LUBLANSKE
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 37,,
Lublana.
Po fturjemm tankim fhtevili fe je snaj-delo v'Krakovim dve inu tridefet od ogna poshganeh hifh, inu fh?ftiiajfl: odkri-teh, de ni ogin dalaj grabil. T? dni jena-fha Krafsia puftila po m?fti nabirati fklad v' denarjih, s* katerimi fe bo Krakovzam pomagalo hifhe pred ognam varne fturiti. Dajali fo naftni ludje obilno vklado po e-den, po dva goldinarja, tudi po dvajfet, inu dva fto. Imamo upanje de fe bode lef^ ne ftr?he faj v' z?gel prebernile.
Pretezheni t?den fo nafhi osdravilzi sa* ah^li otrokam dobre kos£ vzfpiti, to je:
nazh-
nazhnejo otrokain kosho, notri v'to ranofe savl^zhe gnoj od eniga drugiga kosavjga o-troka, kir ima dobre kos?, fkusi to fe ko-savi gnoj rafpufti po shivoti, otrok prefto-ji tako fr^zhno kose, de ni nobene nevar-nofti sajn* K?r je lani dofti otrok sa kosami vmerlo, sato fo l?taf j?li rajshi dobre kose savl?kovati. Šlifhim , de fo tudi nekateri km^tifhki puftili fvojim otro-kam kos? vzepiti; vofhim, de bi ludj? to dobro visho kose preftati bol fposnali, katera tolikaj otrokara shivlenje perhrani.
Is Terfta fo novizh perpelane fhtuke dalaj poflali v5 Ben^dke inu Palmo. Sdaj zhakajo v' Teriti na n^kaj tavshent pufh tudi v'Benezhio nam^neneh, inu tri tavshent po fhfft liberueh kugel sa Terft. Mefo je v'Terfti pofkozhilo.
Is Lafhkiga fe pilma nesglihajo, tolikaj fe v?, de Laham negr^de vfe, kakor bi farni radi otli; fo menili, de jim pezheni ti-zhi v'fkl?de polet?, pa fhe sdaj rajfhi v* perji letajo.
Dunej 28» mali Trama.
Is L?voviga v5Gallizii pifhejo, de je Jo-sef Liefeanik ofemdef^t l^t ftar isflusheni duhovni drugo novo mafho pel petnajfti ma-liga Travna; on je v'zefarlki flushbi per Poglavarftvi, inu per zefarfkih sidanjih.
Shpa-
iS h p a ii i a.
Prinz de la Paz je bil na naglim od flu* shbo sa perviga miniftra djan, inu kashe, de fe on Tam nizh ni na to san?fel, ali v?del. % Don Saavedra jf nam?ft njega tudi polfcbni fkrivnih fekretar per kralizi.
Uni dan fmo rekli, de je en poffbni poflanik is Parisa bil v' Madriti na glihanje; sdaj fe je sv^delo; kajsen tizh je bil. On je rojen v'Mahoni, inu je bil v'sadni vojfki isgnan is Shpanie, k§r je flushil Anglesam sa fhpiona. Sdaj fe je fp?t perkasal, defi-lihje bil v'Madriti sanizhvan, fe je vender vifoko nofil inu denarje okoli trofil. On fi je dobil perftop per Prinzu de la Paz inu per vifheh kanzliah, inu fe sa franzoskiga ko-mifsarja imenoval. Ozhitno je nolil franzoski paf okoli febe, dofti ludfm je na uho r?-kel, de gliha savolo Portogalla, obdolshil je dofti kralevih flushabnikov, de fo denarja shelni, inu de nizh bres podkuplenja ne-ftur?. Franzoski poflanik je fturil, de je is IVTadrita pregnan. Kashe, de ni im^l nobene oblafti ali narozhenja od franzosov, ampak de je gledal svfditi, kolikaj denar-jov bodo Portogalzi franzosam sa mir pla-zhali, de bi to r^zh drugim denarfkim kup-zam povedal, inu vezh takeh rezhi.
Povele , de morejo franzoski pob^gnen-zi fe vun is fhpanfkiga pobrati, fe ojftro is-polnuje; fam vajvod Avary je mogel nar-pervi prozh, defilih je poflanik Ludvika
Ofem-
Oferanajftiga inu imenitnik fbpanfkiga kra-l$ltva.
Franm.
Zheterti mali Travna fo udje deshelni-ga uzheniftva ozhitno fed?nje zhes uzhene rezhi imeli. Eden je hvalil rankiga Chimi-lta Bayen, sa njim je Lavoilier pofn?n»al, inu filno dofti noviga v'Chymii snajdeh Chymia je uzhenoft tel?fa inu ftvari rasdja-ti v'fvoje profte dele, is katerih fo foftav-lene al fkusi druge lozhivne mozhi, Ta ulc pele k'fposnanji telefneh inu naturfkeh rezhi , kaj je njeh bitje inu laftnoft; on je sla-lti potreben sa osdravilze inu apothekarje* kakor tudi sa rudarje, inu druge umetne delo vze. Ta uk framoti taifte norze, kateri ozhejo slato delati is shiviga frebra inu is drugih ftvari, sraven pa febe na berafhko palzo poftavlajo. General Bonaparte je bil sraven per tim fedenji 'r njemu fo rekli: Ti fe pezhafh sdaj s* vojfko * sdaj s' uzhenoft-jo; al vojfka je miniozha> zhe fe ozhefh v-felejj bojovati, fe morefh na polje tih uzhe-nnfti podati j tukaj bofh smiraj do£i opraviti imel.
General Bonaparte je imel pogovor s' Peterimi Visharji fkusi vezh ur defeti maliga Travna; per tim pogovori je bil general Kilmaine, kateri na en zhas komandira shol-n^rfhino zhes Anglio.
Ofmi dan mali Travna fo is broda Havra
vun
r
vun fhle tri fregate inu nekatere kanonier-fhalupe pod povelaiu kapitana Mufkein, de ozhejo anglesam otok Marcou nasaj vseti. Nekatere ure potle fmo flifhali velik ftrel; po nozhi je bilo fp?t ftrelanje flifhati, obakrat po vezh ur. Sdaj pifhejo, de fo fe franzoske barke s'angleskemi fhtir ure bo-jovale, to je s'taiftemi angleskemi, katere fo brod Havre saperale; franzosi fo jeh odgnali , defilih fo angleškem na pomozh per-fhle ena verftniza inu dve fregate. Ena angleška fregata fe je bila vfadila na en plitvi prod, franzosi bi jo bili vjeli al poshga-15, ako bi sadofti vajeni bili s' veflam hitro vositi; al fregata je zhaf imela fe islahkati, iuu is proda vsdigniti. Franzosi pravio, de nifo nizh fhkode terpeli, ampak v' brodi Sa-venelle h'kraj i perrfnili.
Visharji fo prepovedali po nozhi na turnih fvetiti v'morfkih brodovih, de luzh nebode Anglesam flushila sa snamine, kje fe imajo nih barke fohajati.
Kashe, de franzosi ref menio v'fred deshel-nim morji eno uzheno rezh ifpelati; dofti o-rodja sa naturfke inu merfke uzhenofti je is Parisa v'Toulon poflaniga; dvajfet uzhenih mosh, svesdarji, merjovzi, mechanifti, na-turfki snanzi, inu chymifti ali lozhniki fo Je'tim opravki nameneni.
V otoki Corfika je fp?t pokoj; franzoski foldatje pojdejo od tod s' unimi sgoraj re-
zheni
zhenmi saftopnimi moshmi. Dofti ladj sa vo-slino perpravlajo, vfi mornarji v'Coriiki fo vs^ti v* flushbo sa vojfkno voshno.
Minifter notrajnih opravil opomina ludi kupzhovati v'jutro ve Benefhke otoke, to je Corfu inu druge. On pravi: ti otoki roti e olje, fol, pavolo, mufkat vino, inu vezh drugehftvari, pruti tim blagi fe per naf dofti najde, kar bi nafproti kje vosili inu lahko sam^njali. Dva fto bark je dosdaj is tih otokov blago vosilo v'Ben?dke, Livorno, inu v'zherno morje; poldanfka Franzia fi sna pomagati s'to kupzhio, zhe le ozhe. Samo oroshje ni perpufheno kje vositi.
Anglia.
Narbol nove povedanja is Irrlanda fo hude sa Anglese. Pruti poldne leshiozhe deshele fo na nogah, nevolniki fe po nozhi fohajajo inu v' oroshji vadio, tavshent ih je sh? v' foldaf kim oblazhili fe foldatam v'bran poftavilo. Kral je tedaj fklenil, inu dvor osnanir t? befede: Ker fe v5 Irrlandi velika sopernoft zhes ftare poftave snajde , fmo sa-pov^dali nafhim sholnerjam, de imajo takim hudobnikam oroshje pobrati, ludi per miru ohraniti, inu na vfe vishe, s' vfo mozhjo te puntarje satr^ti.
Nekaj domazhih Irrlandfkih foldatov fe je sdrushilo s'Irrlendarmi, kakor pravio dvorne novize; al sv£*U foldatje jih bodo vkrotiti vedeli.
Dofti bark ftoji okol Irrlanda, de bi franzosam pot nasaj pokasale, ako bi v'Irr-jand mahniti otli,
Shvajzarji fe Anglesam fmilio, zhe bode kdo is Shvajza v'Anglio perb?shal, ga bomo dobrotlivo prejeli, inu sajn fkerb^li; denarjov nepuftimo nizh v' Shvajz plazhati, Kar imajo Shvajzarji na m^njavfke pifma per Caf ifkati, de franzosam v'fhake nepridejo.
Batavia,
Poflaniki fo isvoleni, kateri pojdejo v' pariš, Dunej, Madrit inu Zisalpinio v'im?-pi nafhe republike ftat.
Mojhkovia,
Dev^tnajfli Sufhza je bila Zrfrina s'zhaft-jo v'zerkvo vpelana, kakor na fhtirdef?ti dan otrozhje poftele. Pode fo ji frezho vo-fliili inu gofpoda oboiga fpola roko kufhni-li, vlili frezho vofhovavzo je bilo dev?tfto, fedemdef^t, inu fhtirji.
g 1	11	■"■"■—sat
Vmerli fo v' Lublani.
24.	dan mali Travna,
Valentin Debelak malarjov fin, 4.1. na Pola nah Nro. 65. Urfha Ravhmok, dekla, 30. L per Vfmil. 1
25.	dan.
Leopold Salofhnik, d^lovez, 40.1. per Vf-milenih.
$0. dan.
Gofpoda Korn , bukvarja hzhi Maria, u 1» na Tergi Nro. 280. 2. dan veliki Travna. Alenka Kif, fainiza, 42.1. v' flonovi gafi Nro. 42.
Od Brixenfkiga firfta gofpofke v' Bl?di fe poftavi dan sa raslozhenje sapufheniga premoshenja rankiga Jurja Shvab 7. veliki Travna ob 9. sjutraj v' ti Kanzlii, terjavzi naj pridejo fvoje pravize fkasat, fizer bo raslozhik fturjen, inu napovedanim delefham. zhes dano. Bled 27. Svizhana 1798.
Od Brixenfke gofpofke v' Bledi fe osnani, kateri imajo kaj per, rankim Jerneju Salohar v'Gradi iskati, naj ofmi dan veliki Travna v' Kanzlio fvoje terjanje fkasat pridejo, fizer bo njegovo premoshenje raslo-zheno, inu delefham po teftamenti isrozheno. Bled 28. Svizhana 1798.
Od Brixerifke gofpofke v' Bledi fe osnani, kateri kaj terjat imajo per sapufhenji rankiga Primasa Klemenz v5 Gradi po kakerfhni pravizi, naj fe glafio H. dan veliki Travna ob 9. uri sjutraj v' ti Kanzlii, inu fvojo pra-vizo svishajo, fizer bo premoshenje bressa-dershika raslozheno, inu rankiga po sadni voli -delefham isrozheno. Bl|d 28. Svizhana I79&