union že prodana
belgijskemu koncernu...
Nikjer ne piše, da država
mora prodati Pivovarno
Union. Po vseh reakcijah pa
sem dobil občutek, da je nek-
do v Bruslju obljubil njeno
prodajo belgijskemu podjet-
ju. Ne bom povedal na glas,
verjetno pa veste, koga mi-
slim. V tem je verjetno srž
vsega dogajanja, vsaj tako za
sedaj poteka igra.
Vladni vrh je zaskrblje-
no dejal, da gre pri pobudi
državnega zbora za Nedo-
pustno vmešavanje politi-
ke v gospodarsko poslova-
nje.
Zbirali smo mnenja po-
slancev in poslanci po us-
tavi lahko imamo svoje
mnenje, čeprav se bili ne-
kateri v vrhu največje vla-
dajoče stranke zelo razbur-
jeni zaradi teh podpisov. A
smo še vedno poslanci, mi
volimo vlado in jo lahko tu-
di zamenjamo. Pobudo so
podpisali poslanci vseh par-
lamentarnih strank. Če pa po-
samezniki v strankah meni-
jo drugače kot večina, mo-
rajo to reševati znotraj strank
samih.
Ste član stranke, ki je v
vladni koaliciji in torej so-
deluje pri odločanju vlade.
Ne bi bilo potemtakem laž-
je vplivati na odločitev o
prodaji deležev preko vpli-
va stranke v vladi, ne pa prek
parlamenta?
Moja stranka je pri zbira-
nju podpisov o sedežu hol-
dinga hidroelektrarn zahte-
vala vladno glasovanje, do ka-
terega je sicer prišlo. Vendar
imamo na žalost v Mariboru
župana, ki je član Združene
liste, ta stranka pa je pri gla-
sovanju glasovala drugače,
kot so obljubiU županu. Na-
ša ministra pa sta polidčno
lobirala in kasneje tudi gla-
sovala za sedež v Mariboru.
Vendar ima SLS+SKD le de-
vet poslancev in tudi tolik-
šno težo v vladi. Največjo od-
govornost pač nosi največja
vladajoča stranka Liberalna
demokracija, njena politič-
na volj pa je drugačna kot zno-
traj naše stranke.
Hočete reči, da ima ta ze-
lo majhen vpliv na delo vla-
de?
Lahko je zelo majhen, lah-
ko zelo velik, o nekaterih
stvareh se da pogajati, o dru-
gih vladajoča stranka s svojo
polidčno močjo ureja po svo-
je in se o njih niti noče pogo-
varjati. Vendar, to je trenut-
na podoba slovenskega poli-
dčnega prostora, ljudje so se
zanjo odločiU in jo imajo.
Se vam zdi, da je LDS
enotna? Pod pobudo je ven-
darle podpisanih 21 njenih
poslancev!
Moram reči, da je podoba
parlamenta nekoliko drugač-
na, kot je bila v prejšnjem
mandatu. Še posebej poslan-
ci, ki opravljamo že drugi
mandat, težje dopuščamo, da
bi nam nekdo zvijal roke pri
glasovanju. Čeprav so bili ne-
kateri v prejšnjem mandatu
zelo navajeni takšnega počet-
ja. Posebej vodja poslanske
skupine največje stranke (To-
ne Anderlič, op. p.), ki pa
ima sedaj veliko težav s tak-
šnim početjem, saj poslanci
v tem mandatu dosti bolj mi-
slijo s svojo glavo. Marsikdo
pa se mora zavedati, da se po-
slanci lahko dogovorimo še
o marsičem drugem...
V prejšnjem sklicu držav-
nega zbora je med poslan-
ci obstajala neformalna
skupina zagovornikov lo-
kalnih interesov, ki se jo je
prejelo ime županski lobi.
Kakšno je sodelovanje »lo-
kalcev« sedaj?
Moram reči, da sem mal-
ce razočaran. Poslanci seve-
rovzhodne Slovenije smo zelo
slabo povezani, sramota pa
je naše kadrovanje. Med de-
vetimi ustavnimi sodniki ni
nikogar s Štajerske, Koroš-
ke ali Prekmurja. Imamo 35
vrhovnih sodnikov, pa sta sa-
mo dva s te strani Trojan. Pre-
štejte ministre, državne se-
kretarje in vse to primerjaj-
te s številom prebivalcem, pa
bo vse jasno. Predsednik vla-
de mi je nekoč v parlamentu
očital, da noče imeti mini-
stra, ki bo skrbel za dobro-
bit samo ene regije. In prav
njemu se je zgodilo, da ima
ministra Kopača, ki ga je egoi-
stično postavil pred zid in za-
grozil »ali jaz ali holding«.
Minister Kopač vam očit-
no prav posebej leži v že-
lodcu...
Veste, Drnovškov minister,
težko govorim, da je moj, saj
bom glasoval za njegovo raz-
rešitev, je na pogajanjih o se-
dežu holdinga izrekel nekaj
tako žaljivih izjav na račun
Slovencev z vzhodne strani
Trojan, da bi moral že takrat
odstopiti.
Za takšno stanje v prvi vr-
sti nismo odgovorni poslan-
ci, ampak tisti, ki so pod-
pisali koalicijsko pogodbo
in kasneje kadrovali. To pa
so predsedniki vladajočih
strank. In ti bi morali skr-
beti ne samo za strankarsko,
ampak regijsko zastopanost.
Vlada imenuje tisoč ljudi,
med njimi jih letos niti pet-
deset ne prihaja z našega ob-
močja! Ne vem, kako dol-
go bomo še Slovenci, ki ži-
vimo vzhodno od Trojan,
gledali takšno početje. Pri-
hajate iz Celja. Kdo vas za-
stopa v parlamentu?
Slavko Gaber...
No, on je bil izvoljen v Ce-
lju...
V redu, verjetno je Gab^r
vsak dan v Celju, natančno
pozna težave ljudi... Osebno
proti gospodu Gabru nimam
nič, ampak, ali si Celje res
ne zasluži poslanca, ki bi poz-
nal težave tega območja in
ljudi in ki bi lahko s svojimi
političnim delom lahko ne-
koliko drugače vplival na po-
dobo Celja... To je problem
Štajerske, Koroške, Prekmur-
ja, ne znamo se povezati.
Kaj je po vašem mnenju
vzrok za mačehovski odnos
države do tega dela Slove-
nije?
Ves zdravi gospodarski ka-
pital je skoncentriran v Ljub-
ljani, hkrad to pomeni, da
je tam skoncentriran tudi po-
litični kapital. Odnos vseh
predsednikov političnih
strank do slovenskega pode-
želja pa je tako različen, da
trenutno ni polidčne volje za
zagotavljanje enakomernega
regionalnega razvoja v vsej
Sloveniji. To bo možno ta-
krat, ko bodo predsedniki
strank spoznaU, da Sloveni-
ja ni samo eno ali nekaj mest,
da je tudi podeželje, in temu
zagotovili enakomeren raz-
voj, tudi z razsehtvijo držav-
ne gospodarske in politične
moči. Problem je samo v gla-
vah predsednikov strank!
Kaj na to pravi predsed-
nik vaše stranke?
Velikokrat imava različne
poglede in mnenja o delu v
koaliciji. Strinjava pa se, da
potrebujemo enakomeren re-
gionalni razvoj slovenskega
podeželja. Resnično decen-
tralizacijo, ne le navidezne
pisarne s tablo in fikusom...
Zaradi vašega zagovarja-
nja severovzhodne Sloveni-
je so vam celo pripisali iz-
javo, da pripravljate Štajer-
sko odcepitev od države?
[...smeh, nato se hitro zre-
sni...] Če bo vlada imela tak-
šen odnos do nas, se bojim,
da bodo takšne težnje slej kot
prej privrele na plan. To je
resen problem te države, ki
se ga na zavedata niti pred-
sednik niti premier niti kdo
drug. Veste, v prejšnjem si-
stemu, smo se na pol skrivaj
šalili - še moj oče mi je to
govoril: »Pubec, ko boš ve-
lik, boš carinik na Kolpi«. Bo-
jim se, da bomo svojim otro-
kom prisiljeni govoriti: »Pu-
beci, ko boste veliki, boste
cariniki na Trojanah!«
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Dars mora v Celje!
Franc Kangler pravi, da je v zadnjem
času veliko truda vložil v problem dejan-
skega sedeža Družbe za avtoceste RS
(Dars).
»To je verjetno ena bolj bolečih celjskih
točk, saj sta na uradnem sedežu družbe le
fikus in tajnica. Ko sem državnega sekre-
tarja Šajno (Anton Šajna, vodja urada za
ceste na ministrstvu za promet, op. p.) vpra-
šal, zakaj je sedež Darsa na papirju v Ce-
lju, vse ostale službe pa so v Ljubljani, mi
je mirno rekel, da zato, ker je večina zapo-
slenih iz Ljubljane. Ponižujoče za Celjane
je, da lahko državni uradnik kaj takega iz-
javi za parlamentarno govornico. S tem je
priznal, da na vzhodni strani Trojan živi-
mo manjvredni Slovenci, oziroma imamo
drugačne pogoje za zaposlovanje kot pre-
bivalci osrednje Slovenije.
Sam bom naredil vse, da večino služb
Darsa preselijo v Celje. V državnem zbo-
ru sem zastavil poslansko vprašanje, ko-
liko znese mesečna najemnina za prosto-
re Darsa v Ljubljani, do najinega pogo-
vora pa še nisem dobil odgovora. Po mo-
jem je tolikšna, da bi lahko v Celju v ne-
kaj letih zgradili povsem nove poslovne
prostore. Sam se skoraj vsak dan iz Ma-
ribora vozim v Ljubljano, zakaj se nek-
do ne bi vozil iz Ljubljana v Celje? Seve-
da se je hkrati treba vprašati, kdo v Ljub-
ljani oddaja prostore Darsu in služi na
račun države... No, poleg tega je drugi
mož Darsa Celjan (bivši župan Jože Zim-
šek, op. p.), v prejšnjem mandatu je bil
celo poslanec, tako da bo zagotovo nare-
dil vse, da se Dars dejansko preseli v Ce-
lje...«
St. 50-13. december 2001
AKTUALNO
7
Polena pod noge
namesto v kotlovnico
? Bodo v Vitanju zaradi nesoglasij ostali brez kotlovnice na bio maso, v katero bi država in
avstrijski investitor vložila preko 500 milijonov tolarjev?
Vitanje je eden najlepših
(ovenskih trgov, kraj z bo-
^to zgodovino, čudovito
ikolico in dobrimi, sicer
lalo po pohorsko trdimi,
strpnimi ljudmi. Tako je
ilo stoletja. Sedaj pa so to
lilično sliko popacali s
repiri. S spori, ki prese-
|ajo zdravo pamet in se da-
imeriti tudi z milijoni to-
irjev.
Pospešeno urejanje kraja,
ližnje in daljne okolice, ki
lu je dala veter v jadra usta-
ovitev samostojne občine,
I zaustavljeno. Optimisti
ravijo, da je treba zajeti sa-
0 in premisliti, če so bile
;sprejete odločitve prave in
otem nadaljevati. Pesimisti
3 prepričani, da je škoda že
epopravljiva in jo bodo cu-
li še prihodnji rodovi. Zna-
ilna primera sta izgradnja
istilne naprave in predvide-
a izgradnja kotlovnice na bio
laso. Čistilna naprava je
sem nasprotovanjem loka-
ji navkljub že zgrajena, kot-
ivnica pa visi na nitki - in z
jo 500 milijonov tolarjev,
bi z njeno izgradnjo prišU
občino, ki tega denarja sa-
la nikoli ne bo imela.
Popljuvana
lokacija
Aprila 1999 je Občina Vi-
inje s pomočjo ministrstva
a gospodarske dejavnosti
ridobila študijo o energet-
tih zasnovah. V njej je pred-
idena tudi kotlovnica na bio
laso za ogrevanje trga Vita-
je. Predstavniki občine so
1 ogledali podobne kotlov-
ice v Avstriji in v Gornjem
radu. Nad videnim so bili
avdušeni in občinski svet je
i\ zeleno luč za nakup zem-
išča v središču Vitanja (lo-
acija Lip), kjer bi naj kot-
ivnico zgradili. Študija je na-
ireč pokazala, da bi bila ta
'kacija najprimernejša, saj
i bile zaradi kratkih razdalj
o uporabnikov izgube na
mrežju najmanjše. Zemljo
o kupili za 4 milijone tolar-
'V.
Potem pa so letos tej loka-
'ji odločno in dokaj sogla-
io nasprotovali krajani Vi-
šnja ob obravnavi prostor-
1^0 ureditvenih pogojev za
' del Vitanja. Zahtevali so,
znajde občina drugo loka-
')o, saj da kotlovnica ne so-
'V središče kraja tako zara-
' onesnaževanja kot zaradi
"■^pa, ki bi ga povzročal do-
'^2 bio mase. Prav, so rekli
^Pan in občinska uprava in
^ obrnili na lastnika zem-
'^ča, kjer je bila kotlovni-
^ prvotno predvidena. Gre
^ lokacijo pri zgornji Kuz-
^^novi žagi, ki je le 300 me-
'^v oddaljena od največje-
^ predvidenega porabnika,
'^Hovne šole.
Vir vsega zla, čistilna naprava Na gmajni, v neposredni bližini stanovanjskih hiš, je zgrajena, v njej je že vsa potrebna oprema, ni pa še zunanje
ureditve. Slej ko prej bomo morali imeti čistilne naprave v vseh malo večjih krajih, v Vitanju pa bi radi čimprej začeli urejati trg, kjer je potrebno
zgraditi nov vodovod in zamenjati kanalizacijo - to pa je tudi treba nekam speljati, utemeljujejo vztrajanje pri gradnji na za velik del krajanov
nedopustni lokaciji občinski možje. Ker čistilna naprava še ne deluje, se vse odplake iz naselja nad njo zlivajo v potok, ki teče po sredini dolinice.
Lastnik zemljišča je po be-
sedah župana Stanislava
Krajnca, tajnika občine Sreč-
ka Fijavža in referenta za ko-
munalne zadeve Gorazda
Frica potrdil, da je zemljo
pripravljen prodati, ko pa bi
se naj dokončno dogovorili
za ceno in vse ostalo, je pro-
dajo odklonil in se o njej ni
hotel več pogovarjati. Za Novi
tednik je povedal, da zemlje
ne bo prodal »ker je v zemlji
kapital« Govorice, da se je
tako odločil zaradi sorods-
tvenih vezi z enim izmed od-
ločnih županovih nasprotni-
kov, ne presenečajo.
To je bilo prejšnji teden.
Od takrat občinski možje ne-
strpno iščejo novo lokacijo:
»Idealne ni, saj so vse bolj od-
daljene od Vitanja, povrhu pa
so še na kmetijskih zemljiš-
čih,« pojasnjuje župan. Da-
nes, v četrtek, pridejo na
obisk v Vitanje predstavniki
investitorja iz Avstrije, ki je
pripravljen vložiti približno
2,5 milijona nemških mark
v izgradnjo kotlovnice. Z
gradnjo bi naj pričeli jeseni
prihodnje leto. Če bodo ho-
teli videti lokacijo, zna biti
nerodno.
Če bo posel
propadel...
Gradnja same kotlovnice
bi po cenah iz letošnjega ja-
nuarja stala skoraj 183 mili-
jonov (gradbena dela, zuna-
nja ureditev, elektro in stroj-
ne instalacije). Če bi nanjo
priključili poleg velikih upo-
rabnikov tudi vse individual-
ne hiše, bi to skupaj veljalo
preko 500 milijonov tolarjev
(všteta kotlovnica). Investi-
tor, avstrijska firma, ki se uk-
varja s toplotno energijo, je
pripravljen vložiti razliko
med sredstvi, ki bi jih dobili
od države kot nepovratna
sredstva, torej več kot polo-
vico (Vitanje je po novem tudi
v maloobmejnem pasu in so
upravičeni do sredstev iz eko-
loškega sklada). Če poeno-
stavimo - če bo zaradi izgu-
be lokacije posel propadel,
bo neposredne škode najmanj
za 250 milijonov tolarjev!
Zakaj sploh
kotlovnica?
Eden osnovnih razlogov za
izgradnjo kotlovnice je eko-
loški. Vitanje leži v kotlini,
kjer je ob inverziji zrak za-
radi številnih kurišč povsem
zadimljen. Kotlovnica bi za-
menjala številna kurišča, iz
enega samega dimnika pa bi
se zaradi sodobne tehnolo-
gije vil dim, ki bi imel izred-
no malo škodljivih primesi.
Vsaj tako dober razlog za iz-
gradnjo je tudi ohranjanje de-
narja, ki gre sedaj iz občine
za goriva, doma. Kmetje pa
bi tudi očistili gozdove in s
tem zaslužili, saj bi lahko ves
lesni odpad prodali v kotlov-
nico (kmetijsko ministrstvo
plača 46 tisoč tolarjev na hek-
tar čiščenja gozda).
Kotlovnica bi dajala 2,5
mega vatov energije, letna po-
raba bio mase pa bi bila 6830
kubičnih metrov (tedensko
približno en šleper). Virov je
v bližini več kot dovolj - že
če bi kmetje in država oči-
stili gozdove. Tu pa je tudi
lesna industrija v samem Vi-
tanju, velike žage v Mislinji
in Ločah...
Eden najbolj privlačnih
razlogov za gradnjo kodov-
nice pa je seveda cena pri-
dobljene toplotne energije,
ki je vsaj za 35 odstotkov nižja
od cene ogrevanja s kurilnim
oljem. Uporabnikom te ener-
gije tudi ne bi bilo več treba
skrbeti za dimnike, za kuril-
ne naprave, prostore za go-
rivo... Predvideli so tudi po-
stopno priključevanje upo-
rabnikov (na primer takrat,
ko bi posameznik moral ta-
ko in tako zamenjati kurilne
naprave). Ocenili so, da bi
bili stroški priključitve upo-
rabnika (s podpostajo, štev-
cem...) približno 200 tisoč
tolarjev.
Vse to se je do nedavnega
zdelo Vitanjčanom ugodno in
pametno. Do takrat, ko se ni-
so začeli deliti na »naše« in
»njihove«, ko se torej ni vsa-
ka beseda in dejanje spoliti-
ziralo.
Spor z dolgo
brado
»Osnovni problem v Vita-
nju, ki povzroča vsa nesoglas-
ja, je prostorski. Imamo za-
prto kotlino z omejenimi
prostorskimi možnostmi,«
ugotavlja tajnik občine Sreč-
ko Fijavž. Dejansko se vsi spo--
ri bojujejo na vprašanjih lo-
kacij.
Povsem normalna neso-
glasja, do kakršnih prihaja po-
vsod, so se prvič zaostrila do
neznosnosti ob lokaciji čistil-
ne naprave Na gmajni. Tam
je bila predvidena že v dol-
goročnem planu, že leta 1980
je imela tudi gradbeno do-
voljenje. Takrat so zgradili
kolektor, čistilne naprave pa
ne (še dobro, pravijo danes,
ker bi bila že zastarela). Na
isti lokaciji je čistilna naprava
vrisana v še vedno veljavnem
ureditvenem načrtu za cen-
ter Vitanja iz leta 1988.
Izgradnji čistilne naprave
na tej lokaciji so odločno
nasprotovali predvsem njeni
bližnji sosedi. Občinsko
vodstvo z županom na čelu
jim ni prisluhnilo: »Če bi
postavili čistilno napravo na
drugi lokaciji, bi bila draž-
ja za 150 milijonov tolar-
jev, ki jih nikoli ne bi spra-
vili skupaj,« zatrjuje župan
Stanislav Krajnc. »Na tej lo-
kaciji je stala 80 milijonov
tolarjev, zagotovljena smo
imeli sredstva, opravljen je
bil javni razpis, vsi sklepi
so bili podprti na občinskem
svetu. Ko je bila podpisana
pogodba z izvajalcem, pa je
prišlo do peticije krajanov
in vseh drugih oblik priti-
ska.« Ker občina ni prisluh-
nila, je odstopilo kar nekaj
funkcionarjev v občini, trški
skupnosti, društvih... Ka-
drovske vrzeli so zapolni-
li, spor je ostal.
Paraliza
odločanja
v središču Vitanja pa je še
več nerešenih vprašanj. Vsi
se strinjajo, da je čimprej
potrebno urediti avtobusno
postajo, želje krajanov pa
segajo od hotela do tržni-
ce, takšnih in drugačnih
obratovalnic in trgovin...
Vse na lokaciji »Lip«. Am-
pak kaže, da bo še dolgo os-
talo pri željah. Potrebnih
korakov (v katero koli smer)
namreč ni mogoče naredi-
ti. Če poenostavimo: župa-
novi nasprotniki pravijo, da
zato, ker je župan izgubil
vso podporo, župan pa na-
vaja, da je razmerje 5:5 v
občinskem svetu zakrivilo
popolno blokado za pamet-
ne odločitve. »Pripraviti mo-
ramo načrt naložb za na-
slednja štiri leta. Odbor bo
odločil o zaporedju investi-
cij, dlje pa ne bomo prišli.
Člani občinskega sveta gla-
sujejo tako, kot od njih pri-
čakujejo njihove stranke.
Zaradi razmerja sil, ki se
verjetno tudi na novih voli-
tvah ne bo spremenilo, je
odločanje onemogočeno.
Nazadovanje se že čuti na
vsakem koraku,« zagrenje-
no ugotavlja župan.
MILENA B. POKLIC
Kdo je kriv?
Kdo je kriv je vprašanje, s katerim se v Vitanju ukvarjajo
veliko preveč.
»Vsega je kriv župan, ker je...« je ena izmed trditev, bese-
de, ki jih je slišati namesto treh pikic, pa bodo menda
sprožile tudi razčiščevanje na sodišču. Zanimivo pa je, da
so županovi nasprotniki to ugotovili šele na sredini njego-
vega drugega mandata. Prej je bil menda čisto v redu. Na
drugi strani (če se že tako postavljamo) pa je kar nekaj
ljudi, ki jim ni mogoče pripisati koristolovstva, užaljene
samoljubnosti ali sploh prenapetosti take ali drugačne vr-
ste. Zakaj bi torej pljuvali v lastno skledo? Ni logike.
Še bolj nesmiselno pa je za vsako ceno iskati pravega
»krivca«. Saj ni samo eden (dva, trije). Vsi, ki se ne morejo
pomeniti kot ljudje, ki se ne morejo, nočejo ali ne upajo
odločati po lastni pameti in treznem premisleku, so krivi.
Kriv je tudi tisti občinski svetnik, ki se iz strahu (»da bom
čez 10 let vsega kriv« in »saj vidite, kaj se dogaja v naši
občini«) pri glasovanju vzdrži. Krivi so vsi, ki mečejo po-
lena na ogenj nezaupanja in sovraštva. So pri tem res vo-
dilne politične stranke? Bog pomagaj Vitanjčanom, če je
tako, in vsem Slovencem, saj je težko verjeti, da bi se
stranke v velikem merilu obnašale drugače kot v malem...
Zanašajoč se na dobro poznavanje vsaj nekaterih Vitanj-
čanov, pa si upam trditi, da vrag le ni tako črn kot ga mala-
jo. Navsezadnje premorejo, brez zamere, zdravo kmečko
pamet... Samo uporabiti jo je treba, pa bodo vse stvari
spet na pravem mestu. Trezne glave so se proti pregretim
še vedno dobro obnesle.
Št. 50-13. december 2001
8
^ REPORTAŽA
Miklavž prinesel
diplomo in - smrt
v nedeljo so v Šentjurju k zadnjemu počitku pospremili tri Kopove; 22-letnega Aleša, 43-letno
Majdo in 51-letnega Jožeta - Prometna nesreča pokopala sanje
Rojenice so Kopovima;
mami Majdi in očetu Jože-
tu v začetku leta 1979 sku-
paj s sinkom Alešem v zi-
bel položile še cel kup da-
rov. Kakšno življenje ga ča-
ka, kakšen človek bo zra-
sel iz malega drobižka, sta
se kot vsi starši spraševa-
la... Zdaj Aleša in njegovih
staršev ni več. Vprašanja so
povsem drugačna. Zastav-
lja si jih najmlajši Kopov;
Jure, ki je na Miklavžev ve-
čer ostal brez družine, a mu
ob strani stoji prijateljica Ti-
na. Skupaj z njo pa tudi so-
rodniki, ki jih po mamini
in očetovi strani še ima, in
Šentjurčani, ki jih je nesreča
Kopovih globoko pretresla.
Odgovore, kakšen bo Aleš,
ko preraste plenice in otroš-
ka leta, sta Majda in Jože do-
bivala postopoma; vsako le-
to kakšnega več. Še zlasti dve
leti kasneje, ko se je starej-
šemu Alešu pridružil še mlaj-
ši Jure. Aleševe darove sta
spoznavala postopoma. Da je
bister in obetaven fantič, se
je potrdilo že v osnovni šoli,
ki jo je v Šentjurju, vsaj pol
leta mlajši od večine vrstni-
kov, odlično zaključil. Aleš
je šolanje nadaljeval v I. Gim-
naziji v Celju, v 3. letniku se
je prešolal v II. Gimnazijo Ma-
ribor in jo zaključil v pro-
gramu mednarodne mature.
Študija ekonomije nekako ne
bi pripisali fantu, ki je jasno
kazal literarna nagnjenja in
skupaj z gimnazijskim sošol-
cem Andrejem Bergauerjem
izdal tudi knjigo. Stihe Ru-
ske antologije sta skupaj z na-
darjeno pianistko, Aleševo
prijateljico Mojco Krajnc,
med drugim predstavila tu-
di v šentjurskem Prostoru. Za-
nimalo ga je še marsikaj. Le-
tos je, denimo, predsedoval
ljubljanski podružnici evrop-
ske študentske organizacije
AEGEE in bil eden najbolj za-
služnih organizatorjev ljub-
ljanske poletne šole te orga-
nizacije.
A je znanje ekonomije
vseeno zajemal z veliko žli-
co. Tako veliko, da so ga v
Združenju Manager za nje-
govo z desetko ocenjeno di-
plomsko nalogo Poslovode-
nje znanja soglasno izbrali za
avtorja letošnjega najboljše-
ga diplomskega dela s po-
dročja managementa. Gospo-
darska zbornica Slovenije je
Aleša za nagrajenca razgla-
sila 15. novembra. Kopov
starejši sin pa je bil nomini-
ran tudi za letošnjo študent-
sko Prešernovo nagrado.
Le slabe tri tedne kasneje,
na miklavževo, 5. decembra,
je Aleš skupaj z mamo Maj-
do, očetom Jožetom ter bra-
tom Juretom na popoldanski
slovesnosd v prostorih Eko-
nomske fakultete Univerze v
Ljubljani prejel diplomo.
Najmlajši med diplomiran-
ci, saj je pod mentorskim
vodstvom prof. dr. Danijela
Pucka svojo diplomsko na-
logo zagovarjal takoj po za-
ključku rednega študija. Aleš
se je absolventskemu stažu
odrekel, čakali so ga drugi
načrti... Kako bi jih izpolnil,
ne bomo vedeli nikoli.
Ponosna starša in zadovo-
ljen Aleš, ki mu je v sredo
popoldne manjkala le druž-
ba prijateljice Mojce, obetav-
na pianistka je bila namreč
na glasbenem izpopolnjeva-
nju v Združenih državah
Amerike, so zvečer domov v
Novo vas pri Šentjurju vabi-
li tudi Jureta. A Jure, zdaj edi-
ni preživeli član družine Kop,
je vztrajal, da ostane v Ljub-
ljani. Čeprav so mu - kakšno
Na Miklavžev večer je ostal brez družine. Jure Kop z babico in prijateljico Tino.
naključje - četrtkova in pet-
kova predavanja 2. letnika Fa-
kultete za geodezijo odpad-
la, je želel dokončati nalogo
in jo oddad na vajah. Da bo
potem december bolj vesel,
brezskrben...
Lopata
Za volan družinskega mits-
hubishi colta je v Ljubljani
sedel Aleš. Pot do domače No-
ve vasi, so si oddahnili Ko-
povi, bo krajša, bolj lagod-
na, saj Savinjsko končno se-
ka avtocesta. Pa je bila prav
slednja zanje usodna. BUzu
počivališča na Lopati, le ne-
kaj kilometrov pred domom,
jih je nekaj minutk po 23.
uri dohitel 28-letni Frank An-
želj Lara iz Litije in z BMW-
jem od zadaj, z veliko hitrost-
jo, trčil v mitsubishija. Silo-
vito. Aleš je izgubil oblast nad
vozilom, colt se je začel pre-
vračati, nazadnje pa zaoral v
jarek ob cesdšču. V vozilu so
ostali ukleščeni 22-letni Aleš,
43-letna mama Majda in 51-
letni oče Jože. Mrtvi! Trče-
nje je bilo tako silovito, da
so vsi trije izdihnili na kraju
nesreče. Trupla so iz vozila
izrezali šele poklicni gasil-
ci.
BMW je ostal na cesdšču,
voznik nepoškodovan. Prev-
zeli so ga policisti, ki so ob
preizkusu alkoholiziranosti
ugotovili, da naj bi alkotest
pokazal krepko preko 1 gra-
ma (govori se o le nekaj sto
tinkah pod dvema gramom;
alkohola na kilogram kr\
Voznik s tem ni soglašal, z
to so policisti odredili odvzei
krvi, rezultad bodo znani]
dni. Na celjski policijski p(
staji pa so pred dnevi sprejo
li tudi klic občana, ki je sp(
ročil - slednje pa je priprai
Ijen kot priča povedati tu(
na sodišču - da je omeiijei
BMW le malo pred usodn
nesrečo z veliko hitrostjo m
hiteval pred seboj vozeči ai
tobus. Litijan naj bi bil zd
na opazovanju v Ijubljanskei
kliničnem centru, menda n,
bi ob trčenju dobil udarec
glavo, vsekakor pa je v šoki
Šentjur
Dobri dve desedetji je t
ga, kar sta si Kopova izbra
Šentjur za nov dom. Ekoni
mistu Jožetu iz Josipdola p
Ribnici na Pohorju so zapi
slitev ponudili v Alposu, Mč
da iz Vuzenice si je poklicr
kariero zakoličila s številk
mi. Jože je leta 1993 skup
z ministrstvom za znanosti
tehnologijo ustanovil lastr
podjetje, inšdtut za sisten
ske raziskave Kop-Co. Trac
d.o.o., ISR. Majda je vodi
občinske finance in bila vod
občinskega oddelka za pn
račun.
Po besedah načelnik
uniformirane policije Pol
cijske uprave Celje Bojai
Vrečica povzročijo kar di
tretjini prometnih nesreč i
Celjskem vinjeni vozniki
več kot 1,5 grama alkoh
la na kilogram krvi.     j
Skrbna, vestna, natanžs
in odgovorna, jo označuje)
sodelavci in priznavajo, i
je imela prav vse, do zadn|
podrobnosti v svoji gla^
Slednje je zdaj še toliko bo
boleče. Prav minuli četrtel
ko naj bi prišla Majda v slui
bo še toliko bolj vesela zari
di sinovega uspeha, naj bi
občinski upravi prešli na nc
način finančnega poslovanj
Niso. Namesto Majdinega z
dovoljstva ob opravljenem d
lu so se morali izkazati r
čunalniški operaterji in vzp
staviti prejšnje stanje. Nj
ne sodelavce zdaj čaka še za
tevno delo pri sestavi pror
čuna za leto 2002. Brez Mi
de, se zavedajo, bo težko.
Od Kopovega avtomobila Mitshubishi coh je ostalo bore malo. V njem so bili v sredo ponoči ukleščeni 22-
letni Aleš, 42-letna Majda in 51-letni Jože. Mrtvi! Njihova trupla so Izrezali šele poklicni gasilci.
Žalost se je v četrtek zjutraj, ob novici o tragični smrti Kopovih treh, zgrnila nad Šentjur. Tudi v nedelj'
dopoldne, med slovesom na pokopališču, je rezala v duše.
St. 50-13. december 2001
^ REPORTAŽA
9
f Kopovi so sprva živeli v sta-
jovanjskem bloku; z leti, ko
;ij zakonca zdaj že z dve-
jia Mnovoma usidrala v Šent-
^rju in ga sprejela za svoj
jovi dom, so začeli razmiš-
ljati o lastni hiši. Za gradnjo
;o si izbrali Novo vas, nase-
lje le streljaj oddaljeno od
Šentjurja. Pred slabim deset-
^tjem so se preselili v hišo,
fi bo zdaj, vsaj med tednom,
samevala. Tudi laježa 3-let-
jegci hišnega ljubljenca Ne-
(3,! Mncoskega ovčarja, v No-
ri vasi ne bo več slišati. Zanj
jdai iščejo nov dom, skrbne
ljutli, ki bi bili pripravljeni
poskrbeti za razposajenega
Štirinožca. Doslej je za gos-
podarja priznaval le Jožeta,
jjega je ubogal. Vse ostale je
einal prav po pasje, z neko-
iko rezerve.
Po Kazenskem zakoniku
jrozi povzročitelju tragič-
ae prometne nesreče na av-
locesti pri Lopati glede na
jkoliščine, v katerih je priš-
lo do nesreče, do osem let
laporne kazni.
Jure je skupaj s svojo Tino
ta teden ostal doma. Toliko
|e še opravkov, ki se jim tudi
po nedeljskem pogrebu, ko
se je poslovil od staršev in
brata, ne more izogniti. Po-
tem pa bo treba nazaj v Ljub-
ljano... Po stari cesti ali pa z
iflakom, na avtocesto Jure še
tlepa niti pomishti ne mo-
re.
Po stari cesti so se minuh
ietrtek molče, brez besed, v
Šentjur vračali trije žalostni
nladostniki. Juretov bratra-
lec Matej za volanom. Jure
k Tina kot sopotnika. O tra-
gični nesreči je Tini sporo-
čila mama Mira. Tini, ki jo
je prestrelilo že ob jutranjih
poročilih o hudi prometni ne-
sreči in smrti šentjurske dru-
žine na avtocesti pri Lopati,
fe v soboto ni bilo jasno, ka-
\o je strašno novico sploh us-
pela prenesti Juretu...
Bratislava?
: Hiša v Novi vasi je bila od
fetrtka polna ljudi. Prihaja-
li so sorodniki, oglašah so se
osedje, znanci, ljudje, ki so
;eleli izraziti sožalje. Zdaj se
e vse umirilo... Po žalostnem
ledeljskem slovesu, ko jed-
bolečine izgube in črne Ja-
ne na šentjurskem pokopa-
išču ni blažila belina snež-
le odeje in sončni žarki niso
ireglasili mrzlega dopoldne-
va, bo treba spet začeti. Ka-
;o? Kje?
Odgovore bo treba iskati
proti. Za Jureta je pomem-
(la ni sam. Njegova Ti-
I vi, da se bosta iz Ljub-
jano tudi poslej vsak konec
edna vračala v Šentjur. Kam?
^omov! Z Juretom bosta v
ii^' ib Poljski ulici 14 v No-
I, oglasila se bosta tudi
in i.jenih domačih, le nekaj
ilometrov stran, pri Zapuš-
I ' . pred tedni sta rezervi-
|la potovanje v Bratislavo in
^ na soglasna, da se bosta
nesreči na pot tudi od-
pvila. Da vstopita v novo
daleč od praznega doma,
ikor daleč od žalosti,
še dolgo zapolnjevala
življenji...
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Moj sosed-
posiljevalec
45-letni Mato Jagar je zaradi spolne zlorabe štirih deklic obsojen na 10 let zapora in 11 let
izgona iz Slovenije - Zlorabil še najmanj dvanajst deklet, vendar ga niso prijavile
Petčlanski senat celjske-
ga okrožnega sodišča pod
vodstvom Milka Škoberne-
ta je minuli torek izrekel
sodbo 45-letnemu Matu Ja-
gru, državljanu Hrvaške,
zaradi spolne zlorabe štirih
mladoletnih deklic (dve sta
bili v času, ko ju je pričel
zlorabljati, stari komaj 7
let, drugi dve pa 10 in 11)
ter ogrožanja varnosti in
prometa z orožjem. Obtože-
ni je bil že leta 1975 spoz-
nan za krivega v enakem
kaznivem dejanju na Hr-
vaškem, vendar je dobil le
pogojno kazen, leta 1986 pa
je bil na šest let zapora ob-
sojen zaradi umora ženine-
ga brata.
Med deklicami, ki jih je
spolno zlorabljal, je bila tu-
di njegova soseda, ki je v ča-
su, ko jo je pričel zlorablja-
ti, obiskovala 1. razred os-
novne šole.
Zlorabljanje se je konča-
lo po petih letih, leta 1999,
ko so se starši dveh deklet
odločili, da ga bodo prija-
vili. Jagra so priprM, za mla-
doletne žrtve in njihove star-
še pa so se pričeli mučni tre-
nutki zasliševanj, spraševanj
in zagovorov na sodišču, ki
so minuli teden končno do-
bili epilog.
»Ko pride na
dan...ff
čeprav bo Jagar kazen slu-
žil najmanj desetletje, ena-
ko dolgo pa se ne bo smel
vrniti v Slovenijo, je žrtve še
vedno strah, kaj bo, ko bo
kazen odslužil. »Prepričana
sem, da se bo vrnil in se nam
skušal maščevati, saj nam je
grozil že iz zapora,« pravi ma-
ti ene od deklic, ki je danes
stara šestnajst let. Pet let tra-
jajoče zlorabljanje soseda, ki
je živel v stanovanju naspro-
ti njihovega, ostaja zakore-
ninjeno globoko v njej. »Moji
hčerki se je to dogajalo vrsto
let, vendar z možem nisva ni-
česar opazila. Nenavadno se
mi je zdelo le, da večkrat ni
šla v šolo, čeprav sem jo zju-
traj zbudila, in da se je ved-
no upirala, da bi obiskala Ja-
grove, s katerimi smo bili si-
cer v dobrih odnosih,« pravi
mama deklice, ki so jo takoj
po tem, ko je staršem pove-
dala, kaj se je dogajalo, pri-
čeli voditi na obravnave k
svetovalcu. »Tako je počasi
lahko spregovorila o tem, kaj
je doživljala. Prej ni povedala,
ker je bila prepričana, da ji
ne bi verjeli. To je razlog, da
ogromno žrtev spolnih nasil-
nežev o tovrstnem nasilju
molči,« pravi mama, ki ni niti
za trenutek podvomila v re-
sničnost izjav svoje hčerke.
»Sama sem izvedela, ko me
je klicala mama druge deklice
in povedala, da je Jagar zlo-
rabljal njeno hčerko in tudi
našo. >Odločila sem se, da ga
bom prijavila. Če to storiš tu-
di ti, je več možnosti, da na-
ma bodo verjeli,< mi je deja-
la in jaz nisem niti za trenu-
tek pomišljala. Še posebej po-
tem ne, ko sem hčerko vpra-
šala, ali je res, in je planila v
neutolažljiv jok,« pripovedu-
je mama, za katero se je kal-
varija začela šele po tem, ko
so posiljevalca ovadili.
Strah
»3. decembra 1999 so Ja-
gra priprli in te nevarnosti ni
bilo več. Hčerko pa so začeU
zmerjati vrstniki in sicer ta-
ko, da ni hotela več na dvo-
rišče in ne v šolo. Večkrat so
jo poklicali na zaslišanje, naj-
huje pa je bilo, ker je doga-
janje v njej očitno prebudilo
velik strah pred moškimi. Kar
nekaj let ni prenesla, da bi
se je dotaknil kakšen moški;
četudi ji je hotel stisniti sa-
mo roko, se je takoj odmak-
nila,« pravi mama in doda-
ja: »Takoj ko bo postopek
končan, se bomo preselili v
drugo stanovanje. Nekam
stran od spominov in od groz-
ljivega dogajanja, ki je tako
dolgo ostalo skrito našim
očem,« pravi in dodaja, da
bi morale po njenem mne-
nju vse žrtve nasilja to čim-
prej prijaviti pristojnim služ-
bam. Ali vsaj zaupati komu
od bližnjih. »Prej ko se zlo-
rabljanje konča, bolje je za
žrtev - čeprav se nasilnež v
tem pogledu žal težko spre-
meni. Veseli smo, da je do-
bil zasluženo kazen, saj bo-
do dekleta, ki jih je zlorabil,
varna vsaj nekaj let.«
Šestnajstletno dekle, ki
obiskuje eno celjskih sred-
njih šol, danes pripoveduje:
»Prvikrat se je zgodilo, ko sem
šla k Jagrovim, da bi telefo-
nirala. Pozvonila sem, on pa
me je potegnil noter in me
začel lizad po obrazu in oti-
pavati po telesu. Potem se je
vse skupaj ponavljalo. Izko-
ristil je vsako priložnost, ko
sem bila pri njih in nas ni nih-
če gledal. Nekoč je v času,
ko me je otipaval, v stanova-
nje prišla njegova žena in za-
čela sta se prepirati. Izpustil
me je in odšla sem, vseeno
pa ni takrat nihče izvedel. Ko
sem bila malo starejša, sem
vendarle povedala prijatelji-
ci, ki mi je zagrozila, da bo
sama povedala moji mami,
če ji ne bom jaz. To se je zgo-
dilo nekako v času, ko je ma-
Se za vrati sosednjega stanovanja skriva posiljevalec?
ma izvedela od staršev dru-
gega dekleta.«
»Drugim je še
hujeif
»Jasno mi je, da gre življe-
nje dalje in da moram živeti
naprej. Vse to sem sprejela
kot hudo izkušnjo, ki je se-
daj na srečo mimo. Vendar
se ne morem delati, da tega
ni bilo - upam, da bom sča-
soma vsaj malo pozabila in
da bom lahko nekoč imela
do moških spet normalen od-
nos,« pravi dekle, ki za svoja
leta deluje izjemno zrelo. »Si-
cer pa je mene samo otipa-
val. Smili se mi druga pun-
ca, ki ga je tudi prijavila. Njo
je privezal na posteljo in jo
večkrat posilil. Ne le doma,
to naj bi počel tudi v kleti.
Resnično občudujem samo-
zavest drugega dekleta, ki ga
je na sodišču nadrlo, ko je
lagal. Jaz sem zajokala že, ko
sem ga zagledala,« pravi šest-
najstletnica.
Z mamo sta se odločili, da
bosta zgodbo povedali jav-
nosti le zato, ker upata, da
bo opogumila še druge žr-
tve in njihove starše. Storil-
ce tovrstnih dejanj je potreb-
no prijaviti, le tako se lah-
ko nasilje konča. Žrtve spol-
nih zlorab ponavadi potre-
bujejo leta, da pozabijo
strah, premagajo odpor in za-
živijo normalno. Če o zlo-
rabi ne spregovorijo, njiho-
vi mučitelji z gnusnim po-
četjem nadaljujejo. Zloraba
otrok je eno tistih dejanj, za
katero ni nobenega opravi-
čila. Če zanjo vemo, pa ne
spregovorimo, pomeni, da
ga podpiramo. Posiljevalec
iz Nove vasi je dobil zaslu-
ženo kazen - vendar zagoto-
vo ni edini, ki bi moral biti
obsojen za tovrstna dejanja.
Bodite previdni, ko svojo
hčerko pošljete na obisk k
stričku iz sosednje ulice...
ALMA M. SEDLAR
Foto: GD
St. 50-13. december 2001
10
GOSPODARSTVO
Ne bojimo se
iconicurence
Pivovarna Laško ne bo dala nasprotne ponudbe za odkup Unionovih delnic
- Belgijska pivovarna ne more ogroziti položaja Laščanov na trgu
Za direktorja Pivovarne Laško Toneta Turnška zadnje
čase ne bi mogli reči, da je prav posebno zgovoren.
Tudi v javnosti, vsaj kadar gre za pivovarno, se ne
pojavlja pogosto. »Ne morem vam veliko povedati, saj
je trenutna situacija zelo občutljiva, pa tudi o zakuli-
snih igrah ne bom govoril,« je tudi nam postavil meje,
do kod lahko sega pogovor. Pa vendar je iz povedane-
ga marsikaj razbrati. Da so se v Laškem že kar neka-
ko sprijaznili, da bo ljubljansko pivovarno najbrž prev-
zel Interbrew, in da to po njihovem niti ne bo kakšna
prav posebno velika katastrofa.
Nekateri menijo, da je le-
to 2001 zadnje leto samo-
stojne Pivovarne Laško in
da ste pravzaprav Lašča-
ni glavna tarča tujih pivo-
varn. Se res lahko zgodi
takšen scenarij?
Pivovarna Laško v nobe-
nem primeru ni ogrožena.
Težnje po prevzemu goto-
vo so, vendar pri nas upra-
va in nadzorni svet niti slu-
čajno ne bi sodelovala s tuj-
ci tako, kot je sodelovala
uprava Uniona. To, kar se
dogaja v Ljubljani, je nenor-
malno. Že nekajkrat sem po-
vedal, da gre za edinstven
primer v Sloveniji in tudi v
Evropi, da tako velika in ug-
ledna družba nekoga prosi,
naj jo prevzame, pri tem pa
celo misli, da bo še naprej
samostojno gospodarila. Že
sam način lastninjenja je Pi-
vovarno Laško naredil tež-
ko ranljivo, čeprav popol-
no zaščitena seveda ni. Za-
to bomo morali sprejeti še
nekatere ukrepe, da pivovar-
na, ki je ponos slovenske-
ga gospodarstva, ne bi prešla
v tuje roke. Sodelovanja z
multinacionalkami si vse-
kakor želimo, vendar na
enakopravni ravni.
Kaj pa govorice, da želi
Interbrew posredovati pri
prodaji delnic Pivovarne
Laško, ki so v lasti kapital-
ske in odškodninske druž-
be, tujcem?
Ne vem, v kakšnem kon-
tekstu se to govori. Pri tej
stvari nimamo nič. Kapital-
ski in odškodninski družbi smo
dali ponudbo, ki je bistveno viš-
ja kot prevzemna ponudba In-
terbrevva. Zdaj čakamo na raz-
plet, ki bo znan 27. decembra,
ko se izteče ponudba. Kakšen
bo izid, je odvisno od države,
predvsem pa od obeh paradr-
žavnih družb. V Laškem se še
vedno zavzemamo za našo op-
cijo, to je ustanovitev sloven-
skega holdinga industrije pi-
jač, ki bi se lahko razširil še na
nekatere pivovarne v državah
nekdanje Jugoslavije. Mnoge
med njimi takšno povezovanje
z nami zanima.
Laščani torej ne boste dali
nasprotne ponudbe.
Ne, prevzemne ponudbe ne
bomo dali.
Bosta Pivovarna Laško in
Radenska prodali svoj delež
v Unionu, če ga bo prevzel
Interbrevv? S f em bi lahko kar
dobro zaslužiU.
O prodaji v tem trenutku ne
razmišljamo.
Ampak obe pivovarni, laš-
ka in belgijska, najbrž ne bo-
sta v Unionu?
Naj ne bi bili.
Zakaj je Pivovarna Laško
kot največji lastnik dovolila,
da je uprava Uniona delala
mimo nje?
Ko smo kupili delnice Unio-
na, nam ni bila prva skrb, ka-
ko gospodarijo in razmišlja-
jo v Pivovarni Union. Prepri-
čani smo bili, da bodo racio-
nalni pri svojih odločitvah.
Upravi Uniona in obema skla-
doma smo predlagali, da tu-
di Union kupi 25-odstotni de-
lež v Laškem in da se poveže-
mo v holding. Šele potem bi
sodelovanje uredili tudi for-
malno-pravno.
Kaj pa pogodbe o strateš-
kem sodelovanju, ki jih je
Union sklenil z belgijsko pi-
vovarno mimo svojega naj-
večjega lastnika, to je Pivo-
varne Laško?
V vso to dogajanje nismo
bili vključeni, kar seveda ni v
redu. Upam, da pogodbe ni-
so škodljive. Člani uprave ne
bodo nosili posledic, ker jih
ne bo več tam. ČudU bi jih
zaposleni, ki bodo ostali. Vse
je odvisno od razpleta oko-
liščin, v katerih smo sedaj.
V kolikšnem času se bo
končal pivovarski dvoboj?
Računamo, da se bo ta »voj-
na« razpletla do konca leta.
Politika in država se v pi-
vovarski zgodbi obnašata
dokaj čudno. Kakšno oce-
no bi jima dali?
Lobiranja za in proti pro-
daji je zelo veliko. Mi pri vsem
tem nismo kaj prida udeleže-
ni, saj pričakujemo, da bodo
tisti, ki odločajo, ravnali mo-
dro. Tudi javno mnenje je na
naši strani. Ne samo v pri-
meru prodaje pivovarne
Union, tudi sicer ljudje niso
naklonjeni razprodaji naj-
boljših slovenskih podjedj.
Skupina Pivovarne Laš-
ko bo letos prodala blizu 3
milijone litrov pijač. Po oce-
nah Toneta Turnška bo
bruto realizacija matične
družbe znašala 22 milijard
tolarjev, amortizacije in do-
bička pa bo za 4,4 milijar-
de tolarjev. Domači tržni de-
lež pivovarne se je letos po-
večal na 55 odstotkov.
Vem, da se ne moremo in
niti ne smemo tesno zapred
pred Evropo. Razprodaja ne
more biti cena za vstop v
Evropo in v to nas, konec kon-
cev, ne sili niti unija. Seveda
je treba z Evropo sodelova-
ti, vendar na enakopravni os-
novi.
Očitno je v pivovarniški
zgodbi edini nacionalni in-
teres, kako čim več zaslu-
žiti.
Nacionalnega interesa je
pri nekaterih politikih v zad-
njem času zelo malo. Na nje-
ga se ni več »moderno« za-
našati. Nekateri pač želijo
prodati čim več, kar je do-
brega, in se čim bolj priku-
piti Evropi. Slabih podjetij
tako noče nihče.
Zakrpati je pač treba luk-
njasti proračun.
Težav s proračunom ne bi
smeli reševati na račun pro-
daje podjetij. S tem se
problemi rešujejo le za pol
leta. Treba je gledati dolgo-
ročno in pretehtati, kaj lah-
ko s prodajo dobiš in kaj iz-
gubiš. Saj vemo, kako se ob-
našajo tuja podjetja, ki ves
dobiček odnesejo iz države.
Pri tem tudi ne smemo poza-
biti, koliko domača podjetja
dajejo kulturi, športu in tudi
krajem, kjer imajo sedež.
Vas moti vpletanje politi-
ke v gospodarstvo?
Če odmislim ta zadnja do-
gajanja, v pivovarni nismo ni-
koli čudli kakšnega posebne-
ga vpletanja politike.
Za laško pivovarno se go-
vori, da se nagiba k vlada-
joči stranki. In prav LDS je
tista, ki bo rekla zadnjo be-
sedo.
Ne bi mogel reči, da to dr-
ži. Pri nas imamo do vseh
strank enak odnos. Cenimo
jih po njihovih programih, ko-
rektnosti in pokončni drži, ne
pa po ljudeh, ki govorijo in
obljubljajo eno, delajo pa dru-
go. O tem bi se dalo marsi-
kaj povedati.
Nekateri že pišejo črne
scenarije za Pivovarno Laš-
ko v primeru belgijske
zmage.
Kot sem že dejal, imamo
zelo dobre obrambne meha-
nizme, tudi sestav našega ka-
pitala je dokaj ugoden. Se-
veda je vse odvisno od na-
ših lastnikov, vendar bo
uprava naredila vse, da Pi-
vovarna Laško ostane v slo-
venskih rokah. Zgodba iz le-
ta 1927 se ne bo ponovila.
Boste, če se zgodba kon-
ča Belgijcem v prid, opu-
stili zamisel o ustanovitvi
slovenske multinacional-
ke?
Za Pivovarno Laško ne bo
nobena katastrofa, če se na-
ša opcija ne bo uresničila.
Borili se bomo do konca.
Svoj koncept holdinga v Slo-
veniji in s povezavami v dru-
gih državah bomo vsekakor
poskušali uresničiti tako,
kot smo ga zastavili. Seve-
da v manjšem obsegu in ne-
koliko težje, kot bi lahko šlo
v primeru, če bi bila sloven-
ska industrija pijač združe-
na v enotni holding.
Bi Union s tujimi lastni-
ki lahko nevarno ogrozil
položaj Pivovarne Laško
na trgu?
Nikakor ne. Tega se sploh
ne bojimo. V Sloveniji smo
že doslej imeli dokaj moč-
nega konkurenta in ga bo-
mo pač imeli še naprej. Pi-
vovarna Laško je uveljavlje-
na tudi na trgih nekdanje
skupne države, predvsem v
Bosni in Hercegovini ter na
Hrvaškem, kjer je naša bla-
govna znamka bolj cenjena
kot Unionova.
Srečevanje z Belgijci na
tujih trgih najbrž ne bo
ravno prijetno.
Ne samo Interbrew, tudi
druge velike pivovarske ve-
rige se zanimajo za pivovar-
ne v Jugoslaviji in za jugo-
slovanski trg. Konkurenca je
zares velika, vendar ima Pi-
vovarna Laško veliko pred-
nost. Na trgih nekdanje
skupne države nas ne gleda-
jo kot tujce, številne vezi so
ostale, mnogo novih pa smo
spletli v zadnjih letih. Se-
veda bi bilo veliko lažje, če
bi obe slovenski pivovarni
na teh trgih nastopali sku-
paj.
Kakšne načrte imate v
Srbiji?
Doslej smo že petim pi-
vovarnam predstavili oziro-
ma ponudili naš koncept hol-
dinga. Glede na to, da je v
Srbiji laško pivo zelo cenje-
no še iz časov bivše Jugo-
slavije, ko smo bili največ-
ji med 27 pivovarnami, so
naši izgledi zelo dobri.
Srbi niso ravno najbolj
navdušeni pivopivci.
Poraba piva v Srbiji res
ni takšna kot pri nas, je pa
zato trg veliko večji. V Slo-
veniji pride v povprečju 90
litrov piva na prebivalca,
vendar nas je samo dva mi-
lijona. Manjšo porabo bo-
mo nadomestili z večjim tr-
gom.
Slabšo prodajo na slo-
venskem trgu ste že letos
nadomeščali z izvozom.
Res se je naša prodaja ze-
lo spremenila v korist izvo-
za. Letos smo izven Slove-
nije prodali približno 40 od-
stotkov piva, kar je zelo ve-
liko.
Če gre prodaja tako do-
bro, zakaj ste pred dobrim
mesecem zamenjali direk-
torja tega sektorja?
Dobri rezultati niso samo
plod letošnjega dela in do-
sedanjega direktorja komer-
ciale. So posledica naporov,
ki smo jih vlagali v prete-
klih letih. Z Jožetom Hoj-
som smo se razšli spora-
zumno, ker smo ugotovili,
da se ne more vključiti v na-
še okolje.
Ali drži, da pivovarna i
Splitu finančno ne stoji rav
no najbolje?
Ne vem, od kod ta infoi
macija. Splitska pivovarna bi
leto 2001 zaključila poziti^j
no, in to dokaj dobro. Prodi
ja piva se je povečala kar a
45 odstotkov in s tem smi
zelo zadovoljni. Res pa je, di
smo pivovarno letos obremi
nili z velikimi naložbami, li
se ne morejo pokriti v eneii
letu. Kupili smo novo emhi
lažo in opravili nekatera nuj
na investicijska dela. Na Kt
vaškem se borimo za trg ii
pri tem smo že dosegli veli
uspeh v Dalmaciji in na otc
kih, v naslednji fazi bomo os
vajali še notranjost Hrvašk(
zlasd njen južni del.
Se je torej nakup pivovai
ne v Splitu izplačal?
To je dolgoročna naložbi
zato po enem ali dveh leti
od nje še ne moremo pričč
kovati veliko. Pomembno jf
da delamo kot lokalni pro
zvajalec, saj je to zelo velik
prednost. Na območju nel
danje Jugoslavije bi radi ime
vsaj še eno domačo pivova
no. V ZRJ in morda tudi v Bc
sni.
Vas je zbodla nedavno ol
javljena fotografija nasm«
janih Unionovcev s prei
stavniki Interbrevva?
Če bi naredil Pivovarni Lai
ko, kar je uprava Uniona rt
redila svoji pivovarni, se n
bi tako ponosno nastavljal k<
meram. Tako neokusne fot(
grafije doslej še nisem vide
Celo mene je bilo sram. Ti
pred upokojitvijo prositi tu
ce, da prevzamejo podjetj<
nato pa se še zmagoslavno ft
tografirad! Če bi jaz nared
kaj takšnega, v Laškem ne I
imel več kaj iskati. In najbt
tudi kje drugje ne.
Kako doživljate zadnj
mesece? So zelo mučni?
Ni ravno prijetno, vend^
bomo vzdržali.
JANJA INTlHA
Foto: GAŠPER DOMJAl
»Če bi naredil Pivovarni Laško, kar je uprava Uniona
naredila svoji pivovarni, se ne bi tako ponosno nastav-
ljal kameram. Tako neokusne fotografije doslej še
nisem videl. Celo mene je bilo sram.«
»Prevzemne ponudbe ne
bomo dali.«
»Uprava bo naredila vse,
da Pivovarna Laško
ostane v slovenskih
rokah.«
Št. 50-13. december 2001
GOSPODARSTVO
11
Gospodarska slika
nespremenjena
Izvoz regijskega gospodarstva raste počasneje kot v republiki - Letos manj
likvidnostnih težav, manj pa je tudi naložb
po podatkih celjske podružnice
gencije za plačilni promet se gospo-
arska slika celjske regije v letošnjih
esetih mesecih v primerjavi z ena-
im lanskim obdobjem ni bistveno
premenila. Obseg prejemkov se je
icer realno povečal, njihova struk-
ira pa razkriva, da je poslovna de-
ivnost podjetij ostala na lanski rav-
i. Ali bo regija letos imela dobiček,
;po besedah direktorice podružnice
larje Lipičnik težko napovedati, ven-
ar dosedanji finančni podatki ka-
ejo, da bi poslovanje moralo biti bolj-
i kot v letu 2000.
Obseg prejemkov podjetij je v prvih
evetih mesecih znašal 732,5 milijar-
e tolarjev, kar je realno za 9 odstot-
ov več kot v enakem lanskem obdob-
1. Predvsem se je povečal obseg fi-
anciranja, kar pomeni, da so gospo-
arske družbe najemale dodatna po-
ojila, ki so jih porabile bodisi za in-
estiranje, ali pa za financiranje teko-
ega poslovanja. Delež prejemkov, ki
o jih podjetja ustvarila s prodajo iz-
elkov in storitev, znaša 78 odstotkov,
ar ie za 7,7 strukturne točke manj
ot lani.
i,
Podjetja na Celjskem so v devetih me-
ecih izvozila za 553 milijonov dolar-
;v blaga in storitev, kar je sicer za 2,7
dstotka več kot v enakem obdobju la-
ni, vendar je rast pod republiškim pov-
prečjem. Delež regije v izvozu celjske-
ga gospodarstva se je zato z lanskih 8,2
zmanjšal na 8 odstotkov. Takšna giba-
nja, pravi Darja Lipičnik, sicer niso
ugodna za nadaljevanje gospodarske ra-
sti, vendar je dobro vsaj to, da regija z
izvozom še vedno pokriva vse svoje
uvozne potrebe.
Ugoden je tudi podatek, da se letos
zmanjšuje število gospodarskih družb.
ki imajo težave pri pravočasnem po-
ravnavanju obveznosti. »To sicer lahko
pomeni, da se problem likvidnosti na
Celjskem dejansko zmanjšuje, lahko pa
je tudi posledica izvajanja 25. člena za-
kona o finančnem poslovanju,« pojas-
njuje Lipičnikova. Oktobra je imelo dlje
časa trajajoče likvidnostne težave 451
podjetij, od tega kar 426 majhnih. Ve-
čina jih je iz trgovinske dejavnosti. Zne-
sek neporavnanih obveznosti je le ja-
nuarja in februarja presegel 4 milijar-
de tolarjev, oktobra pa je bil za dobro
tretjino manjši kot v enakem lanskem
mesecu. Največ blokiranih računov ima-
jo še vedno podjetja v celjski občini,
sledita občini Šentjur in Žalec. Tri pe-
tine podjetij z likvidnostnimi težava-
mi ima žiro račun blokiran neprekinjeno
že več kot eno leto. Znesek neporavna-
nih obveznosti je zelo visok, saj pome-
ni več kot 92 odstotkov vseh blokad,
število zaposlenih v teh podjetjih pa je
zelo nizko.
JANJA INTIHAR
Konec oktobra je bilo pri celjski po-
ružnici APP odprtih 74 stečajnih ra-
unov. Od tega je bilo 15 stečajev le-
)s uvedenih na novo, kar sedem v
govini. Največ stečajev, ki trajajo
e nekaj let, je v predelovalnih de-
ivnostih, najstarejši stečaj pa sega
leto 1992.
Gospodarstvo celjske regije je do
konca oktobra namenilo za naložbe
16 milijard tolarjev, kar je realno za
slabih 5 odstotkov manj kot lani. Ob-
seg naložb se je zmanjšal le v grad-
beništvu, v vseh ostalih dejavnostih,
še zlasti v finančnem posredništvu
in gostinstvu, pa je nad lansko rav-
njo. Zanimivo je, da so se naložbe v
trgovini letos realno sicer povečale,
njihov delež v vseh naložbah v regi-
ji pa se je zmanjšal.
V Montu nova direktorica
Konfekcija Mont iz Kozjega bo 1. januarja dobila novo vodstvo. Dose-
danja direktorica Milena Grobelšek, ki je to funkcijo eno leto in pol opravljala
kot vršilka dolžnosti, nam imena nove direktorice ni želela razkriti.
Neuradno smo izvedeli, da so se lastniki podjetja spet odločili za žensko,
prišla pa naj bi iz sevniške Lisce. V Montu, kjer so marca letos uspešno zaklju-
čili postopek prisilne poravnave, se po besedah Milene Grobelšek finančne
razmere nekoliko izboljšujejo. Kljub temu bo podjetje tudi letošnje poslovno
leto zaključilo z izgubo, ki bo znašala med 80 in 90 milijoni tolarjev in bo
torej za polovico manjša od lanske. V Montu trenutno zaključujejo kolekcijo
za prihodnjo zimo, od katere si obetajo precejšen uspeh in tudi zaslužek, v
sodelovanju z lastniki pa pripravljajo program tehnološke posodobitve proi-
zvodnje in prenove lastnih prodajnih enot. Trgovino v Kozjem bi radi preure-
dili v repre|;§|it§p v Čelju pa iščejo no\^ JI
Mesarstvo
poravnava dolgove
, Hčerinsko podjetje Grude-Jurmes v prisilni
poravnavi - Prihodnje leto nič več klanja
Celjsko okrožno sodišče je pred
ratkim sprejelo sklep o uvedbi pri-
ilne poravnave v šentjurskem Me-
arstvu, hčerinski družbi podjetja
Iruda-Jurmes. Razlog je visoka za-
olženost, saj je Mesarstvo, kjer je
aposlenih nekaj več kot sto ljudi,
onec novembra dolgovalo že nekaj
kot 461 milijonov tolarjev.
Kot je pojasnil direktor Grude-Jur-
lesa Rado Tržan, so se težave v Me-
Jrstvu pričele že ob razpadu jugoslo-
3nskega trga, zaradi vse večje konku-
^nce na domačem trgu in v zadnjem
■tu tudi zaradi vse manjšega povpra-
^vanja po izdelkih iz govejega mesa,
9 so se še poglobile. Podjetje ima pre-
fjšnje težave z likvidnostjo, vendar ni-
blokiranega žiro računa. Nekaj up-
'kov ima terjatve, ki v celoti znašajo
^3 milijonov tolarjev, zavarovane s
'Potekami na poslovno zgradbo in na
*loge. Med upniki Mesarstva Šentjur
^tudi Kmetijska zadruga Šentjur, ki
^> zanimivo, v klavnico Mesarstva že
čas ne vozi več živine, ki jo odku-
^je od svojih članov. Raje jo vozijo v
•^Ije in Ljubljano.
Po napovedih Rada Tržana bodo pri-
rdnje leto v Mesarstvu ukinili klanje
živine, obrata pa ne bodo zaprli. Ali
bodo uvedli kakšno novo dejavnost, ni
želel povedati, dejal je le, da si bodo
delo pač drugače razdelili. Odpustili
nai ne bi nikogar, bodo pa kar nekaj
delavcev prerazporedili na druga delov-
na mesta.
Prisilna poravnava v Mesarstvu bo
vplivala tudi na finančno sliko Jurme-
sa, vendar direktor Tržan zatrjuje, da
posledice ne bodo hude, pa tudi dol-
gotrajne ne. Bo pa kriza vsekakor vpli-
vala na strategijo razvoja podjetja. »Jur-
mes se bo moral čim prej povezati s
katerim od večjih mesno-predeloval-
nih podjetij, saj sam nima kaj iskati
na odprtem evropskem trgu,« pravi Ra-
do Tržan.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Zaradi objave o prisilni poravnavi so v ljubljanskem Kotu za nekaj časa ustavili odvoz
klavničnih odpadkov iz šentjurskega Mesarstva. Zaradi tega se je v ponedeljek pred obratom
nabrala dolga kolona jeznih kmetov, ki so v zakol pripeljali živino.
■L FINANCE
Vrednostni papirji deinišicih družb
Vrednostni papirji investicijskiii družb
Tečajnica
Borzni indeksi
* v tednu od 5.12.2001 do 11.12.2001
Št. 50-13. december 2001
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Celjani
radi dajo
Izjemno uspela dobrodelna akcija Damjane Seme - V enem
večeru zbrala nekaj manj kot štiri milijone tolarjev
Novinarske zgodbe s po-
dročja črne kronike in so-
ciale so celjsko dopisnico
POP TV Damjano Seme la-
ni vzpodbudile, da je pripra-
vila prvo dobrodelno prire-
ditev, na katero je povabila
Celjanke in Celjane, da bi
darovali denar za socialno
ogrožene otroke. Hkrati pa
preživeli družabni večer, ki
se ga bodo spominjali še dol-
go. Že lani je prireditev us-
pela. Letos še mnogo bolj. V
enem večeru je Damjani na-
mreč uspelo zbrati nekaj
manj kot štiri milijone to-
larjev, kar je presenetilo tu-
di njo samo. Lani je zbrala
dobra dva. Če vedo, za kaj
gre denar, ga Celjani radi po-
darijo, se je prepričala letos.
December je za Damjano
najlepši mesec. Morda zato,
ker v njem praznuje rojstni
dan in od lani tudi zato, ker
se ji je utrnila odlična za-
misel o dobrodelni priredi-
tvi, na kateri zbere lokalne
gospodarstvenike, politike,
umetnike, predstavnike jav-
nega življenja, športnike. Ve-
liko lokalnih pomembnežev
na enem mestu. Z enim sa-
mim namenom. Utrniti is-
krico v očeh otrok, ki v z da-
rili bogatem decembru teh
niso deležni v veliki meri.
Koliko je tistih, ki jim želi-
jo polepšad december, je bila
letos presenečena Damjana
sama. Skoraj vsi so se od-
zvali njenemu povabilu. Od
160 povabljenih jih je priš-
lo 140. In vsi so tudi daro-
vali. Nekateri zares velike
vsote denarja.
Z organizacijo prireditve
se Damjana prične ukvarja-
ti že dva meseca prej. Tako-
rekoč sama. Pri tehnični iz-
vedbi prireditve ji pomaga-
ta Igor Jelen in Vladimira
Skale. Sicer je »deklica za
vse«. Zanimivo je, da prire-
ditev pripravi popolnoma
brez stroškov. Kar je red-
kost, če ne sploh edinstve-
no v Sloveniji. Zato lahko
gre ves izkupiček zares v do-
brodelne namene.
Kuverte za razpošiljanje va-
bil ji podarijo v njeni madč-
ni medijski hiši. V grafiki Gra-.
cer so ji brezplačno natisnili
vabila, pošta jih je brezplač-
no razposlala. Reklama Ce-
lje brezplačno poskrbi za na-
pise, vsi nastopajoči nasto-
pijo zastonj, Vladimira Ska-
le prireditev brezplačno vo-
di, letos so se ji na odru v
programu pridružili še člani
skupine Nude, Tina Gore-
njak, Nuša Derenda, otroci
vseh treh celjskih vrtcev, or-
kester Akord, Plesni val, Miha
Alujevič in velenjski.študent-
ki opernega petja. Letošnja
mis Slovenije Rebeka Dre-
melj je naravnost odlično vo-
dila avkcijo za sliko, olje na
platnu, ki jo je za prireditev
podarila slikarka Biljana Un-
kovska. Za 650 tisoč tolar-
jev bo Savinjski vrt morebiti
krasil poslovne prostore pod-
jetja Ka-pis Iztoka Pikla iz Pe-
trovč.
Mestna občina Celje za pri-
reditev odstopi dvorano Na-
rodnega doma. Milan Grubar
poskrbi brezplačno za odlič-
no ozvočenje prireditve, v fo-
to studiu Fonda pa priredi-
tev brezplačno ujamejo v fo-
tografski objektiv. Gostinec
Zvone Štorman brezplačno
s kanapeji in minjončki po-
gosd goste, odlično se, kot
vedno, pri strežbi zavrtijo di-
jaki Srednje šole za gostins-
tvo in turizem pod vodstvom
Edija Kužnarja. Klasje je pris-
pevalo pecivo, kruh pekarna
Peternel, brezalkoholne pi-
jače Pivovarna Laško. Vinsko
kapljico pa vinoteka Bakhus
in podjetje Vitica. Butik Egoist
Petra Thalerja je brezplačni
v večerne obleke odel boste
se in gostiteljico ter vse prav
Ijične vile, ki so nastopile
Da je bila dvorana ozaljšaiu
s cvetjem je, zopet brezplaj
no, poskrbela Srednja vrtnai
ska šola iz Celja. Goste pa j(
še dolgo v noč zabaval Extij
band. In še Sintal se je prij
družil z brezplačnim varovJ
njem prireditve.
Damjana se zaveda, da s ti
akcijo, žal, ne more rešiti so
cialne stiske otrok na daljS
rok, a pravi, da je bolje osre
čiti jih vsaj za nekaj trenu!
kov kot nikoli. Zato priredi
tev tudi prihodnje leto bo.
NATAŠA GERKE
LEDNI?
Foto: FS Fond,
»Egoist« Peter Thaler. Damjana Seme v »Egoistu« in Milanka Močnik iz »Egoista«.
In kaj z denarjem, ki ga je toliko, da bo letos lahko
Damjana razveselila še več otrok kot lani? Tudi letos
namerava obdariti 200 socialno ogroženih predšolskih
otrok iz seznama, ki ga pripravijo vsi trije celjski vrtci
ter celjski Center za socialno delo. Letos bodo obdarili še
deset otrok iz varne hiše. Vsakemu od treh vrtcev pa je
Red trade že podaril bone po 120 tisoč tolarjev za nakup
igrač. Za vse otroke, ki jih namerava 22. decembra obda-
riti v Pravljični deželi, je Damjana v sodelovanju s trgo-
vino Leonardo že izbrala darila. Poleg tega pa bo vsak
dobil še čokolade, ki jih podarja trgovsko podjetje En-
grotuš, sladkarije bodo prispevali še Klasje, Kandit-Eda
ter Hipp. Celjska Lokalna turistična organizacija bo na
dan obdaritve tem otrokom omogočila brezplačen polet
z balonom.
V petek in
soboto
brezplačna
smuka
Na Celjski koči se bo smu-
čarska sezona pričela, kot
je bilo predvideno, sredi de-
cembra. Jutri, v petek, in v
soboto bo smuka brezplač-
na. Že med vikendom so pri-
čeli zasneževati smučišče
s snežnimi topovi. Sredi
tedna so končali in se lotili
še urejanja smučarske pro-
ge, ki bo letos vodila vse do
Tovstega vrha.
Jutri, v petek, bo smuka
brezplačna od 17. do 21. ure,
v soboto pa od 9. do 16. ure
ter prav tako od 17. do 21.
ure. Od nedelje dalje bodo
za smučanje na Celjski koči
že prodajali smučarske vo-
zovnice. Na Celjski koči je
urejeno tudi sankališče.
Celodnevna smučarska vo-
zovnica na Celjski koči bo ve-
ljala 1200 tolarjev, za smu-
ko med 17. in 21. uro pa ti-
soč tolarjev. Prodajajo tudi
letne smučarske vozovnice za
Celjsko kočo, ki so po 7 ti-
soč tolarjev. Z letnimi smu-
čarskimi vozovnicami za
smučišča na Rogli pa je na
Celjski koči letos mogoče
smučati brezplačno, prav ta-
ko brezplačno drsati na dr-
sališču v Mestnem parku in
plavati v zimskem bazenu Go-
lovec. NGL
Lastnik gostišča Danijel Hochkraut je skupaj z ženo Alenko in 14-mesečno hčerko Katarino slovesno odprl
nov gostinski objekt v Tremerjah.
Gostišče tudi za
petičneže
Ob magistralni cesti med
Celjem in Laškim so prete-
kli teden slovesno odprli
nov gostinski objekt, ki ga
je lastnik Danijel Hoch-
kraut začel graditi pred do-
brim letom dni. Na zemljiš-
ču nekdanje Esihove kme-
tije je zraslo lepo urejeno
gostišče z desetimi sobami,
dvema savnama in dvema
nadstandardnima apartma-
jema, ki sta namenjena zah-
tevnejšim gostom.
Prenočišča naj bi bila v
prvi vrsd namenjena mimoi-
dočim obiskovalcem Celja
in Laškega oziroma gostom,
ki ne želijo bivati v bližnjem
zdraviliškem kompleksu.
Spodnji prostor je večna-
menski, lahko pa sprejme
približno dvesto oseb. V
pritličju so tri jedilnice, v
sobah pa je skupno 25 le-
žišč. Skupna površina go-
sdšča meri 1.400 kvadrat-
nih metrov, za zunanji in no-
tranji izgled objekta pa je
zaslužen celjski projektant
Ivan Škof. Nova pridobitev
je za lastnika velikega po-
mena, predvsem zaradi
dveh poplav pred leti, ki sta
mu uničili gostišče v Rim-
skih Toplicah in lokal na av-
tobusni postaji v Laškem.
B. JANČIČ
Udarijo, ko je
najbolj napeto
v Elektru 'Hirnšek že do-
ber mesec dni sprejemajo raz-
jarjene klice občanov Celja,
še posebej tistih iz Zagrada
in centra mesta, ki ne more-
jo razumeti, kako jim uprav-
ljavec kabelsko razdelilne-
ga sistema neprestano greni
življenje z izpadom televizij-
skega signala. To se pravi-
loma dogaja ob pomembnih
športnih prenosih. V podjet-
ju Elektro T\irnšek zagotav-
ljajo, da niso nič krivi.
Pojavili so se namreč priu
čeni »mojstri«, ki ordiniraji
trenutno v Zagradu in cen
tru mesta. Ti vlamljajo, očil
no za zabavo, v prostostoj«
če omarice za kabelsko ra2
delilni sistem. Iz njih nič n
odnesejo, pač pa veselo š(S
pajo kable in ljudem ob na;
bolj napetih trenutkih pre
televizijskim ekranom dvigi
jejo pridsk. PoHcija pravz«
prav ne ve, kako se jih lotit
zato v Elektru Turnšek poz
vajo občane, da jih obvest
jo, če bodo videli, da se ok(
li njihovih omaric motovil
jo nepokUcani.
V Elektru Turnšek tuc
ugotavljajo, da so Celjani n<
verjetni mojstri improviz*
cije. Kakšnih 70 odstotko
jih je že priklopljenih na k<
belsko razdelilni sistem i
plačujejo naročnino. Skor<
v vsakem blokovskem vh'
du pa je vsaj ena stranka, I
ni naročnik, pa ima vend^
le priklop na kabelsko ral
delilni sistem. Tega si ur'
dijo kar sami. Pri tem si p'
magajo z iglami, s katerih
prebadajo kable, sami si
vlečejo kabel od omarice ^
stanovanja, z improvizira
njem pa povzročijo slab!
sprejem pri sosedih.
Št. 50-13. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Ekstravaganten
objekt na Glaziji
Na Glaziji, ob garažni hi-
i, so v ponedeljek položili
emeljni kamen za pričetek
rradnje stanovanjsko po-
ilovnega objekta, ki naj bi
»a zgradili do novembra
irihodnje leto. Sprva je bil
am predviden hotel, a se je
zkazalo, da lokacija zanj
la j ne bi bila primerna. Prit-
jičje bo tako namenjeno tr-
govsko poslovni dejavno-
sti, v nadstropjih ob Ljub-
ljanski cesti bodo pošlov-
lih prostori, v notranjosti
)a stanovanja.
Objekt gradi Ingrad kon-
;ern za trg, poslovne in sta-
lovanjske prostore pa že pro-
dajajo. Objekt bo zanimivo
arhitekturno zasnovan. Pro-
jekt je izdelala avtorska sku-
pina Apollonio + Krušev iz
Studia 3 iz Ajdovščine. Z
njim so uspeli na anonim-
nem natečaju, razpisanem za
ta objekt. Objekt bo imel pet
nadstropij, protihrupno bo
dodatno izolirana fasada ob'
Ljubljanski cesti. Stanovanj
v objektu bo 28, velika pa bo-
do od 53 do 150 kvadratnih
metrov. Med njimi bodo tu-
di nadstandardna, dvoetažna.
Cena za stanovanje bo od 210
do 250 tisoč tolarjev za kva-
dratni meter. Za kvadratni
meter poslovnih površin pa
bo treba odšteti dobrih 210
tisoč tolarjev. Bodoči lastni-
ki bodo lahko sodelovali pri
zasnovi dorisnih izvedb sta-
novanj in poslovnih prosto-
rov.
Ob slovesnosti na Glaziji
je vodstvo podjetja Ingrad
koncern podarilo še 500 ti-
soč tolarjev Varni hiši. Pred-
sednica društva Regijska var-
na hiša Celje Suzi Kvas je
ob tem dejala: »Donacija je
prišla ob pravem času, saj že-
limo v prazničnem času žen-
skam in otrokom v njej po-
nuditi še kaj več kot zgolj os-
novne pogoje bivanja.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Eden od dobitnikov srebrnega volana je bil Ivan Lončar, ki se je letos upokojil, lani pa je že peto leto
zapored vozil varno.
Varna vožnja z Izletnikovimi šoferji
že sedmič zapovrstjo je celjski Izletnikov sodelovanju z Zavarovalnico Triglav po-
delil priznanja Izletnikovim šoferjem, ki vozijo najbolj varno.
Priznanja je prejelo 199 šoferjev, od skupno 229, ki so lani prevozili vsaj 22 tisoč kilometrov, ne
da bi povzročili prometno nesrečo ali poškodovali vozilo. Skupno je teh 199 šoferjev lani prevo-
zilo več kot osem milijonov kilometrov. Štirinajstim šoferjem so podelili še priznanje srebrni
volan. Tega so prejeli tisti, ki varno vozijo že pet let zapored. NGL, Foto: G. DOMJAN
Celjanke in Celjani
niso zdravi
Zdravstveno stanje prebi-
valcev na območju občin Ce-
lje, Štore, Vojnik in Dobr-
na je zaskrbljujoče, ugotav-
ljajo v Zavodu za zdravs-
tveno varstvo Celje. Najbolj
ogroženo je zdravje brezpo-
selnih in neizobraženih, do-
dajajo. Zato bodo na seji
mestnega sveta občine Ce-
lje, ki bo v sredo, svetnikom
predlagali, da sprejmejo
sklep o ustanovitvi lokal-
ne preventivno-promocijske
skupine. Ta bi pripravila
načrt promocije in pospeše-
vanja zdravja.
»Kar 17 odstodcov vseh ra-
kavih obolenj bi odpravili, če
bi uspeli preprečiti kajenje, al-
kohol in karcinogene na delov-
nem mestu. Prezgodnjo umr-
ljivost zaradi bolezni srca in oži-
lja lahko z učinkovitimi pre-
ventivnimi intervencijskimi
programi, v katerih bodo po-
vezane zdravstvene ustanove,
šola, podjetja in lokalna skup-
nost, v desetih letih znižamo
vsaj za desetino,« pravijo v Za-
vodu za zdravstveno varstvo.
Statistični podatki kažejo, da
gre največ bolniških na račun
bolezni dihal in nege otioka ali
koga od svojcev. Podatki tudi
kažejo, da je na območju celj-
ske upravne enote največ poš-
kodb na tisoč prebivalcev v Slo-
veniji. Umrljivost zaradi poš-
kodb in zastrupitev ter umrlji-
vost zaradi raka je v desetlet-
nem obdobju na tem območju
v povprečju višja kot v regiji in
državi. Prav tako podatki ka-
žejo, da ženske na območju celj-
ske upravne enote najpogoste-
je zbolijo za rakoih na dojki,
kožnim rakom in rakom ma-
terničnega vratu. Moški pa za
pljučnim, želodčnim in kož-
nim rakom. NGL
Pse na stranišče
ter na vrvice!
Zloženka »Pes, naš zvesti prijatelj« vzgaja lastnike psov
Te dni sta celjska občin-
ska Komunalna direkcija in
projektni svet Celje zdravo
mesto izdala zloženko z na-
slovom Pes, naš zvesti pri-
jatelj. Z njo želijo osvestiti
lastnike psov in najmlajše,
kako je treba ravnati s psi v
urbanih naseljih.
V Celju trajajo polemike na
>emo pasjih iztrebkov že vr-
sto let. Ljudje se hudujejo nad
lastniki psov, ki dovolijo
psom, da se iztrebljajo na ze-
lenicah, otroških igriščih,
sprehajalnih poteh, peskovni-
kih in konec koncev tudi v
mestnem jedru. Le redki za
svojimi štirinožnimi prijate-
lji počistijo. Še bolj redki so
tisti, ki bi psu nadeli nagobič-
nik.
Te dni bo Komunalna direk-
cija namestila 25 pasjih košev
na različnih lokacijah v Celju.
V njih bodo vrečke, namenje-
ne, da jih lastniki psov upora-
bijo pri čiščenju pasjih iztreb-
kov. Enajst tovrstnih košev so
v Celju namestili že pred tre-
mi leti, a so jih kar nekaj uni-
čili objestneži.
Zloženko Pes naš zvesti pri-
jatelj namenja projektni svet
Celje zdravo mesto vsem last-
nikom psov. V njej bodo med
drugim lahko prebrali, da od-
lok lastnikom psov nalaga, da
počistijo za svojimi pasjimi
ljubljenci. Zagrožena je tudi
denarna kazen 20 tisoč tolar-
jev, ki pa je doslej niso izrekli
še nikomur. Vendar bo odslej
drugače, zagotavlja Vmko An-
doljšek, vodja občinskega ko-
munalnega nadzora. Približ-
no tri mesece od izida zložen-
ke bodo lastnike psov le opo-
zarjali, nato pa jih bodo tudi
kaznovali, če ne bodo spošto-
vali odloka. Ta lastnikom psov
nalaga, da je na javnih zelenih
površinah prepovedano pustiti
pse brez ustreznega nadzora
in jih voditi brez vrvice.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Svetišče zamešalo
arhitektove štrene
Trg celjskih knezov je te
dni že nared za pričetek de-
cembrskih prireditev. Takoj
v novem letu pa ga bodo pri-
lieli urejati po zamisli arhi-
tekta Nandeta Korpnika. Ta
bo še ta mesec nekoliko spre-
menil projekt na zahtevo Za-
voda za varstvo naravne in
kulturne dediščine.
Spremembe projekta ne bo-
•lo bistveno podražile, sporo-
čajo iz Komunalne direkcije.
Georadarske raziskave so na-
itireč pokazale, da svetišče pod
%om celjskih knezov delno
Sega pod Narodni dom, del pa
Pod stavbo Ljudske banke, zato
'Predstavitev svetišča v celoti
^izvedljiva. Zgolj delna pred-
^vitev pa ni sprejemljiva, me-
arheologi. Sprememba
Projekta je potrebna, ker sve-
tišče sega na severnem delu tr-
te zelo visoko. Predvidene ste-
'^ene kupole ne bodo smele
posegati vanj, bolj južno pa bo
potrebno prestaviti tudi pred-
videno fontano. Ureditev Tr-
ga celjskih knezov naj bi bila
po idejni zamisli Nandeta Korp-
nika končana najkasneje do
aprila prihodnje leto, ocenju-
jejo v Komunalni direkciji.
NGL
Nedisciplinirana
člana odbora
Celjski občinski odbor za
gospodarstvo, predseduje mu
dr. Aleksander Jezernik, je
na zadnji seji predlagal, da
izključijo dva svoja člana in
ju zamenjajo z novima iz vrst
svetnikov Mestne občine Ce-
lje. Gre za Beato Kanduti Šu-
mej in Andreja Piska, ki se
kljub večkratnim opzorilom
sej odbora ne udeležujeta.
NGL
Št. 50-13. december 2001
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Knjiga po spominu
Veterani s Celjskega razvili prapor - Knjiga, ki prinaša drugačne poglede na
osamosvojitev
Veteransko društvo Sever
za celjsko območje »pokri-
va« območje 32 občin, vanj
pa je vključenih več kot 500
članov, predvsem polici-
stov, delavcev v policiji in
državljanov, ki so v osa-
mosvojitvenih procesih nu-
dili policiji vsestransko po-
moč.
Delo društva je minuli te-
den predstavil predsednik
Franc Bevc, še posebej slo-
vesno pa je bilo v petek v žal-
ski dvorani Doma II. sloven-
skega tabora, ko so župani
kot botri na nov društveni pra-
por pripeli svoje trakove.
Med gosti je bil tudi direk-
tor urada uniformirane po-
licije Stanislav Veniger, ki je
bil v času osamosvajanja ko-
mandir policijske postaje Ža-
lec. Udeležba županov je bi-
la skromna, v kulturnem pro-
gramu so nastopili Godba na
pihala Liboje, Savinjski tro-
bilni kvintet in kvintet flavt.
Delo društva je bilo letos
povezano z praznovanjem de-
setletnice osamosvojitve,
hkrati pa so začeli zbirati gra-
divo za knjigo, v kateri bodo
še iz drugih zornih kotov pred-
stavili aktivnosti za sloven-
sko osamosvojitev.
»Priložnost smo dali ma-
lim ljudem< , ki govorijo o
podrobnostih, ki slovenski
javnosd niso znane,« je na če-
trtkovi novinarski konferenci
povedal Bevc. Tako bodo
med drugim osvetlili delo po-
licije v času »jogurtne revo-
Žalski župan Lojze Posedel izroča prapor predsedniku Francu Bevku.
lucije«, ravnanje ob razoro-
ževanju teritorialne obram-
be, aktivnosti ob raznih ulti-
matih jugoslovanske arma-
de... Največ pozornosti bo
namenjene času vojne za Slo-
venijo ter aktivnostim celj-
ske posebne enote milice, ki
je bila med pekrskimi dogod-
ki edina na mariborskih uli-
cah, blokirala vlak z »niški-
mi specialci«, pospremila ok-
lepno kolono jugoslovanske
armade iz Dravograda na Hr-
vaško... Predstavili bodo tu-
di delo z ujetniki, dogodke
■na mejnem prehodu Pavliče-
vo sedlo, predajo vojakov v
Logarski dolini... Skratka,
knjiga, ki bo izšla čez leto
dni, bo prinašala podrobno-
sti, ki na drugačen način pred-
stavljajo dogajanja pred de-
setimi led.
Na novinarski konferen-
ci so opozorili, da gradivo
nastaja zgolj s pomočjo spo-
mina in osebnih zabeležk.
saj je ministrstvo za notra-
nje zadeve že pred leti zbra-
lo vso gradivo in ga arhivi-
ralo, arhiv pa je nedostopen.
Poleg tega je Bevc precej kri-
tično spregovoril o urejanju
statusa vojnega veterana, ki
kljub spremembam zakona
še vedno predstavlja velik
problem, otežujejo pa ga ne-
popolne evidence ministrs-
tva.
U. SELIŠNIK
Foto: T. TAVČAR
Sprejem v Žalcu
Na miklavževo je žalski župan Lojze Posedel s sode-
lavci kot prvi v regiji pripravil novoletni sprejem za
novinarje, ki poročajo o dejavnostih Občine Žalec.
Žalski župan je predstavil številne aktivnosti, ki jih iz-
vajajo v občini, med najpomembnejše pa sodijo investici-
je v šolah, kjer se pripravljajo na devetletko. Izpostavil je
gradnjo šole v Trju, petrovško telovadnico in druga obno-
vitvena dela v posameznih šolah. Poleg tega v Žalcu precej
pozornosti namenjajo gradnji čistilne naprave in varstve-
no delovnega centra. Posedel je še napovedal, da bo kan-
didiral tudi na prihodnjih lokalnih vohtvah. US
Z OBČINSKIH SVETOV
Dražji odvoz smeti
POLZELA - Svetniki so sprejeli sklep o višini takse Zi
obremenjevanje okolja. Ta bo v letu 2002 po 4 tolarje Zi
liter odpadkov. Odvoz smeti bo zaradi tega dražji za okrog
15 odstotkov. (T.T.)
Proračun v javno obravnavo
POLZELA - Proračun občine Polzela bo za prihodnje leto
za okrog 8 odstotkov višji kot letos in bo znašal 492 milijo,
nov tolarjev prihodkov, odhodkov pa bo za okrog 30 milj.
Jonov več. Po krajši razpravi so predlog proračuna na pred
log župana Ljuba Žnidarja dali v 15-dnevno razpravo. (T.T.;
Drugo leto višji prispevek
POLZELA - Svetniki so sprejeli sklep o povprečni gradbe-
ni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja na
območju občine Polzela in sklep o določitvi vrednosti toč-
ke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
Obe sta se povečali za devet odstotkov. Tako bodo tisti, kj
bodo v letu 2002 na območju občine Polzela začeli z grad-
njo nove stanovanjske hiše, plačali za cesto, vodovod ij
komunalo približno 500 tisoč tolarjev prispevka. (T.T.)
Koncert za Žarek upanja
V Osnovni šoli Vransko-Tabor so letos že tretjič pripravi-
li dobrodelni koncert za sklad Žarek upanja, ki je name
njen socialno ogroženim otrokom, da bi imeli enake mož-
nosti vključevanja v razhčne izvenšolske dejavnosti.
Koncert je bil v praznično okrašeni telovadnici, prisluhnil
pa so mu starši učencev in številni drugi. Sicer pa je ta kon-
cert le ena izmed oblik zbiranja denarja. V sklad namref
otroci prispevajo še z drugimi prostovoljnimi akcijami, kol
so zbiranje odpadnega papirja, izdelovanja voščilnic, proda-
jo izdelkov na božično-novoletnem sejmu in podobno, ne
kaj pa prispevata tudi občini ustanoviteljici. V preteklem le
tu so iz sklada Žarek upanja pomagali šestdesetim otrokom,
med katere so razdelili 405 tisoč tolarjev.       T. TAVČAR
Anine sanje
Izid pesniške zbirke Anine sanje pomeni prav gotov«
uresničitev ene izmed sanj 14-letne Ane Kotnik, učenke
devetega razreda Osnovne šole Polzela, ki je doma v An-
dražu.
Anin prvenec so slovesno in prisrčno predstavili v Osnov-
ni šoli Polzela. O zbirki je govorila njena učiteljica Moja
Cestnik, ki je zbirko tudi uredila. Povedala je, da je Anino
pesniško ustvarjanje šoli že dolgo znano, in da je prejela že
več pohval in nagrad. Prav to jo je spodbudilo, da je njene
pesmi uredila v zbirko, ki jo je ilustrirala Anina sošolka Ina
Živanovič, stroške pa je pokril Anin oče. Anine pesmi, v
katerih razkriva svoj pogled na življenje in naravo, so sim-
patične, tople in iskrene. T. TAVČAE
Literarni večer ob predstavitvi so pripravili Anini sošolci. S knjigo v
roki pa je avtorica Ana Kotnik.
Planinci kot pevci
Mešani planinski pevski
zbor Žalec se je pred
kratkim v nabito polni dvo-
rani Doma II. slovenskega
tabora predstavil s prvim sa-
mostojnim celovečernim
koncertom.
Zbor je bil ustanovljen
pred petimi leti na pobudo
žalskih planincev - pevcev.
Na začetku je imel 30 pevk
in pevcev, danes pa jih pod
vodstvom dirigentke Mire
Kodrun v zboru prepeva 50.
Vzdušje v zboru preveva pla-
ninski duh, ki mu dajejo pe-
čat prijateljstva, starostna
in poklicna raznolikost ter
odkritost in vestnost - zla-
sti na vajah. Lani decembra
je zbor ustanovil samostoj-
no kulturno društvo, ki de-
luje v okviru Zveze kultur-
nih društev Savinja Žalec.
Žalski župan Lojze Posedel
je na jubilejnem koncertu
zboru izročil gratiko, delo
akademskega slikarja Rudi-
ja Španzla, in jim zaželel
še veliko pevskih užitkov in
nastopov.
V programu so prevlado-
vale planinske, domoljubne
in narodne pesmi, za zaklju-
ček pa so pevci zapeli prired-
bo Sepetove uspešnice Polet-
na noč.
X TAVČAR
Irena Potočnik čestita Konradu Pevcu za visok jubilej.
Čestitke starejšim
Mestna skupnost Žalec in Krajevna organizacija Rde-
čega križa Žalec vsako leto v mesecu decembru pripravi-
ta srečanje krajanov in krajank, starih 70 in več let.
Kot je povedala predsednica KO RK Žalec Irena Potočnik,
imajo v mestu Žalec in v Ložnici pri Žalcu kar 450 oseb
starih 70 in več let, deset pa je starih več kot 90 let. Na
srečanju se je zbrala slaba polovica vseh, med njimi je bil
tudi najstarejši meščan, 95-letni Konrad Pevec. Srečanji sta-
rejših s pogostitvijo so pripravili minuli petek tudi v Libo-
jah in v KS Galicija. T. TAVČAR
Razstavlja slikar Anton Blatnik
Slikar Anton Blatnik - Blaton, ki mu ptice kot del narave predstavljajo umetniški motiv
izražanja, je v Salonu pohištva Ecodesign v Petrovčah pripravil prodajno razstavo.
Na odprtju razstave je o slikarju in razstavi govorila Saša Pukl. Slikar je doma iz Žalca,
več kot 20 let pa se ukvarja z vsemi vrstami tehnike za risanje, v zadnjem času pa največ s
poslikavo keramike. V kuhurnem programu sta nastopili kitaristki Jasna Korene in Vesna
Pobežan. Razstava bo odprta do konca meseca. T. TAVČAR
Št. 50-13. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Še bodo sežigali
v šoštanjski termoelek-
trarni bodo še naprej seži-
gali mesno-kostno in per-
no moko. Tako je, na pred-
log župana Milana Kopu-
šarja, sklenil šoštanjski ob-
činski svet in tako podalj-
šal soglasje, ki so ga maja
izdali za leto 2001.
Od letošnjega maja do kon-
ca novembra so v termoelek-
trarni Šoštanj skurili 9758
ton mesno-kostne in perne
moke. Termoelektrarna je v
svojem poročilu občinskemu
svetu zatrdila, da so že med
poskusnim sežiganjem in po-
tem pri vsaki novi pošiljki iz-
vajali dodatne meritve emi-
sij, pa tudi meritve v nastali
žlindri, grobem in finem pe-
pelu ter sadri. Meritve poob-
laščenih institucij so poka-
zale, da ni bistvenih razlik
med kurjenjem samega pre-
moga ali pa tistega, v katere-
ga primešajo še mesno-kost-
no moko.
Ker dodatnih škodljivih
vplivov na okolje in ljudi ni
bilo zaznati, so se svetniki
brez posebne razprave stri-
njati z rednim sežigom kost-
ne, mesne in perne moke v
Termoelektrarni Šoštanj pod
pogojem, da TEŠ in občina
skleneta ustrezen sporazum
in se tudi v letu 2002 izvaja-
jo meritve emisij in drugih
vplivov na okolje. Te mora-
jo zagotoviti, da se ne bodo
pojavili kakršnikoli stranski
učinki ali druge težave pri se-
žigu.
BS
Langusove jaslice navdušujejo
Med jaslicami, ki jih te
dni že postavljajo v števil-
nih cerkvah, domovih in
kulturnih ustanovah, zbu-
jajo izredno zanimanje iz-
virne jaslice Tomaža Lan-
gusa. Na ogled so jih posta-
vili v Mestni galeriji v Šo-
štanju.
Tomaž Langus je zaslovel
s svojimi jaslicami, ki jih je
dobrih 10 let postavljal na
ljubljanskih Žalah. Potem ko
se je preselil v Šaleško doli-
no, je nekaj let postavljal ja-
slice v cerkvi svetega Jakoba
v Topolšici. Letos pa so ga,
na veselje številnih domači-
nov, pridobili za sodelovanje
tudi v šoštanjski galeriji, kjer
je postavil veUke jaslice, iz-
delane iz povsem naravnih
materialov.
Jaslice v Šaleški dolini, tako
pa so naslovili razstavo, ki
jo bodo nocoj odprti v pro-
storih velenjskega muzeja na
Velenjskem gradu. Razstava
predstavlja različne tipe jaslic,
ki jih je za razstavo, postala
naj bi tradicionalna, posodil
zbiralec narodnega blaga Zvo-
ne Čebul iz Šoštanja. Ob nje-
govi zbirki pretežno papirna-
tih jaslic sta za velike jaslice
poskrbela še Tomaž Langus in
Tine Volk. Razstavo je pripra-
vil mag. Jože Hudales.
BS, Foto: G. KATIC
Dedek na pohodu
Dedek Mraz je v Šaleški
dolini letos pohitel in na pr-
vo veliko prireditev vabi
otroke že danes, ko bo ob
17. uri prispel na Mestni sta-
dion.
Prireditve v organizaciji
Medobčinske zveze prijate-
ljev mladine Velenje se bo-
do nato zvrstile po vseh več-
jih krajih občine. Lutkovni
skupini šoštanjskega in ve-
lenjskega vrtca ter kuhurni-
ki iz Škal bodo vabili otroke
in dedka Mraza od sobote,
15., do petka, 21. decembra,
dedek Mraz pa bo na Titov
trg v Velenju prihajal še v so-
boto, nedeljo in ponedeljek,
vsakič ob 18.30. uri.
Danes bodo v Velenju odpr-
li tudi tradicionalni, že 13. pou-
lični božično-novoletni sejem,
ki bo tudi letos na prostom med
trgovino Coming in avtosalo-
nom Fori. Odprt bo do 22. de-
cembra. BS
Jutri brezplačno
na Golte
Jutri, v petek, bodo urad-
no odprli smučišča na Gol-
teh. Za ljubitelje belih po-
ljan bo jutri smučanje brez-
plačno, slovesnost pa bodo
pripravili ob 11. uri.
Smučarska šola Golte pri-
pravlja zabavne igre na sne-
gu. Že danes, torej v četrtek,
pa so na Golteh pripravili test-
ni smučarski dan, ki so se ga
udeležili povabljeni gostje.
Med drugim bodo v podjet-
ju Golte Slovenija pripravili
tudi novinarsko konferenco,
na kateri bodo predstavili in-
vesticije in načrte turističnega
centra na Mozirskih planinah.
Podjetje Golte Slovenija je
v lasti dveh južnotirolskih
podjetij.iz Italije, Dr. Shar in
Reden, ki sta naprave in ob-
jekte odkupila pred dvema
letoma, potem ko je podjet-
je RTC Golte pristalo v ste-
čaju. V tem času so predstav-
niki južnotirolskih podjetij
sklenili dogovore z lastniki
zemljišč, obnovili naprave,
pridobili potrebna dovolje-
nja, največ denarja, približ-
no 3 milijone mark, pa vlo-
žili v izgradnjo zasneževal-
nega sistema, s katerim bo-
do pobočja lahko tudi umet-
no zasnežili. Ravno pomanj-
kanje naravnega snega je na
Golteh povzročilo več zele-
nih zim, ki so nekdanje pod-
jetje spravile v stečaj.
Sedanji lastniki obljublja-
jo, da bodo poskrbeli še za
nadaljnjo prenovo smučišča
in objektov, ki jih smučarji
potrebujejo, več pozornosti
pa bodo namenili tudi letni
sezoni.
US
Posojilo za
obnovljeni
trg
Kar 70 milijonov tolar-
jev so stala dela pri celo-
viti prenovi osrednjega šo-
štanjskega Trga bratov
Mravljak.
Prenovili so celotno in-
frastrukturo, vključno z vse-
mi podzemnimi vodi, ob-
novili cesto in razširili most,
trg so pretlakovali in ga v
celoti na novo osvetlili. Pre-
novljen je bil v dveh mese-
cih, naložbo pa so pretež-
no speljali s sredstvi prora-
čuna in krajevne skupnosti.
Minule dni so na njem iz-
peljali prve od številnih no-
voletnih prireditev, ki jih
pripravljajo v Šoštanju, trg
pa bo tudi prizorišče novo-
letnih prireditev in zabav.
Občinski svet je v pone-
deljek sklenil, da se obči-
na za financiranje naložbe
v obnovo Trga bratov Mrav-
Ijakov dolgoročno zadolži.
Pri Javnem skladu RS za re-
gionalni razvoj in ohranja-
nje poseljenosti slovenske-
ga podeželja so se tako za 8
let z enoletnim moratori-
jem in 2,5- odstotno obrest-
no mero zadolžili za 39 mi-
lijonov tolarjev.
BS
Sosedje
proti
gojencem
Občina Mozirje je že pred
leti odkupila stanovanjsko
hišo v središču trga in jo na-
menila za dejavnost druš-
tva Sožitje, ki skrbi za lju-
di s posebnimi potrebami.
V hiši so nameravali ure-
diti prostore za domsko vars-
tvo gojencev, vendar pa za-
radi nasprotovanja sosedov
Upravna enota Mozirje ne
more izdati potrebnih dovo-
ljenj. Za preureditev hiše so
bili izdelani že vsi projekti,
nekaj sredstev pa bi v občini
dobili tudi iz mednarodnih
skladov. Sosedje svoje pri-
pombe utemeljujejo z obraz-
ložitvijo, da so gojenci pre-
več hrupni. US
Planinci ribiču
Minulo soboto so se v pre-
novljenih prostorih gostiš-
ča Ribiški dom pri Mozir-
skem gaju zbrali ribiči, pla-
ninci in drugi gostje.
Povod za družabno sreča-
nje je bilo praznovanje 80.
rojstnega dne Franca Janeza
Pogelška, dolgoletnega pred-
sednika Ribiške družine Mo-
zirje in ustanovnega člana
Planinskega društva Mozirje.
V Ribiškem domu se je zbra-
lo veliko ribiških in planin-
skih tovarišev, ki so s Po-
gelškom obudili mnogo
spominov. Pogelšek je pla-
ninec že več kot pol stolet-
ja, nekaj manj let je nabral
med ribiči, kar 33 let pa je
bil predsednik mozirske ri-
biške družine. Nekako dve
leti sta minili, kar je zad-
njič lovil, med njegove re-
korde pa se je vpisal več kot
16-kilogramski sulec, ki so
mu namerili 1,14 metra. Po-
gelška poznajo kot enega
glavnih ribičev v Zgornji Sa-
vinjski dolini, nenehno pa je
sodeloval tudi pri drugih pri-
reditvah v Mozirju in okoliš-
kih krajih.
Ob tej priložnosti so pri-
jatelji iz vrst planincev usta-
novnima članoma PD Mozir-
je Francu Pogelšku podelili
srebrn, Franciju Brezniku pa
bronast častni znak Planin-
ske zveze Slovenije.
US
Foto: C. SEM
Lekarna v
Gornjem Gradu
v prostorih Zdravstve-
nega doma Gornji Grad so
v sredo uradno odprli tež-
ko pričakovano lekarno.
To je tretja lekarna v Zgor-
nji Savinjski dolini, po
Mozirju in Ljubnem.
Do lekarne so v Gornjem
Gradu prišli po štirih letih raz-
ličnih dogovarjanj in iskanju
zakonitih možnosti. Tudi zato
so v občini Gornji Grad spro-
žili ustavni spor, ker zakona
o lekarniški in zdravstveni de-
javnosti nista usklajena. V
Gornjem Gradu so se namreč
zavedali, kako zelo potrebu-
jejo lekarno, zato so sami is-
kali možne poti za odprtje.
Potem, ko so našli investitor-
ja, celjsko podjetje Interdent,
in z njim sklenili potrebne
dogovore, pa Interdent kot
družba z omejeno odgovor-
nostjo ni mogel podpisati po-
godbe z Zavodom za zdravs-
tveno zavarovanje. Celjani so
nato opremo in prostor pro-
dali mariborskemu podjetju,
koncesionar za lekarno v Gor-
njem Gradu pa je postala sa-
mostojna podjetnica, magi-
stra farmacije Tanja Veršnik.
Lekarna bo odprta vsak dan
razen torka v dopoldanskih
urah od 7.30 do 15.30, ob tor-
kih pa med 12. in 20. uro.
US
Z OBČINSKIH SVETOV
Dražji vrtci
ŠOŠTANJ - V povprečju za četrtino so se podražile stori-
tve programov predšolske vzgoje v vrtcu Šoštanj. Za celod-
nevni program je cena po novem 69.879 za prvo in 63.022
tolarjev za drugo starostno skupino. Za poldnevni program
bo cena nekaj pod 50 tisočakov. Za čas počitnic bodo Šo-
štanjčani, ki imajo otroke v enotah vrtca Šoštanj, plačevali
petino cene, kar velja tudi za starše otrok iz občine Šmart-
no ob Paki. V 20 enotah šoštanjskega vrtca je vpisanih 395
otrok, 105 staršev plačuje le 10 odstotkov cene programa,
največ, 80 odstotkov cene, plačuje 9 staršev. BS
Pogelšek in Breznik, drugi in tretji z leve, dobitnika planinskih častnih znakov v družbi ribiških prijateljev
iz Mozirja, Šempetra in Ljubnega.
St. 50-13. december 2001
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Preseženi zdravstveni
normativi
V Šentjurju zdravnik skrbi za največ ljudi v Sloveniji -
Zvesti svojim pacientom; samo dva zdravnika doslej sta
se prezaposlila
Povprečna starost zdrav-
nikov, ki skrbijo za preko
19 tisoč ljudi iz šentjurske
občine in občine Dobje, je
53 let. Le trije še niso sreča-
li Abrahama in po veljav-
nih predpisih lahko dežu-
rajo. Če bi se v Zdravstve-
nem domu Šentjur držali
priporočila, da zdravniki
nad 50 let naj ne bi dežura-
li, bi mreža dežurstev raz-
padla in ljudje bi ostah brez
zdravstvene oskrbe pono-
či, ob koncih tedna in praz-
nikih. Posamezni zdravnik
v Šentjurju skrbi kar za
2.084 ljudi, v Sloeniji se le
v Grosupljem ta številka še
povzpne preko 2 tisoč, si-
cer pa je predpisani norma-
tiv za zdravnika splošne in
šolske medicine oziroma pe-
diatra 1.610 pacientov.
Za zdravje Šentjurčanov
skrbi devet zdravnikov, pet
v okviru javnega zdravstva,
štirje so zasebniki s koncesi-
jami. Svojega zdravnika ima-
jo v zdravstveni postaji na
Planini, še po dvakrat meseč-
no pa se zdravniki izmenju-
jejo tudi v zdravstvenih po-
stajah na Ponikvi in v Loki
pri Žusmu. Dežurajo vsi; tak-
šen je dogovor in mreža de-
žurstev bi težko vzdržala, če
bi izpadel en sam.
Po podatkih Statistične-
ga urada RS je za zdravje
Slovencev leta 1999 skrbe-
lo 2,1 zdravnika na tisoč pre-
bivalcev, povprečje v drža-
vah EU je 3,5 zdravnika, v
nam sosednji Avstriji pa na-
tančno 3 zdravniki.
Rekorderka med zdravni-
ki v Šentjurju je zagotovo
Draga Kovač Škoberne, dr.
med., ki te dni še dela v za-
sebni ambuland, z januarjem
pa bo prevzela vodenje Jav-
nega zavoda Zdravstveni
dom Šentjur. Pred leti, ko je
zaprosila za koncesijo za za-
sebno ambulanto splošne in
šolske medicine, je obdrža-
la 800 za njo opredeljenih
odraslih pacientov, k temu pa
prištela še šentjursko mladež.
Trenutno tako še skrbi za pre-
ko 3.400 ljudi. Če se malce
poigramo s številkami, zdrav-
nica glede na obstoječe nor-
mative opravlja delo za kar
2,3 zdravnika; samo za otroke
bi morala v Šentjurju skrbe-
ti skoraj dva (natančneje 1,8
zdravnika), njenih 800 odra-
slih pacientov pa je polovica
predpisanega normativa za
zdravnike splošne medicine.
Zaradi premajhnega vpi-
sa na medicinsko fakulte-
to (da bi zadostili potrebam
bi se moralo letno vpisati
200, a vpiše se le okoli 150
novincev, diplomira pa okoli
130) in podaljšanja specia-
lizacije s štirih na šest let
bo v prihodnje »zmanjka-
la« kar cela generacija spe-
cializantov.
»Z januarjem bomo preven-
tivo, torej šolarje, porazde-
lili med vse zdravnike, raču-
namo pa, da bomo z novim
letom dobili dodatnega zdrav-
nika,« pravi Kovačeva in do-
daja, da so v začetku decem-
bra objavili razpis za zapo-
slitev zdravnika splošne ali
šolske medicine oziroma pe-
diatra. V drugi polovici leta,
ko bo prostore v zdravstve-
nem domu izpraznil zaseb-
nik Dragiša Čolovič, dr.
med., specialist medicine de-
la, prometa in športa, ki se
bo preselil v lastno ambulan-
to, pa bi radi zaposlili še ene-
ga zdravnika. Tako bi vsaj
približno zadostili predpisa-
nim zdravstvenim normati-
vom, ki veljajo v državi.'
Povprečen slovenski
zdravnik je star 48 let, v
Šentjurju 53 let. Zdravniki
specialisti - v Sloveniji jih
je 3.550 - bodo prihodnje leto
v povprečju stari 50 let.
V Šentjurju se zavedajo, da
delijo usodo manjših sloven-
skih krajev, ki so zadnja leta
vse manj privlačni za zdrav-
nike. Zato računajo tudi na
svojega štipendista, domači-
na, ki bo študij medicine za-
ključil čez tri leta. »Dotlej bo
treba stisniti zobe in vzdrža-
ti,« pravi sedanji direktor
Zdravstvenega doma Šentjur
Andrej Fidler, dr. med., in
dodaja, da so poseben prob-
lem za zaposlene v javnem
zdravstvu, pa tudi za zaseb-
nike, specializacije. »Čeprav
smo veseli izpopolnjevanja
kolegov, je vseeno težko za-
polniti vrzel, ki nastaja v de-
lu. Letos sta na specializaci-
ji dva zdravnika, vsak pa je
bil zaradi študijskih obvez-
nosti odsoten po več tednov.«
Sicer pa imajo Šentjurčani
dobre izkušnje s »svojimi«
zdravniki; doslej sta se le
okulist Zdenko Zelič in uro-
log Štefan Tiselj prezaposli-
la, vsi drugi so v skrbi za
zdravje Šentjurčanov vztra-
jali do upokojitve.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
V šentjurski zdravstveni dom so do pred dveh let vodile stopnice; zdaj je urejena kiančina, ki omogoča lažji
dostop invalidom, zanje so prilagojene tudi sanitarije ter dvigalo.
E-Šport na čakanju
Poskusi reševanja poslovanja šentjurskega podjetja
E-Šport so se ustavili za en teden. Sestanek vseh, ki se
vključujejo v pripravo programa sanacije poslovanja
šentjurskih tekstilk, ki je bil napovedan za nedeljo, so
namreč zaradi objektivnih razlogov premaknili na ta
konec tedna.
Kot je povedal šentjurski župan Jurij Malovrh, ima zu-
nanji sodelavec, ki pripravlja program sanacije, le-tega že
skoraj dokončanega, v pripravo pa so se konstruktivno
vključili tudi v E-Športu, kjer so pripravili vse potrebne
podatke. Da se je reševanje podjetja ustavilo oziroma pre-
maknilo za en teden, je Malovrh obvestil tudi Romana
Moškotevca, direktorja trgovskega podjetja Ahac, ki je
lastnik proizvodne dvorane, v "katerem delajo E-Športove
tekstilke. IS
Miklavževanje v Sožitju
Na miklavževanju, namenjenemu članom društva za
pomoč duševno prizadetim Sožitje, se je v petek na večer
v Hotelu Žonta v Šentjurju, zbralo okoli 130 ljudi.
Še pred prireditvijo so izvedli kratek volilni občni zbor
društva, na katerem so za novo predsednico Sožitja izvolili
Marijo Čater. Sožitje, ki je na pobudo Petra Jeršiča, vse do
petka tudi predsednika društva, nastalo pred trinajstimi le-
ti, vključuje preko 150 članov iz Šentjurja, Šmarja pri Jel-
šah in Celja. Prvo leto je šentjursko Sožitje delovalo kot
sekcija celjskega društva za pomoč duševno prizadetim, za-
tem pa stopilo na samostojno pot, z vrsto dejavnosti, ki
pestrijo in lajšajo življenje duševno prizadetim.
Krvodajalci v Laškem
dvorcu
v Območnem združenju Rdečega križa Laško priprav-
ljajo do konca meseca še tri krvodajalske akcije.
V sodelovanju s krajevno organizacijo RK Laško priprav-
ljajo krvodajalske akcije za potrebe Splošne bolnišnice Ce-
lje v Laškem dvorcu, Laščani pa bodo kri lahko darovali
danes, v četrtek, ter 18. in 20. decembra med 7. in 11. uro.
Letos je v Laškem na petih krvodajalskih akcijah kri daro-
valo že preko tisoč ljudi, na treh decembrskih akcijah pa
pričakujejo še okoli 300 darovalcev. IS
Rimljani soglasno
za lastno občino
Preko 140 krajanov Rim-
skih Toplic se je v ponede-
ljek popoldne zbralo v do-
mači OŠ Antona Aškerca
in razpravljalo o tem, ali
želijo še naprej živeti v laški
občini ali pa bi raje imeli
svojo lastno. Pretehtala je
želja po lastni občini.
Skoraj soglasno, le s šti-
rimi glasovi proti, so po be-
sedah predsednika Sveta KS
Rimske Toplice Draga Zu-
pana ob koncu razprave od-
ločili, da želijo živeti v sa-
mostojni občini. S tem so laš-
ke občinske svetnike tudi za-
vezali, da na tej osnovi še v
decembru - zasedanje občin-
skega sveta je napovedano za
sredo, 19. decembra - obli-
kujejo svoje mnenje in ga do
konca meseca sporočijo Vla-
di RS.
Predstavniki laške občine
so Rimljane opozarjali, da
bi Rimske Toplice kot samo-
stojna občina v novih pogo-
jih tinanciranja občin le stež-
ka preživele. Tisti med Rim-
ljani, ki se najbolj zavzemajo
za samostojno lokalno sa-
moupravo, pa so v goste po-
vabili tajnika občinskih
uprav iz Solčave in sosed-
njega Dobja, obeh po števi-
lu občanov še manjših ob-
čin kot bi bile Rimske To-
plice. Rimljani bi po obsto-
ječi zakonodaji o financira-
nju občin imeli v letnem pro-
računu okoli 200 milijonov
tolarjev, po Zupanovih be-
sedah pa bi jim po poravna-
vi vseh zakonsko določenih
obveznosti za naložbe osta-
lo še okoli 40 milijonov to-
larjev. »Kljub temu, da se
obeta zaostritev zakonsko do-
ločenega tinanciranja občin,
računamo, da bi se nam v
Rimskih Toplicah izšlo,« je
prepričan Zupan.
V Rimskih Toplicah ima-
jo razen predpisanega krite-
rija o najmanj 5 tisoč obča-
nih - ki pa ga ne izpolnjuje
vrsta novoustanovljenih
manjših občin - vse tisto, kar
naj bi zakonu o lokalni sa-
moupravi imele slovenske
občine. Nova občina bi imela
2072 prebivalcev, po povr-
šini pa bi merila 28 kvadrat-
nih kilometrov.
IS
Udarniška
značka za
laške
brigadirje
Minulo soboto so se v
Rimskih Toplicah na red-
nem letnem občnem zbo-
ru sestali člani Kluba biv-
ših brigadirjev Laško - Ra-
deče.
Klub deluje že peto leto,
vanj pa je vključenih 130
članov. Na zboru so pregle-
dali opravljeno delo, ki je
bilo po besedah predsedni-
ka kluba Rudija Vrečarja
kljub skromnim sredstvom
bogato. Člani so bili aktiv-
ni na številnih srečanjih in
proslavah, pri spomladan-
skem čiščenju okolja,
udejstvovali so se v šport-
nih aktivnostih. Med dru-
gim so sprejeli sklep o po-
višanju članarine, spreme-
nili simbola na praporu in
uvedli dežurstva na sedežu
kluba.
Občnega zbora so se po-
leg več kot polovice članov
kluba udeležili tudi pred-
stavniki brigadirjev iz Ce-
lja in Ptuja ter predsednik
Območnega združenja bor-
cev NOB Laško. Gostje iz
Ptuja so laškemu klubu po-
delili svoje najvišje prizna-
nje Udarniško značko za
večletno sodelovanje v utr-
jevanju prijateljskih vezi.
VLADO MAROT
Otrokom s posebnimi potrebami
v Laškem so že četrtič za-
pored pripravili akcijo za po-
moč otrokom s posebnimi
potrebami.
Območno združenje Rde-
čega križa Laško je skupaj z
občino in Kulturnim centrom
ob pomoči 27 donatorjev
zbralo približno 900 tisoč to-
larjev za darilne pakete, ki
so jih na pragu veselega de-
cembra razdehli obdarovan-
cem. Ob članih društva So-
žitje, ki združuje več kot 70
članov s posebnimi potreba-
mi iz občin Laško in Rade-
če, so obdarili tudi otroke v
rejniških družinah. V sobo-
to popoldne je tako Miklavž
s spremstvom obiskal in ob-
daril 72 otrok iz Sožitja ter
18 rejencev, na zabavni pri-
reditvi v Kulturnem centru
Laško pa so zbrane nagovo-
rili laški župan Jože Rajh,
predsednik Sožitja Franc
Rajh, direktor Zveze društev
Sožitje Slovenije Matjaž Je-
reb ter v imenu šentjurskega
društva Sožitje Peter Jeršič,
ki je delo društva vodil 13
let. IS
St. 50-13. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Poezija med vinogradi
Na obisku pri Slavku Toplišku v njegovi Velbani gorci
v Gostinci nad Viršta-
njem, vasici, razdrobljeni-
mi med vinogradi, je doma
Slavko Toplišek, ki ga mno-
gi poznajo po vinotoču Vel-
bana gorca, drugi pa kot
imenitnega sestavljavca
tekstov za mnoge sloven-
ske narodno zabavne an-
samble in pisatelja ljudskih
povesti, ki so izšle v knjiž-
ni obliki in kot dva podlist-
ka v Novem tedniku.
Slavko Toplišek je poln
energije, imenitnih ljudskih
modrosti, zdravega pogleda
na razvoj kraja in dober ter
preudaren gospodar. Sonce,
kadar sije in tam sije veliko-
krat in s posebno močjo, ne
vpliva ugodno samo na trto
v njegovih vinogradih, am-
pak tudi nanj. Obraz mu je
večinoma razpotegnjen kot
meh harmonike v prijeten na-
smeh, če se le da, rad zapoje
ali recitira kakšno prijetno
življenjsko resnico.
Kdo je pravzaprav Slavko
Toplišek?
»Predvsem sem kmet, ker
se ukvarjam s kmetijstvom
in na to sem ponosen. Danes
biti kmet pomeni živeti z na-
ravo, zato moraš poznati še
marsikaj drugega, ne le us-
troj zemlje. Sam se moram
spoznati na kletarjenje, po-
pravljanje kmetijskih strojev,
ekonomijo, da lahko preži-
vim. Včasih bi bilo dobro, da
bi bil tudi čarovnik!«
Ob vsem delu na domači
kmetiji, kjer so v ospredju
veliki vinogradi, Slavko To-
plišek najde čas tudi za osta-
le aktivnosti. Zraven je bil pri
postavljanju temeljev Druš-
tva vinogradnikov Virštanj-
Kozjansko, ki ga je vodil šti-
ri leta. Danes je v društvu oko-
li 150 članov, ki so večino-
ma zelo aktivni. »Vsi skrbijo
za pridelovanje dobre vinske
kapljice, izboljševanje kva-
litete in dvig pivske kulture.
Pije se manj, kot se je, ven-
dar ljudje radi pijejo dobra,
kvalitetna vina. Iz ustreznih
kozarcev, to je tudi pomem-
bno.«
Ob turistični
cesti
v njegovi turistični ponud-
bi, združeni in predstavljeni
v Velbani gorci v Gostinci,
Slavko Toplišek predstavlja
načrte področja, ki je bilo ne-
koč nerazvito in zaostalo, da-
nes pa je eno izmed najlep-
ših naravnih biserov z mno-
gimi ponudbami. »Vključe-
ni smo v Virštanjsko vinsko
turistično cesto VTC 10/3, ki
je razpeljana po občinah Ro-
gaška Slatina, Šmarje pri Jel-
šah in Podčetrtek, kjer je tu-
di izjemno perspektivno vir-
štanjsko področje. Postavili
smo veliko informacijskih ta-
bel in ljudje se s svojimi po-
nudbami radi vključujejo.
Vsako leto smo bolj zanimi-
vi, zato tudi obisk narašča.
Res je, da smo začeli kasne-
je kot drugi, vendar smo rav-
no zato ugotovili, kaj ljudje
želijo in potrebujejo, ter smo
našo ponudbo prilagodili.
Ljudje želijo domačnost z do-
datki in to jim ponujamo z
veliko skledo in žlico.«
Med prireditvami izstopa-
ta dve: Klopotčeva nedelja, ko
v vinogradih postavijo klopot-
ce za odganjanje prijateljev zo-
rečega grozdja, ptičev, ter Mar-
tinov vinski pohod, ki je raz-
deljen v štiri etape s končnim
ciljem pri znameniti Banovi-
ni v Virštanju. Prva smer po-
hoda je iz Imenega do Viršta-
nja, druga preko Bučke Gor-
ce do Banovine, tretja od kmeč-
kega turizma Pirš na Zdolah
preko Vinodola in Rakovce do
Banovine in četrta, ki jo bo-
do oživili prihodnje leto, iz
Zgornjega Pilštanja preko Pri-
stave pri Lesičnem in Gostin-
ce do Banovine, kjer je po-
tem ob programu tudi krst
mladega vina. Za Martinov
praznik je Slavko Toplišek na-
pisal dramski tekst, ki ga iz-
vajajo domačini s prijatelji s
Pilštanja in Lesičnega, z njim
pa so letos uspešno gostovali
tudi v Sparu v Ljubljani, red-
ni gostje so v Podčetrtku v zdra-
vilišču ter po domačih gorcah.
»V igri prikažemo vse, od
spomladanske rezitve vino-
grada do trgatve, kako so vča-
sih tovorili in prodajali vi-
no, do Martinovega krsta. Igra
traja 45 minut in povsod so
z njo zelo zadovoljni. V Ljub-
ljani bomo nastopili tudi pri-
hodnje leto.«
Ko začuti
neicaj več...
Slavko Toplišek se ob kme-
tovanju in vinogradništvu od
mladosti ukvarja s kulturno
dejavnostjo. Amaterska kul-
tura mu je pri srcu, pravi. Igral
je v dramski sekciji na Pilšta-
nju, dvajset let je pel v zboru,
še zdaj poje v domačem cerk-
venem zboru. Na binkošto-
vanju in drugih prireditvah na-
stopa v manjšem zboru Pil-
štanjski gospodarji ali Vaški
gospodarji. Veliko je režiral
igre za razvedrilo in takrat je
začutil, da bi lahko kaj po-
dobnega napisal tudi sam. V
Novem tedniku je objavil pod-
listka Kozjanske romance in
balade ter Fant nesrečnega
imena, najbolj pa je znan po
povesti Leto vaškega življenja,
ki je iz"šla kot slovenska ve-
černica leta 1996 v zbjrki Mo-
horjeva družba. Za tisk ima
pripravljeno novo obsežnej-
še delo. Zgodba nekega živ-
ljenja. Rad piše besedila za na-
rodno zabavne ansamble, v
zadnjem času največ za zelo
perspektivno skupino Unikat
iz Gorice pri Slivnici. »Ko me
prime, ko začutim nekaj več,.
pa napišem tudi kakšno pe-
sem čisto za sebe in je dru-
gačna od tistih, ki jih uglas-
bijo in jih spozna občinstvo.«
Slavko Toplišek ima z Vel-
bano gorco velike načrte: »Že
doslej smo v njej priredili več
literarnih in glasbenih veče-
rov. Prišla sta tudi Neža Mau-
V torek, ko je Velbana gorca zaprta, je bil čas za pogovor (od leve):
Miha Zakošek, Angela in Slavko Toplišek.
rer in Ivan Sivec. Lep večer
je pripravila Cita Galič. Ve-
liko mi pomagata Mitja Žit-
nik in Marjan Marinšek, po-
grešam pa več sodelovanja do-
mačega turističnega društva,
lokalnih oblasti... Velbana
gorca z dobrotami z doma-
čega vrta in vinograda je od-
prta vsak dan, razen ob tor-
kih. Mimo gorce je včasih pe-
ljala grofovska pot od Žusma
do Pilštanja. Zaradi gostilnice
je kraj dobil ime Gostinca.
Nad Velbano gorco je velik
plato s prekrasnim pogledom
na vse strani neba in na njem
večkrat pristane helikopter,
ki pripelje goste. Tudi to je
del naše ponudbe. Pod pla-
tojem želim postaviti pravo
staro kozjansko hišo in v njej
razstaviti predmete, ki so jih
uporabljali v nekdanjem
skromnem življenju. Uredil
bi tudi spominsko sobo koz-
janskega junaka Guzaja. Vsak
kraj skriva nekaj zanimive-
ga in zakaj ne bi to pokazali
obiskovalcem ter jim postre-
gli z dobrotami izpod naše-
ga sonca in dopolnjene z na-
šim svežim zrakom!«
Slavko Toplišek z ženo An-
gelo je poln optimizma in na-
črtov. Še dobro, da ima veli-
ko somišljenikov, med kate-
re se uvršča tudi Miha Za-
košek z Lesičnega z eko kme-
tijo. In ni vrag, da ne bodo
vrli Virštanjčani in njih najb-
ližji sosedje še kaj naredili
za večji obisk dežele virštanj-
ske. Na enem izmed treh so-
dov v Velbani gorci, ki so na
ogled obiskovalcem (drugi se
skrivajo v lepo urejeni kle-
ti!), smo lahko prebrali verz
gospodarja Slavka:
»Pesem se razlega, kjer je
uince doma,
odideta skrb in žalost
iz srca mojega!«
TONE VRABL
Za
mednarodno
sodelovanje
Konec novembra so v vseh
državah, ki so sodelovale v
programih Evropske unije na
področju izobraževanja, us-
posabljanja in mladine, pri-
pravili Comenius teden. S po-
dročja Obsotelja se je v pro-
jekt vključila II. Osnovna šo-
la Rogaška Slatina.
V okviru osrednjega dogod-
ka so tako v Osnovni šoli Kose-
ze v Ljubljani svoje izkušnje
predstavili predstavniki nekaj
slovenskih šol in posamezni-
ki, ki so v zadnjih treh letih ak-
tivno sodelovali v programih
Comenius in Lingua. Predsta-
vitve so se udeležili koordina-
torji mednarodnega sodelova-
nja in programa Comenius, le-
ti pa so medse povabili tudi
pedagoge, dijake in učence šol,
ki v tem programu še ne sode-
lujejo. Bo.J.
Postajališče
brez zaščite
v zadnjem času je slišati vse
več kritik na račun novega že-
lezniškega postajališča v Pod-
četrtku. Leto naj bi bilo po
mnenju krajanov in obiskoval-
cev Term Olimia neprimerno,
saj čakajočim ne nudi ustrez-
ne zaščite pred vremenskimi
vplivi.
Služba za organizacijsko ko-
municiranje pri Slovenskih že-
leznicah je v dopisu, s katerim
odgovarja na omenjena nego-
dovanja, poudarila, da so Slo-
venske železnice pred dvema
letoma naročile projekt tipskih
zavetišč na železniških posta-
jališčih. Za Podčetriek je bil
uporabljen tip zavetišča za šta-
jersko-dolenjsko območje. V
projektu je bila predvidena le
enostranska zaščita proti ve-
tru, v prihodnje pa bi bilo mo-
goče takšno konstrukcijo po
besedah Aleksandra Salkiča
dopolniti tudi s stranskimi zaš-
čitnimi stenami. »Takšnih zah-
tev oziroma želja do sedaj v
Centru za nepremičnine Slo-
venskih železnic še niso pre-
jeli, zato pričakujemo, da bo-
do krajani poslali uraden pred-
log na Slovenske železnice,« je
bilo še zapisano v dopisu.
BoJ.
Pod cvetočo
drnulo
Kulturno društvo Pilštanj -
Lesično bo 15. decembra pri-
pravilo 7. srečanje ljudskih
pevcev in godcev Pod cveto-
čo drnulo.
Letošnja prireditev bo pod
geslom »Naši kraji in ljudje v
ljudski pesmi«. Nastopili bodo
Rajske strune iz Grobelnega,
ljudske pevke iz Pristave, An-
teja Mramor iz Pilštanja, pevci
in pevke iz Dobrine, Pilštanj-
ski gospodarji, ansambel Uni-
kat, Marjanca Valenčak iz Pre-
laske, Franc Černelč s skupi-
no iz Bistrice ob Sotli, Dejan
Potočnik in Rok Pohajač, ple-
sna skupina OŠ Lesično, Mar-
jan Hočevar ter skupina s Po-
kleka pri Podsredi. Prireditev
v domačem kulturnem domu
se bo začela ob 18. uri.    TV
Čigav bo
Šmarsici liram?
Zaradi dolgotrajnih neso-
glasij med nekdanjim last-
nikom restavracije Šmarski
hram Trgovskim podjetjem
Jelša in denacionalizacij-
skimi upravičenci je ome-
njeni objekt še vedno zaprt.
Postopki denacionalizaci-
je se vlečejo že devet let, kdaj
pa naj bi bili zaključeni, še
nekaj časa ne bo jasno.
Pri tem je najbolj sporno
vprašanje, kakšen delež pri-
pada komu oziroma vredno-
tenje, v kakšnem deležu se
bo vzpostavila lastninska pra-
vica. Nekdanja mogočna go-
stilna Habjan je bila z Zako-
nom o nacionalizaciji po voj-
ni podržavljena kot zasebno
gospodarsko podjetje. Drža-
va je tako pridobila precej-
šen del nepremičnin, ki jih
je kot pravni prednik prev-
zela Jelša, le-ta pa je pred do-
brim letom prešla v roke ljub-
ljanskega Mercatorja.
Po popotresnem obdobju
v sedemdesetih je takratna
Jelša podrla stari objekt in
zgradila novega v podobi, kot
ga poznamo še danes. Pred
devetimi leti so upravičen-
ci vložili zahtevek za povra-
čilo, med postopkom je priš-
lo tudi do delne poravnave,
vendar pa je bila kasneje od-
ločba odpravljena. Postop-
ki tako še vedno niso kon-
čani, če pa bi po razsodbi
na prvi in drugi stopnji prišlo
še do nadaljnjih pritožb ene
ah druge strani, bo Šmarski
hram očitno propadal še na-
prej.
Bo.J.
IZ OBČINSKIH SVETOV
Nezaiconit
najem icredita?
ŠMARJE - Občina Šmarje
pri Jelšah je konec oktobra
vodstvu javnega komunalne-
ga podjetja OKP iz Rogaške
Slatine naslovila dopis, v ka-
terem zahteva pojasnilo gle-
de najema 170 milijonov to-
larjev kredita pri republiš-
kem ekološkem razvojnem
skladu. Najem po mnenju ob-
činske uprave namreč ni bil
pridobljen v soglasju z obči-
nami soustanoviteljicami,
med katerimi je tudi šmar-
ska, zato je slednja o tem ob-
vestila ministrstvo za finan-
ce. (BoJ)
Novosti v
občinsici
upravi
ŠMARJE - Na zadnji seji
so šmarski svetniki med dru-
gim razpravljali tudi o spre-
membah organizacije in de-
lovnega področja občinske
uprave. Z odlokom naj bi v
nekaterih oddelkih podrob-
neje določili delovna področ-
ja, oddelke pa poslej ne bo-
do več vodili načelniki, am-
pak vodje. Zaradi predvide-
nih sprememb, med drugim
tudi zaradi reorganizacije
stanovanjskega sklada, bo
moral župan v roku enega
meseca po sprejemu omenje-
nega odloka sprejeti tudi pra-
vilnik o sistemizaciji delov-
nih mest v šmarski občinski
upravi, (BoJJ
Šentjurske kranjske kot med
Kozjanski park se uspešno predstavlja na dveh adventno - božičnih sejmih v Zwettlu v
Avstriji in Salzvvedlu v Nemčiji. Posebej slovesno je bilo v Avstriji, kjer je bila otvoritev
sejma zaupana Štajerskim rogistom ter folklorni skupini Kozje, direktor Kozjanskega par-
ka Franci Zidar pa je pripravil razstavo o parkih v Sloveniji, ki je med obiskovalci naletela
na velik odmev in zanimanje. Obiskovalci so dobro sprejeli dobrote z naših eko kmetij.
Presenetilo pa je navdušenja nad Jurmesovimi kranjskimi klobasami, saj so v treh urah
razprodali 500 parov. TV
Št. 50-13. december 2001
18
_ MAŠI KRAJI IN LJUDJE
Prostorski razvoj
Zreč na rešetu
Kakšne so možnosti za
čimprejšnjo izgradnjo ka-
nalizacijskega sistema in či-
stilne naprave v občini Zre-
če, predvsem pa, koliko lah-
ko pri tem pomaga z denar-
jem država? To je bilo eno
izmed vprašanj, ki so jih na-
menili ministru za okolje
in prostor mag. Janezu Ko-
paču med obiskom v Obči-
ni Zreče.
Takojšen odgovor ni bil
mogoč, bodo pa proučili vse
možnosti in pomagali obči-
ni tudi pri morebitnem kan-
didiranju za sredstva Evrop-
ske zveze, je zagotovil mini-
ster Kopač.
Petkovi pogovori z vods-
tvom občine so bili usmer-
jeni predvsem k možnostim
sodelovanja med občino in
ministrstvom. Večino časa so
namenili spremembam ob-
činskega prostorskega plana,
v katerem občina načrtuje 60
posegov v prostor, ki so na-
menjeni tako širitvi industrije
kot turističnih zmogljivosti.
Ob tem so, kot je poudaril
župan Jože Košir, skušali čim
bolj grupirati naselja oziro-
ma preprečiti njihovo nadalj-
nje drobljenje. Zrečani upa-
jo, da ne bo potrebno pre-
dolgo čakati na potrditev spre-
memb, ki so jih pripravljali
dve leti. Strinjali pa so se, da
bodo dokument dopolnili še
z dodatnimi stališči za sana-
cijo divjih kamnolomov
okrasnega kamna na Pohor-
ju. Republiška urbanistična
in rudarska inšpekcija sta na-
mreč v sodelovanju z davč-
nimi, delovnimi in tržnimi
inšpektorji z uspešno akcijo
na območju južnega Pohor-
ja odkrile številne nedovolje-
ne posege v naravo. Gre za
kamnolome okrasnega skri-
Ija, ki ga na Pohorju koplje-
jo že generacije, potrebna do-
voljenja pa ima vsega 7 last-
nikov kamnolomov. Inšpek-
torji menijo, da je na tem ob-
močju vsaj 70 kamnolomov
na črno. Za že odkrite so iz-
dali odločbe in prepovedati
Minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač in zreški župan Jože Košir.
nadaljnje izkoriščanje okra-
snega kamna. Občine, tudi
zreška, pa morajo s prostor-
skimi dokumenti usmeriti ko-
panje okrasnega kamna tja,
kjer bodo čim manj škodo-
vali naravi. Poskrbeti pa mo-
rajo tudi za sanacijo divjih
kamnolomov.
S predstavniki občine se je
minister pogovarjal še o ure-
janju Dravinje, kjer so obeti
za nadaljnjo sanacijo slabi,
s predstavniki podjetij Comet
in Unior pa o problematiki
odpadkov, taks in prekomer-
nega hrupa.
MILENA B. POKLIC
^JMOPBI TELEFON
Slovo
Veselih tačk
Naša bralka in gledalka
TV Celje Lidija se sprašuje,
zakaj v programu lokalne
televizije ni več oddaje Ve-
sele tačke, ki so jo z vese-
ljem spremljali zlasti ljubi-
telji lajajočih štirinožcev.
Odgovorni urednik TV Ce-
lje Uroš Kranjc nam je po-
jasnil, da so oddajo Vesele
tačke umaknili iz programa
po sporazumnem dogovoru
z voditeljem Marjanom Trat-
nikom. Slednji je namreč
pred približno tremi leti od-
dajo zasnoval tako, da je vsa-
kič predstavil drugo pasmo
psov; zdaj se je osnovni kon-
cept počasi izpel in voditelj
bi se s predstavitvami psov
začel ponavljati. Gledalcem
pa v uredništvu TV Celje ob-
ljubljajo, da na živah ne bo-
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Milena Brečko Po-
klic. Na telefonsko številko 031/
569-581 jo lahko pokličete vsak
dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra-
šanja za Modri telefon lahko med
ponedeljkom in petkom zastavite
tudi po telefonu 42-25-000.
do pozabili. V letu 2002 naj
bi tako zaživela nova oddaja
o živalih, ki pa bo zasnova-
na širše in bo v njej prostor
za vse hišne ljubljence in do-
mače živali. IS
NA KRATKO
V Arciinu bo obrtna cona
Arclin bo v prihodnjih letih precej spremenil podobo.
Občina Vojnik namreč pripravlja gradnjo obrtno-poslovne
cone, ki naj bi obsegala 13 hektarjev zemljišč.
Spremembo treh hektarjev kmetijskih zemljišč v nezazi-
dana stavbna zemljišča so jim že odobrili, za preostala še
čakajo. Prišlo je tudi do razpleta pri denacionalizacijskem
postopku upravičenke, ki je zemljišča pripravljena proda-
ti. Idejni projekt omenjene cone je že pripravljen.       BJ
Za veselje otrok
Zavod za kulturo Slovenske Konjice je poskrbel za praz-
nično veselje otrok. Minuli torek in današnji četrtek so ob
17. uri v njihovih prostorih pravljične ure za najmlajše, vče-
raj pa je bila v Kulturnem domu Loče lutkovna predstava
Trije prašički. Zavodu za kulturo so pri njeni postavitvi po-
magali vrtci in zveza prijateljev mladine. Predstavo bodo
danes ponoviti za konjiške otroke. MBP
Ne slišijo se
v vojniški občini, še posebej na območju Nove Cerkve in
Socke, se pritožujejo zaradi prešibkega Mobihelovega sig-
nala. Podjetje zato gradi nad Vojnikom bazno postajo, ki bo
začela delovati v prvih mesecih leta 2002. BJ
Grad bo spet naprodaj
Potem ko občina Vojnik na javnem razpisu ni uspela pro-
dati gradu Tabor v Višnji vasi, se je odbor za finance in
občinsko premoženje odločil, da bodo razpis ponovili. Razpis
za prodajo gradu na križišču cest proti Celju, Slovenskim
Konjicam in Dobrni bodo objavili v prihodnjih dneh.   BJ
Nova podoba oerkve v Lembergu
V Lembergu, naselju med Novo Cerkvijo in Dobrno, so blagoslovili popolnoma ob-
novljeno cerkev iz leta 1840, posvečeno sveti Katarini.
Blagoslovil jo je župnik in dekan Alojz Vicman, ki tu mašuje že 27. leto. Gradbena dela
so opravili s prostovoljnim delom in prispevki krajanov, ki so opravili 675 udarniških ur.
Vsa krovska dela je opravilo krovstvo Marjana Borovnika iz Vitanja.
LOJZE OJSTERŠEK
Frankolovčani o
samostojni občini
Odbor za ustanovitev občine Frankolovo, ki se je sestal
v ponedeljek, je obravnaval vizijo razvoja bodoče samo-
stojne občine. Seje odbora se je udeležil tudi župan Obči-
ne Vojnik Beno Podergajs, ki je člane odbora seznanil, da
bo občinski svet že na prihodnji seji 19. decembra odločal
o soglasju za izločitev krajevne skupnosti Frankolovo iz
vojniške občine. Frankolovčani se bodo o ustanovitvi sa-
mostojne občine lahko še enkrat izjasniti že to nedeljo na
zboru krajanov, ki bo ob 16. uri v prostorih gasilskega
doma Frankolovo. Župan Podergajs bo skupaj z odborom
za ustanovitev samostojne občine Frankolovčanom pred-
stavil dosedanja prizadevanja za ustanovitev samostojne
občine in približnimi izračuni proračunskih sredstev, pred-
vsem pa vizijo razvoja novonastale občine. Na zboru kra-
janov naj bi oblikovali tudi predlog sklepa za občinski
svet, ki bo v sredo sprejemal mnenje o izločitvi krajevne
skupnosti Frankolovo in ustanovitvi samostojne občine.
Vojnik potrebuje
semaforje
Regionalna cesta skozi
naselje Vojnik je zelo pro-
metna, zato občina opozar-
ja na nujno ureditev dveh
semaforiziranih križišč.
Državno direkcijo za ce-
ste so pisno opozorili na te-
žave voznikov, ki se vklju-
čujejo v promet na regional-
ni cesti na križišču pri po-
kopališču. Tamkajšnji vodi
za semafor so bili postavlje-
ni pred tremi leti, ko so opra-
vili rekonstrukcijo regional-
ne ceste, vendar so takrat me-
nili, da semafor še ni potre-
ben.
Nuja po postavitvi sema-
forjev se že zelo dolgo po-
javlja tudi na križišču regio-
nalke v središču Vojnika. Za
ureditev križišča in semafo-
rizacijo so se z direkcijo do-
govorili pred dvema letoma,
vendar se je po začetku del
zataknilo zaradi zahtev last-
nika manjšega dela zemljiš-
ča. Občina meni, da so zah-
teve znanega podjetnika Pre-
korška pretirane, zato je pred
dnevi zaprosila za pomoč
pravne službe ministrstva za
okolje in prostor.
BRANE JERANKO
Bistveno nižja
turistična taksa
V občini Dobrna so se odločili, da bodo višino točke za
izračun turistične takse več kot prepolovili. Doslej je bila
namreč najvišja mogoča ter tako enaka kot, na primer, v
Kranjski Gori.
V občinski upravi ocenjujejo, da trenutno stanje dobrn-
ske turistične infrastrukture in izvenpenzionske ponudbe
ni povsem primerljivo, zato mora imeti Dobrna konkurenč-
nejšo ceno. Tako so znižali višino točke za izračun z dose-
danjih maksimalnih 11 na 5 točk. Znižanje nameravajo do-
končno potrditi na eni prihodnjih sej občinskega sveta.
Občina Dobrna ima med prihodki letošnjega občinskega
proračuna blizu 5,8 milijona tolarjev krajevne turistične
takse. BJ
Kredit za stanovanja
Občina Zreče želi rešiti del stanovanjske problematike
s sanacijo podstrešja in izgradnjo stanovanj v večstano-
vanjskem objektu Cesta na Roglo 21.
Vrednost naložbe je 30 milijonov tolarjev. Z njo bodo
pridobili 7 stanovanj. Na javnem razpisu so uspeli prodati
samo 4 stanovanja, zato bodo 3 oddali v najem kot neprofit-
na stanovanja. Ker niso prodali vseh stanovanj, so se odloči-
li za najem 10 milijonov tolarjev kredita pri republiškem
Stanovanjskem skladu, za 5 let. Sredstva za vračanje kredi-
ta bodo zagotovili vsako leto v proračunu občinskega stano-
vanjskega sklada. MBP
Razstava ob
zaključku
Rojstva
v avli Osnovne šole Ob
Dravinji v Slovenskih Ko-
njicah bo do božičnih praz-
nikov na ogled razstava, ki
so jo pripravili ob zaključ-
ku šolskega projekta Rojs-
tvo.
Projekt so letos izvedli že
drugič. Lani je bil posvečen
200-letnici rojstva Franceta
Prešerna, letos pa 10. oblet-
nici rojstva samostojne Slo-
venije in ustvarjanja na temo
Smeh je svoboda srca. Učenci
in učitelji so dejavnosti raz-
delili v likovni, hterarni in
zgodovinski sklop. Odsev us-
tvarjalnosti mladih je tudi raz-
stava, na kateri predstavlja-
jo humor v slovenski književ-
nosti, karikature učencev,
zgodovinski pregled dogaja-
nja na naših tleh od Karanta-
nije do osamosvojitve Slove-
nije in heraldiko.       MBP
St. 50-13. december 2001
KULTURA
19
O vojni in umetnosti
Slovenska praizvedba dramskega prvenca Abdulaha Sidrana Moje srce je v Zvorniku ostalo
Za tretjo premiero v letoš-
nji sezoni so v celjskem SLG
pripravili slovensko prai-
^edbo dramskega prvenca
gnanega bosanskega knji-
ževnika in akademika Ab-
julaha Sidrana Moje srce je
f Zvorniku ostalo. Dramo
iftreh dejanjih in 24 prizo-
[ih, ki je doživela odrski krst
spomladi letos v Sarajevu,
je prevedel Milan Jesih in
[la veliki oder režijsko po-
stavil Sidranov rojak, ki od
leta 1992 živi na Dunaju in
pogosto gostuje v Sloveniji,
Zija h A. Sokolovič.
Dogajanje je postavljeno v
Zvornik ob reki Drini, ki po-
pezuje in razmejuje Srbijo in
Bosno oziroma prebivalce so-
sednjih držav. Reka, ki je za-
radi svoje vloge v zgodovini
teh krajev postala predmet
ljudskega in umetniškega
upodabljanja, je pritegnila v
rojstni kraj v času razplam-
tevanja vojne v Bosni in Her-
cegovini tudi učitelja glasbe-
ne vzgoje in zborovodjo iz
Sarajeva Hajrudina Pešta Ru-
da. Romantično vzneseni lju-
bitelj resne glasbe, ki ga po-
litična vsakdanjost ne zani-
ma, dve desedetji sanjari o
tem, da bo po zgledu simfo-
nične pesnitve Vltava Bedfic-
ha Smetane tudi sam kdaj na-
pisal simfonijo o Drini. V za-
nemarjenem hotelu ob Dri-
ni je daleč od stvarnosd leb-
dečemu Hajrudinu dano ne-
posredno doživeti pogubno
nasilje vojne in prepoznati"
svojo največjo zmoto. Kot že
mnogi pred njim, mora s trp-
ljenjem in smrtjo plačati tu-
di sam za zmotno prepriča-
nje, izrečeno v dialogu z Ve-
ro: »Ne bom jokal, ne bom
bežal, nikomur nisem nare-
dil nič hudega, nobenega gr-
do pogledal... Naj se vojsku-
je, kdor se hoče... Naj se te-
pejo, komur je do pretepa.«
Njegovo srce je ostalo v Zvor-
niku, toda iz njegove žrtve
je čudežno vzplamtela nemin-
ljiva umetnina o Drini in lju-
deh ob njej.
Režiser Zijah A. Sokolo-
vič je s pnmarnim zaupanjem
v odrsko izraznost igralca vo-
dil dogajanje v enem samem
zamahu do vznesenega spek-
takularnega zaključka, v ka-
terem je ob nemi govorici na-
grobnih plastik Nesima Ta-
hiroviča ter sklepni skladbi
Bojana Jurjevčiča Jurkija z
vsemi nastopajočimi pretres-
ljivo posplošil posamično
usodo Hajrudina in Zvorni-
čanov v splošno veljavno voj-
no izkušnjo slehernika ozi-
roma pripadnikov brezštevil-
nih narodov in skupin v zgo-
dovini človeštva.
Osrednjo vlogo Hajrudina
je z zgledno energijo in me-
ro odigral, odpel in odplesal
(koreograf je bil Miha Lam-
pič) Jožef Ropoša, ki je
predstavil preprostega ljubi-
telja umetnosti in globljih
človeških vrednot kot popol-
nega tujca v svetu vsakdanje-
ga potrošniškega uživaštva,
medčloveške zavisti in med-
nacionalne nestrpnosti. Kot
nedoumljen čudakar ali »bož-
ji otrok« je postal tako rekoč
idealna žrtev uničujoče čred-
ne miselnosti. Prepričljivo
podobo brezposelnega posto-
pača Žileta, ki so mu ukrad-
li »šleper« in se je za preži-
vetje »prisesal« na Ruda, do-
kler ni na koncu pod prisilo
prevzel vloge njegovega rab-
lja, je odigral Renato Jen-
ček. Izkušeno hotelsko »da-
mo« Vero, ki v Rudu prepoz-
na moškega, ki ji je vrnil del-
ček človeškega dostojanstva
Jožef Ropoša in Renato Jenček v praizvedbi Sidranovega prvenca.
in volje do življenja ter pre-
budil dobro dušo, je izobli-
kovala Manca Ogorevc. Pre-
pričljivi pretvorbi iz zdolgo-
časenega hotelskega osebja v
četniška nasilnika sta pred-
stavna Igor Sancm (Nikolaj
in Miha Nemec (Batko), dve
različni podobi visokih ofi-
cirjev JLA pa mladostno pre-
močrtni David Čeh (Simič)
in zrelo razočarani in zgro-
ženi Stane Potisk (kot Titov
general Miloš Jocič - Kardelj).
Nastopili so še Miro Podjed,
Igor Žužek, Damjan Tr-
bovc, Aljoša Kovačič idr.
SLAVKO PEZDIR
Novo jutro
IVIetke IVIarolt
Minuli petek se je mlada
Celjanka Metka Marolt v
Celjskem domu predstavi-
la občinstvu z novo zbirko
pesmi. Novo jutro.
Zbirka je razdeljena na po-
menljivih sedem delov, ki no-
sijo v naslovu, razen sveto-
pisemskega izročila, tudi zaz-
nambo ljudskega števila. Ve-
čina pesmi je sicer napisanih
v prostem verzu, ki pa jim
poudarek vseeno dajejo umir-
jeni ritmi, ki pripovedujejo
zgodbo, razmišljanje mlade-
ga dekleta. Toda to vseeno ni-
so le pravljice za lahko noč,
ki kličejo na pomoč zgolj sa-
njavost, saj se Maroltova me-
stoma odziva tudi na kiber-
netski, medmrežni in porab-
niško naravnani svet, ki ga
ironizira z nizanjem tujk aU
s posmehom nad pustim
vsakdanom. Pesnica je v svo-
jih pesmih raznohka, saj se
predstavlja enkrat kot lju-
bimka, ženska, starka, punč-
ka in drugič kot dama ali ce-
lo podjetnica. V tem je zaz-
nati tako odraščujoče dekle
kot tudi sodobno, po svoje
feministično naravnano op-
timistično žensko. Kogar
poezija zanima in se je nave-
ličal stalnega zrtja v televi-
zijski zaslon ali računalnik,
bo izbral dobro, če bo vsaj
nekohko prelistal Novo ju-
tro. Morda v njem ne bo na-
šel čisto svežih pesniških idej
ali pa čisto zares visoke poe-
zije, bo pa zagotovo prese-
nečen nad izrazno prijetnost-
jo in pristnostjo pesniških sti-
hov. ZORAN PEVEC
Fantazme osemdesetiii
v Likovnem salonu se bo nadaljevala zgodba o mestecu Celje
Likovni salon Celje je pred
koncem leta pripravil še
eno zanimivo razstavo, z
naslovom Mestece Celje 2,
ki jo bodo odprli jutri, 14.
decembra ob 19. uri. S pro-
jektom Mestece Celje 2 ku-
stodinji Nevenka Šivavec in
Irena Čerčnik nadaljujeta
zgodbo o marginaliziranih |
umetniških praksah prebi-
valcev mesta ob Savinji.   ^
Po odmevni razstavi Me-=
steče Celje - alternativa se-
demdesetih - Likovni salon
Celje 1999 (prenesena je bi-
la tudi v ljubljansko Galeri-;
io Škuc - 2000), ki je osvet-
lila pogled na konceptualne
prakse v Celju, je tokratna
razstava njeno logično nada-
ljevanje.
»Tokrat smo skušali osvet-
liti osemdeseta, vendar spet
v ozkem segmentu margina-
lizirane produkcije, ki je v
tem času proizvedla indivi-
dualne slikarske poetike, ki
pa imajo precej skupnih iz-
hodišč. Eno od njih je goto-
vo svojevrstni, lokalno obar-
vani nadrealizem s primesmi
psihadelike, ki bi ga pogoj-
no lahko označili celo kot ne-
kakšen >celjski krog< ali kot
je njihov vsebinski naboj v
osemdesetih označil Bori Zu-
pančič - kot podobe dhega
obreda groze,« predstavlja
dogodek v spremni besedi k
razstavi kustodinja Nevenka
Šivavec. In dodaja, da gre v
večini primerov za ekspresiv-
no obarvani figuralni nadrea-
lizem, fantazmagorične pri-
kazni ali za odslikavanje te-
snobnih in pogosto tudi psi-
hadeličnih duševnih stanj z
uporabo razhčnih slikarskih
postopkov in slogov. Pri ne-
katerih avtorjih so prepoznav-
ni različni vplivi neoekspre-
sivnih tendenc slikarstva
osemdesetih, manj pa so
opazne splošne reference
osemdesedh na Slovenskem
(parafraziranje državnih ri-
tualov, miti in tabuji sociaU-
stičnega sistema), ki na celj-
ske avtorje niso opazneje
vplivale.
Na razstavi bodo predstav-
ljena dela Daniela Bedrača,
Branka Dobravca-Lakija, Bo-
ruta Hlupiča, Marjana Kroš-
la, Braneta Vovka, Borija Zu-
pančiča, Konrada Topolovca
in drugih. Razstava bo pos-
večena predvsem likovnemu
in delno glasbenemu doga-
janju.
MP
»Topff za pravljice
Dvorana celjskega gleda-
lišča je v decembru rezer-
virana za najmljaše obisko-
valce, ki bodo tudi letos od
16. do 24. decembra sprem-
ljali predstave Tedna otroš-
kega programa.
Letošnji »top«, kot mu po-
pularno rečejo, bo že 16. po
vrsti in bo pretežno v zna-
menju Ostržkovih dogodivš-
čin v izvedbi domačega an-
sambla.
Program otroških predstav
pa bodo v nedeljo ob 16. uri
pričeU gledališčniki iz Kopra
z Živalskimi novicami, v po-
nedeljek dopoldne bo v Ce-
lju gostovalo Moje gledališ-
če s predstavo Petelin Caru-
so, nato bo od torka do pet-
ka otroke zabaval Ostržek, v
nedeljo, 23. decembra pri-
haja v goste tržaško gledališ-
če s predstavo Dih pih zeh in
gib. Za konec Tedna otroš-
kega programa, v nedeljo, 24.
decembra, bo prišel med
malčke znova Petelin Caru-
so, po predstavi pa še težko
pričakovani dedek Mraz.
Predstave Tedna otroške-
ga programa so v celjskem
gledališču vselej zasedene do
zadnjega kotička, otroci pa,
po besedah organizatorjev te
priljubljene prireditve, pri-
hajajo na predstave domala
z vseh koncev Slovenije, tu-
di iz zelo oddaljenih krajev.
Tako je vsako leto decembr-
skega utripa v gledališču de-
ležnih okoli 4 dsoč otrok.
Toliko jih pričakujejo tudi
letos.
MP
Osvežitev z zborom
v Mariboru je bila v soboto revija slovenskih upokojen-
skih pevskih zborov. Na njej je nastopil tudi pevski zbor
Društva upokojencev Celje pod vodstvom nove dirigentke
Barbare Arlič. Strokovna vodja programa, profesorica Ja-
sna Štrofela, je njihov nastop ocenila kot opazno osvežitev
med upokojenskimi pevskimi zbori' v Sloveniji.      NGL
Cinkarniški večer
s Pavčkom
Na Miklavžev večer je bil
v Muzeju novejše zgodovi-
ne prvi cinkarniški kultur-
ni večer. Gost večera je bil
pesnik, prevajalec in hu-
manist Tone Pavček.
V maniri izrednega govor-
ca je z nastopom predstavil
svojo življenjsko pot od ra-
ne mladosti, izdaje prve pe-
sniške zbirke, svojih preva-
jalskih dosežkov, pisanja pe-
smi za otroke do družbene-
ga udejstvovanja. S svojo be-
sedo, prežeto z dolenjskimi
griči in primorskim refoš-
kom, je znal na sebi svojs-
tven način pritegniti obisko-
valce. Izvirnost pripovedo-
vanja je občasno dopolnil s
kakšno na pamet povedano
pesmijo ali življenjsko resni-
co.
Velja omeniti, da so v na-
bito polni dvorani zazveneli
tudi prijetni akordi profesor-
ja Srednje glasbene šole Pe-
tra Napreta, ki je igral na ci-
fre.
ZORAN PEVEC
Št. 50-13. december 2001
20
ŠPORT
Najlepša zima bo v
Šmartnem
Vnovično senzacionalno gostovanje Ere - Poraza Publikuma in Rudarja z 0:2
Novinec v ligi Simobil Era
Šmartno bo prezimil na 5.
mestu, na vodilnem polo-
žaju pa Primorje, kar je le
na prvi pogled podobno sen-
zaciji, ki jo je uprizorila slo-
venska nogometna repre-
zentanca.
Obe moštvi sta bili odlič-
no vodeni - Ajdovce je s pre-
vidnim, a sila objektivnim vo-
denjem na 1. mesto popeljal
Ivan Buljan, Šmarčane pa
so vodili kar trije trenerji:
Drago Kostanjšek, Bojan
Prašnikar in Stane Bevc.
CMC Publikum je zaostal za
pričakovanji, še bolj pa za
napovedmi nekaterih stro-
kovnjakov, ki so možnosti Ce-
ljanov ocenjevali na podlagi
zelo dobrih predstav v polet-
nih mesecih pokala Interto-
to. Velenjski Rudar je dosti-
krat prijetno presenetil, a še
večkrat razočaral, vsekakor
pa ni izkoristil vseh poten-
cialov obstoječega igralske-
ga kadra. Spomladi je popol-
ni zasuk uvrstitev klubov s
Celjskega povsem realno pri-
čakovati.
V eni najhladnejših zim
zadnjih let se je DP podalj-
šalo še za dva kroga na ro-
vaš priprav Katančeve izbra-
ne vrste pred odhodom v Juž-
no Korejo. Združenje prvo-
ligašev na čelu s predsedni-
kom, Celjanom Branetom
Florjaničem, pa si je, kljub
marljivemu delu, krepko od-
dahnilo. Za njim je uspešno
leto samostojnega vodenja
elitnega tekmovanja, ki več-
jih pretresov ni doživelo. Do-
mala vsi poznavalci nogome-
ta se strinjajo, da bo potreb-
no poživiti igro - dosedanjo
krivdo vidijo zgolj v trener-
jih, več primerov pa je po-
kazalo, da so za sedanje sta-
nje skromne dinamike na
travnatih igriščih kriva pred-
vsem vodstva klubov, ki stra-
tegom dopuščajo premalo
manevrskega prostora. Nji-
hov pogled je usmerjen le na
bero točk, nič pa ne postori-
jo za večji obisk svojih sta-
dionov.
Točka velika
kot Triglav
Šmarčani so tudi na gosto-
vanju v Ajdovščini ostali ne-
poraženi in so tako le še po-
trdili 1. mesto na lestvici naj-
boljših gostujočih ekip. Edi-
ni poraz so namreč doživeli
na Bonifiki v uvodnem na-
stopu med najboljšo dvanaj-
sterico. Tudi jesenski prva-
ki kljub veliki pomoči burje
niso uspeli premagati letoš-
njih novincev v ligi Simobil.
Ajdovci so sicer imeli teren-
sko premoč, ki pa je niso us-
peli kronati z zadetkom.
Šmarčani so zaradi nemogo-
čih vremenskih razmer sre-
čanje začeli bolj previdno. Na-
Prizor z regijskega derbija med Šmarčani in Celjani, ki se je končal neodločeno.
padati v smeri močne burje
je bilo res nemogoče in tako
so se lahko le trudili obrani-
ti primorske napade, kar jim
je v prvem delu tudi uspelo.
Ko bi morali v 2. polčasu proti
burji igrati domači nogome-
taši, se je smer vetra spre-
menila, pa tudi sunki niso
bili več tako močni. Ko je že
vse kazalo na to, da v Ajdovš-
čini ne bomo videli zadetkov,
je domače v 73. minuti po-
peljal v vodstvo Matej Mla-
kar. Veselje 600 domačih na-
vijačev pa je bilo zelo krat-
ko, saj so gostje preko Ne-
džada Alibabiča izenačili že
tri minute kasneje. Morda bi
Šmarčani lahko iztržili še kaj
več, saj so po izenačuj očem
zadetku prevzeli pobudo.
Vendar; očitno so bili vsi več
kot zadovoljni s točko in ni-
so hoteli tvegati, da ne bi tu-
di tokrat prejeli zadetka v zad-
njih sekundah srečanja, kot
na 1. tekmi v Šmartnem ob
Paki. Takrat so vijoličasti po-
polnoma nadigrali Primorce
in na koncu nesrečno izgu-
bili, predvsem zaradi napač-
nih sodniških odločitev. Mor-
da je tudi želja po maščeva-
nju v Ajdovščino pripeljala
50 Šmarskih Martinov, ki so
ob koncu zapuščali tribune
močno prezebli, vendar pred-
vsem veseli osvojene točke.
Stane Bevc je priznal, da je
pričakoval, da se bo sreča-
nje končalo brez zadetkov.
»Po prejetem golu smo mo-
rali spremeniti postavitev in
kmalu dosegli izenačujoči za-
detek. Mislim, da je delitev
točk pravična. Gostje bi lah-
ko zadeli že v 1. polčasu, ker
je pihal veter v njihovo ko-
rist, mi pa nismo mogli za-
pustid niti svojega 16 - me-
trskega prostora.« V ekipi
Primorja ni bilo najboljšega
strelca Romana Obilinovi-
ča, tako da do medsebojne-
ga obračuna z Jovico Vicom,
ki je hrvaškega Ajdovca v
prejšnjem krogu prehitel na
vrhu lestvice strelcev, ni priš-
lo. Šmarčani bodo prvo sre-
čanje po zimskem premoru
odigrali 24. februarja na do-
mačem igrišču prod Korota-
nu.
Sodobni, a še
nedorečeni
CMC Publikum je komaj-
da ostal v zgornjem delu raz-
predelnice, čeprav bi si po
predstavah zaslužil vsaj 4.
mesto. Nadigran je bil le red-
kokdaj. Morda le v drugem
polčasu s Triglavom na Skalni
kleti, ter po Pušnikovem
mnenju s Primorjem prav ta-
ko doma po odmoru. Uresni-
čila se je napoved Marijana
Pušnika, da bo na tekmah
njegovega moštva padlo naj-
več golov (53, tudi na Mari-
borovih); semkaj ne prište-
vamo dveh zadnjeuvrščenih
moštev. Celjani so igrali po-
vsod odprto in dejansko na
zmago. Juriš je bil včasih tudi
nepotreben, kajti pri vods-
tvu je drvenje v napad lahko
tudi samomorilsko. Marsi-
kateri opazovalec pa ni do-
jel, da Pušnik vzgaja moštvo
šele za naslednjo sezono in
da ga trenutno »vrh ne zani-
ma«, saj bi to porušilo logi-
ko nogometnih parametrov,
kot so izkušnje igralcev, pro-
račun, infrastruktura...
»Za jesenskim ciljem zao-
stajamo za 4 do 6 točk. V Ljud-
skem vrtu smo prelili pre-
malo krvi za uspeh! Razoča-
rali so me člani mlade repre-
zentance Brulc, Radosavlje-
vič. Koren, Gobec in Berš-
njak,« je dejal Pušnik. Ome-
njal je tudi sodniške napa-
ke. Lendavčan Boris Jeneš
je spregledal tako očitna pre-
krška, da bi moral predča-
Skrivnostni nasmeh Marijana Pu-
šnika za pomladna presenečenja?
sno v sodniški pokoj. Drugi
gol za Maribor je dosegel iz-
ključno Vladislav Lungu. Iz-
pred golove črte je želel iz-
bid žogo, a ga je od zadaj brc-
nil Balajič in nesrečni Mol-
davec je zabil žogo v lastno
mrežo. Takoj zatem je na dru-
gi strani v kazenskem pro-
storu domači branilec tako
odrinil Domna Beršnjaka,
da je ta kar odletel nekaj me-
trov proč z mesta dogodka,
a se je igra nadaljevala.
Ljudski vrt ima pač svojo
»težo«, tako kot Tivoli ali Go-
lovec v drugih športih. Pri Ce-
ljanih je žalostila nemoč ob
premoči. Do 35. minute je
bila njihova igra tekoča, ak-
cije pa zaključene z že pre-
govorno netočnimi streli. Na-
to pa je prišla napaka obram-
be (predvsem Budimirja), ki
je pozabila na Barnabasa
Sztipanovicsa. Publikum
ostaja brez zmage v Ljud-
skem vrtu po osamosvojitvi,
doživel je 12. poraz. Skalno
klet sta zapustila Aljoša Siv-
ko in Miloslav Kousal. Pub-
likum naj bi si želel mari-
borskega napadalca Andre-
ja Kvasa, pa tudi njegovega
soigralca Boštjana Žnuder-
la, ki s sedanjim statusom
pač nista zadovoljna. Moš-
tvo se bo zbralo 5. januarja,
dan kasneje pa bo sodelova-
lo na malonogometnem tur-
nirju v konkurenci Olimpi-
je, Maribora Pivovarne Laš-
ko (dosedanji zmagovalci
dvoranskega nogometa) in
Primorja.
Simke (ne) bo
ostal
Velenjski Rudar je po se-
demkrat zmagal in izgubil +er
šestkrat igral neodločeno,
razmerje zadetkov pa ima
prav tako simetrično - 31:31.
Knapi so osvojili le tri točke
več doma kot v gosteh, saj
jim je dokaj previdna igra na
tujih stadionih nekajkrat pri-
nesla nenadejane točke, med-
tem ko doma niso znaU nav-
dušiti. No, proti Celjanom so
se Ob jezeru spustili v odprt
boj in ga nesrečno izgubili
(3:4), po pekočem porazu pa
vendarle prejeli pohvale za
imenitno predstavo. Prihod
Marinka Galiča ni prinesel
kakovostnega pomika, saj je
reprezentančni libero padal
iz napake v napako, ki pa na
srečo niso bile kaznovane. V
soboto je manjkal najboljši
strelec Klemen Lavrič in Ru-
dar je leto zaključil z doma-
čim porazom s Hitom Gori-
co. Mariborski trener Voji-
slav Simeunovič še vedno ko-
leba o nadaljevanju svoje ka-
riere v Velenju.
PETRA ŠAFRAN,
DEAN ŠUSTER
Foto: GAŠPER DOMJAN,
SHERPA
NA PIKI
naslednik
Stane Bevc je tretji trem
Ere Šmartno v letošnji si
zoni. Lani je Živila Trigla
pripeljal v 1. ligo, letos s
se mu po porazu v Velenj
v 8. krogu lige Simobil
Kranju odrekli. In kako s
je odločili za prihod
Šmartno?
»Vodstvo kluba je takoj p
mojem odhodu iz Kranja izr
žilo željo za mojo pomoi
Moštvo je takrat vodil Boja
Prašnikar. Preden smo se d(
govorili, sem potreboval ne
kaj časa za počitek. Ponud
bo sem imel tudi iz Korota
na, vendar sem se odločil a
Ero. Pogodbo smo podpisa
li za eno sezono.«
Šmartno je po 1. delu p
venstva na 5. mestu v lij
Simobil, kar je verjetno ve
kot je kdorkoli pričakov«
na začetku sezone?
Za to so zaslužni predvsei
igralci in uprava, ki je v tak
kratkem času zagotovila p(
trebne pogoje za uspešno d(
lovanje. Tudi po mojem pr
hodu smo z igralci naš
skupni motiv in željo za p(
trditev dobrih rezultatov
začetka sezone. Pogoji za de
v našem klubu so za slove
ski nogomet na zelo visok
ravni. Slabša je le travna
površina igrišča, ki nam t
di onemogoča dosegati d
bre rezultate doma.
V zimskem premoru i
boste verjetno vsi malce o(
počili od nogometa?
Treninge imamo še c
konca tedna. Vadba je bc
rekreativna in temelji r
sprostitvi in zabavi. Z resr
mi treningi pričnemo 7. j
nuarja, tako da imajo fantp
do takrat dosti časa za poči
tek po napornem ritmu zad
njih mesecev.
In kaj lahko pričakuj^
mo spomladi? '
Pred sezono je bil cilj ob
stanek v ligi. Vsi si zdaj želi'
mo storiti korak naprej in s£
uvrstiti čim višje na lestvici
Rad bi predvsem ustvaril igro,
ki bi zadržala gledalce na tri-
bunah stadiona v Šmartnem dl
Paki. Potrebovali bi tudi kal|
šno okrepitev, saj nas poleg pf
venstva čakajo še pokalne tek
me. Za uspešne igre na obe
področjih pa vsekakor potr
bujemo večji izbor igralcev.
PETRA ŠAFRA
St. 50-13. december 2001
ŠPORT
21
Renato Vugrinec
[ se je pokesal
^lestečo serijo obeležil manjši incident - Šestič prvi v skupini lige prvakov
Kdo je pričakoval, da bo-
do c:eljani težje štrli odpor
ruskega prvaka CSKA, od-
pisanega na dnu lestvice
brez točk, kot Prul 67? Ti-
sti, ki pozna Vladimirja
Maksimova, trenerja, ki
mu je z mladimi ruskimi se-
lekcijami, klubskimi ali re-
prezentančnimi, prav vsee-
no kje in proti komu igra.
Na predvečer obračuna s pi-
vovarji je napovedal zma-
go svojih varovancev. Mi-
slil je povsem resno.
Gol Jurija Jegorova je bil
prekrasen, projektil, ki ga je
usmeril s tal s precejšnje raz-
dalje, je končal v desnem
zgornjem kotu Peričevega go-
la - 26:25 dobri dve minuti
pred koncem obračuna. Celj-
sko vodstvo je bilo minimal-
no, a tudi remi je še zagotav-
ljal prvo mesto v skupini C.
Nato pa sta Aleš Pajovič in
Edvard Kokšarov »zaklju-
čila« tekmo.
Rutinska
zmaga
Trener Josip Šojat je to-
krat hitro odkorakal z igriš-
ča proti garderobi, svojo na-
petost pa je umiril do dskovne
konference: »Fantje si zaslu-
žijo čestitke, saj je za njimi
naporen niz težkih tekem. Po
Karvini in Prulah so kljub
utrujenosti dodali še en ka-
menček v našem mozaiku.«
Odsotnost poškodovanega
Rastka Stefanoviča, suhi
list Žikice Milosavljeviča iz
kazenskega strela, goli z raz-
dalje Aleša Pajoviča in Re-
nata Vugrinca, obrambe De-
jana Perica v ključnih tre-
nutkih, ko je preprečil ize-
načenje, incident med Vu-
grincem in navijači, to so bile
glavne značilnosti zanimive-
ga dvoboja, ki pa je privabil
manj gledalcev kot celjsko -
ljubljanski obračun med ted-
nom, tudi zaradi odsotnosti
TVS. Za prevzem vodstva v
DP so Celjani za končnih
32:29 kar 13-krat povedh s
3 zadetki. Najboljši igralec
derbija je bil Celjan v rde-
čem dresu Zoran Lubej z 9
goli iz igre (kot Pajovič) in
še 6 iz sedemmetrovk. Sinoči
so pivovarji branili vodilni
položaj v domači ligi pri Pre-
ventu v Slovenj Gradcu.
Izlet v Leon?
Na novinarski konferenci,
ki je v prvi polovici minila v
zelo vedrem razpoloženju, je
manjkal trener Josip Šojat za-
radi viroze. V Leonu v nede-
ljo z Ademarjem Pajovič in
Vugrinec ne pričakujeta re-
vialne tekme, pač pa presdžni
obračun. Vse je namreč že
znano glede četrtfinala, ki bo
konec meseca februarja in v
začetku marca: Magdeburg -
Celje Pivovarna Laško in Ade-
mar - Fotex.
Izidi 5. kroga lige prva-
kov: skupina A Sporting -
San Antonio 28:31, Lovčen
- Kolding 23:28, skupina B
Metkovič - Hapoel 28:23,
Sandefjord - Redbergslids
24:32, skupina C Ademar -
Karvina 31:25, CPL - CSKA
28:26, skupina D Fotex -
Vardar 27:22, Magdeburg
- Chambery 31:23. Lestvi-
ca skupine C: Celje Pivovar-
na Laško 10 točk (146:129),
Ademar 6 (146:129), Kar-
vina 4 (139:146), CSKA O
(123:1501).
Oba direktorja Vlado Priv-
šek in Slavko Ivezič sta če-
stitala igralcem za dosežke
v dosedanjem delu sezone,
saj je izkupiček popoln. Po-
tem pa je Renato Vugrinec
priznal napačno reakcijo (ne-
primerna gesta z roko) v so-
boto do navijačev: »Izzvali so
me nekateri z neprimernimi
vzkliki in kletvicami. Vse je
šlo preko meje dobrega oku-
sa. Reagiral sem nešportno,
kar se mi kot profesionalcu
ne bi smelo dogodid.
A tudi sam sem iz mesa in
krvi. Bil sem razočaran nad
obnašanjem dela tribun.« V
pomoč mu je priskočil Pa-
jovič: »Naši pristaši se mo-
rajo zavedati, da nam poma-
gajo z navijanjem, nikakor
pa ne z »vodenjem« tekme!«
Od 18. do 20. decembra
bodo na božičnem turnir-
ju v Celju nastopile kadet-
ske reprezentance Sloveni-
je (vodi jo Matjaž Guček),
Hrvaške, Slovaške in Jugo-
slavije.
To bo pomembno v dvo-
boju z nemškim prvakom
Magdeburgom, ko bodo Ce-
ljani predvidoma lovili zao-
stanek s prve tekme četrtfi-
nala LP. Klub iz bivše Vzhod-
ne Nemčije je bil dvakrat
evropski prvak (78, 81), ima
pa dva igralca, ki sta obele-
žila konec devetdesetih let
svetovnega rokometa, Jugo-
slovana Nenada Peruničiča
in Nemca Štefana Kretzsch-
marja. Slednji je zaradi spre-
minjanja svoje podobe (uha-
ni, tetovaže) in atraktivnih ak-
cij na levem krilu, za popu-
larizacijo rokometa storil
skoraj toliko kot Jackson
Richardson.
DEAN ŠUSTER
Foto: GAŠPER DOMJAN
Pajo in Zoki (Lubej) med neizprosnim bojem
Celje Pivovarna Laško
- CSKA 28:26 (16:12)
CEUE - Dvorana Golovec. 2000 gledalcev. Sodnika: Pe-
ter Hansson in Peter Olsson (Švedska).
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Kelentrič, Peric, Lorger,
Gajič, Rutenka, Vugrinec 7, Oštir, Pajovič 8, Pungartnik,
Tomšič 4, Bedekovič 1, Milosavljevič 2(1), Žvižej 1, Kok-
šarov 5 (3). Trener: Josip Šojat.
CSKA: Ogered, Denisenko, Safonov, Jegorov 3, Stepa-
nenko, Frolov 1, Gritsenko 4, Lužnikov 2, Ivanov 8 (7),
Čugai 1, Černjavski 2, Kamanin4, Filipov 1, Grams. Tre-
ner: Vladimir Maksimov.
Statistika obramb in meta
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Peric 13; Rutenka 0-2, Vu-
grinec 7-10, Pajovič 8-14, Tomšič 4-5, Bedekovič 1-3, Mi-
losavljevič 1-1, Žvižej 1-1, Kokšarov 2-3.
CSKA: Ogered 7; Jegorov 3-5, Frolov 1-4, Gritsenko 4-
4, Lužnikov 2-2, Ivanov 1-2, Čugai 1-4, Černjavski 2-5,
Kamanin 4-9, Filipov 1 -1.
Sedemmetrovke: CPL 4-6; CSKA 7-7.
Izključitve: CPL 6 minut; CSKA 6.
Bistveni potek rezultata: 2:0, 2:2, 5:2, 6:5, 9:5, 11:6,
12:9,13:11,17:12,19:16,23:18,24:22,26:25,28:25,28:26.
DragCi) rokometaš
Renato Vugrinec
Na začetku bi Vas pohvalili za zelo dobro igro proti CSKA,
Gorate pa vedeti, da igrate rokomet pri CPL za velik denar
iri bi se temu primerno morali tudi obnašati. Kot profesio-
nalca, Vas žaljivka (če to sploh je) »vrzi žogo že enkrat iz
rok«, ko je šlo za željo po hitri izvedbi protinapada, ne bi
smela spraviti iz tira, kajti tretjina dvorane je videla in
slišala vašo gesto: » Je... se!« Potem ste pa Vi užaljeni. Za-
mislite se malo, saj navijači ne hodimo na tekme gledati
lepotcev (stvar okusa), ampak rokomet, všečen, hiter, atrak-
tiven, moški... kot se spodobi za bodoče evropske prvake.
Potrebovali nas boste tako Vi, kot tudi cela ekipa, iz tekme
^ tekmo bolj. Zanimivo je, da imate probleme večinoma Vi,
Renato, nikoli Pungi, Perke, Rastko, Luka, Buco, Branko...
Celotni ekipi želimo, da bi se konec aprila skupaj veselili
zadanega cilja. Vam Renato pa, da bi se osredotočili samo
na igro in se ne obremenjevali z drugimi stvarmi.
S spoštovanjem do Ptujskega carja,
FLORIJANI
Nad Ruse v Rdeči dvorani!
Velenjski rokometaši so
se v petek podali na težko
gostovanje osmine finala
pokala pokalnih zmago-
valcev v daljno in mrzlo
Rusijo k ekipi RPO Ener-
gia, ki je sploh prvi šport-
ni klub iz milijonskega
mesta Voronež na medna-
rodni sceni.
Dan pred tekmo je ekipa
trenirala v dotrajani šport-
ni dvorani, kjer so igralci
spoznali trd in star ruski
pod. Tudi temperature v
dvorani so bile precej niž-
je, kot so jih vajeni sloven-
ski športniki, toda moštvo
se je zavedalo, da bo sreča-
nje še zelo vroče. Tekma v
nabito polni dvorani pred
800 gledalci je bila za Ve-
lenjčane ob dokaj neobičaj-
nem času, a to jih ni moti-
lo, da ne bi pokazali naj-
boljše letošnje predstave,
vsaj kar se tiče igre v napa-
du, medtem ko je bilo v
obrambi še veliko rezerve.
Gostje so z zbrano igro
umirili motivirane domači-
ne in vodili večji del prve-
ga polčasa, najvišja razli-
ka pa je bila 11:8 v 23. mi-
nud. Vendar je Energia v za-
ključku zaigrala precej bo-
lje in z delnim rezultatom
5:1 preobrnila prvi del v
svojo korist. V drugem pol-
času so znova precej bolje
začeli rokometaši iz Voro-
neža, toda Velenjčani so na-
doknadili zaostanek treh za-
detkov in izenačili na 22.
Imeli so celo priložnost za
vodstvo, vendar je sicer od-
lični Branko Tamše zgre-
šil v protinapadu. V zadnjih
minutah je vajeti v roke
prevzel prvi strelec ruske
superlige, 202 cm visoki
Aleksej Raztvorcev in po-
peljal svoje moštvo do zma-
ge s 30:26, kar je bila tudi
najvišja razlika v korist do-
mače ekipe.
Trener Miro Požun je bil
po tekmi zadovoljen: »Na
svoje fante moram biti po-
nosen, saj so se odlično ko-
sali z visoko in fizično moč-
nejšo ekipo Energie. Veseli
me, da je končno tako kot
zna zaigral Kavaš, krilna
igralca Sovič in Tamše sta
imela fantastično realizaci-
jo, odlično pa je branil tudi
zelo motivirani Vasilij Du-
bonosov, ki je zaustavil 20
strelov. Rezultat nam daje
realne možnosti za uvrsdtev
v četrtfinale. Seveda pozi-
vam vse ljubitelje rokome-
ta, da se v čim večjem števi-
lu udeležijo povratne tekme,
saj menim, da bo prav gla-
sno občinstvo eden izmed
naših glavnih adutov. Poka-
zali smo zrelo igro v napa-
du, popraviti moramo le še
obrambo in ustaviti njiho-
vega najboljšega igralca Raz-
tvorceva, ki po kakovosti pre-
cej odstopa od ostalih, če-
prav je ruski reprezentant tu-
di levo krilo Mohalov, na šir-
šem spisku Maksimova pa
sta tudi 205 cm visoki
obrambni igralec Golome-
dov in vratar Makin.«
Gorenje bo povratno sre-
čanje odigralo v soboto ob
18. uri, vstopnice pa je že
mogoče dobiti tudi v pre-
prodaji v Rdeči dvorani.
MITJA GAVRILOSKI
Št. 50-13. december 2001
22
ŠPORT
Šentjurčani zmagujejo
tudi brez centrov
7. krog Hypo lige je poka-
zal in potrdil veliko izena-
čenost. Praktično ima še ved-
no vseh deset ekip možnosti
za uvrstitev med prvo četve-
rico, ki se bo v drugi fazi tek-
movanja borila za naslov pr-
vaka. Od prvo pa do desetou-
vrščene ekipe so namreč sa-
mo tri zmage razlike, kar ne
pomeni prav veliko.
Ekipe s Celjskega so bile v
tem krogu polovično uspe-
šne, razveselili pa sta moš-
tvi, na kateri se je manj ra-
čunalo. Šentjurčani so na-
mreč pričakali vodil-
ni Triglav brez edinega pra-
vega centra Jadranka Čovi-
ča, ki je v zadetku tedna od-
šel igrat v francosko drugo
ligo (neuradno se že ve, da
bi se rad vrnil v Šentjur, kjer
pa kot kaže ne bo več dobro-
došel) , kapetan Vinko Rov-
šnik je poškodovan, brani-
lec Ilija Petrovič pa ni treni-
ral prvo polovico tedna za-
radi angine.Vse skupaj pa ni
ustavilo moštvo trenerja Igor-
ja Pucka pred četrtim uspe-
hom v sezoni, do zmage, ki
je prišla kot plod odhčne igre
v obrambi v drugem polča-
su, presenetljivo boljšega
skoka (32:26) od nasprotni-
ka in tudi zaradi kar 17 pri-
dobljenih žog, kjer je blestel
Ilija Petrovič (šest ukrade-
nih žog). Ob njem sta bila v
napadu razpoložena še No-
vak in Novakovič, v skoku
je dominiral Kahvedžič, tu-
di rezervisti pa so v obrambi
opravili svojo nalogo, za na-
smešek vseh ljubiteljev ko-
šarke v Šentjurju, ki so še dol-
go po tekmi z aplavzem poz-
dravljali svoje ljubljence.
Prijetno je presenetila tu-
di Elektra, ki je očitno uspe-
la povezati svoje vrste po pri-
hodu novega trenerja Deja-
na Srziča. Zmaga minuli te-
den nad Kemoplastom je pri-
nesla tudi psihološko olajša-
nje, kar so Šoštanjčani po-
kazali in dokazali v Kopru pri
neugodnem novincu v ligi.
Nasprotno kot na dosedanjih
petih tekmah, ki so jih izgu-
bili, so namreč prav v zad-
njem delu zaigrali zbrano in
dobili srečanje v Kopru z od-
lično obrambo, ki je doma-
činom dovolila doseči vsega
10 točk v zadnji četrtini sre-
čanja. Vrednost zmage je še
večja ob dejstvu, da so do-
mačini že vodili za 22 točk.
Polzelani so nepričakova-
no pokleknili na gostovanju
v Škofji Loki, kjer je bil ve-
teran Matjaž Tovornik s svo-
jimi 32 točkami premalo za
homogeno ekipo »kofetar-
jev«, ki je do zmage prišla v
razburljivem finišu.
V Zrečah očitno novi tre-
ner Faruk Kulenovič še ni
prinesel novega vetra, kajti
Rogla je v Zagorju ob slabi
igri doživela zanesljiv poraz,
v katerem pravih možnosti
za Zrečane sploh ni bilo, saj
so domačini vodili vse od za-
četka do konca. Očitno le ni
vse v trenerju, marsikaj bo-
do morali v svoji miselnosd
spremeniti tudi igralci.
V naslednjem, 8. krogu od-
haja Alpos Kemoplast v Dom-
žale (morda že z novim cen-
trom Veljkom Petranovičem,
s katerim se v Šentjurju vse
intenzivneje pogajajo) po mo-
rebitno prvo gostujočo zma-
go, Rogla drugič zapored go-
stuje, tokrat v Sežani, Hopsi
gostijo Zagorje, Elektra pa je
domačin Loka kavi.
JANEZ TERBOVC
Žalčani v Benetkah
Na največjem letošnjem turnirju v karateju je Žalčan Mat-
jaž Končina v kategoriji športnih borb do 75 kg osvojil bro-
nasto medaljo. Do polfinala je prepričljivo premagoval tek-
mece, potem pa ga je ugnal Slovak Farmadin. Njegov uspeh
sta s petim mestom dopolnila Luka Maric med mladinci in
Andrej Majer med kadeti. Na skupščini Karate zveze Slove-
nije pa je predsednik krovne organizacije (svoje prostore bo
imela v Žalcu) postal Celjan dr. Marjan Hrušovar.     D.Š.
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
20. krog: Maribor Pivovar-
na Laško - CMC Publikum 2:0
(1:0); Sztipanovics (35), Ba-
lajič (63). Primorje - Era
Šmartno 1:1 (0:0); Mlakar
(73);Alibabič (76). Rudar Ve-
lenje - HIT Gorica 0:2 (0:1);
Šabec (13), Ekmečič (65).
Vrstni red: Primorje 40, Ko-
per 36, Maribor Pivovarna
Laško, Olimpija 35, Era
Šmartno 30, CMC Publikum
29, Mura 28, Rudar 27^ HIT
Gorica 24, Korotan, Živila
Triglav 16, Domžale 12.
MAU NOGOMET
1-SL
9. krog: GIP beton MTO -
Nazarje 7:2; Brečko (25),
Mastnak (38); Dobovec -
Puntar 5:9.
ROKOMET
POKAL POKALNIH
ZMAGOVALCEV
1. tekma četrtega kroga:
Voronež Energia - Gorenje
30:26 (13:12); Kavaš, Sovič
6,Tamše 5, Sirk4, Mlakar 3,
Begovič 2.
1.SRL
9. krog: Celje Pivovarna
Laško - Mobitel Prule 67 32:
29 (16:14); Pajovič 9, Kok-
šarov 7, Pungartnik, Vugri-
nec 4, Rutenka, Stefanovič 3,
Tomšič 2. Vrstni red: Mobi-
tel Prule 67 18, Celje Pivo-
varna Laško 17 (tekma
manj). Gorenje 12 (tekma
manj), Prevent, Termo 11,
Trimo 10, Slovan, Rudar 9,
Inles Riko 6, Sevnica 3, Veli-
ka Nedelja, Izola 2.
KOŠAR^
POKAL RADIVOJA
KORAČA
2. krog: Pivovarna Laško
- Mlekarna Kunin 95:88
(72:68, 56:45, 27:28); Duš-
čak 30. Walker 20, Novak 9,
Lerič, Vujičič 8, Jurak, Bro-
Uh 6.
GOODVEAR LIGA
10. krog: Pivovarna Laško
- Široki brijeg 103:100
(91:91, 66:59,44:34, 21:19);
Duščak 26, Novak 22, Jurak
16, Pavičl3,Walkerll,Bro-
lih 9, Lerič 4, Vujičič 2. Vrstni
red: Union Ohmpija 20, Gi-
bona VIP 18, Budučnost 17,
Krka, Pivovarna Laško 16,
Spht 15, Zadar, Široki bri-
jeg, Sloboda Dita 14, TrigU
osiguranje 12, Geoplin Slol
van 11, Bosna 10.
HYPO LIGA
7. krog: Alpos Kemoplast
-Triglav91:78 (68:66,41:45,
22:20); Novak 27, Novako-
vič 22, Petrovič 21, Ribezi 9,
Kahvedžič 5, Kočar, A. Ma-
ček 2. ZB Zasavje - Rogla
92:77 (64:51, 39:35, 15:18);
Ticiano 18, Šporar 17, Dun
dovič 14, Zinrajh 12, Sivka
6, Strnad 5, Starovasnik 3,
Benič 2. Loka kava - Savinj-
ski Hopsi 83:80 (61:60,
39:38, 18:13); Tovornik 32,
Ručigaj 17, Perkovič 16, Hug-
hes 8, Ščepanovič 3, Devčič
2. Koper - Elektra 64:73
(54:53, 49:33, 32:13); Ma-
rinkovič 22, Rizman 18, Po
povič 13, Šaporac 8, Dražo-
vič 7, Božič 3, Belanovič 2.
Vrstni red: Triglav 12, Savinj-
ski Hopsi, Alpos Kemoplast,
Zagorje, Helios, Loka kava
11, Koper, Rogla 10, Kraški
zidar, Elektra 9.
LIGA
DOBRODOŠLICE
8 krog: Merkur Celje - Ši-
benik 78:62 (66:53, 38:36,
18:15); Deak 16, Temnik 14,
Erkič 12, Potočnik 11, Trat-
siak 10, Pedič 8, Kursevič 5,
Komplet 2.
SAVINJSKA
KOŠARKARSKA
LIGA
5. krog: Gornji Grad - Na-
zarje 83:92, Prebold - Gomil-
sko 49:81, Veterani Laško -
Velenje 79:86, Hum Laško -
Ločica 61:102, Polzela - Pa-
rižlje 82:58.
" ODBOJKA_____________"
1.DOL
7. krog: Šoštanj Topolšica
- OUmpija 0:3. Vrstni red:
Kamnik 18, Fužinar 17, Sa-
lonit 16, Maribor 14, Bled 11,
Žužemberg, Pomurje 8, Šo-
štanj Topolšica 6, Olimpija,
Granit 3.
8. krog: Savinjska Šempe-
ter- NKBM Branik 0:3. Vrstni
red: NKBM Branik 27, Ljub-
ljana 20, Nova Gorica 19, Mi-
klavž 13, Novo mesto 11, Ko-
per, Ljutomer 10, Solkan 5,
Savinjska Šempeter, Pivka ja-
ma 4.
Naj športnik leta 2001
Bliža se konec našega in
predvsem vašega izbora naj-
boljših športnic, športnikov
in ekip na celjskem območ-
ju za leto 2001. Svoje glaso-
ve ste oddajali na Radiu Ce-
lje med Ponedeljkovim šport-
nim dopoldnevom (z izjemo
julija in avgusta) za teden-
ske zmagovalce, do konca
leta pa bomo objavljali ku-
pone, s katerimi lahko gla-
sujete za najuspešnejše po
vašem izboru v celotnem ko-
ledarskem letu. To je že 5.
izbor po vrsti.
Dosedanji zmagovalci so
bili: leta 1997 Urška Žolnir
in Iztok Puc, 1998 Katari-
na Srebotnik in Roman Pun-
gartnik, 1999 Katarina Sre-
botnik in Gregor Cankar,
2000 Anja Valant in Gregor
Cankar, rokometni klub Ce-
lje Pivovarna Laško pa je v
konkurenci ekip osvojil vse
štiri lovorike. Kdo je tokrat
med favoriti? To je izključ-
no vaša odločitev! Doslej so
bile vaše simpatije usmerje-
ne k rokometašem Dejanu Pe-
riču. Romanu Pungartniku,
Alešu Pajoviču, Edvardu Kok-
šarovu, Tomažu Tomšiču,
Branku Bedekoviču, Renatu
Vugrincu, Mustafi Toriu, Luki
Žvižeju, karateistu Matjažu
Končini, atletom Gregorju
Cankarju, Urbanu Acmanu,
Sebastjanu Groseku, nogo-
metašem Milanu Boškoviču,
Damirju Pekiču, Sebastjanu
Gobcu, Robertu Korenu, Oli-
verju Bogatinovu, Borutu Ar-
liču, košarkarjem Goranu Ju-
raku, Blažu Ručigaju, Mat-
jažu Tovorniku, Slavku Duš-
čaku, Primožu Brolihu ter
plavalcu Danijelu Pavlincu,
pa atletinjam Jolandi Čeplak,
Anji Valant, Marini Tomič,
Nataši Urbančič, judoistkam
Maji Frece, Urški Žolnir, Pe-
tri Nareks, Luciji Polauder,
drsalki Anji Bratec, rokome-
tašicama Sonji Zidar, Vanji
Dolar, teniški igralki Katari-
ni Srebotnik, plavalki Urški
Roš, kegljavkam Mariki Kar-
dinar, Biserki Petak, Andre-
ji Razlag, Barbari Fidel, ko-
šarkaricama Metki Obrovnik
in Nadji Ramšak.
Nekateri so dobili že veli-
ko glasov, nekateri povsem
malo, a to na vašo odločitev
ne bo vplivalo. Seveda lah-
ko glasujete tudi za koga, ki
ni na zgornjem spisku. In ne
pozabite izbrati tudi najus-
pešnejšo ekipo leta. Nekoga
izmed vas bo nagradil pokro-
vitelj glasovanja fitnes studio
Top - fit iz Ipavčeve 22 v Ce-
lju. Zaključna prireditev bo
v Celju v mesecu januarju.
NA KRATKO
Ravne na Koroškem: Danijel Pavlinec je na državnem
prvenstvu v plavanju za invahde osvojil 3 zlate medalje.
Najboljši je bil na 50-metrski razdalji v prostem, prsnem in
hrbtnem slogu, kjer je le za dve stotinki zaostal za osebnim
rekordom. Pavlinec se bo še naprej pripravljal na svetovno
prvenstvo, ki bo decembra prihodnje leto v Argentini.
Rečica pri Laškem: Strelsko društvo Dušan Poženel je
pripravilo novoletni turnir v streljanju s pištolo in revolver-
jem velikega kalibra. Tekmovanja se je udeležilo 23 ekip,
odlično pa so se odrezali domači strelci. Vinko Lavrinc je
osvojil 1. mesto s pištolo, Andrej Brunšek pa je bil tretji z
revolverjem. SD Dušan Poženel je pripadlo ekipno 1. mesto
v kategoriji pištola in 2. mesto pri streljanju z revolverji.
Ljubljana: Na tekmovanju v streljanju z zračno puško je
Peter Tkalec iz Strelskega društva Dušan Poženel osvojil 2.
mesto, Ksenja Maček pa je bila četrta. V ekipni konkurenci
so člani strelskega društva Dušan Poženel osvojili 1. mesto.
P.Š.
Tržič: Na izbirnem tekmovanju za sestavo ženske držav-
ne kegljaške reprezentance so se odlično odrezale tekmo-
valke Miroteksa. Kar osem se jih je uvrstilo med prvo dese-
terico. Po prvih dveh krogih je v vodstvu Celjanka Marika
Kardinar z 944 podrtimi keglji. J.K.
Zagreb: Na mednarodnem tekmovanju mlajših selekcij v
umetnostnem drsanju so celjski drsalci osvojili 6 medalj.
Anja Bratec je bila druga med mladinkami, Uroš Kalšek pa
tretji med kadeti. V konkurenci dečkov in deklic različnih
kategorij sta drugi mesti osvojila Pina Umek in David Kra-
njec, tretja pa sta bila Matic Horvat in Nastja Uspenski. J.K.
Zagorje, Celje: Rokometašice Celeie so si z 12. zmago že
zagotovile naslov jesenskih prvakinj. Tokrat so bile boljše
od Zagorja s 35:24. Druga celjska ekipa PUV Nivo se je
doma pomerila z Vegradom iz Velenja in tekmo v končnici
izgubila z 21:24. J.K.
Celje: V 7. krogu državne ženske hokejske lige so hoke-
jistke Celja dosegle pomembno zmago nad Kranjem z 2:1, s
katero so si zagotovile nastop v končnici DP. Zadetki za
Celjanke sta dosegli Zavškova in Vickovičeva. J.K.
ŠPORTNI
KOLEDAR
_ SOBOTA 15.12. ^
KOŠARKA
Hypo liga, 8. krog. Polze-
la: Savinjski Hopsi - Zagorje
(20), Šoštanj: Elektra - Loka
kava (19), Domžale: Helios
- Alpos Kemoplast (19.30),
Sežana: Kraški zidar - Rogla
(19).
ROKOMET
Pokal pokalnih zmago-
valcev, 2. tekma četrtega kro-
ga, Velenje: Gorenje - Voro-
než Energia (18).
ODBOJKA
1. DOL - moški, 8. krog,
Žužemberg: Kekooprema -
Šoštanj Topolšica.
1. DOL - ženske, 9. krog,
Ljutomer: Zavarovalnica Ma-
ribor - Savinjska Šempeter.
" NEDEUA 16.12. _]
ROKOMET
Liga prvakov 6. krog,
Leon: Ademar - Celje Pivo-
varna Laško (13.30).
KOŠARKA
Goodyear liga, 11. krog.
Novo mesto: Krka Telekom
- Pivovarna Laško (18).
~ TOREK 18.12.
ROKOMET
1. SRL, 10. krog, Velenje:
Gorenje - Rudar Trbovlje
(18)._
_^ SREDA 19.12.
ROKOMET
l.SRL, 11. krog, Celje: Ce-
lje Pivovarna Laško - Izola
(18.30).
KOŠARKA
Koračev pokal, 4. krog:
Euras - Pivovarna Laško.
Št. 50-13. december 2001
KRONIKA
23
Kamenikov
sporni telefon
»Dovoliti uporabo mobitela v zaporu in potem prisluškovati pogovorom je
protizakonito,« trdi zagovornica Kristjana Kamenika Marjetica Nosan
v ponedeljek se je na
Okrožnem sodišču v Celju
nadaljevala obravnava zo-
per peterico, obtoženo kaz-
nivih dejanj proizvodnje in
prometa z mamili. Poleg Ko-
nrada Kamenika so na za-
tožno klop sedli še njegov
brat Kristjan Kamenik, se-
stra Klavdija Fideršek,
Alojz Završnik in Sašo Fi-
javž. Slednjega so tudi za-
slišali.
Na vprašanje predsednika
petčlanskega senata Milka
Škoberneta, ali je na posne-
tih audio kasetah, ki služijo
kot dokazno gradivo, njegov
glas, je Fijavž odgovoril, da
ne, strinjal pa se je, da po-
novno opravi glasovni preiz-
kus.
Zagovornik obtoženega Fi-
javža Daniel Planinšec in za-
govornica Kristjana Kameni-
ka Marjedca Nosan sta zah-
tevala, da se listin, ki jih je
za obravnavo na Policijski
upravi Celje pridobil Milko
Škoberne, ne upošteva kot do-
kazni material, saj bi mora-
le biti te listine v kazenskem
spisu že od začetka sojenja.
»Obtoženec mora od začet-
ka vedeti, česa je obtožen, te
listine pa nimajo datuma in
utemeljeno sumim, da so bile
izdelane v času po dogodkih,
o katerih govorijo,« je dejal
Planinšec, državna tožilka
Branka Zlobec Hrastar pa je
njegov sum zanikala in deja-
la, da so lisdne opremljene
z datumi in podpisi ljudi, od
katerih najmanj dva že ne-
kaj časa delata kot sodnika.
Zagovornik Aljoza Završni-
ka Marjan Feguš je predla-
gal, da kot priči povabijo nek-
danjega direktorja General-
ne poUcijske uprave Andre-
ja Podvršiča ali njegovega po-
močnika Marjana Pogačnika,
ki sta med podpisniki spor-
nih Hsdn. »Kaj ju želim vpra-
šati, zaenkrat ne morem po-
vedati, saj bi si lahko potem
odgovore pripravila. Vsake-
mu laiku pa je na prvi po-
gled jasno, da gre za ponare-
jene dokumente, ki obtožen-
ce dodatno bremenijo,« je de-
jal Feguš, Škoberne pa je nje-
gov predlog zavrnil.
Marjetica Nosan je za pro-
dzakonito označila prisluš-
kovanje in spremljanje kli-
cev, ki jih je Kristjan Kame-
nik opravljal v času, ko je bil
v priporu. »Pripornikom ni
dovoljeno uporabljad mobil-
nih telefonov, Kameniku pa
ne le, da so ga dovolili upo-
rabljad, ves čas so mu tudi
prisluškovali,« je dejala No-
sanova in skupaj s Planinš-
cem zahtevala zaslišanje
upravnika mariborskih zapo-
rov ter preiskovalnega sod-
nika Bojana Nendla.
Med obravnavo so prebrali
tudi poročilo tajnega policij-
skega sodelavca Žana v zvezi s
pogovorom s Konradom Ka-
menikom v gostilni v Oplot-
nici, kjer naj bi mu ta dejal,
da lastnik gostilne in merce-
desa A naroča mamila, ki mu
jih vozi eden od slovenskih av-
toprevoznikov. Med branjem
poročila tajnega policijskega
sodelavca je vstal obtoženi Ko-
nrad Kamenik in dejal, da je
poročilo v celoti neresnično,
Sašo Fijavž pa se je prepoznal
le kot lastnik gostilne in mer-
cedesa. »Kaj je kdo komu re-
kel, ne morem potrditi ali za-
nikati, saj me ni bilo zraven,«
je dejal Fijavž, predsednik se-
nata Milko Škoberne pa je na-
daljevanje obravnave napove-
dal za prvo polovico januarja.
ALMA M. SEDLAR
Kradejo mladi
in stari
Celjski kriminalisti so po-
dali kazenske ovadbe zo-
per več oseb, osumljenih
več vlomov v vozila na Celj-
skem.
V začetku novembra naj bi
17-letni M.W. iz Celja, 20-
letni I.G. iz Latkove vasi in
19-letni S.B. iz Celja kršili
javni red in mir na železniš-
ki postaji v Celju, po posre-
dovanju policistov pa so se
odpravili na vlomilski pohod.
Tako naj bi v Brodarjevi in
Nušičevi ulici v Celju vlomili
v dva osebna avtomobila, na-
daljevali pa na poti v Novo
vas. Na parkirišču Pod gabri
naj bi vlomili v najmanj šest
vozil in ukradli kar nekaj
glasbene opreme. Nekaj teh
vlomov oškodovanci niso
prijavili, saj se na Policijski
postaji v Celju nahaja kar ne-
kaj najdenih ukradenih stvari.
Nekaj pa so jih zasegli tudi
pri S.B. v hišni preiskavi.
Vlomi v vozila pa niso sa-
mo v domeni mlajših. Celj-
ski policisti so namreč po-
dali kazensko ovadbo tudi zo-
per 50-letnega A. K. z Vran-
skega, saj ga sumijo, da je od
junija do novembra letos vlo-
mil v kar 44 vozil in povzro-
čil skorajda za dva milijona
tolarjev gmotne škode. Naj-
večkrat naj bi, denimo, v ju-
tranjih urah opazoval, star-
še, ki so pripeljali otroke v
vrtec in v kolikor je opazil
torbico ali denarnico na vid-
nem mestu v vozilu, naj bi
razbil steklo in tako prišel do
plena. Enako naj bi počel tu-
di na parkiriščih ob pokopa-
liščih.
S.Šol.
PROMETNE NESREČE
Trčil vanjo in
odpeljal
Na Koroški cesti v Šošta-
nju je v petek, Z.decembra,
41-letni voznik osebnega av-
tomobila, O.P. iz Topolšice,
s prednjim desnim delom vo-
zila trčil v 79-letno peško J.D.
iz Šoštanja, ki je hodila ob
desnem robu vozišča. Hudo
ranjena je obležala v obcest-
nem jarku, kjer so jo kasne-
je našli mimoidoči in o tem
obvestili poUciste. Povzroči-
telj nezgode namreč na kra-
ju ni ustavil in ranjeni peški
ni nudil pomoči. Policisti so
brezvestnega voznika še isto
noč izsledili. Za svoje ravna-
nje pa se bo moral zagovar-
jati na sodišču.
Kdo je vozil?
Na regionalni cesti izven
Juvanja na območju Mozir-
ja, se je v torek, 4. decem-
bra, zgodila hujša prometna
nesreča, v kateri sta se huje
ranili dve osebi. Iz smeri
Ljubnega proti Mozirju sta se
z osebnim avtomobilom pri-
peljala 41-letni Velenjčan S.Š.
in 35-letni domačin T.P. V le-
vem, nepreglednem ovinku
je voznik izgubil oblast nad
vozilom, zatem trčil v obcest-
ni smernik in kovinsko od-
bojno ograjo, nato pa še v
prometni znak in kozolec, na-
kar je vozilo obrnilo na stre-
ho. Pri trčenju sta voznik in
sopotnik utrpela hude tele-
sne poškodbe, policisti pa bo-
do v preiskavi morali ugoto-
viti, kdo izmed njiju je v ča-
su nesreče sedel za volanom.
Zbil Otroka
v ponedeljek, 10. decem-
bra, se je v Žalcu zgodila pro-
metna nesreča, v kateri je
bila lažje ranjena mladolet-
na peška, voznik osebnega
avtomobila, ki je trčil vanjo,
pa je s kraja nesreče odpe-
ljal.
Osemletna S.B. iz Žalca je
na prehodu za p&šce prečka-
la vozišče Ulice Heroja Sta-
neta iz smeri Bevkove ulice
proti OŠ Žalec. Iz smeri Sa-
vinjske ceste je takrat pripe-
ljal neznani voznik osebne-
ga avtomobila, svedo zelene
kovinske barve, ki jo je s
prednjim desnim delom vo-
zila zbil po cestišču ter na-
daljeval vožnjo. Deklici je na
kraju nudil pomoč neznani
moški, kasneje pa je iskala
zdravniško pomoč v zdravs-
tvenem domu, kjer so ugo-
tovih, da je bila lažje ranje-
na. Vsi morebitni očividci,
ki bi lahko pojasnili okoUš-
čine opisane prometne nesre-
če, naj pokličejo na telefon-
sko številko 113.
Radarske kontrole
bodo»a
• jutri, 14. decembra, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Velenja;
• v soboto, 15. decembra, dopoldne na območju Šmarja
pri Jelšah, popoldne pa na območju Žalca;
• v nedeljo, 16. decembra, dopoldne na območju celot-
ne celjske regije, popoldne pa na območju Slovenskih
Konjic;
• v ponedeljek, 17. decembra, dopoldne na območju Ve-
lenja, popoldne pa na območju Šentjurja;
• v torek, 18. decembra, dopoldne na območju Žalca,
popoldne pa na območju Celja;
• v sredo, 19. decembra, dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Velenja;
• v četrtek, 20. decembra, dopoldne na območju Celja,
popoldne pa na območju Žalca.
Kozarček je dovolj
za nesrečo
Zaradi vinjenih voznikov dve tretjini tragičnih nesreč
na Celjskem
Policijska postaja Šentjur
v sodelovanju s šentjur-
skim svetom za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
organizira preventivno ak-
cijo Brez alkohola v prome-
tu, ki jo bodo izvajali jutri,
v petek, 14. decembra, pri
objektu Tržnica v Šentjur-
ju med 18. in 21. uro.
»Namen akcije je, da opo-
zorimo občane na vpliv al-
kohola v prometu in posle-
dice, ki jih lahko povzroči
vinjen voznik za volanom. Že
droben trenutek nepazljivo-
sti lahko povzroči najhujše,
kadar smo na cesti. Alkohol
pa naše misli, odločitve in
ravnanje upočasni in poveča
število napak,« je na pone-
deljkovi novinarski konfe-
renci na Policijski upravi Ce-
lje dejal pomočnik koman-
dirja Policijske postaje Šent-
jur Božidar Pezdevšek.
»Kar dve tretjini tragičnih
prometnih nesreč na Celj-
skem so letos povzročili vi-
njeni vozniki, povprečna
stopnja alkohola pa je 1,5 gra-
ma alkohola na kilogram kr-
vi,« k temu dodaja načelnik
uniformirane policije Pohcij-
ske uprave Celje Bojan Vre-
čic.
Jutri bodo v Šentjurju med
drugim predstavili napravo,
ki bo izmerila reakcijski čas
zaviranja avtomobila in pot
ustavljanja, denimo, v prime-
ru spolzke ceste in napravo,
ki bo pokazala, kaj se zgodi
s človeškim telesom, če le-
to v nesreči trči v objekt s hi-
trostjo 30, 60 in 90 km na
uro. Zavarovalni agenti pa bo-
do obiskovalcem odgovarjali
na najbolj pogosta vprašanja
o odškodninskih zahtevkih v
primeru nezgod. Razložili bo-
do tudi, da je prevoz s taksi
službo, kadar preveč pogle-
damo v kozarec, najboljša
rešitev. Podjetje iz Ljublja-
ne bo predstavdo tako ime-
novani promilomat - gostin-
ski alkotest.
V podjetju pravijo, da bi
bilo gostince dobro vzpod-
budid, da bi tovrstne alko-
teste nameščali v gostinske
lokale. Tako bi strankam ob
odhodu namesto še ene pi-
jače ponudili ustnik, da bi
opravili preizkus alkoholi-
ziranosti in jim s tem izro-
čili izpisek o vsebnosti al-
kohola. K sodelovanju so
povabih tudi taksiste, ki bi
ljudem, ki so ob preizkusu
ugotovili, da so spili preveč
alkohola, dali poseben po-
pust, ker so se odločUi za
prevoz s taksijem,« razlaga
Pezdevšek.
SIMONA ŠOLINIČ
NOČNE
CVETKE
• V zadnjem času je bojda
mogoče v naših gozdovih in
gozdičkih opaziti večje šte-
vilo krivolovcev. Kakšnega
mesa so si zaželeli, nam ni
uspelo izveded. Mogoče pa
upajo in prežijo na dober
ulov, saj bodo vsak čas mi-
mo prihiteli jelenčki s kra-
guljčki in Božičkom...
• In z Božičkom prihaja tu-
di čas zaključkov, kjer se bo
pilo in jedlo na kvadrat. To
je na svoji koži izkusil tudi
Celjan, ki se je po napornem
pitju alkoholnih pijač pošteno
utrudil in iz zaključka spo-
toma zavil še na Kidričevo ce-
sto in si tam malo odpočil.
• Neka Celjanka je prejšnji
teden imela solo dretje in
Vpitje na stopnišču enega od
stanovanjskih blokov v Mi-
klošičevi v Celju. Kako gla-
sna je bila, je razvidno iz te-
ga, da so jo menda slišali ce-
lo do Ljubljanske, saj so na
njeno predstavo takoj prihi-
teli tudi fantje v modrem. Pa
Se gratis so si jo lahko ogle-
dali.
• Šentjurski policisd opo-
zarjajo, da imajo kljub jutriš-
nji preventivni akciji in pri-
kazu alkotestov slednjih na
Zalogi še dovolj za tiste, ki
Se bodo s preizkusom alko-
holiziranosti morali na cestah
^udi dejansko srečad. Nič no-
rega. Policistov in pihanja to-
fej vsepovsod dovolj.
Milijonska škoda v Aeru
v ponedeljek, 10. decem-
bra, je prišlo do preobre-
menitve na premaznem
stroju za proizvodnjo od-
lepljenih blokov v progra-
mu za premazovanje in
predelavo papirja v Aeru
Celje.
»Zaradi tega je uničen ne-
skončni trak na stroju, saj je
pri temperaturi od 800 do 900
stopinj Celzija zooglenel.
Tkanina ob robu pa je zago-
rela,« nam je dejal tehnični
direktor Aera Bogomir Kirn.
»K sreči so požar delavci us-
peli pogasiti, ranjen pa ni bil
nihče.«
V Aeru proizvodnja zara-
di tega ne bo motena, ob-
seg dela bodo normalizira-
li že do konca leta, gmotna
škoda pa je večmilijonska.
Samo za stroj, ki je popol-
noma uničen, bodo morali
odšteti šest milijonov, za za-
menjavo dodatne tri, trid-
nevni izpad proizvodnje pa
pomeni pet milijonov tolar-
jev.
St. 50-13. december 2001
24
INFORMACIJE
Srečno!
Čestitke velenjskih rudarjev - iz teme v svetlobo
»Srečno!« bo v teh dneh najbolj
pogosta beseda, s katero bomo pri-
jateljem, poslovnim partnerjem,
sodelavcem in svojim najbližjim
zaželeli vse najlepše v letu 2002.
»Srečno!« je za rudarje že od nek-
daj pozdrav, ki si ga, ker tudi njih
simbolno povezujemo s srečo, os-
tali sposodimo ob koncu leta, ko
pišemo čestitke in izrekamo želje.
Zato smo šU k njim. K rudarjem
v Premogovnik Velenje. Da bi sli-
šali tisti njihov pristni »srečno«,
da bi ga knapi izrekli za naše bral-
ce in jim zaželeli blagostanja. BiU
smo z njimi pred šihtom druge iz-
mene, pred vstopom iz svedobe v
temo. V predjamskih prostorih, do
koder smo mogU in smeli prid, so
se že lesketale praznične lučke pa
veliki jelki, med vonjem po črnem
zlatu, ki je vel po hodnikih, je bilo
zaznati praznično razpoloženje. Ju-
tranja ekipa rudarjev je ob enih od-
hajala iz jame in se pozdravljala s
kameradi popoldanske izmene:
»Srečno!«
Še nekaj dni bo tako. Potem bo-
do šli knapi, 21. decembra in do 6.
januarja 2002, do treh kraljev, na
dopust. Pred vhodom v jamo bo za
nekaj časa njihov »srečno!« utih-
nil in se pojavil na ulici, med so-
sedi, prijatelji, znanci, starši, otro-
ki... »Srečno 20^2!«
»Srečno!<€
Tako nas pozdravi in sprejme tu-
di direktor Premogovnika Velenje,
Javnega podjetja za pridobivanje lig-
nita d.d., dr. Franc Žerdin. V svetli
pisarni steče beseda o delu in us-
pehih, načrtih »njegovih« knapov.
Konec leta tudi knapi obračunajo
z minulim delom, izkopanimi to-
nami črnega zlata in raje kot o tem-
nih straneh tega poklica govorijo
o svetlejših. Tako je bil zastavljen
tudi naš obisk v premogovniku in
direktor Franc Žerdin si je v mi-
slih že sestavil božično - novolet-
no poslanico, s katero se bodo na
velikem družabnem srečanju kna-
pi razšli na počitnice.
»Leto 2001 je bilo po svoje po-
sebno,« pripoveduje Žerdin, ko
obrača liste koledarja. »Premogov-
nik je postal član družine družb v
Holdingu slovenske elektrarne. Za
nas je izjemno pomembno, da smo
v tem holdingu skupaj s Termoe-
lektrarno Šoštanj z vsemi hidroe-
lektrarnami in termoelektrarno
Brestanica. V tem združenju vidi-
mo veliko več možnosti pri proda-
ji električne energije iz Termoelek-
trarne Šoštanj, ki je proizvedena
iz našega lignita. Vidimo boljšo kon-
kurečno možnost, ker holding pro-
daja slovensko električno energi-
jo in na ta način je možno doseči
tudi bolj konkurečno ceno za elek-
trično energijo v primerjavi s ce-
nami v Evropi,« pripoveduje Žer-
din.
Sicer pa je bilo iztekajoče se leto
v Premogovniku uokvirjeno z de-
lovnim načrtom. »Načrtovali smo
proizvodnjo okrog 3,8 milijona ton
premoga. Začrtano prodajo bomo
dosegli, ker bomo prodali nekaj ton
več lignita še iz deponije, kjer je
kup vehk in ga je potrebno znižad.
Prihodek bo tak, kot smo ga pred-
videh,« predstavlja poslovne uspe-
he Premogovnika Franc Žerdin.
Akdvnosti v Premogovniku pa so
se vrtele tudi na številna druga po-
dročja. Tako so v zadnjih mesecih
pospešeno delali na uveljavljanju
dodatnega pokojninskega zavaro-
vanja za delavce celotnega sistema.
Prav tako so se pripravljali na stra-
teško konferenco podjetja, ki je bila
pred tremi tedni in opredehli, kak-
šno bo življenje zaposlenih v letu
2002. »Smem trditi, da bo pestro
in zanimivo!« se veseli Franc Žer-
din.
Srečno!
v jami bodo 21. decembra za le-
tos končali z delom, (v upravi bo-
do delaU do konca leta). Rudarji
bodo na ta dan šU v jame za tri ure,
samo simbolično, da bodo preve-
rih, kako »stojijo« delovišča in po-
storili še zadnja dela za daljši po-
čitek jamskih delovišč.
»Ko se bodo, okoli pol desetih
dopoldne vrnili z delovišč, se bo-
mo, že po tradiciji, zbraU v naši
beli dvorani ob naraodnozabavnem
ansamblu, ob ansamblu naših har-
monikarjev, teh je v skupini kar 22,
in pričeli bomo s kulturno zabav-
nim programom. Najprej za delavce
prve in tretje izmene in popoldne
za delavce druge izmene. To sre-
čanje kolektiva je zelo prijetno, hu-
domušno, veselo, razigrano... To
so stiski rok, sto in stokrat izreče-
ni >srečno!<, najbolj iskren pozdrav
med pozdravi.«
V Premogovniku Velenje je za-
poslenih 2700 delavcev, v hčerin-
skih družbah pa še dodatnih 1200
delavcev, ki se na novoletnem sre-
čanju dobijo skupaj. »Tako se nas
bo že ob pol desetih dopoldne zbralo
veliko več kot tisoč!«
Srečno 2002!
Ob knapovskem pozdravu bo di-
rektor Franc Žerdin vsem izrekel
tudi novoletno poslanico. Kakšna
bo letos, smo bili radovedni?
»V Premogovniku že nekaj let ze-
lo uspešno vodimo akcijo prestruk-
turiranja in iz programa izločamo
tiste dejavnosti, ki so tržno zanimi-
ve tudi za našo okolico. To počne-
mo predvsem zato, da bi ostali s
ceno premoga konkurenčni. Tako
naravnane so tudi naše prihodnje
odločitve. Po končanem odkopava-
nju premoga, v Velenju se bo to, kot
predvidevamo, zgodilo okoli leta
2020, morajo v Šaleški dolini osta-
ti nadomestna delovna mesta in na-
domestni novi programi. Moja no-
voletna poslanica in moj >srečno< bo-
sta zato nosila to vizijo in željo raz-
voja. Na prvo mesto pa bom posta-
vil svojo osebno željo, da bi uspeli
usmeritve, ki smo jih sprejeli na 5.
strateški konferenci podjetja, v le-
tu 2002 udejanid. Cilji pa so spet
povezani s prestrukturiranjem, vi-
šino proizvodnje v naslednjem le-
tu, s konsolidiranjem holdinga slo-
venskih elektrarn, z izjavo o varno-
sd in tako naprej... In ljudem želim
povedati, da moramo to izvajati prav
vsi zaposleni, ne samo zaposleni v
upravi. Ljudem bom zaželel zdrav-
ja in osebno srečo v družini. Pred-
vsem pa želim vlid v ljudi optimi-
zem, ki nam ga Slovencem zadnje
čase precej primanjkuje.
In rekel jim bom, vsem rudar-
jem in vsem v Premogovniku, vsem
ljudem v Šaleški doUni, vsem Slo-
vencem: SREČNO!
Srečno!
Knapovski pozdrav pred odho-
dom v temo. Lica še niso črna od
premoga, v mislih pa so bili Zdrav-
ko, Karel, Sandi, Mladen in Mir-
ko, naši sogovorniki, že 400 me-
trov pod zemljo, pri svojem delu
med kameradi. Vsak s svojo zgod-
bo in s svojim »srečno!«
Zdravko Cvikl je v rudniku za-
poslen že četrt stoletja. Zdaj je
nadzornik jame Preloge-jug.
»Knapovstvo je v naši družini tra-
dicija... oče... brat... jaz. Imam dve
hčerki, ki seveda ne bosta šli po
tej poti, dodobra pa poznata kna-
povsko življenje. Ko grem na šiht
in ko se poslovimo, še najbolj za-
čutim pomen pozdrava: >Srečno
se vrni, očka!< V rudniku sem že
doživel nesrečo, trepetal sem tu-
di, kaj ne bi, in čutil, da me s svet-
lobo, z ljudmi tam zgoraj vezeta
želja in upanje v srečno vrnitev.
Samo to si želimo. Zmeraj spro-
ti.«
Povezanost in solidarnost med
knapi je zelo velika, pripovedu-
jejo vsi po vrsti in se namuzne-
jo, ko priznajo, da se znajo na
neškodljiv in nenevaren način tudi
pošaliti z novinci, s prišleki v ja-
mi. Nalijejo mu vodo v čelado ali
škorenj in tako opozorijo na pa-
sti, ki ga čakajo pri delu. Nedolž-
ne šale za veliko smeha.
Mirko Belec, mlad Velenjčan,
ki nadaljuje očetovo tradicijo, je
vedel že v naprej, da bo nekoč ru-
daril. Najlepša med rudarji je ko-
legionalnost, pravi, in po napor-
nem delu vrnitev iz jame. Tekne
pa tudi knapovska malica. Kak-
šna je? »Hja, kranjska in pir!« se
odreže Mirko.
Tudi Sandi Vozlič je Velenj čan,
mlad rudar. Knap, kot njegov oče.
Komaj 25 let mu je, pa ima za se-
boj že šest let dela, teme v rudni-^
ku. »Rad imam svoje delo. Sča-
soma tudi strah in stiska izgine-
ta, ostane pa pristno prijateljs-
tvo in sodelovanje, druženje. V
podzavesti pa vemo, da na nas ne-
nehno preži nevarnost. O tem se
neradi pogovarjamo.«
Mladen Josič je star 30 let in
dela v rudniku devet let. Njegov
rod prihaja iz Bosne. V Tuzli je
rudaril že njegov, danes že upo-
kojeni oče. Tudi Mladen raje go-
vori o svetlih kot o temnih pla-
teh tega poklica. »Vsak končan
šiht je za knapa nov dan in novo
veselje,« pravi.
Srečno, smo mu zaželeli, pre-
den se je spustil v jamo.
Karel Borovnik je strojni nad-
zornik, doma s Ponikve pri Žal-
cu. »V rudniku delam že 20 let.
Minute in ure v temi minevajo hi-
tro, kadar delo gladko teče in po
polžje počasi, kadar se kaj zaple-
te. Pa saj je pri vsakem delu ta-
ko, kajne?« Ko ga povprašamo,
kaj počne v prostem času, pravi,
da ga skoraj nima. Ob delu na-;
mreč obiskuje še visoko rudar-
sko šolo. Še dva izpita in študij
bo končan, se veseli lastnega us-
peha. Srečno!
Dr. Franc Žerdin
Dedek Mraz gre pod zemljo...
Srečno! je pozdrav, ki pove in izrazi vse: upanje, veselje... uspehe, dobro zdravje in poslovne podvige. Mirko, Zdravko, Mladen in
Karel s svojim »srečno« voščijo vsem kameradom ter bralcem Novega tednika in poslušalcem Radia Celje.
St. 50-13. december 2001
INFORMACIJE
25
Jaslice s pravljično deželo
Na sto kvadratnih metrih so na ogled pri Žličarjevih v Šentjurju
I )()bra dva meseca že pri-
pravljata oče in sin, Ber-
nard in Janko Žličar iz
Šentjurja, velike božične
jaslice s pravljično deže-
lo. Prve jaslice sta posta-
vila pred devetimi leti na
površini nekaj kvadrat-
nih metrov. »Brez poseb-
ne reklame se je v najini
hiši Pod vrbco ustavilo
veliko ljudi, ki so opazo-
vali lepe jaslice in druge
doma izdelane predmete,«
se spominjata Bernard in
Janko. Prvi obiskovalci
so bili nad njunim delom
navdušeni in so ju spod-
bujali, naj s pripravo bo-
žičnih jaslic nadaljujeta.
Ker je bilo vsako leto več
obiskovalcev, je bil prostor
stare hiše pretesen, veliko-
krat pa je bil premajhen tu-
di parkirni prostor, da o oz-
ki cesti iz Šentjurja mimo
doma starejših sploh ne go-
vorimo. Žličarjeva se zara-
di teh pomanjkljivosti ni-
sta dala zmotiti in sta prob-
leme pridno odpravljala.
Na nasprotni strani ceste sta
zgradila novo hišo in ob
njej večji parkirni prostor.
^ hiši nihče ne stanuje, pač
.^a sta v spodnjih prostorih
že drugo leto zapored ure-
dila božične jaslice, ki so
gdaj na površini skoraj sto
kvadratnih metrov in so na
ogled v štirih prostorih.
»Pred dvema mesecema
sva odšla v gozd, od koder
sva pripeljala dve traktor-
ski prikolici mahu in zele-
nja. Zbrala sva drobno in
debelo kamenje, ki sva ga
uporabila pri gradnji sla-
pov, korit rek, potokov in
jezer ter hribov. Sam sem
pridno izrezoval nove hi-
šice in druge objekte, ki jih
je sin Janko sestavljal in
prebarval. Letos imava v šti-
rih prostorih okoli 90 raz-
ličnih hišic, kozolcev, mli-
nov, gospodarskih poslo-
pij, mostov, električnih
drogov, križev in kapelic,«
pravi Bernard.
»Najtežja je bilo z elek-
trično napeljavo, da začne
ob pritisku na stikalo vse
delovati: voda teče, mlin se
vrti, lučke gorijo...Treba je
bilo napeljati nekaj sto me-
trov žice in jo povezati ta-
ko, da potem deluje okoli
700 žarnic! Vsa električna
napeljava je speljana pod
prizoriščem, tako da je nih-
če ne vidi. Ko prižgeva lu-
či v jaslicah in ostalih pri-
zoriščih pravljičnega nase-
lja, zavrtiva tudi lepe bo-
žične melodije,« dodaja sin
Janko.
Jaslice bodo na ogled od
20. decembra do svečnice.
2. februarja, vsak dan od
jutra do večera. Žličarje-
va sta imenitna gostitelja
in prav vsakega obiskovalca
sta vesela, z vsakim sta se
pripravljena pogovarjati in
pojasniti nastanek njune-
ga dela, na katerega sta
upravičeno ponosna. Oče
Bernard izdeluje jaslice že
več kot 50 let, saj je to po-
čel že med 2. svetovno voj-
no v taborišču v Nemčiji.
»Takrat sem jih izrezoval
iz papirja, danes jih delam
iz lesa. Poleg božičnih ja-
slic z Betlehemom imava
sobo s Šentjurjem in Bo-
tričnico, sobo s Savinjsko
dolino in sobo z večjim na-
seljem.«
Med obiskovalci prevla-
dujejo otroci iz Šentjurja
in okolice, radi pridejo tudi
iz doma starejših. Vedno
več pa je še posebej ob kon-
cu tedna obiskovalcev iz
drugih krajev Slovenije,
zlasti Gorenjske, Ljublja-
ne z okolico, tudi Primor-
ske, Štajerske...Poskrbela
sta celo za označbe, kako
se iz Šentjurja najlažje in
najhitreje pride do Žličar-
jeve mojstrovine. Prav go-
tovo so božične jaslice s
pravljično deželo že prava
šentjurska turistično - kul-
turna ponudba, ki je v tem
času ne gre prezreti.
Janko in Bernard Žličar pred svojim izdelkom.
Dva meseca sta Žličarjeva pripravljala jaslice s pravljično deželo.
Udobje v objemu gozdov
Gostoljuben sprejem, slikovi-
ta okolica, mirne noči in sveža
jutra, okusna hrana in izbra-
na pijača. To bodo vaši prijetni
spomini na Hotel Štorman Ve-
niše.
Najdete ga v iddičnem okolju
Zgornje Savinjske doline, v obje-
mu gozdov in neokrnjene narave.
V hotelu visoke kategorije s 15 so-
bami oziroma 31 ležišči se sreču-
jeta tradicija dobre kulinarike in
prisrčne gostoljubnosd. Poleg os-
novne opreme imajo vse sobe tudi
satelitsko televizijo, telefon in mi-
nibar.
Pred kratkim je hotel dobil tudi
novo podobo, saj so restavracijo pre-
gradili s separeji, za otroke pa so
opremili simpatičen otroški koti-
ček s telebajski.
Za gurmane in
sladkosnede
Gostinski del hotela sprejme 290
gostov, od tega 120 v restavraciji,
35 v letno-zimskem vrtu, 35 v We-
stern clubu, 50 na terasi in 50 na
sladolednem vrtu.
Hotel Štorman Veniše je prav go-
tovo pravi naslov za vse, ki bi se
radi umaknili od mestnega vrveža
in gneče ter preživeli prijetne tre-
nutke v krogu tistih, ki jih imate
najraje. Zato bodo poskrbeli ku-
harji, ki poleg klasičnih jedi pri-
pravijo tudi jedi po naročilu. Na
svoj račun bodo gotovo prišli tudi
gurmani, saj so v bogati kulinarič-
ni ponudbi tudi morske specialite-
te kot so kovač, hst in orada, pri-
pravljeni na več načinov. Tistim,
ki še vedno prisegate na kuhinjo
stare mame, bodo natakarji z vese-
ljem postregli s tradicionalnim ci-
ganskim golažem, njihov somme-
lier pa vam bo svetoval pri izbiri
vrhunskih vin znanih slovenskih vi-
nogradnikov. Z izvrstno ponudbo
sladoledov, sadnih kup in sadnih
rezin so poskrbeli predvsem za
najmlajše in seveda vse sladkosned-
ne.
S konja na smuči
s popustom
Ob prihodu na Ranč Burger Ve-
niše ne morete zgrešiti konju-
šnice z dvajsetimi konji. Po re-
kreaciji na konjskem hrbtu pa
se lahko napotite še na dve smu-
čišči, v Logarsko dolino in na
Golte.
Letos so za vse goste hotela Štor-
man Veniše pripravili posebno zim-
sko ponudbo, saj imajo njihovi sta-
cionarni gostje 10-odstoten popust
pri nakupu smučarske karte, prav
tako pa lahko popust v hotelu uve-
ljavljajo smučarji z Golt.
V pomladnih mesecih bodo obi-
skovalce Veniš čakala nova prese-
nečenja. Takrat bodo zaživeli sav-
na, jacuzzi in fitnes, ki bodo sku-
paj s konferenčno dvorano in tenis
igrišči Veniše spremenili v pravi ma-
li športno-poslovni turistični cen-
ter. Že sedaj pa imajo za svoje go-
ste pripravljene posebne tri, pet in
sedemdnevne pakete.
Ples in vino
Direktor hotela Štorman Veniše
Mirko Laznik je povedal, da je v
hotelu vsak konec tedna zelo živah-
no. Veseli december je otvorila zvez-
da hrvaške estrade Tereza Kesovi-
ja, vse do konca meseca pa vsak pe-
tek in soboto goste s plesno glasbo
zabava ansambel Show mix music.
Hotel na Venišah je prav gotovo prava
lokacija za zaključke, ki jih v de-
cembru ne manjka, pripravili pa so
tudi silvestrovanje in novoletni ples.
Z decembrom se zabava in ples ne
bosta končala, saj se bodo sobotni
plesi z zvezdami slovenske estrade
nadaljevaU tudi spomladi.
Hotel Štorman Veniše, Lačja
vas 22, 3331 Nazarje
Telefon: 03/ 839 40 60
Fax: 03/ 839 40 61
Št. 50-13. december 2001
26
REPORTAŽA
Fulkul žur za male in
velike
Prireditev Full Cool Demo Top v
organizaciji NT&RC je odskočna
deska za mlade talente
Glasbenih festivalov pri
nas sicer ne manjka, ni pa
prav veliko takih, na kate-
rih se lahko prvič pokaže-
jo mladi glasbeni talenti in
tako morda celo začnejo
svojo poklicno pot. Prav s
tem namenom sta se pred
petimi leti lotila projekta
Full Cool Demo Top Igor Ko-
rošec in novinarka Radia
Celje Simona Brglez. S po-
močjo še nekaterih uveljav-
ljenih glasbenih mačkov
sta ustvarila zanimivo in
zabavno prireditev pod
okriljem NT&RC, ki si je
našla svoje mesto v glasbe-
nem svetu.
»Živjo. Ste cool? Potem ste
na pravem mestu,« je zbra-
no množico, ki se je preriva-
la v prvi vrsti pred odrom
Memphis cluba, nagovorila
voditeljica Simona Brglez, ki
je poleg tega tudi scenarist
in glavni organizator - skrat-
ka alfa in omega prireditve.
Vročina na odru je narašča-
la, živžav pa je postajal vse
glasnejši. V nasprotju z mla-
dimi nadebudneži so njiho-
vi starši v glavnem raje opa-
zovali prizorišče z nekoliko
bolj oddaljenih točk ob to-
čilni mizi ah prisluhnili iz
separejev. Kot velevajo pra-
vila, so nastopili le otroci do
18. leta, in sicer v dveh kate-
gorijah.
V prvi, do 14 let, in drugi,
nad 14 let, se je predstavilo
skupno 18 izvajalcev, ki so
jih po nastopu v oddaji Full
Cool izbrali poslušalci Ra-
dia Celje, bralci Novega ted-
nika ali pa strokovna komi-
sija. V njej je že od samega
začetka glasbeni urednik Ra-
dia Celje Stane Špegel, zad-
nja štiri leta pa kot predsed-
nik komisije sodeluje tudi
glasbenik, aranžer in produ-
cent Vojko Sfiligoj. Tretji
član komisije je bila letos
Karmen Stavec, ki je s svo-
jim nastopom navdušila zla-
sti moški del občinstva.
Mladi pevci in plesalci so
pred tem že pošteno razvne-
li občinstvo, ki se je zabava-
lo na plesišču in navdušeno
navijalo za svojega izbranca.
Te je bilo v poplavi odličnih
nastopov precej težko razvr-
stiti, zato je bilo delo komi-
sije še toliko težje. V delno
pomoč so ji bili sicer glaso-
vi navzočih na listkih in SMS
sporočilih, vendar pa le-ti
najbrž niso prevladali. Ne-
kateri nastopajoči so namreč
v Celje pripeljali cel avtobus
navijačev.
Med preštevanjem glasov
sta krajšala čas privlačna Kar-
men Stavec in mega popular-
ni Sebastian, ljubljenec najst-
niških src. Da je res tako, so
dokazali že kriki deklet ta-
koj, ko je vstopil skozi vhod-
na vrata kluba. S svojima ple-
salkama je kasneje poskrbel
za še boljše vzdušje navdu-
šenih oboževalcev. Morda pa
bo nekoč na njegovem me-
stu tudi kateri od mladih pev-
cev? Nekaj nekdanjih fulku-
lovcev denimo že ima svoje
projekte. Med njimi je pev-
ka skupine Ptujskih 5, pa 01-
gica Trbovc, Barbara Lebar,
Karmen Kodrič - Brina... Za
prireditev, ki bi jo že lahko
poimenovan festival, je vse
več zanimanja ne le med mla-
dimi, ampak tudi med me-
diji. Kar pa je najbolj razve-
seljivo, sem prihajajo otro-
ci tudi iz precej oddaljenih
krajev, kakovost njihovega
prepevanja pa bi lahko že tudi
primerjali s kakšnim uveljav-
ljenim zvednikom aU zvezd-
nico na naši sceni. Večina na-
stopajočih običajno igra tu-
di kakšen instrument ali ce-
lo sami pišejo pesmi.
Pokrovitelji prireditve so
bili: Supra Stan, Nova Ljub-
ljanska banka ter trgovine
Energy, Brooklyn in Big
Star Žalec.
Tako smo lahko na torko-
vem žuru prisluhnili med
drugim tudi Celjanki Katji
Anderlič, ki je ob tej prilož-
nosti petje dopolnila z igra-
njem na citre. Alja Kroflič
iz Ljubečne pa je za sklad-
bo, ki sta jo zapeli skupaj z
Moniko Cirkulan iz Škofje va-
si, odigrala synthesizer in
flavto. Otroci so polni zago-
Simonine želje so se uresničile, ko so otroci vseh starosti napolnili celjski Memphis club, ki je bil prizorišče Full Cool Demo Topa že četrtič..
na, ne manjka pa jim tudi sa-
mozavesd, ki še doda piko
na i k celotni podobi.
»Prav energija, ki jo odda-
jajo na prireditvi otroci, je
velika vzpodbuda za delo v
prihodnje,« pravi Simona, ki
je požela že številne pohvale
tako priznanih glasbenikov
kot mladih, ki so že sodelo-
vali v njeni oddaji. »Zelo le-
po je, ko po prireditvi do-
bim pisma otrok, ki se zah-
valjujejo za izredno prilož-
nost, ko otroci pokličejo, se
zahvalijo in povedo, da sploh
niso dojeli, kaj se jim je zgo-
dilo, ko priteče kakšna sol-
zica, ko se ti kakšen od otrok
brez razmisleka vrže v ob-
jem in ti reče hvala. Vzpod-
bude, naj s to prireditvijo na-
daljujemo, kar dežujejo,« je
še dodala. »Veliko energije
za delo mi je vlil tudi Vojko
Shligoj, ko je javno povedal,
da podpira vse takšne pro-
jekte, ki dajejo otrokom mož-
nost. Včasih tega namreč ni
bilo. Saj ne gre za to, da bo-
do vsi znani pevci, imajo pa
prvo priložnost, da to delo
spoznajo.«
Med tistimi, ki so na dobri
poti, so prav gotovo tudi le-
tošnji nagrajenci, ki so se v
močni konkurenci odlično iz
kazali. V kategoriji do 14 let
sta zmagali Tara Hughes in
Tanja Ravljen iz Šmarja, ki
sta navdušili s skladbico I will
stili love you, po mnenju ob-
činstva pa sta imeli tudi naj-
boljši scenski nastop. Drugo
mesto si je prislužila Melita
Novačan iz Nove Cerkve s pe-
smico Povejte mi prijatelji,
tretje pa Laščanka Aleksan-
dra Vrbovšek s spevno Brez
ljubezni mi živeti ni.
Med starejšimi nastopajoči-
mi je lovorika pripadla Katji
Lihtenvalner iz Miklavža pri
Ormožu, ki se je pred števil-
nimi navijači predstavila s
skladbo Veter z juga, druga
sta bila Velenj čana Dani Jo-
sič in Mojca Ramšak z Gla-
som srca, tretji pa Alja Krof-
lič in Monika Cirkulan s pe-
smijo Tvoja princesa.
Zmagovalke so bile seve-
da najbolj vesele že tradicio-
nalne nagrade, ki jo vsako le-
to podari Igor Korošec. De-
kleta bodo lahko posnela last-
no skladbo v glasbenem ate-
ljeju Coda v Celju in morda
bo ravno to njihova odskoč-
na deska...
BOJANA JANČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Najboljši v kategoriji do 14 let Tara Hughes in Tanja Ravljen, ki sta si prislužili tudi nagrado za najboljši
scenski nastop.
Zmagovalka v drugi kategoriji Katja Lihtenvalner je v Celje pripotovala v spremstvu svojih navijačev.
Št. 50-13. december 2001
GLASBA
27
Ansambel Zupan po nastopu na koncertu Alfija Nipiča v Mariboru ob 30-letnici Silvestrskega poljuba,
kjer je k sodelovanju povabil parkeljne in Miklavža s spremstvom iz Avstrije ter otroški pevski zbor.
Praznično darilo
ansambla Zupan
Ansambel Zupan z Vran-
skega je v prazničnem de-
cembru presenetil s kaseto
in CD »Vesel božič in srečno
novo leto«. Pripravili so dva-
najst skladb, ki so prav vse
vsebinsko povezane s praz-
niki, decembrom in zimskim
obdobjem. Tako specializi-
ranega glasbenega izdelka
v prazničnem decembru do-
slej ni pripravil še noben an-
sambel, saj smo dobili de-
vet novih skladb in tri iz že-
leznega repertoarja - Beli bo-
žič, Jingle Bells in Sveta noč.
Avtor osmih melodij je vod-
ja ansambla Robi Zupan, ene
pa član ansambla Matej Mast-
nak. Tri tekste je prispeval
Ivan Sivec, štiri Vera Soline
in enega Tone Gaberšek. Vse
skladbe je ansambel Zupan
posnel v studiu Avsenik-SLO
Begunje v novembru 2001 s
producentoma Janezom Va-
ijevcem, ki je bil tudi tonski
mojster, in ansamblom Zu-
pan. Pri pesmi Naš božič je
sodeloval tudi Otroški pev-
ski zbor OŠ Predoslje pod
vodstvom Nade Krajnčan.
Tri skladbe so posneli za
TV Slovenijo Vsakdanjik in
praznik, dve za T V oddajo Ra-
keta pod kozolcem, sodelo-
vali pa bodo tudi v programih
mnogih lokalnih televizij in
radijskih postaj.
Nocoj (četrtek, 13. decem-
ber) bodo praznični program
predstavili v restavraciji Av-
senik v Begunjah, prihodnji
četrtek, 20. decembra, pa v
okviru Avsenikovega abon-
maja polk in valčkov v Kul-
turnem centru Laško s sode-
lovanjem Alfija Nipiča in
kvarteta Svit iz Bevč. Silve-
strsko noč bo ansambel Zu-
pan preživel na prostem v av-
strijskem mestu Sterzing, no-
voletni dan pa imajo rezer-
viran za domače praznova-
nje. Z novoletnim glasbenim
izdelkom so nas razveseUli
Eva Krajnčan (klarinet, sak-
sofon in vokal), Sonja Zupan
(vokal). Rudi Miložič (vokal
in bobni), Matej Mastnak
(trobenta in vokal), Dušan
Polšak (bariton in bas), Bog-
dan Pahič (kitara) in Robi Zu-
pan (vodja ansambla, avtor
melodij, harmonika in sin-
tisajzer).
TONE VRABL
V četrtek, 13. decembra
zvečer (ob približno 21.uri)
te Krčma pri Zamorcu vabi
na koncert skupine The Pri-
me. V petek in soboto bo kul-
turni animator večera Darko.
Spomnimo te še na proslav-
ljanje novega leta v istih pro-
storih in posledično rezerva-
cije na 041 731774. Lokal smo
praznično okrasili, ogledi so
možni kar naprej.
Življenje je kot pesem
Kulturno društvo Grifon iz Šempetra je pripravilo koncert Življenje je kot pesem, z
Majdo Petan in njenimi gosti.
Občinstvo je osvojila s širokim pevskim izborom, od črnskih duhovnih, narodnozabav-
nih, do popularnih zabavnih pesmi. Za razigranost in prisrčnost je poskrbel zborček Pi-
nocchio 4ever, za nostalgijo in vrhunsko petje Oto Pestner, čute poslušalcev je pobožal
izjemni New Swing Quartet, ogrel in dobro voljo privabil pa ansambel Štajerski vagabundi
iz Avstrije. Gostje-domačini pa so bili: vokalna skupina Cantemus in POP Godba Liboje
pod taktirko Alberta Zaveršnika ter folklorna skupina Grifon.
Poslušalci so se Majdi Petan z gosti zahvalili z burnim aplavzom in sliko domačina
Hranislava Kociča, ki je podaril svoje delo Stari Šempeter. JB
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIH 5 plus 2001
20 VROČIH RC
..„^mL™cA.................
Deset glasbenih let
Draga Sivke
Drago Sivka iz Celja bo ob 10-letnici ukvarjanja z glasbo
pripravil predbožični koncert v dvorani KS Pod gradom v ne-
deljo, 16. decembra, ob 15. uri. Zaigral bo skupaj s skupino
Frakla (Viktor Vrbovšek in Matjaž Zikošek), pridružili pa se
bodo tudi vsi glasbeniki, ki so z njim v desedh letih sodelovali.
Gostje bodo Moški pevski zbor Zagrad, Duo Cekin, Tremarski
dukat z Rečiškimi pevci, harmonikarji iz Šentruperta, Planin-
ski odmev in Štajerski zvon. To bo tudi prvi nastop Draga
Sivke v domačem kraju, sicer pa je veliko nastopal po Sloveni-
ji in sodeloval na fesdvalu v Števerjanu. TV
Št. 50-13. december 2001
Idilična pokrajina
Bali - otok tisočerih templjev in duhov - Vulkani še vedno grozijo
otok se mi je v najlepši
luči prikazal že nekaj ur
zatem, ko smo pristali s tra-
jektom. Z vulkanov, ode-
tih v bele oblake, so se med
deževnim pragozdom kot
orjaške stopnice spuščala
jezerca riževih teras, daleč
spodaj pa so se med palma-
mi v koralnih zalivih po-
nujale dolge plaže naju-
dobnejšega belega peska.
Kljub svarilom nekaterih
popotnikov, da skušajo do-
mačini na vsakem koraku
zaslužiti s turisti, sem do-
bil vtis, da so kar prijazni,
celo gostoljubni in pred-
vsem ponosni na svojo ne-
navadno in bogato kultu-
ro.
Ko smo prispeli v vasico
Ubud, je bilo takoj čutiti pri-
jetno sproščeno vzdušje. Ne-
navadni templji in fantastič-
ne podobe neznanih bogov na
vsakem koraku so mi kmalu
začeli buriti domišljijo. Prav
vse je bilo prepleteno s skriv-
nostno vero in kulturo, ki da-
je otočanom še poseben nav-
dih. Tudi sam sem začenjal
verjeti, da tukaj v toplih no-
čeh oživijo duhovi, vile, škrat-
je in ostala mitološka bitja,
ki se menda podijo naokoU...
Življenje Z
bogovi in
duhovi
Bali je velik za dobro tret-
jino Slovenije. Vulkanski
otok z najvišjim vrhom
Agung (3192 m) pokrivajo
tropski gozdovi, podnebje
pa je toplo skozi vse leto.
Na otoku živi okoli 3 mili-
jone prebivalcev, od tega ve-
čina na južnem, položnej-
šem delu, kjer je tudi glav-
no mesto Denpasar. V pet-
najstem stoletju, ko je mu-
slimanski polmesec izrival
starodavne kulture južne
Azije in ko je številne do-
mače bogove zamenjal
Alah, je postal Bali zadnje
pribežališče hinduizma.
Pred islamskimi zavojeval-
ci so se sem zatekli kralje-
va družina, visoko plems-
tvo, umetniki, duhovniki in
bogati trgovci. V osamlje-
nosti, ki jo je nudil divji vul-
kanski svet, obkrožen z
morjem, se je razcvetela bo-
gata kultura, kakršne na re-
lativno majhnem otoku ne
bi nihče pričakoval. Povsod
po otoku je v čast bogov zra-
slo na dsoče templjev. Vsa-
ka vaška skupnost premore
vsaj tri, posvečene najpo-
membnejšim dogodkom:
rojstvu, življenju in smrti.
Poleg tega ima še vsaka dru-
žina vsaj enega na svojem
dvorišču.
Nič čudnega, da sem nale-
tel na templje, kamorkoli sem
se podal. Stali so na poljih,
pokopališčih, tržnicah, na ne-
varnih mestih ob cesti, ob ču-
doviti peščeni obali, na mor-
skih čereh, globoko v vodi-
nah... V templjih domačini da-
rujejo cvetje, riž, sadje ali čaj.
Po njihovih običajih nihče ne
zajtrkuje, dokler pred hišo na
bananovem listu ne opravijo
daritve bogovom in hišnim du-
hovom. Čeprav darove običaj-
no pojedo psi ali opice, je vse
v redu, saj so duhovi svoj del
že dobili. Z daritvijo se želi-
jo domačini obvarovati pred
hudobnimi duhovi. Po njiho-
vem verovanju množica du-
hov naseljuje kamnite kipce
ali pa enostavno živi v zraku
in varuje ali ogroža posamez-
nikova dejanja.
Dva meseca
praznovanj
Na leto imajo Balijci več
kot dva meseca praznovanj
verske vsebine. Festivali, pro-
cesije, parade in plesi v čast
bogov in duhov se kar vrsti-
jo. Tako je vided, kot da je
lahko prav vsak dan povod za
festival in celo pogreb je lah-
ko dobra priložnost za zaba-
vo, še posebno, če je bil po-
kojnik premožen. To je čas
velikega zapravljanja, daro-
vanj in plesa. Pokojnika po-
ložijo v velikanski stolp, na-
rejen iz lesa in bambusa, ki
je okrašen s svilo, ogledalci
in cvetjem. Pisani stolp med
potjo do templja mrtvih stre-
sajo in večkrat obrnejo, tako
da bi zmedli dušo in le-ta ne
bi več našla poti domov. Du-
ša, ki nagaja okoli hiše, je na-
mreč lahko prav neprijetna za-
deva! Na koncu obreda po-
ložijo truplo v pogrebni sar-
kofag, ki ima odvisno od po-
ložaja umrlega, obliko bika,
krilatega leva ali ribe. Vse sku-
paj zažgejo s povečevalnim
steklom, ker imajo vžigalice
za nečiste. Na koncu pepel
raztresejo po morju. Sorod-
niki ob tej priložnosti menda
jokajo samo, če jih je pokoj-
nik zapustil premlad.
IWIed
brundajočimi
vulkani
v notranjosd otoka dajejo
pokrajini poseben pečat še
vedno aktivni vulkani. Balijci
menijo, da vse visoko pred-
stavlja močno, dobro in zdra-
vo, medtem ko morje prina-
ša pogubo. Gore imajo za sve-
te in najpomembnejši temp-
lji so zrasli visoko v strmi-
nah. Na poti k najpomem-
bnejšemu vulkanu Agung
sem obiskal enega najlepših
templjev - Besakih. Tu vsa-
kih sto let prirejajo veliko
slavje in zadnje je bilo leta
1963, nekaj tednov pred iz-
bruhom bližnjega vulkana,
katerega žareča lava je sve-
tišču začuda prizanesla.
Nekaj kilometrov naprej se
je pred menoj na robu uga-
slega kraterja vulkana Batur
odprl pogled na eno najbolj
nenavadnih stvaritev narave.
V ugaslem ognjeniku se je
bleščalo jezero, na eni stra-
ni obdano z bujnim gozdom,
ki je pravo nasprotje druge-
mu bregu, razbrazdanemu od
strnjene lave. Nad vasico ob
jezeru se je dvigoval vrh manj-
šega vulkana, katerega bele
meglice so pričale, da se tam
zgoraj še vedno nekaj doga-
ja. Žal se domačini še pre-
dobro zavedajo divje lepote
teh krajev.
Idilično podobo so mi mi-
mogrede pokvarili vsiljivi
prodajalci, ki so kar zrasli iz
grmovja ob cesti. Kot sitne
muhe so se obešali name in
se niso pustili odgnati ne zlepa
ne zgrda. Oddahnil sem si šele,
ko sem z motorjem odbrzel
naprej.
IGOR FABJAN
Bali je poln riževih teras.
Št. 50-13. december 2001
INFORMACIJE
29
Andrej Vipotnik - častni član
AK Žalec
Na letošnjem ustanovnem
občnem zboru Atletskega
kluba Žalec so za prvega
Častnega člana imenovali
Andreja Vipotnika iz Goto-
velj pri Žalcu, v času 1953-
1958 imenitnega člana AD
Kladivar v Celju.
Njegovo atletsko pot je
predstavil nekdanji atlet Zo-
ran Vučer iz Žalca: »Andrej
Vipotnik, ki smo ga zaradi
elegantnega teka in visokih
črnih las imenovaU Petelin,
je bil devetkrat član državne
reprezentance Jugoslavije ter
večkratni državni in repub-
liški prvak ter leta 1956 tudi
prvak Balkana v teku na 800
metrov. Postavil je državni in
republiški rekord na 800 me-
trov s časom 1:49,2, ki je ve-
ljal za republiški rekord kar
24 let, še letos pa je v lestvici
vseh časov tekmovalcev na
800 metrov na odličnem 7.
mestu!«
Andrej Vipotnik se jez
atletiko začel ukvarjati so-
razmerno pozno, šele v sred-
nji ekonomski šoli v Celju:
»Potrebovali so tekmovalca
za tek na 800 metrov in so
določili mene. Tedanji tre-
ner z mano ni bil zadovo-
ljen, po nekaj pretečenih
metrih je rekel, da nisem ta-
lent. Potem sem prišel v ro-
ke odličnega strokovnjaka
Fedorja Gradišnika, ki je v
meni odkril pravega moža
za tek na 800 metrov.«
Andrej Vipotnik danes živi
v Ljubljani in se v domače Go-
tovlje bolj poredko vrača. Poz-
dravil je ustanovitev atletske-
ga kluba v Žalcu in mu zaželel
uspešnost pri delu. Na prijetni
slovesnosd, ki jo je pripravil
predsednik AK Žalec Adi Vid-
majer s sodelavci, so bili mno-
gi nekdanji Vipotnikovi šport-
ni prijatelji, kot adetska legen-
da Stanko Lorger, pa Simo Va-
žič, Nuša Čede, Marjana Lu-
bej (kot 16-letna deklica je tek-
movala na otvoritvi stadiona v
Žalcu leta 1961), Franci Naraks,
Jože Kopitar in mnogi drugi,
prišla sta Marko Račič (udele-
ženec 01 leta 1948, imeniten
adet in selektor reprezentan-
ce, kronist slovenske atletike)
in Franci Mikac (danes pri AZS
skrbi za veterane), častnemu
članu sta čestitala tudi podpred-
sednik AZS Janez Aljančič in
župan Lojze Posedel.
TONE VRABL
Št. 50-13. december 2001
30

Umetnost ali komerciala
Kaj je umetniški film in
kaj komercialni? In je tak-
šna polarizacija sploh real-
na oziroma smiselna? Vpra-
šanja, ki v svojih variaci-
jah pretresajo vsa ustvarjal-
na področja. Če pa se jim
želimo posvetiti, je najprej
potrebno definirati obe
skrajnosti.
Najbolj preprosta defini-
cija umetniškega filma bi bila
naslednja: to je film, ki se na-
redi iz »notranje potrebe«, ki
želi »nekaj povedati«, ki je
narejen brez spraševanj o zah-
tevah občinstva. Velikokrat
(prevečkrat?) »umetniški
dim« definira kar časovna
razdalja. Potovanje na luno
Meliesa, recimo, bi v seda-
njih razmerah bil samo še en
ZF blockbuster - zaradi časa
nastanka (1902) in nedvom-
ne inventivnosti pa je ovred-
noten kot umetniški film. Si-
cer pa - da še malo podvo-
mimo v »umetnost« - že pred
nastankom filma ni bilo mož-
no, da se katerikoli ustvarja-
lec niti najmanj ne bi vpra-
šal o odzivu publike, pa tudi
če se ni, je od publike - sveta
- okolice že od malega izob-
likovan in tudi odvisen. Us-
tvarjanje je odziv na svet, in
kot takšno potrebuje tudi od-
ziv od sveta. In: če narediš
film, ki pove tisto, kar veš.
Komerciala
le tistim, ki to že vedo, je za-
res bistven namen ustvarja-
nja - komunikacija - zgre-
šen.
Relativizacijo v smeti - dru-
ga skrajnost obstaja. Film, na-
pravljen iz statistike, za stati-
stiko, brez »izpovedne moči«,
film, odvisen od zvezdniške-
ga sistema, s srečnim koncem
za vsako (tudi sadistično) ce-
no ter brezobzirnim uveljav-
ljanjem različnih enostran-
skih pravic, film, ki je daleč
tudi od tega, da bi se zavedal,
koliko je v filmih že poveda-
nega, ah pa film, ki ve le to,
kar so mu povedali filmi v mi-
nulih petih letih. (In zopet:
ničesar od tega ni nujno sla-
bost.) Če so bile 10 božjih za-
povedi epske sanje mesta
Hollywooda, ki se je odloči-
lo za vsako ceno preživeti od
filmov, potem so filmi kata-
strofe [Letališče) bili le na-
daljevanje teh sanj, Spielberg
in Lucas pa njihova otroka.
Pa ne da bi bila tukaj meja
tako kristalna - seveda ni. Ali
lahko režiser razmišlja le o
statistiki vsako sekundo sne-
manja; se tehnično znanje ne
sme uporabljati, ker je avto-
matsko neprimerljivo z umet-
nostjo; se miti ne smejo izrab-
ljati; je zares nujno potrebno
pustiti umetniško sled za sa-
bo in ali ni sled na raznih les-
tvicah enakopravna s sledjo v
akademskih knjigah? Komer-
cialni filmi se vrtijo v teh kro-
gih, in prihajajo v vseh obli-
kah in velikostih: od takšnih,
ki zapravijo norih 80 milijo-
nov dolarjev za menjave ob-
lek, nekaj avtov in nekaj ka-
drov a la poceni MTV [Char-
liejevi angelčki), pa do tak-
šnih, ki kritike sprejo, občins-
tvu pa izpraznijo denarnice
kljub ali pa ravno zaradi tra-
gike {Titanic). Komerciala je
odvisna od poznavanja trga.
Kako dobro pa je možno poz-
nati trg - je recimo Cameron
vedel, kaj se bo zgodilo s Ti-
tanicom? Poskus odgovora v
naslednji številki.
PETER ZUPANC
Delitev filma na umetniš-
kega in komercialnega nas-
ploh in realnosti oziroma
smisel te polarizacije je bi-
la tudi ena najbolj zanimi-
vih tem na mednarodnem
simpoziju o teoriji v film-
skih šolah, ki je potekal na
letošnjem, 12. LIFF. Simpo-
zij je organiziral docent Igor
Koršič, skupaj z CILECT,
MPA in Koordinacijo evrop-
skih festivalov iz Bruslja.

Pohlepne žene in moški ci-
lji, ki jih način doseganja le
opravičuje; mladina, ki naj-
de najhitrejšo pot do zasluž-
ka - pot, ki je uradno nele-
galna, v resnici pa množič-
no priznana. Divje neodgo-
vorne zabave sedemdesetih,
v katerih se mešajo blišč in
kič in droge in rock'n'roll in
seks. Švercanje droge nima
meja, smrt pa je vedno le ko-
rak stran. Potem pa nena-
doma... »posledice«. Osem-
deseta in devetdeseta. Bolez-
ni, prevare, prepiri, izdaje,
policija. Ječa in propad. Pa-
metne sestavine za film? Že,
ampak zvenijo znano: vse te
sestavine in vse te tematike
sta, na žalost, vsaj Vroče noči
in Traffic - da omenim sa-
mo dva novejša filma - ob-
delala mnogo bolje. Največ-
ja težava Snifa je v tem, da
je pozen, njegovi nameni pa
preveč preprosti in včasih pa-
tetični. Nameni? Mogoče ho-
če »oprati« enega največjih
dilerjev Amerike, Georga
Junga, velikega sodelavca
Pabla Escobarja; ga oprati
in ga prikazati kot navad-
nega človeka, morda celo ne-
dolžno žrtev nevednosti in
revščine - preprostega verni-
ka v obljube »ameriškega
sna«. Mogoče hoče prepriča-
ti njegovo hčerko, da ga naj
končno obišče - tole je namreč
njegova »resnična zgodba«,
in on že dolgo ždi sam v ječi,
obiskov pa nima. Kaj bi fil-
mu preostalo, da bi prema-
gal svojo patetiko in poznost?
Ja, jasno - nekaj ironičnosti
in boljše dojemanje junako-
vega položaja. Natančnejši
pogled »od zunaj«. Zato, da
bi mi, ki gledamo film, sku-
paj s tem pogledom še bolje
videli »noter«.
Dve podrobnosti, najbolj
vredni pomnjenja: Penelope
Cniz ima vsaj en prizor v ka-
terem je tisoč kilometrov stran
od svoje običajne lepotičkaste
vloge - pazite, kako pokaže zo-
be v sceni v avtu in kako se
kasneje pusti pobarvati in po-\
starati. Kdo bi rekel, da si upa.
Potem pa še Franka Patente,
ki smo jo nazadnje gledali vi
nemški uspešnici Teci Lola, ^
teci (kmalu pa bo na voljo v
istega režiserja Princesi in bo-
jevniku, še eni nemški adre-'
nalinski izvedbi točke, ime-'
novane »kriminal in ljubezen .
je enako tek«), in ki je tako
dobra, da v svoji prvi umeriš-:
ki vlogi... sploh ni opazna. Niti
po barvi las, niti nima nagla-
sa, nasploh je ni videti. Misliš
si, da je tisto, kar igra - tipič-
na ameriška starletica svetlih
las in dolgih nog... in nič dru-
gega. .. pa je v resnici Nemka.
Znak talenta.
PETER ZUPANC
■C
Gremo v kino!
Vsi smo eni veliki bunkeljni, nas uči Harry Potter, in tak-
šno je bilo tudi nagradno vprašanje prejšnjega tedna. A za-
čuda so to vedeli le trije, ravno dovolj, da lahko podelimo
vstopnice Celjskih kinematografov Leonu Kitu iz Prožin-
ske vasi, Slavici Gorenak iz Dramelj in Janu Perčiču iz
Celja. Vse tri bomo hkrati predlagali za izreden študij na
Bradavičarki, pot do nje pa že gotovo poznajo...
Nagradno vprašanje: Danny DeVito slovi kot igralec,
malokdo pa ve, da je s svojo producentsko hišo Jersey Films
zakrivil nekaj znamenitih filmov (Pulp Fiction, Reality Bi-
tes, Erin Brockovich...). Da vas ne bomo preveč mučiU, bo
za naslednji teden dovolj, če napišete, v kateri TV seriji je
DeVito zablestel v polnem siju.
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 17. decembra. Izžre-
bati bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma.
CELJSKIH PET
ipM»   PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (3. 12. do 9. 12.)
Ni bil potreben kamen modrosti, niti kristalna krogla, ali pa
knjiga urokov. Še kavne usedline ni bilo potrebno pocejati po
skodelicah, da bi napovedali prvo mesto kinotečne lestvice prejš-
njega tedna. Harry Potter je car, mag in privlačen kot magnet,
tako da je v prvem tednu zbral več gledalcev, kot jih večina
filmov v vseh svojih dneh v celjskih kinematografih. Morda us-
peh ni tako fantastičen kot v Združenih državah, kjer je celu-
loidna upodobitev knjižne uspešnice na novo napisala zgodovi-
no filmskih rekordov, a si na blagajnah kljub vsemu manejo
roke. Tudi zaradi raziskovalne naloge Mela Gibsona, ki se še
vedno zapleta v rafiniranosti ženskega občutenja sveta. In še
vedno mami številne občudovalke in sotipine, le da je njegov
uspešen drugi teden v Harryjevi senci. Ostali trije celjski prvaki
so pobrali piškave ostanke. Obračun je verjetno naredil svoj
zaključni račun, Corellijeva mandolina tudi zaradi butičnosti
malega Uniona bolj tanko gode, očitno pa se potaplja tudi Atlan-
tida, ki sicer med celjskimi prvaki vztiaja že četiti teden.
PRIHAJATA
Je sploh lahko še
Kevin Caffery [Martin Lawrence) je poklicni tat, ki si
izbere napačen obmorski dvorec in namesto bogastva uple-
ni milijarderja Maxa Fairbanksa [Danny DeVito) v kadi z
miss septembra. Policija Kevina aretira, maščevalni Max pa
mu sname še njegov prstan za srečo, reče, da je njegov, in
nesramno okrade tatu. To je seveda vojna napoved, saj je
prstan pripadal Kevinovemu dekletu, in dovolj velik razlog
za odbito komedijo, v kateri si glavna junaka zmečeta pod
noge več polen, kot so jih flosarji zvozili do Črnega morja.
Snif
Filmska zgodba kartelskega
zlatega dečka Georga Junga, ki
je ameriški sen uresničil na svoj
način - postal je prvi Ameri-
čan, ki je na veliko uvažal ko-
kain in ga s svojimi podjetniš-
kimi spretnostmi dobavljal štu-
dentom, premožnim intelek-
tualcem in hollywoodski eli-
ti. Seveda se mu na koncu sa-
nje zaradi pohlepa sesujejo v
prah. Seks, droge in rock'n'roll.
Ženski del občinstva bo razvla-
žil Johnny Depp, moškega pa
otrdela Španka Penelope Cruz
ter še druga Evropejka Franka
Patente.
Št. 50-13. december 2001
PISMA BRALCEV_ 35
^ODMEVI
Kjer ni
prostora za
droge
v Novem tedniku št. 45 z
dne 8.11.2001 je pod rubri-
ko Aktualno na celi strani ob-
javljen prispevek novinarke
M. Sedlar z naslovom Kjer
ni prostora za droge. V tem
spodbudnem in aktualnem
zapisu sva opazila nekaj spor-
nih posploševanj in nepopol-
nih ter netočnih informacij
o problematiki zasvojenosd
v knežjem mestu. Zadeva bi
ise namreč neukemu in ne do-
volj informiranemu bralcu
lahko zdela bolj enostavna,
kot je v resnici. Pojav zasvo-
jenosti nikakor ni tako pre-
prost, kot ga prikazuje pris-
pevek. Nekatere navedbe so
premalo dorečene, druge spet
zamegljujejo ozadje opisanih
pojavov in dogajanja, kar vse
lahko pri bralcih povzroči na-
pačne interpretacije.
Končno smo dočakali veli-
ko pridobitev za Celje. Rojs-
tvo zavoda VIR so omogočili
večletni napori in prizadeva-
nja vseh tistih, ki so o drogah
vedeli malo več od povpreč-
no informiranega Celjana in
ki jim ni bilo vseeno, kaj se
dogaja z mladimi. Ne samo
tistih, ki so dali denar ali za-
devo na koncu organizacijsko
izpeljali. V članku je omenjen
samo Svet za preprečevanje
odvisnosti in metadonska am-
bulanta, ne pa npr. LAS Ce-
lje, ki je nedvomno imela pre-
cej bolj nehvaležno, zahtev-
nejše in obsežnejše delo in na-
loge na tem področju. Ome-
njeni so tudi pedagoški delav-
ci, ki imajo po mnenju ge. Ro-
mih o tem pogosto premalo
znanja. Ob tem se pa g. Ro-
mihova ni spomnila navesti,
da so ravno v celjskih osnov-
nih šolah številni pedagoški
delavci in vodstva šol žrtvo-
vali ogromno časa, energije
in denarja za najrazličnejše to-
vrstne preventivne programe
in izobraževanje delavcev. Ob-
činski aktiv šolskih svetoval-
nih delavcev je leta 1997 pod
okriljem LAS-a oblikoval več
programov, ki so določali na-
čine reševanja problemov v
zvezi z mamili in kako po-
magati vse mlajšim, celo os-
novnošolcem, ki so že začeli
eksperimentirati z drogo. Sve-
tovalni delavci smo se pričeli
srečevati s tem problemom in
spoznavati korenine poznej-
še zasvojenosti, nismo pa imeli
možnosti, da mladim učinko-
vito pomagamo. Nikjer v Ce-
lju ni bilo možnosti zdravlje-
nja, nihče jih ni hotel spreje-
ti. Za akutne primere smo se
obračali v Maribor. V Celju
je bila samo metadonska am-
bulanta, ki pa ni imela dovolj
širokega razpona reševanja te
problematike. V nastali pat-
poziciji smo pričeli na raz-
lične naslove pošiljati vloge
in prošnje za sofinanciranje
naših preventivnih programov
in tudi pobudo za ustanovi-
tev dnevnega centra v Celju.
Odgovori so bili negativni ali
jih pa sploh ni bilo. Sledila je
šola za starše v okviru LAS-a
na občinskem nivoju. Na vseh
šolah smo nadaljevali s pre-
ventivnimi projekti. Z mla-
dinskimi delavnicami, ki so
omenjene v članku, smo v Ce-
lju pričeli že »daljnega« leta
1993. Namenjene so bile mla-
dostnikom, ki so si želeli pri-
dobiti veščine in znanja za var-
no odraščanje. Porodile so se
na I. osnovni šoli zgolj ob pod-
pori vodstva šole in ge. Dra-
gice Poznič, sekretarke OZPM
Celje. Padle so na plodna tla,
mladi so jih sprejeli in so se
ob pomoči MOC (Oddelek za
družbene dejavnosti) razširi-
le na vse osnovne šole. Vsi ti-
sti, ki smo s tem programom,
zelo primernim za varno
odraščanje z manj tveganja,
orali ledino, smo lahko upra-
vičeno prizadeti ob nonšalant-
no navedeni ugotovitvi v član-
ku: »Lani so jih (mladinske
delavnice) izvedli na osnov-
nih šolah«. Izpuščen je tudi
Mladinski center Celje, v ka-
terem se po svojih močeh tru-
dijo in uspešno realizirajo pre-
vencijo, pa tudi društvo UP, v
katerem nekateri posamezni-
ki delujejo z nesebično željo
pomagati vsem, ki so ali se
počutijo ogroženi od mamil.
Komentar si zasluži tudi tr-
ditev v članku, da staršev ne
zanima preventivno izobra-
ževanje. Ta posplošitev je za-
gotovo sporna, saj v nekate-
rih okoljih ugotavljamo prav
nasprotno: starši so že več-
krat izrecno poudarili, da si
želijo več roditeljskih sestan-
kov o tej problematiki. Res
pa je, da si nekateri med nji-
mi, v časovni stiski borbe za
preživetje, pogosto ne vzame-
jo čas za to, zlasti starši ri-
zičnih učencev.
Zavod VIR je nedvomno ko-
rak naprej v organiziranem
»spopadu« z dilerji in s po-
plavo mamil. Celje ga je ob
vseh dogajanjih na mamilar-
ski sceni že zdavnaj potrebo-
valo in ga prepozno dobilo.
V VIR-u so se uresničile mno-
ge želje in pričakovanja ti-
stih, ki živimo z mladimi in
spremljamo njihove usode,
a še zdaleč ne vse.
MILKA MAČAK,
socialna delavka,
TONE LESKOVEC,
šolski pedagog
PREJELI
m, SMO
Kraja
intelek-
tualne
lastnine
Sem Alex Bass, vsestranski
glasbeni ustvarjalec. Del mo-
jega ustvarjanja so tudi bese-
dila, ki jih že dvajset let (od
1982) pišem za izvajalce pop
in ročk usmeritve. Med njimi
so tudi znana imena, npr. Šank
ročk, The drinkers. Še nikoli
v dolgoletni glasbeni karieri
se mi ni pripetilo, da bi si nek-
do poskušal prilastiti moje av-
torsko delo in se »okititi s tu-
jim perjem«, kot se temu re-
če. Mislil sem, da se meni to
ne more zgoditi. Pa se je ven-
darle.
Kljub temu, da se že od nek-
daj držim pravila, da jaz iz-
biram, komu bom pisal sklad-
be in pri tem honorar ne igra
nobene vloge, sem koncem
lanskega leta naredil izjemo.
Novopečeni celjski popevkar
Kastelo mi je tako dolgo težil
po telefonu, da potrebuje be-
sedilo v štiriindvajsetih urah,
da sem se ga usmilil. Napisal
sem popolnoma svoj, avtor-
ski tekst za skladbo Again, ki
jo izvaja Lenny Kravitz. Če pi-
šeš priredbe tako perfekcio-
nistično, kot se tega lotevam
jaz, je to težak posel. Slovenš-
čina je trd jezik - težko je najti
besede, ki zvenijo podobno,
kot besede v izvirniku. In še
hkrati tvorijo neko pomensko
celoto! Da ne govoririi o sič-
nikih in šumnikih, ki rušijo
toliko možnih kombinacij...
A v nekaj urah sem vendarle
uspel spisati kvalitetno bese-
dilo, ki ga je Kastelo brž pos-
pravil, saj je moral naslednji
dan to skladbo posneti v stu-
diu. Dogovorjena sva bila, da
se čez dva dni oglasi pri meni
in mi prinese izdelek v po-
slušanje, da sestaviva doku-
ment Prijava dela in da ga jaz
kot avtor podpišem. Tudi pra-
vo minutažo bi mi moral pri-
nesti - da bi jo vpisala v taisti
obrazec.
Minilo je leto dni, tega fanta
pa ni bilo nikoli več na spre-
gled. Skladbo sem slišal po
radiu - v bifeju, za šankom.
Krasen način, pristop in od-
nos! Še danes ne vem, kdo je
registriral moje besedilo, mo-
je avtorsko delo, kot svoje.
Vem samo to, da nekaj fino
zaudarja. Imel sem možnost
videti in slišati nekaj časopi-
snih in radijskih intervjujev,
ki jih je Kastelo imel v tem
letu in nikoli nisem bil ome-
njen kot avtor te priredbe.
Vedno se je tipček nekako iz-
maknil direktnemu odgovo-
ru ali pa je naštel nekaj av-
torjev, ki so pisali zanj, za
preostali »opus« pa je izjavil,
da je avtor on sam.
Nikoli nisem od izvajalcev
zahteval, da me v medijih
omenjajo kot avtorja njiho-
vih del. To je pač odvisno od
morale vsakega posamezni-
ka. Če pa nekdo v javnosti
(TV, radijski ali časopisni in-
tervju) tuje avtorsko delo.
predstavlja za svojega, je to
kraja. Ne glede na to, kako
vešče obrača besede.
Plačati ali ne plačati bese-
dilo - to ni vprašanje. Plačaš
lahko le pravico do uporabe
besedila, ki ti ga je nekdo na-
pisal. Avtor ostane avtor - z
vsemi avtorskimi pravicami,
ki mu pripadajo po mednarod-
nem pravu s tega področja.
ALEX BASS,
Celje
Poslanec
dr. Slavko
Gaber med
upokojenci
šestnajstega novembra je
svet mestne četrti Kajuh, v so-
delovanju z društvom upoko-
jencev, organizacijo ZB in kra-
jevno organizacijo RK, orga-
niziral srečanje starejših kra-
janov, ki je bilo v Narodnem
domu. Več kot dvesto je bilo
udeležencev tega srečanja,
med njimi tudi 99-letna gos-
pa Olga Zehnka, krajanka
Mestne četrti Kajuh, ki so ji
izročiti lep šopek cvetja.
Za kulturni program ima ve-
like zasluge prof. Domitrovič,
ravnatelj 3. osnovne šole. Več
kot osemdeset nastopajočih
glasbenikov, pevcev in recita-
torjev je pri izvajanju progra-
ma prikazalo izredno visoko
kakovost. Da pa srečanje ne
bi bilo samo formalno, je or-
ganizator poskrbel, da so so-
časno obeležili tudi pomem-
bne zgodovinske dogodke, ki
so zaznamovali tako našo pre-
teklost kot tudi sedanjost: de-
seto obletnico osamosvojitve
Slovenije, 550-letnico pode-
litve mestnih pravic mestu Ce-
lje in 60. obletnico ustanovi-
tve Osvobodilne fronte. Med
številnimi gosti je bil posebne
pozornosti deležen poslanec
državnega zbora gospod dr.
Slavko Gaber, ki je imel na
prošnjo organizatorja slavnost-
ni govor. Z izbranimi beseda-
mi je orisal pomen prejšnjih
generacij in sedanjih, ki na-
daljujejo delo. Eden brez dru-
gega tako zahtevnih nalog ne
bi opravili, je poudaril dr. Slav-
ko Gaber in se starejši genera-
ciji zahvalil za dobro oprav-
ljeno delo. Govor je bil ugod-
no sprejet, tako pri prisotnih,
kot tudi v širši javnosti.
Po uradnem delu srečanja
se je večina udeležencev po-
mudila še na zakuski in se
sproščeno prijateljsko po-
menkovala. V teh pogovorih
niso manjkale zelo lepe oce-
ne o tem srečanju ter pohva-
le, da se je nekdo spomnil
na starejše krajane. Bile pa
so tudi kritike glede prisot-
nosti novinarjev časopisnih
hiš in celjske televizije. Bile
so tudi izjeme, prisotna je bila
dopisnica Celjana.
Tako je za nami kvalitet-
no in zanimivo srečanje, po-
vezano z zgodovinskimi do-
godki. Večini bo ostalo v le-
pem spominu.
FRANC VRBNJAK,
Celje
Za
prihodnost
naših otrok
gre
ženski odbor SDS Celje je
28. novembra, v sodelovanju
s Klubom svetnikov MO SDS,
pripravil Javno tribuno z na-
slovom Živeti brez zasvoje-
nosti. K sodelovanju smo po-
vabili različne strokovnjake,
ki so podali svoje izkušnje in
strokovne poglede na prob-
lem zasvojenosti v naši druž-
bi, predvsem mladostnikov.
Da je problem dokaj pereč in
tema vroča, ni treba posebej
poudarjati. Na žalost pa pri
nekaterih strukturah v Celju
vendarle nismo naleteli na ra-
zumevanje. Tako nismo do-
bili dovoljenja pristojnega or-
gana za sodelovanje celjske-
ga strokovnjaka na področju
razpečevanja in prodaje ne-
dovoljenih drog. Naša majh-
nost in omejenost se pač ka-
že vedno tam, kjer bi lahko
presegli strankarsko politiko
za skupni cilj. Obisk pa je bil
vendarie velik, kar kaže, da
se ljudje zavedajo resnosti da-
našnjega stanja na področju
zlorabe nedovoljenih drog.
Prišli so starši in prišli so tu-
di tisti, ki se vsakodnevno sre-
čujejo z mladostniki in ki jim
ni vseeno, kaj se z njimi do-
gaja. Bil je to le eden od po-
skusov, da se o tej temi javno
spregovori. Zagotovo pa ne tu-
di zadnji, saj si bomo social-
demokratinje prizadevale
vplivati na vse, ki se s temi
problemi srečujejo. Prav ta-
ko se bomo ukvarjale tudi z
vprašanji zdravstva, šolstva,
predvsem pa sociale. Smo
ženske in matere in ta vpra-
šanja nas vsakodnevno oseb-
no zadevajo, predvsem pa se
bojimo za prihodnost naših
otrok. Vesele bi bile, če bi pri
naših prizadevanjih naletele
tudi na razumevanje in pod-
poro medijev. Da bi kdaj us-
peli premagati materialne in
druge interese in da bi brez
politiziranja kakšno stvar
spremeniti na bolje.
DARJA VERŠEC,
Ženski odbor SDS Celje
Darilni bon
Telekoma
Slovenije
K pisanju teh vrstic me je
pripravilo ne ravno lepo rav-
nanje Telekoma Slovenije do
mene, dolgoletnega telefon-
skega naročnika.
Že dve leti zapored (lani in
letos) me je Telekom obvestil,
da lahko dvignem telefonski
imenik za naslednje leto, knjige
s področno kodo 03. Ta listi-
na je bila označena tudi kot
darilni bon, s pripisom, da je
dvig knjige-imenika možen od
6. 11. do 5. 12. 2001.
Seveda sem ta telefonski
imenik želel imeti in ga v do-
ločenem terminu prevzeti na
svoji območni pošti v Mozir^
ju, a mi je bil prevzem one-
mogočen, bil sem zavrnjen.
Dvig pa mi je bil onemogočen,
bil sem zavrnjen, tako lani kot
letos (3. decembra), obakrat
z enakim odgovorom, da ga
nimajo več, da je že pošel. Me
mar vlečejo za nos? Seveda s
takšnim odgovorom ne mo-
rem biti zadovoljen, še pose-
bej ne zato, ker se to zavrača-
nje ponavlja. Želim, da bi se
ta zadeva v bodoče izboljšala.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
ZAHVALE,
POHVALE
Na
kostanje-
vem
pikniku
Kot vsako leto, so nam tu-
di letos vodilni v Domu upo-
kojencev Šmarje pri Jelšah
pripravili kostanjev piknik,
združen s tombolo. To je bi-
la letos že tretja tombola z
desetimi lepimi nagradami.
Ker kostanj raste v gozdu, ga
je bilo tret3a prej nabrati.
Za to so poskrbeli delov-
na terapevtka gospa Franja,
nekateri bolj zdravi stanoval-
ci doma, naša dva »vojaka«
Igor in Jože ter seveda hišnik,
ki jih je s kombijem peljal v
gozd. Nato smo se zbrali v
veliki dvorani jedilnice. V ku-
hinji so nam pripravili oku-
sne rogljičke, slanike s šun-
ko in seveda pečen kostanj,
z vsemi temi dobrotami pa
so nam postregle delovne te-
rapevtke, gospe Franja, Bran-
ka in Ksenja.
Medtem ko smo mi jedli
kostanj in ga zalivali z mo-
štom, je gospa Franja klica-
la številke srečnih dobitnikov
tombole, med katerimi sem
bila tudi jaz, dobila sem pr-
vo nagrado. Prišel je tudi hi-
šnikov sin Roman in nam na
harmoniko zaigral nekaj
skladb.
Iskrena hvala upravi doma
za lepo preživeto popoldne.
Vse, kar smo doživeli, nam
bo ostalo v prijetnem spomi-
nu.
HILDA LOKOVŠEK,
DU, Šmarje pri Jelšah
Nepozaben
večer
Bilo je 24. novembra, ko
smo se najzvestejši ljubitelji
narodne zabavne glasbe, čla-
ni Kluba vrtiljaka polk in valč-
kov Radia Celje, odpravili na
promocijo kasete »Prešmen-
tana ljubezen«. V Gorici pri
Slivnici je mlad ansambel Uni-
kat, praznoval skupaj s čudo-
vitimi gosti, zato bo ta lep ve-
čer ostal nepozaben. Da bi do-
ber glas segel v deveto vas, so
bili zraven tudi dobri sponzor-
ji, ki so omogočili ta projekt
spraviti pod streho, predvsem
pa pripraviti pogostitev, saj kaj
takega še nismo doživeli.
Vsem nastopajočim iskre-
na hvala. Iskrena hvala Davor-
ju za lep sprejem ter še mno-
go zdravja, sreče in ljubezni
želimo ansamblu Unikat.
ELICA ŠANTL,
Celje
KINO
Celjski kinematografi si,
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 13. do 19. ob
16. in 19. (18. ob 16.) Harry
Potter in Kamen modrosti.
Od 13. do 16. ob 22. Kaj žen-
ske ljubijo.
Mali Union: od 13. do 19.
ob 18. Kaj ženske ljubijo,
ob 20.30 Snif.
Metropol: od 13. do 19. ob
17. ter 15. in 16. ob 10. in 14.
Harry Potter in Kamen mo-
drosti. Od 13. do 19. ob 20.
Je sploh lahko še slabše. 14.
in 15. ob 22. drama Snif.
Kino Žalec: 14. do 16. Pla-
net opic, Scary movie 2 in
Munje.
Kino Velenje - velika dvo-
rana od 13. do 19. Ameriš-
ka ljubljenca in Sladki no-
vember ter Atlantida - Izgub-
ljeno cesarstvo. Mala dvo-
rana 16. ob 16. Kokoške na
begu, od 17. do 18. ob 19.
Traffic - preprodajalci.
Kino Šmarje 14. ob 20. in
16. ob 18. uri Scary movie
2.
Kino Zreče 16. ob 17. in
19. uri ter 17. ob 19. uri Mou-
lin Rouge.
St. 50-13. december 2001
ZA AVTOMOBILISTE
37
November
najskromnejši letos
Novembra so pri nas pro-
dali 3695 avtomobilov. To
med drugim pomeni, da je
bila ta številka za pet od-
stotkov skromnejša od one
v lanskem novembru, hkra-
ti pa je bil enajsti letošnji
mesec najskromnejši doslej.
Skupaj so letos prodali
51.509 avtomobilov, kar pa
je za 13 odstotkov manj kot
v enakem lanskem obdobju.
Letos lahko torej pričakuje-
mo, da bo skupna prodaja do-
segla številko 55 ali morda
56 tisoč; po nekaterih napo-
vedih naj bi bilo prihodnje
leto še slabše, ampak to je
seveda le ugibanje. Zanimi-
vo in morda tudi skrb zbuja-
joče je, da so imeh trije na-
juspešnejši prodajalci novem-
bra v svojih rokah kar 44 od-,
stotkov trga, če zraven doda-
mo še enega (v tem primeru
Fiat), se ta delež poveča na
52 odstotkov. Sicer pa je se
je novembra spet najbolje
prodajal Renault (779 vozil
ali za 16,6 odstotka več). Sle-
dil mu je Volkswagen (528,
plus 2,5 odstotka), na tret-
jem mestu se je ustalil Peu-
geot s prodajo 398 vozil
(plus 12,1 odstotka). Med to-
varnami, ki so novembra naj-
Opel astra ni med desetimi najbolje prodajanimi modeli v Sloveniji.
bolj padle, je bila Škoda (164
avtomobilov ah za 38,4 od-
stotka), Seat je posel zmanj-
šal za 26,5 odstotka, Fiatova
prodaja je padla za 17,5 od-
stotka. Nasprotno se lahko z
največjim novembrskim plu-
som hvali Audi, ki je prodal
149 vozil, pri čemer je bil ta
dosežek večji za 44,7 odstot-
ka. Povsem na dnu sta recir
mo dve južnokorejski avto-
mobilski hiši, in sicer Dae-
woo ter Kia. Prvi je obseg po-
slov novembra zmanjšal za
drugi kar za 84 odstot-
kov, kar morda pomeni, da
se tovarni na slovenskem tr-
gu ne bosta zlahka pobrali.
Med avtomobih je šel naj-
bolje v promet renault clio
(307 vozil), vw golf je bil na
drugem mestu (283), na tret-
jem pa peugeot 206 (241).
Med deseterico najbolje pro-
dajanih vozil so bili še fiat
punto, opel astra, VW polo,
renault megane, peugeot 307,
Citroen saxo in renaut lagu-
na.
Maybach leta 2002
Mercedes Benz, ki je sestavni del nemško-ameriškega
koncema DaimlerChrysler, bo leta 2002 na trg pripeljal
luksuzno limuzino maybach.
Avto je dobil ime po legendarnem inženirju, ki je v začetku
prejšnjega stoletja delal pri Mercedesu. Kar 5,7 metra dolga
limuzina je v tem trenutku na dokončnih preskusih; pri Mer-
cedes Benzu menijo, da se jim bo vsako leto posrečilo proda-
ti do 1500 avtomobilov res najvišjega cenovnega razreda. O
končni ceni se še ne govori, je pa jasno, da za manj kot 700 ali
800 tisoč mark tega avtomobila ne bo v nobeni garaži.
Fordi za slovensko policijo
Slovenska policija je pred dnevi prevzela 44 novih vo-
zil. Gre za forde focuse in dva mondea.
Focuse bo poganjal bodisi 1,6-litrski bencinski bodisi 1,8-
litrski dizelski motor, medtem ko so obema mondeoma
namenili V6 bencinski agregat, ki razvije 170 KM. Za sedaj
še ni jasno, ali bodo morda mondea uporabili tudi za kon-
troliranje prometa.
Prihodnje leto
naslednik F50
i Pri maranellskem Ferrariju se pripravljajo na rojstvo,
saj naj bi prihodnje leto, predvidoma oktobra ali novem-
bra, predstavili naslednika ferrarija F50.
Ta novi avtomobil, ki je za sedaj znan pod tovarniško
oznako FX, bo imel veliko tistega, kar imajo sicer bolidi Fl.
Seveda bo v središču pozornosti ob vsem drugem motor. To
naj bi bil dvanajstvaljnik z močjo 650 KM, ki ga bodo po-
skušati krotiti s polavtomatskim šeststopenjskim menjalni-
kom. Zunanjost bo delo znanega oblikovalskega študija Pi-
ninfarina, po sedanjih napovedih pa naj bi novi ferrari stal
približno milijon mark.
Št. 50-13. december 2001
38
ZA AVTOMOBILISTE
V ZDA imajo plus
Oktobra so v ZDA proda-
li veliko več avtomobilov kot
oktobra lani, sedaj pa vse
kaže, da bo tako tudi no-
vembra.
Tako naj bi General Mo-
tors svojo prodajo v enajstem
letošnjem mesecu povečal za
15 odstotkov, Ford za 10,
Chrysler naj bi imel enak re-
zultat kot lani, medtem ko
naj bi se prodaja neameriš-
kih avtomobilov povečala za
12 odstotkov. To ni posebej
veliko presenečenje, kajti po
11. septembru so predvsem
ameriške avtomobilske tovar-
ne začele ponujati avtomo-
bile z izjemno ugodnimi po-
sojili, tako rekoč brez obre-
sd. Zanimivo je, da je bil po-
sel v novembru dober pred-
vsem pred praznikom (zah-
valni dan je v ZDA eden naj-
večjih praznikov); po seda-
njih podatkih predstavlja pro-
daja avtomobilov kar 22 od-
stotkov vse ameriške proda-
je na drobno. Ob tem neka-
Tudi Chevrolet blazer se je dobro prodajal.
teri menijo, da takšnega tem-
pa predvsem ameriške tovar-
ne ne bodo zdržale v decem-
bru oziroma v prvih mese-
cih prihodnjega leta, ko naj
bi se povpraševanje po avto-
mobilih zmanjšalo kar za po-
lovico. Hkrati opozarjajo, da
je takšna prodaja vendarle
precej tvegana, kajti za na-
kup so se odločali predvsem
ljudje, ki sicer ne bi imeli do-
volj denarja za avtomobil; pri
tej vrsti kupcev pa se menda
dokaj pogosto zgodi, da ka-
sneje niso sposobni odplače-
vati posojila, pa čeprav je
majhno.
Novi jeep cherokee na boku
Novi jeep cherokee se v
ZDA imenuje liberty in očit-
no je, da se mu vsaj na dru-
gi strani luže ne bo pisalo
najbolje.
Med preskušanjem se je na-
mreč novinarjem avtomobil-
ske revije Autoweek v okvi-
ru tako imenovanega losovega
testa posrečilo vozilo prevr-
niti na bok oziroma na stre-
ho. Kako bodo ukrepali pri
DaimlerChryslerju, je ta hip
še povsem neznano. Zanimi-
vo pa je, da so pri nekaterih
evropskih avtomobilskih re-
vijah oziroma časopisih opra-
vili podoben test s cherokee-
jem, vendar se ni zgodUo nič
posebej kritičnega.
Jeep cherokee »pogrnil« na losovem testu.
Ameriški f ocusi znova na pregled
Ameriški Ford ima v zad-
njem letu ogromno težav.
Pred časom so tudi zaradi
tega zamenjali prvega člo-
veka Jaca Nasserja, ki naj
bi bil med drugim odgovo-
ren za vse zaplete pri
opremljanju forda explo-
rerja s spornimi bridgesto-
ne/firestone pnevmatika-
mi.
Sedaj iz tovarne sporočajo,
da bodo poklicali na izredni
pregled kar 280 tisoč focusov,
in sicer avtomobile, ki so bili
izdelani lani in letos. To naj bi
veljalo predvsem za vozila, ki
so jih prodali na ameriškem tr-
gu. Kot sporočajo, naj bi ob-
stajala možnost, da bi prišlo do
napake na zadnjih kolesih. To
naj bi bilo povezano z rjave-
njem kot posledico delovanja
soli, ki jo pozimi posipavajo
po cestah. Kot pravijo pri For-
du, se doslej še ni oglasil ku-
pec, ki bi imel takšne težave s
focusom, vendar bo tovarna
kljub vsemu opravila preven-
tivni pregled. Ob tem je ven-
darie zanimivo, da so ameriš-
ko izvedenko focusa klicali na
popravilo že sedemkrat.
Ameriški ford focus - že osmič na pregled.
Št. 50-13. december 2001
INFORMACIJE
39
Nakupi po
meri v Eri
Ena večjih Erinih proda-
jaln Prima C&C se nahaja
ravno prav blizu centru Ce-
lja in je hkrati dovolj odmak-
njena iz nepopisnega mest-
nega vrveža. Na obrobju med
Celjem in Levcem na Lavi 2,
se Prima C&C razprostira na
kar 4000 m^ površin, od te-
ga je okoli 2500 m^ prodaj-
nih, ostalo pa predstavljajo
pomožni in parkirni prosto-
ri. Več deset pokritih parkir-
nih mest je še posebej dobro-
došlih ob slabem vremenu.
Po odprtju Prima C&C v lan-
skem letu seje dejavnost centra
vsebinsko in organizacijsko
razvijala, saj sodelujejo z go-
stinci, zdravilišči, šolami, vrt-
ci,  domovi  upokojencev.
manjšimi trgovci, obrtniki,
društvi, sindikati in indivi-
dualnimi kupci. Z zavzetost-
jo in inovativnostjo dosegajo
večjo prepoznavnost, kar s.e
odraža v konkurenčnosti iz-
delkov, storitev, strokovnosti
in prijaznosti prodajalcev.
Po darila v
Prima butiic
Raznovrstnost ponudbe so
v letošnjem letu dopolnili še
z novim oddelkom, ki so ga
poimenovali Prima butik.
Dobro znano ponudbo »dju-
tijev« so z meje pripeljali v
Celje. V njem lahko izbirate
med več kot sto raztičnimi
vrstami žganih pijač, cigara-
mi, tobakom in cigaretami.
Vabljivo so urediti tudi koti-
ček s kristalom, kjer lahko
najdete primerna darila ta-
ko za prijatelje kot za poslov-
ne partnerje in domače. V Pri-
ma butiku znajo prisluhniti
vašim željam in strokovno sve-
tovati, darila primerno aran-
žirajo in po dogovoru tudi do-
stavijo.
Več icot ie
trgovina
Ob obisku centra vas bo-
do presenetili z zanimivimi
promocijami novih izdelkov,
degustacijami, demonstraci-
jami, dnevi raztičnih kuhinj,
predstavitvami blagovnih
znamk in komercialnimi dne-
vi. Skupaj z dobavitelji pri-
pravljajo tudi strokovne ek-
skurzije s priznanimi stro-
kovnjaki. V tem predpraznič-
nem času je zanimiva nasled-
nja ponudba:
na Erin center Prima C&C
se lahko obrnete tudi, če pri-
pravljate veselico, družabno
srečanje ali vesel zaključek
ob novem letu. Takrat poskr-
bijo za čudovite narezke, bla-
go pa dostavijo na reverz.
Za prazniice in
vsalc dan
v Prima C&C centru boste
zagotovo našli nekaj zase, saj
so v Eri zaokrožili ponudbo
vsega živilskega blaga. Kma-
lu bodo zaživeli tudi oddel-
ki z mesom, kruhom, sadjem
in zelenjavo. V predpraznič-
nem času vas bo pot gotovo
vodila tudi v bogato založe-
no vinoteko z buteljčnimi vi-
ni, našli pa boste tudi vse os-
tale alkoholne in brezalko-
holne pijače, moko in mlev-
ske izdelke, konzervirano
sadje in zelenjavo. Še tako
zahtevne bo zadovoljila iz-
bira čokolad in bonbonov
priznanih znamk, kave in
kavnih nadomestkov, juh, di-
šav, začimb, ribjih in mesnih
konzerv...
Da je ponudba Prima C&C
centra res kar najbolj po-
polna, priča tudi bogata po-
nudba neživilskega blaga,
saj lahko najdete vse za gos-
podinjstvo, kozmetiko, pa-
pirno galanterijo, male gos-
podinjske aparate, pvc in
stekleno posodo ter sreds-
tva za varstvo rastlin in ne-
go živali ter hrano za do-
mače živali...
V Erinem Prima centru
C&C pripravljajo tudi redne
mesečne akcije, kjer lahko
nakupujete še posebej ugod-
no, za imetnike Prima kar-
tice pa pripravljajo posebna
presenečenja. Ugodne naku-
pe pa vam jamčijo tudi z nji-
hovo kartico Prima.
Celjski Prima C&C je tretji
v verigi Erinih Prima Cash
in Carry-jev - druga dva sta
v Velenju in v Ravnah na
Koroškem.
V Eri niso pozabili niti na
proračunske porabnike, kot
so šole, vrtci in domovi upo-
kojencev, saj so za njih pri-
pravili ponudbe posebno
ugodnih nakupov.
Podjetniki, gostinci - da
bi bili nakupi še prijaznej-
ši, vam priznajo popuste
za lastni dvig blaga, do-
datne količinske popuste
ter stimulirajo takojšnja
plačila.
BIO KOLEDAR
Peti izbor
Do 31. decembra sprejema-
mo v uredništvu NT&RC praz-
nične voščilnice ob božičnih
praznikih in novem letu. V
štirih letih, kar traja naša ak-
cija, se je vedno odzvalo veli-
ko ustvarjalcev, ki sami do-
ma ah v vrtcu in šolah pri-
pravljajo voščilnice.
Namen naše akcije je vzpod-
buditi ustvarjalno žilico in na-
graditi izvirne voščilnice z do-
brimi in nekovencionalnimi
teksti. Tudi letos bomo nagra-
diti tri najboljše voščilnice
posameznikov ter vrtcev in šol.
Veseli bomo sodelovanja več-
jega števila družin, ki so se v
prvih akcijah že lepo odzvale.
Zaželeno je, da so voščilnice
enostavne in prijetne ter imajo
jasno sporočilo ob dveh praz-
nikih.
Tudi pri letošnji peti akci-
ji izbora naj voščilnic je po-
krovitelj Občina Vojnik, ki
napoveduje lepo zaključno
prireditev s podelitvijo priz-
nanj. Doslej so bile zaključ-
ne prireditve pri Zotd v Ivenci,
Pri Mark v Novi Cerkvi, na
Dobrotinu nad Vojnikom in
lani pri Turistu na Frankolo-
vem. V žiriji za ocenjevanje
bosta Tatjana Cmok iz Šent-
jurja in Jože Žlaus iz Globoč
pri Vojniku, ki bo tudi pri-
pravil lepa priznanja. Iz na-
tečaja in ocenjevanja so iz-
ključene voščilnice delovnih
organizacij.
Torej pohitite in pripravite
voščilnice za sodelovanje v na-
ši najmlajši akciji. In ne po-
zabite napisati točnega naslova
avtorja voščilnic, na kuverto
pa pripisati »Voščilnice 2002«.
TV
DESKANJE
PO SPIETU
Sam svoj stripar
Tako, pa smo tam. Danes
lahko s pomočjo Interneta
res že vsakdo postane stri-
par. Tako se vsaj zdi po obi-
sku spletne strani Stripcrea-
tor.com (vi^ww.stripcrea-
tor.com). Najbrž mi ni tre-
ba posebej razlagati, kaj
počne ta stran. Jasno, stri-
pe dela. In to precej uspe-
šno. Imate spletno stran, ki
bi jo radi popestrili s svoji-
mi stripi? Nič lažjega. Saj
pravim, zdaj je prišlo pet mi-
nut tud za nas, ki ne zna-
mo niti pravilno držati
svinčnika v roki.
Toda, šalo na stran. Kljub
temu, da gre za amatersko
sceno, je tale stran precej za-
bavna. Princip delovanja je
enostaven. S pomočjo vna-
prej narejenih predlog lah-
ko sestavljate kratke stripe,
vse pa seveda ni več odvi-
sno od vaših risarskih spret-
nosti, temveč predvsem od
same ideje in, jasno, scena-
rija. Stripi lahko obsegajo po
tri okvirčke, izbirate pa lahko
med vrsto predlog, tako za
ozadje, kot za junake v va-
šem stripu.
Najprej se boste morali pri-
javiti, kar vam ne bo vzelo
veliko časa. Ko boste enkrat
postali član, boste lahko tu-
di tekmovali z ostalimi upo-
rabniki. Vaši stripi bodo na-
mreč na ogled in za njih bo
moč glasovati. Nekaj uporab-
nikov se je precej izkazalo
in njihovi stripi so postavljeni
na še posebej vidno mesto.
Ko boste torej prijavljeni
v sistem, lahko začnete s se-
stavljanjem stripa. Da ne bo
pomote, strip lahko začnete
sestavljati, ne da bi se prija-
vili, vendar ga ne boste mo-
gti shraniti. Vsak strip je se-
stavljen iz treh okvirčkov, kot
sem že napisal v začetku. Pod
vsakim okvirčkom imate na
voljo več sklopov visečih me-
nijev. Prvi določa levo ose-
bo, drugi desno, tretji pa ko-
mentar in ozadje. V sklopu
menijev za vsako osebo lah-
ko posebej izbirate med za-
jetno množico likov, nato pa
jih postavljate v različne po-
ložaje, jih obračate v levo in
desno in podobno. Malce eks-
perimentiranja ne bo odveč.
Morda bo dobro tudi, če si
boste najprej ogledali nekaj
stripov izpod rok drugih av-
torjev, vendar to seveda ni ob-
vezno. Umetniška svoboda je
pač nad vsem, kajne.
Ko ste torej izbrali prvo ose-
bo, je čas, da ji položite be-
sede v usta, oziroma v balon-
ček. Ne pozabite označiti, ati
gre za izgovorjene besede ali
zgolj za misel, saj bo temu
primeren tudi balonček. Na-
to ponovite proceduro za de-
sno osebo, nato določite
ozadje in nadaljute z nasled-
njim okvirčkom.
Stvar je zajes zabavna, če
imate kaj povedati. Pa tudi če
nimate, saj se vse dogaja v
realnem času, tako da boste
nastajanje stripa lahko sproti
spremljali in po želji tudi spre-
minjali končno podobo. Od-
lična zabava, ki pa utegne mal-
ce razočarati tiste, ki ne upo-
rabljajo Internet Explorerja,
saj povsem pravilno deluje le
v tem programu. To pa je
hkrati tudi edina slaba točka
te strani. Resnično vredno og-
leda.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
St. 50-13. december 2001
40
NASVETI
PREDPRAZNICNI KOLAČ
Popoldanske sladkosti
Piše: MAJDA KLANŠEK
Zimski popoldnevi so manj mrzli in sivi, če jih preživi-
mo v prijateljski družbi. Skuhamo kavo ali čaj in postre-
žemo s slastnim kolačem. Kolač spečemo tudi kot neke
vrste pokušino: če se nam posreči sedaj, ga bomo hitro in
brez težav spekli tudi za bližnje praznike. Vaja dela moj-
stra!
Praznični
kolač
Potrebujemo: 360 g moke,
20 g kvasa, 1 del mleka, 120
g sladkorja, 3 rumenjake, 2
jajci, 180 g mehkega masla
ali margarine, 200 g rozin, na-
ribano limonino lupino, pol
žličke soli. Za model: 20 g
raztopljenega masla ali mar-
garine in 30 g listasto nareza-
nih mandljev. Za premaz: 6
žlic viskija ali vinjaka in 130
g sladkornega sirupa (skuha-
mo ga tako, da pristavimo 100
g sladkorja in 5 del vode, pu-
stimo, da prevre, nato pa po-
čakamo da se ohladi).
V skledo damo 120 g mo-
ke, nadrobljen kvas, sladkor
Praznični kolač
in mlačno mleko. Zmešamo,
da dobimo kašasto zmes. V
pokriti posodi in na toplem
naj zmes vzhaja 30 minut. Na-
to dodamo preostalo moko,
rumenjake, jajci, maslo ali
margarino, oprane, ocejene
in v moki povaljane rozine,
hmonino lupino in sol. Do-
bro pregnetemo z metlicami
električnega ročnega mešal-
nika, da dobimo gladko in
voljno testo. Pokrijemo ga s
krpo in pustimo na toplem,
da vzhaja 45 minut. Model
namastimo z raztopljenim
maslom ah margarino in po-
tresemo z listasto narezani-
mi mandlji. V model damo
testo in pustimo, da ponov-
no vzhaja 10 do 20 minut.
Nato damo model takoj v pe-
čico, ogreto na 180 stopinj
in pečemo kolač 60 minut.
Pripravimo sirup in ga ohla-
jenega zmešamo z viskijem
ali vinjakom. Pečeni kolač
zvrnemo na kuhinjsko rešet-
ko, da se ohladi, nato ga pre-
mažemo s sirupom in na de-
belo potresemo s sladkorjem
v prahu. Kolač zavijemo v
' prozorno folijo, svež ostane
tudi do 14 dni.
Kolač z
rozinami
Potrebujemo: 250 g masla
ali margarine, 200 g sladkor-
ja, vanilin sladkor, naribano
limonino lupino, 3 jajca, 500
g moke, 1 pecilni prašek, 1/8
litra mleka, 250 g rozin, 50 g
mandljev, maščobo za model,
sladkor v prahu.
Na sobni temperaturi
zmehčamo maslo ali marga-
rino, penasto razmešamo z
metlicami električnega roč-
nega mešalnika, po žlicah do-
dajamo sladkor in ves čas me-
šamo, da dobimo gladko
zmes. Dodamo vanilin in na-
ribano limonino lupino. Dru-
go za drugim ubijemo v zmes
jajca in jih gladko razmeša-
mo. Moko presejemo s pe-
cilnim praškom. Polovico te
zmesi takoj zmešamo v te-
sto, drugo polovico pa doda-
jamo postopoma, prilivamo
tudi mleko in mešamo, da na-
stane gladko, težko testo, ki
se počasi trga od kuhalnice.
Operemo rozine in jih osu-
šimo na krpi. Mandlje preli-
jemo z vrelo vodo, da odsto-
pi kožica, nato jih olupimo
in grobo sesekljamo. Rozi-
ne in mandlje zamešamo v
testo. Namastimo model in
damo vanj testo. V ogreti pe-
čici pečemo kolač pri 175
stopinjah 60 minut. Ko ga zvr-
nemo iz modela, ga na debe-
lo potresemo s sladkorjem v
prahu.
Makov
kolač
Potrebujemo: os-
novno testo za kolač,
maščobo za model,
30 g nemletega ma-
ka, 100 g mletega ma-
ka, 30 g sladkorja v
prahu.
Testo umešamo po
osnovnem receptu.
Model s prostornino
1,5 litra namasdmo z zmeh-
čanim maslom ali margari-
no in potresemo z nemletim
makom. Tretjino pripravlje-
nega testa zmešamo z mle-
dm makom. V model damo
nato najprej eno od preosta-
lih dveh tretjin svetlega te-
sta, na vrh damo z makom
zmešano testo, nato pa še
preostalo svetlo testo. Model
postavimo na srednjo reš«
ko v ogreto pečico. Pri i;
stopinjah pečemo kolač 1
do 55 minut. Model posta)
mo na rešetko in kolač p
sdmo, da se ohlaja 10 mini
Nato ga previdno zvrnemo i
pladenj in odstranimo m
del. Kolač naj se povsem o
ladi. Na debelo ga potres
mo s sladkorjem v prahu.
Sirove blazinice
Za 4 osebe potrebujemo: zavitek globoko zamrznjenega
hstnatega testa, 100 g gnjati, 150 g sira, sol, mleto sladkfl
papriko, 1 jajce za premaz
Listnato testo odtajamo. Tanko ga razvaljamo in nareže-
mo na pravokotnike v velikosd 8x10 cm. Na sredino vsake-
ga pravokotnika damo košček gnjati in košček sira. Rahlo
osolimo in popramo. Testo preganemo, da dobimo blazini-
ce. Robove tesno stisnemo, najbolje je, da jih prej rahlo
navlažimo z vodo, da se testo bolje sprime. Blazinice pre
mažemo z razžvrkljanim jajcem. Na vrhu napravimo zarij
zo z nožem ali pa blazinico prebodemo z vilicami, da me|
pečenjem uhaja sopara. Zložimo jih na pekač, rahlo navli
žen z vodo. Pečemo v pečici, da zlato zarumenijo. Ponudi-
mo jih še tople k pivu ali vinu.
Kakovostna vina
jeruzalemskih goric
Slikoviti griči jeruza-
lemskih goric so že dolgo
posajeni s trto. Najverjet-
neje so se s pridelovanjem
vina na tem območju pr-
vi pričeli ukvarjati Kelti,
ki so tod živeli okrog leta
700 pr. n. št.. Rimski im-
perij je kasneje dodatno
pospešil razvoj vinograd-
ništva.
Vinogradi v Ljutomersko-
Ormoških goricah so v sred-
njem veku v večji meri prešli
v last salzburške nadškofi-
je, nemškega viteškega reda
in admontskega samostana
ter druge posvetne in cerk-
vene fevdalne gosposke. Le-
ta 1894 so v Ormožu usta-
novili Vinorejsko društvo, le-
ta 1898 pa Kletarsko druš-
tvo oziroma Vinarsko zadru-
go, obe sta spremenili po-
ložaj slovenskega malega vi-
nogradnika na bolje; tako pri
predelavi vina kot pri pro-
daji.
Po trtni uši, ki je pustošila
po evropskih vinogradih ko-
nec prejšnjega stoletja, je
prišlo do pomanjkanja vina.
Večino pridelka iz Ljutomer-
sko-Ormoških goric so v te-
danjem času prodali v Gra-
dec, na Zgornjo Štajersko,
Salzburško in Koroško. Po le-
tu 1918 sta vlogo Gradca kot
največjega kupca vin zame-
njali Ljubljana in Gorenjska.
Državno
posestvo
Jeruzalem
Vinogradi so bili konec dru-
ge svetovne vojne v precej sla-
bem stanju. Zaradi bojev je
bilo uničenih mnogo prvo-
vrstnih vinogradniških leg na
Kogu. Leta 1945 so ustano-
vili državno posestvo Jeruza-
lem, ustanovljene pa so bile
še številne zadruge. Iz teh je
leta 1962 nastalo Vinograd-
niško gospodarstvo Jeruza-
lem-Ormož, leta 1962 pa je
Kmetijski kombinat Jeruza-
lem Ormož, ki je združil
družbeno in zasebno kmetijs-
tvo v občini. V tem času je
vinogradništvo doživelo nov
razmah, saj je bilo obnovlje-
nih vseh 600 hektarov vino-
gradov, s katerimi je tedaj
upravljal kombinat. To je
vzpodbudilo tudi sistematič-
no obnovo pri zasebnih vi-
nogradnikih.
Danes podjetje Jeruzalem
Ormož VVS d.d., ki je na-
slednik kombinata, obdeluje
550 hektarjev vinogradov in
je največji »vinogradnik« v
Sloveniji. Pridelujejo tudi tr-
sne cepljenke in tako uspe-
šno nadaljujejo stoletno tra-
dicijo odbire najboljših tr-
sov in trsničarstva na Sloven-
skem.
Priznani v
mednarodnem
merilu
Leta 1967 so v Ormožu
zgradili novo vinsko klet, ki
je močno vplivala na razvoj
sodobnega kletarstva. Klet
sprejme 5.600.000 litrov vi-
na. Grozdje, ki prihaja, je sa-
mo iz Ljutomersko-Ormoš-
kih goric in sicer iz prvovrst-
nih leg Jeruzalema, Koga, Sve-
tinj, Litmerka, Vinskega Vr-
ha, Brebrovnika, Temnarja,
Kajžarja in Cerovca. Izbor
sort že dalj časa ostaja nes-
premenjen. Klet prideluje sa-
mo bela vina. Jeruzalemčan,
vrhunska bela vina sort ši-
pon, laški rizling, renski riz-
ling, chardonnay, sauvignon,
sivi pinot (rulandec), beli pi-
not, traminec, muškat oto-
nel, rumeni muškat, zeleni
silvanec, rizvanec, kerner in
ranina, opremljena z značil-
no rumeno etiketo z zlatim
ormoškim grbom, so znana
tako v Sloveniji kot na ob-
močju bivše Jugoslavije in so
sinonim za kakovostno slo-
vensko vino. Poleg teh vin v
kleti pridelujejo tudi vina po-
sebnih kakovosti, kot so poz-
ne trgatve, izbori, jagodni iz-
bori, ledena vina in suhi ja-
godni izbori.
Kmalu po tem, ko je bila
klet zgrajena, so pričeli tudi
s pridelovanjem penečih se
vin. Od začetka pa do danes
so prejeli rekordnih šest na-
zivov šampion na mednarod-
nem vinskem ocenjevanju v
Ljubljani.
V letu 2001 so za kakovost
svojih vin prejeli številna
priznanja doma in v tujini,
med drugim tudi veliko zla-
to medaljo za renski rizMng
letnik 2000 v Bruslju.
Poleg slikovite vinske ce-
ste, na kateri se lahko popot-
nik ustavi v zidanici Malek
in tam poskusi vina ormoš-
ke kleti, je zanimiv tudi og-
led vinske kled v Ormožu.
Čeprav na pogled sodobna
klet, se tehnologija priprave
vina ni dosd oddaljila od tra-
dicionalnih načinov kletarje-
nja in njihovih kletarskih
skrivnosti, saj vina še zme-
raj dozorevajo v hrastovih so-
dih. Lokacija ob srednjeveš-
kem parku in zanimiva arhi-
tekturna zasnova kleti sta po-
leg izvrstnih vin še razlog veČ,
da jo obiščete.
St. 50-13. december 2001
MODA
41
Razkošje po slovensko
Domača moda kot navdih za novo zimsko oziroma slovesno oblačilo
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Thaler Collection
Pletilni studio Draž
Akultura
Če v prvih vrstah ne bi se-
dele znane osebnosti oziro-
ma domači obrazi sloven-
ske modne scene, bi letoš-
nje novembrsko dogajanje
v ljubljanski Festivalni dvo-
rani lahko zamenjali s kak-
šno pariško ali milansko
modno revijo.
Na tradicionalni jesensko-
zimski prireditvi Modne Ja-
ne smo namreč med peščico
tujih videli razkošne trendov-
ske kreacije, podpisane z do-
mačimi oblikovalskimi ime-
ni oziroma blagovnimi znam-
kami slovenskih tekstilnih
proizvajalcev.
Kljub posameznim skeptič-
nim pripombam, da je bil to
le unikatni prikaz vzorčnih
modelov, ki se ne bodo ni-
koli več pokazali v javnosd,
še manj v trgovinah in je to-
rej ta predstavitev zgolj sa-
ma sebi namen, pa so reči na
drugi pogled mnogo bolj op-
timistične. Po zagotovilih ne-
katerih ustvarjalcev se bo ve-
čino prikazanega uvrstilo v
redne kolekcije oblačil, to-
rej...
Pustimo se presenetiti, do
takrat pa uživaj mo v pogle-
du na svileno, usnjeno, ple-
teno in krzneno razkošje po
slovensko. Seveda ne gre
zgolj za razkošje po finanč-
ni plati, gre predvsem za no-
vo modno filozofijo razkoš-
ja izvirnosti, raztičnih stdov.
barvnih in vzorčnih kombi-
nacij...
Na prireditvi v scenariju,
režiji in stylingu znanega
tandema Sašo Radovič in
Barbara Žnidar so sodelo-
vali: Cerruti, Versace Clas-
sic Y2, lUV, Labod, Mura,
Akultura, Cliche, Pletenine
Ros, Thaler CoUection, Vo-
deb, Alvoi, Devetka, Pletil-
ni studio Draž in Komet. Ce-
lotno podobo so zaokroži-
li z obutvijo Peko, Planika,
Lopatec in Faith, torbice sta
dodali Marjeta Grošelj in Le-
rota.
Najbolj všečni? Po mnenju
mnogih pravljično bleščeči
Labod, trendovska Mura in
oblikovalka Zdenka Ščančar,
ki se je tokrat prelevila v Ano
Karenino in s kučmami ter
krznenimi obrobami okrasila
asimetrična krilca in do tal
segajoče plašče. Tudi usnje-
ni pop-art z Alenko Globoč-
nik ni ostal neopazen, pa no-
stalgični celjski Thaler, ki v
najnovejši kolekciji obuja se-
cesijska vzorčenja in dovo-
ljuje moškim, da se prelevi-
jo v prave romantične šarmer-
je.
Navdušil je Pledlni studio
Draž iz Velenja in Ljubljane,
ki dokazuje, da so pletenine
čudovite oblačilne mojstro-
vine. Ponazarjajo lahko re-
liefne zemeljske plasti, jesen-
ski gozd v vetru, valovito
morje ali stilizirano obliko
školjke kapesante...
Ideje, ki nudijo očem zgolj
estetski užitek, lahko pa vam
služijo tudi kot inspiracija za
nakup vaše nove silvestrske
obleke.
Foto: STANE JERKO
Nagradno vprašanje decembra
Katero zimsko pokrivalo je letos znova modni hit?
. a) Bareta v stilu Grete Garbo;
b) Kučma v stilu Ane Karenine.
Št. 50-13. december 2001
INFORMACIJE
47

Gledališče
SLG-13. ob 19.30 za abon-
ma četrtek in izven Moje srce
je v Zvorniku o^alo. 14. ob
19.30 za izven in 18. ob 19.30
dobrodelna predstava v korist
Lions kluba Celje - Keleia Pod-
najemnik. 16. teden Otroš-
kega programa: 16. ob 16. uri
za izven Živalske novice, Gle-
dališča Koper, 17. ob 10. in 12.
uri zaključeni predstavi Pete-
lin Caruso, Moje gledališče iz
Ljubljane, 18. ob 10. uri ter
19. ob 10. in 12. uri Ostržko-
ve dogodivščine.
Kulturni center Laško 14.
ob 19.30 komedija Ljubim
cifro, Anice Kumer in Jurija
Součka.
Terme Zreče 13. ob 17. uri
komedija Moj vražji prija-
telj. 17. ob 18. uri lutkovna
igrica Sapramiška.
Gasilski dom Nova Cer-
kev 15. ob 19. uri Župano-
va Micka, v izvedbi doma-
če gledališke skupine.
Dom kulture Velenje 15.
12. ob 10. uri lutkovna pred-
stava Žabji kralj.
Koncerti
Narodni dom 13. ob 17. uri
koncert Dekliškega pevskega
zbora Gimnazije Celje - Cen-
ter. 14. ob 19.30 božično-no-
voletni koncert KD Antona Aš-
kerca, z Mladinskim orke-
strom I. Gimnazije in gosd. 17.
ob 20. uri koncert Mladinskega
simfoničnega orkestra Glasbe-
ne šole Celje in 19. ob 19.30
samostojni božično-novoletni
koncert Mešanega Moškega PZ
I. Gimnazije Celje.
Župnijska cerkev Sv. Du-
ha v Celju 14. ob 19. božični
koncert Komornega zbora iz
Celja, 16. ob 19.30 dobrodel-
ni koncert Slovenskega okte-
ta, 17. ob 19. uri božični kon-
cert Vokalne skupine Cvet, 18.
ob 18.45 božični koncert Me-
PZ Celeia iz Celja, 19. ob 20.
uri božični koncert New Swing
Ouarteta.
Glasbena šola Celje 14. ob
19.30 koncert orgelskega vir-
tuoza in pedagoga Dalibora Mi-
klavčiča. 19. ob 19.30 koncert
saksafonista Luke Loštreka in
pianista Blaža Puciharja.
Kulturni center Laško 20.
ob 19.30 božično novoletni
koncert ansambla Robija Zu-
pana, kvarteta Svit in Alfija Ni-
piča. 21. ob 19.30 božično-no-
voletni koncert Pihalnega or-
kestra Slovenske policije.
Dvorana Forum Celje 14.
ob 21. uri Celjski večer z...
Elvisom Jacksonom.
Cerkev Sv. Jurija Šentjur
15. ob 19.30 koncert Komor-
nega zbora Ipavska iz Vipave
tet organistke Nade Paškvan
in flavtistke Alenke Zupan.
Kulturni dom Šentjur 14.
ob 21. uri mini koncert sku-
pin Panacea in Jadranko pa
uni.
Avla OŠ Šentjur 19. kon-
cert Otroškega pevskega zbo-
ra OŠ Šentjur in Pihalnega or-
kestra GŠ Šentjur.
V Zdravilišču Rogaška
Slatina 15. ob 20. in 16. ob
15. uri v cerkvi sv. Jerneja
v Rogatcu, božično-novolet-
ni koncert Mešanega PZ KD
Anton Stefanciosa iz Rogat-
ca, Otroškega in mladinske-
ga pevskega zbora OŠ Roga-
tec ter kvarteta Rogatec.
Kulturni dom Škofja vas
15. ob 18. uri 1. samostojni
koncert Vokalne skupine »Pri-
jatelji«, DU Škofja vas in due-
ta Biser.
Župnijska cerkev Sv. Jer-
neja v Vojniku 15. ob 19.
uri koncert Komornega zbo-
ra Emanuel, z organistom To-
netom Potočnikom.
Glasbena šola Velenje 15.
ob 19.30 dobrodelni koncert
Lions cluba Velenje. 18. ob
19.30 božični koncert dija-
kov GŠ Velenje.
Mladinski center Velenje
14. ob 21. uri koncert skupi-
ne Atomic Bitchwax. Max
club Velenje 15. ob 21. uri
koncert skupine Let 3.
Razstave
Likovni salon Celje 14. ob
19. uri otvoritev razstave Me-
stece Celje 2.
Velenjski grad 13. ob 17.
uri odprtje razstave Jaslice.
Mladinski center Celje De-
jan Pfeifer - Svetloba in ri-
tem, do 10. 1. 2002.
Galerija Mozaik razstava
umetniških del - miniatur.
Galerija Riemer Sloven-
ske Konjice razstava Konjiš-
kih likovnikov.
Velenjski grad dela slikar-
ke Marije Sivec.
Galerija likovnih del mla-
dih na Starem gradu Celje
likovna dela učencev OŠ Pin-
ka Tomažiča iz Kopra.
Kulturni center Laško ka-
rikaturist Božo Kos.
Občasni prostori Muzeja
novejše zgodovine razstava
»Kaj ni muzejski predmet?«
Osrednja knjižnica raz-
stava Stare celjske gostilne,
do 31. 1. 2002.
Likovni salon razstava
Out Of The Blue, Tanje La-
žetič in Dejana Habichta.
Pokrajinski muzej Celje
razstava Srednjeveški tlakovci,
do 31.1. 2002 in razstava Mar-
te Lukaščik z naslovom Čipka
iz babičine skrinje, do 24. 12.
Galerija Otto »Prijateljeva-
nja 2001«, do 31.; Galerija Mik
Celje Ivana Andič - Todič, do
19. 1. 2002; Galerija Borovo
- prodajalna Amina Kolarič,
do 23. 1.2002;EtolAlicaJav-
šnik; Galerija Zavoda za
zdrav, varstvo dr. Raj ko Li-
vio; Kulturni klub Ivan Can-
kar Zdenka Vinšek, do 31.
Ostalo
Avla dvorca Novo Celje -
adventni sejem 16. med 10.
in 18. uro.
Velenjski grad 16. ob 10.
uri pravljica Obuti maček.
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje 18. ob 18. uri
predavanje o Beli štorklji v Slo-
veniji, Društva za proučevanje
in opazovanje ptic Slovenije.
Mladinski center 13. ob
20. potopisno predavanje
»Taivvan z budizmom«. 15.
ob 20. uri predstavitev roma-
na Kralj ropotajočih duhov.
Občinska matična knjiž-
nica Žalec 14. ob 18. uri
obisk »Krasne čarovnice z Bra-
davičarke«, ki se bo z otroci
preizkusila v kvizu na temo
Harryja Potterja.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 17. ob 17. uri lite-
rarni večer z Radmilo Bog-
danovič Tratnik in njenimi
pesmimi.
Kulturni dom Rogatec 15.
ob 18. uri predstavitev knji-
ge Vladimirja Vekiča »Kaj bi
ti govoril, Ivan«.
Kulturni dom Šentjur 18.
ob 17. uri ljudske pesmi v iz-
vedbi Ženskega pevskega
zbora Dramlje in citrarke Ire-
ne Zdolšek.
Kulturni dom Ponikva pri
Grobelnem 18. ob 19. uri li-
terarno društvo Šentjur na
obisku.
Pravljična soba pri Miš-
ku Knjižku ob 17. uri - 13.
lutkovna predstava Urarna Ti-
ka tak in 14. pravljica Mala
muca išče dom, s Tino Go-
renjak in Božičkom.
Ustvarjalne
delavnice,
seminarji
Pokrajinski muzej Celje
- otroške likovne delavni-
ce (izdelava čestitk, oddsko-
vanje, čipke, izdelovanje
okraskov...) 13., 14., 18. in
19. od 16. do 17.45.
Mladinski center Celje 13.
ob 16. angleški tečaj, ob 18.
računalniška delavnica in ob
17.30 sprostilne tehnike; 14.
in 15. od 8. ure tečaj švedšči-
ne; 14. ob 15. likovna delav-
nica, ob 20. uri Clubbing; 15.
ob 16.30 aerobika; 17. ob 15.
tečaj nizozemščine; ob 18. an-
tropološka delavnica in ob 20.
tae-bo (tudi 19.); 18. ob 6. te-
čaj italijanščine; ob 19. step
inub 15.30 Power dancers; 19.
ob 18. predstavitev kratkega
filma - videodance. Plesnega
gledališča Celje.
Božično-novoletni sejem v
centru Celja - pravljična dežela
Dvorišče Knežjega dvorca
17. od 14. do 18. ure praznični
sejem, ob 16. uri ludcovna prav-
ljica OŠ Hudinja Pika Noga-
vička, ob 16.15 pravljica OŠ
Roje iz Domžal Snežaki v vrt-
cu, ob 16.15 nastop Komor-
nega moškega zbora Celje, ob
16.30 lutke »Urarna dk-tak«.
ob 16.40 nastop kvarteta Svit
in ob 17. prihod Božička. 18.
od 15. do 18. praznični sejem,
ob 16.15 »Vesele otroške pe-
smi« in nastop Pihalnega or-
kestra Celje, ob 16.30 praznični
lutkovni predstavi Ples snežink
in Prišla bo pomlad, ob 16.40
nastop Dekliškega pevskega
zbora Gimnazije Celje - Cen-
ter in ob 17. prihod Božička.
19. od 15. do 18. praznični se-
jem, ob 16.30 nastop OŠ Lju-
bečna s plesno pravljico Pe-
pelka in nastop Ženskega PZ
KUD Ljubečna, ob 16.45 prav-
ljica »Nenavadna družina« in
ob 17. uri prihod Božička.
Krizni center
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-!
čevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.
Imaš problem? Čudš stisko?
Pridi kadarkoli! Z nami se
lahko pogovoriš, dobiš in-
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-
či nas, vrata Kriznega cen-
tra so morda vrata iz stiske!;
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
zakižniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Gašper
Domjan, Janja Intihar, Bojana
Jančič, Brane Jeranko, Gregor
Katic, Sebastijan Kopušar,
Alma M. Sedlar, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Gerkeš-Lednik, Mateja
Podjed, Simona Šolinič, Tone
Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije^ Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
St. 50-13. december 2001
48
ZANIMIVOSTI
Bosanska
»špicaff
brez vrha
v celjskem gledališču si
od predstave Moje srce je v
Zvorniku ostalo veliko obe-
tajo tako v kulturnem kot
gospodarskem sodelovanju
obeh držav, je po slavnost-
ni premieri sobotne predsta-
ve »pihal« na dušo direktor
gledališča Borut Alujevič mi-
nistrici za kulturo Andreji
Rihter, ki si je predstavo og-
ledala v spremstvu soproga.
Čeprav so v gledališču na-
povedovan in med gosti pri-
čakovali slovensko-bosanski
vrh, je bila med slovenskimi
politiki le ministrica sveda iz-
jema. V pogovoru se ji je zde-
la zanimiva in uresničitve
vredna pobuda gledališča. Vel-
mož iz gospodarskih vrhov dr-
žav (kaj šele Celja) ni bilo zra-
ven, zato pa jih je več prišlo
iz kulturnih logov Slovenije,
Bosne, Hrvaške in Italije.
Celjsko predstavo so sku-
paj s Celjani (dogodek je bil
še posebej namenjen tistim Bo-
sancem, ki so v Celju že dav-
no pustili srce in se zlili z alp-
sko dušo) podoživljali števil-
ni gostje iz Bosne. Ko se je ob
koncu po dvorani zlila še Jur-
kijeva simfonija o Drini, je
dvorana ploskala in skandi-
rala, iz prve vrste pa se je (sam
Alah ve, kako mu je to lahko
uspelo) zavrtel na oder pre-
cej »okrogli« avtor Abdulah
Sidran in prvi čestital igral-
cem in rojaku Zijahu Soko-
loviču. Dolgo v večer, pozno
v noč in v zgodnje jutro in na-
to še v beli v dan je Abdulah
Sidran podoživljal večer in
Celje, ki ga je že nekoč dobro
poznalo. Spomnimo se nje-
govih znamenitih filmskih sce-
narijev in po njih posnetih fil-
mov, predvajanih na Tednu do-
niačega filma in uspešnic, kot
so: Se spominjaš Dolly Bell,
Očka na službenem potova-
nju, Kaduz in kasneje Zaklju-
čeni krog. »V vitrini v stano-
vanju v Sarajevu še vedno stoji
na častnem mestu priznanje
Tedna domačega tiliria, kovin-
ski celjski vitez. Včasih ga kdo
vzame v roke, ga potežka, in
vpraša, od kod je. Povem, da
iz Slovenije, iz Celja!«
Odkar so Bosanci prišti v
gledališče, se je tam tudi dru-
žabno življenje zastikalo dru-
gače. Poln delovne vneme je
bil prvi med prvimi in naj-
bolj priljubljenimi gosti Ne-
sim Tahirovid, umetnik, sli-
kar, scenograf in avtor raz-
stave v predverju in foyerju
gledališča, kjer so postavlje-
ne njegove »podobe na gugal-
nici časa« . Odrski delavci so
ga ob koncu razveselili še z
lastnim izdelkom: sliko mar-
šala Tita in enajstimi pete-
rokrakimi zvezdami z njiho-
vimi imeni pod njim. Kdor
bo videl predstavo in razst
vo, bo vedel, zakaj je Nes
movo srce v Celju ostalo.
MATEJA PODJB
Foto: GREGOR KATl
Zijah Sokolovič, Borut Alujevič in Andreja Rihter.
Abdulah Sidran (levo), desno Jožef Ropoša, ki je v predstavi odigral glavno vlogo.
NesImTahirovič
St. 50-13. december 2001