Leto LXVtl PosmTDS plačana T gotovini. V LJubfJanF, v pefelc, 3ne 21. Jnlilt 19» flev. 164 i Naročnina mesečno 23 Din, za možem« »tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni nredniitva in uprave: 4>0 in 10.M9 za inserate. U prava: Kopitarjeva ulica številka 6, Chamberlaina rušijo V Angliji je zadnji teden spet oživela ogorčena časopisna borba proti ministrskemu predsedniku Chamberlainu, ki bi ga gotovi del politične , javnosti rad odstranil z mesta predsednika vlade ali ga vsaj prisilil, da sprejme v sestav svoje vlade nekatere osebnosti, ki slovijo po svoji odločnosti napram Nemčiji in Italiji. Ker se je Chamberlain zoperstavljal temu, da bi sprejel v vlado posebno dve osebnosti, ki sta mu bili priporočeni, namreč bivšega zunanjega ministra Anthonija Edena in nekdanjega vojnega ministra Winstona Churchilla, je postala gonja proti njemu mnogo hujša in zahtevajo njegov odstop tudi že zelo vplivni krogi konservativne stranke, katere predsednik je Chamberlain. Nasprotniki Chamberlaina se opirajo na razloge, ki jih črpajo tako iz preteklosti, kakor iz sedanjosti in bodočnosti. Chamberlainu namreč ne morejo pozabiti, da je za časa češko-slovaSke krize angleško politiko tako vodil, da je privedla do mirovnega sestanka štirih velesil v Monakovem, kjer se je zgodilo — ako stvari pogledamo v obraz brez vsakega olepševanja — da je morala Anglija mirno sprejeti, kar sta ji Nemčija in Italija nadiktirali na mizo. Chamberlainovi nasprotniki trdijo, da je Anglija takrat razgalila toliko slabosti, da bi bili njeni protivniki naivni, ako ne bi bili tega temeljito izkoristili. In so tudi temeljito izkoristili, kajti srednjeevropski zemljevid je danes čisto drugi, kot ga je začrtala monakovska konferenca, in tudi v severnovzhodni Evropi se pripravlja položaj, ki bi ga ne bilo — tako pravijo Chamberlainovi nasprotniki — ako bi bila Anglija preje pokazala več odločnosti. Angleški imperij da je slabotno stal ob strani, ko se je podirala zgradba, pri ka-kateri je pred 20 leti sodeloval in ki naj bi bila služila tudi v obrambo njegovih lastnih življenjskih koristi. To velja za prošlost. Za sedanjost veljajo očitki, ki tičejo načina, kako se angleška vlada obnaša v številnih težavah, ki so ji jih naprtili na raznih koncih in krajih imperija. Chamberlainu zamerijo, da s palestinskim vprašanjem ne pride nikamor in da sla-botnost in brezglavost angleške politike napram Arabcem povzroča ugledu in koristim angleškega imperija čedalje več nepopravljive škode. Isto velja za angleško politiko na Daljnem vzhodu, kjer delajo Chamberlainovo oklevanje krivo, da se je Japonska tako razbohotila, napravila Angležem desetine milijard škode in zasedla postojanke, iz katerih je ne bo več mogoče izpodriniti. Enaki očitki letijo na Chamberlaina glede' podajanj s' Sovjetsko Rusijo, ki da uprav zaradi mehkužnosti in nezanesljivosti sedanje angleške politike noče podpisati nobenih obveznosti iz strahu, da je ne bi Chamberlainova popustljivost v zadnjem trenutku pustila v precepu in na cedilu. Tudi Chamberlainovo obnašanje napram Poljski kritizirajo, češ, da se je pri gdanskem vprašanju pokazalo, da bi Chamberlain najrajši vse pustil pri miru in k večjemu Poljake pregovoril, naj prepuste Gdansk Nemčiji. Enako se izražajo Chamberlainovi protivniki o bodočnosti angleške politike, ako ne bo dobila drugega vodstva. Na obzorjih se prikazujejo, tako pravijo kritiki, prvi obrisi velikih svetovnih kriz in ako angleški imperij ne bo imel na čelu odločno vodstvo, ki bo sicer vse politične pojave modro in preudarno presojalo, a ki bo znalo v odločilnem trenutku biti . močno, neizprosno in pripravljeno, da gre do kraja, bodo mednarodne težave rastle, bodo imperij premetavale kakor razburkani valovi morja nebogljeno ladjo, dokler da ga ne bodo zrahljale in razbile. Anglija da je izčrpala zadnjo merico popuščanja, ki ji je bilo še dovoljeno. Ako gre še dalje, gre v pogubo. Tako je zapisal na Chamberlainov naslov »Dailv Telegraph« in je s tem dal duška mnenju tistega vedno večjega kroga, ki hoče na čelo angleške vlade ministrskega predsednika »brez dežnika*, ki bo bližajoč se neurje prestregel razoglav in v borbeni stoji s zavihanimi rokavi. Nezadovoljneži, ki, kot smo poudarili, ne sedijo samo med vrstami liberalne in delavske stranke, marveč v konservativni stranki sami, potiskajo v ospredje dvoje imen, bivšega zunanjega ministra Anthonija Edena in najbolj razboritega angleškega politika večkratnega ministra VVinstona Churchilla. Prvi, Anthony Eden, da je v dobi abe-sinske krize pokazal, kako bi bila morala Anglija nastopiti, ko je bil še čas, da bi ji bila današnja razočaranja prihranjena. Drugi, Winston Churchill, pa, ker današnji položaj v Evropi natančno odgovarja položaju, ki ga on v borbi proti Chamberlainu napoveduje že dve leti kot neizogibno posledico mehkužne politike sedanje vlade. Oba imenovana državnika bi kot člana vlade dvignila ugled Anglije po inozemstvu, ker bi ga prepričala, da se je angleška politika, izučena po porazu na monakovski konferenci v septembru lanskega leta, temeljito spremenila in da je sedaj Anglija zares, in prav zares pripravljena brez pomislekov do skrajnosti izpolniti vse obveznosti, ki jih je dala drugim narodom v njihovo obrambo a ob enem tudi v obrambo lastne svetovne države. Vse izjave, ki jih Chamberlain v tem pogledu daje, pa naj bodo še tako kremenite in na posluh še tako odločne, nimajo tiste teže, kakor bi jih imel vstop Edena in Churchilla v sestav sedanje vlade ali v kakšno novo vlado, pišejo veliki londonski listi, ki še poudarjajo, da Chamberlainov glas pri odgovornih krogih Nemčije in Italije nima nobenega zvoka več in da je zaradi tega treba drugih imen. ki povzročajo bolj kremenite odjeke. Nekateri konservativni listi so šli celo tako daleč, da so rekli, da se sovietski vladi ni čuditi, ako v noben angleški predlog nima zaupanja, dokler v angleški vladi ne sede možje, o katerih gre sloves, da pred se jasno vidijo, in vedo kaj hočejo in da besedo drže. Ta borba okrog Chamberlaina je zanimiva in podučna. Kako se bo končala, danes ni mogoče prerokovati. Za mednarodno veliavo Anglije pa je značilno, da stojita pred predsedniško palačo v Downing Streetu štev. 10 Eden in Churchill, ki veljata danes doma v Angliji in izven nje kot predstavnika tistega dela Angleške, ki je sita brezplodnega vpogibanja kol'- Italija zavrača Turčijo ki hoče dodekaneške otoke Italija je to otočje utrdila, da ga brani proti turški nevarnosti Angleško sredozemsko brodovje obišče Carigrad in Smirno Rim, 20. jul. TG. Rimski listi so z ogorčenjem zapisali pisanje nekaterih turških listov, ki so nepričakovano objavili zahteve Turčije po dodekaneške m otočju, ki da leži v območju turškega življenjskega prostora. Najmočnejši je članek poluradnega vladnega lista »Giornale d'11 a 1 i a«, ki najprej dokazuje, da Turčija nikakor nima pravice do pokrajine Aleksandrete, ki ji jo je sedaj Francija odstopila, češ da Francija ni bila lastnica te dežele, marveč jo je samo v imenu Zveze narodov upravljala. Tudi Italija bi morala pri tem govoriti, pa je nikdo ni vprašal za njeno mnenje, zato tudi odstopitve tega ozemlja ne pripozna. Nato preide »Giornale d'Ital:a« k člankom, ki sta izšla v carigrajskih časopisih »Jeni Sabah« in pol-uradnem »Ulus«, kjer je jasno podčrtana turika zahteva, da se morajo dodekaneški otoki vrniti nazaj Turčiji. (Dodekaneško ali dvanajstero otočje je skupina malih in velikih otokov, ki leži pred južno malo-azijsko obalo, torej pred Turčijo. Italija ga je zasedla leta 1912., ko se je vojskovala s Turčijo in ga nikdar ni vrnila, čeprav mirovna pogodba ni vsebovala kon-čnoveljavne določitve o odstopu teh otokov. Največji otok med njimi je Rhodos. Najbolj utrjen pa je otok L e r o s, o katerem je »Slovenec« že poročal. Op. ur.) Italijanski vladni list pravi, da za Turčijo ni modro, da objavlja takšne zahteve, ki dokazujejo, kako prav je Italija imela, da nikdar ni verovala v miroljubnost Turčije ter da je to otočje pravočasno, kakor da bi bila preroško predvidevala bodočnost, vojaško utrdila, tako da je nezavzetno. »Italija spričo turških zahtev svojega miru ne izgublja,« piše italijanski list, »vendar pa hoče še bolj jasno izpovedati svoje stališče, kajti pisanje turških listov je dokazalo, da ni Italija, ko je otočje utrjevala, nikomur grozila, kakor so to trdili angleški listi, marveč da je Italija segla samo po nujnih protiukrepih proti nevarnosti, ki jo je pravilno slutila. Italija bo seveda segla po nadaljnjih vojaških protiukrepih proti težnjam, ki sta jih Anglija in Francija Turčiji navdihovala in ki jih je Turčija sedaj odkrito priznala.« Angleži grade v Turčiji pristanišče Ankara. 20. julija, c. Že več dni se mudi v Turčiji števiilna komisija angleških strokovnjakov za gradnjo pristanišč. Angleži so se odločili Turčiji ob obalah njenih morja zgraditi moderna trgovska in vojna pristanišča. Angleški tehniki so bili zdaj nekaj dni v Ankari, kjer so se poučili o tem, kako misli turška vlada izvajati svoj gospodarski načrt petletke. Angleški strokovnjaki so dobili vsa pooblastila za izgradnjo najnujnejših modernih pristanišč. Predvsem misli Anglija popolnoma preurediti dosedanje pristanišče v Carigradu. Pristanišče bodo utrdili tako. da bo sposobno za promet z največjimi ladjami. Prav tako bo angleško odposlanstvo izdelalo načrte za gradnjo modernega pristanišča v Trebizondi. čisto na novo pa ixxlo zgradili moderno pristanišče v zahodnem delu Črnega morja. Brž ko se bodo razmere zaradi Aleksandrete uredile — čez nekaj dni prevzamejo Turki to pristanišče — bodo Angleži tam zgradili močno oporišče in pristanišče. Ankara. 20. julija. AA. Anatolska: Iz Londona poročajo, da je parlamentarni tajnik admiralitete Shakespeare izjavil v spodnjem domu, da bo poveljnik angleškega sredozemskega brodovja obiskal Carigrad s svojo admiralsko ladjo v začetku meseca avgusta in da ho istočasno prispela na prijateljski obisk v Smirno še ena angleška linijska ladjr Stalin noče zveze ne z Anglijo ne z Nemčijo »Boljševizem čaka, da bosta obe stranki v Evropi izkrvaveli, nakar se bomo maščevali...« Varšava, 20. julija. Po informacijah tukajšnjih nterodajnih političnih krogov za nekaj časa ni več pričakovati nadaljevanja razgovorov med Molotovim na eni in Strangom ter Naggyarom na drugi strani. Demokratične velesile so se lahko prepričale, da Stalinu, ki je absolutni gospodar nad zunanjo politiko sovjetske Rusije, ni nič na sklenitvi zveze z demokratičnimi velesilami, kakor mu je na drugi strani tudi popolnoma tuja misel kakšne politične zveze z Nemčijo. On vrednoti oba bloka v Evropi približno enako in njegov najintimnejši prijatelj Ždanov, ki je Anglijo in Francijo že med pogajanji opetovano ironiziral v »Pravdi« baš v tistih trenutkih, ko sc je zdelo, da se bo zveza sklenila, zastopa v merodajnih krogih boljševižke stranke odločno mnenje, da si »Rusija ne sme umazati rok s politiko gnijočih evropskih držav«, Molotov nima v zunanji politiki nobene odločilne besede in vsak njegov razgovor z zastopnikoma Anglije in Francije se je vršil pred odprtimi vrati v hrbtu sovjetskega zunanjega komisarja, skozi katere je vsa pogajanja zasledoval Stalin sam, večkrat pa na njegovem mestu Ždanov V krogih vodstva rdeče armade pa je poslalo geeslo, da bi Rusija, pa naj bo sovjetska ali carska ali demokratična, bila zelo nespametna, če bi se vezala s katerim koli taborom v Evropi. »Čemu naj žrtvujemo enega samega ruskega vojaka?« se je slišalo te dni iz ust enega izmed vrhovnih poveljnikov sovjet-«ke vojske, »ko pa bomo v primeru, ko bosta obe stranki v Evropi popolnoma izkrvavljeni in bo tudi zmagovalec izkrvavel iz tisoč ran, lahko mir enostavno narekovali in ne bo nihče na svetu imel toliko moči, da bi se našemu diktatu uprl? Obedve stranki nas bosta na kolenih prosili — je dejal sovjetski general — da bi odločili v njihov prid, In takrat, ko bomo mi edina sveža in močna, oziroma najmočnejša velesila sveta, se bomo lahko maščevali nad evropskimi velesilami za vse, kar so nam prizadele hudega, in za vsa izdajstva naših bivših zaveznikov od leta 1740 do leta 1917 ...« Dobro poučeni poljski krogi tudi naglašajo, da bi Vojna za Anglijo in Francijo tudi v ruski kmečki množici ne bila nič popularna in bi za sedanji režim pomenila najhujšo notranjo obremenitev, dočim ruski človek razume vojno zoper Japonsko, ki Rusijo resnično ogroža. Zaradi tega menijo poučeni poljski krogi, da iz pogajanj za trozvezo ne bo nič in da bo Rusija ostala na črti najpazljivejše nevtralnosti, ki ji bo dovolila, da poseže v morebitni svetovni požar v tistem trenutku, ko bo lahko odnesla dobiček brez vsakega truda ali vsaj za najnižjo ceno in bo lahko popravila ogromne napake pokojnega carja, oziroma njegovih svetovalcev, ki so ga pognali v minulo svetovno vojno v prevelikem zaupanju na zaveznike, ki so si leta 1917. meli roke, ko so od Rusije bili odtrgani najvažnejši deli njenega telesa na zapadni in vzhodni meji. Finska gradi trdnjavski pas Na katere ude Rusija misli, se med drugim razvidi iz mrzličnega utrjevanja, ki se opaža zadnji čas na strani finske republike, ki gradi na meji proti Rusiji svojo Maginotovo črta Baltske države — prvi plen zadnije razgovore v Kremlju. Diplomatski dopisnik »Timesac se izraža zelo optimistično glede izgledov za sklenitev pakta. O najvažnejši b vprašanjih je sporazum že sklenjen, še nerešene točke nimajo niti desetinko cmega pomena kot one, glede katerih je sporazum že došežerj. Parada sovjetskega baltskega brodovja London. 20. pilija. AA. Reuter poroča iz Moskve: Paradi baltiške eskadre. o katerih smo ie poročali, je prisostvoval razen ljudskega komi-sraja za mornarico Kuznečova tudi Ždanov kot zastopnik političnega urada. Ljudski komisar Kuz-nečov je po končani paradi imel na pomorske častnike govor, v katerem je med drugim dejal: Mi imamo divno mornarico. Ona je pripravljena v trenutku potrebe braniti našo zemljo do zadnje kaplje krvi. V ponedeljek 24. t. m. bo prirejen v Moskvi sovjetski »pomorski dane. Za to priliko bodo prispela v Moskvo številna zaf>topstva častnikov, podčastnikov in mornarjev baltiške, sever-nomorske in črnoinorske vojne mornarice. Iz češko - Moravske Praga, 20. julija, b. Na Češkem in Moravskem se stalno čujejo protinemške radijske postaje, ki oddajajo razna poročila ter hudo napadajo politika nemškega narodnega socializma. Doslej so oblasti ugotovile le to. da dve radijski postaji delujeta v Nachodi in v Brnu, torej na severu in jugu pro-tektorata. Nemške oblasti mrzlično iščejo protizakonite radijske potaje, ki so bržkone mantirane na avtomobilih in se stalno selijo iz enega v drug kraj. Pogajanja v Moskvi so tudi dovolj jasno pokazala, misli sovjetska Rusija čimprej pograbiti balt-e države, za.kar bi ji bil vsak najmanjši povod dobrodošel. Baltske države naj bi postale prvi plen sovjetskega razmaha po »življenjskem prostoru«. Se enkrat nova navodila v Moskvo London. 20. julija, b. Poročajo, da namerava angleška vlada še enkrat poslati v Moskvo nova navodila svojemu veleposlaniku, ki bodo temelj za 1.200 rudarjev je bilo v smrtni nevarnosti V belgijskem rudniku v Eysdanu je rudarjem, med katerimi so tudi Slovenci, pretila strašna smrt v globini rovov Liegc, 20. julija. AA. V rudniku Evsden-St. Barbara, ki se nahaja 40 km od Licgcja, je bila prekinjena nenadoma električna struja. Zaradi tega so prenehali delati vsi stroji, posebno stroji za dovajanje zraka. V rudniku so nahaja 1200 oseb. Nesreča je nastala na tA način: Požar je uničil električni kabel, ki veže centralo z električnim transformatorjem rudnika Limhurg oh Mcnsi v dolžini cc-lih 1500 m. Ker jc bila zaradi tega prekinjena struja, jc ostalo v rudniku 1200 rudarjev, ki nc morejo iz rudnika, ker dvigalne priprave in zračni čistilniki ne delujejo. Rudarji sc nahajajo na dnu rova, ki so ponekod globoki H00 m. Po velikem trudu sc jc končno lc posrečilo postaviti nov električni kabel, in so bili vsi rudarji iz rudnika Sv. Barbare rešeni. (V rudniku Eysdcnu jc zaposlenih tudi več sto slovenskih rudarjev, zatorej smo tudi Slovenci še bolj srečni, da sc jo vse tako dobro izteklo" Knez namestnik odlikovan z redom hlačne podveze London, 20. julija. AA. Včeraj jc angleški kralj Jurij VI. podelil jugoslovanskemu knezu namestniku Pavlu v Bu-ckinghamski palači odlikovanje reda hlačne p od v c z e. To je najvišji in najstarejši red na angleškem dvoru. Ustanovljen jc bil žc v 14. stoletju od kralja Edvarda III. Posvečen jc patronu angleškega naroda sv. Juriju. Vsako leto v AVindsorju na dan sv. Jurija svečano proslave ustanovitev tega reda. Prvotno jc nosilo ta red samo 25 angleških plc-niičcv. razen angleškega kralja. Zdaj so red hlačne podveze izjemoma podeljuje tudi tujim vladarjem. Razen angleškega kralja so odlikovani z njim vojvoda Windsorski, vojvoda Kcntski. italijanski, švedski, belgijski in romunski kralj, japonski cesar in nekaj članov angleških plemiških rodbin. Snoči je bil v Buckinghamskl palaPi prirejen sprejem na čast Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi. Navzočih je bilo okoli tisoč povabljenih iz najvišjih angleških družabnih krogov. Zagrebška vremenska napovedi Jasno in toplo, lahno oblačno. Dunajska vremenska sspeved; zmanjšanje oblačnosti, jasno, vroče, brez neviht Vprašanje centralnih fondov »Zagrehafki lisk prinaša zanimiv članek o centralnih fondih v Belgradu. Centralnih fondov je v naši državni prestolnici celih 110, denarja pa je v njih nabranega skoraj dve milijardi din. To številko je izračunal znani gospodarski list »Jugoslovenski Lloyd<, ki beleži strastno prizadevanje naše centralne birokracije, da uvaja vedno nove fonde. Nato pravi ta list — In s tem se strinja vse naše javno mnenje —, da naša javnost nikakor ne more razumeti, da so v času, ko vsi pričakujemo sporazuma in z njim avtonomistične ali samoupravne ureditve države, ustanavljajo novi centralni fondi, in sicer taki fondi, ki absolutno ne bodo mogli obstojati dalje, če pride do sporazuma. Tako sta se baš v času, ko se govori o skorajšnjem uresničenju državne decentralizacije, ustanovila centralni zdravstveni fond in centralni sodoijski fond. Zlasti slednji fond je vse ljudi začudil, ker ni razumljivo, zakaj naj bi za zgraditev novih sodnijskih poslopij bil potreben osrednji fond. Kakor smo informirani, pa je pripravljen nov srednješolski zakon, ki bo naše srednje šolstvo zopet še bolj centraliziral. Torej to je važno vprašanje, o katerem bo treba resno razpravljati. Iz zaključnih računov državnih dohodkov in izdatkov za 1. 1937-38 vidimo, da iinamo 110 centralnih fondov, katerih dohodki znašajo 1 milijardo 797.000.000 dinarjev. Pri tem pa niso upoštevani veliki centralni fondi: kakor cestni fond, melioracijski fond, zdravstveni fond, fond za pospešitev svilarstva, bombažni fond, narodno-obrambni fond in invalidski fond. Vsi ti fondi požirajo velik del državnih dohodkov in ti dohodki so odtegnjeni javnemu nadzorstvu. S tem v zvezi so tudi državna industrijska podjetja, ki jih je z veliko vnemo ustanavljal posebno dr. Stojadinovič. Ta državna podjetja nikakor ne morejo uspevati tako, kakor zasebna podjetja, ker birokratizem požira veliko denarja brez koristi. V upravi centralnih fondov sedijo visoki državni uradniki, ki zasledujejo razne posamezne in skupinske koristi v škodo občega državnega blagra — piše glasilo hrvatskih gospodarskih krogov. To visoko uradništvo potrebuje tudi velikih plač, tako da je zaradi tega znatno zavirano izboljšanje splošnega položaja državnega uradništva. ki je žrtev takega sistema. Na vsak način — naglašajo hrvatski listi — bo moral sporazum prinesti tudi rešitev vprašanja centralnih fondov. Tega mnenja je vsa javnost v državi. Vsaka pomoč je dobrodošla Jugoslovanski listi so pred tedni zelo komentirali govor, ki ga je imel srbski episkop Nikolaj Velimirovič o potrebi sloge med Srbi in Hrvati. Kaj novega epi3kok Nikolaj ni povedal in v njegovem govoru je odmeval rahel očitek Hrvatom, vendar pa ima episkop Nikolaj tolik ugled med srbskim ljudstvom, da njegovega mnenja ni mogoče prezirati. Nekateri mislijo, da bi episkop Nikolaj mogel igrati še važno vloga v vprašanju sporazuma in sicer zaradi tega. ker opozicionalne stranke, pa naj bo tudi zemljoradniška stranka, nimajo bogve kakšnega vpliva na srbsko ljudstvo in bi mogel samo episkop Nikolaj v srbskem kmetskem ljudstvu ustvarili potrebno razpoložen je. za spravo v Jugoslaviji. Nekateri celo mislijo, da bi bilo dobro, če bi se episkop Nikolaj in dr. Maček sestala in pravijo, da nekateri episkopovi prijatelji delajo na takem sestanku in da bi bil on pripravljen imeti pred Hrvati govor v Zagrebu. — Bilo bi dobro, če hi se to uresničilo, zakaj škof Nikolaj ima v resnici velik vpliv na pravoslavni svet, vendar pa je treba nekoliko dvomiti, ali bi njegov nastop res imel odločilen pomen. Nam se zdi, da je v tem oziru utrta pot najbolj po razgovorih med najmočnejšo jugoslovansko državno stranko in Hrvati in da moremo le po tej pričakovati srečne rešitve našega najvažnejšega not-ranje-političnega vprašanja. Seveda bi bilo le dobro, če bi pri tem zastavil svoj vpliv tudi škof Velimirovič. Nova usmeritev dr. Laze Markoviča Znani dr. Laza Markovič je objavil pismo svojim volivcem, v katerem pravi, da je absolutno potrebno, da se Hrvati v skupni državi čutijo kakor v svoji lastni državi in da v Jugoslaviji, organizirani na podlagi sporazuma med Hrvati in Srbi, vidijo uresničenje svojih lastnih narodnih idealov. Hrvatski narod je sestavni del jugoslovanske »na-cije«, prav tako srbski narod, ter je zato nastopil skrajni čas, da se likvidirajo vsi medsebojni spori in nesporazumi. >Za mene kot radikala« — nadaljuje dr. Markovič — »se sedaj postavlja samo vprašanje, kakor za vse radikale sploh, da razmišljamo, ali ni prišel čas, da se zopet zedinijo vsi radikali in da se obnovi stara moč radikalne stranke. V tem oziru imam jaz že svoje določeno mnenje in upam, da se IkkIo z menoj počasi strinjali vsi radikali. Radikalna stranka se mora v popolnem edinstvu okrepljena združiti za reševanje državnih in narodnih vprašanj na korist kralja in domovine. Vem, da se bodo pojavile v tem oziru velike težave, toda ob dobri volji in poštenem ter lojalnem postopanju se bo edinslvo radikalne stranke lahko postavilo. V tem smislu sem do sedaj delal in v tem smislu bom tudi svoje delo neumorno nadaljeval.« Ostre besede levičarjev Belgrajski polmesečnik »Socialni vestnik«, ki se smatra za glasilo srbske opozicionalne levice, prinaša uvodnik, v katerem pravi, da se sporazum med Srbi in Hrvati mora uresničiti, ker brez njega ni niti močne države na zunaj, niti normalnega političnega razvoja na znotraj. Jugoslovenstvo. ka-Kor so ga zastopali unitaristi, je pokopano, ker je bilo lažno in škodljivo ter velika nesreča za našo državo. To jugoslovenstvo ni služilo konsolidiraniu naše mlade države, ampak jo je samo razkrajalo. To jugoslovenstvo, ki je biio jugoslovanstvo političnih trgovcev in pustolovcev (hohštaplerjev). ni približevalo in spajalo treh jugoslovanskih narodov. ampak jih je bolj in bolj razdvajalo. To jugoslovenstvo ni bilo simbol svobode, bratstva in enakosti treh naših narodov, ampak je bilo istovetno s politično reakcijo, socinlno nepravico in z gospodarskim izkoriščanjem, ki ga je izvajala peščica jugo«lovenskih integralistov, ki ne predstavljajo in nikoli niso predstavljali ljudstva v naši državL Belgrad, 20. julija. AA. Dane« je po daljši bolezni umrl pomočnik borznega urednika Agencijc Avale, diplomirani pravnik in član časnikarskega združenja Predrag Jovanovič. Avala je z njim izgubila odličnega uslužbcnci, njeno osebje pa dobrega tovariša. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič o novih sodnijskih uredbah Belgrad, 20. julija. A A. O priliki izdanja uredbe o postavljanju Hodnikov pri rednih sodiščih, o odgovornosti sodnikov, o graditvi in opremi sodnih poslopij, ter ureditvi zemljiških knjig kakor tudi dopolnitve § 8. zakona o ureditvi rednih sodišč je predsednik ministrskega sveta in notranji minister Dragiša Cvetkovič dal časopisom tole izjavo: Poleg priznanja, ki ga dolgujemo našemu sodniškemu stanu, hočem omeniti, da je v organizaciji našega pravosodja dosti nedostatkov. S temi nedostatki sem se imel priliko predvsem seznaniti kot zastopnik pravosodnega ministra ter sem ob tej priliki izvedel stalnost sodnikov ter se že tedaj prizadeval, da bi se v našem pravosodju izvedle reforme, ki jih zdaj s temi najnovejšimi uredbami uresničujemo. Nedostatke v organizaciji našega pravosodja je poudarjalo leta in leta tudi združenje sodnikov samo ter zahtevalo, da se odpravijo. Prvi in najvažnejši postopek do dobre ureditve pravosodja je, da se dosledno izvede neodvisnost sodnikov, predvsem pa da postavljanje sodnikov postane neodvisno od kakršnihkoli vplivov, ki nimajo s pravosodjem nobene zveze. Zaradi tega sem dal pobudo, da se izda uredba o nastavljanju sodnikov pri rednih sodiščih. S to uredbo bo do skrajnih možnosti zagotovljeno nastavljanje sodnikov izključno na kvalifikacijski podlagi, to je po osebni sposobnosti kandidata. V zvezi s tem se je pokazala potreba, da se z ozi-rom na nov položaj sodnikov uredi tudi vprašanje njihove odgovornosti. Ker se sodniki zaradi svoje stalnosti ločijo od ostalih državnih uslužbencev, je Slo naše prizadevanje za tem, da se glede njihove odgovornosti določijo strožji predpisi, kakor pa veljajo za ostale državne uradnike, predvsem pa za tem, da se poveča disciplinska odgovornost sodnikov. To je bilo doseženo s posebno uredbo o odgovornosti sodnikov rednih sodišč. V tej uredbi o odgovornosti sodnikov se zahteva njihova popolna depolitizacija, kar je bila težnja sodniških krogov že dolgo vrsto let. In res, če hoče biti naše pravosodje na svoji višini, mora biti daleč od vsakega strankarskega vpliva, da bi se sodnik mogel ves posvetiti svojemu odgovornemu poklicu. Vsako vmešavanje sodnikov v strankarsko-politične zadeve je škodljivo za sodstvo, ker tako vmešavanje zelo lahko zbudi med ljudstvom prepričanje, da so sodišča pristranska: Po predpisih uredbe, ki se nanaša na depolitizacijo sodnikov, je določeno, da sodnik sme izražati svoje politično prepričanje samo pri volitvah, za vsako drugo strankarsko delovanje pa bo disciplinsko odgovoren. Če hočejo biti sodniki na višini, ki odgovarja njihovemu poklicu v vseh l>ravnih disciplinah — in to je eden pogojev za nrtt—m-1 mr^Tri i umrmnrmrtunniTinii mrtnniTTnunnnniimmii 111 iimnrrimnTnmn i iumnij ui mm^iHiiTTnnijHmTntiumi—»m wn»i Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralla. rrRmtitinnimitiiBiitTrnmTTn i umrmu mtimi : t^cmm i iinminiaTfniBnnniunTtiintnnn ttuHfnrnnanflnnn miiMiimwnnititreiiinniiig2^> • Visoko angleško odlikovanje dvornega ministra Milana Antiča London. 20. Julija. TG. Angleški kralj Jurij Je ministru dvora Milanu A n t i č u, ki spreml ja kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo na njunem potovanju v Anglijo, odlikoval s komanderskim križcem »Kraljevskega Viktorijinega Reda«. Ta stopnja imenovanega reda, ki podeljuje angleškim državljanom pravico do naslova »sir«, se le redko podeljuje inozemskim odličnikom. Belgrajske novice Belgrad, 20. juli ja, m. V prestolnici kakor tudi v ostalih krajih naše države se je vročina povečala. V Belgradu je danes temperatura znašala 34.2° C. Vročina v Belgradu je tem neznosnejša, ker je več mestnih okrajev poldnevi brez vode. Belgrad. 20. julija, m. »SI uzbeni vojni list« objavlja več natečajev za sprejem gojencev v šole raznih vojnih ustanov. Tako natečaj za sprejem gojencev za študij medicine, za sprejem gojencev v strok, šolo mornarice v Kumburu. za sprejem gojencev v vojno veterinarsko šolo, za sprejem gojencev v pomorsko letalsko podčastniško šolo v Divuljah, za sprejem gojencev v vojaško obrtno šolo zavoda »Obiličevo«, za sprejem gojencev v inženirsko podčastniško šolo v Šabcu. Belgrad, 20. juliija. Napredovali so: v 4-2 Miha Uniek, v 5. skup. dr. Franc Cukala, v 6. skup. dr. Alojzij Osterc, kanoniki stolnega kapitlja v Mariboru. Belgrad, 20. julija, m. Po podatkih mestne občine porabi prestolnica vsak dan 50 milijonov litrov vode. Rabila pa bi 55 milijonov litrov vode. pravilno izvrSevanje njihovega poklica — morajo zasledovati strokovno književnost iu razvoj pravne vede. To vsekakor zahteva materialnih žrtev, ker morajo sodniki nabavljati potrebno pravno literaturo. Na to se je vlada ozirala in je izdala uredbo o posebnem dodatku za sodnike, in sodniške pomočnike, pri čemur je upoštevati finančne možnosti državne blagajne. Velike važnosti za ogled pravosodja so tudi dobro urejena sodna poslopja, ter sodni zapori. Prav tako pa so velike važnosti za ljudsko mnenje o sodiščih dobro urejene zemljiške knjige, ki bi jih bilo treba čimprej uvesti v vseh krajih, kjer jih dozdaj še nimajo. Da glede sodnih poslopij zavlada potreben red in da se stavijo v red tudi zemljiške knjige, je kr. vlada sklenila ustanoviti posebni sklad, ki bo služil potrebam v te namene. S tem namenom so bile uvedene nove, zelo neznatne sodne takse. Z uredbo je določena pravilna porazdelitev sredstev tega sklada za posamezna j)odročja apelacijskih sodišč. Takšen sklad imajo že v bratski Bolgariji, in je rodil zelo dobre uspehe. Glede same sodne organizacije, se je pokazala potreba po sistematični razpodelitvi osebja pri okrajnih in okrožnih sodiščih. V ta namen je bilo treba spremeniti § 8. zakona o ureditvi rednih sodišč. S to novo razdelitvijo bo izvedena stroga sistematizacija sodniških mest na okrožnih in okrajnih sodiščih, s čemer bodo doseženi pomembni prihranki pri osebnih in materialnih izdatkih. Ti prihranki se bodo lahko koristno uporabili za pomnožitev osebja na sodiščih, kjer se bo pokazala potreba po tem. Ti prihranki pa bodo predvsem služili tudi za pospešeno uvedbo zemljiških knjig v krajih, kjer jih še nimajo. Dva važna sklepa deviznega odbora Narodne banke Belgrad, 20. julija. AA. Na svoji seji je 19. ju« lija leto« devizni odbor pri Narodni banki sprejel načelni sklep, da se za kapitale, ki bodo v bodoče prihajali v svobodnih devizah v našo državo, zagotovi primerna dividenda v devizah. Zainteresirani ee bodo o priliki prinosa kapitala obračali na ravnateljstvo s konkretnimi prošnjami za rešitev v tem smislu. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke). Na predlog izvoznega odbora je devizni odbor pri Narodni banki sklenil, da se za volno od 1939 leta staro železo, sirovo volno, sirovo juto, kavčuk, kositer, surove velike kože, kokusovo olje, loj, bombažna vlakna, ribje olje, in žvepleno olje, za katere uvozni odbor daje dovoljenje do omejenih količin, v bodoče sploh ne bodo izdajala, devizna dvoljenja za izvoz brez ozira na to, ali se ta izvoz namerava izvršiti v klirinške ali neklirinške države to pa zato, da bi se mogle zadovoljiti potrebe domačega gospodarstva s temi pro« izvodi. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke). Seja glavnega odbora JRZ Bel]{rad, 20. julija. AA. Danes ob 10 dopoldn« je bila v strankinih prostorih JRZ seja glavnega odbora o cilju organizacije bodočega dela v stranki. Vse poslovanje je prilagodeno tako, da bi prijatelji čim lažje in čim hitreje dobili vsa potrebna obvestila in da bi bile uslišane želje, ki prihajajo z notranjosti države. Delovni ča« je določen od 8 ziutraj do 13. Zastopstva iz notranjosti države bodo dobila še nadalje vsa potrebna obvestila in navodila za delo na terenu pri tajnikih gradbenem ministru dr. Mihu Kreku in ministrih Ljubomiru Pantiču in Vojku Cvrkiču vsak dan razen sobote od 10 do 12. Blagajniške posle opravlja blagajnik Dimitrij Mirkovič, narodni poslanec. (Iz pisarne glavnega odbora JRZ). Napredovanja učiteljev Belgrad, 20. julija, m. Prosvetni minister je podpisal odlok, s katerim so prestavljeni še naslednji učitelji in učiteljice v Sloveniji: Vladimira ftkulj iz Metlike v Dob pri Kamniku, Edvin in Stanislava Clemente iz Železnikov, Škofja Loka, v Polhov Gradec, Ljubijana-okolica, Jožefa Kon-cilja iz Globodola, Novo mesto, v Dobrnič, Novo mesto, Gizela Djakovič od Sv. Duha, Ptuj, na Polenšak, Ptuj, Ana Poček iz Strnišča, Dol. Lendava, k Sv. Vidu, Ptuj, Oskar štern iz Pirnič, Dravograd, v šafarsko, Ljutomer, Josipina Win-kler iz Blok, Logatec, na Krko, Litija. V VIII. položajno skupino: Mokorel Viktor, Sv. Andraž, Ptuj; Debenak Andrej, Sv. Marjeta, Ptuj; 1'revelj Viktor, Leše, Radovljica; Drofenik Elizabeta, Sv. Marjeta, Maribor levi breg; Žitnik Maks, Železna gora, Ljutomer; Povh Roza, Dram-lje, Celje. V IX. skupino so prevedeni: Porenta Stanislav. od Sv. Jakoba, Ljubljanska okolica; Grilc Ljudmila, Kopanj, Ljubljanska okolica; Slapar Štefanija, Sv. Duh, Ljutomer; Štefan Rajnelda, Križevci, Ljutomer; Kastelic Alojzij, Bela cerkev, Novo mesto; Antonac Oda, Križevci, Ljutomer; Kariž Olga, Bloke, Logatec; Kovač Anton, Vrh pri Sv. Treh kraljih, Logatec; Sawicki Oton, Sv. Anton, Maribor levi breg; Slraus Božidar, Sv. Jurij, Maribor levi breg; Hrabalek Marija, Frankolovo, Celje; Culk Leopoldina, Št. IIj, Maribor levi breg; Ozmec Marija, Selnica, Maribor levi breg; Nest Ljudmila, Sv. Jakob, Maribor levi breg; Majhen Vladislav, Sv. Ana, Maribor levi breg; Lah Antonija, Vuze-nica, Dravograd: Kdbal Pavla. Sv. Trojica. Maribor levi breg; Kramer Ema, Sv. Martin, Maribor levi breg; Vipavec Viktor, Sv. Lenart, Maribor levi breg; Božič Anton, Sv. Duh, Maribor levi breg; Heric Teja, Žitečka vas. Maribor levi breg; šušter-šič Justina, Limbuš, Maribor desni breg; Jandl Danijela, Lehen, Maribor desni breg; Jandl Milan, Lehen, Maribor desni breg; Tušak Milena, Sveta Marjeta, Maribor desni breg; Kmetec Grozdana, Podova, Maribor desni breg: Rek Elizabeta, Fo-kovci, Murska Sobota; Primec Marta, Sv. Vid, Ptuj; Kulovec Franc, Sv. Marjeta. Maribor levi breg; Kuštrin Stanislav, Sv. Jurij, Murska Sobota; Kuštrin Cecilija, Sv. Jurij, Murska Sobota; Ouček Franc, Bodonci, Murska Sobota; Cedilnik Marija, Radomlje, Kamnik: lic Marija, Sodražica, Kočevje; Kos Ana, Sodražica, Kočevje: Juvanc Rada, Ko-privnik, Kočevje; Kastelic Rozalija, Sodražica, Kočevje; Ivanec Ana, Dolenja vas, Kočevje; Ljubič Angela, Dobrepolje, Kočevje; Cirk Zdenka, Stal-cerji, Kočevje; Kožuh Alma, Naklo, Kranj; Jurko Zlala, Leskovec, Krško; Auemik Leonida, Tržišče, Krško; Simončič Marija, Št. Rupert, Krško; Bajec Ivana, Vel. Podlog, Krško: Pire Marija, Radovica, Črnomelj; Klemene Ljudmila. Podzemelj, Črnomelj; Slapar Vera, Studenec, Krško; Ploj Magdalena, Kostanjevica, Krško; Dolanc Ana, Šv. Kata- Japonska na treh frontah Proti Kitajski, proti Angliji, proti sovjetski Rusiji Samozavestna izjava admirala Kanačave proti sovjetski Rusiji Tokio. 20. julija. AA. DNB: V imenu vojne mornarice je dal danes izjavo podadmiral Kana-čava, ki je poleg drugega dejal: Japonska vojna mornarica z vso resnostjo zasleduje pogoste grožnje sovjetskih oblasti, ki se nanašajo na japonske pravice do premoga, olja, in ribolova v severnem delu Sahaliua. Velika zabloda Moskve hi bila, če bi verjela, da je Japonska toliko zaposlena na Kitajskem, da doeodkom na severnem Sahalinu ne more posvetili nobene pozornosti. Tokio. 20. julija, b. Japonske kroge zelo skrbi spor zaradi izkoriščanja rud na severnem delu otoka Sahalina. Japonci se namreč bojijo, da bi mogla Rusija t odpovedjo obstoječih pogodb za izkoriščanje rudnikov izzvati pomanjkanje |>og/>n-skega materiala za japonsko vojno mornarico. Ako japonski podjetniki ne hodo izplačali od Sovjetske Rusije določene kazni, jih ho Rusija enostavno razlastila v njihovih pravicah. Japonski tisk objavla poročila iz raznih krajev Sahalina ter jih spremlja z ostrimi komentarji, v katerih je polno groženj na Sovjetsko Rusijo. Tokio. 20. julija. AA. DNB: Predsednik vlade Hiranuma je imel danes na plenarni seji osrednjega odbora za Kitajsko govor, v katerem je dejal. da je osrednji odbor za Kitajsko s svojimi številnimi pododbori izdelal načrt za gospodarsko obnovo Daljnega vzhoda. Japonska namerava predvsem prepričati ostale države, da je potrebno priznati japonske pravice in cilje, ki si jih je Japonska jasno določila. Japonska stremi v prvi vrsti za tem, da se ojači pakt proti Kominterni ter da se pri tem spoštujejo interesi vseh držav, k{ so pripravljene, da se z Japonsko sporazumejo. Tokio, 20. julija. AA. Reuter: Po japonskih brzojavkah, ki prihajajo iz Tiencina, je odbor za bojkot angleškega blaga izdelal poseben načrt in predlagal ukrepe, po katerih naj bi posamezne tvrdke in trgovske hiše prenehale prodajati angleško blago, obenem pa bi nastavile posebne agente, ki bi med ljudstvom širili protiangleški bojkot. Prav tako priporoča odbor, da bi se ustanovila posebna kontrola nad prodajo in nabavo angleškega blaga v Tiencinu. Tokio, 20. julija, b. Včerajšnji razgovori med generalom Arito in britanskim veleposlanikom v Tokiu so trajali pet ur in pol. Iz pisanja današnjega tiska in trditev nepristranskih opazovalcev so se pogajanja končala s popolnim neuspehom. Oba državnika sla bila ob koncu razgovorov zelo ne-razpoložena. Pogajanja ee bodo nadaljevala v petek. Šanghaj, 20. Julija, b. Japonski krogi trdijo, da se pripravlja okrepitev blokade britanskega naselja v Tjencinu. V teku včerajšnjega dne so Japonci odpeljali pet angl. državljanov v stražar-nice, kjer so jih zadržali celih 5 ur in jim šele nato dovolili, da odidejo v naselje. Japonski stražarji so spet pričeli šikanirati dobavitelje hrane vsepovsod. Tako zadržujejo one kmete, ki prinašajo mleko tako dolgo, da se jim mleko pokvari in jim šele potem dovolijo, da ga odnesejo v kolonijo. Znan je primer, ko je japonski stražar štel košarico jajc celo uro. rina. Laško; Košir Frančiška. Sv. Lenart, Laško} Nahtigal Marjeta, št. Vid, Litija; Zidarič Danica« Sv. Miklavž, Ptuj; Kaiser Stanislava, Žiče, Konjice; Pastirk Matilda. Št. Vid. Slovenj Gradec; Grum Bogomira, Dolenja vas, Kočevje; llamerščak Pavla, št. 11 j, Slovenj Gradec; Ruter Ivan, Št. Andraž, Slovenj Gradec; Turk Ida, Trata, Škofja Loka; Pokorn Elizabeta, Sovodenj, Škofja Loka; Čurman Ana, Sebeborci. Murska Sobota; Šnejdar Marija, Sv. Peter, Šmarje; Kopič Marija, Sv. Križ, Maribor levi breg; Krašnja Ivan, Sv. Peter, Šmarje; Zupana Leopoldina. Zibika, Šmarje; Horvat Stanislav, Podgorje, Slovenj Gradec; Bauman Ivan, Moravci, Murska Sobota; Duša Vekoslava, št. Ilj, Slovenj Gradec; Grobin Karolina, Dobrovci, Maribor desni breg; Maučič Marija, Sela pri Šumberku, Novo mesto; Zornado Romana, Vel. Gaber, Litija; Erker; Gabrijela, Ajdovec. Novo mesto; Ferjan Danica, Črna, Dravograd; Pihler Herbert, Lokovica, Dravograd; Lampret Karolina, Mežica, Dravograd; Lisac Danica, Muta, Dravograd; Kovač Genovefa, Sv. Urban. Ptuj; Dolinšek Maksimiljan, Št. Janž, Slovenj Gradec; Hosnar Marija, Sv. Bolfenk, Ptuj; Serajnik Beno, Sv. Andraž, Ptuj; Rojic Jožef, Sv. Marko, Ptuj; Končnik Karel, Sv. Lovrenc, Ptuj; Končnik Alojzija, Sv. Lovrenc, Ptuj; Čeh Bogomila, Sv. Lovrenc, Ptuj; Vrbnjak Klara, Svl Andraž, Ptuj; Puhar Jožef, Šenčur, Kranj; Šuman Emilija. Makole, Maribor desni breg: Stegu Josipina, Majšperk, Ptuj; Zabovnik Emilija, Sv. Vid, Šmarje; Žitnik Gabrijela, Cvikovci, Ptuj; Ravnikar Marija, Svibno, Krško; Sterniša Josipina, Blanca, Brežice; Levičar Pavla, Kapele, Brežice; šušteršič Stanislava, Žiri. Logatec; Matjan Matevž, Loke, Celje; Rebernik Karel, Vojnik. Celje; Roč-nik Angela. Šmartno, Celje; Haber Alojzij, Nova cerkev, Ptuj: Božič Amalija, Strekljevec, Črnomelj; Špirič Mihajlo, Bojanci, Črnomelj; Slupnik Jožef, Kapca, Lendava; čič Ivana, Dokležovje; Bajlec Ivan, Bogojina, Lendava; Krajnc Jožef, Kobilje, Lendava; Bezjak Ida, Odranci, Lendava; Lucl Ivan, Sred. Bistrica, Lendava: Barbarič Ana, Pe-tišovci, Lendava: Škerbinc Frančiška, Trnje, Lendava; Ukmar Silva, Rovte, Logatec; Tomažič Marija, Liboje, Celje; Pachner Leopold, Lepa njiva, Gornji grad; Golež Jadviga, Šmartno, Gornji grad; Jezeršek Ana, Komenda. Kamnik; Kosmatin Nada, Šenkov turn. Kamnik; Kovič Frančiška, Homec, Kamnik; Mišič Danijela, Potok, Kamnik. V X. skupino so prevedene sledeče otroško vrtnarice: Cirman Bogomila, Celje: Golčer Ana, Ruše, Maribor desni breg; Petrič Marija, Senovo, Brežice. Tenis Hamburg, 20. julija. A A. DNB: Začele so so tekme za prvenstvo Nemčije v tenisu. Rezultati so sledeči: Menzel-Canapelle 4-6, 6-0, 6-1, 6-1, Roc-cale-Roeder 6-3, 5-7, 2-6, 6-1, 6-2, Henkel-dr. Fe-renzi 6-8, 6-3, 5-7, 6-1, 6-4. Dame: Somogyi-Flor-jan (Jugoslavija) 1-6, 6-2, 6-1, Kovač (Jugoslavija-Ulstein 6-2, 6-3. Drobne novice Bruselj. 20. julija. AA. Jugoslovanski poslanik v Bruslju Miodrag Lazarevič je danes ob 11 do-jx>ldne izročil svoje poverilnice belgijskemu kralju Leopoldu. V poslanikovem spremstvu se je nahajal vojaški ataše generalštabni polkovnik Sa-vič Dragotin. Po izročitvi poverilnic je poslanik Lazareviž položil venec na grob belgijskega neznanega junaka. Bruselj, 20. Julija. AA. Semkaj je prispelo danes jugoslovansko odposlanstvo, ki bo prisostvovalo velikim svečanostim o priliki otvoritve mednarodne letalske razstave. V odposlanstvu so polkovnik Dragotin Savič, jugoslovanski vojaški ataše v Parizu in Bruslju, ter štirje jugoslovanski letalski častniki Varšava, 20. julija. A A Pat: Zunanji minister Beck je včeraj sprejel sovjetskega veleposlanika Saronova, Vatikan, 20. Julija. AA. Štefani: Sv. oče Pij XII. je sprejel danes anamsk® ccsarico. Zatem j* cesarica obiskala vatikanskega tajnika kardinala m6gr. Magliona. Rim, 20. julija. AA. Štefani: V bližini Spezija je padlo na tla vojno letalo. Oba pilota in 2 mehanika so našli smrt. Ankara, 20 julija. AA. Anatolska agencija! Snoči je izbruhnil strahovit požar v Ankari, ki je popolnoma uničil okoli 20 trgovin v 10 velikih poslopjih. Požar je povzročil okoli 30 milijonv din škode samo na zgradbah, poleg tega pa je uničil Rim, 20. julija. AA. Štefani: Uradni list objavlja, da je bilo na osnovi zadnjega ljudskega štetja dne 30. julija t. 1. v Italiji in Libiji 44,300.000 prebivalcev. Rim. 20 julija. AA. Štefani: Marconijevo vila »Ponochi«. nedaleč od Valnpe, kjer je Marconi študiral radijsko oddajo, bodo spremenili v muzej. Kongres Kristusa Kralja od 25. do 30. julija 1939 četrtinska voznina za kongres odobrena Belgrad, 20. julija. Namestnik prometnega ministra dr. Kulenovič je z odlokom št. «8.306, z dne 19. t. m. odobril četrtinsko voznino za vse udeležence kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. Udeleženci kupijo na svoji domači odhod ni postaji polovične vozovnice, ki veljajo za brezplačen povratek na podlagi žiga v kongresni legitimaciji. Žig dobijo v Ljubljani. — Prosimo vse čč. gg. župnike, da v nedeljo 23. julija to veliko ugodnost za kongres ljudem razglase. č. gg. duhovnikom Gg. duhovniki ljubljanske škofije se ponovno Vabijo, da sporoč* škof. ordinariatu čas svojega bivanja v Ljubljani v dneh kongresa KK. Sporočilo je potrel>no zaradi določitve onih. ki bodo pri otroški maši obhajali in zaradi drugih bogosluinih »Dravil. Škol. ortfinariat v Ljubljani. Zažgite kresova zvečer dne 28. julija Najslavnejši dnevi kongresa se bodo začeli v petek 28. julija popoldne, ko bo prišel kardinal-legat poljski primas nadškof dr. Avgust H Ion d. Ta dan zvečer bo v počastitev kongresa Ljubljana slavnostno razsvetljena. Po vseh naših hribih pa naj po avemariji tagorijo kresovi, medtem ko bodo po vseh farnih in podružničnih cerkvah pritrkavali v znamenje, da so se sredi 6lovenske zemlje v beli Ljubljani začele kongresne slavnosti. Slovensko ljudstvo prosimo, naj že sedaj začne s pripravami za kresove. Navodila za mladinski dan Prijave otrok zaključene Najprej javljamo vsem gg. katehetom. da otrokom, ki bodo prišli v Ljubljano na mladinsko prireditev na Stadionu v soboto 29. julija zjutraj, ni potreba nobenih kongresnih knjižic in znakov! Otroci bodo imeli s svojo 6kupino prost dostop na Stadion. Obenem sporočamo, da smo zaključili prijavljanje. Maslene hlebčke bomo sedaj delili le vsem onim otrokom, ki so bili pravočasno prijavljeni. Otroci naj s seboj v Ljubljano vzamejo tudi zastave svojih organizacij ((Marijin vrtec, Križarji, Klarice, papeževe zastavice), da bodo z njimi v rokah vkorakali v Stadion. Vsem čč. župnim uradom smo tudi razposlali najavljeno število pesmi, ki se bodo pele na rhla-tlinski prireditvi na Stadionu. Otroci, ki bodo prihajali v Ljubljano z vlaki, naj takoj odhajajo na Stadion, da ne bo gneče pri vhodu ljubljanskih in okoliških otrok. Sprevod iz sredine mesta na Stadion bodo tvorili edinole otroci mesta Ljubljane in bližnje okolice. Ta sprevod pa bo prišel na Stadion, ko bo veČina otrok tam že zbranih! V Iztreznjenje Kakor poroča angleška katoliška revija «Tablet«, je vladna komisija, ki jo je maja meseca tega leta postavilo angleško ministrstvo za notranje in zdravstvene zadeve, da proučuje vprašanje natalitete angleškega prebivalstva, priobčila sedaj uradno poročilo, v katerem beremo med drugim: »Brez dvoma so v preteklosti vse postave, ki so se tikale tega vprašanja, v bistvenem pogledu sledile načelom krščanske cerkve. Od samega začetka naše omike je krščanstvo povdarjalo nedotakljivo svetost človeškega življenja in je bila vrhovna postava ta, da se ne sme vedoma ubijati še nerojeno življenje. Nauk krščanske vere in nrav-stva, da je vsako posamezno življenje sveto, spada k osnovnim zakonom skupnega življenja. Naziranje mnogih sodobnih znanstvenikov, ki dajejo materi pravico, da svobodno odloča o nerojenem plodu, pomeni popolno zanikanje dosedanjih temeljnih načel krščanske skupnosti angleškega naroda. Vrh tega se zdi, da to načelo tudi ni več sodobno, ampak da je jako sporno.« Nato priporoča poročilo celo vrsto praktičnih predlogov, kako obvarovati kaleče življenje. Priporočajo se tudi stroge kazni proti splavljanju ter, kar je najbolj važno, intenzivna propaganda, da bi se prebivalstvo poučevalo, kakšnega ogromnega pomena za narod in za njegov vpliv ter moč v svetu je skrb za naraščaj, ki pomlaja in krepi narod ter ga vzpodbuja k čim večjemu naporu na gospodarskem in kulturnem področju, da ne bi propadel. V tem oziru pravi poročilo, da je »treba izkoristiti vsako priložnost, da pobijamo v mnogih plasteh prevladajoči predsodek, kakor da so starši, ki imajo več otrok, le pomilovanja vredni državljani. Nasprotno — treba je čedalje bolj visoko vrednotiti čim Številnejšo družino kot najbolj važno enoto družbe in osebne ter družinske sreče pa skupnega blagra«. Končno zahteva poročilo, naj vlada dovoljuje družinske dodatke, ki morajo rtysti s številom otrok. Iz poročila tudi raz-vidimo, da Anglija zaznamuje vsako leto povprečno 150.000 umetno povzročenih splavov, •d katerih pride komaj 160 pred sodišče. »Tablet« dodaja k temu uradnemu poročilu, da zahtev katoliškega nravstva ne izpolnjuje v vsem obsegu, da pa vendar predstavlja bistven napredek nasproti dosedanjemu prevladajočemu neomejenemu liberalizmu v andleški dr«*^ Hišni posestniki ob progi, kjer se bo vozil kardinal - legat, okrasite hiše! Ker se bo papežev kardinal-legat nadškof Avgust Hlond vozil v petek 28. julija s popoldanskim brzovlakom iz Maribora v Ljubljano, prosimo vse posestnike hiš ob progi, da svoja poslopja primerno okrase s zelenjem in da izobesijo državno, če le mogoče pa tudi papeževo zastavo. Vsa pot, po kateri bo potoval papežev odposlanec, mora pričati o veselju, da sv. oče na naš kongres pošilja svojega zastopnika. Ljubljančane prosimo, da mesto čim najlepše okrase Kongres Kristusa Kralja je pred durmi. V torek zvečer ob 6 se bodo v stolnici začele kongresne svečanosti, ki bodo trajale ves teden do nedelje. Ljubljančani naj v kongresnih dneh pokažejo, kakor so pokazali ob evharističnem kongresu leta 1985, da znajo okrasiti slovensko prestolnico. Naj letos ne zaostajamo za letom 1935. Prosimo vse Ljubljančane, da okrase svoja poslopja na čim slovesnejši način s zastavami vseh narodov, ki se bodo kongresa udeležili, s državnimi papeževimi zastavami, z zelenjem in venci, kakor vsak sam najbolje ve in zna. Ljubljanski trgovci so že ponovno dokazali, da znajo vpoštevati velike kulturne manifestacije, ki se razvijajo v slovenski prestolnici. Prav lepo jih prosimo ,da tudi za letošnji kongres Kristusa Kralja okrase svoja Izložbena okna v smislu tega velikega kongresa, da bodo doprinesle k sijaju slavnostnih dni. Vsak naj izložbe okrasi tako, kakor se njemu zdi, da bo najlepše in najbolj okusno. Kongresna pisarna poroča: Prodajalcem jestvin. pijač in spominkov ni parceli ob južni strani Stadiona dodeljuje prodajne prostore kongresna pisarna v Gospodarski zvezi od 18.30—20. Prodajalci naj svoje prodajne prostore opremijo in okrasijo sami. Kaznašalcem hladilnih pijač na Stadionu v soboto 29. in nedeljo 30. julija naj najemniki prostorov preskrbijo prodajne legitimacije. Na legitimacijah bo zapisano ime najemnika in raznašalca. Brez te legitimacije raz-našalci ne bodo imeli vstopa na Siadion. Za hlajenje pijač v kozarcih je dovoljeno uporabljati lo umetni led iz mestne klavnice. Jestvine morajo biti zavarovane pred dotikom, muhami in prahom. Potrebne listine: obrtnice, prodajna dovoljenja in prenosne pravice naj imajo najemniki za primer izkazila vselej pri sebi! Vse Marijine družbe pozivamo in prosimo, da se kongresa Kristusa Kralja udeleže v čim večjem številu. Za nedeljski popoldanski nastop prinesite tudi zastave s seboj! — Škofijsko vodstvo Marijinih družb. Članicam Zveze katoliških učiteljic! Udeležite se vse kongresa! V soboto 29. julija ob 4 popoldne bo v dvorani Delavske zbornice zborovanje organizacij KA iz obeh naših škofij. Posebno so dobrodošle tudi one, ki bi imele veselje delati v KA. Vse časnikarje, ki bi se želeli udeležiti našega kongresa in poročati o njem, prosimo, da takoj javijo svoje naslove kongresni pisarni, Tyr-ševa 29-L, tel. 40-41. Vsak novinar bo dobil v kongresni pisarni poseben znak, ki bo veljal kot v6topnica k vsem prireditvam ob času kongresa. Ljubljanski veroučitelji vseh šol se naprošajo, da pridejo po pesmi za mladinsko prireditev, če jih še niso prejeli na dom, v glavno kongresno pisarno, Tyrševa 29-1. Listki sc bodo razdelili mladini tudi pri glavni skupni pevski vaji z godbo, ki bo v četrtek 27. julija ob 6 zvečer na dvorišču »Sloge«, Pražakova ulica. ^Miaia^r r»** toplnt scwch vy.o. dion. ** V>o £ Gualino - mož, ki nima smole čudno življenje največjega fašističnega denarnika Rim, v juliju 1939. Denarnikom je na svetu lepo postlano Tako vsaj pravi ljudska vera. Kdor ima denar, ima vsega dovolj in povsod se mu smeji sreča. Čim več odjemlje od svojega kupa, tem več prihaja nazaj. Toda to so tako zvani stvarni finančniki, ki se ne prepuščajo špekulacijam. Denarni genij Čisto druge vrste pa so ljudje, ki so prišli do bogastva čez noč, sreča 6e i*m je naenkrat za-smejala od čudne strani, ujela jdh je tako rekoč v tistem, kar imenujemo pri sorodnih ljudeh »umetniško navdihnjenje«. Takii ljudje se ne pode več za denarjem iz kakega posebnega nagiba za velikim dobičkom. Dobiček igra pri rajih tudi veliko vlogo, vendar pa je glavno za nje to, kako se lahko v denarnih nevarnostih in grozotah merijo s svo;o genialnostjo. _ _ . Tak genij v vseh ozirih je G n a I i n o, veliki italijanski finančnik, ki je že bredel skozi vse nevarnosti in denarne zahrbtnosti. ostal pa je nekako nedotaknjen, kakor je poln fantazije in najlepše vsebine umetnik pred vsaikim svojim novim delom ali spočetjem. Prav velika nesreča ga je zadela tedafj, ko je v Parizu izbruhnil veliki finančni škandal, ki je nosil ime po Oustricu in ki je bil pred Stavi-ekijem največji finančna škandal v Franciji. Tista zadeva ga je tedaj tako zelo iztirila iz vseh okvirov navadnega človeš-kega delovanja in postopanja, da je moral oditi za nekaj časa razmišljali o varljivi 6reči denarja in tinančni živčni nervoznosli na otoke Lipari. Danes pa je Gualino spet na višku svoje slave in sreče. V Rimu je postal osrednja osebnost vsega denarništva in njegove finančne kombinacije so prav priljubljene, ker so izredno drzne in polne genialnih zapletov. Trgovec s cementom Gualino je zdaj star 60 let in je doma te mesteca Biello pri Turinu. Ko je bil star 20 let, se je spustil v trgovino s cementom. Prav kmalu je Sovjetska Rusija šteje 170 milijonov ljudi Po vsej Rusiji se grade številna nova mesta Moskva, 20. julija. Problemi populacije niso nikjer tako zapleteni, kakor v sovjetski Rusiji. Dne 17. januarja tega leta so v sovjetski Rusiji zaključili uradno štetje ljudi in našteli, da je sedaj v sovjetski Rusiji 170,467.168 ljudi. Od zadnjega štetja se je število prebivalstva zvišalo za 15.9% in nikjer drugod v Evropi prirastek prebivalstva ni tako velik. Ker se država pospešeno industrializira, se selijo ljudje z dežele v mesta. Leta 1926 je bilo po tedanjem štetju v mestih samo 26,314.114 prebivalcev, sedaj pa so našteli, da živi v mestih že 55,909.908 ljudi in se je torej v 12 letih število prebivalstva v mestih zvišalo za 112%. V Moskvi se je število prebivalstva v času od leta 1926 do 1938 podvojilo. V letu 1926 je bila v Moskvi 2.029.425 prebivalcev, sedaj pa jih je bilo že 4.137.018. V Ljeningradu je bilo pred 13 leti nekaj nad en milijon ljudi, sedaj pa jih je tam nad tri milijone. . Poleg tega pa je sedaj v Rušili že cela vrsta mest, ki v letu 1926 še niso obstojala. Cisto novo mesto je Karagunda, ki, ima že 145.870 prebivalcev, Magnitogorsk ima 145.000 prebivalcev, Stali-nogorik 76.000 prebivalcev, Komsomolsk 70 000, prebivalstvo v drugih mestih, kakor v Stalingradu, Mumansku, Prokovjevsku, Džerdžinsku in Stalina-badu pa «e je desetkrat pomnožilo. V letu 1926 ie bilo v Rusiji ie 1.697 000 brezposelnih, sedai jih ni več. Prav tako je bilo v letu 1927 samo 1.7% kmečkih posestev kolektivizira-nih, sedaj pa pravijo uradni podatki, da se je združilo v kolektivno gospodarstvo že 93.5% kmečkih gospodarstev. Prav zelo ie naraslo prebivalstvo tudi v tako-zvanih avtonomnih republikah. Tod je sedaj število prebivalstva za 46 do 48% večje kot pa je bila v letu 1926. Vse to je še tem bolj pomembno, ker so boijieviki v zadnjih letih nad tri milijone hudi nasilno odvedli v Sibirijo ravno odtod posfal izredno bogat. Čez nekaj let je imel podružnice po vsej Evropi in je hil tudi že upravni svetnik vseh največjih kapitalističnih družb po evropskem kontinentu. Niegove delnice so notirale po vseh borzah. Kralj umetne sviie Po Italiji so rastle tovarne kot gobe po dežju. Postal je »kralj umetne svile«, kupil več največjih listov ter imel največjo konjušnico dirkalnih konj. Bil je najboljši kupec umetniških del, njegova 6trast pa so bila dela Cezannea in Modiglianija. Njegovi najlepši gradovi so bili v Ceressetu ob Ligurskem morju, v Mirafori. imel pa je še več krasnih vil, med temi knežjo vilo pri Turinu. -..»j C' /y»\• • Lastnik gledališča Kupil je veliko gledališče v Turinu. ga pre-zidal in s svojim denarjem plačeval gositovanja najslavnejših umetniških skupin. To pa mu ni bilo dovolj: s svojim gledališčem v Turinu jc odšel na daljše gostovanje v Pariz in priredil tam tako zvano Rossinijevo sezono, ki je še danes vsem v spominu kot ena najuspelejšdh umetniških prireditev v Parizu. Svoje mecenstvo je prignal tako daleč, da je na svoj dvor vabil najslavneše umetnike in zase prirejal nagradne tečaje med njimi. Pred njim so samo zanj plesali baleti IMagileva in Zakarova, plesala je Srgentina in igrali 60 6amo zanj Copeau, Baty, Pitojev in drugi. V ječi na Liparskih otokih Vse to -je trajalo do leta 1931, ko so ga ne-i kega jutra redarji sneli v njegovem stanovanju. V Parizu je izbruhnil finančni škandal Oustrica, ki je bil Gualinijev družabnik. Redarji so ga odvedli na policijsko stražnico, ga slekli, skopali in izmerili kot vsakega drugega zločinca in ga nato v razcapani kazenski obleki vrgli za nekaj mesecev v ječo. Nato so ga odgnali iz Italije in ga poslali na Liparske otoke. Tam je začel pisati svojo spominsko kniigo pod naslovom: »Fragmenti mojega življeiVa«. Kniigo je založila slavna knjigarna Mondadori v Milanu. Toda to je bil le bežen odmev iz 6lamnate kočice ob obali morja na Liparih. Danes — na vrhu slave Nekaj mesecev je tra alo njegovo samotarjenje na otoku. Iz najvišjega mesta je prišla pomilostitev in Gualino se je preselil v vilo lorda Car-navona v Portofino. Tam je mirno čakal na svoj čas, medtem pa so prihajali k njemu razni naj-odliičnejši finančniki in gospodarstveniki po nasvete in navodila v raznih zapletenih zadevah. Dajal pa je nasvete v davčnih zadevah, vedel je vse o zunanji trgovini in nikdo ni bil boljši za organizacijo kredita kot ravno on. Denarniki ne etore danes v Italiji ničesar več, ne da bi njega ne vprašali za svet. V Rimu so mu vsa vrata na stežaj odprta', če izvoli priti h komu, da ga opozori ali pa nasvetuje tisto, kar vč in pravilno zadene iz svoje slutnje in ogromne intuicije. Njegovo mnenje pa se ne uveljavlja samo v finančnem svetu. Vsi ga spoštujejo ter se ozirajo za njim, kakor za nekom, ki je nad vseni tem, kar druge obdaja. Zato je zelo samostojen in silno prodoren tudi v političnih zadevah. Tudi v tem oziru radi poslušajo njegovo mnenje. Pri tem pa se prav nikdo več ne zmeni zato, da je hil to človek, ki je moral pred leti za nekaj mesecev v konfinacijo. Čuden primer človeka, ki se je s svojo dragoceno genialnost o lahko izognil vsemu, kar bi drugim lahko osmo-dilo še kaj več kot 6amo prste. Nemški tisk je hud na Poljsko ki grozi, da bo »ponovila grlinwaldsko zmago" Zadnji nemški spomenik podrt Berlin, 20. jul. b. Pod naslovom »Nove orgije poljskih širokoustnežev (Maul-h e 1 d e n)< objavlja uradno glasilo Nemčije »Volkischer Beobachter« daljši dopis iz Torunja na Poljskem. Nemški list se v njem hu-duje nad poljsko propagando, ki zahteva, kakor znano, da se Poljski priključijo vse vzhodne danes nemške dežele, češ da tvorijo življenjski prostor Poljske. Članek opisuje najprej, kako so po vsem Poljskem slavili spomin na bitko pri Griinwaldu, kjer so leta 1410 Poljaki premagali nemške križarske čete. Proslavo je organizirala največja poljska narodno-obrambna organizacija »Društvo za-padnih obmejnih pokrajin«. Nemški dopisnik pravi, da so bile vse te proslave »prave orgije« navdušenja nad to enkratno zmago nad Nemci. Nato navaja nemški časnikar izvlečke iz govorov po-memebnejših Poljakov, ki so govorili na teh shodih, kjer so »ustvarjali napadalno razpoloženje proti Nemčiji«. Tako je govoril v T o r u n j u glavni govornik Rowakowski sledeče: »Poljska stoji pred zgodovinskim trenutkom, ki jo kliče, da izpolni velike naloge. Treba bo ponoviti griinwaldsko bitko. Neizbežno se nam približuje ta ura, ko bo zmagoslavni beli orel Poljske naučil svojega večnega nasprotnika ponižnosti, ko bomo praznovali v drugič griinwaldsko zmago, samo, da bo ta še večja in se bolj slavna.« V Bydgošču je govoril predsednik narod-noobrambne zveze M i h a j 1 o w s k i sam in jc med drugim dejal: >Poljska zmaga pri Griinvtaldu leta 1410 je najboljši dokaz za našo trditev, ki jc na.š zapadni sosed ne čuje rad, da smo namreč do sedaj še vsako vojno dobili. Poljska bo temu svojemu sosedu že dala takšne nauke, da jih ne bo pozabil, da se od druge griinvvaldskc bitke nikdar več ne bo dvignil.« »VOlkischer Beobachter« pravi k temu, da so takšni govori nedopustni, in graja »poljski sovi-Di»emr Nato obiavlia poročilo iz poljske hlezije, kier so Poljaki v Kraljevi Huti podrli zadnu ob- stoječi nemški spomenik na poljski zemlji. To je bil spomenik, postavljen grofu R°denu. Poljaki so l& vrgli na tla in pomandrali. Nove nemške vojaške okrepitve v Gdansku Varšava, 20. julija, b. Iz Gdanska prihajajo poročila o novih okrepitvah nemške vojske, ki je v zadnjem ča6u zaposlena pri kopanju protitankovskih jarkov proti Poljski. Trdijo, da je na stotine moških zaposlenih pri kopanju teh jarkov in da obenem postavljajo tudi pasti za eventuelen napad tankov. Prav tako postavljajo topove proti tankom na strategično važnih točkah. Gdansk, 20. julija, b. Uradno priznavajo, da je bila potrebna rekvizicija nekaterih javnih zgradb, v katerih se je naselila gdanska policija. Gdanska policija šteje sedaj nad 4000 mož. Gdansk, 20. julija. AA. DNB: Poljski generalni komisar v Gdansku je poslal gdanskemu senatu pismo, v katerem protestira proti zmanjšanju števila poljskih carinskih inšpektorjev ter proti odpustu več delavcev, ker za to ni bilo nobenega razloga, • Gdansk, 20. »ulija. AA. V neposredni bližini obmejnega mesta Postelau je nek poljski uradnik napadel gdanskega carinskega uradnika, ki se je bil prisiljen braniti. Pri svoji obrambi je gdanski carinski uradnik ubil poljskega uradnika. PreitU.-va je v teku. Grof Czaki krega Madžare, ki delajo propagando proti Nemčiji Budimpešta, 20. juli ja. A A. MTI: Madžarski zunanji minister grof i'zaki je dal izjavo zastopniku madžarske telegrafske agencije, v kateri je ugotovil, da so se v zadnjem času v madžarski javnosti pojavili pnskusiprntinemške propagande. Neznane osebe skušajo — kakor pravi lord Czaky, — razširjati vesti, češ da Nemčija nima iskrenih namenov nasproti Madžarski. Grof Czakv je obsodil vse poskuse ter odločno zavrnil vse glasove teh ljudi, ki na ta način skušajo vplivati na javno mnenje. Zatem je izjavil, da ho vlada izdala zakonske ukrepe proti osebam, ki poskušajo na tako nerazumen in neodgovoren način kršiti dobre odnošaje med Nemčijo in MaiUaiaku, Eksploatacija našega petroleja v nemških rokah Nemška družba za raziskovanje in eksploata-cijo petroleja »Kudokop d. d.t, ki je bila ustanovljena v marcu tekočega leta, je vodila razgovore z domačimi družbami »Panonija d. d.c, Belgrad, »Uljanik d. d.<, Zagreb in »Bitumen d. d.«, Zagreb, da bi prevzela njihove petrolejske terene v raziskovanje in eksploatacijo. Sedaj so pogajanja z uspehom končana in ministrski svet je definitiv-no odobril med nemško družbo in domačimi podjetji sklenjeni dogovor. Domače družbe so glede raziskovalnih in eksploatarijskih pravic imele |>o-godbo z državo že od leta 1920. Po teh pogodbah imajo družbe terene na Hrvatskem in v Slavoniji. Tereni družbe >Uljanik< obsegajo 1230 kvadratnih kilometrov, tereni »Panonije 2024 in tereni : Bitumena« pa 606, tako da bo družba >Kudokop< razpolagala v svrho raziskovanja in eksploatacije nafte s površino 8950 kvadratnih kilometrov. Ti petrolejki tereni niso v enem kompleksu, ampak se razširjajo od Medjinitirja pa do Slavonskega Broda. Na podlagi sklenjene pogodbe med družbo »Kudokopr in domačimi družbami bodo Nemci raziskali in eksploatirali te terene, družbam in državi pa bodo morali odstopiti določen odstotek petroleja, ki bi ga na teh terenih dobili. Na terenih družbe >Uljanik< v bližini Buia-vlce. kjer se pridobiva že dolgo let zemeljski plin, so Nemci že začeli z deli ter bodo potrebne instalacije in priprave za vrtanje že v kratkem prispele. Rudarska in topilniška proizvodnja Po podatkih ministrstva za gozdove In rudnike je znašala v mesecu juniju letos naša rudarska proizvodnja v tonah: črni premog 38.949 rjavi premog 337.262 lignit 89.337 železne rude 64.359 boksit 29.262 svinčeno-cinkova ruda 75.908 Topilniška proizvodnja je dala naslednje rezultata (v tonah): železo baker svinec cink sol 4934 3678 606 396 4705 Poleg tega je dala topilniška proizvodnja še 1031 ton elektrolitičnega bakra. V splošem se proizvodnja navedenih rudnin drži precej na nivoju proizvodnje meseca maja, le proizvodnja železa in soli je približno za 1000 ton pri vsaki večja, bakra pa za 300 ton manjša. Povečanje izvoza lesa v Italijo Na prihodnjem sestanku jugoslovansko-itali-lanskega stalnega gospodarskega odbora, ki bo v Rimu 25. t. m., bode, pretresali tudi vprašanje povečanja našega izvoza v Italijo. Italija želi namreč podvojiti svoj uvoz lesa iz Jugoslavije, ter bo vsled tega treba rešiti vprašanje pogojev in možnosti nameravanega fKjvečanja. V zvezi s to željo Italije, je bila predvčerajšnjem v Belgradu seja stalne delegacije naše lesne industrije. Na tej seji so prišli do sklepa, da naša lesna industrija nima ničesar proti povečanju izvoza v Italijo in sicer pod tem pogojem, da Italija stoodstotno izkoristi vse za les odobrene kontingente. Doscdaj namreč Italija ni izkoristila 100% vseh za les določenih kontingentov, v kolikor se nanašajo na posamezne vrste lesa. Tak je bil slučaj z bukovim lesom in še nekaterimi drugimi vrstami lesa, glede katerih kontingenti v prvem polletju nisq bili polno izkoriščeni. Obenem jc stalna delegacija sklenila zaprositi ministrstvo, da bi se bodočega sestanka stalnega jugoslovansko - italijanskega odbora smel udeležili tudi strokovnjak, ki bi ga delegirala naša lesna industrija. Na podlagi teh sklepov je posebno zastopstvo lesne industrije obiskalo pomočnika trgovinskega ministrstva g. dr. Obradaviča in mu sporočila sprejete sklepe. Pomočnik ministra je v načelu pristal na predlog lesne industrije, da bodočemu sestanku stalnega gospodarskega odbora prisostvuje pri pogajanjih 7.a povečanje izvoza tudi strokovnjak lesne industrije. Kakor poroča »Jugoslovanski kurir«, bo kot tak odpotoval na sestanek najbržc g. dr. Adolf Golja, glavni tajnik Društva industrijcev in narodni poslanec. 184 svinj poginilo od vročine Ogromna škoda skoraj 300.000 din. — Svinje so bile poslane ii Subotire v Nemčijo Maribor, 20. julija. V ogromnih^ množinah se zadnje čase izvažajo iz naše države pitane evlnje. Vse gredo v Nemčijo ter se večinoma pošiljajo preko Maribora. Prihaja;o pa iz naših južnejših krajev, predvsem iz Srema in Banala. Vsak dan pride v Maribor z dvemi. tremi tovornimi vlaki po več vagonov svinj, v vsakem vagonu pa je po 50 komadov živali. Prav toliko pa gre tudi goveje živine v inozemstvo. Prevoz živine, zlasti pa debelih pi-tanih svinj v teh vročih djieh je združen z velikim rizikom in nevarnostmi. Svinje nimao med vožnjo vode. pa se zaradi htide vročine zadušijo v lastni masti. Kako usodna lahko postane vročina, nam kaže primer, ki se je pripetil včeraj. Kakor vsak dan, so tudi včeraj prispeli v Maribor s tovornimi vlaki polni vagoni svinj za Nemčijo. Na mariborskem kolodvoru se živali natančno prejj;leda;o. saj smejo čez mejo samo zdravi ekseniplarji. Pregled pa je pokazal strašne posledice vožnje po prehudi vročini. Nič mam, kot 184 poginjenih svinj so spravili iz vagonov. V vsakem vagonu je bilo nekaj poginjenih živali, ki so se med potjo do Maribora zadušile. Škoda je ogromna, saj je tehtala vsaka svinja nad 200 kg. Računa se, da znaša škoda okrog 300.000 din, povrnjena pa bo le deloma, kolikor bo lastnikom izplačala za mastne svinje tovarna, ki je prevzela živali. Meso bo vzel konjač, ki bo moral izkopati pač (Koleno 'jamo, da bo spravil cele gore mesa pod zemljo. Svinje so bile poslane nekje iz okolice Subotire. Vozile so se več dni po najhujši vroflini do Maril>ora, pa ni čuda. da jih je toliko poginilo. Prevoz v takšni vročini ni samo največje tnučenje živali, temveč ee s tem dela tudi ogromna čkoda na narodnem premoženju, pa bi bilo prav umestno, če bi oblasti postopale proti trgovcem, ki ne poskrbijo, da bi bile živali med prevozom vsaj nekajkrat napojene z vodo. GaApodaMtVJO Borze Odsek za turizem v ministrstvu za trgovino je zbral potom banskih uprav podatke o turističnem prometu v naši državi tekom prvih petih mesecev tekočega leta. Edino vardarska nanovina ni dala potrebnih podatkov, kar je treba pri naslednjih podatkih upoštevati, dasi končni rezultati ne bodo bistveno drugačni. Število turistov je bilo v času od januarja pa do konca maja letošr,|ega leta manjše kot pa lansko leto v istem razdobju. Skupno število turistov, in sicer domačih in tujih, je lansko leto znašalo 286.398, letos pa 273.261, torej 13.139 manj. Je pa naraslo kljub zmanjšanju števila turistov, število nočnin, ki so letos znašale 1,054.759 proti 1,014.790 v lanskem letu. Število nočnin je torej naraslo za 39.969. Padec števila turistov gre na račun domačih turistov, čijih število se je znižalo od 203.134 na 187 894, dočim je število tujih turistov za 2.103 naraslo na 85.367. Število nočnin pa ie naraslo pri domačih turistih za 13.150 na 689.076, pri tujih pa za 26.819 na 365.683. Pri primerjavi posameznih držav, iz katerih prihajajo k nam turisti, opažamo, da je turistični promet v naši državi letos v znamenju mednarodne politične situacije. V oči pade predvsem veliko povečanje števila turistov iz Nemčije. Od 49.685 v lanskem letu je njihovo število naraslo na 64.813 v letošnjem letu, število nočnin pa se je povečalo od 192.207 na 284.755. Nasprotno pa pade v oči zmanjšanje števila turistov iz neklirinških držav, predvsem iz Anglije. Število angleških turistov je lansko leto znašalo 3031 Letošnji turistični promet z 13.465 nočninami- letos pa je bilo Angležev 1640 z 6025 nočninami. Padec znaša nad 50%. Še večji pa je padec števila češkoslovaških turistov, od 7670 gostov in 45.943 nočnin je češki obisk padel na 2742 gosta z 13.039 nočninami, kar je seveda posledica znanih razmer. Značilno pa je tudi, da je padel obisk turistov iz držav balkanskega sjjorazuma. kar jc brez dvoma le posledica nesigurnih mednarodnih političnih razmer. Sedanja statistika našega tujskega prometa nam na žalost za enkrat še ne daje slike o finančnih rezultatih turističnega prometa v naši državi. V deviznem pogledu pa seveda s sedanjim razvojem tujskega prometa, ki je v znamenju pretežno nemškega obiska, ne moremo biti zadovoljnt. Kot smo že zgoraj omenili, obisk iz neklirinških, deviznih držav pada, zaradi česar letos tudi ni v našo državo prišla tista množina deviz, kot so jih prinesli turisti prejšnja leta. Letos se pri obstoječem pomanjkanju deviz to le bolj pozna. Zarad; prihoda nemških turistov naša terjatev v kliringu v Nemčijo še bolj narašča, in smo zato prisiljeni, da od Nemčije še več kupujemo, da tako v blagu prejmemo plačilo za naš tujski promet. Nemci imajo v našem tujskem prometu nekako isti položaj kot v naši zunanji trgovini, to je, da ga, seveda v kolikor gre za tujski promet z inozemstvom, obvladajo nad tri četrtine Od 85.367 inozemskih gostov je bilo letos 64.814 Nemcev, dočim je bil nemški delež lansko leto še znatno manjši, ker je bilo pri 83.264 inozemskih gostih 49.685 Nemcev. Krasen francoski film po odrski drami Henry-ja Bernsteina V gl. vlogah: Jean Gabin. Jean Pirrre Aumont in Gabv Morlav Premiera! Ob 16., 19. in 21. uri Sel ljubezni igra najboljših pro- minentov franc. filma, so odlika tega edinstvenega lepega filma! »Le messager« Napeta, zanimiva vsebina filma in izvrstna igra najboljših pro- y:nm Hm.mm Tel. mi nontnn frona film« »n n<4NI>. ..j:_______i_____i:i___• MmC |S O U li IO II 22 21 MARMELADA ,POMOSIN"I bo naiboljša s praškom — — — Kuha se samo 10 minut, zato obdrži mezga okus, arotno in vitamine svežega sadja. — Cena za 2 kg marmelade 4"— din. Dobi se samo v drogeriji: „HERMES", Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 30 Slinavka in parkljevka v Sloveniji Po najnovejšem Štirinajstdnevnem izkazu o stanju živalskih kužnih bolezni posnemamo, da slinavka in parkljevka obstojata še v naslednjih okrajih: Okraj Brežice: Bregansko, Sp. Ribnica, Vel. Cirnik, obč. Vel. Dolina. Okraj Črnomelj: Adlešiči, obč. ista, Belčji vrh, DragatuS in Obrh, Knežina, Zapudje, obč. Dra-gatuš, Bereča vas, Bojanja vas, Radovica, Slamna vas, Svržaki, obč. Metlika okolica, Brezovica, Lešče, obč. Radatoviči, Prapreče, obč. Semič, Damelj, Drenovec, Sulior, Nova Lipa, obč. Vinica. Okraj Kočevje: Kuzelj, Laze, Puc, Štajor, ob?. Fara, Livold, obč. Kočevje okolica. Gorenja vai, obč. Ribnica, Zimarce, obč. Sodražica, Lašče, obt Vel. Lašče, Konipolje, obč. Videm-Dobrepo1j6. Okraj Konjice: Žiče, obč. Loče. Okraj Kranj: Britof. obč. Predoslje, Predoslje, obč. ista. Trboje, obč. Smlednik, Prebačevo, obč. Šenčur, Šenčur, obč. ista, Voklo, obč. Senču. Okraj Laško: Hrastnik, obč. Hrastnik-Dol, Konc, obč. Laško, Laško, obč. ista, Breg, obč. Loka pri Zidanem mostu, Gor. Rečica, obč. Sv. Krištof, Strmca, obč. Sv. Krištof. Okraj Litija: Male Vrhe, obč. Krka. Okraj Ljubljana - okolica: Vnanje gorice, obč. Brezovica, Vel. Mlačevo, obč. Slivnica-2alna, Mali Vrh, obč. Šmarje pri Ljubljani. Okraj Novomesto: Dobrava, obč. Dobrniče, Sa-dinja vas, obč. Dvor, Prapreče in Vrh pri Ljubnem, obč. Šmihel-Stopiče. Dol. Polje, Sp. SuŠice, obč. Toplice, Gor. Križ, Reber, Vrhovo, obč. Žužemberk. Okraj Radovljica: Planica, obč. Rateče. Okraj Šmarje pri Jelšah: Kozje, obč. ista, Kunšperk, obč. Sv. Peler pod Svetimi gorami, Polje, Sv. Peter pod Sv. gorami, ohč. ista. Okraj Skofja Loka: Stara Oselica, obč. Oselica. Peronospora e po vseh vinogradih še precej razširjeno, posebno tam, kjer ee ni pravočasno in pravilno škropilo. Zdaj je čas za 4. Škropljenje vinogradov. Za istočasno obrambo proti peronospori in zatiranje kiseljaka naj se uporablja bordoška brozga v zvezi z urania zelenilom (na 100 litrov VA% bakreno-apnene brozge, 15dkg urania zelenila). Ponekod nastopa v večji meri tudi prava trsna plesen ali oidkj. V svrlio obrambe in zatirnnja te holezni naj se vinogradi vestno žveplajo (po škropljenju). Žvepla naj se s fino zmletim (koloidal-nim) žveplom. Ob zelo vročih dneh naj se namesto po trtah žvepla na tla pod trse, ker prehuda sončna pripeka ob zelo vročih poletnih dneh požve-plane zelene dele trte lahko občutno poškoduje (ožge). J Banovin, vinarski in sadjarski zavod v Mariboru. Celjska plinarna Celje, 21. julija 1939. Celjska plinarna je po zgledu drugih velikih plinarn z ozirom na razvoj tukajšnje industrije uvedla nov cenik za industrijski plin. ki ga je odobril mestni svet in je stopil v veljavo. Cenik je osnovan, kakor tudi dosedanji splošni cenik na skupinski podlagi, tako, da pada cena za rastočo u[>orabo vsemu porabljenemu plinu, merjena po posebnem plinometr u. Stopnje novega cenika so: j>o mesečni uporabi 0—2.50 kub. m cena po splošnem ceniku. 251 do 250 kub. m 2.75. 501 do 750 2.50 din, 751 do 1000 2.25, preko 1.000 2 din za kub. m. Posebno veliki privatniki, konzumenti, ki jxirabijo letDo nad 12.000 kub. m plina, bodo v dogovoru s plinnrno dobili popusta do 1.50 za kub. m. Ta cenik velja tudi za kurjavo (ogrevanje prostorov s plinom, pri čemer pa mora biti ujxh rabljen plin, merjen s posebnim plinoinerom. Dobave štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 24. julija ponudbe za dobavo rezervnih delov za motorne vozove, lopat, krampov, grabljic, ročnih vozičkov, do 25. julija za dobnvo držajev za lopate, do 26. julija za dobavo držajev za lopate, do 27. I julija za dobavo voda visokega najx>na. rezervnih delov za mehanične vozove, železnih nabijačev, sit I za pesek, rešet za pesek, do 28. julija za dobavo železnih kalupov za betonske cevi, do 29. fuliiia za dobavo trasirne vrvi, pravokotnikov, vizirnib motk, jeklenih metrov za merjenje, lesenih metrskih mer, Direkcija drž. železnic v Ljubljani (gradbeni oddelek) sprejema do 29. julija ponudbe za dobavo stekel za brzinomere, vodokaznih cevk, mlečnih šip, šip signalnih rdečih, šip belih, obločnic, do 28. julija za dobavo raztirnikov s kontrolno ključavnico, žičnih povlačilnikov, prerezljivih kretni-ških postavijalnih vzvodov, kretniških postajalnih naprav. Licitacije Pri maSinskem oddelku Direkoije drž. žel. v Ljubljani se vrši dne 12. avgusta licitacija za dobavo glavnega maziva in plinskega olja, 10. avg. licitacija za dobavo žice in elektrod za varenje železa, 11. avgusta za dobavo verig. Pri Upravi barutane v Kamniku se vrše naslednje ofertne licitacije: 18. avgusta za dobavo amonijeve »šalitre«, 12. avgusta za dobavo kartonskih škatelj, 22. avgusta za dobavo j>apirja za pakovanje, 23. avgusta za dobavo kalijeve »sali-tre«, 24. avgutfa za dobavo olja za kaniniktit, 25. avgusta za dobavo navadne smole, 28. avgusta za dobavo gutaiperke, 29. avgusta za dobavo traka-stega železa. Dne 21. avgusta ee vrši pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo potniških avtomobilov, 22. avgusta za dobavo motociklov s prikolfico, dne 28. julija se vrši licitacija za dobavo telefonskih aparatov. Predetojništvo mestne policije v Mariboru razpisuje za dan 22. avgusta licitacijo za dobavo obleke za policijsko 6tražo (plašče, hlače, bluze, kape s kokaTdo itd.). Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice TOl interesentom na vpogled. Malokatera pokrajina združuje v sebi toliko naravnih krasot iu prirodnih bogastev, kakor slovenski severovzhod z Mariborom kot svojim naravnim središčem. Ob Muri so najbogatejša slovenska žitna polja, v Slovenskih goricah raste najboljše vino in sadje, Dravsko in Ptujsko polje dajeta največ krompirja in čebule, Pohorje in Kozjak skrivata velika lesna bogastva, kamnolome granita in marmorja, po sredi se pa vije največja slovenska reka Drava. V mestih in trgih ob njej ropočejo stroji velikih tekstilnih tovaren, kovinskih, kemičnih, lesnih in drugih industrij, na Kali je pa največja slovenska elektrarna. Produkte vse te pokrajine in še njeno kulturno in narodno življenje bodo pokazale na najnazomejši način velike razstave in druge prireditve letošnjega VIII. mariborskega tedna v Mariboru od 5. do 13. avgusta. Za njih obisk je dovoljen od 1. do 17. avgusta polovična voznina po vseh naših drž. železnicah. Kam na počitnice? Kam na dopust? To je vprašanje, na katero si težko odgovori, kdor bi si želel od svojega oddiha čim več in čim ceneje. Kdor pa hoče združiti zabavo s poukom, veselo družbo z izleti v samoto, kopanje v najlepšem kopališču na Mariborskem otoku s planinstvom ter uživati pri tem še najboljša vina in najslašje sadje, ta ve, da mu more nuditi vse to samo obisk Maribora za časa letošnjega VIII. mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. To je največja gospodarska in kulturna prireditev v slovenskem Po-dravju. Vsem in vse! Tovarnarjem, trgovcem in obrtnikom kupčijo, kulturnim delavcem in vsem drugim pouk, veseljakom zabavo, športnikom šport, prijateljem vinske kapljice najboljša vina in sploh vsetn vse bo nudil le letošnji VIII. mariborski teden od 5. do 13. avgusta s svojimi razstavami in prireditvami, posebno pa še z grandioznim festivalom slovenskih narodnih običajev v soboto. 5., in v nedeljo, 6. avgusta. Polovična voznina na vseh železnicah že od 1. avgusta. 1500 kron mesečno za naše turiste na Slovaškem. Naša Narodna banka se je sporazumela s slovaško narodno banko v Bratislavi, da smejo naši državljani, ki potujejo na Slovaško v turistične svrhe ali pa zaradi zdravljenja, za svoje potrebe vplačevati potom pooblaščenih denarnih zavodov v kliring s Slovaško protivrednost od 1.500 kron mesečno za osebo. Ker je ta znesek prenizek, je naša Narodna banka podvzela korake, da doseže zvišanje mesečne kvote na 3000 kron. Dne 20. julija, Denar Angleški funt 258.— Nemški čeki 14.30 Nemški čeki za sredo avgusta so beležili na zagrebški borzi 14.25 denar. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3.99 milij., na helgrajski pa 6.85 milij. din. Promet v efektih na belgrajski borzi ja znašal 740.000 dinarjev. Ljubljana — Uradni tetajl: London 1 funt....... 206.00— 209.2(1 Pariz 100 frankov ...... 116.31— 118.61 Newyork 100 dolarjev .... 4381.12—4441.12 Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005.00 Milan-Trst 100 lir...... 231.65— 234.75 Praga 100 kron....... 150.50— 152.00 Amsterdam 100 gold. , . , , 2351.00—2392.00 Berlin 100 mark...... 1709.12—1786.88 Bruselj 100 belg ...... 747.25— 759.2o Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt..............256.40— 259.60 Pariz 100 frankov.......144.82— 147.12 Newyork 100 dolarjev . . , , 5457.35—5517.35 Ženeva 100 frankov..........1237.77—1247.77 Amsterdam 100 gold..........2930.09—2969.0? Bruselj 100 belg ...... 930.11— 942.11 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka ...... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring: Grški boni ....... , 29.48— 30.15 Belgrad — Zasebni kliring: Grški boni........ 29.73— 30.43 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7450, London 20.7562, Ne\vyork 413.3125, Bruselj 75.325, Milao 23.325, Amsterdam 237.20, Berlin 177.80. Stock« holm 106.95, Oslo 104.325, Kopenhagen 92.675 Sofija 5.40, Praga 15.125, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.15, Buenos Aires 102.5. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 467—468 v Zagrebu 467—469 v Belgradu 467.25—467.50 Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99-j 101, agrarji 61.50—62.50. vojna škoda promptna 467—468, begi. obv. 86—87.50. dalm. agrarji 84—, 85 4% sev agrarji 52—53, 8% Bler. pos. 99—101, 7% Bler. pos. 93.50—94.50, 7% pos DIIB 99.50— 101, 7% stab. pos. 98.50—100.50. — Delnice: Narodna banka 7350—7400, Trboveljska 172—176, Zagreb. Državni papirji: 7% Inv. pos. 99.50-1 101.50 (101), agrarji 61.50-62.50, vojna škods promptna 467—469, 6% šum. obv. 81.25—82.25, begi. ovb. 86.75-87.50, dalm. agrarji &4-85 (85), 4% sev. agrarji 59.50-60.50, 8% Bler. pos. 99.50 -101 7% Bler. pos. 93.50-94.50, 7% pos. DHB 101 blago. 7% stab. pos. 100.50 blago. — Delnices: Narodna banka 7350, PAB 213—215, Trboveljska 17101,3, Gutmann 40 denar, Sladk. tov. Osijek SQ denar, Osj. sivarne 150—162. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 100.25 —100.75, agrarji 62—62.75. voina škoda promptna 467.25-467.50 (467.50), begi. obv. 87-87.50. dalm. agrarji 84.25 denar (84.25), 4% sev. agrarji 59 75 -60.50. 7% Bler. pos. 93.75-91, 7% pos. DHB 100.50 (100.50), 7% stab. nos. 100 denar. 6% šum. obv. 81.75—82.50. - Delnice: Narodna banka la<'a v angleško kolonijo Zlate obale na Nemčijo. Ravno tako je tudi Liberija prenesla ves češki kontingent bombažnega blaga na nemške uvoznike. Nov hotel v Splitu. Nov moderen hotel, čigar gradba je stala okrog 9 milij. din, bo odprt v kratkem v Splitu v bližini Bačvic ne daleč od obale. Hotel se imenuje »Park hotel Markovič«. Italijanski uvoz surove nafte. V prvem polletju tekočega leta je Italija uvozila 614.680 ton surove nafte proti 412.242 tonam v istem razdobju lanskega leta. Povečanje uvoza znaša okrog 40%. Največji del nafte je Italija uvozila iz Centralne Amerike in črnomorskih luk. Madžarska proizvodnja petroleja krije 75% potrebe. Pri Lispi je bilo danih v obrat te dni 18 novih sesaljk petroleja. Produkcija dosega 46 vagonov dnevno. Produkcija petroleja na Madžarskem se je s tem toliko dvignila, da bo kritih to/0 vse potrebe v državi. ^mmca- -jcjctcm UAfteA/f. Kako se ponoči obvarujemo napadov iz zraka Zadnje leto je zajela vso Evropo bolestna vojna mrzlica, ki se najlepše kaže tudi v pisanju vsega evropskega časopisja. Ni skoraj dneva, ko ne bi časopisje razpravljalo o modernih vojnih letalih, o pomenu zračnih napadov in o strahotah, ki se nam obetajo z vojno v zraku. V zadnjem času se začenjajo že skupinski poleti bombnikov prijateljskih držav kot dokaz medsebojnega sodelovanja m kot vaja za bodoče strašno opravilo, ki bi utegnilo postati potrebno, če Evropa ne bo hotela poslušati zdrave pameti. Zato je prav, da je začel s predavanji o zračnih napadih Komite tehničnega dela v Ljubljani. Tako deloma nudi potrebni pouk, deloma pa pomaga razblinjati gorostasne govorice, katerim nepoučeni tako radi nasedajo, ko se govori o strahotah zračnih napadov. To delo komiteja tehničnega dela je tembolj pomembno, ker je danes znanih toliko načinov aktivne in pasivne zaščite pri zračnih napadih, da bodo vedno strahote zračnih napadov zelo omiljene, če bo le prebivalstvo poučeno o najpotrebnejšem in vedno disciplinirano. Nočni letalski napad Važen činitelj v pasivni zaščiti pred zračnimi napadi je zatemnitev mest in naselij v nočnem času. O tem ie predaval inž. Drago Matanovič, ki je najprej omenil, da bo protiletalska obramba podnevi vedno bolj uspešna kakor pa ponoči. Zaradi tega je verjetno, da bodo nasprotniki skušali doseči največ uspeha zlasti v zaledju z nočnimi napadi, ko sovražnih letal na nebu ni mogoče videti ter jih je treba šele z žarometi poiskati. V kolikor so zaradi tega nočni zračni napadi bolj nevarni, v toliko pa je tudi zaščita pred nočnimi napadi iz zraka lahko bolj uspešna. Letalo ima pri nočnem poletu kaj slab razgled na zemljo pod seboj. Zvezde sicer ustvarjajo nad zemljo nekakšen prav temen mrak, vendar se v tej malenkostni svetlobi letala le težko orientirajo. Edino kar bo letalom pri nočnih poletih vedno najboljši kažipot, so razsvetljena mesta in naselija. Te pa je prav lahko tako zatemniti, da letalo iz višine 300 do 500 metrov pokrajine pod sebej že več ne razloči. V tem primeru tudi ne more ugotoviti, ali je nad mestom ali pa nad polji in travniki. Zatemnitev — najboljša rešitev Vse skušnje zadnjih vojn so pokazale, da je najuspešnejša zaščita pred nočnim letalskim napadom popolna zatemnitev mest in naselij Niti lučka ne sme svetiti proti nbu, če naj bo zatemnitev uspešna. Na drugi strani pa je popolnoma jasno, da v mestih ni mogoče ponoči ustaviti vsega prometa in dela. Zato je treba urediti zatemnitev tako, da bo za letalo mesto popolnoma v temi, za promet in delo pa bo mesto vendarle vsaj zasilno razsvetljena Javna razsvetljava Taka popolna zatemnitev prizadene seveda vso najrazličnejšo razsvetljavo v mestu. Pogled z ljubljanskega gradu ali nebotičnika nam jasno dokaže, kako silno daleč so vMne luči cestne razsvetljave. Tudi še v daljnjih vaseh v okolici Ljubljane vidimo žareti svetle točke, goreče žarnice tamošnje cestne razsvetljave. Javna razsvetljava cest in potov bo morala torej vsa ugasniti. V manjših krajih bo to lahko izvedljivo in ne bo preveč oviralo malenkostnega nočoejja prometa. V mestih pa bo na križiščih zaradi prometa nastalo nešteto novih nevarnosti za vozila in pešce. Zato so že drugod po svetu napravili številne poizkuse in ugotovili, da važna križišča lahko dobijo pri popolni zatemnitvi malenkostno razsvetljavo. Seveda mora biti žarnica nad takim križiščem zelo slaba, hkrati pa ne sme metati svojih direktnih žarkov navzgor proti nebu. Taka razsvetljava je najugodneša, če prihaja svetloba iz svetilke le po posredni poti in razsvetljuje cesto le toliko, da vlada na njej mrak, ki zadošča za orientacijo pešccv in voziL Promet Posebno težavno je vprašanje vozil, zlasti avtomobilov in kolesarjev. Vsi ti razsvetljujejo cestišče pred seboj z žarometi in svetijo deloma tudi proti nebu. Zaradi tega bodo morali vsi ti voziti pri popolni zatemnitvi z zastrtimi žarometi. Vsaka druga olajšava bi pomenila brezpomembnost vse druge zatemnitve. Avtomobili in kolesarii bodo mogli torej voziti le s takimi lučmi, ki bodo pešce in druge voznike opozarjale le v toliko, da jim prihaja nasproti vozilo, in nič več Ostati pa bo morala pri avtomobilih rdeča signalna luč v ozadju avtomobila, vendar bo tudi ta morala biti indirektna, to se pravi iz signalne svetilke svetlobni žarki ne bodo smeli prihajati v ravni črti iz žarnice. Promet se bo torej pri taki razsvetljavi in pri vidni razsvetljavi križišč še vedno lahko vršil, vendar bo zahteval neprimerno večjo pazljivost in manjšo hitrost. Zasebna stanovanja Najlažja je zatemnitev zasebnih stanovanj in drugih zgradb, ki nimajo opravka z industrijo. Vsak zasebnik bo v primeru zatemnitve rad spustil v oknu lesene žaluzije, ki v splošnem za zatemnitev zadoščajo. Stanovanja, ki lesenih žaluzij nimajo, bodo morala svoja okna zastreti s temnimi gostimi zavesami ali pa obložiti šipe v oknu s kartonom. Razsvetljava v stanovanjih samih lahko v tem primeru ostane Prav po-sehno pa bo treba paziti na to, da pomotoma ne bo gorela luč na stopniščih in drugih delih zgradb, ki so na razpolago vsem strankam in ki v splošnem nimajo nikakršnih zaves. Za stopnjišča in hodnike bo pač najbolj primerno, da pri popolni zatemnitvi ostanejo ves čas v temi. Zatemnitev industrijskih zgradb Težja je zatemnitev industriiskih podjetij, ki delajo navadno noč in dan in ki tudi v primeru vojne ne bodo smela prekiniti dela ob času zračnega napada. Še težja pa bo zatemnitev industrijskih poslopij, ki imajo tako zvano žagasto streho, pri kateri so navadno strme ploskve vse iz stekla. Zakriti ta okna ne bo lahko in zato je bil po daljšem preizkušanju najden način, ki tudi omogoča praktično zatemnitev, ne da bi delo preveč zaostajalo. Ugotovili so namreč, da skozi tovarniška okna ni več videti razsvetljene notranjosti, če se zniža napetost električne razsvetljave od običajnih 220 voltov na 80 voltov. Seveda v tem primeru žarnice še komaj brlijo, vendar svetloba zadošča za razspoznanie v delavnici. Pri strojih pa naj bi imel vask delavec poseKio svetilko, ki bi tudi popolnoma zasenčena metala le ozek snop slabotne luči na tisto mesto stroja, kjer ima delavec največ opravka. Seveda je to le zasilna rešitev in je vsekakor najboljša takšna zatemnitev, ki ne propušča skozi okna tovarn nobene še tako slabotne svetlobe. Najtežja je seveda t S \ Kakor je »Slovenec« že pisal, je priredilo letos Društvo za varstvo delavske mladine s sodelovanjem OUZD lepo število počitniških kolonij za mlade delavce. Svojega delovanja ni omejilo zgolj na vajence in vajenke, marveč ga razširilo tudi na mlade tovarniške delavce, kar je vsekakor hvalevredno in odgovarja zamisli društva in njegovega ustanovitelja. Sangrad pri Cerkljah, kjer so letovale vajenke Tako so bili na koloniji že vajenci iz Ljubljane, Jesenic, vajenke iz Ljubljane. Koncem meseca pa pojde večja skupina mladih delavcev iz Hrastnika letovat na morje. V začetku avgusta Skupina vajenk pri igri na San gradu pošlje društvo lepo število vajencev iz Celja v Savinjsko dolino, iz Ljubljane vsaj dve skupini vajencev v Sangrad nad Cerkljami, iz Kranja pa v lepi Bohinjski kot. Zvedeli smo, da se društvo dogovarja s sale-zijanci iz Splita, da mu v prihodnjem letu prepusti svojo kolonijo blizu Trogira vsaj za en mesec za vajence iz naše banovine. Prav tako smo zvedeli, da namerava društvo postaviti v prihodnjem letu vsaj dva domova in sicer enega na Gorenjskem, drugega na Dolenjskem. Pri vsem tem bi bilo želeti, da bi naša javnost, kakor tudi oblasti, predvsem pa naši gg. zatemnitev Industrijskih naprav na prostem posebno takih, ki brezpogojno morajo obratovati noč in dan, n. pr. velikih prostozračnih transformatorskih postaj rudniških jaškov, plavžev itd. Pri vseh teh bi morala neposredna razsvetljava odpasti. Ostane pa možnost, da se opremijo strojne naprave in najvažnejši deli za opravljanje s tako zvanimi luminolori. Tako se lahko obarvalo ročaji, merilni instrumenti in najvažnejši strojni deli z barvami, ki shranijo svetlobo in jo potem v temi izžarevajo, kakor kazalci in številke na urah, ki so uporabne tudi v temi. Je še druga vrsta luminoforov, ki se svetijo tedaj, kadar pada nanje za človeško oko nevidni ultravijoletni žarki Popolno zatemnitev mesta je torej mogoča, če se ugasnejo vse luči javne razsvetljave, ugasnejo vse izložbe, zastrejo okna stanovanjskih hiš in industrijskih oslopij, vozila pa vozijo s skrajno zasenčeno lučjo, a promet v takem temnem polmraku bo treba še posebej označiti robnike hodnikov s črno belimi pasovi, ob cestah z drevjem pa pobarvati debla dreves z belo barvo. Verjetno je. da bo marsikje v primeru vojne zatemnitev mest in naselij trajna, to se pravi vsako noč se bo mesto moralo pogrezniti v temo, ne da bi pri tem delo in promet obstala. Taka trajna zatemnitev nudi prav gotovo največje jamstvo ea uspešno zaščito. Prvič se s časom preprečijo vse slu-čajnostne napake, drugič pa ie nemogoč primer, da bi zračni napad presenetil mesto, ko še ne bi bilo zatemnjeno. Kljub vsemu temu pa bo uspeh zatemnitve odvisen najbolj od discipline vsega prebivalstva. mojstri in delodajalci, delovanje društva podprli, saj^ gre tu za njihovo korist in za korist bodočega našega delavstva. Pohvaliti moramo mnoge naše gg. mojstre, ki so na poziv OUZD, da pošljejo svoje vajence na pregled in da tistim, ki jih zdravniki spoznajo za potrebne oddiha, dovolijo iti na kolonijh, takoj privolili, prepričani, da jim bodo učenci, videč njihovo očetovsko gosto, tudi hvaležni. Prav bi bilo, da bi vplivali na svoje tovariše, ki nočejo razumeti polreb časa. marveč svojih učencev niti na poziv OUZD ne pošljejo na pregled, kaj še da bi jim dali, kar jim zdravniki priznajo za potrebno. Kaj čudno, če fantje ne čutijo hvaležnosti in zaupanja do svojih mojstrov. Kolonije, ki jih prireja društvo, imajo skrbno vodstvo. Fantje so razdeljeni v skupine, katero vodi eden izmed njih. Ti pa imajo vsaj< večer raz- Skupina vajencev na letovanju govor z glavnim voditeljem. Letos vodijo kolonijo gg. salezijanci, vajenke pa Hčere Marije Pomočnice, ki jih je ustanovil sv. Janez Roško. Kolonijo Jeseničanov je vodil g. kaplan Godina, kolonijo Kranjčanov pa bo vodii g. dr. Robič, skupno z g. kaplanom Jožetom Vovkom. Na dnevnem redu so trikrat na teden poučna predavanja, kajti treba je, da ima fant ne le telesno, marveč tudi duhovno korist od kolonije. Zal pa ni bilo v Mednem, kamor se je morala prva kolonija zaradi nenadnih ovir zateči, mogoče tega načrta izvesti, pač pa se bo izvedel na ostalih kolonijah. Pričakujemo, da bo društvo prav lepo opravilo svojo nalogo in delovalo v korist našega delavstva, zlasti obrtniškega naraščaja. Kdo bi si pred dobrim mesecem sploh še mogel misliti, da bo tudi letos še vročel Pa nam, hvala Bogu, sonce tudi letos ni ostalo dolžno svojih ultravioletnih in toplotnih žarkov — kakor nalašč v potrdilo učenih naukov, da se bo popolnoma ohladilo šole čez nekaj milijonov let, ko smo mi maja mislili, da bo že letos omrznilo. Sedaj pa je tu polno poletje, s prahom in vročino, znojem in žejo. Kakor pa si človek mraz preganja in se hrani, da bi ne prišel do kože, tako se tudi vročini ustavlja. Najbolj piškavo sredstvo proti vročini je tisti znani vzdih: »Uf, kakšna vročina!« Takrat se ti kot nalašč vlije pot po obrazu kot hudournik po bregu. Vročina namreč ni od letos, človek si je poleg obupnih vzdihov nabral tudi že nekaj izkušenj, ki mu kolikortoliko pomagajo, da se živ in zdrav pretolče tudi skozi pasje dni ali da celo to razkošno dobo leta izrabi za svojo telesno okrepitev. Napačno pa bi bilo misliti, da k tem skušnjam spada tudi neomejena želja po tako imenovanem svežem zraku, ker v teh dneh je zrak v resnici svež le nekaj zgodnjih jutranjih ur, pozneje nobeno odpiranje oken nič ne pomaga. V pasjih dneh odprta okna pomenijo samo pre-zračenje, ne pa ohladitev prostorov. Kdor hoče imeti prostore tudi podnevi hladne, mora okna odpreti kasno preko noži, podnevi pa jih zapreti in zagrniti, da je znotraj v sobah skoraj somrak. Nevarno pa je, odpreti jih takoj zvečer, ko se naredi luč — kmalu bo po vsej sobi brnel raznovrstni mrčes, ki ti bo nadležni gost še pozno v noč. Sploh je poleti odpiranje oken zvezano precej z mrčesom, proti kateremu je še najboljši način. kakor ga pozna naše podeželje: zjutraj pri-preš okna, med polkni, zavesami ali kjer koli pa pustiš prav ozko špranjo, skozi katero snnm postrani sije v notranjost tvojih prostorov. Vse muhe in ves ostali mrčes, ki se ti je vtihotapil v sobo, se bo usmeril proti temu svetlemu žarku in pri odprtini smukni! ven, na razbeljeno soncc Italijan Lanzi, dosedanji zmagovalec na tekli 800 m v boju z nemškim tekačem Herbigom, kateremu je podlegeL ■HBHHBIMHBHnHD G. Avgust Pire — 75 letnik Upokojeni nadzornik g. Avgust Pire, ugleden fa-ran ljubljanske šentjakobske župnije, praznuje danes, obdan od svojih dragih, petinsedemdesetletnico svojega delavnega življenja. Rodil se je v Trnovem v Ljubljani. Kot učitelj ie služboval na več krajih. Za življenjsko družico si je izbral pokojno gn. Ano iz ugledne in premožne rodbine Verbičeve v Borovnici, kjer je g. jubilant deloval več let kot upravitelj šole. Nadzornik g. Pire ie bil doma in v šoli vedno vzor mojstrskega vzgojitelja: to, kar je hote! druge naučiti, je najprej sam t neizprosno natančnostjo in vestnostjo izvrševal. Tako je učil bolj z zgledom kot z besedo Do sebe strog in v žrtvah neustrašen, kadar gre za božjo čast, ali za delo v korist bližnjemu, je v tem pristno krščanskem duhu vzgojil tudi svoje štiri hčerke, s katerimi je Rog njegovo družino blagoslovil. Vsak dan vsaj dvakrat, zjutraj k sv. maši, zvečer pa k blagoslovu, stopa g. Pire z dostojanstveno umirjenostjo čez šentjakobski trg v farno cerkev, kjer v možati pobožnosti vztraja v razgovoru z božj m Učenikom tudi po cele ure. Da je vzoren kongrega-nist, da z radodarnestjo podpre vsako dobro in za farno skupnost potrebno akcijo, da je naročnik mnogih katoliških listov, o vsem tem je seveda v javnosti malo znano: to pa zato, ker je g Pire mož tihega in skritega apostolata Dober družinski oče se razodeva na svojih otro-kih. G. Pire je lahko pomsen, ko je vzgojil vse štiri hčerke za zgledne javne delavke. Skoro vsaka slovenska hiša, ki je naročena na kak m sijonski list, pozna najstarejšo hčerko g. Pirca — mati Mar. Ksa-verija ie to. Kot vneta misi|onarka se trudi že dolgo let tam med pugansko mladino Njena druga sestra, tudi redovnica, deluje kot profesorica r. razveseljivimi uspehi v Škofji Loki pod imenom Mar. Katarine Ostali dve pa slovita kot dobri učiteljici: ga. Stana Komarjeva ie učiteliica na Viču in je skrbna vzgojiteljica svojih 6 otrok Najmlajša hčerka g. Pirca, gospodična Mara, pod tem imenom jo poznajo Šentja-kohčani, je čez mero zaposlena kot strokovna učiteljica pri vzgoji defektnih otrok. Toda nkoIi(ski ordinariat v Ljubljani do 31. avgusta 1939. — Profesor df. Štampar v Ameriki. Profesor zagrebške univerze dr. Andrija štampar 6e mudi že nekaj časa v Ameriki. Imel je kalifornijskih mestih vrsto javnih predavanj a socialnimi temami. Prof. Štampar se vrne v Zagreb pričetkom novembra in bo na medicinski fakulteti nadaljeval svoja predavanja o socialni medicini. REK steklenice In aparati za vkuhavanje sadja in snčivja. — JUHI Klein, Ljubljana. Wolfova 4 — Romanje na grob sv. Antona v Padovo ob Štiridnevnem romarskem avtoizletu v Italijo (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze) v dneh 8.—11. avgusta vam daje priliko obiskati tudi svetovnoznano svetišče M. B. z Marijino hišico v Loretu. S|K>tonia obisk Svete gore pri Gorici in vseh znamenitih krajev in ogled vseh zanimivosti. Priljubljeno romarsko-izletno potovanje po sporedu 2 Družine božjega sveta'. Avto vozi skozi Vipavsko dolino. Cena: do Gorice-Tr«ta 160 din, do Padove-Benetk 300 din, do Loreta 600 din. Vsem obveznostim morate zadostiti do 31. julija. Podrobna navodila pošilja brezplačno uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Elektrifikacija Toplic pri Novem mestn. Tudi letos nadaljujejo Kranjske deželne elektrarne 7. elektrifikacijo Dolenjske. Tako so priključile na svoje električno omrežje za binkošti Litijo, deloma so v zadnjih tednih priključile več krajev v okolici Kočevja in Jih bodo še nekaj; v nedeljo pa bodo priključene Toplice pri Novem mestu. Da so banovinske elektrarne mogle priključiti Toplice pri Novem mestu, so zgradile v juniju in juliju 13 km dolg daljnovod iz Novega mesta. Priključene bodo Toplice in seveda zdravilišče ter vse okoliške vasi. Vsa občina bo morala plačati okrot; 200.000 din elektrifikacijskega prispevka. Prihodnjo nedeljo bodo Toplice v večernem mraCli priključene na banovinsko omrežje z lepo slovesnostjo. — Zastopniki turističnih organizacij na nauč-nem potovanju. Na naučno potovanje po Švici, Franciji in Italiji so odpotovali delegati prometnega in trgovinskega ministrstva, banske uprave savske banovine, delovnega odbora primorskih turističnih zvez, nekaj članov uprave »Putnika« ter turistični referenti mest iz Hrvatskega Primorja in Dalmacije. Na potovanju bodo 19 dni. Naučnega potovanja se udeležujeta tudi pomočnik generalnega ravnatelja državnih železnic Josip Cugmus in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug iz Ljubljane Ciril Majcen. Iz Zagreba so se odpeljali z avtobusom skozi Ljubljano v Beljak in čez Ino-most v Švico, odkoder bodo šli v Francijo in nato v Italijo. Namen tega pbtovanja je, da se seznanijo z delom na napredku turizma v naprednejših turističnih državah. — Razpisana je služba banovinskega cestarja na banovinski cesti prvega reda št. 21 Maribor— Mnrenberg—Dravograd—državna meja za progo od km 7500 do km 12.000. Prošnje je vložili do 15. avgusta pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. — Koliko je nezaposlenih v naši državi. V letošnjem juniju je iskalo dela pri vseh javnih borzah dela 36.808 moških in 7264 žensk, skupaj 44.072. S preostalimi iz meseca maja je bilo nezaposlenih 56.823. Ob koncu junija je bilo nezaposlenih še 19.788. Pri vseh javnih borzah dela je bilo 1. julija prijavljenih 16.106 nezaposlenih moških in 3317 žensk, skupaj 21.424. — Sprejem učencev v državno prometno železniško iolo. V službenem časopisu državnih prometnih ustanov od 1. julija je objavljen razpis za sprejem učencev v državno prometno železniško šolo. Sprejetih bo letos 70 učenccv. V šolo se sprejemajo dečki, ki so dovršili najmanj 7 razredov klasične ali realne gimnazije ali trgovsko akademijo z maturo. Sprejeti kandidati imajo v internatu šole brezplačno stanovanje in hrano ter 100 din mesečno v gotovini. Prošnje z dokumenti je poslati najkasneje do 31. julija v priporočenem pismu Upravi državne prometne železniške šole v Belgradu, Vojvode Mišiča 2. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Mesto zaščitne sestre z daljšo prakso pri rentgenu je razpisal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Rok za vložitev prošenj je do 20. avgusta 1939. — Na Pokljuko obratuje redno avtobus Iz Bleda vsakodnevno popoldne in sicer je odhod ol> 14, povratek iz Pokijuke pa ob 17. Poleg tega jo uvedla Alp-avto drusba * o; zc-ob •.«ed»Jjah >*in praznikih reden promet s Pokljuko tako, da-tjje odhod avtobusa iz Bleda tudi oh 8 zjutraj. — Hočete učakati 100 let. Pijte jogurt Gor. mlekarsko zadruge — Naklo. — Za kopanjo v kopališču ali na prostem Vam je potreben kopalni plašč. Veliko izbiro kopalnih plaščev, barvastih frotirjev, kopalnih oblek in hlačk dobite po nizki ceni pri tvrdki Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. — Pri sončenju uporabljajte Tscliamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DR0GERIJA GREG0RIC, Ljubljana, Prešernova 5. — Društvo »Rejec malih živali«, Črna pri Pre-valjah, je bilo na zasebno spodbudo tamošnjih rejcev ustanovljeno preteklo nedeljo Ustanovni občni zbor se je vršil v prostorih ljudske šole v Crnl, kjer je bila improvizirana razstava vseh vrst slik malih živali ter raznih produktov iz reije malih živali, šolski upravitelj gospod Inkret Alfonz, tajnik Zveze društev rejcev malih živali iz Ljubljane je imel zelo obširno predavanje o posameznih panogah reje malih živali. Prečitana &o bila odobrena pravila, odobren društven po- slovnik, nakar je bil Izvoljen novi odbor z g. Jankom Kuharjem, šol. upraviteljem v Črni kot predsednikom ter g Bleyerjem Josipom kot tajnikom. Novo društvo je takoj razvilo program bodočega dela ter bo v najkrajšem času uprizorilo filmsko predavanje s slikami o posameznih vrstah malih živali, dalje nekaj prireditev in nakup plemenskih živali pri sosednjih tovariških društvih. pO dhž&vi C^flffltaitfiHj i ^naBtta^Bnjttoujiii^am jiauutiisivismiiav&uu HfflUiufl^s^iiii^miuai® * Dve žrtvi Drava pri Varaždinu. Drava je pri Varaždinu v enem popoldnevu terjala dve žrtvi. Najprej je utonil 17 letni učiteljiščnik Mirko Gotal, golman varaždinskega športnega kluba. Go-tal je bil izvrsten plavač in domnevajo, da ga je r vodi prijel krč ali zadela kap, — Nedaleč železniškega mostu v Varaždinu pa je utonil v Dravi 22 letni podnarednik 36. pehotnega polka Ivan Le-hocki, doma iz Slovenije. Njegovega trupla še niso našli. * Vlak je razpolovil kmečki voz, V sredo zjutraj «e je na železniški progi Vrbas—Sombor pripetila huda prometna nezgoda. 35 letna dekla Marija Veber se je peljala z vozom na pristavo svojega gospodarja. Ko je dospela na križišče ceste 6 progo, ni opazila samoborskega vlaka, ki je hitel po progi. Vlak je zavozil v zadnji del voza. Žensko je v velikem loku vrglo z voza na cesto, kjer jc obležala na mestu mrtva. Ker je lokomotiva razpolovila voz, sta se konja rešila. * 2500 rudarjev stavka v Kosovski MitrovicL Zastopniki rudarskega delavstva pri rudniku Trep-ča-Mincs v Kosovski Mitrovici so že pred časom naslovili na vodstvo podj^ba 15 točk vsebujočo spomenico, s katero zahtevajo izboljšanje svojega položaja. Delavstvo zahteva povišanje mezde za 10 din dnevno, petdnevni plačan dopust za rudarje, ki so pri podjetju že pet let in desetdnevni dopust za one, ki so pri podjetju že 10 let. Dalje zahtevajo brezplačno kurjavo in razsvetljavo in uvedbo 6-urnega delovnega časa za one rudarje, ki delajo pri temperaturi nad 30 stopim C. Dalje vsebuje del&vska spomenica zahtevo, da se sme delavca odpustiti le, ako to soglasno skleneta vodstvo podjetja in zastopstvo delavske organizacije. Na podlagi navodil, ki so prispela iz Londona, je vodstvo rudnika stavilo delavstvu prolipredloge, ki pa jih je delavstvo odbilo. Ker je v 6redo ob 12 prenehala veljati 6tara pogodba nova pa še ni sklenjena, je 2500 rudarskih delavcev stopilo v 6tavko, * Žalostna posledica surove šale. Na železni- čarskem kopališču v Belgradu se je kopala mlada služkinja Ljubica Kanački, ki je pred nekaj meseci prišla v Belgrad iz Velike Kikinde. Na kopališču je srečala svojega znanca delavca Mihajla Vasi-lieviča. Pričela sta se šaliti in skakati po vodi. Ko je Ljubica stala na robu kopališča, jo ie Mi-hajlo nenadno pahnil v vodo. Ljubica pa se iz vode ni več prikazala. Kopalci so čakali nekaj časa, da bo priplavala na površje, toda ko je ni bilo, so jo pričeli iskati. Ker Ljubica ni znala plavati, je utonila in njenega trupla še niso mogli najli. * Skozi okno ustreljen. Na državnem posestvu Mrkonjičevo na Goricah v Bosni se je 20letni dnevničar Milovan Dženič spravljal spat. Ko si je odvezoval levi čeveli. je nenadoma počil skozi okno strel, ki je zadel Džuriča naravnost v srce. Bilje takoj mrtev Orožniki so takoj začeli prelriiuMAi, vendar se ne da ugotoviti, kdo je streljal. Aretiranih 'je bilo več oseb, ki so pa vse dokazale 6voj alibi. * dani egiptovskega dvora v Splitu. V sredo popoldne je v Split ponovno priplula razkošna jahta >Naz Pervver«, na kateri se nahaja egiptovski princ Jusuf Kanal s spremstvom. To je v kratkem že drugi obisk strica egiptovskega kralja v Splitu. Poleg princa je na jahti še osem potnikov, večinoma članov egiptovskega dvora. Egiptovsiki princ se nahaja v naših vodah že mesec dni. _ * Tujci v Dalmaciji. Ruski knez Dimitrije Gjorgiazd, ki živi stalno v Londonu, namerava priti koncem avgusta v Split in se bo zadržal na Jadranu mesec dni. Knez sedaj išče jahto za križa-renje ob obali. — V sredo je priplula v Split jahta dunajskega vseučilišča »OstmaTk« z 19 potniki. — Italijanska ladja »Croce del Sud«, ki je v torek priplula v Split, .je v sredo nadaljevala svojo pot proti Dubrovniku. — S parnikom iz Benetk je do-potovala v Split skupina 15 angleških letoviščar-jev. * UspeSen konec pogajanj med mornarji in lastniki ladij. Poročali sino že o pogajanjih, ki so Ljubljana, 21. julija Radio Ljubljana Petek, 21. julija: 12 Iz naših vrtov ln gredia plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Najx>vedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Ko« tiček SPD: Lepote naših planin v poletju (g. dr. Arnošt Brilej) — 19.40 Nac. ura: — 20 Chabrier: Kspana, raftsodijo (plošče) — 20.10 Ženska ura: V življenju zaznamovani (gdč. Anica Lebarjeva) — 20.30 Komorni trio (gdč. Fr. Ornikova. gg. C. Šeldbauer in M. Lipovšek) — 21.15 Pester koncert Radijskega orkeetra — 22 Napovedi, poročila — 22.20 Angleške plošče — 22.50 Esperantsko preda« vanje o kongresu Kristusa Kralja. Drugi programi Petek, 21. julija: Belgrad: 20 Harmonika — 20.30 Lagerloff: »Gosta Berling«. — Zagreb: 20 Violina — 20.30 Igra — 20.50 Bolgarske narodna — 21 30 Klavir. — Praga; 19.50 Filh. konc. — Sofija: 19.15 Pucoinijeva opera »Madame Butterfly«. Varšava: 1930 Ork. in solisti. — 21.05 Griegove skladbe. — Budimpešta: 21.10 Orgle — 22 Plošče — 23 Operni ork — Trst-Milan: 21 Sinkopska gl. — 22.10 Zbor. — Rim-Bari: 21.30 Simf. konc. — Vratislava: 20.15 Umetnostni večer. — Lipsko: 20.15 Gigli poje — 20.45 Simf. konc. — Frank-furt: 20.15 Grško-madžarski konc. — Strasbourg: 20 Vojaška godba. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr, Bohinec ded., Rimska c. , , , , , , Jčoj .pKOMJ&e, ? t.ide radi označujejo z nelepim priimkom >ljudske pijavke*. Koliko po pravici, Koliko po krivici, ni /.daj vprašanje. Važno je samo, da imamo tudi na naši slovenski zemlji vse polno lakih pijavk, ki so na videz čisto dostojni, pošteni in celo krepostni možje, o resnici pa sc skriva za to poštenostjo in čednostjo naj podle j-ša brc/.oestnost in umazanost. Nešteto imamo primerov, ko pade naše ljudstvo o kremplje teh pijavk in dostikrat propadajo cele družine in kmetaski domovi. Kaj pravite k naslednjemu primeru: Na zadolženem firuntu je garala vdova m se trudila, da bi ohranila dom in zemljo svojim otrokom. Pa zvoha brezoestnei iz mesta, da je na njenem gruntu na nekem mestu nekaka ilovica ali kaj, ki bi se dala za kdovekaj uporabiti in bi celo kakšna konkurenca utegnila vrili zraven. Živčno ra/rvano in v pravnih zadevah neizkušeno gospodinjo preslepi s sladkimi obljubami in nekaj kovači, da mu podpiše na videz čisto nedolžno pogodbo, p resnici pa zamotano in težko s pogoji, ki za poštenega človeka niso sprejemljivi. In da je bolj držalo, se je na vse posestvo vknjižil na sodišču. Vdova je umrla, posestvo je prevzel najstarejši sin z dolgovi in pogodbo vred. Da bi se rešil, je sklenil del zemlje prodati. Toda kupec hoče svet brez bremen, tega pa nc dovoli brezvestni špekulant. Cena pada, mladi gospodar obupuje, grunt gine tri kmalu je osa družina na poti brez premoženja. Pijanka sedi na toplem, tiste ilovice niti ne izrablja ne; za trpljenje mladih ljudi se ne men t; glavno jc. da o njegovo zelje ne more kakšna konkurenca. Gospod urednik, ali imamo v slovarju besede, da bi mogli obsoditi to počet ie. Ali verujete, da bo prokletstvo padlo kdaj tudi na te pijavki Jaz, ki uničene mlade ljudi poznam, trdno ocrujemll DP< Obupen klic kočevskih rudarjev: Dajte nam dela! Rudarska konferenca pri Delavski zbornici — TPD dala za prvo silo 10.000 din podpor Ljubljana, 20. julija. Važna konferenca, ki je izčrpno premotrivala zelo skeleče vprašanje, kako rešiti slovenskega rudarja v Kočevju pred bedo in propadom, je bila danes dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Na konferenco so bili vabljeni zastopniki pristojnih oblasti, korporacije, narodni poslanci, zastopniki rudarjev in njih organizacij ter zastopstvo TPD. Konferenca je trajala nad 2 uri ter jo je vodil tajnik DZ g. Hafner, ki je ob otvoritvi pozdravil načelnika socijalnopolitičnega oddelka na banskl g. Kosija, načelnika rudarskega poglavarstva inž. Cučka, kočevskega okrajnega glavarja g. Brezi-garja, kočevskega župana g. Lovšina, zastopnika ljubljanske železniške direkcije dr. Jevška, zastopnika Zvezo industrijcev g. Koserja, narodne poslance g. Lojzeta Riglerja, Pavla Masiča, Rudolfa Smersuja in Bitenca, dalje zastopnika TPD generalnega ravnatelja g. Riharda Skubeca in inž. Li-pušiča. vodjo kočevskega rudnika ter vse zastopnike rudarskih organizacij in njih zaupnike. (Zvezo združenih delavcev je zastopal g. Višnar). G. tajnik Hafner je kratko naglasil pomen današnje rudarske konference, ki ima dognali vzroke trajnih, a brezplačnih dopustov rudarjev, ki delajo le 10 do 15 dni na mesec. Osnovna zahteva kočevskih rudarjev je, da bi kočevski rudnik dobil namesto 1000 sedanjih mesečnih ton, v bodoče 1500 »on mesečno. Nujna je rešitev kočevskega rudarskega problema tudi z vidika naseca nacijo-nalneea življenja na Koečvskein in upa. da bodo rudarji našli prav s tega vidika polno razumevanje za svoje minimalne zahteve pri vseh odločujočih faktorjih, kakor tudi pri TPD. G. Rozman, tainik Jugoslovanske strokovne zveze, je kratko očrtal dejanski in resnični položaj kočevskega rudarja. Problem zavzema velik gospodarski obseg. Treba je odstraniti težko moro in nezadovoljstvo, ki veje med rudarji. Poslanec za kočevski okraj g. Lojze Rigler je drastično očrta! križe in težave, ki jih ie pre-nntnln rndnrskn depntaciia pod neieovim vodstvom v Belgradu. Obiskala je mnoge osebnosti. Načelnik Štefanovič je deputaciji striktno obljubil, da bo mesečni kontingent za Kočevje zvišan od 1000 na 1500 ton. Obljuba ni bila izpolnjena. Načelnik mu je pozneje vse utajil. Ima vtis, da so vmes posegli drugi faktorji. O jx>ložaju kočevskih rudarjev, ki jxistaia od dne do dne obupnejši, so dalje poročali g. Pliberšek za II. skupino rudarjev. g. Arh, ki je omenil, da traja trpljeiue kočevskih rudarjev že 6 let. Culi so se klici: »Dajte nam dela in kruha!« Generalni ravnatelj TPD g. Rihard Skubec je navajal prav značilna dejstva. Pred vojno je kočevski rudnik dobavljal avstrijskim železnicam letno 100.000 ton premoga, po vojni so se razmere spremenile. L. 1928 je znašal mesečni kontingent 4000 ton, čez 2 leti 3.000, zadnje mesece 1000 ton. Kočevski premog je dobro vporabljiv pri železnicah. Kontingent je julija znižan celo na 900 ton. Položaj rudarjev postaja slabši. Razvila se je živahna debata Se o drugih tekočih vprašanjih. Ni mogoče, da bi dobilo Kočevje plus 500 ton na račun drugih rudnikov TPD. Zastopnik ljub. žel. dir. dr. Jevšek je podal nekatera pojasnila, kako je direkcija skušala zvišati kontingent za Kočevje in je stavila v preliminare omenjenih 500 ton, toda to se ni izvršilo, ker je izven njene pristojnosti. Posl. Bitenc, zastopnik laškega okraja je bil proti temu, da bi se odvzelo 500 ton trboveljskemu rudniku, ker bi bilo to neso-cijalno. Generalni ravnatelj je nato objavil, da TPD že danes votira kot prvo pomoč kočevskim rudarjem 10.000 din. ki naj jih razdeli vodja rudnika sporazumno z II. skupino v obliki živil. Soglasno je bila sprejeta daljša resolucija, ki med drugim predlaga organizacijo pomožne akcije in naj se zalo ustanovi poseben pomožni odbor. Načelnik socijalnopolitičnega oddelka g. Kosi je prevzel vodstvo te akcije kot predsednik akcijskega odbora. ki se ie takoj po konferenci konstituiral in razpravljal o vseh podrobnostih akcije. Akcijski odbor bo prejete podpore nakazal kočevskemu okrajnemu glavarstvu, ki jih bo potrebnim razdelilo sporazumno z zastopniki rudarjev. se začela pred nekaj dnevi med mornarji in lastniki ladij. Namen jjogajanj je bil, da se sklene kolektivna pogodba. Mornarji so zahtevali, da se v pogodbo vključijo tudi strojni častniki in radio-telegrafisti, lastniki pa na to niso hoteli pristati. Pogajanja so bila večkrat prekinjena, končno so pa lastniki uvideli, da bi morebitna stavka ne koristila niti eni niti drugi strani. Pogajanja so se nato preteklo sredo nadaljevala in v glavnem tudi končala. V najglavnejših točkah so se sporazumeli, sporne so ostale še štiri točke, med drugim še ni urejeno vprašanje plače mornarjev. Vendar pa vsi upajo, da bodo tudi te točke čimprej rešene in bo v najkrajšem času podpisana kolektivna pogodba med mornarji in lastniki ladij. * Smrtna nesreča v kamnolomu. V Rakovcu v Sremu se je v tamkajšnjem kamnolomu pripetila huda nesreča. Na enem koncu žične železnice sta dva delavca nalagala kamen v vagonflke. Naenkrat se je odtrgal en vagonček in z veliko hitrostjo drvel na drugi konec železnice, kjer sta čakala na vagončke delavca Slavko Marčet in Mile Dotlič. Vagonček je butnil v delavca in je bil Marčet takoj mrtev, Dotlič pa smrtno nevarno poškodovan. * Po petih letih izdal sokrivce umora. L. 1934 je bila v vasi Popovači pri Bjelovarju na okruten način umorjena starka Julija Ki5. Bila je na dosmrtni oskrbi pri Josipu in Mariji Trkač, ki sta se pa hotela znebiti starke, da bi čimprej prišla do premoženja. Zato sta sklenila starko umoriti. Ta sta izvedla s pomočjo Marijinega brata Stjepana Sokola. Ponoči so vdrli v starkino sobo in ji s silo vlivali v usta neko tekočino toliko časa, da se je starka zadušila. Na sodni razpravi je Trkač trdil, da je zločin izvedel sam. nakar je bil obsojen na dvajset let ječe, Marija Trkač in Stjepan Sokol sta pa bila oproščena. Josip Trkač se je pogodil s svojima sokrivcema, da ga bosta v ječi izdatno podpirala. Ko pa je videl, da sta nanj kmalu pozabila, se je ujezil in izdal svoja sokrivca z zahtevo revizije procesa. Revizija je bila dovoljena in je Sokol priznal, da je sodeloval pri umoru. Pred okrožnim sodiščem v Bjelovarju je bil nato Sokol obsojen na osem let ječe. Marije Trkač pri razpravi ni bilo, ker ne vedo. kje sedaj biva. Ko jo bodo našli, bo tudi ona morala še enkrat pred sodnike. * Redka smrtna nesreča. V Račinovcih pri Vinkovcih je prinesel kmet Marko Filipovič h kovaču popravit kolo. Filipovič je na nakovalu držal kolo, kovač je s »tiri kilogramu težkim kladivom tolkel po kolesu. Pri zamahu pa ee je kladivo snelo in odletelo Filipoviču v trebuh s tako silo, da se je nezavesten zgrudil na tla. Prepeljaii so ga takoj v bolnišnico, kjer so ugotovili, .da so mu počila oreva in da ni rešitve zanj. Filipovič je kmalu nato umrl. * Bombardiranje hiše je prenehalo. Skrivnostno bombardiranje hiše odvetnika dr. Stanka Sčerbaka v Koprivnici na Hrvatskem, o katerem smo že poročali, je po osmih dneh prenehalo. To je gotovo posledica odločnega nastopa policije, ki je napela vse moči, da izsledi neznanega metalca kamna. Skupno je bilo vrženih v tem času v prvo nadstropje hiše 90 kamnov v teži 10 do 20 dkg ter pet kovancev po 1 dinar, Razven razbitih šiip na oknih in razbite kuhinieke posode ni večje škode; poškodovan ni bil nihče. Anekdota Vojvoda Malborough. slavni angleški vojskovodja, je bil bolan Njegova oblastna in prav nič ljubezniva žena je silila, naj zavžije od nje nasve-tovano zdravilo in je končno, ker je vojvoda ni hotel ubogati, jezno dejala: »Dam se obesiti, če to zdravilo ne bo jioniagalo!« — »Vzemite hitro,« je dejal dr. Garth, vojvodov zdravnik, »zdravilo bo gotovo pomagalo — na en ali drugi način!« »Za božjo volio, Ivan, saj vendar veš, da je tu v Benetkah treba vedno paziti, če izstopiš skozi vežna vrata.« IIUBI1ANA Debata o prometu končana Preureditev Masarykove ceste pred glavnim kolodvorom V četrtek dopoldne »e je zopet nadaljevala razprava na mestnem tehničnem uradu o ljubljanskih prometnih vpraašnjih. Na sestanek so prišli zastopniki oblasti in uradov, tujskoprometnih organizacij in raznih združenj. Pod vodstvom nad-svetnika inž. Mačkovška so začeli najprej razpravljati o prometnih usmerjevalnih otokih, kakršne imamo sedaj na sredi ceste v Oajevi ulici, pri nebotičniku, na Dunajski cesti pred Bavarskim dvorom in na Erjavčevi cesti ob tramvajski progi v Gradišču. Sprejeti so bili predlogi, naj se tak otok postavi tudi še na Kongresnem trgu nasproti univerze, nekako okrog spodnjega kandelabra. Prav tako naj se označi uvoz na Kongresni trg s takim otokom za Vegovo ulico. Ugotovili so nadalje, da je ura na križišču Bleiweisove in Tržaške ceste na nerodnem mestu ln da se naj zato prestavi v začetek Groharjeve ulice, kjer naj bi mogoče stala na usmerjevalnem otoku. Doslej postavljeni usmerjevalni otoki pa naj se postavijo definitivno. Izliv VVolfove ulice na Kongresni trg naj se označi s črto brez zvišaijja, prav tako spoj Aleksandrove ceste z Bleiweisovo. Zastopniki so si tudi ogledali vzorce medeninastih in bronastih žebljev, s katerimi naj bi se označevali prehodi za pešce. Soglasno so se vsi odločili za velike gumbe, ki imajo v premeru 12 centimetrov. Mnogo je bilo govora o bencinskih črpalkah, ki stoje na Gosposvetski cesti. Ob teh črpalkah se vedno ustavljajo številni avtomobili, ki zastavljajo cesto. Ker vozi dvotima tramvajska proga po sredi Gosposvetske ceste, nastajajo včasih na teh mestih nevarne gneče vozil. Zato sklenejo zastopniki, naj se bencinske črpalke prestavijo ali pa vsaj umaknejo od cestišča, tako da bodo mogli avtomobili zapeljati bliže proti asfaltiranemu hodniku. Glede na predlog, naj se uvedejo trolleybusi, pojasni ravnatelj tramvajske družbe inž. Ženko, da kaže proračun za promet s trolleybusi za 22% večje obratovalne stroške, promet z naftabusi celo 27% in promet s trambusi kar 30% višje obratovalne stroške, kakor sedanji način obratovanja. Slične cenitve so dala tudi podjetja v inozemstvu, ki so že v praksi preiskusila vse te načine. Umesten bi bil trolleybus le na Ježico, in sicer zaradi železniškega prelaza. Vendar o uvedbi takega prometa ne moremo prej govoriti, dokler ne bo cesta proti Ježici utrjena in modernizirana. Je pač tako, da so najprej avtobusi uničili cesto in da sedaj cesta uničuje avtobuse. Končni sklep glede tega naj napravi strokovna komisija, ki jo bo imenoval občinski svet. Najvažnejše poglavje sestanka pa je bila ureditev prometa na Masarykovi cesti. Po predlogu mestne občine naj bi se pomaknila plošča za pešce pred glavnim postajnim poslopjem tako daleč proti hotelu Miklič, da bi zasegla tudi obe tramvajski progi. Na ta način bi tramvajsko postajališče pred glavnim kolodvorom bilo že na hodniku za pešce. Nastal bi velik prostor, ki bi bil samo za pešce. Druga netlakovana cesta v smeri proti kolodvorskim skladiščem in proti Miklošičevi cesti naj bi bila samo za taksije in druga vozila, ki bi tam lahko parkirala. Na otoku ob sedanjem tramvajskem postajališču pa bi se po načrtu lahko zgradilo podzemsko stranišče. S tako preureditvijo bi bila mnogo bolj obremenjena druga tlakovana cesta ob Vzajemni zavarovalnici in hotelu Miklič, saj bo služila obelil smerem. Zasadi tega bi bilo umestno preložiti postajališče avtobusov izpred Mikliča. Daljša debata Je nastala pri vprašanju, aH naj ljubljanska prometna policija na navadnejših križiščih začne uvajati prekinjeni promet. Tak promet vodi stražnik, ki po potrebi zaustavlja vsa vozila in pešce, ki gredo po eni cesti, in odpre prehod vozilom in pešcem, ki gredo po drugi cesti, ki prvo križa. Tak promet bi prišel v poštev na križiščih Miklošičeve ceste, na križišču Šempetrske ceste z Resljevo cesto, na križišču Gosposvetske z Bleiweisovo cesto in pred pošto, potem ko bi se umaknila stara hiša pred Bato. Za ta promet niso bili vsi tako navdušeni, posebno zaradi tega, ker bi s tem morali tudi pešci bolj paziti na promet na cesti. S tem je bil obsežni program ankete končan. Upajmo, da cestah kmalu poznali. se bodo sadovi anketo na I Angleško druStvo v Ljubljani sporoča svojim članom, da obišče danes 14 akademikov in 6 aka-deiničark z angleških univerz Ljubljano. Akademiki so se mudili tri tedne v Mariboru na letnem tečaju, ki ga je priredil British Council. Pripeljejo se z mariborskim brzovlakom ob 16.45, si nato ogledajo Ljubljano, nakar jim priredi druStvo ob 20.30 večerjo na Bellevue. Ponoči se odpeljejo proti domu. Angleško društvo vabi svoje člane, da se udeleže sprejema na kolodvoru ter tudi skupne večerje na Bellevue. Prijave za večerjo pošljite na tajnika dr. Zdenka Šviglja — tel. 24-74 — čimprej. 1 Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15. avgusta t. 1. bo v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane, da prijavijo odvisna stanovanja za goete. Prijave sprejema: Kongresni odbor gasilsko za-jednice, Tyrševa cesta 20-11. 1 Kopalni vlak Skofja Loka—Ljubljana ob nedeljah in praznikih. Od nedelje, dne 23. julija t. 1., dalje bo vozil ob ugodnem vremenu na progi Škofja Loka—Ljubljana kopalni vlak, ki vozi sicer samo ob delavnikih in odhaja iz Škofje Loke ob 18.15 ter prihaja v Ljubljano ob 18.50, tudi ob npdeljah in praznikih. Kopalci se v lastnem interesu opozarjajo, da uporabljajo v prvi vrsti ta vlak, pri katerem bo vedno preskrbljeno za dovolj prostora, medtem ko je sledeči vlak, ki odhaja iz Škofje Loke ob 18.51, že popolnoma zaseden po drugih potnikih iz Kranja odnosno Tržiča. 1 Uprava kina Sloge sporoča cenjenemu občinstvu, da je vse svoje prostore okusno renovi-rala ter prične v soboto 22. t. m. po kratkem presledku zopet z rednim predvajanjem svojih izbranih filmov. Na sporedu ima filmsko prigodo »Kaznjenci«, v režiji Johna Brahma, ki odkriva tajne mrke kaznilnice v kateri se brezobzirno zatirajo vse želje bednih in iz človeške družbe izključenih kaznjencev. Nežna ljubezen lepega dekleta do mladega kaznjenca pa vrača po mnogih razburljivih dogodivščinah izgubljenega človeka ponovno v življenje. 1 Usoden karambol tovornega avtomobila z potniškim avtomobilom. Včeraj popoldne se je zgodil na cesti od Št. Vida proti Ljubljani karambol, pri katerem ie oeebni avto obležal ves razbit na cesti, trgovec.«- natn *i<*im!jn njegov spremljevalec 'ik *iiiii'»imi pa sta dobila tako hude poškodbe, da eo jih morali reševalci prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Nesreča se je zgodila takole: Osebni avta je prehitel tovorni avto, ki je tudi vozil proti Ljubljani. Na 6ignal, vsaj tako je mislil voznik osebnega avtomobila, se je tovorni avto ostro umaknil na desna Avto je zvečal brzino, da bi čim preje prehitel tovorni avtomobil. V tem trenutku pa je začel zavijati tudi tovorni avtomobil na levo, ker je hotel zapeljati na stranska pot, ki je vodila na levo od glavne ceste. Osebni avto se je z vso silo zaletel v tovornega in se temeljita razbil. Vj, . . \0k.. UlAl i li l Zadnja dela pri novi meščanski šoli na Viču se prično v najkrajšem času, ker je pravkar razpisana že tudi licitacija za opremo, telovadno orodje, za ključavničarska dela in za polaganje parketov. S to licitacijo, ki bo 25. t. m. v tehničnem oddelku, bodo oddana zadnja dela za prepo-trebno novo poslopje meščanske šole na Viču, da bo mogoče pričeti z rednim poukom še prihodnje šolsko leto. I Ureditev Ilirske ulice. Ta važna prometna žila našega mesta je bila lani podaljšana, da veže FUgnerjevo ulico z Vidovdansko cesto, sedaj bo pa mestna občina to lepo ulico še utrdila, da bo med najlepšimi ljubljanskimi ulicami. Pravkar je namreč razpisana v skrajšanem roku licitacija za napravo valjanega asfalta v izmeri približno 2.100 kv. metrov. Cestišče bo utrjeno po načinu valta-nega mehkega bitumena po tipu »Shelmac«, vendar pa lahko tvrdke vlože ponudbe tudi za kak drug, a temu soroden način. »Shelmac« je bitumen, zmešan z mineralnimi agregati v mrzlem stanju ter velja kvadratni meter okrog 75 din, da bo veljala utrditev Ilirske ulice kakih 150.000 din. 1 Smrt v gostilni. V neki gostilni na Dolenjski cesti je v sredo zvečer sedel železniški čuvaj Jernej Biščak in si naroČil porcijo golaža. Nenadoma mu Je pa postalo slabo in je omahnil nazaj. Ko so mu navzoči priskočili na poinoč, je bil že mrtev. Zadela ga Je srčna kap. Zapušča Ženo in tri olroke, ki jim je bil skrben očo. Naj počiva jr mirul ______ . V I ~Tt l Za mestne reveže je darovala tvrdka š a l a-mun&Lampe, manufaktura v Frančiškanski ulici 4, 59 m karirastega blaga za ženske obleke in 7 m sukna za moške hlače, a g. LovroPič-man, instalater v Ilirski ulici 15, je poslal 1000 dinarjev za kuhinjo v cukrarni in za počitniške kolonije mestnih otrok. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikoma najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Revežu je ukradel kolo. Franc Hočevar iz Vodic stalno prinaša v Ljubljano preste. Preživljati mora devetčlansko družino in je ubogi mož od zore do mraka na nogah. Prav lepo skrbi za svojo itevilno družino. V zadnjem času si je toliko pritrgal od ust, da si Je kupil kolo. Včeraj zjutraj pa je kolo za malo časa prislonil pred neko hišo v Knafljevi uliri in odšel v hišo. ko se Je vrnil, kolesa ni bilo več. Ukradel mu ga je neznan tat. Morda se bo tat, če bo zvedel, kako ubogemu možu je ukradel kolo, skesal ln mu ga vrnih 1 Zadnje partije lepih štajerskih marelic dospejo 21., 22. in 24. julija. Fr. Kham, Kongresni 8. I Tatovi koles v Ljubljani so še ves čas pridno na delu in vsak dan zginejo dve ali tri kolesa. Nekaj koles policija vedno hitro najde, na drugih mestih, kakor jih je pogrešal okradeni. Verjetno je, da je marsikatera prijava nepotrebna, ker so se zgodili že dokazani primeri, da je nekdo prijavil tatvino kolesa, v resnici pa je le pozabil, kje ga jo pustil. Vendar kljub temu tudi tatovi radi segajo po kolesih, ki gredo potem večinoma vsa iz Ljubljane. Veretno je tudi, da tatovi večina nakradenih koles Že v Ljubljani razderejo in potem prodajajo sestavne dele. 1 Tramvaj je podrl pred glavnim kolodvorom 52 letno Marijo Kopač, ženo hišnika iz Medvod. Reševalci so jo prepeljali v ljubljansko bolnišinco, kjer so ugotovili, da ima hujše poškodbe. 1 Srčna kap je zadela 50-letnega čuvaja javnih del na grajskih šancah Pencel Franca. Poklicani so bili reševalci. Med prevozom v ljubljansko bolnišnico pa je Pencel izdihnil. 1 Zaradi zlatega prstana obsofena aa 14 mesecev, Žalostna je usoda kuharice Rezike Š. iz Maribora. Bila je iz dobre in premožne rodbine. Oče in mati sta umrla. Tri sestre so se razkropile po svetu in se udajale razkošju. Rezika je postala pustolovka, tatica in pocestnica. Lani septembra si je prilastila v gorenjskem brzovlaku prav dragoceno boo srebrno-lisičje kože, lote« 18. aprila je obiskala nekega boljšega in starejšega ljubljanskega gospoda, ki je bila ž njim poznana. Tožila mu je, da ji je postalo silno slabo in ga prosila za kozarec vode, žganja ali vina. Ko je gospod odšel po kozarec, mu je Izmaknila masiven, zlat prstan z briljantom, vreden 8000 din. Zaupne poizvedbe »o dognale, da ga je prodala tam v Oeijeku za 7000 din. Rezika je bila 30. aprila letos aretirana. Pred sodnikom je vse tajila. Mnogi tehtni dokazi in priče pa so jo silno obremenili. Zaradi utaje lisičje kože, tatvine zlatega prstana in tajne prostitucije je bila Rezika obsojena na 14 mesecev strogega zapora in za 2 leti v izgubo državljanskih častnih pravic, Rezika za enkrat kazni ni sprejela. Kranj Mednarodni rokoborci v Kranju. Na svoji turneji se že nekaj časa mude mednarodni rokoborci v Kranju, kjer prirejajo svoje borbe. Splošno občudovanje ne samo v borbi, ampak tudi v mestu vzbuja najmočnejši rokoborec črnec Ali Bon Abdu, ki se zelo samozavestno sprehaja po mestu. Tudi v Kranju ga doslej še noben rokoborec ni vrgel na hrbet. Nesreča z motorjem. Včeraj se je ponesrečil z motorjem akademik Vrančič F'ric iz Kranja, ko se je vračal z Jezerskega domov. Na peti serpentini je po naključju odletel z motorja. Prvo pomoč mu Je nudil zdravnik dr. Fajdiga. Ponesrečenec Je bil oddan v domačo oskrbo. E[ □ MARIBOR Maribor nima postajališč za osebne avtomobile Pereče vprašanje, ki ga bo treba čimprej rešiti Maribor, 20. julija. Postajališče za osebne avtomobile — to spada v vrsto perečih vprašanj, ki jih bo treba v Mariboru čimprej rešiti. Sedaj se namreč skoraj vsak dan ponavljajo na policijskem komisarijatu prizori, da prihajajo lastniki osebnih avtomobilov s kazenskimi vabili ter morajo plačevati globe, ker so ostavili svoje vozilo v tej ali oni ulici. Noben avtomobilist namreč v Mariboru menda ne ve, da so po cestno-policijskem redu dovoljena v vsem mestu le tri niista za parkiranje avtomobilov — na kolodvoru, na Trgu Svobode in na Glavnem trgu, povsod drugod pa je ustavljanje motornih vozil za daljši čas prepovedano. Ce najde prevneti policijski stražnik vozilo, ki ga je lastnik pustil v stranskih ulicah kje ob parku ali ob Dravi ter ga prijavi, pa Je že kazen tu. V vseh večjih mestih velja kot pravilo, da so določene za parkiranje avtomobilov vse stranske ulice, ki se odcepijo od glavne prometne žile. V Mariboru pa Je ravno v teh stranskih ulicah, v katerih ni nobenega prometa, parkiranje prepovedano, dočim zatisne policija oko pri parkiranju na najprometnejših mestih, kakor je to Slovenska ulica pred kavar.no Astorijo, na Grajskem trgu itd. Prostori, ki so uradno določeni za parkiranje avtomobilov, pa v praksi ne prihajajo v poštev. Tako je prostor pred kolodvorom zaseden vedno od izvoščkov in avtotaksijev, prav tako prostor na Trgu Svobode, edino na Glavnem trgu je za Marijinim spomenikom primerno mesto, ki pa je za tiste, ki imajo opravka v drugih delih mesta, spet preveč oddaljeno. Tudi bi bilo že treba v mestu označiti vse prostore, ki se bodo določili za parkiranje s tozadevnimi mednarodnimi znaki, da bodo vedeli zanje tudi tujci, ki se prvič pripeljejo v Maribor z avtomobilom. Kakor rečeno, je vprašanje prostorov za parkiranje avtomobilov v Mariboru prav pereče in tudi zelo važno že zaradi mednarodnega avtomobilskega prometa, ki se pri nas vedno živahneje razvija. Mislimo, da bi bila dolžnost mariborskega avtomobilskega kluba, da se zavzame za rešitev tega vprašanja ter da pobudo za sklicanje posebne ankete, na kateri bodo prisotni poleg avtomobilskih strokovnjakov tudi zastopniki mestne občine in mestne policije. Sklepi te ankete pa naj se potem tudi v praksi izvršijo. m Holandski časnikar v Mariboru. Včeraj Je prispel v Mariboru na povabilo tukajšnje Tujsko-prometne zveze znani holandski časnikar dr. I. B. de la Faille iz Haga. V spremstvu ravnatelja Tuj-skoprometne zveze Loosa si je ogledal zanimivosti Maribora in okolice, posebej pa si bo ogledal še naša zdravilišča in kopališča, o katerih bo potem poročal v holandskih časopisih. Zadnja leta se namreč opaža na Holandskem veliko zanimanje za obisk Jugoslavije. m Zanimanje za naše tnjskoprometne kraje v Zagrebu. Tujskoprometna zveza v Mariboru prosi vsa tujskoprometna društva, podružnice SPD, hotelske uprave in ostale interesente, naj pošljejo nemudoma večjo količino prospektov na naslov »Putnik«, Zagreb. Zrinjski trg 20, ker Je zaradi izrednega povpraševanja vsa zaloga prospektov že pošla. Posebno veliko je povpraševanje za prospekte manjših cenenih letovišč. m Zaključek angleškega počitniškega tečaja Je bil snoči. K zaključku je prišel v Maribor angleški konzul iz Zagreba Mr. Rapp, ki je zvečer povabil k intimni večerji k Orlu mariborske uradne predstavnike, Člane tukajšnjega angleškega krožka ter vodstvo tečaja. Po večerji je bila v Vesni zaključna slavnost s koncertnim sporedom. »Jadranov« oktet Je pel jugoslovanske narodne pesmi. Angleži, ki so se tečaja udeleževali, pa so nastopili s solo petjem, s humorističnim nastopom ter klavirskimi točkami. Koncertu pa je sledil zabavni večer v prostorih hotela Orel. Danes pa se tečajniki razhajajo na svoje domove. Tudi angleški udeleženci tečaja zapuščajo Maribor, le profesorji bodo še nekaj dni ostali, da se odpočijejo, saj je zahteval tečaj od njih veliko napora. Maribor se jim je silno priljubil ter si je med njimi pridobil trajne prijatelje. m Krasen prospekt Je izdala Tujskoprometna zveza v Mariboru o gornji Savinjski in Logarski dolini. Prospekt, ki Ima na naslovni strani v živo-pisnih barvah izveden motiv vhoda v Logarsko dolino, krasijo izredno lepi posnetki naravnih krasot teh lepih krajev, izvedeni v finem bakrotisku. Prospekt je izšel v več jezikih ter bo gotovo uspO' la in posrečena propaganda za naše kraje. m Absolventi železniške prometne šole iz Belgrada so prispeli v četrtek v Maribor. Pripeljali so se v posebnih spalnih vagonih, v katerih potujejo po državi. V Mariboru so si včeraj dopoldne ogledali Riitgersovo impregnirnico v Hočah, popoldne pa so se odpeljali na Falo ter so si ogle dali elektrarno. Danes se bodo spet odpeljali. m Žetev smrti. Na Aleksandrovi cesti 59 je umrl v starosti 52 let poštni inšpektor v pokoju Avgust Špendl. — V Košakih št. 9 je umrla starosti 70 let vdova Frančiška Cehner. — V bolnišnici je ugrabila smrt 8 letno posestnikovo hčerko Terezijo Breznik. — Naj počivajo v miru. m Neprijetne posledice suše in vročine opazujejo mariborske gospodinje na trgu. Zelenjava se je namreč precej podražila ter jo je tudi malo dobiti. Edino vrtnarji, ki lahko svoje vrtove močno škropijo, so še dobro založeni z njo, kmetom pa preveč nagaja suša. Ravno kmečka zelenjava pa je vsako poletje velikega pomena za uravnoveše-nje cen. Primanjkuje tudi fižola v stročju in drugih zgodnejših pridelkov. Nujno potreben bi bil izdatnejši dež, ki bi napojil Žejno zemljo. m Smrten padec s kolesa. V mariborsko bolnišnico so pred štirimi dnevi pripeljali 65 letnega najemnika Andreja Baluna iz Draženvrha. ki se je ponesrečil s kolesom pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Mož je padel s kolesa tako nesrečno, da si je prebil lobanjo ter je obležal nezavesten. Tudi v mariborski bolnišnici ga niso mogli spraviti k zavesti ter je v sredo zvečer poškodbam podlegel. in Slaščičarska vajenra na begn. Na tihem sla zapustila svoja mojstra dva slaščičarska vajenca, 16 letna fanta. Robert Leg.ir je pobegnil od mojstra Grosmana v Studencih. Ervin Lorher pa od mojstra Ilicha v Slovenski ulici. Oba fanta sta baje odšla v smeri proti Dravski dolini, da bi skrivaj pobegnila čez mejo v sosedno državo. J^Jdefmt optika/ LJUBLJANA NEBOTIČNIKA Celje c Nova sveta mala v Celju. V nedeljo 23. julija bo opravil ob 10 dopoldne novo sveto mašo Celjan g. Darko Božič Pridigal mu bo kaplan g. Poš iz Rogatca. Popoldne bo g novomašnik imel slovesne ve ipelici G. novomašniku in staršem iskreno čestitamo! černice v kapelici Šalezijanskcga doma v Gaberju. c Slovesna izročitev odlikovanja upravitelju gospodu Kramarju Janku. Na mestnem poglavarstvu je bila predvčeraišnjim lepa slovesnost, izročitev odlikovanja Jugoslovanske krone V. stopnje zaslužnemu vzgojitelju mladine m šolskemu upravitelju g. Janku Kramarju. K tej slavnosti je prišlo učiteljstvo, predsednik mestne občine pa je imel na odlikovanca nagovor, v katerem je podčrtaval njegove vrline in zasluge pri vzgoji mladine. G. upravitelj »e je ganjen g. županu najlepše zahvalil in ga prosil, da tolmači njegovo vdanost na najvišjem mestu. G. upravitelju, ki že 37 let dela na vzgojnem polju, iskreno čestitamo! c Ob pogajanju pekovskih mojstrov in pomočnikov, Snoči so bila na mestnem poglavarstvu pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe, ker »o mojstri obstoječo pogodbo odpovedali. Pogajanje je vodil magistratni komisar g. Koren Viljem. Prejšnja pogodba ic veljala do 30. junija t. 1. Ta pogodba je bila, kakor ono slišali, zadovoljiva, značilno pa je, da je Združenje takoj po poteku veljavnosti to pogodbo odpovedalo. Motivi, zakaj je Združenje pogodbo odpovedalo, nam sicer niso znani, čudno pa je, da so mogli odpovedati pogodbo, po kateri so bile razmere pač kolikor toliko zadovoljivo urejene in nepretira-ne. Razlog za odpoved ne more biti v previsokih mezdah, temveč mora biti kje drugje. c t Novak Josip. V celjski bolnišnici je umrl 77 letni posestnik Novak Jurij iz Šent Petra v Savinjski dolini. Naj v miru počival cželezobetonskl most v Slivnici čez Voglajno |e izročen prometu. Most je veljal 49.537 din, o'- katerih je dal okrajni cestni odbor v Celju 25.000 din, ostali znesek pa je kril okrajni cestni odbor v Šmarju pri Jelšah. Gradbena dela je izvršil g. Nerad iz Celja. Z delom se je pričelo že meseca decembra lanskega leta. Most je zgrajen solidno in močno. c Letošnji jugoslovanski Derbv bo 13. avgusta na dirkališču Oven pri Ljutomeru Na tem dirkališču bodo 13. in 15. avgusta kasaške in galopske dirke. c Z vrelim mlekom se je polila 10 letna hči po-sestnice Ribič Amalija v Latkovi vasi in se poparila po trebuhu in prsih. c Novi momenti v preiskavi roparskega umora v Medlogu pri Celju. Včeraj smo poročali o dobrem plenu orožnikov celjske čete, katerim se je posrečilo, da so izsledili nevarnega zločinca in vlomilca 26 letnega Mesariča Franca iz Hrastovnice pri Poljčanah. Mcsarič je priznal 10 vlomov. Mesarič pa je eagrešil tudi druga, še hujša zločinstva, ki pa jih zaradi interesa preiskave ne moremo navajati. Vs« pa izgleda, tako vsaj upajo orožniki in vsa javnost, da se bo posrečilo v najkrajšem času pojasniti dvojni roparski umor gostilničarja Ocvirka in njegove žene Rozalije. Znano nam je samo toliko, da oblast razpolaga z zelo obremenilnim materialom proti Mesariču, da ie on pri tem zločinu sodeloval. Mesarič se je namreč v pijanosti nekoliko zarekel orožnikom, kar ga močno obremenjuj«. Celjska orožniška četa, ki je že mesec dni stalno na nogah in preiskuje zadevo, je v tem mesecu očistila Savinjsko dolino vseh razbojnikov, tatov in pohajačev. Včeraj so orožniki posneli Mesari-čeve odtiske in so mnenja, da se ujemajo z odtiaki, Id jih je orožniitvo povzelo na kraju umora v Medlogu. Vse pa je seveda še v preiskavi. Ti prstni od-tiški bodo poslani v Zagreb v proučevanje. Pobirani« obrambnega prispevka na usluibenski davek S § 19. fin. zakona za leto 1939-40 Je uveden za dobo 10 let prispevek za obrambni sklad. Osnova za odmero so vsi neposredni davki, izredni doprinos, in samski davek. Pri uslužbenskem davku je znižan obrambni prispevek za polovico pavšalnih zneskov tozadevne lestvice. Osnovo tvori: a) pri mesečnih plačah: mesečni znesek usluž. davka, 1% doprinos ter event. samski davek. b) Pri tedenskih ali 14 dnevnih plačah: vsota uslužbenskega davka vplačanega v celem mesecu. Davčni zavezanci, ki Imajo 3 ali 4 zakonske žive nedoletne otroke, plačajo prispevek po najbližji nižji stopnji. Oni pa, ki imajo 5 ali več zakonskih živih nedoletnlh otrok plačajo prispevek za 2 stopnji nižje. Po zakonu o polnoletnosti so rfedoletne one osebe, ki še niso dovršile 21. leta starosti. Osebe, staro pod 21 let, postanejo polnoletne z ženitvijo. Ce sta mož in žena v službi, so olajševalne okolnosti vpoštevajo samo pri možu. Ako je kdo v več službenih razmerjih, so nižja odmera zaradi 3 ali več otrok vpošteva samo pri onem službenem razmerju, ki mu donaša največ dohodkov. Neporočeni moški nad 30 let starosti, kakor tudi oženjeni ail vdovci brez otrok plačajo posebni prispevek po naslednji višji stopnji. Na duhovnike priznanih ver, ki jim verski zakon prepoveduje ženitev, se ta določba ne nanaša. Obrambni prispevek morajo odvesti delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v gotovini do 15. vsakega meseca za pretekli mesec in sicer z istim seznamom in istočasno kakor uslužbenski davek. Delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, odvajajo prispevke v gotovini istočasno z banovinskim bednostnim fondom. Delodajalci odgovarjajo za pravilno odte«®-vanje špecijalnega doprinosa. Zaradi tega si rno-rajo preskrbeti od občine za vse svoje uslužbenee rodbinske podatke, zlasti tudi podatke, ki lih ne vsebuje knjižica za uslužbenski davek t. j., da II je uslužbenec samec, oženjen. brez otrok ali vdovec in koliko ie star. Te podatke je vpisali na pivo stran knjižice, poročilo občine je pa shraniti, da morejo organi finančne kontrole ter davčne uprave pri revizijah ugotoviti pravilnost odmerjenega prispevka. Na izpiskih, s katerimi se odvala prispevek, morajo bili vsi potrebni podatki razvidni. Obrambni prispevek se pobira začenši s 1. )u-liiem 1939 t. j. na zaslužek, ki je izplačan u mesec julij. KULTURNI OBZORNIK Sv. Ema na Štajerskem \ Tiskarna Groblje-Domiale je izdala pravkar bogato ilustrovano knjigo: Kneginja Ema, na*a prva svetnica, ki (jo je spisal č. g. Janei Veider. Knjiga obsega 215 strani in je v platno vezana neverjetno poceni, saj stane komaj 15 din, tako da more pač iti med narod. V knjigi je zbranega toliko gradiva, kolikor ga moremo danes doseči v ljudskem pripovedovanju in v zgodovinskih virih, kar pisatelj lepo pravilno loči, ne da bi bil vsiljiv s kako legendo, ki se je spletla okoli sv. Eine. Tudi pri tej priliki je treba poudariti — in to s« mi zdi, da v knjigi ni dovoli; poudarjeno — da ne moremo smatrati sv Eme za slovensko svetnico. To prav posebno odklanjajo vsi, ki mislijo, da poznajo zgodovinske razmere na plemenitaskih dvorih srednjega veka. Res je. da se je na vseh gradovih govorilo pač nemški ali morda latinski, le slovenski najbrž ne Nikakor bi ne mogli dokazati, niti kot verjetno prikazati, da je bila sv. Ema po mišljenju in jeziku Slovenka. Tega pa tudi treba ni, ker bi kaj takega mogel zahtevati le oni, ki nima pojma o tem, da se je narodnostna zavest rodila »ele v 19. stoletju. Zato so prazni vsi prepiri, ali je bila sv. Ema Slovenka, kakor je popolnoma zgrešeno zatrjevanje, da n. pr. Celjski grofje niso bili Slovenci. Sv. Ema pa je ravno tako kakor Celjski grofje glasnik tistega ljudstva, ki je v tistem času prebivalo v teh krajih, ki sicer ni bilo narodno zavedno, a se je v poznejšem času razvilo v slovenski narod, šele po teij miselni liniji moremo prištevati sv. Emo kot slovensko svetnico v zbor izbranih in proglašenih. Pisatelj se v glavnem ozira na Pilštanl, verjetno rojstni kraj ie svetnice, in na Koroško, kjer je ta svetnica v glavnem delovala. Mimogrede omenja tudi kraj Sv. Emo na štajerskem. Prav zanimivo je, da so smeli sv. Emo kot svetnico častiti samo nekdaj njeni kraji in zato je ime Ema prav za prav redko in tudi na te kraje omejeno. Iz župne kronike Sv. Eme na štajerskem (ki pričenja leta 1875) povzemamo: Župnija obsega takrat 43S hiš In 2640 duš. Večinsko narečje je slovensko, ki se radi 6vojega posebnega, pojočega izraza razlikuje od drugih slovenskih narečij. Nemški jezik pa je tu le komaj (notdiirftig) zastopan. Značaj ljudstva ije dobrovo-l>en in kaže posebno veselje do petja. V tem letu (1875) spadajo k župniji: župna cerkev sv. Ema s podružnicami: sv. Vida. sv. Henrika, sv. Urbana in sv. Katarine v Spod. Nezbišah. Prej je spadala vsa župniia k Sv. Križu in je postala samostojna šele leta 1756 na pobudo nad-župnika od Sv. Križa, Pavla I>rolca. Prvi župnik pri Sv. Emi je bil Janez Fizolič. Pozneje je hotel Pavel Drolc oskrbeti še kaplana pri Sv. Emi, a rje bila za ta namen glavnica premajhna. Odločeni z.nesek ie nato tvoril podlago za osamosvojitev župnije Št. Peter na Medv. selu. Leta 1813 ie takTatni župnik Franc Kaufman dosegel, da se je določila stolnina od zvonjenja pri iupni cerkvi takratnemu prvemu učitelju Janezu Zupaneku. župnikovemu svaku. To stolnino je užival tudi njegov naslednik Valentin Končan do popolne ločitve šole od cerkve v letu 1870. Zidanje stolpa pri Sv. Emi v 1. 1881 in 1882: Stolp je prej imel na vrhu tri krogle, drugo nad drugo: strela 14. aprlia 1887 pa je povzročila požar, ki rje lesene dele stolpa uničil. Med župljani Je nastal nato več let trajajoč spor, ali se naij obnovi okrogla streha na stolpu ali pa se naj na-pTavi koničast vrh. Ko se niso mogli župljani sami zmeniti, je posegla vmes oblast ter odločila koničasto obliko, radi tega. ker je cenejša in trpežnejša. In tako je dobila cerkev končno zopet stolp čez pet let. Leta 1882., dne 14. aprila, ob 7. uri zjutraj ie udarila strela v stolp rerkve sv. Urbana, dne 29. junija 1880?. v stolp podružnice sv. Henrika, kar je povsod povzročilo popravila in stroške. Dne 2. februarja 1886 je bila s krvjo oneča-ščena cerkev sv. Katarine, ko sta dva fanta po zvonjenju jutranjice napadla cerkovnika v cerkvi, da se ju je moral z nožem obraniti. Radi tega je morala biti cerkev znova posvečena. Od 1. 1881 do 1897 je bil provizor Martin Lah, ki ga je hudo preganjal kmet Kovačič, podpiran od učite! a Cug-muea. Temu je sledil kot provizor Jakob Palir; šele leta 1899 je župnijo dobil Janez Doberšek. rojen na Zusmu. Ker je Janez Doberšek odšel leta 1906 na župnijo v Sevnici, mu je sledil kot župnik pri Sv. Emi Jožef Plepelec. ki ie tu žimnikoval do svoje smrti leta 1934. Od takrat pastiruje tu preč. župnik M. Cepin. Lota 1904 se je oddala stavba nove šole Mar- Misijonar dvakrat rešil kitajsko mesto Kitajci so v marsikateri pokrajini sredi med japonskim orožjem in razbojniškimi tolpami v takem položaju, da jih samo še misijonar more ubraniti pred eno nevarnostjo, da ne bi s tem zašli v drugo. Tako iz mesta Y u h o n g poročajo o naslednjem dogodku, pri katerem se je posredovanje misijonarja v resnici sijajno izkazalo: Večja tolpa kitajskih četnikov, napol oboroženih in neorganiziranih, se je bližala mestu, da bi se nekaj dni na račun mirnih in pridnih meščanov preživela in z bogatini ropom spet odšla bogve kam. Mesto je bilo enkrat že zasedeno po Japoncih in meščani so bili že v velikem strahu, da se bodo kitajski četniki znosili nad njimi in jim pohrali vse, kar liodo videli kaj vrednega. V tej stiski so se meščani obrnili na misijonarja p. Martineza, naj skuša to šibo odvrniti od mesta. Ker so bila mestna vrata že zaprta in za-barikadirana. je neustrašeni misijonar po preprosti lestvi iz vrvi preplezal devet metrov visoki mestni zid in odšel k poveljniku četnikov. Dolgo se je v njihovem talKirišču pogajal, ker sprva o kakem prizanašanju niso marali nič slišati. Po dolgem prigovarjanju je le dosegel, da je četa vkorakala v mesto na miren način in se tudi v mestu obnašala kot gost. Njihov poveljnik je zastopnikom mesta odkrito priznal, da se imajo za njihovo mirno obnašanje samo misijonarju zahvaliti, ker oni da so že sklenili, da bi vse poklali in mesto pred odhodom zažgali. Ce nekaj dni pa se je mestu začela nevarno bližati japonska vojska. Kitajski četniki so mesto jadmo zapustili in meščani so bili spet prepuščeni samemu sebi. Sedaj je bil med njimi drug strah: da se ne bi Japonci maščevali, ker so sprejeli kitajske četnike. Spet je jnoral v stisko poseči p. Martinez. Z belo zastavico v roki je sam šel proti Japoncem in toliko časa posredoval in zagotavljal miroljubnost mesta, da so Japonci mestu prizanesli. Seveda so ti uspehi pri meščanstvu ugled misijonarja zelo povzdignili, saj je dvakrat odvrnil od njih grozno krvoprelitje, ki bi jih sicer gotovo zadelo. tinu Vrečku, ki jo je izgotovil leta 1905. Stala Je z opremo vred 38.000 kron. Značilne za pokrajino so vremenske nezgode: Leta 1905, v začetku junija je divjal dvakrat silen vihar, ki je razkril cerkev, žujmiišče in šolo. Leta 1906 je 31 januarja snežilo in grmelo ter treščilo v zvonik sv. Urbana. Leta 1907 je 12. niai;nika ob pol 10 zvečer udarila strela v zvonik farne rerkve neposredno za tem, ko so nehali zvoniti proti nevihti. Podružna cerkev sv. Vida je v teku let tako razpadla, da so jo hoteli podreti in materijal uporabiti pri zidanju nove šole, česar pa oblast ni dovolila. Leta 1908 so cerkvico zopet popravili. Leta 1914 so ob izbruhu vojne župnika Plepe-leca ovadili srbofilstva, češ da zagovonja in hvali Srbe in da nagovarja vpoklicane, naj ne streljajo na nje ter jih straši z grozotami vojne. Povsod so pričakovali, da bodo tudi župnika odvedli v Gradec, kakor so ninogokoga. Obnavnava se je vršila po posredovanju celjskega glavarja Miillerja v Šmarju in je bilo vso preganjanje župnika ustavljeno. Leta 1894 sta dobila razj>oklini kaT dva zvona, radi česar so sklenili nabaviti nova; dobili so jih proti naknadnemu plačilu, kajti sproti se je nabral le en del denarja. Ko pa so bili zvonovi že v zvoniku, ni hotel nihče več darovati za zvonove, tako da je morala zvonolivarna tožiti. V plačilo so bili obsojeni člani cerkvenega odbora; naknadno je tudi mnistrstvo dalo v ta namen subvenoijo in je bila zadeva urejena 1912. leta ter so bili zvonovi popolnoma plačani, ko jih je država med vojno rekvirirala. Prvotno pokopališče je bilo okoli cerkve sv. Eme, a se sedaj no najde nikakih sledov več, kajti pokopališče je bilo prestavljeno v bližino, ko so bili dovoljeni pri Sv. Etni živinski sejmi, ki pa so bili leta 1885 ali 1886 prestavljeni dol v Pristavo. Leta 1918 je razsajala španska bolezen in griža, da je bilo mrličev 71, medtem ko jih je druga leta le po 22. — V svetovni vojni je padlo iz šent-emske fare 14 družinskih očetov in 37 fantov. Po vojni so pričeli kopati v Goginski goroi premog; leta 1924 so se vneli v rudniku jamski plini ter usmrtili 5 rudarjev, leta 1928 je premogovnik baje začasno prenehal. Šentemčani pa imajo tudi svojo himno, ki io je peti in ponavljati točno po načinu one: »Moj fantič je na T'rolsko vandral«. Glasi se: 1. Kak lepa je šentemska fara, (3X) še lepši je šentemski zvon ... 2. Kak lep je res šentemski zvon, (3X) še lepSi je njegov patron... 3. Če me kdo vpraša, odkod si ti doma, (3X) iz kraja 6em šentemskega... St. Novo uredništvo pedagoške revije »Popotnik«. Na skupščini Jugoslovanskega učiteljskega združenja, sekcija Ljublana, je odložil uredništvo »Popotnika« oW. šol. nadzornik v pok. g. Matija Sen-kovii, zaslužni pedagoški publicist v Mariboru. Urejeval je 9 letnikov zelo uspešno ter steni prispeval k napredku našega " sdTŠlva vMfTT^felež Skupščina mu je izrekla priznanje in zahvalo za njegov trud. Nato je izvolila novega urednika učitelja g. Ernesta Vranca, znanega pedagoškoga pisatelja in dipl. nadzornika v Studencih pri Mariboru. S tem ,je prešlo uredništvo v roke mlajše učiteljske generacije, ki stremi po izgraditvi sodobne slovenske ljudske šole v skladu s strukturo slovenskega otroka in njegovega bitja in žitja. Lastnica vodilnega slovenskega pedagoškega mesečnika je učiteljska organizacija, ki je že tekom 50 let svojega obstoja odločilno in zelo uspešno posegala v razvoj in napredek slovenskega šolstva. Nedvomno bo tudi v bodoče skrbela za progresivno delo na polju sodobnega šolstva, zlasti s »Popotnikom«, ki izhaja v 4800 izvodih in ga prejema vsak učitelj in vsaka šola. V preteklem letu je slavil 60 letnico, odkar je zagledal beli dan. Novi urednik g. Vrane ga je že urejeval leta 1929-30 skupno s prof dr. Žgočem in A. Ostreceni. Takratna doba »zelenega Popotnika« je še danes med uoiteljstvom v najlepšem spominu. Želimo novemu uredništvu mnogo uspehov v prid 6lov. šolstvu! Kulturni drobiž iz Italije Politiki - pisatelji so v Italiji prišli v navado. Maršal De Bono piše novele v »Scena illustrata«, puljski prefekt Cimoroni izdaja romane, urednik tržaškega »Piccolat Rino Alessi, ki je znan po odločujočih političnih (menda celo uradno povzročenih) »kurzivih«, se je zadnja leta uveljavil zlasti kot dramaturg. Njegova »Catarina d'Medici« je šla že preko večjih odrov. Največ uspeha 'je pa žela v Nemčiji, v Casselu, * Igre na prostem, ki naj privabijo k umetniškemu užitku širše množice, se ponavljaio vsako leto. Posebno zanimivo je letos, ko bodo na prostem v Benetkah igrali dvoje Goldonijevih iger v pristnem benešikem duhu, in sicer »Canrpiello« in »Venta-glio'. Tako bo snov in ozadje vse pristno. Režira akademik Simoni. * Politično dramo iz prvih dni fašističnega podviga »San Sepolero« (tako se imenuje trg v Milanu, kjer je Mussolini zbral prve svoje zveste) je spisala Clara Fiardi. Italijanska Akademija jo je nagradila. — V to vrsto slovstva spada tudi poseben roman o letalstvu. Spisal ga je znani Lur.io d'Ambra na pobudo letalskega podministra Valle- ja. Naslovil ga je »La guardia del cielo«. • Lutkovno gledališče Viktorja Podrecca (iz rodu Podrekov v slov. Benečiji), nazvano »Teatro dei Piccoli« je edinstveno na svetil. Zdaj se vTača iz dveletnega pohoda po Južni Ameriki. Podrecca je s svojimi 800 lesenimi igralci nastopil pri 1500 predstavah. Pesniški vrelci. V priznani pesniški zbirki »Poeti d'oggi« so izšle pesmi Carla Betocchija »Altre poesie« (Druge poezi'e) in Nicole Moscar-dellija »Canti della vita« (Pesmi Življenja). Oba sta še iz stare šole. — Pisatelj Carlo Bacchelli je z nagrajeno knijigo »II Mulino del Po« (Mlin ob Padu) dosegel v prav kratkem času že tretjo naklado: Te dni je izšel drugi del trilogije pod naslovom »I*a miseria viene in barcai (Revščina pride v čolnu). Otisega zgodbe padskega obročnega živlrenja od 1.1848 do 1872. tretji del bo segel do svetovne vojne. Tudi ta drugi del je bil v enem tednu ve« razprodan. R. B. Letalska parada o priliki letalske razstave v Bruslju. ŠPORT ALI STE ŽE NAROČILI LETOŠNJE MOHORJEVE KNJIGE? Klubi hrvatske Sloge so bili izključeni iz JNZ Jugoslovanska nogometna zveza je sklenila na svoji zadnji seji, da 6o klubi Gradjanski, Hašk, Concordija, Hajduk, Slavija (Varaždin), Slavija (Oeijek), Sašk in Bačka prenehali biti člani Jugoslovanske nogometne zveze, ker niso smatrali za potrebno, da odgovore zvezi na poziv, da se pokoravajo pravilom zveze. Ker so navedeni klubi prenehali biti v državni ligi, se menja tudi število klubov, ki jih je zdaj 6ama še deset. V našem nogometnem športu je nastala zaradi teh sklepov še večja zmeda. Zelo smo radovedni, kako se bo stvar razvijala naprej in kakšno stališče bodo zavzeli da teh vprašanj slovenski klubi.\ Med hrvatskimi nogometaši je nastal zaradi sklepov JNZ oster odpor. Zagreb zavrača vso krivdo in odgovornost na Belgrad in pravi, da razpust najvišjih hrvatskih organizacij ni več zadeva JNZ, temveč vprašanje Hrvatov, ki ga bodo rešili sami taka kakor smatrajo za najboljše. Zagrebčani pravijo. da so prav oni klubi, ki so bili izključeni iz JNZ ustvarili JNZ ter delujejo že nad trideset let in bodo še delali toda izven mej današnje Jugoslovanske nogometne zveze. Hrvatska športna Sloga pa je izdala poseben komunike, v katerem določa, da postanejo zagrebška, splitska in osiješka podzveza organi Hrvatske športne sloge; istotako vsi dosedanji sodniški zbori JNZ. Odslej bo torej hrvatska športna sloga najvišji forum za vse hrvatske klube. Zmaga naših teniških igralk v Nemčiji Na mednarodnem teniškem turnir|u v Hamburgu sta naši igralki zopet dosegli lepe uspehe. Florijanova je premagala odlično Angležinjo Lend z rezultatom 0 : 6, 6 : 3, 6 : 1. To je bila senzacija včerajšnjega dne na tem turnirju. Kovačeva pa je premagala drugo angleško igralko Tomasovo z rezultatom 6 : 3, 7 : 5. Lingijada v Stockholmu se je pričela včeraj Ob stoletnici smrti P. H. Linga, ki jc osnoval švedski telovadni sistem, so se pričele včeraj v Stockholmu velike telovadne slovesnosti, ki bodo trajale do 4. avgusta. V tem času bo tudi svetovni kongres za telesno vzgojo ter taborjenje mednarodnih telovadcev in razni izleti športnega zna-čaia po Švedski. Na Lingijado so bili povabljeni vsi telovadni strokovnjaki sveta in telovadni pedagogi. Vršili se bodo razni telovadni nastoni pri katerih bodo Švedi in drugi narodi pokazali svoje telovadne sisteme. Predolimpijsko leto je pričelo Včeraj 20. julija je oficijelno pričelo predolimpijsko leto. Zaradi tega so oči vseh športnikov sveta obrnjene na Finsko, kjer se bodo v njenem glavnem mestu Helsinki, 20. julija 1940 pričele XII. olimpijske igre. V dvanajstih mesecih trdega dela. so znali Finci spopolnili dveletno zamudo. Danes 60 namreč prav tam kakor bi bili, če bi pričeli s pripravami takoj po berlinski olimpijadi. Olimpijski predsednik, zastopnik Finske v mednarodnem olimpijskem odboru, je naslovil na vse športnike 6veta tele besede: »Eno leto ie preteklo od tedaj, ko je Finska prevzela prireditev XII. obmpiiskih iger, potem ko se je odpovedala Japonska. R?vno čez leto dni bomo imeli v olimpijskem stadionu v Helsinkih otvoritev XII. olimpijskih iger V tem letu pripravljalnih del za izvedbo iger smo prejeli o,d vseh strani dokaze velikega sodelovanja. Že do danes se jc prijavilo 44 narodov na naše novabilo ki bodo čez leto dni privedli svo'e najboljše športnike v Helsinki Navdnšeni zaradi simpatii vsega sveta, smo preoričani, da bomo organizirali in izvedli olimpii^ke igre v Helsinkih tako. da bo to odgovarjalo veličini in pomenu olimpijskih iger ter tudi njihovi globoki ideji. Na da-našnii dan pošiljam svoj finski nozdrav špe-tni mladini vsega fveta ter jo zagotavljam, da bo leta 1940 v Helsinkih najprisrčneje sprejeta.« »Tour de France« V deseti etapi je zmagal na 311 km dolgi progi član belgijskega A moštva Vise v času 10:23:27. Priprave japonskih plavačev Japonski plavači «e pripravljajo sedaj na japonsko plavalno prvenstvo, ki bo začetkom avgusta v Tokiju. V tem pogledu so zelo delovne japonske univerze. Zelo močno moštvo ima univerza Nichidai, kateri pripada med drugim tudi Ha-muro, Amano, Sasaki in Taniguchi V borbi proti univerzi Rykkio in Meiji so bili doseženi tile rezultati, ki sicer še niso na višku, a so vsekakor dobri: 400 m kravi: Tomikatsu, Amano 4:56,8. 800 m: Amano 10:25.6, 1500 m: Amano 19:42.8 200 m prsno: Hamuro 2:41,4, 4 krat 200 m kravi: Nichidai 9:12,8 min. Lahkoatletske tekme za prvenstvo kamniškegaga okraja Kamniško okrožje ZFO priredi v nedelja 23. t. m. ob 9 15 dopoldne na igrišču SK Diska v D«n-žalah lahkoatletske prvenstvene tekme. Spored tekem: Člani: tek 1500 m, 100 m predt., skok v daljavo, tek 100 m fin., met krogle 7.25 kop, skok v višino, tek 400 m predt., met granate, tro-6kak, tek 400 m fin., skok s palico. Mladci: tek 75 in predt. in fin., skok v višino, tek 20 m predt., skok v daljavo, met krogle 5 kg, tek 20 m fin. V vsaki disciplini lahko nastopita po dva člana za sleherni odsek. Zmagovalni odseki prejmejo prehodna darila. Točen tekmovalen red je predpisan v zadnji okrožnici okrožia. Lista finskih lahkoatletskih rekordov Finci se za olimpiado pripravljajo izredno vestno. V naslednjem prinašamo službeno listo finskih lahkoatletskih rekordov, da prikažemo moč fin9ke lahke atletike. Mnogo finskih rekordov je hkra'i tudi svetovnih rekordov. Zanimivo je, da je na tabeli še vedno Kohlemainen s svojim rekordom na 25 milj, čeprav je bil ta rekord postavljen že pred 27 leti. Ime slavnega Nurniija je na tabeli zapisano še vedno petkrat. V naslednjem prinašamo finske rekorde: yardov 10.0 sek. T. Avellan 1937) metrov 10.7 sek. P. Virtanen (1935) metrov 21.6 sek. A. Tammisto (1937) metrov 34.4 sek. A. Tanimisto (1936) metrov 48.2 sek. A. Tammisto (1937; metrov 48.1 sek.B. Strandvvall (1933) metrov 1,52.5 O. Teileri (1&35) yardcv 1,56.7 H. Larva (1929) metrov 3,52.0 H. Larva (1929) milja 4,10.4 P. Nurini (1923) metrov 5.18.2 T. Maki (1937) metrov 8,14.8 G. Hoekert (1936) milje 8.57.4 G. Hoekert (1930) milje 13,42.4 T. Maki (1939) metrov 14.08.8 T. Maki (1939) milje 19,01.0 V. Iso-Hollo (1933) milj 24,0(5.2 P. Nurmi (1924) milj 29,08.3 I. Salminen (1937) metrov 30,02.0 T. Maki (1938) milj 34,46.0 V. Iso-Hollo (1936) milj 40,00.2 V. Iso-Hollo (1936) milj 45,13.0 V. Iso-Hollo (1936) metrov 46.45.4 V. Iso-Hollo (1936) milj 50,15.0 P. Nurmi (1928) metrov 1:04.38.4 P. Nurmi (1930) milj 1:19,48.5 E. Tamila (1937) metrov 1:43,07.8 V. Sipila (1928) milj 2:29,07.6 T. Kolehmainen (1912) metrov 2:22,03.8 P. Nurmi (1932) metrov 2:43.55.6 G. Ruotsalainen (1923) metrov 30 minut I. Salminen (1937) metrov 60 minut P. Nurmi (1928) ZFO Pred odhodom v Belgijo nastopi zastopstvo ZFO na Stadionu - v nedeljo popoldne ob 4 V nedeljo popoldne ob štirih bo na Stadionu v Ljubljani nastop naše mednarodne telovadne vrste naših lahkoatletikov. ki tekmujejo na mednarodnih tekmah v Liegeu (Belgija) v času od 5. do 7. avgusta t. 1. Na ta nastop, ki bo izveden v obliki tekmovanja, opozarjamo zlasti člane in članice naših odsekov in krožkov, ki nimajo prilike videti naših najboljših telovadcev in športnikov. Tu na ljubljanskem Stadionu bo v nedeljo vsakdo lahko zasledoval vsakega posameznika v vajah, ki jih bodo naši zastopniki izvaiali na mednarodnih tleh in pred mednarodnim sodniškim zborom v Belgiji. Spored nedeljskega nastopa je tale: 1. Nastop celotne reprezentance. 2. Tek na 100 m (lahkoatleti). 3. Vaje na bradlji — met krogle. 4. Vaje na krogih — skok v daljavo. 5. Skok čez konja — met diska. 6. Poljubna prosta vaja — skok v višino. 7. Vaje na konju z ročaji. 8. Tek na 300 m (lahkoatleti). 9 Vaje na drogu — skok ob palici. 10. Tek na 100 m (telovadci). 11. Tek na 1000 m flahkoalleti). 12. Štafeta 4 krat 100 m. Nastop, oziroma tekmovanje prične ob štirih popoldne in bo končano približno ob pol 6edmih. Vstopnina ie propagandno nizka: Sedeži na tribu* ni po 5 din, stojišča pa po 2 din. Kdor hoče preživeti v nedeljo lep popoldan, naj si ogleda naše vrhunške telovadce in atlete, ki bodo čez par dni od šli v Belgijo na mednarodne telovadne in športne tekme kat. tel in šport, zveze. Vesti športnih zvez. klubov in društev Mnfnjiekrija Herrnrm obve5i»a vse svoje člane, rt« «e vrsi v petek 21. julij,, ob JI v restavraciji pri Se. »tlci« o b v e 7 p n članski »ostanek vkch motoristov in odbornikov. Zanesljivo naj »o »ostanka tudi udeleži It. Maver od kolesarske sekelje. Moto Hertnes — sekcija Trebnje priredi v nedeljo 23. julija ob 2 popoldne sestanek vseh članov v gostilni Tomšič v Trcbnjah. Vabljeni so zlasti vsi motoristi iz trebanjske okolice, ki še niso dosedaj člani, da se sestanka udeležijo. Po sestanku bo izle» na Čatež. Za novomeške člane pa je sestanek isti dan v gostilni Koklič ob pol enajstih dopoldne. 100 100 200 300 400 400 800 800 1500 1 2000 3000 2 3 5000 4 ' 5 6 10000 7 8 9 15000 10 2000*) 15 25000 25 40200 42194 9966 19210 700 letnica minoritshega samostana v Ptuju združena z vseslovenskim trotjeredniškim kongresom Tretjerednikil Proslava 700 letnice minoritskega samostana r Ptuju je še posebej vaš dan! Na glavni dan proslave dne 6. avgusta bo tretjeredniški dan s slavnostnim zborovanjem ob 10.80. Govorila vam t>osta gg. Alojz Mihelčič, podpredsednik Narodne skupščine in Franc Terseglav, urednik »Slovenca*. Agi-tirajte zalo med svojimi sobrati za čim večjo udeležbo na proslavi, naročajte in prodajajte pro-elavno knjižice in znake 1 Knjižice in inaki Pohitite z naročilom proslavnih knjižic in znakov, ker zaloga pohaja, kdor bo imel knjižico in znak, bo plačal 7,a vstopnino k slavnostni igri, pevskemu nastopu in velikemu ognjemetu samo 2 din. Za ostale bo veljala običajna vstopnina od 4 do 10 din. Znižana voznina Za udeležence naše proslave je zagotovljena znižana voznina na državnih železnicah, in sicer polovična za vse udeležence. Kot izkaznica za polovično voznino velja proslavna knjižica. Ne jemljite na postaji nedeljskih kart, temveč polovično vozovnico z rumeno železniško izkaznico. Polovična voznina je cenena, kod nedeljska. Rumeno železniško izkaznico morate dati v Ptuju žigosa ti 1 Prehrana Prehranjevalni odsek pripravljalnega odbora ea 700 letnico obvešča vse udeležence, in prosi, da voditelji udeležencev prijavljajo v prednaročillu kosila. Ker bo predvidoma udeležba ogromna, je nujno, da prehranjevalni odsek pravilno razdeli prehrano udeležencev in da voditelji prijavijo Število onih, ki žele kosila v gostilni. Cene: zakuhana Spomin na krst papeža PijaXII. V krstno kapelo cerkve sv. Pankracija v Rimu bo pred kratkim vzidali spominsko ploščo, ki pove, da je bil pred tem krstnim kamnom dne 4. marca 1876 krščen sedanji paj>ež Pij XII. Ta krstni kamen je bil nekdaj v cerkvi sv. Celzusa in Juliana, ki je bila staršem sedanjega papeža župna cerkev. Pozneje pa so to cerkev zaprli, krstni kamen pa prenesli v cerkev sv. Pankracija. Čeprav ne stoji več v prvotni cerkvi, so vendar župljani s spominsko ploščo hoteli ovekovečiti krst svojega rojaka, ki je postal papež. Slavnosti pri odkritju se je udeležil tudi kardinal Lauri. Nove odredbe za varnost avtobusnega prometa v Nemčiji Dve veliki avtobusni nesreči, pri mestu Wulf-sen in na Velikem Kleku, pri katerih obeh je veliko ljudi prišlo ob življenje, sta dali nemškim oblastem povod, da so poostrile prometne predpise, zlasti za potniške avtobuse. Novi predpisi so že stopili v veljavo in vsebujejo naslednje najznačilnejše zahteve? 1. Vsak avtobus, ki ima več kot 5.5 ton skupne teže, mora imeti dodatno tretjo zavoro. 2. Karoserija mora biti vsa zgrajena it kovine. 3. V oknih mora biti samo takoimenovano »varnostno steklo«. 4. Avtobusi, ki imajo več kot 25 sedežev, morajo imeti na vhodu vsaj po dve stopnici. 5. Vsak avtobus mora imeti zasilna vrata ali zasilno okno. 6. Stojišča so v priložnostnem prometu (izleti) prepovedana. 7. Po hodniku avtobusa so prepovedani zasilni ali priklopni sedeži. 8. Vsi avtobusi morajo biti redno pregledani glede na prometno in obratno varnost. 9. Za vozače avtobusov so vpeljana posebna dovolila, ki se jim izdajajo šele po dveletni praksi, če so jo neoporečno, ob polni duševni in telesni sposobnosti prestali na vozilu II. razreda, v vsakem primeru pa šele po dovršenem 23. letu. Za izvajanje teh novih določil sta odgovorna tako lastnik avtobusa kot tudi vozač. Okrožni načelnik Hiihnlein, kateremu je ta zadeva poverjena. je ob proglasitvi novih odredb izjavil, da ne bo pustil nobenih izjein, češ, da je bolje, če se nekaj potnikov posluži železnice, kot pa da bi se vozili na izlete v neodgovarjajočih avtobusih, ki se še niso prilagodili novim zahtevam. »Vi pravite, 'da poznate obtoženca vse njegovo livljem.ie,« je dejal sodnik priči. »Ali smatrate za možno, da je ukradel denar?« — »Koliko pa ga je bilo?< vpraša priča. juha večja porcija 2 din; obilno kosilo: zakuhana juha, goveje meso, dve prikuhi 8 din; kosilo s pečenko 10 din. Prosimo gg. voditekje, da poberejo potreben denar, napravijo seznam ter oboje izroče prehranjevalnemu odseku, na kar dobe nakaznice za kosila in ime gostilne. Udeleženci z nakaznicami bodo imeli pri j>rehrar>i prednost. Preskrbi jemo je za zares dobro prehrano. Natančne prijave števila kosil naj se javijo prehranjevalnemu odseku uaj-dalje do 1. avgusta. Prenočišč« Pripravljalni odtior od nosno njegov stanovanjski odsek bo (»oskrbel za udobna in cenena prenočišča udeležencev. Prenočnina na slami bo znašala 2 din za eno noč, pastelne pa od 5 din dalje. Kdor reflektira na prenočišče, naj to javi na stanovanjski odsek. Župni uradi! Gospode župnike in voditelje Tretjega reda prosimo, da s prav toplimi besedami povabijo župljane, posebno pa tretjerednike svoje župnije na proslavo ter jih opozorijo, da si pravočasno nahavijo taborne knjižice in znake. Okoliške župne urade, katerim snio poslali knjižice in zniake, prosimo, da jih čimprej razpečajo, izkupiček zanje pa nakažejo niinoritskemu samostanu v Ptuju. Vrhnika V nedeljo, 23. julija, bo ustanovni občni zbor Dijaškega društva >Vrhnika< z naslednjim sporedom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitve odlKjra. 3. Slučajnosti. — S tem stopa omenjeno društvo v vrsto tistih društev, ki budijo novega duha v življenje in delo slovenskega katoliškega dijaštva. Ob tej priliki vabimo vse tiste, ki se za naše delo zanimajo, da pridejo ob pol 8. zvečer v Rokodelski dom. Mehiški peforčki so prišli na svet Iz mccta Mehike poroča list »Universal Gra-lico«, da je gospa Polita Curbonel, žena urednika, rodila v Alvaro Obregonu v drŽavi Tabasco, pe-torčke, in sicer tri dečke in dve deklici, ki «o vsi krepki in zdravi. Nemara bo to konkurenca slavnim petorčicaml 8 in pol milijarde za italijanski promet Iz Rima poročajo: Glede na velikanski pritok obiskovalcev rimske svetovne razstave v 1. 1942, je laški prometni minister dal na razpolago potrebna sredstva za povečanje prometa. Osem in pol milijarde lir je določenih, da se, na primer, povečajo kolodvori — kot v Rimu, Genovi, Turinu, Benetkah, Trstu, Neaplju itd.; dalje da bodo na raznih železniških progah vozili vlaki na električni pogon, V 3 letih bo vlada 7800 km železniških prog elektriiicirala. Babilonski stolpi sedanjosti Vojska jezikov v evropskem ozračju Nikjer drugod se politični nemir sveta ne javlja tako močno, kot v vrhovih radijskih stolpov, s katerih neprestano drve v svet novico v pravi babilonski zmešnjavi jezikov. Radijski stolpi povzročajo v ozračju komaj kaj manjšo zmedo kot svetopisemski stolp v davnih, davnih časih. Vsak večer hite od enega konca Evrope do drugega novice v vseh evropskih jezikih in se potegujejo za uho poslušalca. Vrsta teh jezikov pa še od meseca do meseca narašča. Glede mnogojezičnosti radijskih oddaj je danes Italija na prvem mestu. Italijanske oddajne postaje, zlasti Rim, Bari, Milan in Bolcano, oddajajo v nič manj kot 15 jezikih in so pri tem dnevno od 10.55 dopoldne do 3. ure zjutraj, torej celih 16 ur na dan, v obratu. V tem času oddajajo različne programe v angleškem jeziku, ki so namenjeni Angliji, Severni Ameriki, Daljnemu vzhodu in Avstraliji; ostale oddaje so namenjene drugim delom sveta in so vedno kolikor mogoče prikrojene tako, da pritegnejo čim več poslušalcev. Oddajajo jih pa v francoskem, arabskem, albanskem, bolgarskem, poljskem, romunskem, ogrskem, srbskem, turškem, grškem, nemškem, španskem in portugalskem jeziku. Malokatera postaia na svetu se more postaviti s tako mnogojezičnostjo kot zgoraj omenjene italijanske postaje. Velika Britanija po svojih »BBC« postajah oddaja v nemškem, italijanskem, francoskem, španskem, portugalskem in arabskem jeziku. Nemlke postaje imajo redne oddaje v angleškem, francoskem, španskem, portugalskem in nizozemskem jeziku, pred kratkim so začele oddajati še v arabskem jeziku, zaenkrat šele za poskus, če pa se bodo oddaje obnesle, bodo pa tudi nemške postaje sprejele arabski jezik v svoj program. Te oddaje bodo predvsem namenjeno Afriki. Radijska postaja Dunaj vsak dan oddaja tudi v slovaškem jeziku, do pred kratkim je oddajala tudi v češkem jeziku. Francoske postaje oddajajo danes v sedmih jezikih, namreč francoskem, nemškem, italijanskem, srbskem in španskem na srednjih, in francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in arabskem jeziku na kratkih valovih. Tudi Poljska je začela uvajati mnogojezične radijske postaje. ?,e nekaj dni Varšava I in Ka-tovice redno oddajata v nemškem, čeSkem, slovaškem, ogrskem, angleškem in italijanskem jeziku. Te oddaje pa se pričenjajo šele pozno zvečer in sicer v treh jezikih na en večer. Sovjetska Rusija oddaja poleg ruščine še v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Poleg tega pa ruske postaje velikokrat prirejajo posebne koncerte za turške poslušalce in se veliko izrednih programov za ostale inozemstvo. V Cingtavu so bile velike proti angleške demonstracije, ki so te jih udeležili tudi Beli Rusi, ki žive kot beg unci. i V Romuniji postaja Bukarešt vsako noč oddaja poročila v nemškem in francoskem jeziku, (ki časa do časa se posluži tudi italijanskega jezika, vsak teden pa prireja posebno »britansko uro.« Njihovi sosedje, Madiari, hočejo biti naprednejši. Budimpešta vsak večer oddaja poročila v nemškem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku. S poročili so večkrat združena predavanja o ogrski zunanji in notranji |>olitiki. Veliko oddaj ima tudi v slovaškem in rutenakem jeziku. Bolgarija je prva vpeljala redne radijske programe v esperanhi. V tem jeziku oddaja veliko predavanj politične in kulturne vsebine. Po dvakrat na mesec pa so predavanja tudi v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Tudi Jugoslavija se je zelo uspešno spustila v tekmo za ozračje. Kratkovalovna postaja Osrednjega tiskovnega urada (CPB) ima že kar toliko mnogojezičnih oddaj, da se v tem oziru lahko postavi v isto vrsto z zahodnimi velesilami. Dvakrat na dan oddaja poročila v francoskem jeziku, enkrat na dan pa v angleškem, ogrskem, italijanskem, nemškem, romunskem, grškem, turškem in arabskem jeziku. Tako je v Evropi v ozračju velik vrvež. Mnogo bolj skromne so baltske driave, ki se v to tekmo jezikov še niso spustile. Štiri oddajne postaje Lclonskc dvakrat na teden oddajajo poročila v angleškem in nemškem jeziku. Estonija se večinoma drži estonskega jezika, le od časa do časa oddaja v nemškem in ruskem jeziku, pa ne za poročila, ampak za prenos dram in božje službe. Tudi Litra se le ob izrednih prilikah posluži kakega tujega jezika. Dve lepi slovesnosti v Marenbergu Marenberg, 10. julija. Pretekla nedelja je bila za naš trg in vso občino pravi ljudski praznik. Obhajali smo kar dvojno slavje, blagoslovitev novega oz. ojačenega vodovoda, ki je bil že dolga leta naša srčna želja, in nove motorne brizgalne tukajšnje Prostovoljne gasilske čete. Razumljivo, da je občinstvo, katerega se je veliko nabralo iz bližnje in daljne okolice, s prazničnim veseljem spremljalo našo slovesnost Po poznem opravilu, pri katerem je sodelovala godba domače požarne brambe in tako povzdignila tudi cerkveno slovesnost, se je razvil sprevod skozi trg do prostora blagoslovitve, kjer je križišče vodovoda in je motorka čakala vsa opletena na sprejem božjega blagoslova. Tam je prvi spregovoril g. predsednik občine Tcrnik Simon, pozdravil došle gosto, v prvi vrsti gos|>o Teo Suppanz, kumieo motorke, ter podal kratko zgodovino novega vodovoda. Za njim je nastopil domači župnik in dekan, duhovni svetnik g. Ivan Messner, ki je v svoji pridigi razložil veliki pomen te dvojne pridobitve za trg, v kako tesni zvezi sta med seboj in da ju hočemo vedno rabiti le Bogu v čast in bližnjemu v jiomoč. Zatem je sledila blagoslovitev vodovoda, katerega je s primernimi besedami poslanec in podžupan Kari Gaj-šek proglasil za otvorjenega. Nato je g. dekan blagoslovil še motorko, ki je že 14. aprila t. 1. pri jiožaru marenberske graščine prejela svoj ognjeni krst in odlično rešila svojo nalogo. Ko jo sedaj spremlja l>ožji blagoslov, ji želimo, da v bodoče nastopa še z večjim uspehom. Kako navdušena je za gašenje, je pokazala takoj po blagoslovitvi, ko je stopila v akcijo in občinstvu pokazala svojo moč, pa tudi vse prijetno ohladila. Ko je bila vaja končana, so še nastopili kot govorniki načelnik gasilske čete g. Val. Jugovič ter se vsem dobrotnikom zahvalil za poinoč, g. poslanec Gajšek, ki je občinstvu pojasnil, kako država skrbi tudi za naš obmejni kraj, ker mu je za vodovod naklonila pod[>oro v znesku 80.000 din in slednjič še g. .lo-sip Mravljak, načelnik vuzeniške požarne brambe. Čestital je trgu in predvsem gasilski četi k temu dvojnemu napredku in vnemal četo še k nadalj-nemu delu bližnjemu v pomoč. S tem je bil oficijelni del proslave končan. V spremstvu godbe se je spet razvil sprevod skozi trg. Na banket, ki je bil v gostilni Franca Pre-glau st. in katerega so priredili ga. Suppanz in oba podjetnika, ki sta bila največ zaposlena pri grad-bi vodovoda, so bili povabljeni razen g. kumice občinski odborniki, g. starešina dravograjske župe Peter Mravljak iz Vuhreda in drugi odličniki. V veselem razpoloženju je potekel čas, dokler ni godba s svojim nastopom spet vabila na odhod na veselični vet gasilske čete, kjer je že občinstvo težko čakalo na začetek tombole in na delitev sreče. Tudi ta del slovesnosti je potekel v splošno za-dovoljnost, ker je pri lepem vremenu bilo prilike dovolj na svoj račun in novi motorki v korist gasiti svojo žejo. Odslej pa se hočemo bolj okoristiti novoga vodovoda in njegove bistre vode in s tem pokazati svoje veselje z njim. SLEPEC 31 Detektivska povesi »Če hočete samo na gotovosti jahati,« je dejal pikro, »tedaj je bolje, da to opustite ter čakate na konjske dirke.« Ugodno je bilo slišati, da nekdo tako govori s Matheeonom; pa sem vendarle imel McNaba za zaletelega, če ie hotel, da bi naš list prevzel to zadevo. Toda Matheson je samo trepljal s prsti po svojih opazkah in odvrnil čisto mimo: »Ali niste rekli, da je policija po vašem prepričanju na krivem sledu?« »Da, po mojem prepričanju; ampak to ni nič zanesljivega.« Maiheeon je zabrundal. »Tedaj pa naštejte vse druge točke, glede katerih ste sami pri sebi enako na trdnem.« Pogledal je preko proti meni ter dodal s povsem drugačnim glasom: »Poslušajte, prosim; zdaj pridete vi na svoj račun, Chance.« McNab je vrgel svojo cigareto v ogenj. »Najprej],« je izpregovoril, »ee mi zdi n«*por-no, da je gospod Ponsoby 1'aget tisto noč pričakoval nekoga, katerega se je iz tega ali drugega vzroka hal. Snargrove je mnenja, da tisti obiskovalec ni prišel in da je rajni odšel iz sohe, da hi se bil razgledoval za njim. Toda po poznejšem uvaževanju je nedvomno dobila premoč verjetnost, da je bil ravno Chance tisti, zaradi katerega je meril ceste tisto noč. Iz nekega nepoznanega razloga ee je Paget čutil prisiljenega, da »e snide s svojim obiskovalcem iz oči v oči, sicer bi se bil bržkone izognil temu obisku z odsotnostjo z doma. Jaz obračam svojo pozornost na njegov strah, ki ga potrjuje srčna vnema, ki jo je kazal, ko si je hotel zagotoviti Chanceovo navzočnost. Naravno je torej, da je iskal zunaj Chancea. Chanoea. ki nikoli dotlej še ni bil v mjegovi hiši in ki je v taki noči povsem verjetno utegnil motoviliti okoli ter jo iskati. Druga točka je še bolj zanesljiva. Tista dva kozarca za whiaky nam pričata, da je gostitelj pričakoval samo enega obiskovalra. Toda ta obiskovalec je storil prav isto, kar je hotel storiti Pon-sonby Paget, ko je po telefonu poklical Chancea iz njegova kluba; tudi on je poskrbel za navzočnost še ene osebe. In 011 je uspel, kjer je njegovemu gostitelju izpodletelo.« Matheson je pogledal kvišku. »Kakšen razlog imate za ta svoj siklep?« je vprašal. Seznam corpora delieti leži pred vami. Slepec ne nosi pri sebi žepnega ogledala. Tudi gospod Ponsonby Paget ga ni imel. Iz tega sledi, da sta morala palica in zrralo pripadati nekim drugim osebam. Po vsem tem je ugotovljeno, da sta morali biti vsaj dve osebi navzoči pri umoru.« Tekaj sem se čutil dolžnega poseči vmes. »rloda,« sem mu naglo segel v besedo, ^kako pa veste, da je bil sploh kakšen slepec ondi?« McNaba je obsinil smeh, ko je videl, da zijam od nejevemosti. »Tole je slepčeva palica.r je dejal. »Obraljena je čez pete, kakor stb videli, prav tam, kjer jo je kre|)ko držal pred seboj, da si je tipajoč iskal |K>t. Če pa ste v dvomu, ustavite prvega slepca, ki ga 1>osrte srečali, pa si oglejte konec njegove palice. Toda,« je nadaljeval, »palica sama bi mi bržkone ne bi ničesar povedala, če ne bi bilo tistih madežev na Rteni. Tisti madeži bi bili in so kratko malo nepojasnjjivi, razen če človek, ki jih je napravil, ni videl, kaj dela. Zatorej velja ena izmed dveh možnosti: ali je bila soba v temi ali j>a je bil on slep. Ampak, Chance, sami ste trdili, da »oba ni bila v temi, ko ste stopili vanjo nekoliko trenutkov pozneje, ko je bil umor izvršen. Torej —« Spet sem mu moral seči v besedo. »Ne tako hitro. McNab. Pravite, da sem vstopil nekoliko trenutkov po umoru. To mi je novo.« »Dve dejstvi imamo, ki ugotavljala čas zlo- čina. Najprej moramo sklepati, da je bilo to ob pozni uri, mnogo pozneje, nego vas je gospod pričakoval, kajti odšei je ven ,da bi vas poiskal. To dejanje govori za visoko stopnjo dolgotrajne živčne napetosti, kajti verjetnost, da bi vas našel, je bila dolgo kaj majhna. Gospod je bil že skoraj brez upa. ko je odšel ven A še bolj priča za to ogenj. Ob svojem pričevanju pred mrliškim oglednikom ste danes izjavili, da ste se zdrznili spričo nenadnega prasketanja ognja, ki ee je tedaj raz-plamtel ter odkril neko nogo, ki je ležala tam, kamor je prej padala senca od mize. Tisto prasketanje premoga je bilo pomenljivo. Samo nanovo priloženi premog, ki ga vročina razširja, tako prasketa. Zato je moral biti tisti premog priložen pred izvršitvijo umora, če nočemo misliti, da je morilec premišljeno bolje podkuril, preden jo je popihal.« To dokazovanje Je bilo prepričljivo. Kar ob sapo sem bil ob misli, da sem bil tako blizu zločinca. Toda ravno v trenutku, ko sem spet dobil glas, mi je Matheson nestrpno segel v beseda »Vrnimo se k slepcu, prosim.« Vedel sem, za čem je šel Matheson: hotel je dobiti še več senzacionalnega in izključnega gradiva za Record. McNab se je obrnil proti njemu. ■*Samo dve dejstvi sta. ki ju imam lahko za resnični,« je dejal. »Prvo je to, da je slepec nedolžen.« Z očmi, s katerimi sem bil še vedno na Mathe-sonu, sem videl teT razumel njegovo razočaranje. Prav zares, kot Časnikar sem tedaj čutil z njim. T "MOR v EALINOtTI NA LOVU ZA SLEPCEM! Kakšen izzivalen ogla« bi bil to! In Matheson je bil izboren sestavljač oglasov. Kadar je imel kaj posebnega oglasiti, je napravil oglas sam. »Hm,« je skoraj zabrundal, »da slišimo, zakaj tako sklfpate.4 »Ponovni pregled znanih dejstev me sili k temu. Najprej je tu zdravniško mnenje. Dejanje je bilo tako spretno izvršeno — samo en sunek pod četrto levo rebro. Slepec bi bil utegnil tako spretno suniti samo po čudežnem naključju. I11 čudeži se včasih res zgode. Toda imejte na umu razbilo in razmetano pohištvo! To je priklenilo nase moje oči, kakor hitro sem stopil v sobo. Mar je pokojnik napravil vso to zmedo s svojo borbo?, sem se vprašal. Če bi bilo tako. tedaj bi njegovo truplo imelo znake in nihče ga ne bi bil tako spretno zaklal z nožem. Ampak spričo navzočnosti slepega človeka sem si lahko dat odgovor na to, kar sem videl. Večji del tega razdejanja je mogel biti vsekakor posledica nebogljenosti slepe osebe, ki je divje motovilila po nepoznani ji sobi med hišno opremo, ki je ni mogla videti. Tisti madeži na Meni nam nadalje pripovedujejo isto — o slepčevem blaznem in praznem naporu, da bi bil prišel od-ondod. Toda nazadnje so ga le pobili na tla Da, in ga šiloma odnesli proč.« Ko je McNab neha! govoriti in je jel z rastočo razburjenostjo 6topati sem ter tja po sobi, je p° mojem prepričanju pozabil, da sva bila midva poleg njega Njegova razgibana domišljija je gledala zapovrstni red dogodkov, ki so prišli za umorom. Toda praktični Matheson ga je potegnil nazaj na zemeljska tla. »Šiloma,« je opomnil hip nato, »kje pa je kakšen dokaz za to?« McNab se je nestrpno zasukal. »Moj Bog, ali ste že pozabili na tisto palico, človek božji! Ste kaj premislili, kaj pomeni za slepca njegova palica? Palica je njemu to. kar so vam oči. Ne, vzemite to za ugotovljeno, slepe« ni odšel brez palire svojevoljno Bil je odveden po nekom — oh. da — toda j>o nekom, ki bržkone ni opazil, da je slep in ki je mislil, da bi ga lo-ta gotovo spoznal, če bi ga kdaj zagledal.« »Mislite, da je bil to kakšen niegnv »nrodnik?« »Ne mislim tega. Kajti ta bi bij vedel, da je alcp.s LEP Otroiki kotifek. Pravljica iz gozda (52) Kaj kmalu sta prišla še Prstanček in Kazalček. >IzpraSeval sem studenčke in potočke, pa nisem izvedel nič,' je dejal eden. ».Jaz pa gobe in drevesa,« se je oglasil drugi in jezno sklonil glavo. 5 Kje le je uboga Ku-kica?« so žalostno vzklikali. (53) Tedaj pa sta prisopihala vsa srečna Zlatokljunček in Mezinček. Zlatokljunček sn je od prevelikega napora usedel in prepustil razlago Mezinčku. Ta je jel pripovedovali svoje doživljaje tako hitro, da je kar težko požiral sline. Palčki so zardevali od vesolja. Vf SLOVENEC ft« na 10 straneh je najvelji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik! Mornariški minister t USA Swanson. je v starosti 77 let umrl. MALI OGLASI V malih oglasih velja vtaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi Z din. Debelo tiskana naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja s* računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vistlca po i din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba priložiti znamko. Priden fant vajen vsega, lSče »lužbo. Ponudbo v upravo »SI.« pod »Zanesljiv« St. 11412. Hlapec priden tn posten, vajen konj, lSče službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1048. (a) Zakonca (sama), z dolgimi spričevali, iščeta službo. Mož h konjem, žena za druga opravila. Ponudbo upravi »Sloven« pod »Poštena« St. 11.437. (a Prodajalka začetnica, tzučena v večji trgovini z mešanim blagom na deželi, pridna ln poštena, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11472. (a) 2000 din ali 14 dnevne počitnice plačam onemu, kateri ml preskrbi službo planinskega oskrbnika, hišnika aH v tekstilni tovarni. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Planinec« St. 11285. Zaslužek Dobra šivilja gre Slvat na dom po zelo nizki cent. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« 11.435. (a • Illuljli Dva mizarska pomočnika sprejme Ivan Smole. Tacen, 61. Vid nad LJublJ Prodajalce Frizerko samostojno, takoj sprejmem. Mesto stalno. MIlan Kosčer - Crlkvenlea. Primorje. (b Šofer vojaščine prost, zanesljiv, soliden, dober vozač, dobi takoj stalno službo za avtotaksl v mestu na deželi. Ponudbe brez znamke na upravo »Sloven« pod St. 11632. (b Poslovodkinjo krščansko, starejšo, samostojno, v Špecerijski stroki, zmožno tudi gospodinjstva, se sprejme z večjo kavcijo. Ponudbo z referencami upravi lista pod »Agilna« 11708. Otroški vozički " v veliki izbiri &^dobite pri UUDLJAMA Miklošičeva cesta 20 O PENZIJ0N »Kčeri Božje Ljubavi« u Supetru na Braču Zdravo letovišče ob morju med smrekami in bori. Ugodne zveze z bližnjim Splitom, odlično kopališče in senčen park. Penzijon 45 din za osebo. Priporočljivo za družine in častite duhovnike. Kdor zida dobi ves stavbeni materijal pri trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tvrševa L 36 a Telefon 27-16 — — Brzojavi: MATERIAL Borba za živila v Tiencinu Ker |e ima na v Tiencinu blokada kolesu steklenice a spet hujša, morajo takole prenašati živila skozi žično zaporo. Neki Rus mleka, ki ga je — kot vseh svežih hranil — v angleški-Irancoski koncesiji prav malo. srečk razredno loterije Iščemo pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe na Publlcltas, Zagreb, Ilica 9 pod St. 341. b Pouk Osmošolec pripravlja za popravne Izpite. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurnost« St. 11606. (u Instrukcije alt kake druge primerne zaposlitve med počitnicami, ISče akademik, filozof. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 11475. (a) E2SH5EB MBMBHafBMBM Avbe sklepance, rute Itd. za narodno noSo, prodaja tvrd-ka Fr. MalgaJ, Kolodvorska ulica. (1 Radioaparat »Ingelen« 1938, skoro nerabljen, prodam. Polzve se v upravi »Slov.« pod zn. »425-11631«. (g Prodamo dnevno 40—50 1 svežega kravjega mleka. Stalna točna postrežba. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca pod zn. »Skupen odjemalec« St. 11693. Žaganje za peči in stružnice Iz trdega lesa. visoke kurilne vrednosti, dobavlja, dokler traja zaloga: Remec Co., tovarna stolov, Dupllca-Kamnlk. (1) INSERENTIH l KUPUJTE PRI NAŠIH Razno Deklico 7 let staro, dam za svojo. Naslov v upravi »Slov.« Maribor, St. 1054. Brezplačen zavitek »Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh prt prvi uporabi. SpuSčajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novt Sad 144. V lekarnah in drogerljah originalni karton 32 din. E3BSS31 Posestvo na lepem sončnem kraju tik pri cerkvi, četrt ure od kolodvora, blizu glav ne ceste zaradi odpotova nja naprodaj. Velika hiša s sadonosnikom, velik vrt, 2 njivi. Slov. Bistrica St. 200, Sv. Jožef, Gašparič. Hiša za ključavničarja-mehanl ka v kraju brez konku renče tik večjega trga se ugodno odda v najem -ali proda. Eksistenca zajamčena. Vprašati: Silov-Sek, Skale-Velenje. n Kunaver Ludvik gradbeno-strokovno na-obraženl posredovalec — Cent« 29. oktobra 6t 6, telefon S7-S3, Ima naprodaj večje itevllo parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hIS In vil. - Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. ttanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje takoj oddam. Istotam oddam velik lokal za vsako obrt. Cerkvena ul. 21. SOBE ODDAJO: Podstrešno sobo z kuhinjo oddam. Naslov v upr. »Slov.« pod 11688. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit če ne verjamete, da velja KODAK-RETINETTE samo DIN 660'- • Solidna in precizna konstrukcija • Kodak Anastigmat l : 6-3 • Kodak-zapor do 1/100 sekunde • Naprava proti dvojnim osvetlitvam • Avtomatični transport filma in števec • 36 posnetkov na 1-60 m norm. kinotilma • Možnost snimanja v naravnih barvah Za Retinette samo Kodak filme PANATOM1C (F-X) 27° PLUS-X (P-X) 29° SUPER-XX (S-XX) 32® KODAK d. s. o. j. ZAGREB KODAK RETINETTE I in II »SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 * Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/II v svoji črtalnid razne poslovne Vnffge, ako nfeo le v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za Izdelovanje danskih torMe, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih,, modernih fasonah. Cene skrajno nizke. Posluiite sel Umrla nam je zlata mama. gospa Uršula Hribar, posestnka Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 22 julija 1939 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ul. 8. Adolf — Zofija, otroka. Umrl je moj dragi brat, prečastiti gospod Zeichen duhovni svetnik krške (celovške) škofije, in vpokojeni ravnatelj Mohorjeve družbe Pogrebne slovesnosti bodo v St. Jakobu v Rnžu na Koroškem v petek, dne 21. julija ob 9 dopoldne. Št. Jakob-Celje, dne 18. julija 1939, Marija Zeichen, sestra Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ccniii