n
r
i
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja x* vse leto - . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za muiemstvo celo leto	$7.00
n
i
J
GLAS NARODA
i
List .slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily m the United States.
Issood every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers.'
TELEFON:
3—»71
Matter, September 21, IMS, at the rest Office at New lot, N. I, ander Act ef
of March S, 1879
NO. 162. — ŠTEV. 162.
NEW YORK, MONDAY, JULY 13, 19$1. — PONDELJEK, 13. JULIJA 1931
VOLUME
FRANCIJA JE PODALA NEMČIJI POGOJE
HINDENBURG ODSTOPI ČE
NEMCI NE DOBE POSOJILA
Kabinet te noče odreci zvezi z Avstrijo in mornariškemu programu. — Francozi stavili štiri pogoje. — Federal Reserve Bank zahteva omejen kredit kot predpogoj posojila.
BERLIN, I I. julija. — Tih, neuraden namig, da bo pritisk na francoske oziroma angleške zahteve imel za posledica ne samo odstop Bruening-ovega kabineta temveč tudi resignacijo predsednika Hin-denburg-a, ako bi katerakoli vlada vzdržala svoje zahteve, je vzbudil verjetnost, da se bo vsaj začasno odložilo predloge.
Zahteve, ki se jih ima v mislih so: odgoditev gradnje druge nemške bojne ladje in opustitev avstrij-sko-nemške carinske zveze.
Vprašanje gradnje bojne ladje je stopilo zlasti v ospredje v zvezi z naglim obiskom dr. Hans Luther-ja v Londonu in Parizu, kjer je iskal posojila za nemško državno banko.
Zvedelo se je tudi, da je zahtevala Francija poleg drugega tudi razpustitev nekaterih važnih narodnih organizacij, med temi tudi ono svetovno-vojnih veteranov "Stahlhelm". To se je pa izkazalo nesprejemljivo, zlasti ker je predsednik Hinden-burg častni član Stahlhelma.
NOV VODLJIVI ZRAKOPLOV PRETEŽAK
n
Zrakoplov zgrajen po Preiskušna 8. avgusta.
a
9t
m
Akron načrtu. — vožnja dne
WASHINGTON, D. C., 11. julija. Novi vodljivi zrakoplov za mornarico "Akron", je glasom poročil depart men la za več tiso: funtov težji kct je to bilo dološcno v načrtu.
V ostalem pa odgovarja zrakoplov načrtom in ga bo mornariški oddeielk najbrž vseeno prevzel.
jugoslavija počastila ameriškega profesorja
NEW YORK, N. Y., 11. j-ulija. — Dr. Homer A. Watt, predsednik za angleški oddelek newyorske univer-zitete jo prejel od kralja Aleksandra diplom o in red Sv. Save IV. razreda za svoje delovanje pri srbski vzgojni komisiji, kar je bilo fvčeraj objavljeno.
sandino se ponuja za primerno ceno
SAMOMOR V CERKVI
PANAMA CITY, 11. julija. — General Au^ustino Sandmo, vodja ni-karaških vstašev, išče državo, v kateri ibd mogel zanetiti prvovrstno vstajo.
Glasom izjave aeronavtičnega u- Antonio Diaz, vottj-i panamske urada je zakoplov za 14,000 funtov liberalne stranke pravi, da bi potez j i kot določeno v pogodbi. Radi skusil Sandino to tudi v Panami, tega je lahko mogoie, da bo knzno- 1 ako bi se mu zagotovilo primerno van graditelj Goodyear Zeppelin Co. nagrndo.
v Akron, Ohio, do zneska $25,000. Dia<z pravi nadalje, da se je zgla-O tem se pa ne bo razpravljalo,' sil pred kratkim pri njtcn Sandinov dokler zrakoplov ne prestane pre- zastopnik ter rekel, da je general
Skušne vožnje, gusta.
dočolene za 8. av-
bajno bogastvo ga je zapeljalo
pripravljen priti <v držw> z 400 svojimi možmi in pričeti delovati, ako se mu zi to dobro plača.
PHOENIX, Ariz., 11. julija. — Skupina iskalcev se namerava podati v gorovje "Superstition Mountain", da najdejo zadnjo žrtev, ki jo je izvabila bajka o zlatem rovu 'izgubljenega Holandca".
A. Ruth-a, prejšnjega vladnega uradnika se pogreši, odkar se je pred v kanjone.
v kansasu bodo zaprli 22.000 oljnih vrelcev
WICHITA, Kans., 11. julija. Kakih 300 tulci j šn jih
vsled tega izgubilo 30,000 ljudi.
delo najmanj
Arthur Henderson, tajnik angleškega zunanjega urada, je menda sicer nasvetoval odložitev načrta za gradnjo ladje, ni pa stavil niti tega, niti opustitev carinske zveze z Avstrijo kot pogoj za dovoljenje kredita Nemčiji.
!/• , .	*	. .i •„'•111 i »t lenim mesecem podal
Kot se je uradno ugotovilo, lškal dr. Luther
posojila v znsku $300,000,000. Svota danes Nemčiji odpovedanih kreditov znaša skupno osemdeset milijonov nemških mark.
Potrjuje se dejstvo, da je Federal Reserve banka
naznanila, da bo sodelovala pri nemškem posojilu,
le, ako se podvzame resne korake, da se prepreči
izvoz kapitala iz Nemčije. To bi pomenilo ne samo °Unu*Lh ^^ 86 je dogorvoril° 2a" j »	a i	i V. ... ,. .. I preti 22,000 oljnatih vrelcev. Vo-
-ca nemsKO arzavno DanKo se bolj ostriti kreditnih dje ^ m^nje izjavljajo,
omejitev kot so dosedanje temveč najbrže tudi postavne korake v obliki Hindenburgovega zasilnega odloka, da se omeji izvoz nemškega kapitala.
PARIS, 1 I. julija. — Današnji odgovor Francije z ozirom na Dr. Lutherjev predlog glede posojila je razumeti, da bo ugodila Francija le na podlagi štirih
pogojev: Takojšnjo opustitev načrta za avstrij-sko-nemško carinsko združenje; Nemčija mora dati izdatnejše jamstvo, da ne bo zvišala vojaškega proračuna za dobo I 2 mesecev, to je čas, v katere-mora plačati Nemčija Franciji nepogojno anuiteto glasom Young-ovega načrta; da otvori Nemčija nova trgovska pogajanja s Francijo in da se dovoli nemški državni banki strožje omejitve kreditov.
Poleg tega je Francija vztrajala najbrže tudi pri tem, da odlože angleški in ameriški upniki zahtevo povračil kratko-obročnih posojil do tedaj, ko bo nemška-državna banka lahko vrnila te dolgove brez posebnih težav. Tozadevni odlog naj bi bil ako mogoče za šest mesecev.
KOLIN, i I. julija. — Na poletu
iz Pariza domov
je podal dr. Luther kratko pojasnilo glede tamoš-njih pogajanj.
Ko
sem letel proti Kolinu, sem čital v časopisih glede posojila fantastične številke, katere naj bi zahteval v Londonu in Parizu. Merodajne osebe, s katerimi sem tozadevno govoril, bodo nič manje kot jaz iznenadene, ker jim je znano, da sem se kot zastopnik držal strogo resnice. Izogibal sem se vsakemu pretiravanju ter nisem imel niti najmanjšega namena govoriti za preobširen kredit.
francosko - sovjetski sporazum
PARIZ,' Francija, 12. julija. — Pariški list "Midi" poroča, da se pričakuje v kratkem aaklj učfca iransko-sovjetskih pogajanj. Domneva pa se, da bodo odnaša ji precej bolj omejeni kot se je izpočetku mislila Danes se ho tudi imenovala novega francoskega poslanika za Moskvo.
romunska zaprla
30 vohunov
KRONSTADT, Romunska, 12. julija. — Trideset oseb, v .ključno enega majorji in enega poročnika ter reč podčastnikov, se je tukaj are-posestmikov tLrilo ^ podlagi obdolžbe. da so vohunili v korist Sov J eter/.
nov avtomobil za princa
i LONDON, Anglija, 11. julija. — Valeč (ki princ je naroči nov avtomobil, v katerem naj bi bili združeni principa aeroplana.
Avtomobil, katerega bo rabil princ osebno, bo imel motor zidaj. Da se omeji pritisk zraka, bo zgrajen av-torodbil približno tako kot kak ae-roplan.
španska zavrgla
novo ustavo
MADRID, Španska, 11. julija. — Začasni predsednik Alcalai Zamora knbineta je zavrgel novo ustavo, ker Ista v glufvnem ne odgovarja pričakovanjem španskega republika niz-ma.
japonski izvedenci
pri pogajanjih
TOKIO, Jaiponska, 11. julij* — Japonsko (bodo zastopali pri pogajanjih glede Youngoverpi naiirta v Londonu trije zastopniki in sicer M.
kanibali požrli letalca
ADELAIDE. Avstralija, 11. julija. Tukaj se boje, da je pidel pogrešani letalec Trist v rcflce kanibalom v (bližini Zenang na Novi Gvineji. Pred več kot enim mesecem Je od-ietel proti gorovju, potem se pa ni več čulo o njem.
Glasom današnjega poročila iz nove Gvineje, sta izj-tvila dva do-m-ftina, da je padel Tristov aero-plan v grmovje. Trist, fei je bil bolan, se je podal v najbližjo nasel-
Brezposelni si Je vzel življenje med obredom v newyorski cerkvi.
NEW YORK, N. Y., 13. julija. — Ko je odpel cerkveni pevski zbor presbiterijiaiiske cerkve na peti u-llci "Amen" pri neki himni, je v enem zadnjih stolov spil karbolno kislino neki slab oblečeni možak in se zrušil.
John Talbeek, nesrečen, nezaposleni Sirijec, v namenu, da sroia svojega Stvarnika, molil vneto na glas, tako da je motil s tem druge vernike.
Ne da bi rekel kako besedo, je potegnil iz žepa. steklenico ter izpil vsebino med tem, ko so drugi stali. Zrušil se je proti Miss Mae Reeves, ki je takoj stekla k cerkvenfku in mu sporočila, da se je prigodilo v cerkvi nekaj strašnega.
Cerkvenik je poklical tako policaja in ambulanco, s katero so odpeljali nesrečnika tako tiho, da je opazilo le par oseb, kaj se godi.
Talbeek je umrl že med potom. V njegovem žepu so našli zgodbo neznosne revščine in prošnjo, naj se mu oprosti samomor. Niso pa našli niti centa v strgani obleki.
Za nachaljnju pojasnili se obrnite na mojo ženo, ki živi z bratom na 129 Pacific St., Brooklyn, piše med drugim. Ona vam bo vse povedala. In, ker se nahajam Jaz sedi j na potu pred obličje božje, izjavljam, da je bilo vse, kar sem izpovedal na sodišču, gola resnica, v kar mi Beg pomagaj.
mleko dva centa kvart
CLEVELAND. Ohio, 11. julija. — Vsled vojne med mlekarji je bilo mogoče kupiti danes tukaj kvart mleka za dva centa.
Po nekaterih prodajalnih se je ddbilo mleko celo za samo en cent za kvart. drugi so pa dali. ako si kupil kvart navadnega mleka še kvart pinjenega po vrhu.
več denarja za pošto
WASHINGTON. D. C., 11. julija. Dne 1. avgusti stopi v veljavo nova odredba poštnega oddelka z ozirom na pošiljatve zavitkov. Na podlagi te odredbe se pričakuje na leto nekako pet milijonov dolarjev več dohodkov .
Glasom nove odredbe bo mogoče pošiljati ve?je zavitke v zone od 4—8. Velikost zavitka, ki se ga bo moglo od tedaj naprej poslati, znaša 100 palcev skupno za dolžino, širino in obseg, teža pi največ 70 funta/.
HIŠE GRAJENE , IZ JEKLA
Jekl&rne si prizadevajo , dobiti odjemalce. — Hiše bo treba samo skupaj sestaviti.
mehiški škof protestira
MEICJO CITY, Mehika, 12. julija. Rifael Guizar y Valencia, škof v Vera Cruz-u, je poslal sinoči brzojavko na predsednika Ortiza Rubio, katera se nanaša na zagonetno izgi-nutje katoliškega duhovnika Di-neila Mesa.
Duhovnika je izva.bil iz stanovanja policaj pod pretvezo, da ga kil
sovjeti pozvali nazaj 4 izvedence
MOSKVA. Sovjetska unija. 11. julija — Štirje izvedenci, katere se je izgnalo na podlagi obdolžitev sovjetske t\rjne policije sabotaže, so bili poklicani nazaj ter se jim je takoj vrnilo državljanstvo. Prejeli so tudi odškodnino v gotovini.
Dmitrij Grigorovič, ki je bil preje vodja za zgradbo poskusnih avtomobilov, je eden poklicanih. Prejel je S5.000. njegovi pomočniki pa nekoliko manje.
NEW YORK. N. Y., 11. julija. — Jeklarske tvornice si prizadevajo pridobiti zopet odjemalce s tem, da bodo pričele graditi hiše iz jekla. Jeklene hiše niso sicer nič novega ter se je take hiše zgradilo z uspehom v Nemčiji, vendar pa istih ni kazalo v prejšnjih razmerah graditi.
Vsled sedanjih gospodarskih razmer je pa, zaželjivo priti do kakega cenejšega načina za gradnjo hiš in domneva se. da bodo Jeklene hiše izrovolucijonirale sedanjo gradbeno industrijo ter dale dovolj posla arhitektom in delavcem, nizke cene pa privlačno vplivale na prebivalstvo.
Hiše nameravajo izd3lati v tovarni v posameznih delih, ter bi ne prostalo potem drugega kot iste na licu mesta zložiti skuoaj.
shaw hvali stalina
LONDON. Anglija, 11. julija. — Bernard Shaw se je izrazil danes glede zadnjega Stalinovega govora sledeče:
— Petsto let bo preteklo, predno bo vsakdo na Angleškem razumel, kar je Stalin povedal. Karl Marx in Lenin sta bila idealista. Stalin je | pa realist. On stoji z obema noga-
lovil ribe - sovo uharico
HARTFORD. Alta.. 11. julija. — Dr. C. F. Davis je povedal naslednjo zgodbo: Ko je lovil včeraj pred neko cipreso. Je vrgel trnek s precejšnja silo na vodo. Se predno je pa va'ba padla v vodo. se je zagnalo nekaj iz drevesa rra isto ter jo popadlo. Šele po znatnem boju se je Davisu posrečilo izvleči plen na suho. kjer je videl, da je vjel veliko S7VO uharico.
. V dokee resničnosti te zgodbe je postavil sovo v izlo&bo.
če bolnik, med p^tjo je pa duhov- jma na tleh- včasih celo v tleh. -nik Izginil in se ni čulo voi o njem. I stalin J« pravzaprav oportunist.
i S tem je dosegel svoje sedanje sta-Med drugim pravi škof v brzojav- , lišče. ob uitem času je pa marxist ki: Vam je brez dvoma znano, kaj ali vsaj Marxov učenec, kot sem tu-
še je zgodilo z duhovnom. Odkrito vas prosim, podvzemite korake v tej zadevi, ker bo sicer imela ista u-sodne posledice.
Khitshl, secfcmji finančni komisar in bino in so hotel sprijazniti s orehi-M. Yumoto, zastopnik finančnega | valci, rti so ga pa pobili in ga pri oddelka.	j slavnosti pojedli.
afridsko pleme navalilo najnduo
SIM A, Indija, 12. julija. — Oborožena skupina od 500 do 1000 mož lafridskega plemena je navalila na Undijsko mejo pri AShovat v bližini Žob vojaške postaje.
Napad se je ocJbiio ter so imeli napadalci več mrtvecev, dočlm je bil le en vojrak posadke ubit.
Da se prepreči podobne take napade, se je pomnožilo posadke pošto jon/k, patrulje pa poizvedujejo za napadalci, kateri se menda niso se razpršili.
Kar Nemčija sedaj potrebuje je edino zopet na vpostavitev na trdni in zdravi podlagi.
LONDON, I I. julija. — Angleška je pripravljena podpirati francosko zahtevo, da Nemčija odloži carinsko zvezo z Avstrijo, kar bi pomenilo jo j ače-nje francosko-nemških odnosa j ev.
Istotako bi bilo tudi dobro po mnenju Anglija, do odloži Nemčija na kasneje gradnjo šestih bojnih ladji, katere bi ji itak mnogo ne pomagale v slučaju kakega napada.
gandhi pride
zopet v london
BOMBAY, Indija, 1. julija. — Ma-hatma Gandhi je obvestil danes ln-dipjsko vlado, da odpotuje v London na drugo konferenco, ako se v kongresni Stranlki ne po/a vi jo braike nove neprilike, dne 15. avgusta. Konferenca se ima vrtati v septembru.
_!_
ADVERTISE in "GLAS NARODA'

di. jaz.
ukradli dve dragoceni sliki
FRANKFURT OB MENI. 11. julija. — Iz vile nekega tukajšnjega veleindustrijaica so bile ukradene dve stari sliki, ena vredna 200,000, d rug-i pa 40.000 mark.
Obmejna policija zvesto pazi, da se slik ne prenese iz Nemčije, kar tatovi brez dvoma nameravajo.
Lastnik in zavarovalna družba sta r?<zpisala 48.000 mark nagrade za ujetje tatov in vrnitev slik.
DENARNA NAKAZILA
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO			V ITALIJO	
Din 500 ..........	........... f 9.35		Lir 199 ...................	f 5.75 911.39 916.80
Din 1000 ..........	__________ % 18.59		Lir 2eo ....	
Din 2500_____	_________ % 45.75		Lir 399 ______________	
Din 3000 .........	....... * 54 «9		Ur 599 ..........................	127.49 854JE5
Din 5000 _____	__________ $ 99.59		Ur 1999 ____________	
Din 10.009 ..........	---------- 9189.99			
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini znaša 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, n $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.—$5.25,
Za tapiačllo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodi* ▼ i lirah ali dolarjih, dovoljujemo le bolj le pogoje. Pri veUklh lih priporočamo, da se poprej s nam plamenlm potom te glede načina nakaaJla.
Nujna nakazila Izvršujemo po CABLE LETTER ta pristojbine gSftj
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone BArdaj T—038Q


*Gisr Naroda"
m

U Corporation)
New T«k Ctty. N. T.
QUI
cm*
NlftODA"
-»:--
Day Bxcet* Qobdaji tad Holiday*


NEW TORI, MONMT, HAT 13,
' I'l'
1931

MORATORIJ IN JUGOSLAVIJA
Na tem mestu je bdlo že poročano o mednarodnem finančnem efejctu ameriškega predloga in pri tem analizirali proračunske motnje, ki ae pckazujejo v posameznih državah. Pri tej analizi se je opazilo, da se nahajajo nemške reparacijske dajatve v nekem neposrednem razmerju s vojhJmi dolgovi držav- upnic. To raamevje je ustvaril šele
reparac^jski delež te znatno manjši od vseh dajatev, ki jih mora Jugoslavija plačati svojim Upnikom. Čisti salo, ki se pokaže po odbitku dajartenr sa odplačila vojnih dolgov (pri čemur se ne sme vpostevati drugih državnih dolgov), znaša par sto milijonov dinarjev na leto, ki se uporabljajo za točno Izvrševanje jugoslovanske atnuitetne službe, torej
četrt »ta
teto velja BK m Ameriko .Za New Yort i J#J0Q\ Za pol leta —. MM I Za Inffltfintf*^
celo Mo
.43.50
Youngov načrt, medtem ko-Daweso- j deloma tudi onih dolgov, ki ne tvo-va scflocija nI pobotala nikakih za-lrijo medsebojnega razmerja po
«Sa pol leta
celo leto.......T7.D0
____$3.50
aubflcrl|Man Yearly 18.00.
Advertisement on Agreement.
iah|la
vsaki dan imanM nedelj Jn praxnlkov.
m ne prtOMaj^o. DMur b*J m bla-Pri spremembi kraja naročnikov, todl prejfenJe blvaMžče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
RltODA". OTW. lttk Street, lVe« tek. H. 1
Telephone: CHelsea 3—3378
EVROPSKA OBOROŽEVANJA IN DEPRESIJA
Pred kratkim se je dosegel v Parizu sporazum glede odloga odplačil mednarodnih dolgov. S tem je bila dana «*elemu svetu prilika, da razmišlja ki najde temeljito zdravilo proti gospodarski depresiji.
Ko j t* proglasil vzajemnost s F ram-i jo, je povdaril predsednik Hoover da ta korak sam ne zadostuje.
Svarihie besede, ki jili je govoril pred Mednarodno trgovsko zbornico je sedaj ponovil, rekoč: V tem svečanem letu, ki bodi posvečeno gospodarskim preosnovam, naj bi cvet razmišljal tudi o vzrokih, ki so ga privedli v sedanje kritično stanje. Ni mi treba ponavljati, da 'so eden teh vzrokov bremena in bojazen, ki jih n&prtuje tekmujoče oboroževanje.
Dogodki zadnjega ča,sa naj bi pomagali najti odpo-moč tem temeljnim bremenom, ki presegajo danes po večkrat zneske odplačil mednarodnih dolgov.
Predno se je sporazumelo gtede odložitve .odplačil dolgov za eno leto, so vrnile Združene države kot veliko-šen;upnik znaten del zavezniških dolgov.
Ako se bo pa razsipalo ameriško dobrohotnost za vo jaške naprave, je pač vse žrtvovanje ameriškega naroda zamahi.	• '
Mr. Hoover ima popolnoma prav, ko stavi evrcfpsko razkočnoet glede pretečega oboroževanja vsporedno s svetovnimi gospodarskimi težavami. Istotafeo je pravilna njegova izjava da presegajo izdatki za oboroževanje po večkrat svoto mednarodnih odplačil na dolgove.
Ako se bo s temi vojaškimi izdatki nadaljevalo, bodo dosedanje in nameravane uravnave prenesle stroške zadnje vojne t a rame ameriškega ljudstva, evropskim narodom pa bodo davčni dohodki na razpolago v svrho oboroževanja, kar ima lahko za posledico novo vojno.
Težkega bremena davkov ni mogoče olajšati samo 8 tem, da se izrablja dobrohotnost Amerike.
Veliko pomembnejša pot k gospodarskemu zdravju vodi preko izdatnega znižanja izdatkov v vojaške svrhe za časa miru.
Dokler se evropske vlade ne odzovejo predsednikovemu predlogu za znižanje teh izdatkov, je Amerika Vrnila dolgove ali preložila plačilo istih na kasneje za to, da pomaga Evropi nadaljevati z oboroževanjem.
Blagostanja ni mogoče doseči z golim riamenoln.
Odpomoč mora biti skozi in skozi temeljita.
devnih odnosov. Youngov načrt predvideva 69 anuitet, plačljivih v dveh perij odah od 37 in 32 let, to je leta 1929 do 1988 v skupnem znesku 38.017 milijonov mark sedanje vrednosti, ki točno odgovarjajo anuitetam medzavezniških dolgov.
Jugoslovanska anuiteta za L 1931-32 znaša 79:3 rnilijondv mark, kar predstavlja vrednost 1,-070 milijonov dinarjev. Ta vsota zadostuje za nemoteno vršenje jug. anuitetske službe jatvnih dolgov. V proračunskem letu 1929-30 je bilo m plačilo vseh amriet ddlo?enih 895.5 milijonov dinarjev. Ta vsota se je v naslednjem letu povišala na 1,015 mittjo-ik*T dinarjev in je za tekoče proračunsko leto unesena z 1.220 milijonov dinarjev. Ta poslednja postavka se je predvsem povečala vsled nove ureditve jug. vojnega dolga Franciji.	•
Iz tega Je razvidno, da je jug.

Youngovem načrtu. Vsled tega mora Uri j ne prinaša Jugoslaviji nikakih koristi, pač pa znatno škodo V sedanjih časih gospodarskih kriz j9 ta škoda še prav posebno občutna. Zato je zelo verjetno, da se bo jug. stališče v pogledu Hooverjeve-ga predloga vsaj v finančno- politi t -nem pogledu ujemalo s stališčem Francije in onih držav, ki izkazujejo stične proračunske motnje, ki jih mora nujno povzročiti ameriški predlog.
Drugo zelo varžno in odločilno vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo po preteku enoletnega odloga? Kakšne garancije so dane, da se iz tega proviaorija ne stvori deftnittvna solucija? To je tudi bistveno vprašanje, ki zanima francoske politične in nič manj tudi gospodarske kroge. Zato francosko javno mnenje povsem upravičeno zahteva po gospodarskih garancijah.
S pota.
8. julija je bil žalostni pogreb v me^tiU Tower, Minn. Pokopali smo Marijo Rus, rojeno Bayuk, pred 34. leti v Rodivhši pri Metliki, katera je bila 19 let tu v Tower ki predmestju Soudan, Minn., kjer so železni itidniki. Umrla je na poroda. Če bi ijovorojenček ne umrl, hi ostalo potrtemu možu 12 otrok, najstarejši v. 17. letu.
Ko sem opazoval pogret) ter videl dbilo družinico. sem se zamislil, da Otroci ne vedo kaj so izgubili, <kma-lti bodo čutili ono, kar pravi pesnik: <Da je od nikoder ni".
' Pokojna je spadala k B. H. Z., člani in članice so jo iv polnem številu spremili na aadnji poti.
M. Pogorele.
Girard, Karns.
Priloženo va<m pošljem $3, s katerimi obnovim naročnino za pol leta. Razmero rtukaj v Kansasu so ja-ko slabe, deta se malo, rudniki obratujejo le po dva dni nra .tdden, nekaj jih je pa celo zaprtih.
Suoo imam? veliko. Po vrtlh 4n ajivah se vse suši, dežja pa ni pravega že štiri tedne. Imamo pa hudo vročino, <k? 105 stopinj je skozi i tedne vsaki <fcMi od poldne do še-qtilh zvečer. Noči so bolj hladne. Z rojaškim pozdravom
John Danish, dr.
Ciganova nesreča.
V Jablan gozdu nekje pri Mirni peči tabore Brajdin, cigani, katerih obširna rodbina se cepi v več dru-pfcn ter šie>je nad dvesto članov. BH-zu državne ceste so imeli postavljene svoje šotore. Pretekle dni v noči ni mogel spati dvajsetletni Valentin Brajdič. Gledal je v zvezde, pa začul škripanje voz na cesti. Kdo so poni potniki, je mikalo radovednega cigana in urno je bil za grmom ob cesti, da napase svoje oči. Tedaj so pri vozili po cesti vozniki in eden med njimi je zapazil premikajočo S9 senco za grmom ter skočil tja in pozval cigana, naj pove, kaj dela tam. Valentin je dejal, da je prišel pogledat, kdo se pelje, ker je tam blizu doma. Pa je neznani voznik nenadno potegnil revolver ter ustrelil na cigana, gotovo v prepričanju, da so ga misiHli napasti. Bilo je pač ponoči in na samoti. Čudno nakluč-je je hotelo, da je revotverska krogla pre?trelila ciganu spolovilo ter se zarila v ti*. Prepeljali so ga v bolnico. -Pošfccba je-nevarna.
Mladenič utonil pri preizkušanju novega čolna.
rad še kaj "postrani" zaaulžil. Odločil se je, da bo kradel kolesa, kadar in kjerkoli bo nanesla prilika ter jih prodajaL
Prvič je podlegel skušnjavi pred vzkliknili: tedni, ko je pred kavarno Orfjent | robi^ Ni b^ na svetu!
jena sta btta: Josip Kudjerski na fr mesecev strogega zapora, a Milka dabanoviš na dve leti ječe, toda v kazen se ji je všteta prejšnja kazen 18 mesecev iz lanske sodbe dež. sodišča, ker je bila -tatvina izvršena še pred prvotno Obsodbo. Podaljšano je bilo torej Milki letovišče v Begunjah še za Ha daljnih 6 mesecev. Milka je jadikujoč Ah, ostala bum večni
vrabci so si (mm
ameriko
. Vrabci v Ameriki niso bili "domače živali" kot so pri nas, ampak tso jih zanesli iz Evrope in sicer v Severno Ameriko 1. 1861., v južno Ameriko pa leta 1891. Vratoci v Ameriki slavijo torej letos lahko kar dva jubileja. • . j & 1861. so pripeljali v Phila-delajo 1000 parov vrabcev, ki naj bo uničile ogromno zalego žuželk, ki so ogroeafe uničiti vse vrtove v okolici tega mesta. Evropski vrabci so svojo nalogo sijajno izvršili. Ko pa so enkrat že "bih v Ameriki, so tam tudi dstali in so se kmaju razpodlli po celi deželi, kjerkoli pridelujejo žito.
V južno Ameriko pa so 1. 1891. pripeljali 1000 parov vrabcev, ki so se prav tako naglo katafr v se-, verni Ameriki Razširili tudi po vseh deželah južne 'Amerike. Prodrli so " fce|o v nekatere komaj dostopne indijanske naselbine, kjer se parijo tudi z domačimi ptički.
najdaljši plot na svetu
mmmm
.VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DR2AV IN KANAOfe,JCI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGA-, * ' - TELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za -morejo vlagatelji dvigniti Itako j, brez vsa-J ke odpovedi, kar je v mnogih slučajih (J	zelo važno. . a
Vloge vbrestujtrno fo 4°fo
. * - i _ . * •	« r \
Sakser State Bank
loti, n. t.
t
NAJVEČJI SOB NA SVWrtJ.
Monakovska soda rja Josip in Alojzij Dorn sta izdelala sod, ki je brez dvoma največji leseni sod na svetu. Sod meri 87,935 litrov. Sod ni namenjen za pivo, ampak za vino.

•T -A. ■

i'
KNJIGE VODNIKOVE 0KU2BE
SO RAZPRODANE
Spreiemanto pa članari-nino za bodoče leto. ClMiarifla znaša
dani dpbe potem knjige po poki naravnoet « Ljubljane.
_ . . Uprava "a N."


Najdaljši plot na svetu se nahaja v zapadni Avstraliji. Ta plot je 1800 kilometrov dolg. Plot pa ni niti državna ali deželna (meja in tudi ne cgraja za živino, a,mpak je "zajčji plc t'% ki naj brani podivjanim domačim rajcem, kakoršnih je v Avstraliji na milijone, priatop na obdelano zemljo. Plot je narejen iz močne žice, na vrhu pa le zarobljen z bodečo žico; Srsdk je dva metra, da Jfea ,zajrci rte morejo preskakovati. ŽTajoi so za Avstralijo strahovita nadloga, z]asti ob suši, ko se jih kar na stotisoče seli v kraje, kjer Upajo najti pitno vodo.	' • - - * - ■ • --
Kamor pa pridrvi taka zajčja čreda, tam so čez noč uničeni vsi poljski pridelki. Pred plotom p a dirjajo in tekajo semtertja, dokler ne onemorejo in popadajo mrtvi na tleh. Včasi leže kupi mrtvih zajcev Ob plotu po 80 kilometrov daleč.
Kljub temu pa zajcev na zmaj-fca, ker se silno nagVo plodijo. V ceU Avstraliji imajo "zajčjih plotov" nad 300 kilometrov, in so veljali tisoče. Plotov vedno nadzorujejo In pregledujejo posebne straže, da se ne pokvarijo.	t '
24. junija krog 19.30 sta spravila 26-letm čeftoslotvaški državljan Josip Dvorak In 20-letoi nemški državljan Ivam Matzer, oba zaposlena pri nekem mariborskem podjetju kot mizarska pomočnika, na Dravo velik platnen čoln. Vozilo, katerega sta izdelovala že od meseca februarja, sta hotela preizkusiti in sta zato odveslata. od Priststna v sredino Drave.
Veslala sta prav dobro, nenadoma pa fita se začela, zibati, da bi videla, kakšne sunke more njuno novo vozilo prenesti. To pi je bilo za cba u sodno, kajti kakšnih 50 metrov nad državnim : nos torn se je ^In prevrnil in oba, Ovorak in Matzer, sta padla v deroče valove gldboke reke. Ker Matzer ni znal plavati, ga je Dvorak prijel in hotel žnjim k bregu, kar se mu pa ni posrečilo. Reka ju je odnašala vedno dalje, dokler ni pod mostom Dvorak omagal in v smrtni borbi Matzer j a izpustil. Nesrečni mladenič je nekaj časa grabil po svojem tovarišu, na to pa je za vedno izgiifliAia dhp*	; v ^ j : - r' H v- - i < \> \ /
Dvoralk je pteival dalje in se skušal približati bregu, kar se mu je pa posrečilo šele pri tekstilnih tovarnah v Melju s pomočjo kopalcev in čolnarjev, ki so mu prihiteli na pomoč. Obenem'pa so pričeli tekati tudi Matzerja, ttoda ves trud je bil »a-nran. POžnli so ga motni valovi deroče reke In ga odnesli neznano-kam.
prislonjeno kolo; -last K. L. iz Mari bora, neopaženo izmaknil. Naslednji dan se je odpeljal v Poljčane, kjer je med fanti kmalu našel zaže-Ijenega kupca. Katko tudi ne! Saj jen bila oena 150 Din za dobro o-hranjeno kolo več kot kristijanska.
Z*a tem se je nadobudni vajenec še nekaj dni potikal. Ko pa mu je zmanjkalo denarja, se je zopet vrnil na nečedni posel in se je te dni pojavil z novim kolesom, ki ga je ukradel izpred glavnega kolodvora v Mariboru. To pot pa je bil že dražji, vendar je skoro še novo kolo za 350 Din kaj lahko in hitro spra-. vil v denar. To ga je naravno tako podžgalo, da je obljubil, da pride še in še.... Toda je prišel na srečo prej pravici v roke. Izsledila sta ga orožnika Pečnik in Popovič, ko je bil s fanti v najlepšem r&govoru. Sprva je mladi pokvarjenec svoje dejanje tajil, pa se je, videč, da ni izhoda, kar kma«lu udal in svoje nečedno dejanje priznal. Za drugi izkupiček si je pri trgovcu Beleerj u v Sp. Poljčanah kupil novo obleko. Pa se je moral potem preobleči v svojo st-aro. Izrečen je bil podjeten tat sodišču v Slov. Bistrico, kolesa pa lastnikoma.
Radi starih računov
Ft a se spoprijela pod Polšnikom Presto v Tone in, kesitfkov Ivsn ta ko hudo, da je Tone pričel tolči z debelim "kamenjem po Janezdvi glavi ter ga navsezadnje še pahnil med pedesvje globoko doli v prepad bač tedaj ko iga Je Janez napadel z nožem.
Podjeten koledarski tat.
17-letnemu ključavničarkemu va jencu O. Karlu iz Rradvanja pri Mariboru se je zdel njegov stalni vajenski zaslužek prenizek, zato bi si
Huda kazen za žeparje.
V spremstvu orožnika se je davi pripeljala iz gorenjskih Begunj, kjer uživa neprostovoljno in brezplačno letovišče za 18 mesecev, prav elegantna 38-letna Milka Šabanovič, doma nekje od Zagreba, po poklicu baje "kafarrarka", a drugače premetena žeparka, ki je bila lani obsojena z drugimi žeparicatni pred ljubljanskim sodiščem nad 18 mesecev ječe, ki jo sedaj služI v žen-sfki kaznilnici iz ljubljanskih zaporov pa je paznik privedel pred sodišče visokega, silno bledega 22-let-nega mladeniča Josipa Kudjurske-ga, ki je dejal sodnikom, da je doma iz Banjaluke in da živi drugače v Zagrebu, kjer pošteno prodaja no-vine.
Oba sta obtežena, da sta že lani 2. apjila /ia sejmu v Brezovici pri Z^^rebu okradla kmeta Ivana Peif-ka za 4040 Din iij si denar lepo razdelila. Peljala sta se celo s taksijem v Zagreb.
Njiju zagovor se je razvijal v zagrebškem dialektu. Bil je živahen, a poln najznačilnejših kontradikoij, ki jih je lahko vsakdo otipal. Sprva se nista hotela poznati. Ko je predsednik vprašal obtoženega Kudjer-skega, če pozna MIBko, je svečano zatrjemlj. '^Nikdar, slavni sude,.nisem videl ove gospe. Poznal sem jo samo toliko, ker sem ji prodajal no-vrne". Tudi jezikava M3i3ka je zatrjevala : "Ne poznam< ga-1 Imam v banki 15,000 Din i ne trefcaan novca takove sirotinje".
In sodnikom je Še povedala: "Vse sem pqsteno zaradila. Poslana sem bila od potldje v Breaovico po važno j politlčkoj misiji".
Sodniki niso Verjeli zagovoru o-beh prefriganih aeparjev. In Obso-
Bivii minister izginil brez sledu.
V Budimpešti je prišla v konkurz tiskarna "Apostol". V zveži s tem bi moral biti te dni pred budimpe štanskhn sodiščem zaslišan Ufvši prosvetni minister Žtefah HaHer, ki ga pa ni bilo k razpravi in je sploh iz BudUftpeSte brtz ^lečfur izginil. V splošnem domnevajo, da "Je mot pobegnil v inoeemstvo, ker ga že mdaee dal ni bilo domov, tfj^govo poMAtvo jfe bflo pred tremi tedni zarobljeno In prodano na sodni, dražbi. AT&a blvSega ihMtteta ih politika je zbudila v javnosti veliko pozornost.
Huda nesreča motocDdista. *
26. junija se je zgodila v Košakih nad Mariborom težka nesreča, katere žrtev je oostal 25-letni pri Hir-schu v Št. Ilju v Slovenskih goricah zaposleni ključavničarski pomočnik Jakob Gačnik. Jffladenlč se je že zgodaj zjutraj odpeljal na motornem koles« po opravkih v Maribor. Vsled po dežju razmočene ceste Je pričelo njegovo motorno kolo v ko-šašklh fcanih odskakovati, dokler se ni pri Dervuškovi opekarni zgodita, nesreča. Ker se tam cesta pričenja nižati proti Mariboru, je kolo s tako silo odskožflo na stran, da je priletelo v železno obcestno ograjo in se razfbilo. Pri tem si je Gičnik zdrobil levo nogo ped kolenom in dobil tudi znatne notranje poškodbe. O nesreči je bi>a telefonlčno obveščena rešilna postajav ki je ranjenca z av-fcomcbilom prepeljala v splošno bolnico. Gačnikovo stanje je resno, ker mu bodo morali zdrobljeno nogo najbrže odrezati.
Družba lovskih tatov pod Storžičem.
Obširni gozdovi pod Storžičem so zrranl kot izfborna kfvlšča. Kljub temu. da so povsod postavljeni lovski čuvaji, se vendar premnogokrat zgodi, da pridejo na svoj račun tudi lovski tatovi. Njihova "sezona" je nahradno malo nekaj pred novo lov-ško sezono in nekaj po njej, torej takrat ko napravijo ravno največ škode. Sedaj, ko v gozdovih nihče ne strelja, je seveda mnogo bolj varno, če nastavijo divjačini zanjke.
25. junija okrog 20. ure zvečer, ko se je zgrinjal na zemljo že mbak, sta zasačila orožnika Vklic Franc in Kostevc Kjarol na goodni poti, ki vodi v Potoče pri Predvoru, kjer je lovsko območje Otona Detele, 14-Iet-nega Hacela Karola, ko je nastavljal divjačmi zanjke. DeSek je sirota, brez staršev ih služi pri Francu Poku, vulgo Savsu, v Potočah. Privezoval je žico-na grmovje in je privezal že tri zanjke, četrto pa je našel orožnik v njegovem žepu, kjer je imel skrite tudi male žične klešče. Zasačenega de^ka sta zaslišala orožnika vpričo lastnika lovišča Detele Otona. Priznal je, da ga je naučil nastavljanja zanjk njegov gospodar. Kok Franc, ki je tudi sam večkrat nasbavil divjačini "za Hribom" iv istem lovišču. Lansko jesen je vjel tako dva zajca in po novem letu zopet enega, ki so jih potem pojedli.
Orožniki so nato takoj zaslišali Hacatovega gospodarja Koka Franca, ki pravi, da- je našel zajce 4e vjelte v zarijkah, o katerih .pa ne ve, kdo jih je nastavil, onega zajea. ki so ga snedli po novem letu, pa mu je prinesel sosedov maček. Dalje je pri povedo val, da je nekaj dni pred Božičem zasačil, ko se je vračal iz Kokre, 16-letnega Šenka Petra, ko je nastavljal "Pod potokom" zanjke. Njegov stric Šenk Janez mu je kakih 14 cirri pred Veliko nočjo podaril zajca, lansko poletje pa celo srno, c kateri Kok tudi na ve, kje bi jo Šenk utegnil dobiti. Ko so potom zasHšah Jamesa Senka, Je ta odločno zanikali, da bi lani podaril Kokovinu kako srno; pač pa se je to zgodilo pred par leti, ko mu je poklonil srno pokojni lovec, Vovnlk Martin iz Sp. Kokre.
Orožniki so vse osumljence takoj prijeli in jih pripeljali v Kranj, ker so se bali, da se ne'bi med seboj po-■govoriM in si poiskali krivih prič.
Zdravniku je tožil bolnik, da ga boli v levi rami, ta pa ga je tolažb. da ima bolečine le vsled starosti
— To ni mogoče gospod doktor, je rekel bolnik, zakay-'pa me potem ne boli desna rama,ki je ravno toliko stara kot leva.
Mali šolartek, »aterčga so btAiA zobje, je v bolečinah takole-modroval. — Kadar bom velik in ie star, položil bom zobe v koearec te Jfii bom celo «oč opa*fr*al, kako jih boli.
K
WOMftAV, AUF' Hi 1RR
KAXG DOtGQ VZBRŽE
i^en?
- f " —
AZOV:
GA VRAN
—	Koliko dobi* — na varšavski
kolodvor?
—	Šestdeset kopejk, barm!
—	No, dobro.
Dvomflt Je s pomočjo vratarjevo naložil na sani moj nevelikl platneni kovčeg Sedel sem in ganili smo
se.
Bilo j« to minule nedelje 4e pozno zvečer.
Zadel sem. kakor pravimo, na pravega. Izkazalo se Je. da je izvo-šček izredno zanimiv kavelj.
Na križišču se Je srečal z drugim Van4ko Ta J« hotel hitro mimo ter je zakričal nanj:
—	ti — s poti!
—	Kam pa se ti tako mudi! — Je odgovoril moj mirno. — Ne de-, la) se gospoda, ki nisi, in tudi ne iaplača se ti!
—	TI si iz Tule? — sem ga vprašal
—	Iz Tule. —, je odgvoril in se nesmehnil.	,
—	Zato
. Spoznal sem v nJem tu Istega občana po njegovi frazi — "ne izplača se' ti. delali Se gospodar, ker nisi.
Izkazalo se Je. da je izvoftček nekako moj rojak, kajti svoiedobno tem živel v omejeni guberniji. — Začel sem se torej ž njim razgovar-jati:
—	TI si samsvoj. gospodar?
—	Ne. — služim.	j
—	In dobivaš dobro mezdo?
—	Osem rabljev. . ,
—	S hrano?
—	Imaš mnogo posja na dan?
Štiriindvajset ar.
—	Kdaj pa spiš?
—	Kadar Je priložnost. Tu pa tam prime človeka policija in tam se naspi.
—	A zak£j te prijemlje policija?
—	Za vsako heumnost.... Tule, ni dolga tega, sem v krastovskem parku brez pasiva zavodi pred nekega gospoda. In takoj me Je ?a-plsal stražnik. Dva rublja globe. Kajpak... plačeval bom! Odsedel sem dva dni. Doma ali na policiji — to Je eno.
—	Ompak tam, na policiji. Je u-mazano, ne?
—	Kakor je. Tam. kjer sem bil zadnjič, v Kasačem, Je res bedno: Puliti ni dovoljeno. In sploh, vsa strogost, da jo človek temeljito ob čuti.
• — Si 11 že dolgo iz vasi?
—	Dve leti .
—	In U Je dolg čas?
—	£. kaj M mi ne bilo! Srce se človeku lomi is kosce. Ženo sem pustil tam. otroke. Ah bi mogel kdaj pozabiti na nje?
Bil sem presenečen po toliki nežnosti, ki se Jte oglasila nenadoma lz nJega.
Napol se je okrenll k meni, in' zdaj Sele sem ma mogel pogledati v obraz. Lice je imel zagorelo, ob raslo s kratko črno brado, energi
čno. Cel Jemelka Pugačev (Kozak razkohilk, ki je za carice Katarine II. iraval vstajo proti nji, ker se je izdajal za Petra in.
—	A kaj te je nagnilo, da si jih zapustil?
—	No, kaj naj bi bil storil?! — Zemlja ni zadoščala.
—	In zaradi zemlje si prišel v mesto?
—	Zakaj pa? Ce bi bilo dovolj zemlje, kaz; bi se jaz bedak potem potikal todle po irkuhih in dvoriščih krčem?
— Ali uteka iz tega vzroka v mesto mnogo ljudi?
■— Mnogo, kar vslpajo se!
—	I, seveda, brez zemlje je mu-žiku težko živeti. Se rti rftti prftrdil.
—	Nemogoče! Zemlje smo lačni kakor gavran krvi.
—	Kako? — sem ga vprašal vnovič. — Zdi se mi, da sem preslišal.
—	Pravim. — je ponovil in za-hliskal s svojimi črnimi očmi, — da smo lačni zemlje kakor gavran krvi.
—	To pot nisem prislišal: — Kakor gavran krvi! Predrzna in zlovešča izvozčkova primera me je presenetila s svojo novostjo. Mislim. da se .doslej v narodni, ljudski literaturi še ni pojavila takšna primera.
Li čujete, gospoda — ruski plantažni ki?!
Nič več ni sivega muika, pozabljenega in potrpežljivega, toda Je — gavran. In ta gavran. se dviga zdaj nad polje, nad vašimi domovi in preži na zemljo — kakor na kri!
Iznova sem vrgel svojem* besedniku nK:	.....
—	Pripovedujejo, da so v sara-tuski guberniji hujskali, da se na mužike strelja.
—	Slišal sem, vse sem dišal. Ko, tu ne opravijo nič— ječ in okov za vse je premalo. Le počakajte — kmalu bo poletje....
Napel sem svojo pozornost.
—	Poleti se tega polotimo!.... — Sklenili smo. da bomo po petdeset skupaj hodili po veleposestvih in ne bomo pustili nikomur delati. Kdor ne bo ubogkl, bo tepen. Snope za-žgemo.... živno naženetno na polja.... vse uničimo....
Izvošček je potem govoril o notranji politiki ter se tekom besed spomnil tudi Hodynka.... (Hodynka — znana planjava tik Moskve, kjer je 1. 1896. med kronanjem carja Nikolaja H. ^wginilo okoli 1200 oseb -vsled zanikarnosti in brezbrižnosti ruskih oblastev.)
Poslušal sem ga in lastnim Ušesom nisem verjel.
—	Je li mogoče, — sem Si mislil, — da sedi pred menoj mu-žik?!
V daljavi so se pojavile kolodvorske luči. Hitro sva dospela pred vhod ter se ločila....
Takoj po iznajdbi letal se je pojavilo tudi vprašanje, kako dolgo more letalec vzdržati pri svojem napornem in nevarnem poklicu.
Odgovori na to vprašanje so bili zelo različni, ker ni nič čudnega: mogoče so bile namreč le domneve, praktičnih Izkušenj pa še ni bilo — in jih še danes m, ker je letalstvo še zelo nov in mlad poklic. Spočetka je pač tudi kazalo, da noben letalec ne bo dolgo zdržal tega posla, ker preveč utruja živce, toda današnja tehnika je iznašla za letalce že toliko olajšav, da letalstvo dandanes nikakar ni več tako težaven in naporen poklic kakor je bilo od kraja.
Kako zelo se menjajo odgovori na zgorajšnje vprašanje, dokazuje dejstvo, da so smatrali še pred 10 — 15 leti 35-letne pilote, zlasti vojaške, za "mrtve"; danes pa leta še na stotine nekdanjih vojaških letalcev veselo po zraku, čeprav so že nad 40 let stari.
YB3H MOLČBCTEŽ! j
Večina velikih in slavnih mož vseh časov je bila zelo molčeča.
Od časov Julija Cezarja dalje, ki je znan kot največji molčečnež svoje dobe, pa do danes opazujemo v zgodovini slavnih mož, da je duhovitost prav rada združena z molčečnostjo.
Vojvodi Viljemu Aranskemu so dali pridevek "molčeči". Nekdanji šef nemškega generalnega štaba grof Molitve je govor« le, če je bilo to nujno potrebno. Prav tako molčeč Je bil vojvoda Wellington in lewd Kitchener je bil zaradi svoje molčečnosti prava zagonetka.
Tudi med znamenitimi državniki jih je dosti, ki niso radi govorili. Lordu Palmers tonu so rekli "riba", ker je vedno molčal. Disraeli je grmel samo v parlamentu, drugače pa redko.
Matematik Izak Newton je odgovarjal samo na postavljena mu vprašanja.
"vitka linija" v angliji
filipinci kamenjali
AMCR1KANCE
vana velikanska parada v čast senatorju Harryju B. Hawes se je spremenila v eno največjih političnih demonstracij v zgodovini filipinskih otokov. Med parado se je namrto pričelo tudi s proti-ameri-škimi manifestacijami ter sta bila 2 «mertkanca ranjeira, kakih 12 drugih pa Lahko paškoid^vanih.
Poklicalo se je sicer prticijo iz Manile. ki Je pa bila prezaposlena, radi demonstracije na drugem koncu mesta.
CENA ,- .
DR. KERKOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA

Angleško-slovensko Berilo
tm*a\
sloveč Darwin pa je mnogo pisal.
Tudi med Znamenitimi zdravniki so skoro sami molčečnežiT Pa-stčur je prav malo govoril, franco-
Neki francoski športni list pa je pozval najuglednejše francoske letalce, naj odgovore na to kočljivo vprašanje. Odgovori letalcev Tho-	...
reta, Finota, Corsina in Aogerja so) BOVOnl pa nl skoro nic" si precej podobni: vsi ti letalci so mnenja, da danes za letanje ni več nobene starostne meje. Fasman, ki je danes star že 55 let, trdi, da star človek prav tako lahko obvladuje letalo kakor mladenič. On sam leta danes prav tako kakor je letal slabše, je molčal, pred 20 leti. Glayha< fittar pri letanju je mir, pamet in izkustvo — vse to pa imajo starejši ljudje v še večji meri kakor mladeniči.
j Nedavno so modni diktatorji začeli delati propagando proti dosedanji "vitki liniji" in so razglasili, da "vitka linija" n več "najnovejši krik". Ta propaganda proti vitki liniji pa je zaleglo le toliko, 'da so na nekaterih modnih ravsta-vah resh razstavili vzorce oblek za .bolj životne ženske, toda splošno pa moda "debele linije" le ni upa-/lila, najmanj v Angliji. Tam velja še vedno "vitka linija". To "linijo" dosegajo Angležinje s strogo odmerjeno hrano ali pa s športom. Ženske pa, ki jim doma vse nič ne pomaga do vitke linije, hodijo v posebne zavode, kjer na vse mogoče načine spravljajo preobilno mast in meso s telesa. V takih za\odih imajo n. pr. kolesa, ki so pritrjena na mestu, ženske pa morajo goniti z nogami poganjalo (pedale). Imajo pa v takih zavodih -tudi "električne vclblode". Kdor se mora mučiti na teh aparatih, izgubi v 3p Modroslovec Leibniz tudi ni rad! minutah do pol funta svoje teže. govoril in fizik: Galvani je molčali V nekem drugem takem zavodu za cele dni.	« "vitko linijo" imajo pa še bolj ra-
Ftancoski Slektričar Ampere jej finirana sredstva. Glavni vzbujal med svojo služinčadjo pravo' senzacijo, če se je oglasil, naravo-
UZlk*. H. V
SAKSER; STATE BAl*K
82 COBTLANDT STREET NEW YORK, N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. Ure zvečel*.
Poslužujmo se vsi bres Izjem« te stare in stanovitne domače banke.
NOVO "VSEUClLIŠKO MEStO".
stroj" za
pridobitev "vitke linije" v tem zavodu je nekakšen divan, ki so ga dobili iz Amerike. Divan je gibljiv, posamezne dele pa goni elektrika. Žensko privežejo na ta divan z jermenijo, potem pristisnejo na
Letalec Auger pa se je oprijel letalstva šele med moj no, ko je bil že 38 let star. Med vojno se je izkazal kot enega naij boljših francoskih vojnih letalcev. Tudi on zanika, da bi mogla starost posebno r vplivati na kakovost pilota, najmanj na njegovo zanesljivost.
Vsi letalci pa so mnenja, da mora pilot živeti zelo solidno, če si hoče ohraniti svojo moč in sposobnost.
ski kirurg Reloton pa je usta od-1 gumb in takoj ^e začne premikati pri le samo za eno besedo "boljše".j šest aparatov, ki delujejo na po-Če pa se je bolniku obračalo naf samezne dele telesa. En aparat
deluje pleča in rame, drugi pa ma-
PRAZNOVERJA NE BO KONEC.
.»
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
BM We* IS M
DRUŠTVA
» •
D NAHRAVATE TOMom ~
1 veselice/
J4m
zabave
9 i
OGLASU J T E
f ■• I ' -•'—•--t- -V-	-
*<ŠLAŠ imofra* sta samo nfa članstvo, pač pa vsi sfevmd v vaši okobct
Iff V 1
CENE ZA OGLASE SO
P0Ž0R, ROJAKI
Iz naslova na listo, katerega pre. jemate, Je rafcvfdno, kdaj Valil > naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino sto direktno, ali pk pri enem sledečih naših sastopittra*
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Cullg. A. Bafti* •Sahda, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
Euclid, F. Bajt Oirard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek .Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj
OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblsr
PENNSYLVANIA Ambrldge, Frank JakSe Bessemer, Miry Hribar; Braddock, J. A. Genii ' Bridgeville, W. R. Jakobeok Broughton, Anton Ipavec . ciarldge, A. Yerlna
Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vaiišek Crafton, Fr. Machek
Previe, Louis Zupan.
sira j o preveč z mastjo zalite dele
Vseučilišče v Cancepcionu (Chile) je zelo bogato, ker sc razni bogataši zapustili za vseučilišče velike u-s.vnctve, poleg tega pa uživa vseučilišče tudi vsa.ko leto vse dohodke edine- loterije v državi. Uprava tega ivseučilšča je pa nedavno sklenila nakupiti v južnem delu mesta 60 hektarjev zemljišča, da sezida tam moderno "vseučiliško mesto", prvo te vrste- v južni Ameriki. To me?to bo obsegalo centralne zgradbe ki3 fcor upravno poslopje in knjižnico. petem ločena poslopja za vse fakultete z vsemi laboratoriji in pri-tik-linami vred stanovanjske hiše aa cVjake, društveni dom za profesorje, športni dom za dijake in obsežne vrtove in parke. Vseučiliški senat p je poveril izdelavo mčrtciv dunaj-skefu arhitektu profesorju Brun-
INDIANA
Indianapolis. Louis Banich
ILLINOIS Aurora, -J. Verbich Chldago,* Joseph BUsh, J. Bevčič, Mrs. Ladrlch, Andrej Splllar Cicero, J. Fabian " Joliet, A: Anaelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph HroVat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustfn North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Želene
KANSAS	"
'Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank £agar MARYLAND
Steyer, J. Černe Kitzfnlller, Fr. Vo<ftplYe& MfCHlOAN	H
Calumfet, M. F. Kobe £%troit, Frahk flitilar .
Mfi^BflOfA Chisholm, frank Ooifte. Frahk
Pticelj
Elir. Jos. J. Peshd, Fr. 8okula Eveieth, Louis Ooule Gilbert, Loots Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatich
MISSOURI St. Lotfls, A. Nabftoj
MONTANA Klein, John R. Rom fcoundup, M. M. Panlsh • Washoe, L Champa
NUBRAflKA Otnaha, P. -Rrodetflek
Karl 8tnMhk Little Falls, Triak Ml
OHIO . Barberton, John Balant,'Joe Hiti Cleftlah'd, ASM* BttUek. 0hai.
] Blagnlk, Frank Zadnlk
Baenort, o. čl& A. Skerlj ^arrell, Jerry Okorn
S rest City, Math Kamin ■eensburg. Frank Novak Hofner Clt^ let okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank fiaHočh Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprivSek 'Midway, John 2ust Moon Run, Frank PotJmllSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pesdirc Steel toll A. frren Unity Sta. ^okolico, J. Skerlj, FTjiBchilrer west Newton, Joseph Jovan Willock. J. PfettTftei UTAH ......
TSeli^er, ft, Kreba
VXRODOA -
River, Aston Svet
VfrSOONSIN itlfMWM, Jdbepd mafic in J06.
Na Pomeranskem (v Prusiji) sta prišli te «ini k nekemu ovčarju dve ganki in sta mu začeli pripovedovati, da je njegova žena težko bolna, anedve pa da poznali tajno sredstvo, ki bi ženo gotovo rešilo sigurne smrti; sredstvo pa stane 50 zlatih mark. Ovčar je dal eikanka-ma 48 made, ker več ni knel. Čez nekaj dni pa sfca se ciganki zopet o-glasili pri ovčarju ha sta mu hoteli vrnfcti 48 mark, češ da to ni dovolj ! za zdravila; sedaj se je maščevala! nad nj-im njegova lakomnost, ker jima ni dal*vseh 50 mark — sedaj namreč velja zdravilo 100-krat toliko! In glej — nesrečni pra zrn over-hi cvi:ar je dal ženskama res vse svo$e prihranke ' v znesku «150 mark! "čarovnee" so seveda denar pcfbrale in ^adrno izginile. Žena ov-Čarjerva pa, ki je prišla obiskat svojega moža, Je bila popolnoma zdrava — (bolna namreč sploh ni bila!
Ovčar je šele nekaj dni kasneje vso zadevo prijavil, -rekoč, da so mu ciganke "zacuprale" in zato se je TeaT na slepo pokoril njihovi želji. Zn naoneoek pa sta mu ciganki še zagroeili, da bo umrl nagle smrti, če bo komu kaj pripovedoval o tej čarovniji....
telesa. Lastnik tega zavoda je neki, ner.ju. ki biva že dalje časa v deže-
bivši mornariški častnik in ta trdi, i la~ kamor ga je bila pozvala čilen-
oka vlsda da se počutijo ženske pri tej čudni,"'
..........Vsi stroški za zgradbo tega mo-
telovadbi jako dobro, ker imajo vtis,1 . _ . ......	.
jderneg-.i "Vseuciliskega mesta* so
da se vozijo po razburkanem mor- | preračunai* na 6 milijonov dolarju.	| jev. , i* '
Letos fsfcrvi svojo 50-letnico prav •prijetna iznajdba, brez 'katere si še danes v msnogih krajih ne morejo mlslfti prsuve zabave. To Je "konfe-ti". Po naaivu te zabave bi človek mislil, da so jo iznašli Italijani, kar pa ni res, temveč je ta zalbava francoskega izvora. Prišli so pa na to aafbavo v neki francoski tiskarni,
Ktoreti 1$he1
eboygan, John Zorman
VOE8T AT.T.TR Frank«kok
50-tABfNtCA ZABAVNE IZNAJ1>BE.
Ta GLOBUS
<
i kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, f; Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-I pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se | mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave.
i KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
WYOMING -Rock Sprihgs, LokisTkudwr Diamond ville, Joe RoUeb -
Srsak aastopnik tela potrdilo sa svdto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo,
JffMo&ilMra* iNK
Mo «t pM le* %».; sa Miti mesece $2.; za četrt leta ti U.
<Kew York City je |7. celo leto.
1VIRMBI Yk tfN|X> W 17
celo leto.
kjer so iaJdelovali koledarje, od ka-
berih trgaj j o list za listom. Take koledarje pa je bilo treba preluknjati, da so lahko napeljali dkofei luknjo vrv 160. • na k&ttfo so {totem kole-dafjč obešali. Kedar so pa koaedar-Je lutejail, je ležaio po tleh kar na rdet>elo papirnatih drobcev v vseh mogdiih barvah, ker so tiskaM koledarje - večinoma na bairvtast papir. Lepega dne pa« Je neki delavec zagrabil -pett teh -drobcev ter j-ih vr-■gA v hiiindo delavko. Drobci 00 delavki Obvfseli na iaseh m tako okrašena delavka je ■delala prav smešen Vtis. Ko pa je podjetje priredilo neko veselico, se je prav kmalu razvila živahna bitka s "konfetijem". Go-spodaija - je bšla ta ■ zabava prav VSeč in to Be je 011 fcstti udeležil ve-tike piestie ttfaahre v pariSkl opefl, je " v*a s seftJbj ttrdl precej pisanih pa-.phviatih GtCtoC&r ta t&fxO. Tl^eU zabavo i n j toil ofeertetavarti žjenaki Svet.
O tem je naslednjega dne govo-vte Pariz injjako je prišlo v modo k fcanJetiiJeui.
*T '
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lndev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED


ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"OiiA« NAHODA", OZIROMA SE NAROCB;
OA DOBE ZA
"v- 'i~

75

"GLAS NARODA
West 18 Btreet___Now York, H. t.
..... ' -
_:_

NEW YORK, MONDAY, JULY 13, 1931
UKGHT ILOTKRI DAILY !■ C. ft.
MILAN PUGELJ:
Hrepenenje.
2	(Nadaljevanje.)
—	Sect gospod. Takrat se sesujemo. Vi in vaša krčma bosta pozabljena in jaz in moje dekle. Prst bo iz nas in kamen, ali roža in drevo, ali metulj in ptica.
Krčmar je vstal in kazal z debelim kazalcem na uro.
—	Račun! Vračam se v svoj dom, bližam se domačemu pragu. Ali niso ceste preveč razsvetjene? Tiho in ponižno ba se rad vrnil, odkoder ecm prišel. Dajte ml roko, gospod, in nastavite uho: Umrjemo, in travo, ki požene iz naših grobov, pomandrajo drugi. Ali moja bo nezanimiva. Brstje kcrenin, ki so ozelenele preko zime v kleti.... Z Bogom!
n.
Prišel je zopet čez dva" meseca. Proti polnoči, kc so se razšli gostje, Je ostal sam. Njegova svetlobela srajca je sijala izza mize in njegove ozke, bele roke so se igr3le s kozarcem. Ko je prišel do njega krč-mar, sta si segla v roke in se prijazno ogovorila.
—	Kje ste cbtičali prejšnji mesec?
—	Sedite na stol! Rad imam, da so ljudje, ki govorim ž njimi, na desni strani. Pcvedal vam bom. Vrnil sem se.... storil sem veliko zlo: preko živih sem hodil, kakor preko mrtvih. Mene je bolelo, ali njih ne. Grozno bi čutili, ko bi vedeli, in nič ne čutijo, ker ne vedo. Premislite ti: teptate njihove pravice in vrag ve, če ne tudi njihovih svetih čustev. Rečem vam, če bi vedeli bi jim zijale rane kakor žrela! Mislim, da se ne motim.
—	Ne razumem —
—	Čakajte! — V meni še vsakdo lahko spozna nekdanjega lite-rata. Vi ste izvolil to ravnokar potrditi. Človek sem, ki se mu ni ustalilo hrepenenje. Kadar se liter;tu ustavi hrepenenje, ni več literat. Ha-ha.... jaz sem tsrej še literat. Gospod, vse zveade gorijo nocoj.... Vi vza-mite SesUlo. zapičite ga v eno, raztegnete drugi korak in pričnete črtati i nJim kroge in loke. Raztezate korak naprej.... naprej, zapičite še-stilo v drugo zvezdo in vse je zopet drugnže: drugi krogi, širši ali ožji, skozi druge zvezde lete loki, skozi večje, manjše, svetlejše ali bledej-l >e....To je naše hrepenenje. Vedno dalje po neskončnem svodu! Rekel eem vam, da sem literat. Koliko literatov je na svetu, ki ne pišejo novel in ne zlagajo pesmi! Jaz spadam mednje. Glejte, pretekli mesec so me napadle želje, dvignile, takerekoč potegnile so me izmed četverih domačih sten in me postacrvile pod svebodno nebo. Ne lažem se, če reSem, da sem se vrnil v svojo mladost. Pijte!
— Bog živi!
—	Naši mladosti.... eks!
—	Eks!
—Dovolite, da se v tern svečanem trenotku obrišem.... tako! In zdaj se obrnem na stolu k vam in vas primem z obema rokama za desni in ievl rob suknje in vas vpražvm: Zakaj smo mi vsi obzirni lažnivci? Zakaj goljufamo iz usmiljenja? Jn zakaj morimo sami sebe, s kakšno pravico stopamo na glavo svoji lastni sreči kakor strupeni kači? Za-raj, gospod, trpimo naše zmote iz zablode do smrti? Mi vsi, gospod, smo hinavci, vi in jaz, gospod!
—	Haha —
—	Ne smejte se, prosim vas, ker zdaj me boste razumeli: Zad-Jega meseca prve dni sem se odpravil nekega večera na pot in izpeljal *očno svoj načrt. Bil sem pri njej, pri svoji ljubici.
—	Zdaj vi hinavčite!
—	Ne. stojte! Opis vam dokaže. V veži je deska in tam sem bral, kje stanuje. Šel sem v drugo nadstropje in gledal sem svojo senco, ki se je lomila pred menoj po stopnicah in se daljškla in krajšala. V prvem nadstropju so molčala na vsako stran po ena vrata, v drugem rrad-rtropju je stalo zapisano z velikimi črkami: OsnažLte čevlje! in spodaj: Poslužujte se s pijuvalniki! In med vizitnicami na podboju je stalo na eni: Evelina.... Ne morem dalje, razburil sem se! Pijva, moj drug neznani! Na naše zdravje! Vroče mi je, dovolite, da otrnem pot!
—	Kaj vas je razburilo?
—	To ime, gospod moj, to ime. To so tisti večeri pod kostanji, to ro tiste stezice med grmi rež, to je vornj jasminovega cvetfla, ki polni zrak nad našo klopjo.... ne i^ovorim več tega imena! To je prvi poljub, ki je plaval po vroii mladi krvi v srce in tam zdaj peče in žge. To Je mladost — Tako! Mqj lirski napad je minil. Govoriva dailije! Po-Tvotlim, gospod, in čakam. Pride ženska in pomeniva se. Že stojim pred vrati in brišem čevlje. Potrkam in slišim njen glas, vstopim in vidim njo. Tudi ena vstane izzi mize in iznad knjige in gledava se rdeča in vroča. Kakor črve vojski, gospod! Dovolite mi, zmeden sem zopet, poizkusim drugo primero. Nekje v Nemčiji so imeli v zverinjaku šim-panza. S seboj ga je pripeljal naravoslovec, ki je hodil po njegovi domovini, po Gornji in Dclnji Gvinctji. Ob reki Kongo ga je ujel, iz pra-goedov, širokih in svobodnih, ga je vtaknil z železno kletko. Prej je živel med brati in sestrami, med svojim plebrsnom — tam šimpanz in ne naravoslovec — zdaj je bil sam in leta so tekla. In po preteku štirih, petih šestih so pripeljali v njegovo kletko zaboj iz drugega zverin Jaka Zvečer so ga postavili k njemu in zjutraj so ga odprli. Glejte, šimpanz Je prilezel iz njega. Stala sta si nasproti, gledala sta se kakor otrpla. Toliko let nisi videl domačina.... A hip nato sta planila drug preko drugega, objela sta se, stisnila in poljubila. In tako sta se držala objeto, eno uro. Tudi midva sva znana iz pragozda, iz mladosti.... pijte! Tudi ta primera se mi ni posrečila.
Gospodar je iztegnil reke cd sebe in globoko vzdihnil. Rekel je: Parno je!
—	Strmela vsa drug v drugega. Brez besed, brez gest. Polagoma sem se zavedel, sam sem vzel stol in sedel. Rekel sem Dolga je bila ta pot, šest let dolga, gospodična! Od takrat, ko sva bila zadnjič skupaj, pa do danes: nepretrgoma sem hodil po njej! — Kako vam je? _
Je vprašala po dolgem molku. — Gcspod, tako mi je, kakor človeku, ki J** zagazll v močvirje in ve, da nikoli ne izgazi. Vleče noge iz mlake, da Jih zopet zabode vanjo, in truden je. Ne pričakuje ničesar več. Ne danes, ne jutri, ne pojutranjem ga ne zadene veselo presenečenje, sladka novost, ki iznenadi z neznano lučjo življenje. Dnevi beže in vse je vsakdanjost. Povedal sem ji to, kakor zdaj vam in govoril sem še daije in storil sem. česar bi mi v ine verjeli. Nekoč mi je rekel pozno ponoči debel čokat in aaripljen mož, da se je poslavljal v zadnjih časih od nove znanke takole: VI odhajate, a jaz poj dem in bom jokal! Gledal sem ga, njegov hribovski obraz, njegove močne in divje brke, trde in brezobzirne oči in mu nisem verjel. Šele zdaj mu verjamem. Vi odhadate, a jaz pojdem in bom jokal.
N — Dovolite, da pijem! Tudi vi izvolite! Bog vas živi! Vstal sem, zapel sem se v preprogo in padel. Zmedel sem se, stopil sem k njej in Ji roke. Nič, sem rekel, čemu trepečete, takoj pojdem in ne vr-se nikoli več. Sedla Je na aofo in pridružil sem se ji. In ko sva go-i. Je naenkrat zalhteta. In akoro zakričala je: Ali, moj Bog, vi ste vinjeni, vi ste aopet vtnjenl! Držala se Je za gtavo in se obrnila od me-In dodala Je: Vino, to Je vaše pcoklestvo! Tu se vse neha, Padli smo tm nebes na zemljo, noge vlečemo zato iz
močvirja, da Jih zasadimo zopet vanje. Dedal sem ji: Kako bi bil prišel, če bi bil trezen? Kje bi 6i bil upal? Pomislite, kje naj jemljem pogum? Nikoli vas ne bi bil videl v vaši domači sobi, nikoli ne bi srkai vonja vaših las, nikdar več n« bi <bU poljubil vaše rake, če ne bi prihajal iz gostilne! Moje roke so uklenjene, moje aaoge so zvezane in premikam se. kakor bi nosil preko sebe kletko. V muzeju sem videl bojne trofeje, ki so jih prinesli s Filipinov. Glave premagancev tiče v slamnatih mrežah, drobne so, rjave in gledajo živalsko plašno s svojimi votlimi očmi. Ko grem po cesti se mi zdi ,da je moja glava taka. V mreži je, gleda in ne vidi!
—	To, kar sledi, vam bom povedal stoje. Razgovorila se je bila, gorela je v obraz in oči je je oblila svetloba. Stal sem tam in se pripravljal, da odidem. Gospod, če ste izgubili igro, pomešajte dobro karte, predno igrate vnovič!
Krčmar je držal v rokah uro in jo gladil z desnim palcem preko šipe. Na drugem koncu miz je sedel mlad natakar in pisal pismo. Zelenkasta svetloba podstrojjnih svetilk se je močno odbijala od belih prtov in razlivala po sobi napeto in prisiljeno živahnost.
Kosovel je vrgel naenkrat roke ob sebi, sklonil glavo in padel na .?tol, kakor avtomat, ki mu je zmanjkalo elektrike.
—	Plačal bom takoj in izkušal bcm priti nazaj!	/
—	Kam?
—	V svoje življenje. Kakor slepec, ki je igral harfo. Hodil je ponoči varno iz predmestja v predmestje, iz krčme v krčmo. Pil je in igrail in godba in vino sta mu odvrnila misli od enoličnih cest in ulic. O polnoči se je spomnil na tiste, tik katerih šumi svila ženskih kril. Kos pota je zmanjkal v njegovih mislih, kje je, kam hoče. Vračam se. Natakar, napraviva, račun! A med tem vam režem še eno: Čemu živimo, gospod? Zvezdam, ki jih ne dosežemo. Zakaj jih ne dosežemo, prijatelj? Ker živimo drugim, skritim zvezdam, ki so močnejše od prvih r
—	Katere so to? — je vprašal krčmar, vtaknil uro v žep in vstal.
—	To je naše prekletstvo!
Kosovel je oblekel^suknjo, nato čil čašo do vrha in jo dvignil preti
luči.
—	Poglejte to rmeno vino, kako se iskri, kako se žari! Po njem beže tiste zvezde. Ali izlijmo jih vase! Bog vas živi!
Odšel je lahko in no-glo in zunaj po ulici žvižgal. Pred kavarno se je ustavil, se czrl na levo in desno, šel purkrat gor in dol mimo razsvetljenih vrat in odhitel dalje.
Po mes^u je bilo tiho, nad njim tema in v njej so čivkali nočni ptiči. '
(K O N E C.)
99
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 West 18th Street
New York, N. Y.
«
BAZNE POVESTI in ROMANI:
(Nadaljevanje.)
SPLOŠNA KNJIŽICA:
t
št. 1. (Ivmr Albrecht) Ranjena gruda, Ivrfrna povest, 104 str., broSlrano .................... .15
St. 2. (Rado Murnlk) Na Bledo, izvirna povest, 181 str.. brofi... il
BERLINSKI AL CAPONE
Tudi Berlin ima svojega Al Ca-poneja. Gre za bankirja in komercialnega svetnika Gustava Linde-manna, ki so ga nemški listi tako krstili. Mož je namreč izredno podjeten in prebrisan tihotapec. Kakor znano, je v Nemčiji upeljan monopol na žganje. Zato ni čudno, da oblasti skoro vsak hip odkrijejo zakotne žganj arije ali zalotijo tihotapce špirita. Kakor rečeno, je med temi tudi Gustav Lindemann. Mož je s svojima bratoma tihotapil špirit kar na debelo in sicer s parniki. Na parnikih z dvojnim dnom je iz bližnjega inozemstva utihotapljal v Nemčijo velike množine špirita, ki ga je nakupil po 3 pfenige liter, po 4 marke pa ga je v Nemčiji proda-
jal. Dokazali so mu 10 takih tihotapskih voženj, pri vsaki je prepeljal približno 3000 litrov špirita. Mož je bil obsojen na 300,000 mark globe in na več let težke ječe, pa sc je pritožil.
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. —
- Uprava "G. N."
S 1. AVGUSTOM bodo cene voznim listom za ven in nazaj (Round Trip) v III. razredu znatno znižane in ravno na isti dan priredimo mi
NAŠ SKUPNI IZLET
po FRANCOSKI PROGI s parnikom

J/e de France

Cena voznim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $146.— do Ljubljane in nazaj samo $176., in do Trsta in nazaj samo $155.
PRIHODNJI IZLETI Z ISTIM PARNIKOM IN PO ISTI PROGI SE BODO VRŠILI NA:
26. avgusta
11. septembra
2. oktobra
PRIHODNJI IZLET
po COSUUCH PROGI, ko bodo znatno znižane cene za tja in nazaj v veljavi, se bo vršil na — 21. AVGUSTA
Z LADJO
rr
Vulcania

PRIHODNIJI IZLETI PO TEJ PROGI SE BODO VRŠILI NA:—
9. septembra 25. septembra 13. oktobra Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153._
ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — 1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA
SE JE CAS Pridružifc se enemu naših izletov, kdor želi
,	potovati v prijetni in veselo razpoloženi
družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem podučeni.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in drive
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
Cak
KJS2 CO
ser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
(Cretan je Parnikov
>— Shipping New« —
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani .................... J"
St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane peroni, 184 »tr., broSlrano..................... JO
Št. 5. (Fran Mučlnskl) Gospod Frldolin Žoina in njegova družina
veselomodre črtice I-, 72 strani, broSlrano ................ J5
Št. 6. (Novak) Ljubosumnost ..	.30 Tik za fronto ...................
s	iTatič, (Bevk), trd. .............#5
St. 7. Andersonove pripovedke. Tri indijanske povesti...........30
Za slovensko mladino priredila 'Tunel. soc. roman ............1.50
Utva, 111 str., bruS.......................35 Trenutki oddiha ................ JO
Štev. 8. Akt. Stev. 115.......... .75 Turki vni Dunajem .......... .30
, Tri legende o razpela, trd. vez. .65
15.	julija:
Hamburg, Cherbourg. Hamburg
16.	Julija:
Dresden, Cherbourg, Bremen Berenparia, Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg
17.	julija:
Bremen, Cherbourg. Bremen Staietulam, Bulugne tiur &ler, Rotterdam
18.	Julija: Paris, Havre
22.	Julija:
Euro pa, Cherbourg, Bremen ftlauretania. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
23.	julija:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg
24.	julija:
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Koma, Napoli. Genov«
25.	julija: Fiance, Havre
Milwaukee. Cherbourg, Hamburg
28. julija: Aquitania.
Cherbourg
29.	julija:
CJeorgo Washington, Cherbourg, H&m-bourg. Hamburg
New York. Cherbourg, Hamburg
30.	julija: Vulcania, Trst
31. ulija:
Majestic,
Cherbourg
PARNIKI Z ZNAKOM Izlet v Ju go »lavi Jo.
oznaCI akupnl
Št. 0. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broft. .......70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rllitefna karikatura in minulosti, 55 str., brofi.	J5
Št. 11. ^Povel G oil a) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str^ brofi....... .35
St. 12. (Frin Milčinaki) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. »1 str., broš.......... M
St. 14. (Dr. Kart EngliS) Denar, narodno-gOHtKv^irskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, £*6 str., brofi. ..........................80
St. 13. (V. M. OarSIn) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun. 112 tsr., brofi.........
St. 15. Edmond in Jules de Gon-eourt, Kenee Mauperin. ........
St 16. (Janka Kamw) Življenje, pesmi, 112 str« broš. ........
St. 17. (Prosper Marlmee) Wme duše v vieah, i>ovest, prevel Mirko Pretnar, feO str.............
St. 18. (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka lukovSkega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 dtr.. brofi. ..
St. 19. (Gerbart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. hajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., brofi. ...... JI
St. 20. (Jul. Zeyer) Gompačl in Komurasaki, japonski roman. Is čefičine prevel dr. Fran Bra-daC, 154 str., brofi..............4D
St. 21. (Frldolin 2oina) Dvanajst kratkočasnlh sgodble, II., 73 str. brofi. ........................ .23
St 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____
.S(l
40
.45
.S«
Jt
St. 23. (Sophokles) Antigone, talna igra, poslov. C. Golar, 60 atr., broširano .................... JI
St. 24. (EL L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, 1. del, 355 »tr., brofi. .........................H
St. 25. Poslednji
II. del .......
dnevi Pompeja
Št. 20. (L. Andrejev) Črne ■ke, poslov. Josip Vidmar, &£ str.
brofi. .............*.......... M
Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa
brezposelne. 80 ser, brofi....... J5
St 29. Tarzan sin opic ....... JO
Tarzan sin opice, tr. vem. ...l.SU
St. 31. Roka roko.............. J?
Št. 32. Živeti ................. 25
St. 35. (Gaj Salustlj Kri ep) Vaj-* na s Jugurto, poslov. Art. Dokler, 123 strani, brofi. .......... J*
št. 36. (Ksaver Mefiko) Listki,
144 strani .................. 65
št. 37. Domače živali.......... JO
St. 38. Tarzan In svet ........L
Štev. 39. La Bohotne .......... Jfl
Št. 46. Magda	.40
St. 47. Misterlj duie............L—
Štev. 48. Tarzanov« i]vali .... J«
Stev. 49. Tarfaoov ain ........ Jfl
št. 41».- Tarzanov sin, trd ves____1.20
St 50. Slika De Graje..........L»
Slov. balade In romata J*
V meteio................
Namišljen ibolnik ...... Jfl
Ta in antral Soil« Tarzanova mladost,
trd. ves. ................1.20
Stev. 58. Glad <Hamsun\ .... J«
St. 59. (Dostojevski) ZapIsU Is
mrtvega doma, L del..........L—
Stev. 60. (Dostojevski) ZaplsU ix
mrtvega doma, II. del ........L-
St 6L (Golar) Bratje In sestre .75 St 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) JO
St 63. Idijat. II. del .......... JO
St 64. Idijat. III. del.......... JO
Stev. 65. Idijoft, IV. del ...... J6
Vsi 4 deli ..............SJ5
St 66. Kamela, skozi aha iivao-ka, veseloigra ................ .40
H—teljl II. sv. • Potresna povest, Moravske aH.
ke. Vojvoda Pero 1 Perica, 6r-
ftt 51.
St 54.
St 55.
St 56.
St. 57.
J6
Tri rože .......................................— >80
Tisoč in ena no* < Itapej
vez. mala izdaja.............SI.—
V	krcmpljih inkvizicije ................1.30
V	robstvu (Matičlč) _............1.25
V	gorskem zakotju ............ .35
V	oklopnjaku okrog sveta. 1. del JO
2. del ...................... JO
Veferna pisma. Marija Kmetova . .75
Veiiki Inkvizltor ................L—
Tiso* in ena no<
1. zvezek..................1.30
11..........................1.10
III..........................1.50
KNJIGE SKUPAJ ........$3.75
Vira (Waldova). brofi......... J5
Vojska na Baikanu. s slikami .. .25
Vrtnar, (Rahindraaath Tagoret,
trdo vezano .................75
broAirano ...................60
Volk spokornik in druge povesti 1.— Trlo vezano ...................1.25
Vi&njega repatlra. roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, I. sv... .35
V	pusti v Je Ala, 111. z v ...... .35
Valetin Vodnika izbrani spisi .. JO
Vodnik svojenu narodu .........25
Vodnikova pratika I. 1927...... JO
Vodnikova pratika I. 1928 ...... JO
Vodniki in preporokl ...........60
Zmisel smrti ...................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Za kruhom, povest .................J5
Zadnja kmečka vojska...........75
Zadnja pravda, brofi. .......... Jfl
Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj Iz Bose« .................71
Življenje siov. trpina, izbrani spisi
AJe&ovec. 3. z v. skupaj ........lJfl
Zvesti <dn. poveš« .............. .25
Zlatokopi........................ JO
Ženini naše Koprnele ...........45
Zmote in konec gdč. Pavle.......45
Zlata vas ...................... Jt
Zbirka narodnih pripovedk:
I.	del..........................40
Zbirka narodnih pripovedk:
II.	del ....................... .40
Znamenje štirih (Doyle) ....... JO
Zgodovinske anekdote ...........SO
Z ognjem In mečem..............3.—
Zločin in kazen, 1. In II. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega h 11 zarja .. .60
Zgodbe zdravnika Musnika.......71»
Zlati pantar ................... JKi
Zvestoba do . groba ........................L56
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1 sv. Vojnomir ali poganstvo ....	J5
t. zv. Iludo brezdno ....................J5
3.	iv. Vesele povesti ........................J5
4.	vs. Povesti ln slike ....................J*
5.	sv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ....'.................-	M
SPISI ZA MLADINO:
(AANGU
■i. sv trdo vesano. Pripovedko ln
pesmi ........................ JO
■1. sv. trdo vesano. Vsebuje 12 povesti ........................ JO
4. sv. trdo vesano. Vsebuje 8. povesti ........................ JO
\ sv. trdo vezane. Vinski brat .. .M <1. sv. trdo vesano. Vsebuje 10 povesti ......................... -M
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj JO Cyran de Bergerac. Heroltns komedija v petih dejanjih. Trdo vesano ..........................1.70
Rdela, drams v 4. dej........... JO
Gospa z morja, 5. dej....................75
Lokalna železnica, 3 dej...............JO
Marta, Semenj v Blchmcndn, 4
dejanja ...................... JO
Ob vojsld. Igrokas v 6tlrih slikah JO Tončkove saj ne na MlklavŠev večer .Mladinska igra s petjem v
3. dejanjih .................. .60
K. U .R. drama v 3 dejanjih a predigro. (Ca pek). ven. .......... .48
Revizor. 5. dejani, trda vesana .. .7*
Veronika Deseniška, trda ves----1J0
Za kril In svobodo. Igrokal v 5. dejanjih.....................* M
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot aa ootovanj« na ogromnih parnikih:
PARIS 18. julija; 16. aug.
(8 P. M.) (1 A. M.) FRANCE 25. julija; 22. aug.
(6 P. M.) (Noon) lie de France 1. aug.; 26. aug.
(11 A. M.) (4.30 P. M.)
Najkrajfta pot po *el*-xrilrl. Vaakdo J« v po.Hf-bnl kabini z vsemi mcdornlml ud.ibnuBtsnl. — Pijana in nlavna fran-coBka kuhinja fxroilno nizke < ene
VpraSaJlA kateregakoli pooblaščenega aganLs
FRENCH LINE
Ifl STATE STREET NEW YORK, N. Y.
13.	snopič. Vestaika, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ Ji
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin btaaoslov .... Jt
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola ln Neža ............ JO
20. anaiplč. Sv. Juttt; Ljubezen Marijinega otroka .............. J9
PESMI IN POEZIJE:
Akropolls ln Piramide ........ JO
broširano ....................80
Azazel, trdo ve*.................1.—
Balade in romance, trda ves......1.25
Bob ta mladi zob. trda vm.....40
Kraguljčkl (Ctva) .............65
trdo vezano .................hO
MoJe obzorje, < Gangl) ............1.23
Narics (Crudpu). brofi............80
Primorske pesmi, (Gruden), ves. .35
Slutne (Albreht) hrofi........... Jti
Pohorske poti (Olaaer) brofi. .... JO
Oton Zupančič:
Sto ngank ....................SO
Vijolica. Pesmi za mladost.....60
Zvončki. Zbirka peanij sa slovensko mladino. Trdo vezano .... JO
Zlatorog, pravljtr-e. trda vea.....60
Slovenska narodna lirika.......50
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
(Pavčič) Slovenska koračnica
10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30
10 zvezkov skupaj ..................2.50
Knjige poiiljamo po&tnins prosto
"GLAS NARODA"
210 W. 18 Bt.. New York
S


POZOR
Ljudski
1 sv. Tihotapec. 5. dejanj .... M 6. sv. Pa 12 letih. 4 dejanja .. JO
Zbirka ljudskih Iger: uv;3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Tigrov! zobje------------------L— . .Neža, Sanje ...................60
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in Včaai se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje.
Uprava.